ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.CE2010.087.slv

Uradni list

Evropske unije

C 87E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
1. april 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 10. marca 2009

2010/C 087E/01

Nadaljni ukrepi pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o nadaljnih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav (2008/2181(INI))

1

2010/C 087E/02

Čezmejni prenosi sedežev družb
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 s priporočili Komisiji o čezmejnih prenosih sedežev družb (2008/2196(INI))

5

PRILOGA K RESOLUCIJI

8

2010/C 087E/03

Skupni evropski azilni sistem
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema (2008/2305(INI))

10

2010/C 087E/04

Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole (2008/2150(INI))

16

2010/C 087E/05

Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (2008/2180(INI))

21

2010/C 087E/06

Izvajanje Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o izvajanju Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (2008/2247(INI))

23

2010/C 087E/07

Enako obravnavanje ter dostop moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti (2008/2182(INI))

27

2010/C 087E/08

Neoporečnost spletnih iger na srečo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo (2008/2215(INI))

30

2010/C 087E/09

Zagotavljanje kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o zagotavljanju kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov (2008/2220(INI))

35

2010/C 087E/10

Poročila Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (2008/2243(INI))

43

2010/C 087E/11

Akt za mala podjetja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o Aktu za mala podjetja (2008/2237(INI))

48

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/12

Socialni položaj Romov in boljše dostopanje do trga dela v EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI))

60

2010/C 087E/13

Soočanje z izzivi preskrbe z nafto
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o morebitnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto (2008/2212(INI))

70

2010/C 087E/14

Okolju prijaznejši promet in internalizacija zunanjih stroškov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI))

76

2010/C 087E/15

Prispevek k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 Evropski svet: lizbonska strategija
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 o lizbonski strategiji

79

2010/C 087E/16

Boj proti podnebnim spremembam
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

90

2010/C 087E/17

Smernice za politike zaposlovanja držav članic
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010

94

2010/C 087E/18

Evropski načrt za oživitev gospodarstva
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (2008/2334(INI))

98

2010/C 087E/19

Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (2009/2009(INI))

113

 

Četrtek, 12. marca 2009

2010/C 087E/20

Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o boljših poklicnih možnostih in večji mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce (2008/2213(INI))

116

2010/C 087E/21

Varstvo potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger (2008/2173(INI))

122

2010/C 087E/22

Razvijanje skupnega zračnega prostora z Izraelom
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvijanju skupnega zračnega prostora z Izraelom (2008/2136(INI))

126

2010/C 087E/23

Poslabšanje humanitarnih razmer na Šrilanki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poslabšanju humanitarnih razmer na Šrilanki

127

2010/C 087E/24

Problematika slabšanja stanja kmetijskih površin v EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o problematiki slabšanja stanja kmetijskih površin v EU in zlasti v južni Evropi: odziv prek instrumentov kmetijske politike EU (2008/2219(INI))

128

2010/C 087E/25

Udeležba zaposlenih v družbah z evropskim statutom
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o udeležbi zaposlenih v družbah z evropskim statutom in drugih spremljevalnih ukrepih

133

2010/C 087E/26

Otroci migrantov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi izvora

134

2010/C 087E/27

Poročilo o napredku Hrvaške za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008

135

2010/C 087E/28

Poročilo o napredku Turčije za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008

139

2010/C 087E/29

Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008

147

2010/C 087E/30

Mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (2008/2290(INI))

153

2010/C 087E/31

Peti svetovni forum o vodah v Carigradu od 16. do 22. marca 2009
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o vodi, v pričakovanju petega svetovnega foruma o vodah, ki bo v Carigradu od 16. do 22. marca 2009

157

2010/C 087E/32

Razvojna pomoč ES za zdravstvo v podsaharski Afriki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvojni pomoči Evropske skupnosti za zdravstvo v podsaharski Afriki

162

2010/C 087E/33

Enotno območje plačil v eurih
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (območja SEPA)

166

2010/C 087E/34

Strateško partnerstvo med EU in Brazilijo
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (2008/2288(INI))

168

2010/C 087E/35

Strateško partnerstvo med EU in Mehiko
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko (2008/2289(INI))

172

2010/C 087E/36

Petdeseta obletnica tibetanske vstaje ter dialog med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o petdeseti obletnici tibetanske vstaje ter dialogu med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado

177

2010/C 087E/37

Gvineja Bissau
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Gvineji Bissau

178

2010/C 087E/38

Filipini
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Filipinih

181

2010/C 087E/39

Izgon nevladnih organizacij iz Darfurja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o izgonu nevladnih organizacij iz Darfurja

183

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/40

Podaljšanje uporabe člena 139 Poslovnika EP do konca sedmega parlamentarnega obdobja
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o podaljšanju uporabe člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega obdobja

186

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 10. marca 2009

2010/C 087E/41

Sporazum ES/Armenija: zračni prevoz *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2007)0729 – C6-0519/2008 – 2007/0251(CNS))

188

2010/C 087E/42

Sporazum ES/Izrael: zračni promet *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0178 – C6-0520/2008 – 2008/0068(CNS))

188

2010/C 087E/43

Dodatni protokol k Sporazumu med ES in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (16447/2008 – KOM(2008)0749 – C6-0017/2009 – 2008/0212(AVC))

189

2010/C 087E/44

Zahteve za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil (KOM(2008)0316 – C6-0210/2008 – 2008/0100(COD))

190

P6_TC1-COD(2008)0100Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

190

2010/C 087E/45

Industrijske emisije (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (KOM(2007)0844 – C6-0002/2008 – 2007/0286(COD))

191

P6_TC1-COD(2007)0286Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)

192

PRILOGA I

232

PRILOGA II

236

PRILOGA III

237

PRILOGA IV

238

PRILOGA V

239

PRILOGA VI

244

PRILOGA VII

255

PRILOGA VIII

265

PRILOGA IX

266

PRILOGA X

268

2010/C 087E/46

Statut evropske zasebne družbe *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396 – C6-0283/2008 – 2008/0130(CNS))

300

2010/C 087E/47

Smernice za proračunski postopek 2010 – Oddelek III – Komisija
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek III – Komisija (2009/2005 (BUD))

321

2010/C 087E/48

Smernice za proračunski postopek 2010 – oddelki I, II in IV-IX
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek I – Evropski parlament, Oddelek II – Svet, Oddelek IV – Sodišče, Oddelek V – Računsko sodišče, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII – Odbor regij, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov 2010 (2009/2004(BUD))

327

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/49

Oprostitev davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Sveta o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica) (KOM(2008)0575 – C6-0347/2008 – 2008/0181(CNS))

332

2010/C 087E/50

Uskladitev osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o pobudi Francoske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola (14479/2008 – C6-0038/2009 – 2009/0804(CNS))

333

2010/C 087E/51

Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009 – 2009/2007(ACI))

334

PRILOGA

334

2010/C 087E/52

Sprememba proračuna št. 1/2009: poplave v Romuniji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (6952/2009 – C6-0075/2009 – 2009/2008(BUD))

335

2010/C 087E/53

Skupna pravila in standardi za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009 – 2005/0237A(COD))

337

2010/C 087E/54

Skupna pravila in standardi za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 – C6-0043/2009 – 2005/0237B(COD))

338

2010/C 087E/55

Pomorska inšpekcija države pristanišča ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009 – 2005/0238(COD))

339

2010/C 087E/56

Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009 – 2005/0239(COD))

340

2010/C 087E/57

Preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009 – 2005/0240(COD))

341

2010/C 087E/58

Odgovornost prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009 – 2005/0241(COD))

342

2010/C 087E/59

Zavarovanje lastnikov ladij za pomorske zahtevke ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (14287/2/2008 – C6-0483/2008 – 2005/0242(COD))

343

2010/C 087E/60

Skladnost z zahtevami države zastave ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skladnosti z zahtevami države zastave (14288/2/2008 – C6-0484/2008 – 2005/0236(COD))

344

2010/C 087E/61

Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (KOM(2008)0436 – C6-0276/2008 – 2008/0147(COD))

345

P6_TC1-COD(2008)0147Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 11. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

345

PRILOGA

360

2010/C 087E/62

Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ***I
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) (KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD))

362

P6_TC1-COD(2008)0069Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

363

PRILOGA

380

2010/C 087E/63

Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869 – C6-0050/2009 – 2008/0252(CNS))

381

 

Četrtek, 12. marca 2009

2010/C 087E/64

Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (KOM(2009)0093 - C6-0081/2009 - 2009/0029(CNS))

381

Uporabljeni znaki

*

Posvetovalni postopek

**I

Postopek sodelovanja: prva obravnava

**II

Postopek sodelovanja: druga obravnava

***

Postopek privolitve

***I

Postopek soodločanja: prva obravnava

***II

Postopek soodločanja: druga obravnava

***III

Postopek soodločanja: tretja obravnava

(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)

Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Evropski parlament ZASEDANJE 2008—2009 Seje: 10.—12. marca 2009 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009. SPREJETA BESEDILA

Torek, 10. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/1


Torek, 10. marca 2009
Nadaljni ukrepi pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav

P6_TA(2009)0085

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o nadaljnih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav (2008/2181(INI))

2010/C 87 E/01

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ (KOM(2008)0069),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Poročilo o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX“ (KOM(2008)0067),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)“ (KOM(2008)0068),

ob upoštevanju uvodnih opomb Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 3. marca 2008 ter skupnih opomb delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 in delovne skupine za policijo in pravosodje z dne 29. aprila 2008 o treh zgoraj omenjenih sporočilih,

ob upoštevanju sklepov Sveta o upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3) in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev (KOM(2005)0597),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR) (5),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0061/2009),

A.

ker je odprava nadzora na notranjih mejah EU eden največjih dosežkov evropskega povezovanja,

B.

ker območje brez notranjih meja ne more delovati brez deljene odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju zunanjih meja,

C.

ker je treba v skladu s splošno zunanjo politiko EU pozornost nameniti sodelovanju z organi tretjih držav, ki so pristojni za varnost na mejah,

D.

ker zunanje meje EU vsako leto prečka 160 milijonov njenih državljanov, 60 milijonov državljanov tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma, in 80 milijonov tistih, ki vizum potrebujejo,

E.

ker morajo ukrepe za večjo varnost na mejah dopolnjevati ukrepi za lažji pretok potnikov in spodbujanje mobilnosti v vse bolj globaliziranem svetu,

F.

ker so v okviru integriranega upravljanja meja EU številni instrumenti in programi že bili vzpostavljeni ali so v pripravi oziroma so na stopnji razvoja politike,

G.

ker je Komisija navedla, da namerava leta 2009 oziroma 2010 predložiti zakonodajne predloge za uvedbo sistema vstopa/izstopa, program za registrirane potnike in elektronski sistem za odobritev potovanj,

H.

ker podobni sistemi že obstajajo v Avstraliji, v ZDA pa jih izvajajo kot del programa US-VISIT,

I.

ker ni celovitega osrednjega načrta za globalno strategijo EU za meje niti ni temeljitega pregleda in ocene obstoječih sistemov ali sistemov, ki so še v pripravi,

Sistem vstopa/izstopa

1.

se zaveda, da „osebe, ki so presegle dovoljeno obdobje bivanja“ in so v središču predlaganega sistema vstopa/izstopa, najverjetneje predstavljajo največjo kategorijo nezakonitih priseljencev v EU; vseeno zahteva več informacij o podatkih, ki jih je zbral zunanji pogodbenik in po katerih „je bilo leta 2006 v EU25 do osem milijonov nezakonitih priseljencev“ (6); vztraja tudi, da je treba jasno opredeliti izraz „oseba, ki je presegla dovoljeno obdobje bivanja“, vključno z morebitnimi izjemami, ki bi bile mogoče pod določenimi pogoji, ter da je treba izvesti podrobnejšo kvalitativno in kvantitativno analizo o grožnjah/tveganjih/stroških, ki jih te osebe predstavljajo za evropsko družbo;

2.

poudarja, da bi predlagani sistem in opozorila sicer lahko pripomogli k temu, da bi državljane tretjih držav odvrnili od prekoračitve dovoljenega časa bivanja ter ponudili podatke in informacije o vzorcih, vendar je še vedno potrebno sodelovanje z organi pregona, da bi prijeli posameznike, ki presežejo dovoljeni čas bivanja, zato meni, da predlagani sistem ne bo preprečil pojava prekoračitve dovoljenega obdobja bivanja kot takega;

3.

nima zadostnih informacij o načinu integracije sistema v obstoječi okvir in njegovem delovanju znotraj njega, o morebitnih potrebnih spremembah obstoječih sistemov in o njegovih dejanskih stroških; zato meni, da je dejanska nujnost uvedbe takšnega sistema dvomljiva;

4.

opozarja, da bo pravilno delovanje sistema vstopa/izstopa materialno, pa tudi operativno, odvisno od uspeha VIS in SIS II; poudarja, da ta dva instrumenta še vedno nista povsem operativna in ju torej ni mogoče ustrezno oceniti; poudarja, da se porajajo dvomi glede delovanja in zanesljivosti SIS II;

5.

ugotavlja, da je tudi glede na izkušnje iz ZDA nedvomno veliko težje nadzirati izstop kot vstop, zlasti v zvezi z izstopom na morju in kopnem; poleg tega je glede na iste izkušnje zelo zaskrbljen nad stroškovno učinkovitostjo takega sistema; zaradi tega poziva Komisijo, naj poišče dodatne informacije o dejanskih naložbah, ki jih zahteva takšen sistem;

Program za registrirane potnike

6.

načeloma podpira zamisel o programu za registrirane potnike za državljane tretjih držav, ne glede na to, ali za njih velja vizumska obveznost ali ne, ker bi program lahko pripomogel k hitrejšemu pretoku potnikov in odpravi zastojev na vstopnih in izstopnih točkah, kakor tudi možno uporabo avtomatiziranih prehodov za državljane EU, saj veljavna zakonodaja Skupnosti ne dovoljuje poenostavitve mejnih kontrol, razen za državljane tretjih držav, ki živijo na mejnih območjih;

7.

kritizira pa terminologijo, ki je uporabljena v prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ („potniki, ki pomenijo majhno tveganje“/„dobroverni potniki“), saj bi lahko pomenilo, da je ogromno število potnikov vnaprej obravnavanih kot „potniki, ki pomenijo veliko tveganje“ ali „zlonamerni potniki“, zato priporoča uporabo izraza „pogosti potniki“;

8.

poudarja, da je v več državah članicah takšen program za registrirane potnike za državljane tretjih držav že vzpostavljen ali pa je v pripravi, in opozarja na nevarnost, da bi na koncu dobili preplet 27 sistemov, ki bi temeljili na različnih kriterijih, vključno s kriteriji glede varstva podatkov in pristojbin; se zaveda, da želijo Nizozemska, Nemčija, Združeno kraljestvo in agencija FRONTEX „Mednarodni program za pospešeno potovanje“ promovirati kot možen načrt za druge države članice;

9.

priporoča usklajen pristop, zato Komisijo poziva, naj pospeši postopek na podlagi najboljših praks v državah članicah in zagotovi, da bodo države članice še naprej delovale skladno s pravom Skupnosti;

10.

ugotavlja, da se programi za registrirane potnike za državljane tretjih držav dejansko razlikujejo od tistih za državljane EU; zato poudarja, da je treba te programe vedno jasno ločevati;

Elektronski sistem za odobritev potovanj

11.

priznava, da bi bilo pri varnostnih ukrepih nespametno nameniti pozornost samo državljanom tretjih držav, ki v EU potujejo iz držav z vizumsko obveznostjo; vseeno dvomi, da je predlagani sistem resnično potreben, in glede tega želi natančno pojasnitev; je prepričan, da prava pot naprej ni obsežno zbiranje splošnih podatkov, ampak zlasti tesno sodelovanje med obveščevalnimi službami;

12.

želi biti obveščen o natančnem časovnem razporedu in podrobnostih študije, ki jo predvideva Komisija;

Varstvo podatkov in pomisleki glede biometričnih podatkov

13.

meni, da je nedopustno, da se Komisija pred sprejetjem prej omenjenega sporočila z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ ni posvetovala niti z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je že izrazil določeno število zadržkov v zvezi z njim, niti z delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29; zato zahteva, da se Komisija z omenjenima organoma posvetuje glede načrtovanih ukrepov iz tega sporočila, saj predlagani sestavni deli obsegajo obdelavo velike količine osebnih podatkov;

14.

se zaveda, da so biometrični podatki teoretično učinkoviti osebni identifikatorji, ker naj bi bile merjene značilnosti specifične za vsakega posameznika; vseeno poudarja, da biometrični podatki niso nikoli popolni in ne vedno natančni; zato opozarja, da bi bilo treba vedno poskrbeti za alternativne postopke in bolje oblikovati profile tveganj;

15.

vztraja na standardnem protokolu za uporabo in izmenjavo biometričnih podatkov in na dogovorih o nadzoru vmesnikov, ki bodo opisovali način uporabe protokola; nadalje meni, da bi za uporabo biometričnih podatkov moral veljati standard kakovosti, da pri sprejemanju ne bi prihajalo do razlik med različnimi sistemi, ki jih bodo uporabljale države članice;

16.

meni, da mora biti upoštevanje načela spoštovanja zasebnosti že pri načrtovanju (privacy by design) bistvena značilnost vsake pobude, ki bi lahko ogrozila osebne podatke posameznikov in vplivala na zaupanje javnosti v vse, ki z njimi razpolagajo;

Sklepi

17.

meni, da je cilj resnično integriranega upravljanja meja v EU upravičen, in se strinja, da je treba nenehno razvijati in krepiti skupno politiko EU o upravljanju meja;

18.

vseeno meni, da se pri upravljanju meja in priseljevanju daljnosežni predlogi kopičijo neverjetno hitro; zato Komisijo poziva, naj razmišlja o tem, ali je logistika na mejah potrebna in kakšni stroški so povezani z njo;

19

prav tako obžaluje, da politika upravljanja meja EU temelji na načelu, da je vsak potnik lahko osumljenec in mora zato dokazati svojo dobronamernost;

20.

kritizira dejstvo, da ni niti celovitega osrednjega načrta, kjer bi bili navedeni skupni cilji in struktura strategije upravljanja meja EU, niti podrobnosti o tem, kako naj bi vsi sorodni programi in sheme (obstoječi, v pripravi ali na stopnji razvoja politike) medsebojno delovali in kako bi jih lahko kar najoptimalneje medsebojno povezali; meni, da bi morala Komisija pri oblikovanju strukture strategije upravljanja meja EU naprej preučiti raven učinkovitosti obstoječih sistemov upravljanja meja v državah članicah, da bi med njimi ustvarila največjo možno sinergijo;

21.

poudarja, da sta najprej potrebna pregled in ocena obstoječih sistemov in sistemov v pripravi, in poudarja da je to, ali bo EU dosegla svoje strateške cilje, v veliki meri odvisno od uspešnega upravljanja soodvisnosti med sorodnimi programi, saj bosta podvajanje in neskladnost med njimi posledično negativno vplivala na organizacijsko zmogljivost in rezultate; meni, da je treba pred uvedbo novih instrumentov ali sistemov najprej doseči polno, varno in zanesljivo delovanje obstoječih orodij;

22.

meni, da je pred naložbami nujno treba natančno opredeliti operativni kontekst, da bi uskladili vse ukrepe in nastajajoče pobude; poudarja še, da je treba zelo natančno opredeliti, katere spremembe so potrebne in s tem zagotoviti skladno delovanje tehnologije in procesov, ter poudarja, da bi morale biti vse naložbe gospodarsko upravičene;

23.

izraža dvom glede potrebnosti in sorazmernosti predvidenih ukrepov, saj ti prinašajo visoke stroške in lahko ogrozijo zaščito osebnih podatkov, zato meni, da bi jih bilo treba pred vsakršnim uradnim predlogom oceniti z vidika teh meril;

24.

priznava, da bo iskanje pravega ravnovesja med prostim gibanjem vedno večjega števila ljudi prek meja in večjo varnostjo evropskih državljanov zelo zapleteno, ter ne zanika očitnih prednosti uporabe podatkov; hkrati meni, da je zaupanje javnosti v vladne ukrepe mogoče ohraniti samo, če so glede varstva podatkov zagotovljeni zaščitni ukrepi, nadzor in pritožbeni mehanizmi;

*

* *

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).


(1)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(2)  UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(3)  UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(4)  UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0633.

(6)  SEK(2008)0153.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/5


Torek, 10. marca 2009
Čezmejni prenosi sedežev družb

P6_TA(2009)0086

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 s priporočili Komisiji o čezmejnih prenosih sedežev družb (2008/2196(INI))

2010/C 87 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

ob upoštevanju členov 43 in 48 Pogodbe ES,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2003 z naslovom „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek“ (KOM(2003)0284),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih na področju prava družb (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o evropski družbi v zasebni lasti in o štirinajsti direktivi na področju prava družb o prenosu sedeža družbe (3),

ob upoštevanju sodb Sodišča v zadevah Daily Mail in General Trust  (4), Centros  (5), Überseering  (6), Inspire Art  (7), SEVIC Systems  (8) in Cadbury Schweppes  (9),

ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0040/2009),

A.

ker bi morale družbe uživati svobodo ustanavljanja na notranjem trgu, kot je zapisano v Pogodbi ES in kot to razlaga Sodišče,

B.

ker je čezmejna selitev družb eden od ključnih elementov pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga,

C.

ker čezmejni prenos registriranega sedeža družbe ne bi smel povzročiti prenehanja ali kakršnekoli druge prekinitve oziroma izgube statusa pravne osebe,

D.

ker se pri čezmejnem prenosu registriranega sedeža ne bi smelo zaobiti pravnih, socialnih in davčnih pogojev,

E.

ker je treba zaščititi pravice drugih zainteresiranih strani, ki jih prenos zadeva, kot so manjšinski delničarji, zaposleni in upniki, itd.,

F.

ker se mora v celoti ohraniti zadevni pravni red Skupnosti, ki ureja pravice zaposlenih do čezmejnega obveščanja, posvetovanja in udeležbe, kot tudi varovanje predhodno veljavne pravice zaposlenih do udeležbe (direktivi 94/45/ES (10) in 2005/56/ES (11)), in ker posledično čezmejni prenos registriranega sedeža ne bi smel pomeniti izgube teh pravic,

G.

ker pravilo, po katerem mora družba ohraniti svojo glavno upravo in registrirani sedež v isti državi članici, nasprotuje sodni praksi Sodišča o svobodi ustanavljanja in zato krši pravo ES,

1.

poziva Komisijo, naj Parlamentu do 31. marca 2009 na podlagi člena 44 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog direktive, v katerem bodo določeni ukrepi za usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic, da se znotraj Skupnosti olajša čezmejni prenos registriranega sedeža družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo ene izmed države članice („štirinajsta direktiva o pravu družb“), in nadalje poziva, naj se predlog pripravi v okviru medinstitucionalnih razprav in v skladu s spodnjimi natančnimi priporočili;

2.

ugotavlja, da lahko podjetja trenutno svoje sedeže prenesejo le prek razpustitve podjetja in ustanovitve nove pravne osebe v ciljni državi članici ali prek ustanovitve nove pravne osebe v ciljni državi članici ter kasnejše združitve obeh podjetij; nadalje ugotavlja, da je ta postopek povezan z upravnimi ovirami, stroški in socialnimi posledicami ter da ne nudi pravne varnosti;

3.

opozarja na svobodo ustanavljanja, ki jo za podjetja zagotavlja člen 48 Pogodbe ES in kot jo razlaga Sodišče (12);

4.

ugotavlja, da prenos sedeža družbe pomeni tudi prenos nadzora; opozarja, da je treba pri pripravi osnutka 14. direktive o pravu družb o čezmejnem prenosu registriranih sedežev družb zagotoviti ohranitev obstoječih pravic delničarjev, upnikov in delavcev ter obstoječe ravnotežje pri upravljanju družbe;

5.

predlaga, naj se nova direktiva sklicuje na Direktivo 94/45/ES in Direktivo 2005/56/ES, da se pri uporabi evropskih direktiv o pravu družb zagotovi skladnost in upoštevanje vsebine postopkov za udeležbo zaposlenih;

6.

meni, da je treba pred prenosom sedeža družbe predstaviti načrt prenosa in poročilo, v katerem so obrazloženi in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki ter posledice prenosa za delničarje in zaposlene; opozarja, da je treba načrt prenosa in poročilo pravočasno posredovati vsem, ki so vpleteni;

7.

poudarja pozitivne učinke davčne konkurence na gospodarsko rast v okviru lizbonske strategije;

8.

ugotavlja, da bi moral biti prenos sedeža družbe davčno nevtralen;

9.

predlaga izboljšavo izmenjave informacij in medsebojne pomoči med davčnimi organi;

10.

zahteva preglednost glede uporabe nove direktive v državah članicah, zato predlaga obveznost poročanja držav članic Komisiji, po kateri se v evropskem registru podjetij zabeležijo podjetja, ki preselijo svoj registrirani sedež v skladu z direktivo; poudarja, da se je treba zaradi boljše priprave zakonodaje pri prenosu zahtev glede poročanja v nacionalno zakonodajo izogibati pretiravanju z informacijami, pod pogojem, da se zagotovijo zadostne informacije;

11.

potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

12.

meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.


(1)  UL C 104 E, 30.4.2004, str. 714.

(2)  UL C 303 E, 13.12.2006, str. 114.

(3)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 671.

(4)  Zadeva 81/87 Daily Mail in General Trust [1988], Zbirka 5483.

(5)  Zadeva C-212/97 Centros [1999], Zbirka I-1459.

(6)  Zadeva C-208/00 Überseering [2002], Zbirka I-9919.

(7)  Zadeva C-167/01 Inspire Art [2003], Zbirka I-10155.

(8)  Zadeva C-411/03 SEVIC Systems [2005], Zbirka I-10805

(9)  Zadeva C-196/04 Cadbury Schweppes [2006], Zbirka I-7995.

(10)  Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 254, 30.9.1994, str. 64).

(11)  Direktiva 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (UL L 310, 25.11.2005, str. 1).

(12)  Prej omenjena sodba v zadevi Centros.


Torek, 10. marca 2009
PRILOGA K RESOLUCIJI

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament prosi Komisijo, da poda predlog direktive, ki bo vseboval sledeče elemente:

Priporočilo 1 (učinki čezmejnega prenosa registriranega sedeža)

Čezmejni prenos registriranega sedeža družbe ne povzročijo prenehanja družbe ali drugačne prekinitve oziroma izgube statusa pravne osebe; družba ohrani svoj status pravne osebe, vsa njena sredstva, obveznosti in pogodbena razmerja pa ostanejo nespremenjena. Nadalje se pri prenosu ne zaobide pravnih, socialnih in davčnih pogojev. Prenos začne veljati na dan registracije v državi članici gostiteljici. Od dneva registracije v državi članici gostiteljici za družbo velja zakonodaja te države.

Priporočilo 2 (postopek prenosa v družbi)

Vodstvo ali uprava podjetja, ki načrtuje prenos, mora pripraviti predlog o prenosu. Predlog zajema najmanj:

(a)

pravni status, firmo in registrirani sedež družbe v matični državi članici;

(b)

predvideni pravni status, ime in registrirani sedež družbe v državi članici gostiteljici;

(c)

memorandum in statut družbe v državi članici gostiteljici;

(d)

predvideni časovni razpored prenosa;

(e)

datum, od katerega se transakcije družbe, ki namerava prenesti svoj registrirani sedež, za računovodske namene obravnavajo, kot da je družba v državi članici gostiteljici;

(f)

kjer je primerno, podrobne informacije o prenosu glavne uprave ali glavnega kraja poslovanja;

(g)

pravice, zagotovljene članom družbe, zaposlenim ali upnikom, oziroma predlagani ustrezni ukrepi;

(h)

če se družba upravlja na podlagi udeležbe zaposlenih in če nacionalna zakonodaja države članice gostiteljice ne določa takšne sheme, informacije o postopkih, pri čemer so določeni dogovori za udeležbo zaposlenih.

Predlog o prenosu se v primernem času pred datumom skupščine delničarjev posreduje v pregled članom in predstavnikom delavcev družbe.

Družba, ki načrtuje prenos, mora v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in Direktivo 68/151/EGS (1) objaviti vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

pravni status, firmo in registrirani sedež družbe v matični državi članici, pa tudi podrobnosti, predvidene za družbo v državi članici gostiteljici;

(b)

register, pri katerem je za družbo vložena dokumentacija in podrobnosti iz člena 3(2) Direktive 68/151/EGS, ter številko vpisa v register;

(c)

navedbo dogovorov, da upniki in manjšinski delničarji družbe lahko uveljavijo svoje pravice, in navedbo naslova, na katerem so brezplačno na voljo popolne informacije o teh dogovorih.

Vodstvo ali uprava družbe, ki načrtuje prenos, mora pripraviti poročilo, v katerem pojasni in upraviči pravne in gospodarske vidike predloga ter opiše posledice za člane družbe, upnike in delavce, razen če ni dogovorjeno drugače.

Priporočilo 3 (odločitev skupščine delničarjev o prenosu)

Skupščina delničarjev odobri predlog o prenosu v skladu z določenimi dogovori, pri čemer je potrebna večina glasov za spremembo memoranduma in statuta v skladu z zakonodajo, ki velja za družbo v njeni matični državi članici.

Če se družba upravlja na podlagi udeležbe zaposlenih, lahko skupščina delničarjev določi, da je dokončanje prenosa odvisno od izrecne odobritve dogovorov za udeležbo zaposlenih.

Priporočilo 4 (postopek upravnega prenosa in preverjanje)

Matična država članica v skladu s svojo zakonodajo preveri zakonitost postopka prenosa. Pristojni organi, ki jih določi matična država članica, izdajo potrdilo, s katerim dokončno izjavijo, da so izpolnjena vsa potrebna opravila in formalnosti.

Potrdilo, kopija memoranduma in statuta, predvidenih za družbo v državi članici gostiteljici, in kopija predloga o prenosu se v ustreznem času predložijo organu, odgovornemu za registracijo v državi članici gostiteljici. Ti dokumenti zadostujejo, da se družbi omogoči registracija v državi članici gostiteljici. Organi, pristojni za registracijo v državi članici gostiteljici, preverijo, če so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji za prenos.

Pristojni organi v državi članici gostiteljici o registraciji nemudoma obvestijo ustrezne organe v matični državi članici. Potem organi v matični državi članici družbo odstranijo iz registra.

Registracija v državi članici gostiteljici in odstranitev iz registra v matični državi članici se objavita. Zagotoviti je treba najmanj naslednje podrobne podatke:

(a)

datum registracije;

(b)

nova in prejšnja številka vpisa v register matične države članice oziroma register države članice gostiteljice.

Priporočilo 5 (udeležba zaposlenih)

Udeležbo zaposlenih ureja zakonodaja države članice gostiteljice.

Zakonodaja države članice gostiteljice pa ne velja v naslednjih primerih:

(a)

če država članica gostiteljica ne zagotovi vsaj enake ravni udeležbe, kot je v družbi v matični državi članici, ali

(b)

če zakonodaja države članice gostiteljice ne podeljuje zaposlenim v poslovalnicah družbe, ki se nahajajo v drugih državah članicah, enake pravice za izvrševanje pravic soodločanja, kot so jih ti zaposleni imeli pred prenosom.

V teh primerih se ustrezno uporabljajo določbe člena 16 Direktive 2005/56/ES.

Priporočilo 6 (tretje strani, ki jih zadeva prenos)

Družbi, zoper katero so bili vloženi postopki za prenehanje, likvidacijo, insolventnost ali odlog plačila ali drugi podobni postopki, se ne dovoli, da bi svoj registrirani sedež prenesla čez mejo znotraj Skupnosti.

Za namene sodnih ali upravnih postopkov, ki še potekajo in so se začeli pred prenosom registriranega sedeža, se šteje, da ima družba registrirani sedež v matični državi članici.


(1)  Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 65, 14.3.1968, str. 8).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/10


Torek, 10. marca 2009
Skupni evropski azilni sistem

P6_TA(2009)0087

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema (2008/2305(INI))

2010/C 87 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 63(1) in (2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 o statusu beguncev in dodatnega protokola iz leta 1967 k tej konvenciji,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (1) („Dublinska uredba“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (2) („direktiva o sprejemu“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (3) („direktiva o azilu“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (4),

ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Direktive 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (KOM(2007)0745),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Lampedusi (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o položaju beguncev na Malti (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o azilu: sodelovanje v praksi in kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema (8),

ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih v različnih centrih za pridržanje, da bi se preverili pogoji sprejema,

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 6. maja 2008 v zadevi C-133/06 Evropski parlament proti Svetu Evropske unije (9), o tožbi za razveljavitev direktive o azilu, predvsem za razveljavitev določb direktive o postopku sprejetja in spremembi skupnih najosnovnejših seznamov varnih držav članic,

ob upoštevanju Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki ga je Evropski svet sprejel 16. oktobra 2008 in katerega četrti cilj je „zgraditi Evropo azila“,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A6-0050/2009),

A.

ker so zakonodajni instrumenti prve faze vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema omogočili sprejetje skupnih minimalnih standardov, ne pa tudi enakih pogojev dostopa do zaščite na celotnem ozemlju EU, zaradi česar še vedno prihaja do naknadnega gibanja in večkratnih prošenj,

B.

ker utegnejo biti zaradi meril o državi prvega vstopa v okviru dublinskega sistema nekatere države članice, zlasti tiste, ki so na zunanji meji EU, nesorazmerno obremenjene zgolj zaradi svoje izpostavljene geografske lege, in ker ima to škodljive posledice tako za države članice kot za prosilce za azil,

C.

ker ocena dublinskega sistema Komisije razkriva, da je moralo leta 2005 trinajst mejnih držav članic obravnavati rastoče izzive, ki izhajajo iz dublinskega sistema,

D.

ker Komisija v svojem poročilu o oceni direktive o sprejemu navaja resne težave pri izvajanju direktive, zlasti v zaprtih centrih in na tranzitnih območjih, kar so lahko med svojimi številnimi obiski neposredno ugotovile parlamentarne delegacije,

Splošne ugotovitve

1.

ugotavlja, da je v zadnjem letu po vsem svetu število beguncev naraslo na več kot 12 milijonov, število notranje razseljenih oseb pa na 26 milijonov; v zvezi s tem podpira vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema in pozdravlja načrt azilne politike, ki ga je pripravila Komisija in služi kot načrt za dokončanje skupnega evropskega azilnega sistema;

2.

obžaluje, da se zaradi spremembe pravne podlage, do katere bo prišlo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, načrtuje odložitev roka za dokončanje druge faze skupnega evropskega azilnega sistema – ki naj bi odpravila neprimerne razlike med azilnimi sistemi držav članic – v leto 2012;

3.

opozarja, da stopnje priznavanja kandidatov za status begunca za državljane nekaterih tretjih držav nihajo od približno 0 % do 90 % med državami članicami;

4.

poudarja, da mora uskladitev standardov za skupni azilni postopek in enoten azilni status privesti do visoke ravni zaščite v celotni EU ter ne sme temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu, saj tako skupni azilni sistem ne bi imel dodane vrednosti;

5.

obžaluje, da je bil koncept instituta azila, ki je pomemben del demokracije in zaščite človekovih pravic, v zadnjih letih resno spodkopan; ponovno poudarja potrebo po polnem spoštovanju pravic in potreb prosilcev za azil ter načela nevračanja;

6.

opozarja, da bi morala EU na zunanjih mejah zagotoviti mehanizme za prepoznavanje prosilcev za azil in omogočiti osebam, ki imajo pravico do mednarodne zaščite, dostop do njenega ozemlja, tudi v okviru dejavnosti nadzora svojih zunanjih meja;

7.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija opredelila dostop do zaščite osebam, ki jo potrebujejo, kot enega od poglavitnih ciljev skupnega evropskega azilnega sistema;

8.

poziva Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske Unije (Frontex), naj zagotovi natančne podatke o številu prosilcev za azil, ki so bili kot taki prepoznani med njenimi operacijami, in o usodi oseb, ki so bile med temi operacijami prestrežene in vrnjene v državo tranzita ali izvora; poziva Komisijo, naj predloži predlog za revizijo mandata agencije Frontex, da se izrecno navede, da so vprašanja zaščite in človekovih pravic sestavni del upravljanja zunanjih meja EU;

9.

pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava potrebo po zagotavljanju skladnosti z drugimi politikami, ki vplivajo na mednarodno zaščito; zato poziva Komisijo, naj podpre in sproži pobude za revizijo in prilagoditev vseh politik in postopkov za upravljanje meja, kot sta agencija Frontex in evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR), da se beguncem zagotovi dostop do zaščite v EU in se na zunanjih mejah EU doseže polno spoštovanje načela nevračanja; poleg tega poudarja, da je dolžnost nudenja pomoči, kakor je zapisana v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS), pravno zavezujoča za države članice, EU in agencijo Frontex;

Izboljšanje obstoječe zakonodaje

10.

pozdravlja dejstvo, da je Sodišče v prej omenjeni sodbi C-133/06 razveljavilo odstavka 1 in 2 člena 29 ter odstavek 3 člena 36 direktive o azilu, ki sta obravnavala sprejetje in spremembo skupnega najosnovnejšega seznama varnih držav izvora ter skupnega seznama varnih tretjih držav;

11.

pozdravlja pozitivne izkušnje v nekaterih državah članicah, kjer se prosilce za azil – po predložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito – sprejme v ustanove, ki so odprte in v celoti vključene v lokalne skupnosti;

12.

meni, da so prosilci za azil ranljive osebe, za katere je treba zagotoviti primerne pogoje za sprejem; opozarja, da zaporniško okolje v nobenem primeru ne more pomagati pri premagovanju travmatičnih izkušenj, ki so jih preživeli v državah izvora ali med potjo v Evropo;

13.

pozdravlja določbe, omenjene v zadnjih predlogih Komisije, da države članice osebe ne bodo pridržale samo zato, ker je zaprosila za mednarodno zaščito; meni, da se prosilcev za azil, glede na njihov izrazito ranljiv položaj, načeloma ne bi smelo pridržati;

14.

obžaluje, da se prosilce za azil po nezakonitem vstopu na ozemlje v več državah članicah še vedno pridrži, in zato pozdravlja vključitev postopkovnih jamstev v zvezi s pridržanjem v direktivo o sprejemu; v zvezi s tem meni, da bi moralo biti pridržanje prosilcev za azil možno le v zelo jasno določenih izjemnih okoliščinah in da bi morali za takšno pridržanje veljati načeli nujnosti in sorazmernosti, tako glede načina kot glede namena takšnega pridržanja; meni tudi, da bi moral imeti prosilec za azil, če je pridržan, pravico do pravnega sredstva pred nacionalnim sodiščem;

15.

meni, da je treba natančneje opredeliti področje uporabe nove direktive o sprejemu, da se vanjo zajamejo centri za pridržanje, tranzitna območja, postopki na meji in osebe, premeščene v skladu z dublinskim sistemom;

16.

pozdravlja, da je v direktivi o sprejemu vzpostavljen formalni sistem za takojšnje prepoznavanje ranljivih oseb, zlasti mladoletnikov brez spremstva, starejših oseb, ki so odvisne od pomoči drugih, invalidov, nosečih žensk, staršev samohranilcev z otroki in oseb, ki so bile žrtve travmatičnih izkušenj (mučenje, posilstvo ter psihično, fizično in spolno nasilje);

17.

meni, da bi bilo treba oblikovati enoten postopek vlaganja prošenj za azil in enotne standarde za pridobitev statusa begunca ali statusa osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, pri čemer bi ti zajemali vse prošnje za „mednarodno zaščito“ (status begunca, subsidiarna in začasna zaščita);

18.

pozdravlja načrt Komisije, da natančneje opredeli pogoje za odobritev subsidiarne zaščite, in predvsem njen predlog, da se ponovno preuči raven pravic in ugodnosti, ki se zagotovi upravičenim do tovrstne zaščite; to bi moralo zagotoviti večjo enakopravnost obravnave na višji ravni;

19.

pozdravlja namero Komisije, da spremeni direktivo o azilu, in poudarja, da bi moral enotni azilni postopek zagotavljati jasne, enotne in razumne časovne okvire, v katerih bi organi odločali o prošnji za azil, s čimer bi se izognili dolgim in neupravičenim čakalnim dobam, ki imajo lahko negativne posledice za zdravje in dobro počutje prosilcev za azil; ponovno poudarja, da je treba o dodelitvi statusa begunca ali nadomestne zaščite vedno odločati za vsak primer posebej in da to odločanje nikoli ne sme biti omejeno na posplošene ocene (npr. na podlagi državljanstva) ali izpolnjevanja pogojev (npr. v zvezi z razmerami glede človekovih pravic v državi izvora);

20.

meni, da bi bilo priporočljivo zbrati informacije o državah izvora, ki so na voljo različnim državam članicam, in spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev skupne baze podatkov; poudarja, da bi zbiranje in predložitev informacij o državah izvora ter upravljanje portala morali zagotoviti, da se vključijo poročila različnih priznanih strokovnjakov iz posameznih držav, da so informacije javno dostopne in ločene od tistih, ki jih uporabljajo nosilci odločitev (da ostanejo nepristranske in se izognejo političnemu vplivu), ter da se pri zbiranju podatkov o izvornih državah vzpostavi pravično ravnovesje med vladnimi, nevladnimi in mednarodnimi viri;

21.

pozdravlja prenovo Dublinske uredbe in predlagane določbe o mehanizmu za prekinitev premeščanja v skladu z dublinskim sistemom, če bi obstajali pomisleki, da bi ta premeščanja utegnila prosilcem preprečiti uživanje ustreznih standardov zaščite v odgovornih državah članicah, zlasti kar zadeva pogoje za sprejem in dostop do azilnega postopka, pa tudi v primerih, ko bi ta premeščanja povečala obremenitev držav članic, ki se soočajo z nesorazmernim pritiskom, predvsem zaradi njihove geografske lega ali demografskih razmer; vseeno poudarja, da bi te določbe nazadnje predstavljale politično izjavo in ne bi bile učinkovit instrument za resno podporo državam članicam, če ne bi prišlo do uvedbe dvojnega obvezujočega instrumenta za vse države članice, ki bi zagotavljal naslednje:

(a)

napotitve uradnikov iz drugih držav članic pod okriljem evropskega urada za podporo prosilcem za azil, da bi pomagali tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in težavnimi razmerami;

(b)

shemo za premestitve upravičencev do mednarodne zaščite iz držav članic, ki se soočajo s posebnimi in težavnimi razmerami, v druge države, ob posvetovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in s pristankom upravičencev;

22.

meni, da bi morali imeti prosilci za azil na podlagi spremenjene Dublinske uredbe pravico, da se pritožijo na odločitev o premestitvi, in da bi takšna pritožba sodišča obvezovala, da po uradni dolžnosti preučijo potrebo po začasni prekinitvi izvajanja odločitve o premestitvi;

Upravne strukture

23.

odločno podpira ustanovitev evropskega urada za podporo prosilcem za azil, ki bi moral tesno sodelovati z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in z nevladnimi organizacijami, ki se posebej posvečajo vprašanjem azila;

24.

meni, da bi morala biti ena od nalog evropskega urada za podporo prosilcem za azil natančno analizirati preostale razlike med nacionalnimi azilnimi sistemi in tako prispevati k njihovemu izboljšanju;

25.

meni, da bi morale dejavnosti evropskega urada za podporo prosilcem za azil vključevati razvoj smernic za podporo natančnejšemu ocenjevanju prošenj za azil, spodbujanje izmenjave dobre prakse, spremljanje izvajanja in uporabe ustrezne zakonodaje EU (podpora Komisiji pri opravljanju njene vloge varuha Pogodb);

26.

meni, da bi bilo treba praktično razmisliti o nadaljnji obravnavi tistih, ki so bili zaradi zavrnitve njihove prošnje za zaščito vrnjeni v državo izvora ali odhoda;

27.

odločno poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vzpostavitev skupnega evropskega programa za usposabljanje na področju azila, glede na to, da je kakovost sprejetih odločitev na tem področju neposredno povezana s kakovostjo usposabljanja in informiranja tistih, ki sprejemajo odločitve na nacionalni ravni; meni, da bi posvetovanje o pripravi programov usposabljanja z organizacijami civilne družbe, ki so posebej dejavne na tem področju, zagotovilo učinkovitost v teh zadevah;

28.

meni, da bi morali imeti vsi nosilci odločanja enak dostop do strokovno in objektivno preverjenih informacij o državi izvora, kar je bistveno orodje za azilne organe in prizivna sodišča ter prosilce za azil, ki se zanašajo na to, da jim bodo te informacije v pomoč pri preverjanju njihove prošnje za mednarodno zaščito;

29.

poudarja, da bi morali organi oblasti med obdobjem čakanja upoštevati različne potrebe prosilcev za azil, ki so v bolj ranljivem položaju, kot so otroci, invalidi in ženske, ter zagotoviti potrebno infrastrukturo;

Vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite

30.

priznava pomen vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite, kar zadeva demokracijo, varnost in gospodarske vidike;

31.

obžaluje, da pravila o določitvi države, odgovorne za pregled prošnje za azil, ki jih določa Dublinska uredba, ne upoštevajo želje prosilca, in meni, da bi se morala pri tem določanju nekatera merila glede družinskih, kulturnih in jezikovnih vprašanj bolj upoštevati, da se spodbudi vključevanje prosilcev za azil;

32.

poziva Svet, naj doseže dogovor o razširitvi področja uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (10), da bi ta zajemala tudi begunce in upravičence do subsidiarne zaščite;

33.

pozdravlja predlog Komisije iz direktive o sprejemu, da se prosilcem omogoči lažji dostop do trga dela, glede na to, da je njihova vključitev v poklicno življenje bistven pogoj za njihovo integracijo v državo članici gostiteljici ter pomaga tudi pri razvijanju spretnosti, ki so koristne tako v času bivanja v državi članici gostiteljici kot v primeru vrnitve v državo izvora;

34.

meni, da bi moral azilni sistem pri določanju odgovorne države članice olajšati vključevanje tako, da bi poleg drugih elementov upošteval socialno, kulturno in jezikovno ozadje ter priznaval končan študij, poklicne kvalifikacije in usposobljenost prosilcev za azil, ki ustrezajo gospodarskim potrebam države članice gostiteljice;

35.

priporoča, da se ne razlikuje med pravicami beguncev in pravicami upravičencev do subsidiarne zaščite; zlasti poudarja, da je treba izboljšati dostop upravičencev do subsidiarne zaščite do socialnih in ekonomskih pravic, saj je to bistvenega pomena za njihovo integracijo;

Mehanizmi solidarnosti

36.

meni, da bi moral biti eden od ciljev skupnega evropskega azilnega sistema vzpostavitev učinkovitih mehanizmov solidarnosti, da se izboljšajo razmere v državah, kjer so tokovi prosilcev za azil največji ter imajo težave pri zagotavljanju primernih pogojev za sprejem, pri obravnavanju prošenj v predpisanih rokih in oblikah ali pri integraciji prosilcev, ki so dobili status beguncev;

37.

meni, da solidarnosti ni mogoče omejiti na zagotavljanje finančnih sredstev, in poziva k učinkovitemu izvajanju mehanizmov notranjega preseljevanja in premeščanja na prostovoljni podlagi, kot je predvideno v evropskem paktu o priseljevanju in azilu; meni, da bi to omogočilo upravičencem do mednarodne zaščite, da jih sprejme država članica, ki ni tista, ki jim je to zaščito odobrila;

38.

meni, da bi bilo treba preučiti možnost razširitve področja uporabe Direktive 2001/55/ES (11), da se omogoči sprejem še posebej za določene kategorije oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito za prehodno obdobje, tudi ko ne gre za množični prihod;

39.

spodbuja sestavo skupin strokovnjakov na področju azila pod okriljem prihodnjega evropskega urada za podporo prosilcem za azil, ki bi lahko pomagale državam članicam, ki se soočajo z nenadnim in množičnim prihodom prosilcev za azil in tega ne morejo obvladati;

40.

poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja evropskega mehanizma za prenos mednarodne zaščite – pod nadzorom prihodnjega evropskega urada za podporo prosilcem za azil –, da se beguncem na njihovo zahtevo omogoči gibanje v Evropi in s tem razbremeni nekatere države članice;

41.

pozdravlja namen Komisije, da izvede študijo o načinih za izboljšanje finančne solidarnosti v EU, in z veseljem pričakuje predloge, ki bodo pripravljeni v zvezi s tem;

42.

podpira sporazume o nadzoru meja med nacionalnimi organi, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in nevladnimi organizacijami v EU ter dodelitev sredstev v ta namen iz sklada EU za zunanje meje;

Sodelovanje s tretjimi državami

43.

poudarja, da bi moral biti skupni evropski azilni sistem popolnoma usklajen s cilji in dejavnostmi na področju zaščite beguncev v okviru instrumentov EU za sodelovanje z državami v razvoju (kot so Evropski razvojni sklad, instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) ter sporazumov in partnerstev med EU in državami v razvoju (kot sta sporazum iz Cotonouja in strateško partnerstvo EU-Afrika);

44.

soglaša z mnenjem Komisije, da je azil sestavni del razvojnega sodelovanja s tretjimi državami in ne orodje za obvladovanje kriz; ponovno poudarja, da lahko razvojno sodelovanje, zlasti preprečevanje kriz, spremljanje človekovih pravic, preoblikovanje konfliktov in vzpostavljanje miru, služi kot sredstvo za preprečevanje razseljevanja; zato poudarja, da bi moral biti skupni evropski azilni sistem tesno povezan z evropskimi razvojnimi in človekoljubnimi politikami;

45.

pričakuje ocenjevanje regionalnih programov zaščite, ki bi se moralo izvesti v letu 2009; poudarja, da mora biti razvoj takšnih programov v celoti skladen z nacionalnimi in regionalnimi akcijskimi načrti in tematskim programom o migracijah in azilu v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja ter, bolj splošno, ne sme biti nikoli sredstvo za izogibanje odgovornosti držav članic in EU; poziva Komisijo, naj izboljša usklajenost ukrepov, ki jih glede tega izvajajo njene različne službe, da se optimizira sinergija med njimi, ter naj Parlamentu poroča o svojem ukrepanju v zvezi s tem;

46.

priznava pomen krepitve sprejemnih zmogljivosti držav prvega azila in oblikovanja programa premeščanja, ki določa skupna merila in mehanizme za usklajevanje, na evropski ravni in v tesnem sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce;

47.

zahteva tudi, da se oceni ustreznost razpoložljivih sredstev za ukrepe v zvezi s tretjimi državami – na primer zaščita znotraj regije –, zlasti glede na izraženo mnenje Parlamenta, da je treba za te ukrepe zagotoviti dodatna sredstva, ne pa prerazporediti sredstva iz razvojnih skladov;

48.

poziva Komisijo, naj spodbuja večje sodelovanje držav članic pri prizadevanjih za ponovno naselitev beguncev po vsem svetu;

49.

z velikim zanimanjem se seznanja z zamislijo o uvedbi „postopkov varovanega vstopa“ in odločno spodbuja Komisijo, naj ustrezno preuči posebne postopke za tovrstne ukrepe in njihove praktične posledice;

50.

z zanimanjem pričakuje rezultate študije o skupni obravnavi prošenj za azil izven ozemlja EU, ki jo namerava Komisija izvesti v letu 2009, in svari pred morebitnimi skušnjavami, da bi se odgovornost za sprejem prosilcev za azil in obravnavanje njihovih prošenj prenesla na tretje države ali na Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce;

*

* *

51.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, agenciji Frontex in Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce.


(1)  UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(2)  UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

(3)  UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

(4)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(5)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 598.

(6)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 301.

(7)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 364.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0385.

(9)  UL C 158, 21.6.2008, str. 3.

(10)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(11)  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/16


Torek, 10. marca 2009
Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole

P6_TA(2009)0088

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole (2008/2150(INI))

2010/C 87 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe ES,

ob upoštevanju Mnenja Računskega sodišča Evropskih skupnosti št. 2/2004 o modelu enotne revizije (in predlogu za okvir notranje kontrole Skupnosti) (1),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 15. junija 2005 o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2006 o akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009),

ob upoštevanju prvega polletnega poročila o rezultatih uresničevanja akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole, objavljenega 19. julija 2006 (SEK(2006)1009), v skladu z zahtevo Parlamenta, izraženo v resoluciji z dne 27. aprila 2006 o razrešnici za proračunsko leto 2004 (2),

ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije o napredku, objavljenega 7. marca 2007 (KOM(2007)0086), v katerem poroča o napredku ter najavlja nekatere dodatne ukrepe,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2008 z naslovom „Poročilo o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole“(KOM(2008)0110), in priloženega delovnega dokumenta Komisije (SEK(2008)0259),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. junija 2008 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2007“ (KOM(2008)0338),

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2007 (KOM(2008)0499),

ob upoštevanju Poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629 in KOM(2008)0628) in spremnih delovnih dokumentov Komisije (SEK(2008)2579 in SEK(2008)2580),

ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij (3),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A6-0022/2009),

A.

ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost v sodelovanju z državami članicami, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja,

B.

ker se načelo učinkovitega notranjega nadzora vključuje med proračunska načela Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba) (4), od njene spremembe z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (5), kot je v akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole („akcijski načrt“) predlagala Komisija,

C.

ker je najboljši način, da Komisija pokaže svojo resnično zavezanost preglednosti in dobremu finančnemu poslovodenju ta, da po svojih najboljših močeh podpira pobude za izboljšanje kakovosti finančnega poslovodenja, da bi od Evropskega računskega sodišča (ECA) pridobila pozitivno izjavo o zanesljivosti (DAS (6)),

D.

ker je Ekonomsko-finančni svet v odstavku 5 svojih sklepov z dne 8. novembra 2005 ocenil, da so vzpostavitev integriranega notranjega nadzora ter jasnost in poenostavitev zakonodaje, ki velja za nadzor, bistvenega pomena, in je od Komisije zahteval, da oceni stroške kontrol po področjih odhodkov,

E.

ker je Komisija v podporo strateškemu cilju, da bi od Evropskega računskega sodišča prejela pozitivno izjavo o zanesljivosti, januarja 2006 sprejela akcijski načrt, ki temelji na priporočilih Računskega sodišča (7), resoluciji Parlamenta z dne 12. aprila 2005 o razrešnici za proračunsko leto 2003 (8) ter sklepih Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. novembra 2005,

F.

ker je akcijski načrt obravnaval pomanjkljivosti v takratnih nadzornih strukturah Komisije in opredelil 16 področij, na katerih je treba ukrepati do konca leta 2007, pri tem pa upošteval, da mora biti izboljšanje finančnega upravljanja v Uniji podprto z natančnim spremljanjem kontrol v Komisiji in državah članicah,

G.

ker je Evropsko računsko sodišče v odstavku 2.29 poglavja 2 (ki opisuje sistem notranje kontrole Komisije) svojega letnega poročila za leto 2007 poudarilo, da je v zbirnem poročilu Komisije za leto 2007 pozitivno ocenjen napredek, ki je bil do takrat dosežen pri izvajanju ukrepov, čeprav je v njem navedeno, da dokazov o uspešnosti ukrepov pri zmanjševanju stopnje napak pri transakcijah morda še nekaj časa ne bo,

H.

ker je v skladu z odgovorom Komisije na člen 2.30 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2007 izvajanje ukrepov stalen proces in se dosledno upošteva; ker je učinek ukrepov neizogibno viden šele po njihovem izvajanju v letih 2006 in 2007 in bo prvo poročilo o učinku pripravljeno v začetku leta 2009,

1.

pozdravlja skupni napredek, dosežen pri razvoju akcijskega načrta, in dejstvo, da je bila večina ukrepov izvedena, pomanjkljivosti, opredeljene v akcijskem načrtu, pa v veliki meri odpravljene;

2.

poudarja, da bo učinkovit okvir integrirane notranje kontrole, kot je predviden v akcijskem načrtu Komisije, omogočil Komisiji in državam članicam boljše izvrševanje proračuna EU v skladu s političnimi cilji in prednostnimi nalogami Parlamenta;

3.

obžaluje odsotnost jasnega jezika in poziva Komisijo, naj navede, v kateri fazi postopka za doseganje integriranega okvira notranje kontrole je in kdaj naj bi bili vidni pozitivni učinki sprejetih ukrepov na zakonitost in pravilnost transakcij;

4.

vzame na znanje poročilo o učinku, ki ga je Komisija sprejela 4. februarja 2009 (KOM(2009)0043) in ga bo upošteval pri sprejemanju resolucije o razrešnici za proračunsko leto 2007;

5.

je seznanjen s prizadevanji Komisije, vendar obžaluje, da Komisija zaradi težav držav članic pri poročanju do sedaj ni mogla predstaviti celovitih in zanesljivih zneskov za izterjave in finančne popravke; poziva Komisijo, naj odpravi te težave, in od nje pričakuje, da bo predstavila natančen časovni razpored za razvoj in uporabo nove sheme poročanja;

6.

poudarja, da bo ocena uspeha akcijskega načrta temeljila na učinku ukrepov, in sicer na podlagi nižje stopnje napak in izboljšane ocene kontrolnih sistemov, ki jih je potrdilo Evropsko računsko sodišče;

7.

pričakuje, da se bodo takšne izboljšave odražale v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2008;

8.

poziva Komisijo, naj poveča preglednost v svoji oceni učinkov akcijskega načrta in naj v celoti nadzira njegovo izvajanje;

Ukrepi 4, 10 in 10N: sprejemljiva stopnja napak ali tveganje napak – analiza obstoječega ravnovesja med odhodki za poslovanje in stroški kontrolnih sistemov

9.

obžaluje, da izvajanje dveh najpomembnejših ukrepov za Parlament zaostaja za načrtovanim koledarjem;

10.

posebej obžaluje, da še ni bil izveden ukrep 4 akcijskega načrta, ki predvideva vzpostavitev medinstitucionalne pobude o osnovnih načelih, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dopustnimi tveganji pri transakcijah; se strinja z izjavo Evropskega računskega sodišča, objavljeno v mnenju št. 4/2006 (9), da še ni bilo razjasnjeno, kako bo opredeljen pojem „sprejemljive ravni tveganja“, četudi gre za bistven koncept sistema integrirane notranje kontrole;

11.

poudarja, da je Evropsko računsko sodišče v odstavkih 2.9 in 2.10 svojega letnega poročila za leto 2005 (10) že zavzelo stališče, da sta, ko gre za vzpostavitev integriranega okvira notranje kontrole, sorazmernost in stroškovna učinkovitost eden najpomembnejših ciljev, ki jih je odobrila Komisija;

12.

prav tako opozarja na zgoraj navedene sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. novembra 2005, sodeč po katerih Svet v skladu z mnenjem Sodišča št. 2/2004 meni, da mora z Evropskim parlamentom doseči sporazum glede tveganj, ki so dopustna pri transakcijah, povezanih z računi, ob upoštevanju stroškov in koristi kontrol za različna področja politik ter vrednosti zadevnih izdatkov;

13.

poudarja, da Evropsko računsko sodišče v točki (c) odstavka 2.42 svojega letnega poročila za 2007 poziva k napredku pri upoštevanju pojma dopustnega tveganja, v točki (c) odstavka 1.52 prvega poglavja (ki obravnava izjavo o zanesljivosti in podporne informacije) tega poročila pa navaja, da je ravnovesje med stroški in preostalim tveganjem za posamezna področja porabe tako pomembno, da bi moralo biti odobreno na politični ravni (tj. s strani proračunskega organa/organa za razrešnico) v imenu državljanov Unije;

14.

odločno poziva Komisijo, naj hitro sprejme obljubljeno sporočilo na to temo in si prizadeva za vnovično sprožitev medinstitucionalne razprave o dopustnem tveganju, kot je Parlament že zahteval v svoji resoluciji o razrešnici z dne 24. aprila 2007 za proračunsko leto 2005 (11) in v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2008 za proračunsko leto 2006 (12); poziva Komisijo, naj v celoti objavi metode, uporabljene za določanje stopnje napak;

15.

zato meni, da bi morala Komisija ob spoštovanju načel sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti kontrolnih sistemov oceniti obstoječe razmerje med sredstvi, ki so na voljo za posamezno politiko, ter delom teh sredstev, ki jih uporablja v kontrolnih sistemih glede na področje odhodkov, kakor je Parlament zahteval v resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2005;

16.

opozarja Komisijo, kako pomembno je, da izvede primerjalno analizo, ki bo edina omogočila določitev stopnje dopustnega tveganja, ter jo posreduje Parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču;

17.

meni, da mora biti razmerje med stroški in koristmi, ki trenutno obstaja med sredstvi, namenjenimi kontrolnim dejavnostim, in rezultati, ki jih te prinesejo, ključen dejavnik, ki ga mora Evropsko računsko sodišče upoštevati;

18.

poudarja izjemno pomembno ugotovitev, ki jo je Evropsko računsko sodišče navedlo v točki (d) odstavka 1.52 svojega letnega poročila za leto 2007, kjer pravi, „da bi bilo treba o shemi ponovno razmisliti, če je ni mogoče zadovoljivo izvajati tako, da so stroški na razumni ravni in tveganje dopustno“;

19.

v zvezi z ukrepoma 10 in 10N poziva Komisijo, naj predstavi zanesljive podatke o stroških kontrolnih sistemov in možnih sredstvih za poenostavitev, da bi poiskali boljše ravnotežje med potrebo po kontrolah ter zmanjšali upravno breme za vlagatelje in upravičence skladov EU;

20.

opozarja na svoje mnenje in mnenje Računskega sodišča o negativnem učinku zapletenih in nejasnih pravil ter kompleksnih zakonskih zahtev na zakonitost in pravilnost porabe EU; meni, da je potrebno vprašanje poenostavitve obravnavati kot pomembno točko v naslednji reformi finančne uredbe in prihodnji pravni podlagi za programe porabe EU;

Ukrepi 1, 3, 3N, 5, 10, 10a, 11N, 13 in 15: potrebno je sodelovanje z državami članicami

21.

poudarja, da je Komisija pri izvajanju ukrepov 1, 3, 3N, 5, 10, 10a, 11N, 13 in 15 odvisna tudi od sodelovanja z državami članicami; poudarja, da v celoti podpira navedene ukrepe, zato poziva Komisijo, naj za njihovo čimprejšnjo celotno izvedbo uporabi vse razpoložljive instrumente;

22.

opozarja na zgoraj navedeno sporočilo iz leta 2008 (KOM(2008)0110), v katerem je Komisija izjavila, da so ukrepi 1, 3, 3N, 5, 8 in 13 zaključeni;

23.

kljub temu poudarja, da doslej ni bil seznanjen z obstojem dokumentacije ali dokazil, ki bi upravičevali to izjavo; zato je primoran izraziti resne dvome o tem, ali so bili ukrepi zaključeni, preneseni v prakso in ali so pripomogli k napredku pri izvajanju akcijskega načrta;

24.

poziva Računsko sodišče, naj podrobneje poroča o sodelovanju z nacionalnimi partnerskimi organi in navede, kdaj naj bi bili vidni pozitivni učinki sodelovanja;

Ukrepa 5 in 13: spodbujanje uporabe letnih povzetkov in izjav uprave

25.

pozdravlja letne povzetke revizij in izjave na nacionalni ravni, prvič predstavljene dne 15. februarja 2008, ki so velik korak na poti do uresničitve cilja izboljšave upravljanja sredstev EU; obžaluje pa pomanjkljivo preglednost v zvezi z letnimi povzetki, ki jih Komisija ni posredovala Parlamentu;

26.

pozdravlja pripravo letnih povzetkov od leta 2008 naprej, oceno in izjave, ki jih je v letnih poročilih o dejavnostih za leti 2006 in 2007 podal generalni direktorat, zadolžen za strukturne sklade, vendar meni, da ukrepa 5 in 13 še zdaleč nista zaključena, saj Parlament ni prejel dovolj informacij;

27.

obžaluje, da Parlament od Komisije doslej še ni prejel popolnih informacij v zvezi z oceno in primerjalno analizo prvih predstavljenih letnih povzetkov;

28.

poudarja tudi, da Evropsko računsko sodišče v svojem letnem poročilu za 2007 navaja, da letna poročila zaradi nesorazmernih predstavitev še ne nudijo zanesljive ocene o delovanju in učinkovitosti sistema;

Ukrep 11N: razvoj tipologije napak ter povezava z izterjavami in finančnimi popravki

29.

obžaluje, da Komisija po besedah Evropskega računskega sodišča kljub velikim prizadevanjem ni predstavila popolnih podatkov ali dokazala, da je mogoče sčasoma predstavljene podatke brez dvoma uskladiti z objavljenimi finančnimi izkazi;

30.

poziva Komisijo, naj ta pomemben ukrep dokončno izvede ter tako izboljša izpolnjevanje zahtev za poročanje ter poveča natančnost podatkov, ki jih posredujejo države članice;

Ukrep 8N: sodelovanje z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in možnosti uporabe njihovega dela za zagotavljanje zanesljivosti

31.

poudarja, da utegnejo neodvisne vrhovne revizijske institucije kot zunanji revizorji nacionalne javne porabe igrati ključno vlogo pri reviziji javnih sredstev, čeprav niso del okvira notranje kontrole;

32.

v celoti podpira sodelovanje med nekaterimi nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in Komisijo, do katerega je prišlo na pobudo slednje, in spodbuja ohranjanje stikov s temi institucijami, da se ugotovi, kako je mogoče z njihovim delom povečati zanesljivost pri izvajanju programov v državah članicah;

33.

pozdravlja pobudo Komisije za razvoj strukturiranega pristopa k ohranjanju stikov z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ter poziva Komisijo, naj zaključi izvajanje tega ukrepa v tesnem sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem;

*

* *

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 107, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 340, 6.12.2006, str. 5.

(3)  UL C 286, 10.11.2008, str. 1.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 390, 30.12.2006, str. 1.

(6)  Kratica za francoski izraz „Déclaration d'assurance“.

(7)  Mnenje št. 2/2004 (UL C 107, 30.4.2004, str. 1) (mnenje o enotni reviziji).

(8)  UL L 196, 27.7.2005, str. 4.

(9)  UL C 273, 9.11.2006, str. 2.

(10)  UL C 263, 31.10.2006, str. 1.

(11)  UL L 187, 15.7.2008, str. 25.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0133.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/21


Torek, 10. marca 2009
Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

P6_TA(2009)0089

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (2008/2180(INI))

2010/C 87 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (KOM(2007)0769),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 (1)

ob upoštevanju tekočega dela haaške konference o praktični uporabi Haaške konvencije z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v tujini v civilnih ali gospodarskih zadevah,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0058/2009),

A.

ker se Uredba (ES) št. 1206/2001 ni izvajala tako učinkovito, kot bi bilo mogoče, in je zato treba sprejeti nadaljnje ukrepe, da bi se izboljšalo sodelovanje med sodišči držav članic na področju pridobivanja dokazov in povečala učinkovitost uredbe,

B.

ker se z Uredbo (ES) št. 1206/2001 želi izboljšati, poenostaviti in pospešiti sodelovanje med sodišči pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah,

C.

ker je Komisija sicer na koncu leta 2006 in v začetku leta 2007 poskrbela za razdelitev skupno 50 000 izvodov praktičnega vodnika državam članicam, vendar je bilo to storjeno veliko prepozno in je zato treba sprejeti več dodatnih ukrepov, da bi bili udeleženi v postopkih, zlasti sodišča in pravniki, bolje obveščeni o uredbi,

D.

ker je Komisija vseeno ugotovila, da je 90-dnevni rok za izpolnitev zaprosil za pridobivanje dokazov iz člena 10(1) uredbe prekoračen v znatnem številu primerov ter da je v „nekaterih primerih […] potrebnih celo več kot 6 mesecev“,

E.

ker je le v malo državah članicah že na voljo oprema za videokonference in se zato te ne uporabljajo v zadostni meri, in ker hkrati države članice ne spodbujajo dovolj uvajanja sodobne komunikacijske tehnologije, pa tudi Komisija ni predlagala jasnih izboljšav v zvezi s tem,

1.

obsoja zapoznelo predložitev prej omenjenega poročila Komisije, ki bi moralo biti po členu 23 Uredbe (ES) št. 1206/2001 predloženo do 1. januarja 2007, dejansko pa je bilo predloženo šele 5. decembra 2007;

2.

soglaša s Komisijo, da bi si morale države članice bolj prizadevati za to, da bi sodniki in pravniki v državah članicah bolj upoštevali uredbo, da se tako spodbudijo neposredni stiki med sodišči, saj se je izkazalo, da lahko neposredno pridobivanje dokazov iz člena 17 uredbe poenostavi in pospeši zbiranje dokazov, ne da bi povzročalo kakšne težave;

3.

meni, da je nujno treba upoštevati, da imajo osrednji organi iz uredbe še vedno pomembno vlogo pri nadzorovanju dela sodišč, ki so pristojna za obravnavanje zaprosil v skladu z uredbo, in pri reševanju nastalih težav; poudarja, da lahko Evropska pravosodna mreža pomaga pri reševanju težav, ki jih ne rešijo osrednji organi in da bi se lahko manj posluževali teh organov, če bi bila sodišča, ki zaprosijo, bolje seznanjena z uredbo; meni, da je lahko pomoč osrednjih organov odločilna za majhna lokalna sodišča, ki se prvič spopadajo s težavo pri pridobivanju dokazov v čezmejnem sporu;

4.

zagovarja obsežno uporabo informacijske tehnologije in videokonferenc, skupaj z varnim sistemom za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, ki bi morala sčasoma postati običajen način za posredovanje zaprosil za pridobivanje dokazov; ugotavlja, da nekatere države članice v svojih odgovorih na vprašalnik, ki ga je poslala haaška konferenca, omenjajo težave v zvezi z združljivostjo video povezav, in meni, da bi bilo treba to obravnavati v okviru evropske strategije na področju e-pravosodja;

5.

meni, da dejstvo, da v številnih državah članicah oprema za videokonference še ni na voljo, ter ugotovitev Komisije, da se sodobna komunikacijska sredstva še vedno redko uporabljajo, potrjujeta razumnost načrtov za evropsko strategijo na področju e-pravosodja, ki jih je nedavno priporočil Odbor za pravne zadeve Parlamenta; poziva države članice, naj namenijo več sredstev namestitvi sodobne komunikacijske opreme na sodišča ter usposabljanju sodnikov za njihovo uporabo, in poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za izboljšanje sedanjega stanja; meni, da je treba čim prej v ustreznem obsegu omogočiti pomoč in finančno podporo Evropske unije;

6.

meni, da bi si bilo treba v okviru strategije e-pravosodja prizadevati za pomoč sodiščem pri zadovoljevanju potreb po prevajalcih in tolmačih, ki nastanejo zaradi čezmejnega pridobivanja dokazov v razširjeni Evropski uniji;

7.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija prišla do zaključka, da je 90-dnevni rok za izpolnitev zaprosil za pridobivanje dokazov iz člena 10(1) uredbe prekoračen v velikem številu primerov ter da je v „nekaterih primerih […] potrebnih celo več kot 6 mesecev“; poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne predloge za ukrepe, da bi se rešil ta problem, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi možnost pritožbenega organa ali kontaktne točke v Evropski pravosodni mreži;

8.

obsoja dejstvo, da poročilo Komisije navaja, da se je zaradi Uredbe (ES) št. 1206/2001 pridobivanje dokazov izboljšalo v vseh pogledih, in tako daje napačno predstavo o razmerah; zato poziva Komisijo, naj omogoči praktično pomoč, med drugim v okviru strategije e-pravosodja, in si bolj prizadeva za uresničitev možnosti, ki jih daje uredba za izboljšanje delovanja civilnega sodstva za državljane, podjetja, pravnike in sodnike;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 174, 27.6.2001, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/23


Torek, 10. marca 2009
Izvajanje Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

P6_TA(2009)0090

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o izvajanju Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (2008/2247(INI))

2010/C 87 E/06

Evropski parlament,

ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obvezni reviziji letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o spremljanju uporabe prava Skupnosti – 24. letno poročilo Komisije (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pripravi zakonodaje 2005: uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti – 13. letno poročilo (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji (5),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0014/2009),

A.

ker je Parlament večkrat poudaril, da ima zakonodaja EU smisel samo v primeru, če jo države članice upoštevajo, in ker je zato treba izboljšati spremljanje prenosa in uporabe zakonodaje EU v državah članicah; ker je Parlament predlagal, naj pristojni poročevalec predloži poročilo o napredku po izteku roka za prenos,

B.

ker sta Parlament in Svet dne 17. maja 2006 sprejela Direktivo 2006/43/ES (direktivo) in se je 29. junija 2008 iztekel rok za prenos v državah članicah ter ker je treba preveriti, ali je bil prenos izveden pravilno,

C.

ker je Komisija objavila pregled napredka, ki sicer opredeljuje, katere člene kdo izvaja, vendar ne podaja informacij o poteku izvajanja in ne navaja, ali nacionalni predpisi dosegajo minimalni standard, ki ga določa direktiva,

D.

ker je cilj direktive, prvič, izboljšati kakovost revizij letnih računovodskih izkazov po vsej EU in tako povečati zaupanje v to poročanje in izboljšati stanje na finančnih trgih, in drugič, vzpostaviti enake pogoje za računovodski sektor na notranjem trgu,

E.

ker je treba preveriti izvajanje direktive v državah članicah glede na oba cilja,

1.

ugotavlja, da je bila direktiva sprejeta v odziv na krizo, ki je sledila propadu družbe Enron; poudarja, da trenutna finančna kriza opozarja na pomen visoko kakovostnih računovodskih in revizijskih praks; obžaluje, da je direktivo v celoti preneslo samo 12 držav; poziva Komisijo, naj zagotovi takojšen prenos in izvajanje;

2.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prenos ključnih pojmov „subjekt javnega interesa“ (6) in „mreža“ (7) vodi do različnih razlag v državah članicah; v zvezi s tem poudarja, da direktiva za podjetja, opredeljena kot subjekt javnega interesa, in za računovodjo, ki revidira to podjetje, uvaja številne daljnosežne obveznosti; nadalje ugotavlja, da direktiva uvaja tudi številne dodatne obveznosti za revizijska podjetja, ki jih zajema opredelitev mreže; ugotavlja, da je potrebno nadaljnje spremljanje učinka opredelitve mreže in pomanjkanja pravne jasnosti glede odgovornosti podjetij za dejanja drugih podjetij, ki pripadajo isti mreži; se nasploh boji, da bo skupek opredelitev povzročil pravno negotovost in visoke stroške usklajevanja ter tako na koncu negativno vplival na izpolnitev cilja direktive; zato poziva Komisijo, naj celovito pregleda izvajanje opredelitev in vidne učinke njihove uvedbe ter po posvetovanju z državami članicami poskrbi za bolj jasne dolgoročne prednostne politične naloge EU na tem področju in poišče način, na katerega bi se te najbolje dosegle;

3.

ugotavlja, da številne države članice še ne izvajajo člena 41 direktive, ki določa, da morajo države članice od subjektov javnega interesa zahtevati ustanovitev revizijske komisije ali primerljivega organa; meni, da je ta zahteva pomembno sredstvo za zagotavljanje neodvisnosti obveznih revizij letnih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa;

4.

poudarja, da zadnje izkušnje kažejo, da so potrebni pogosti in kakovostni stiki znotraj revizijskih komisij in med neodvisnimi direktorji, nadzornimi odbori in revizorji ter da bi morali člani neizvršnih odborov pozorno preučiti možnost srečanj, na katerih člani izvršnih odborov ne bi bili navzoči;

5.

ugotavlja, da določene države članice zahtevo direktive po izmenjavi revizorjev po največ 7 letih izvajajo z izjemno kratkimi dobami izmenjave na 2 ali 3 leta; dvomi, da bi tako kratke dobe izmenjave lahko pozitivno vplivale na kakovost in kontinuiteto obveznih revizij subjektov javnega interesa, in poudarja, da so ovira za to, da bi revizorji in revizijska podjetja dobro razumela revidirani subjekt;

6.

obžaluje, da sistema javnega nadzora, ki ga zahteva direktiva, niso uvedle vse države članice; nadalje ugotavlja, da obstajajo velike razlike med državami članicami, ki so uvedle javni nadzor; ugotavlja, da mora biti javni nadzor v skladu z direktivo organiziran tako, da ne pride do navzkrižja interesov; se glede na to sprašuje, ali nadzorni organi, neposredno povezani z nacionalnimi vladami, izpolnjujejo to zahtevo;

7.

meni, da je zelo pomembno, da se sodelovanje med organi javnega nadzora, ki ga zahteva direktiva, dejansko uresniči, saj tesno sodelovanje med nadzornimi organi pospešuje zbliževanje med državami članicami in lahko prepreči dodatna upravna bremena, ki izhajajo iz različnih nacionalnih postopkov in zahtev;

8.

poudarja, da so podrejene družbe, ki kotirajo, predmet obvezne revizije; priporoča, naj nacionalna zakonodaja predpisuje, da bodo matične družbe, ki imajo take podrejene družbe, predmet obveznih revizij, ki jih izvajajo revizorji z dovoljenjem v skladu z direktivo;

9.

meni, da je izvajanje člena 47 direktive, ki obravnava revizijske delovne papirje, precej nejasno; poudarja, da države članice sicer lahko dovolijo, da se revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z njihovim dovoljenjem, prenesejo pristojnim organom tretje države, čeprav ostajajo pravna vprašanja in vprašanja glede varstva podatkov, ki jih bo treba obravnavati, da se zagotovi, da informacije, ki jih prejmejo revizorji EU od svojih strank, ostanejo zaupne in se ne razkrijejo javnosti tretjih držav, kjer so ta podjetja registrirana ali kjer je registrirano matično podjetje;

10.

poziva Komisijo, naj skrbno oceni vso nacionalno zakonodajo, ki prenaša direktivo, se odločno loti težav, opisanih v odstavkih od 1 do 9, in v roku 2 let o tem poroča Parlamentu; dvomi, ali je izbrani pristop minimalne uskladitve res prava pot k uresničitvi ciljev te in drugih direktiv, ki zadevajo notranji trg, saj bodo številna odstopanja, ki jih dovoljuje direktiva, povzročila nadaljnjo drobitev računovodskega trga; poziva Komisijo, naj med usklajevanjem poskrbi za jasne koncepte;

11.

poudarja, da ima nepotrebno odlašanje odobritve mednarodnih revizijskih standardov lahko negativen vpliv na zakonodajno okolje, kar bi povzročilo nadaljnjo razdrobljenost, to pa je v nasprotju s splošnim ciljem direktive; zato poziva Komisijo, naj se izogne nepotrebnim zamudam pri sprejemanju mednarodnih revizijskih standardov in sproži široko javno posvetovanje o njihovem sprejetju;

12.

meni, da je temeljito spremljanje in preverjanje pravilnega in pravočasnega izvajanja zakonodaje EU ključno sredstvo za boljšo uporabo zakonodaje EU in izogibanje praksi prekomernega normativnega urejanja, ki se lahko pojavi na primer na podlagi člena 40 direktive, ki določa neizčrpen seznam zahtev za pregledno poročanje;

13.

podpira, da Komisija svetuje državam članicam in z njimi tesno sodeluje, da bi tako zagotovila pravilne in pravočasne rezultate prenosa, na primer z delavnicami o prenosu za dosego soglasja o izvajanju posameznih določb zakonodaje Skupnosti; podpira uporabo primerjalnih tabel v postopku izvajanja kot sredstva za doseganje največjega možnega zbližanja; vseeno meni, da je za zagotovitev jasnih smernic državam članicam v postopku izvajanja treba storiti še veliko več in države članice usmeriti k nedvoumnemu izvajanju zakonodaje Skupnosti;

14.

odločno poudarja, da se vsak „kvazi-zakonodajni“ ukrep v okviru direktive lahko sprejme le z uporabo regulativnega postopka s pregledom, ki ga po potrebi spremlja ocena učinka ukrepa;

Priporočilo o zagotavljanju kakovosti

15.

pozdravlja Priporočilo Komisije 2008/362/ES z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (8); podpira uveljavljeno mnenje, da je pomembno, da so neodvisni zunanji pregledi zagotavljanja kakovosti skladni s ciljem direktive glede izboljšanja kakovosti revizij in verodostojnosti objavljenih finančnih podatkov; poleg tega odobrava uveljavljeno mnenje, da je popolna neodvisnost in nepristranskost inšpekcij in inšpektorjev izjemnega pomena;

16.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbuja nacionalne strukture zagotavljanja kakovosti, kar bo zagotavljalo neodvisno in zunanje zagotavljanje kakovosti za računovodska podjetja; poudarja, da se mora evropska zakonodajna oblast v zvezi s tem omejiti na splošne okvirne določbe, vsebovane v direktivi, in priporočilo ter da mora prepustiti stroki, da pravila natančneje opredeli;

Sklep o registraciji revizorjev tretjih držav

17.

je seznanjen s Sklepom Komisije 2008/627/ES z dne 29. julija 2008 o prehodnem obdobju za revizijske dejavnosti nekaterih revizorjev ali revizijskih subjektov tretjih držav (9); poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o nadaljnjem ukrepanju v zvezi v vprašanjem registracije revizorjev tretjih držav;

Odgovornost revizorjev

18.

ugotavlja, da lahko razlike med režimi odgovornosti v državah članicah privedejo do regulatorne arbitraže in spodkopavajo notranji trg, vendar se zaveda različnih stopenj izpostavljenosti, povezanih z velikostjo revizijskih podjetij in družb, ki jih obravnavajo; poudarja, da odškodninski zahtevki pogosto prihajajo iz tretjih držav, kjer so podlaga za spore največkrat dogovori o odvetniškem honorarju v določenem odstotku od dosežene odškodnine; ni naklonjen taki kulturi pravnih sporov v Evropski uniji in poziva k bolj temeljnemu reševanju škodljivih vplivov takih praks, katerih gonilo so provizije;

19.

opozarja na Priporočilo Komisije 2008/473/ES z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (10), po katerem naj države članice odgovornost računovodij omejijo glede na domače predpise in okoliščine; poleg tega opozarja na cilj priporočila, ki je doseči večjo konvergenco med državami članicami na tem področju, s tem pa spodbuditi enake pogoje za podjetja in računovodska podjetja; poudarja, da cilj omejevanja odgovornosti računovodij in računovodskih podjetij, kot je naveden v priporočilu Komisije, ne sme kršiti načel, ki v nekaterih državah članicah veljajo za civilno odgovornost, kot je načelo pravice do odškodnine za žrtve; poudarja, da priporočilo v kontekstu sedanje gospodarske in finančne krize ne bi smelo pod vprašaj postaviti kakovosti obvezne revizije ali zaupanja v njeno funkcijo; poziva Komisijo, naj Parlament najkasneje leta 2010 obvesti o učinku priporočila ter nadaljnjih ukrepih, pri čemer naj največjo pozornost nameni zlasti vprašanju, ali in v kakšni meri vpliva na večjo konvergenco med državami članicami, skladno s ciljem direktive; poudarja, da bo morala Komisija – če se bo izkazalo, da so potrebni nadaljnji ukrepi – izdelati oceno učinka, v kateri bo proučila možne posledice omejevanja civilne odgovornosti revizorjev in revizijskih podjetij na kakovost revizij, finančno varnost in koncentracijo na računovodskem trgu;

Posvetovanje o lastninskih pravicah

20.

pozdravlja posvetovanja, ki ga je začela Komisija o lastninskih pravicah v računovodskih podjetjih, in z zanimanjem pričakuje odziv zainteresiranih strani;

*

* *

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0060.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0494.

(4)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 67.

(5)  UL C 187 E, 24.07.2008, str. 60.

(6)  Člen 2(13) direktive.

(7)  Člen 2(7) direktive.

(8)  UL L 120, 7.5.2008, str. 20.

(9)  UL L 202, 31.7.2008, str. 70.

(10)  UL L 162, 21.6.2008, str. 39.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/27


Torek, 10. marca 2009
Enako obravnavanje ter dostop moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti

P6_TA(2009)0091

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti (2008/2182(INI))

2010/C 87 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (1),

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/80/ES z dne 15. decembra 1997 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola (2),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov (3) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008 (4),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0003/2009),

A.

ker so na področju uprizoritvenih umetnosti neenakosti pri možnostih za zaposlitev in možnostih nasploh med ženskami in moškimi močno prisotne in zakoreninjene,

B.

ker je treba resno analizirati mehanizme, ki povzročajo te neenakosti med moškimi in ženskami,

C.

ker mora načelo enakosti med moškimi in ženskami veljati za vse akterje na področju uprizoritvenih umetnosti, in sicer v vseh vejah in strukturah (produkcija, razširjanje in poučevanje) ter na vseh področjih dejavnosti (umetniškem, tehničnem in upravnem),

D.

ker moški in ženske niso enako zastopani v različnih poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti in ker je treba tej prvi obliki neenakosti dodati še različne pogoje dela in zaposlovanja ter razlike v dohodkih,

E.

ker so neenakosti dostopa do vodilnih položajev, produkcijskih sredstev in mrež za razširjanje različno prisotne v vseh vejah uprizoritvenih umetnosti,

F.

ker je treba za dosego enakosti v poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti sistematično zagotoviti mešano zastopanost spolov,

G.

ker zgolj talent ne zadostuje za umetniško kakovost izvedbe ali uspešno poklicno pot in ker bi večje upoštevanje uravnovešene zastopanosti med moškimi in ženskami v poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti temu dalo nov zagon,

H.

ker je treba zato spremeniti sedanjo segregacijo, ki še vedno vlada na področju uprizoritvenih umetnosti, pri čemer je treba poleg posodobitve in demokratizacije tega področja določiti tudi uresničljive cilje za dosego enakosti, s katerimi se bo spodbujala socialna pravičnost,

I.

ker ostajata sposobnost in nadarjenost zaradi obstoječih neenakosti neizkoriščeni, te neenakosti pa škodijo umetniški razgibanosti, razcvetu in ekonomskemu razvoju te dejavnosti,

J.

ker je zaradi zakoreninjenih predsodkov obnašanje do žensk pri izbiri in imenovanju ter v delovnih odnosih prepogosto diskriminacijsko; ker imajo ženske kljub višji stopnji izobrazbe, zanimanju za nenehno izobraževanje in boljšim sposobnostim povezovanja, pogosto nižje dohodke kot moški,

K.

ker so ovire za enakost med ženskami in moškimi v tej dejavnosti še posebej trdovratne, zaradi česar je treba sprejeti posebne ukrepe za zmanjšanje obstoječih neenakosti, pri tem pa upoštevati tudi, da bi to lahko v družbi kot celoti učinkovalo kot vzvod,

L.

ker so na področju socialne varnosti za umetnike, tako moške kot ženske, velike vrzeli, in so, predvsem za ženske, posledica tega slabši dohodki,

1.

poudarja, da so neenakosti med moškimi in ženskami močno razširjene in zakoreninjene na področju uprizoritvenih umetnosti, organizacija tega področja, temelječa na neenakosti med spoloma, pa glede na posebnosti njenih dejavnosti lahko vpliva na celotno družbo;

2.

vztraja, da je nujno spodbujati dostop žensk do vseh umetniških poklicev, v katerih so še vedno v manjšini;

3.

opozarja, da je delež žensk v umetniških poklicih in na uradnih položajih na kulturnem področju zelo majhen in da so ženske premalo zastopane na odgovornih delovnih mestih v kulturnih ustanovah ali na akademijah in univerzah;

4.

ugotavlja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za to dejavnost, da bi pojasnili mehanizme in obnašanje, ki povzročajo navedene neenakosti;

5.

opozarja, da se obnašanje lahko spremeni samo z mešano zastopanostjo spolov, ki bo prinesla dopolnjujoča se stališča, metode in interese ter večstransko občutljivost;

6.

poudarja, da je treba spodbujati dostop žensk do vseh umetniških poklicev, vključno z uprizoritveno umetnostjo, kjer so zastopane v manjšini, države članice pa spodbuja k odpravi vseh ovir za dostop žensk na čelo kulturnih ustanov, akademij in univerz;

7.

poudarja, da diskriminacija žensk ovira razvoj tega kulturnega področja, ki je zaradi tega prikrajšano za sposobne in nadarjene ljudi, in opozarja, da nadarjeni za svoje priznanje potrebujejo stik z javnostjo;

8.

poziva k uvedbi ukrepov za večjo zastopanost žensk na vodilnih položajih v ustanovah, zlasti s spodbujanjem enakosti v kulturnih podjetjih in ustanovah ter v poklicnih organizacijah;

9.

poziva akterje na kulturnem področju, naj zagotovijo večjo zastopanost ustvarjalk in njihovih del pri organizaciji programov, pripravi zbirk, objavah ali posvetovanju;

10.

ugotavlja, da bo doseganje napredka v enakosti med ženskami in moškimi omogočilo postopno zagotovitev mešane zastopanosti spolov v delovnih skupinah, organizaciji programov in strokovnih srečanjih, kjer je danes pogosto značilno ločevanje spolov, kar ni v skladu z zahtevami sodobne družbe;

11.

poudarja, da je pomembno zagotoviti, če je le mogoče, anonimnost kandidatur, in vztraja, da je treba za zaposlitev orkestrskih glasbenikov ohraniti navado, po kateri avdicije potekajo za pregradno steno, tako da se lahko orkestrom pridružijo tudi ženske;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma predvidijo prve konkretne ukrepe v boju proti neenakosti na področju uprizoritvenih umetnosti, ki bodo v vseh njenih vejah zagotovili zastopanost vsaj tretjine oseb manjšinskega spola;

13.

spodbuja države članice:

(a)

da v sodelovanju s svojimi kulturnimi ustanovami razmislijo o tem, kako bi najbolje opredelile mehanizme, ki povzročajo neenakosti, da bi čim bolj preprečile vse oblike diskriminacije, povezane s spolom,

(b)

da odpravijo vse ovire za dostop žensk na čelo najuglednejših ustanov in kulturnih organizacij,

(c)

da na tem področju uvedejo nove načine organizacije dela, razdelitve pristojnosti in upravljanja delovnega časa, pri katerih bodo upoštevane obveznosti iz zasebnega življenja žensk in moških,

(d)

da se zavejo, da je treba na tem področju, za katerega so značilni netipični delovni čas, večja mobilnost in ranljivost, povezana z zaposlitvijo, ki prizadenejo predvsem ženske, najti skupne rešitve za zagotavljanje varstva otrok (odprtje jasli v kulturnih podjetjih z delovnim časom, ki je prilagojen urniku vaj in predstav);

14.

opozarja kulturne ustanove, da je treba nujno uresničiti demokratični pojem, v skladu s katerim morajo moški in ženske za enako delo prejemati enako plačo, kar ne velja vedno za umetniško področje in veliko drugih področij;

15.

spodbuja države članice, naj na področju uprizoritvenih umetnosti uvedejo primerjalne analize stanja v posameznih državah Unije, kar bo olajšalo oblikovanje in izvajanje skupne politike, pripravo statistik ter bo omogočilo primerjavo in oceno doseženega napredka;

16.

poziva države članice, naj izboljšajo socialne razmere na kulturno-umetniškem področju in upoštevajo različne zaposlitvene kategorije, da bi zagotovile boljšo socialno varnost;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic.


(1)  UL L 269, 5.10.2002, str. 15.

(2)  UL L 14, 20.1.1998, str. 6.

(3)  UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0399.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/30


Torek, 10. marca 2009
Neoporečnost spletnih iger na srečo

P6_TA(2009)0097

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo (2008/2215(INI))

2010/C 87 E/08

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 49 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi ES,

ob upoštevanju sodne prakse, ki jo je razvilo Sodišče Evropskih skupnosti (1),

ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (2) (Direktiva o storitvah),

ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (3) (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah),

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (4),

ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu (6),

ob upoštevanju ustnega vprašanja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Komisiji z dne 16. oktobra 2006 o igrah na srečo in športnih stavah na notranjem trgu (O-0118/2006), razprave, ki je sledila v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov dne 14. novembra 2006, ter odgovora, ki ga je podal član Komisije,

ob upoštevanju informativnega dokumenta o spletnih igrah na srečo, ki se osredotoča na neoporečnost in kodeks ravnanja za igre na srečo, ki ga je za Evropski parlament pripravilo podjetje Europe Economics Research Ltd,

ob upoštevanju študije o storitvah iger na srečo na notranjem trgu Evropske unije z dne 14. junija 2006, ki jo je za Komisijo pripravilo podjetje Swiss Institute of Comparative Law (SICL),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0064/2009),

A.

ker je bruto dohodek od spletnih iger na srečo v letu 2004 znašal od 2 do 3 milijarde EUR, kar je po ugotovitvah iz omenjene raziskave SICL približno 5 % celotnega trga iger na srečo v EU, in ker je njegova hitra rast neizogibna,

B.

ker je prihodek od iger na srečo, ki jih organizira ali dovoli vlada, daleč najpomembnejši vir dohodka za športne organizacije v številnih državah članicah,

C.

ker so igre na srečo, vključno s spletnimi, običajno dosledno urejene v vseh državah članicah na temelju načela subsidiarnosti, da bi zavarovali potrošnika pred zasvojenostjo in goljufijami, preprečili pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala pa tudi vnaprejšnje dogovore o rezultatih ter ohranili javni red; ker Sodišče Evropskih skupnosti za te namene dovoljuje omejitve svobode ustanavljanja in opravljanja storitev zaradi splošnega interesa, če so sorazmerne in nediskriminacijske,

D.

ker vse države članice razlikujejo med takšnimi omejitvami glede na vrsto igre na srečo, kot so na primer kazinske igre, športne stave, loterija ali stave na konjskih dirkah; ker večina držav članic – tudi domačim ponudnikom – prepoveduje prirejanje spletnih kazinskih iger, veliko število pa jih podobno prepoveduje tudi sprejemanje spletnih športnih stav in prirejanje spletnih loterij,

E.

ker so dejavnosti iger na srečo izključene iz direktiv 2006/123/ES, 2007/65/ES in 2000/31/ES in ker je Parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji o Beli knjigi o športu izrazil pomisleke glede morebitne deregulacije iger na srečo,

F.

ker so države članice uredile svoje trge tradicionalnih iger na srečo, da bi zavarovale potrošnika pred zasvojenostjo, goljufijami, pranjem denarja in vnaprejšnjimi dogovori o rezultatih, ker je te politične cilje v sektorju spletnih iger na srečo veliko težje doseči,

G.

ker je Komisija proti desetim državam članicam začela postopek za ugotavljanje kršitev, da bi preverila, ali so nacionalni ukrepi, ki omejujejo čezmejno ponudbo storitev spletnih iger na srečo, večinoma športnih stav, skladni z zakonodajo Skupnosti, ker, kot je poudarila Komisija, ti postopki ne zadevajo monopolov in nacionalnih loterij, prav tako pa ne bodo vplivali na liberalizacijo trgov iger na srečo nasploh,

H.

ker je na Sodišče Evropskih skupnosti naslovljenih čedalje več predlogov za predhodno odločbo glede iger na srečo, kar očitno kaže na pomanjkanje jasnosti, kako razlagati in uporabljati zakonodajo Skupnosti v zvezi s temi igrami,

I.

ker neoporečnost v kontekstu te resolucije o spletnih igrah na srečo ne pomeni le zavezanosti preprečevanju goljufij in kaznivih dejanj, temveč tudi odvisnosti od iger na srečo in dostopa mladoletnikov do njih, in sicer s spoštovanjem varstva potrošnikov in kazenske zakonodaje, ter zavezanost preprečevanju nedovoljenega vpliva na izid športnih tekmovanj zaradi športnih stav,

J.

ker spletne igre na srečo združujejo nekaj dejavnikov tveganja, ki so povezani s problematičnim igranjem na srečo, med drugim lahek dostop do iger, raznovrstnost iger, ki so na voljo, ter manjše družbene omejitve (7),

K.

ker so se športne stave in druge spletne igre razvijale hitro in nenadzorovano (zlasti prek meja v internetu), je šport zaradi nenehne grožnje, da bodo rezultati vnaprej dogovorjeni, in zaradi „stav proti rezultatu“ za posamezne športne dogodke še posebej izpostavljen nezakonitemu ravnanju stavnic,

Pregleden sektor, ki varuje javne in potrošniške interese

1.

poudarja, da imajo države članice v skladu z načelom subsidiarnosti in s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti interes in pravico do ureditve in nadzora svojih trgov iger na srečo ob upoštevanju svoje tradicije in kulture, da bi zavarovale potrošnika pred zasvojenostjo, goljufijami, pranjem denarja in vnaprej dogovorjenimi rezultati ter zaščitile priznane strukture, ki financirajo športne dejavnosti in druge socialne pobude v državah članicah; poudarja, da si vse interesne skupine želijo dobro nadzorovanih in urejenih trgov iger na srečo; poudarja, da bi morali ponudniki spletnih iger na srečo spoštovati zakonodajo države članice, kjer te storitve opravljajo in kjer ima prebivališče potrošnik;

2.

poudarja, da so storitve iger na srečo gospodarska dejavnost posebnega značaja, ker so z njimi povezana vprašanja socialnega in javnega reda ter zdravstvenega varstva in ker konkurenca na tem področju ne vodi do boljše delitve virov, zaradi česar je pri igrah na srečo potreben pristop več stebrov; poudarja, da pristop samo z vidika notranjega trga na tem občutljivem področju ni ustrezen, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti stališčem Sodišča Evropskih skupnosti glede tega vprašanja;

3.

odobrava prizadevanja Sveta za reševanje vprašanj na področju spletnih in tradicionalnih iger na srečo in stav, ki so se začela v času francoskega predsedstva; poziva Svet, naj še naprej organizira uradne posvete o morebitnih političnih rešitvah glede tega, kako opredeliti in odpraviti težave, ki jih povzročajo spletne igre na srečo, Komisijo pa poziva, naj ta proces podpre in opravi raziskave ter v skladu z željami Sveta pripravi ustrezne predloge za dosego skupnih ciljev na področju spletnih iger na srečo;

4.

poziva države članice, naj tesneje sodelujejo pri reševanju družbenih problemov in težav z javnim redom, ki izhajajo iz čezmejnih spletnih iger na srečo, kot so zasvojenost z njimi, zloraba osebnih podatkov ali kreditnih kartic; poziva institucije EU, naj tesno sodelujejo z državami članicami v boju proti vsem nedovoljenim ali nezakonitim spletnim igram na srečo ter zaščitijo potrošnike in preprečijo goljufije; poudarja, da se je treba sporazumeti o tem, kako to doseči;

5.

poudarja, da bi morali zakonodajalci in ponudniki tesno sodelovati z drugimi udeleženci na področju spletnih iger na srečo, na primer ponudniki iger na srečo, zakonodajalci, potrošniškimi organizacijami, športnimi organizacijami, panožnimi združenji in mediji, ter imeti skupno odgovornost za neoporečnost spletnih iger na srečo in obveščanje potrošnikov o možnostih negativnih posledic teh iger;

Boj proti goljufijam in drugim oblikam kaznivih dejanj

6.

ugotavlja, da so kriminalne dejavnosti, kot je pranje denarja ali črna ekonomija, povezane tudi z igrami na srečo in vplivajo na integriteto športnih dogodkov; meni, da ta grožnja integriteti športnih tekmovanj močno vpliva na udeležbo na najosnovnejši družbeni ravni, ki največ prispeva k javnemu zdravju in družbeni vključenosti; prav tako ocenjuje, da bi utegnilo zaupanje javnosti uplahniti, če bi šport obveljal kot orodje za neupravičeno pridobivanje finančnih koristi igralcev, funkcionarjev ali drugih, namesto da bi se spoštovale njegove vrednote in pravila in namesto da bi bil namenjen zabavi ljubiteljev športa;

7.

meni, da razmah spletnih iger na srečo omogoča nepošteno ravnanje, kot so goljufije, dogovarjanje o rezultatih, nezakoniti karteli za stave in pranje denarja, saj se spletne igre na srečo lahko hitro ustvarijo in odstranijo, pa tudi močno se je povečalo število čezmejnih izvajalcev; poziva Komisijo, Europol in druge nacionalne in mednarodne ustanove, naj pozorno spremljajo nova odkritja in poročajo o njih;

8.

meni, da varovanje neoporečnosti športnih dogodkov in tekmovanj zahteva sodelovanje lastnikov športnih pravic, izvajalcev spletnih stav ter javnih organov na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni;

9.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo prireditelji športnih tekmovanj, stavnice in zakonodajalci v sodelovanju zasnovali ukrepe, s katerimi bo omejeno tveganje v zvezi z nezakonitimi športnimi stavami in vnaprej dogovorjenimi športnimi rezultati, ter raziskali možnosti za vzpostavitev izvedljivega, pravičnega in trajnostnega regulativnega okvira za zaščito integritete športa;

10.

poudarja, da so športne stave oblika komercialnega izkoriščanja športnih tekmovanj, in priporoča, da države članice organizatorje športnih prireditev zaščitijo pred nepooblaščeno komercialno uporabo tekmovanj, predvsem s priznanjem njihovih pravic, ter uvedejo mehanizme, ki bodo jamčili za pošteno plačilo v korist vseh ravni profesionalnega in ljubiteljskega športa; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče organizatorjem športnih prireditev podeliti pravice intelektualne lastnine (neke vrste avtorskih pravic (8)) za tekmovanja;

Preprečevanje škode za potrošnika

11.

meni, da priložnost za igranje spletnih iger na srečo kadar koli in v zasebnosti, s takojšnjimi rezultati in možnostjo igranja za velike vsote denarja, ki jo ponuja internet, omogoča nastanek zasvojenosti z igrami; vendar ugotavlja, da vpliv posameznih oblik spletnih iger na srečo na potrošnike še ni v celoti znan in da bi bilo treba to področje podrobneje raziskati;

12.

opozarja na vse pogostejše skrbi zaradi preveč preprostega dostopa mladih do spletnih iger na srečo, tako zakonitih kot nezakonitih, in poudarja, da je treba uvesti učinkovitejše preverjanje starosti in mladoletnikom preprečiti, da bi na spletnih mestih uporabljali brezplačne predstavitvene različice iger;

13.

opozarja, da zlasti mladi ne razlikujejo dobro med koncepti sreče, usode, naključja in verjetnosti; poziva države članice, naj se posvetijo glavnim dejavnikom tveganja, ki lahko povečajo verjetnost, da se bo pri (mladem) posamezniku razvila zasvojenost z igrami na srečo, in poiščejo načine, kako se s temi dejavniki spopasti;

14.

je zaskrbljen zaradi vse večjega medsebojnega vpliva televizije, mobilne telefonije in internetnih strani, ki ponujajo igre na srečo na daljavo ali spletne igre na srečo, namenjene zlasti mladim; meni, da bo ta razvoj prinesel nove izzive na področju predpisov in socialnega varstva;

15.

meni, da bodo spletne igre na srečo verjetno prinesle dodatno tveganje za potrošnike in da zato lahko države članice upravičeno omejijo prosto opravljanje storitev spletnih iger na srečo, da bi potrošnike zavarovale;

16.

poudarja, da so starši odgovorni za to, da mladoletnikom preprečijo igranje iger na srečo in njihovo zasvojenost s temi igrami;

17.

hkrati poziva države članice, naj namenijo ustrezna sredstva za raziskave, preprečevanje in reševanje problemov, povezanih s spletnimi igrami na srečo;

18.

meni, da bi bilo treba dobiček od iger na srečo porabiti za dobro družbe, na primer stalno financiranje izobraževanja, zdravstva, profesionalnega in ljubiteljskega športa ter kulture;

19.

podpira razvoj standardov za spletne igre na srečo, kar zadeva starostno omejitev, prepoved sistemov kreditiranja in bonusov, da se zaščiti ranljive igralce na srečo, informacije o možnih posledicah iger na srečo ter o tem, kje poiskati pomoč pri zasvojenosti, morebitno nevarnost za zasvojenost pri določenih igrah in tako dalje;

20.

poziva vse interesne skupine, naj obravnavajo vprašanje socialne osamitve, ki jo povzroča zasvojenost s spletnimi igrami na srečo;

21.

meni, da samoregulacija oglaševanja, promocije in zagotavljanja spletnih iger na srečo ni dovolj učinkovita, zato poudarja, da je potrebna tako ureditev kot sodelovanje med panogo in javnimi organi;

22.

poziva države članice, naj sodelujejo na ravni EU ter ukrepajo proti javnim in zasebnim ponudnikom spletnih iger na srečo, ki agresivno oglašujejo in tržijo svoje proizvode, na primer z brezplačnimi predstavitvenimi različicami iger, da bi zaščitile problematične igralce na srečo in ranljive potrošnike, kot so otroci in mladi;

23.

predlaga, da se preučijo možnosti za uvedbo največjega mesečnega zneska, ki ga posameznik lahko porabi za igre na srečo, ali da se ponudnikom spletnih iger na srečo naloži, naj uporabljajo predplačniške kartice za igranje, ki bi bile naprodaj v prodajalnah;

Kodeks ravnanja

24.

ugotavlja, da je lahko kodeks ravnanja še vedno koristno orodje za doseganje nekaterih javnih (in zasebnih) ciljev ob upoštevanju tehnološkega razvoja, sprememb želja potrošnikov ali razvoja tržnih struktur;

25.

poudarja, da je kodeks ravnanja samoregulativni pristop, ki ga oblikuje panoga sama, in zato lahko služi kot dodatek zakonodaji, ne more pa je nadomestiti;

26.

poudarja tudi, da bo učinkovitost kodeksa ravnanja v marsičem odvisna od tega, ali ga bodo nacionalni zakonodajalci in potrošniki sprejeli, ter od njegovega izvajanja;

Spremljanje in raziskave

27.

poziva države članice, naj dokumentirajo obseg in rast svojih trgov spletnih iger na srečo in izzive, ki izhajajo iz teh iger;

28.

poziva Komisijo, naj začne raziskavo o spletnih igrah na srečo in nevarnosti nastanka zasvojenosti z njimi, na primer o tem, kako oglaševanje vpliva na zasvojenost z igrami na srečo, ali bi bilo mogoče oblikovati skupno evropsko kategorizacijo iger glede na možnost zasvojenosti ter kakšni bi lahko bili preventivni in kurativni ukrepi;

29.

poziva Komisijo, naj preuči predvsem vlogo oglaševanja in trženja (vključno z brezplačnimi predstavitvenimi različicami iger v spletu), ki mladoletnike neposredno ali posredno napeljujeta k igranju iger na srečo;

30.

poziva Komisijo, Europol in nacionalne organe, naj zbirajo in si izmenjujejo informacije o obsegu goljufij in drugih oblikah kaznivih dejanj v sektorju spletnih iger na srečo, na primer med udeleženci v sektorju;

31.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi vladami preuči gospodarske in negospodarske učinke opravljanja čezmejnih storitev iger na srečo v povezavi z neoporečnostjo, socialno odgovornostjo, varstvom potrošnika in vprašanji obdavčenja;

32.

poudarja, da je stalno bivališče potrošnika pomemben podatek za države članice, če želijo učinkovito nadzorovati, omejevati in spremljati storitve iger na srečo, ki se opravljajo na njihovem ozemlju;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo kraj obdavčitve spletnih iger na srečo;

*

* *

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Schindler 1994 (C-275/92), Läärä 1999 (C-124/97), Zenatti 1999 (C-67/98), Anomar 2003 (C-6/01), Gambelli 2003 (C-243/01), Lindman 2003 (C-42/02), Placanica 2007 (C-338/04), Unibet 2007 (C- 432/05), UNIRE 2007 (C– 260/04).

(2)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(3)  UL L 332, 18.12.2007, str. 27.

(4)  UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(5)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0198.

(7)  Mnenje generalnega pravobranilca Bota z dne 14. oktobra 2008 v zadevi C-42/07; zgoraj omenjena raziskava SICL, str. 1450; prof. Gill Valentine, Literature review of children and young people’s gambling (naročil odbor za igre na srečo Združenega kraljestva), september 2008.

(8)  „Portretrecht“ v nizozemščini.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/35


Torek, 10. marca 2009
Zagotavljanje kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov

P6_TA(2009)0098

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o zagotavljanju kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov (2008/2220(INI))

2010/C 87 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 33 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 15. oktobra 2008 o kakovosti kmetijskih proizvodov: proizvodni standardi, zahteve za kmetovanje in sheme kakovosti (KOM(2008)0641),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 1998 o politiki kakovosti kmetijskih in kmetijsko-živilskih proizvodov (1),

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije iz oktobra 2008 o shemah za potrjevanje kakovosti živil,

ob upoštevanju pregleda skupne kmetijske politike (SKP),

ob upoštevanju mandata Evropskega sveta Komisiji za pogajanja na področju kmetijstva, ki je podan v predlogu Komisije iz januarja 2003 o postopkih pri pogajanjih v okviru STO na področju kmetijstva (2),

ob upoštevanju konference z naslovom „Food Quality Certification – Adding Value to Farm Produce“, ki jo je organizirala Komisija dne 5. in 6. februarja 2007 v Bruslju,

ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (KOM(2008)0040),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0088/2009),

A.

ker so standardi Evropske unije v zvezi z varnostjo hrane in njeno kakovostjo najstrožji na svetu,

B.

ker ti standardi izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov EU in so sredstvo za ustvarjanje pomembne dodane vrednosti,

C.

ker potrošnike poleg varnosti hrane izjemno zanimajo tudi poreklo in metode proizvodnje živil; ker se je Evropska unija že odzvala na te težnje in uvedla štiri oznake kakovosti in porekla živil, in sicer zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) in ekološko živilo,

D.

ker so kakovostni evropski proizvodi del „žive“ kulturne in gastronomske dediščine Evropske unije in zato pomemben sestavni del gospodarskega in družbenega življenja mnogih regij EU, saj omogočajo dejavnosti, ki so zlasti na podeželskih območjih neposredno povezane z lokalnimi razmerami,

E.

ker potrošnik povezuje sheme za potrjevanje z zagotavljanjem višje kakovosti,

F.

ker posebni sistemi kakovosti Evropske unije pomenijo precejšnjo konkurenčno prednost za proizvode EU,

G.

ker so na trgu živilskih proizvodov EU prevladali veliki trgovci na drobno, ki proizvajalcem zaračunavajo stroške in premije za uvrstitev v asortiman, pa tudi neupravičen prispevek k stroškom za promocijo, kar zmanjšuje možnost, da bi večje število potrošnikov dosegli mali proizvajalci,

H.

ker je možno uporabiti nove tehnologije za navedbo podrobnih informacij o poreklu in značilnostih različnih kmetijskih in živilskih proizvodov,

I.

ker ponarejanje povzroča škodo proizvajalcem in tudi končnim potrošnikom,

1.

pozdravlja premislek, ki ga je spodbudila zelena knjiga Komisije, in podpira načrte Komisije za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov EU, ne da bi se ob tem proizvajalcem naložili stroški ali dodatne obveznosti;

2.

poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence na trgih strateških proizvodov, kot so kmetijski in živilski proizvodi, primarni cilj, ki služi splošnemu interesu EU; ocenjuje, da je bistveno, da tudi pri uvoženih proizvodih, ki v splošnem ne izpolnjujejo podobnih standardov, kot so standardi Skupnosti, prisotna poštena konkurenca; meni, da je treba tudi kakovostne standarde EU za proizvode iz tretjih držav, ki vstopajo na notranji trg, določiti na podlagi sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO);

3.

meni, da je treba izboljšati nadzor in usklajevanje med različnimi organi, da bi tako zagotovili, da uvoženi živilski proizvodi izpolnjujejo standarde EU glede varstva okolja, varnosti hrane in dobrega počutja živali; je seznanjen s sklepi Sveta za kmetijstvo z dne 19. decembra 2008 o varnosti kmetijskih proizvodov iz tretjih držav in o upoštevanju standardov Skupnosti; vendar v teh sklepih pogreša trdno politično voljo za okrepitev nadzora Skupnosti v tretjih državah;

4.

poudarja, da politika na področju kakovosti v prihodnje ne more biti ločena od skupne kmetijske politike ali izzivov, med katere spadajo tudi podnebne spremembe, zaščita biotske raznovrstnosti, zanesljiva preskrba z energijo in upravljanje vodnih virov;

5.

ocenjuje, da ukrepi za povečanje proizvodnje, ki so se sprejeli zaradi splošnega povišanja cen surovin, ne bi smeli biti izgovor za znižanje standardov;

6.

poudarja, da mora cilj višjih standardov varnosti hrane, dobrega počutja živali in varstva okolja zagotavljati tudi doseganje tako visoke kakovosti proizvodov, da bo kmetom ponujala veliko konkurenčno prednost, in da morajo kmetje zaslužiti dovolj, da si povrnejo stroške zaradi zahtev EU o varnosti hrane, dobrem počutju živali in varstvu okolja; meni, da bi moralo, v primeru da konkurenčna prednost kmetov ne zadošča za povračilo stroškov zaradi zahtev EU, imeti financiranje skupne kmetijske politike bistveno vlogo, saj bi ga evropski kmetje morali uporabiti za zagotavljanje varnosti hrane, dobrega počutja živali in varstva okolja v kmetijstvu;

7.

ocenjuje, da mora biti evropska politika na področju kakovosti pripravljena na reformo skupne kmetijske politike po letu 2013; meni, da mora Evropska unija v okviru skupne kmetijske politike zagotavljati zlasti finančno pomoč, da bi spodbudila proizvodnjo visokokakovostnih evropskih agroživilskih proizvodov; poudarja, da je treba v večji meri podpirati organizacije proizvajalcev, da zlasti mali proizvajalci ne bi bili prikrajšani;

8.

opozarja, da se Evropska unija v mednarodni pogodbi o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo zavezuje, da bo izvedla ukrepe za ohranitev genskih virov; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi posebne programe za pospeševanje prodaje, ki bodo spodbujali uporabo rastlinskih vrst, ki jim grozi genska erozija; poudarja, da naj bi bilo s tem za kmete in vrtnarje privlačnejše gojenje vrst, ki so navedene kot rastlinski genski viri ter da je treba vzpostaviti podobne programe za pospeševanje prodaje za rejne živalske vrste, ki jim grozi izumrtje;

9.

opozarja, da so evropski proizvajalci zaradi vse večje liberalizacije svetovnih kmetijskih trgov neposredno izpostavljeni mednarodni konkurenci in da lahko vsak dodaten ukrep, ki se jim naloži, poslabša njihov konkurenčni položaj, da pa lahko liberalizacija kmetom v EU prinese tudi prednosti, če jim uspe prodreti s svojimi proizvodi na trg in prejeti zanje priznanja; opozarja tudi, da lahko kmetje EU zahteve potrošnikov med drugim obrnejo sebi v prid tako, da oskrbujejo potrošnike z lokalno pridelanimi visokokakovostnimi proizvodi in upoštevajo strožje standarde dobrega počutja živali in varstva okolja;

10.

zlasti poudarja, da se mora Komisija pogajati o netrgovinskih zadevah v okviru STO tako, da čim več uvoženih proizvodov izpolnjuje iste zahteve, kot so naložene kmetom v EU, tako da bo kakovost kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve EU o varnosti hrane, dobrem počutju živali in varstvu okolja, zagotavljala kmetom očitno konkurenčno prednost;

11.

izraža zaskrbljenost zaradi vpliva velikih trgovinskih verig na splošno kakovost živilskih proizvodov v EU, pa tudi zaradi dejstva, da se na trgih, za katere je značilna močno koncentrirana distribucija, pojavlja težnja po poenotenju in zmanjšanju raznolikosti agroživilskih proizvodov, zaradi česar je na policah manj tradicionalnih in več predhodno obdelanih proizvodov; predlaga Komisiji, naj določi predpise za postopek nabavne dražbe, ki so ga uveljavile nekatere velike evropske nakupovalne centrale, saj ima uničujoče posledice za kakovostne proizvode;

Zahteve proizvodnje in tržni standardi

12.

izraža zaskrbljenost zaradi zapletenosti sistema EU glede osnovnih standardov in številnih predpisov, ki jih morajo upoštevati kmetje v EU; si prizadeva za poenostavitev in zagovarja pristop, po katerem mora biti vsak nov predpis preverljiv po merilih primernosti, potrebnosti in sorazmernosti;

13.

poziva k dodatni poenostavitvi tržnih standardov z razjasnitvijo osnovnih meril, ki jih je treba uporabljati; poziva k oblikovanju smernic EU o uporabi splošnih rezerviranih navedb, kot so „nizka vsebnost sladkorja“, „nizkoogljičen“, „dietičen“ ali „naraven“, za preprečevanje zavajajočih praks;

14.

izraža zaskrbljenost zaradi nezadostne obveščenosti večine evropskih potrošnikov o prehranjevalni verigi, zlasti kar zadeva poreklo proizvodov in surovin; je naklonjen uvedbi obvezne navedbe kraja proizvodnje primarnih proizvodov v obliki označbe države porekla, da bi tako ustregli želji potrošnikov po več informacijah o poreklu proizvoda, ki ga kupijo; meni, da bi bilo treba ta sistem uporabljati tudi za predelane živilske proizvode in za zagotovitev podatkov o poreklu glavnih sestavin in surovin ter navesti njihov kraj porekla in kraj, kjer je bil proizvod nazadnje predelan;

15.

meni, da je avstralski model sistema za označevanje države porekla odličen primer, če se istočasno upoštevajo posebne danosti različnih proizvodnih sektorjev v EU, saj označuje različne stopnje, na primer: „proizvedeno v/na“ za živila, izdelana v zadevni državi iz sestavin s poreklom iz zadevne države, ali „izdelano v/na“ za živila, ki so bila v zadevni državi bistveno predelana, ali „izdelano v/na… na osnovi lokalnih ali uvoženih sestavin“; opozarja, da tudi druge pomembne trgovinske partnerice Evropske unije, kot so Združene države ali Nova Zelandija, uporabljajo podobne sisteme označevanja;

16.

meni, da tržni standardi ne smejo ovirati dostopa proizvodov na trg na podlagi njihovega videza, oblike ali velikosti, če ti proizvodi izpolnjujejo standarde varnosti hrane;

17.

meni, da mora skupna oznaka kakovosti EU z besedilom „proizvedeno v Evropski uniji“ na koncu zagotoviti, da zahvaljujoč zahtevnim standardom, v skladu s katerimi so proizvedeni, proizvodi EU na trgu pozitivno odstopajo;

18.

meni, da je treba spodbujati predvsem neobvezne rezervirane navedbe in ne toliko obveznih tržnih standardov; vendar meni, da je lahko uvedba takšnih usklajenih opredelitev, ki naj bi zadovoljile vse udeležence, zaradi različnih prehranjevalnih navad in tradicij povezana s težavami, poleg tega pa lahko povzroči povečanje količine informacij, s katerimi se sooča potrošnik, kot tudi potrebo po vzpostavitvi nadzornega sistema za preverjanje uporabe teh navedb;

19.

je naklonjen ukrepom za poenostavitev predpisov Skupnosti, če ti ne vodijo v razvodenitev teh predpisov, in omejitev področij, ki so prepuščena samoregulaciji; meni, da je treba oblikovati skupne tržne standarde, ki se lahko učinkoviteje določijo; v zvezi s tem meni, da je treba spodbujati koregulacijo v okviru običajnega postopka za sprejetje zakonodaje Skupnosti na tem področju; poziva, naj bodo v ta postopek vključeni nacionalni organi, predstavniki živilskega sektorja in kmetje;

Posebni sistemi kakovosti v Evropski uniji

20.

poudarja, da morajo sistemi kakovosti hrane potrošnikom ponujati informacije in jamstvo o pristnosti lokalnih sestavin in proizvodnih postopkov; zato meni, da se morajo takšni sistemi izvajati in upravljati z okrepljenim nadzorom in sistemi sledljivosti;

21.

meni, da je treba uvesti preglednejše sisteme označevanja, ki jih bo prepoznala večina potrošnikov, ter da je za pregledno označevanje porekla treba tako pri proizvodih iz EU kot tudi pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navesti poreklo bistvenih kmetijskih sestavin, ki opredeljujejo proizvod;

22.

meni, da je treba zagotoviti, da se kot surovine uporabljajo izključno originalni proizvodi z ZOP, zgolj če se pri označevanju in reklamiranju predelanega proizvoda uporablja zaščiteno ime; poudarja, da se na ta način po eni strani preprečuje zavajanje potrošnikov, po drugi strani pa spodbuja povpraševanje po proizvodih z ZOP;

23.

meni, da je smotrno določiti pravila za uporabo navedb „gorski“ in „otoški“, saj bi to dalo veliko dodatno prednost kmetijskim proizvodom in živilom iz teh območij z omejenimi možnostmi; meni, da je treba pri uporabi navedb „gorski“ in „otoški“ obvezno dodati državo porekla proizvoda;

24.

v zvezi s tem opozarja, da povprečen potrošnik ne pozna dobro razlike med ZOP in ZGO in da je treba potrošnike na to razliko opozoriti z obveščevalno kampanjo;

25.

nasprotuje določitvi strožjih meril za ocenjevanje, ki bi temeljila na primer na izvoznih možnostih in trajnosti; opozarja, da obstajajo številni primeri proizvodov, ki se sicer ne izvažajo, vendar so vseeno zelo pomembni za oblikovanje lokalnih gospodarstev ter za ohranjanje socialne kohezije;

26.

poudarja, da so označbe porekla del pomembne evropske dediščine, ki jo je treba ohraniti, zaradi njene znatne gospodarske moči in njenih temeljnih družbenoekonomskih učinkov za številne regije EU; meni, da so te označbe jamstvo za kakovost, ki ga je treba okrepiti, zlasti s strožjim nadzorom upravljanja označb porekla v združenjih, ki so zanje zaprosila; meni, da te označbe potrošnikom pomagajo izbirati med proizvodi;

27.

meni, da je treba bolje razjasniti razlike med blagovnimi znamkami in označbami porekla ter sprejeti ukrepe za dejansko uporabo veljavnih predpisov Skupnosti, ki preprečujejo registracijo blagovne znamke, ki bi vsebovala ZOP/ZGO ali bi se nanjo sklicevala, gospodarskim subjektom, ki ne zastopajo organizacij proizvajalcev teh ZOP/ZGO; meni, da je nujno treba izvesti promocijske kampanje z lastnim proračunom za informiranje potrošnikov o prednostih teh javnih shem za potrjevanje;

28.

meni, da bi morali imeti proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami na voljo instrumente, ki bi jim omogočali primerno upravljanje proizvedene količine blaga, da bi se ohranila kakovost in ugled geografskih označb;

29.

meni, da morajo imeti zaščitni ali drugi pristojni organi v primeru uporabe proizvoda z ZGO v sestavljenem kuhanem proizvodu – ob spremembi lastnosti proizvoda z ZGO – možnost, da izvajajo usmerjene kontrole za preverjanje, ali se lastnosti proizvoda z ZGO niso preveč spremenile;

30.

poziva k boljši zaščiti registriranih označb, zlasti v nekaterih fazah embaliranja in trženja teh proizvodov izven območja proizvodnje ter kadar obstaja nevarnost neprimerne uporabe teh označb; poziva k uporabi predpisov Skupnosti, ki prepovedujejo registracijo označbe z imenom, podobnim imenu že registrirane ZOP ali ZGO;

31.

zagovarja oblikovanje skupnih predpisov za proizvajalce proizvodov z geografskimi označbami, ki bodo določali pogoje za njihovo uporabo, tudi pri označevanju predelanih proizvodov;

32.

je naklonjen poenostavitvi postopka registracije označb porekla in skrajšanju časa, potrebnega za pridobitev teh označb;

33.

opozarja, da se stopnja zaščite označb porekla v državah članicah razlikuje, in meni, da bi bilo zaželeno uskladiti zakonodajo in postopke na tem področju, zlasti pravila o zaščiti po uradni dolžnosti;

34.

meni, da bi bilo treba okrepiti mednarodno zaščito označb porekla; poziva Komisijo, naj zlasti na politični ravni okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje zaščite ZGO v pogajanjih v Svetovni trgovinski organizaciji (bodisi za razširitev zaščite v skladu s členom 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine na vse proizvode bodisi za vzpostavitev večstranskega registra ZGO), pa tudi v okviru pogajanj o sprejetju novih držav v STO ter tekočih pogajanj o dvostranskih sporazumih;

35.

meni, da mora ta mednarodna zaščita s strani EU veljati za proizvode, ki se izvažajo, in za tiste, ki se ne, se pa lahko razlikuje glede na dejansko nevarnost ponarejanja proizvodov znotraj EU, tako da so proizvodi, za katere je nevarnost ponarejanja večja in ki se izvažajo, pod mednarodno zaščito znotraj STO, medtem ko bi se za proizvode z manjšo nevarnostjo ponarejanja na bolj lokalnih tržiščih lahko uporabljal enostavnejši postopek, ki bil po priznanju s strani države članice sporočen Komisiji (primerljiv s sedanjo začasno zaščito) in užival pravno varstvo Skupnosti;

36.

opozarja, da tretje države na svojem območju sistematično neupravičeno uporabljajo nekatere označbe, s čimer zavajajo potrošnike in ogrožajo ugled originalnih proizvodov; poudarja, da je zaščita označbe v tretji državi izjemno dolgotrajen postopek, ki ga posamezne organizacije proizvajalcev le težko izvedejo, saj ima vsaka država posebne sisteme in postopke zaščite; poziva Komisijo, naj deluje posvetovalno ter organizacijam proizvajalcev pri sklepanju dogovorov s tretjimi državami zagotovi znanje in izkušnje, pa tudi pravno podporo;

37.

meni, da mora biti uporaba zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb pod nadzorom Skupnosti in nacionalnim nadzorom, in zagovarja stroge kazni za odvračanje od nezakonite uporabe teh instrumentov, tako da bi jih bile države članice v primerih ponarejanja ali imitacije zaščitenih označb dolžne izvajati; predlaga, da se ustrezna določba vključi v člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3); je naklonjen poenostavljenemu pridobivanju ZOP in uvedbi strogega nadzora, za kar morajo poskrbeti organi posamezne države članice, da bi zagotovili izvedbo vseh stopenj v postopku proizvodnje v zadevni geografski regiji;

38.

meni, da nadzor trga glede izvajanja vseh določb o ZOP in ZGO sicer predstavlja večje upravno breme za države članice, vendar bo znatno prispevalo k učinkovitejši zaščiti; je naklonjen zagotavljanju tehnične pomoči Skupnosti pri izvajanju nadzora s strani držav članic, da bi tako zagotovili čim bolj enotno uveljavitev zaščite ZOP in ZGO v EU;

39.

meni, da je treba z evropsko finančno pomočjo okrepiti dejavnosti obveščanja in populariziranja teh sistemov na notranjem trgu pa tudi v tretjih državah; meni tudi, da je treba za programe Skupnosti za obveščanje o proizvodih v EU in pospeševanje njihove prodaje povečati del sofinanciranja EU; upa, da se bo Komisija še naprej zavzemala za spodbujanje zamisli ZGO v tretjih državah, zlasti z večjo tehnično podporo v povezavi z organizacijami proizvajalcev ZGO;

40.

priporoča vzpostavitev evropske agencije za kakovost proizvodov, ki bi tesno sodelovala z Evropsko agencijo za varnost hrane in s službami Komisije, pristojnimi za zaščito kakovosti živil; ta agencija bi odločala tudi o vse številnejših prijavah tretjih držav za priznanje ZOP, ZGO ter zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP);

41.

poudarja pomen Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (4) za svobodno izbiro potrošnikov; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog tudi za obvezno označevanje živalskih proizvodov, kot so mleko, meso in jajca, če so živali za njihovo proizvodnjo hranjene z gensko spremenjeno krmo;

42.

je naklonjen ohranitvi in poenostavitvi sistema zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP), vendar izraža razočaranje nad pomanjkljivo učinkovitostjo tega instrumenta, ki je do zdaj omogočil registracijo zelo nizkega števila ZTP (registriranih je dvajset posebnosti, trideset vlog pa se še obravnava); poudarja, da je treba seznam ZTP iz člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (5), pri katerem uporaba imena proizvoda ali živila ni pridržana izključno za proizvajalce, ki upoštevajo specifikacijo, odpraviti, saj slabi zaščito ZTP; opozarja, da predstavlja ureditev ZTP še vedno koristen instrument za zaščito mrež in da obstaja še veliko prostora za razvoj, če bodo izpolnjeni določeni pogoji;

43.

meni, da je opredelitev pojma „tradicionalni“ proizvod, kot ga navaja Uredba (ES) št. 509/2006, nezadostna; meni, da bi povezava med tradicionalnimi proizvodi in državo, v kateri se ta tradicija neguje, oziroma izključna uporaba te označbe s strani proizvajalcev, ki upoštevajo tradicionalne specifikacije, povečala vrednost statusa ZTP;

44.

meni, da ima ekološka pridelava zelo velik potencial za rast kmetijstva EU ter da je treba prek programov za njeno spodbujanje krepiti verodostojnost logotipa EU; ugotavlja, da države članice postopek potrjevanja kljub enotnim standardom, ki jih določa uredba Skupnosti, sprejeta na tem področju, uporabljajo različno, tako da prenesejo drage nadzorne naloge po izbiri na nadzorne organe ali državno odobrene kontrolne organe; ugotavlja, da se postopek potrjevanja med državami članicami razlikuje in je drag; podpira usklajevanje pravnih predpisov o zgornjih mejnih vrednostih za prepovedana fitofarmacevtska sredstva v proizvodih ekološke pridelave; načelno podpira predlog za uvedbo oznake EU za ekološke proizvode;

45.

meni, da je potrebna večja enotnost pri tipologiji organov in postopkov za nadzor in potrjevanje ekoloških proizvodov, da se potrošnikom zagotovita varnost in zaupanje z novim logotipom EU za proizvode ekološke pridelave, ki zagotavlja enotna merila za proizvodnjo, nadzor in potrjevanje na ravni EU in prispeva k reševanju težav ter okrepljeno spodbuja notranji trg za ekološke proizvode;

46.

meni, da bo označevanje proizvodov iz običajnega kmetijstva na način, ki bo vzbujal občutek, da ti proizvodi prihajajo iz ekološke pridelave, morda oviralo razvoj notranjega trga za ekološko pridelane proizvode v EU; zato izraža zaskrbljenost spričo prizadevanj za razširitev uporabe znaka za okolje tudi na živilske proizvode, ki niso proizvedeni v skladu z načeli ekološkega kmetijstva;

47.

priporoča, da je treba pri svežih ali predelanih proizvodih ekološke pridelave, uvoženih iz tretjih držav, obvezno navesti državo porekla, neodvisno od tega, ali se uporabi tudi znak EU za ekološke proizvode;

48.

meni, da je za boljše delovanje notranjega trga za ekološke proizvode v EU treba:

na svežih in predelanih ekoloških proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navesti državo porekla, neodvisno od tega, ali se uporabi tudi znak EU za ekološke proizvode,

okrepiti verodostojnost logotipa EU s programi za spodbujanje prodaje ekoloških proizvodov,

določiti najvišje mejne vrednosti za prepovedana fitofarmacevtska sredstva v proizvodih ekološke pridelave,

preveriti problem dvojnega potrjevanja, ki ga v številnih primerih zahtevajo veliki trgovci na drobno, saj ovira zadostno razpoložljivost ekoloških proizvodov na trgu EU,

jasno razločevati označevanje nekmetijskih proizvodov, ki se nanaša na metodo ekološke pridelave, od označevanja kmetijskih proizvodov ekološke pridelave;

49.

pozdravlja vzpostavitev služb za tradicionalne in ekološke proizvode na ravni držav članic; meni, da mora imeti vsaka država članica javne ali zasebne ustanove za preverjanje lokalne ekološke pridelave in kakovosti ter za promocijo, ki jih priznavajo proizvajalci in potrošniki;

50.

priznava, da imajo potrošniki vedno večje zahteve glede kakovosti hrane in živil, ne zgolj glede varnosti, temveč tudi glede etičnih vprašanj, kot so okoljska trajnost, zaščita dobrega počutja živali in tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO); poziva Komisijo, naj zagotovi merila za pobude za kakovost, kot so prostovoljni sistemi označevanja izdelkov brez GSO, ki bodo potrošnikom zagotovili jasno izbiro;

51.

meni, da je treba spodbujati okolju prijazne proizvodne postopke; zato obžaluje, da ni nobene ureditve Skupnosti za integrirano pridelavo, ki bi z ustreznimi informativnimi in trženjskimi kampanjami, ki poudarjajo dodano vrednost te oblike proizvodnje, omogočala opozarjanje na prizadevanja kmetov v EU;

Sistemi potrjevanja

52.

meni, da predpisi EU za usklajevanje standardov niso potrebni; meni, da oblikovanje dodatnih shem za potrjevanje živil na ravni Skupnosti ni potrebno, saj bi to razvrednotilo že obstoječe sheme in zavajalo potrošnike;

53.

poudarja, da razvoj oznak kakovosti, vključno s povezanimi dejavnostmi obveščanja, ne sme povzročiti zaostritve upravnih bremen za proizvajalce; v zvezi s tem želi, da bi imeli proizvajalci pri uporabi teh oznak kakovosti pravico do pobude, posegi organov Skupnosti pa bi bili omejeni na varstvo teh oznak kakovosti, kar zagotavlja, da proizvajalci za svoj trud prejmejo primerno nadomestilo in da so potrošniki zaščiteni pred ponaredki ali drugimi oblikami prevar;

54.

poudarja, da bi obstoječi sistemi potrjevanja poleg upoštevanja zakonskih predpisov z natančnim nadzorom morali zagotavljati tudi druge pomembne elemente varnosti hrane, npr. sledljivost; poudarja, da bi morale zahteve za potrjevanje odražati zahteve družbe in je zato potrebna državna podpora za stroške, ki jih utrpijo kmetje; zagovarja spodbujanje dejavnega sodelovanja organizacij proizvajalcev, saj se posamezni kmetje ne morejo uspešno upirati odvečnim predpisom trgovine glede potrjevanja;

55.

opozarja, da zasebni sistemi potrjevanja proizvajalcev trenutno ne izpolnjujejo namena posredovati potrošnikom značilnosti zadevnih proizvodov, temveč so zgolj sredstvo za dostop do trga in s tem povečujejo birokratsko breme za kmete ter predstavljajo za številna živilska trgovska podjetja dober posel; meni, da se kopičenja teh sistemov potrjevanja ne sme spodbujati, saj za del proizvodnega sektorja predstavljajo omejevanje dostopa do trga;

56.

opozarja, da sedanje kopičenje zasebnih sistemov potrjevanja ovira dostop do trga delu sektorja in da ti sistemi ne prispevajo k boljšemu posredovanju značilnosti proizvoda potrošniku; poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzajemno priznavanje zasebnih sistemov potrjevanja, da zajezi njihovo kopičenje in izključevanje kakovostnih proizvodov s trga; meni, da je treba izdelati smernice Skupnosti, ki bi zajemale vidike, katerih ti sistemi niso mogli urediti, kot so na primer navedbe, ki zvišujejo vrednost proizvoda, saj je te treba določati z objektivnimi lestvicami in podatki;

57.

opozarja, da imajo regionalni proizvodi velik pomen za lokalno gospodarstvo in lokalne skupnosti, zato je treba zavrniti predloge, ki merijo na omejitev števila registriranih geografskih označb;

58.

meni, da ni treba pripravljati nikakršnih novih oblik spodbujanja tradicionalnih proizvodov, ki bi povzročile razvrednotenje sistema ZTP;

59.

želi, da bi se okrepilo sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in razširilo izvajanje alternativnih sistemov, kot je sistem analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

60.

opozarja, da je imela Evropska unija na mednarodni ravni s svojimi glavnimi trgovinskimi partnericami težave s konkurenco; izraža zaskrbljenost zaradi pritiska proizvodov iz držav v vzponu, ki ne dosegajo enake stopnje varnosti in kakovosti kot evropski proizvodi ter katerih nadzor je pogosto sporen; v zvezi s tem poudarja, da je treba izvajati načelo upravičenega dostopa na trg, ki ga je Parlament priporočal v številnih resolucijah;

61.

poziva k sklenitvi številnejših dvostranskih sporazumov s ključnimi trgi in sporazumov o boju proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj sodeluje pri reševanju vprašanja mednarodne zaščite blagovnih znamk, pa tudi ZGO, ZOP in ZTP;

Drugi vidiki

62.

meni, da je treba javnost bolje seznanjati o prednostih politike EU za zagotavljanja kakovosti in varnosti hrane; izraža obžalovanje, da evropski državljani nimajo enostavnega dostopa do obširnih informacij o prispevku Evropske unije na tem področju; priporoča Komisiji in državam članicam, naj okrepijo svoja prizadevanja za širjenje informacij in spodbujanje standardov kakovosti in varnosti hrane, ki veljajo za proizvode iz EU;

63.

poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Skupnosti; ugotavlja, da znaša v konvergenčnih državah članicah prispevek Skupnosti za programe izboljšanja kakovosti do 75 %; opozarja, da so se zaradi svetovne finančne krize kreditni pogoji za male proizvajalce zaostrili, kar bo znatno omejilo dostop teh proizvajalcev do sofinanciranja;

64.

meni, da je treba spodbujati nastajanje kmečkih tržnic, mest, kjer kmetijska podjetja neposredno prodajajo regionalne in sezonske proizvode v lastni režiji, saj zagotavljajo pravične cene in visokokakovostne proizvode, krepijo povezavo proizvoda z območjem pridelave in osveščajo potrošnike za zavestno izbiro glede na vidike kakovosti; meni, da bi morale države članice spodbujati nastajanje prodajnih lokacij, na katerih bi lahko proizvajalci svoje proizvode ponujali neposredno potrošniku;

65.

predlaga vzpostavitev programov za spodbujanje prodaje za lokalne trge, da bi podprli lokalne in regionalne pobude za predelavo in trženje; meni, da je to mogoče doseči na primer z organizacijami proizvajalcev, ki povečujejo ustvarjanje vrednosti na podeželskih območjih in ki s preprečevanjem dolgih prevozov dajejo dober zgled za boj proti podnebnim spremembam;

*

* *

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 328, 26.10.1998, str. 232.

(2)  Dokument Komisije 625/02.

(3)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(4)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(5)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/43


Torek, 10. marca 2009
Poročila Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007

P6_TA(2009)0099

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (2008/2243(INI))

2010/C 87 E/10

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2006 z dne 25. junija 2007 (KOM(2007)0358) in poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2007 z dne 16. junija 2008 (KOM(2008)0368),

ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije državnih pomoči z dne 7. junija 2005 z naslovom „Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009“ (KOM(2005)0107),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o reformi državnih pomoči 2005–2009 (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (3),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (4),

ob upoštevanju smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (5),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1627/2006 z dne 24. oktobra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 glede standardnih obrazcev za priglasitev pomoči (6),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (7),

ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o sektorskih vidikih akcijskega načrta državne pomoči: pomoč za inovacije (9),

ob upoštevanju smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (10),

ob upoštevanju osnutka smernic Skupnosti o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja (11),

ob upoštevanju sporočila Komisije o podaljšanju okvira za državno pomoč ladjedelništvu (12),

ob upoštevanju obvestila Komisije o uporabi člena 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (13),

ob upoštevanju sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (14),

ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (15),

ob upoštevanju svoje izjave z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, ki delujejo v Evropski uniji (16),

ob upoštevanju preiskav sektorjev, ki jih je Komisija opravila v energetskem sektorju in sektorju bančnega poslovanja s prebivalstvom,

ob upoštevanju smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (17),

ob upoštevanju obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (18),

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 2. aprila 2008 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (KOM(2008)0165),

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (KOM(2007)0391),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0011/2009),

1.

pozdravlja objavo poročil Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007;

2.

še naprej podpira dejavnejšo vlogo Parlamenta pri razvoju politike konkurence z uvedbo postopka soodločanja;

3.

čestita Komisiji za njeno učinkovito delovanje na področju nezakonitih kartelnih dogovorov in za rekordni znesek denarnih kazni, naloženih kršiteljem;

4.

v zvezi s pregledom delovanja Uredbe (ES) št. 1/2003 (19) s strani Komisije poziva Komisijo in Svet, naj vključita načela o izreku globe v navedeno ter naj izboljšata in natančneje opredelita ta načela ter s tem zadostita zahtevam splošnih pravnih načel;

5.

podpira uporabo revidiranega obvestila o prizanesljivosti in postopka za spodbujanje zagotavljanja informacij o delovanju nezakonitih kartelnih dogovorov;

6.

pozdravlja objavo bele knjige o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, vendar poziva, da se reforme izvajajo na način, ki bo v Evropski uniji preprečil ponovitev napak sistema ZDA;

7.

poziva Komisijo, da v prihodnjih poročilih priskrbi boljše informacije o vlogi in vključenosti Komisijinega uradnika za zvezo s potrošniki v primere v zvezi s konkurenco;

8.

izraža zaskrbljenost nad preprečevanjem zlorabe tržnega položaja s strani velikih korporacij ter poziva Komisijo, da opravi analizo učinkov na konkurenco v primeru neenakega razmerja med dobavitelji, zlasti proizvajalci hrane in trgovci na drobno, glede na morebitne zlorabe prevladujočega položaja; se veseli poročila delovne skupine Komisije o kupni moči;

9.

poziva Komisijo, da razmisli o reviziji uporabe zlorab v storitvenem sektorju, kar lahko malim podjetjem onemogoči potegovanje za delo; ugotavlja težavo samozaposlenih in samostojnih delavcev, katerim se včasih odreka možnost uporabe standardnih tarif v primerih, ko so skoraj v celoti ekonomsko odvisni od enega ali le nekaj velikih uporabnikov njihovih storitev, in poziva Komisijo, naj preuči, kako se lahko organizirajo, se pogajajo in sklenejo kolektivne pogodbe v skladu z načeli konkurenčnega prava;

10.

poziva Komisijo, naj pregleda svoje notranje postopke za izbiro tem za sektorske preiskave;

11.

poziva Komisijo, naj preuči možnost izvedbe sektorske preiskave spletnega oglaševanja;

12.

poziva Komisijo, naj analizira možnost nacionalnih razlik pri uporabi pravil o javnih naročilih ter morebitno izkrivljanje konkurence, ki iz tega izhaja;

13.

ugotavlja, da Komisija poroča o rekordni aktivnosti v zvezi z: protimonopolnimi denarnimi kaznimi za kartele, številom obvestil Komisiji o združitvah in številom obvestil Komisiji o državni pomoči; zato poziva Komisijo, da nujno opravi pregled kadrovskih virov in tako generalnemu direktoratu za konkurenco zagotovi ustrezno število osebja, ki bo zmoglo obvladovati naraščajoč obseg dela;

14.

poudarja, da je treba uporabo pravil konkurence pri združitvah in pridobitvah oceniti z vidika celotnega notranjega trga in ne le nekaterih njegovih delov;

15.

pozdravlja dokazano učinkovitost prestrukturiranja oddelka za nadzor združevanja v generalnem direktoratu za konkurenco v skladu s sektorskimi smernicami z okrepljeno ekonomsko analizo ter medsebojnim pregledom, ki je razvidna iz poročil Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007;

16.

pozdravlja napovedan začetek pregleda uredbe o združitvah (20); ponovno opozarja, da sedanje določbe ne zadostujejo za obravnavo vse bolj povezanih in zapletenih evropskih trgov ter da bi bilo treba opraviti pregled, ki bi omogočil iskanje doslednega pristopa pri ocenjevanju primerljivih združitev;

17.

ugotavlja rekordno raven obvestil o državni pomoči ter pozdravlja objavo uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki zajema tudi mala in srednje velika podjetja, pomoč za raziskave in razvoj v korist malih in srednje velikih podjetij, pomoč za zaposlovanje, usposabljanje in regionalno pomoč;

18.

še posebej pozdravlja možnost subvencioniranja delodajalcev pri plačevanju stroškov varstva otrok in staršev njihovih zaposlenih;

19.

je zaskrbljen nad povečanjem koncentracije trga in konflikta interesov v bančnem sektorju; svari pred morebitnimi svetovnimi sistemskimi tveganji, ki izhajajo iz konfliktov interesov in koncentracije;

20.

pozdravlja revizijo preglednice državne pomoči, vendar poziva Komisijo, da analizira učinkovitost državne pomoči ter da revizija preglednice opredeli države članice, ki jim ni uspelo ustrezno izterjati vrnitve nezakonite državne pomoči;

21.

pozdravlja objavo revidiranih smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, ki zagotavljajo državam članicam, da lahko s pomočjo za tekoče poslovanje, ki v celoti krije razliko med stroški proizvodnje in tržno ceno, podpirajo proizvodnjo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovito soproizvodnjo;

22.

glede na precejšnje razlike med politikami držav članic ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri pojasnjevanju veljavnih pravil o konkurenci in njihovi praktični uporabi v povezavi s storitvami splošnega gospodarskega interesa;

23.

obžaluje, da potrošnike energije v EU še vedno bremenijo nesorazmerna povečanja cen in izkrivljena konkurenca na energetskem trgu, ki je bila ugotovljena s sektorsko preiskavo Komisije; ponovno poudarja pomen v celoti vzpostavljenega in dobro delujočega notranjega trga za energijo;

24.

podpira Komisijo pri njenem prizadevanju za nadaljnji razvoj EU trgov plina in elektrike; pri tem je ključni element ločitev prenosnih omrežij na eni strani ter proizvodne in dobavne dejavnosti na drugi strani (ločitev);

25.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri oblikovanju cen goriva na EU trgih; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen nadzor nad konkurenčnim ravnanjem na teh trgih;

26.

poziva k vzpostavitvi mehanizmov, ki bi zagotavljali, da sprejetje sistema trgovanja z emisijami ne bi povzročalo izkrivljanj na notranjem trgu ali v odnosu do zunanjih konkurentov;

27.

ugotavlja, da je Svet dne 9. oktobra 2007 pozval Komisijo, da razmisli o poenostavitvi postopkov in se tako osredotoči na vprašanje, kako je možno v kritičnih okoliščinah hitro izvesti preiskave v zvezi z državno pomočjo;

28.

pozdravlja takojšen odziv Komisije in pojasnilo v zvezi z upravljanjem finančne in gospodarske krize ter uporabo državne pomoči; je seznanjen s povečanjem državne pomoči in pozdravlja nadaljnje podrobne smernice, ki bi imele za cilj bolje usmerjeno državno pomoč;

29.

priznava uporabnost člena 87(3)(b) Pogodbe v primeru okoliščin, s katerimi se sedaj srečujejo gospodarstva držav članic, ki so posledica pretresov na finančnih trgih; vendar meni, da mora Komisija še naprej budno spremljati svežnje finančnih ukrepov in zagotavljati združljivost nujnih ukrepov z načeli poštene konkurence;

30.

svari pred dejansko ukinitvijo pravil o konkurenci; poudarja, da je treba natančno nadzirati reševalne akcije in zagotavljati, da so skladne z določbami Pogodbe; zahteva, da Komisija v svojem naslednjem letnem poročilu o politiki konkurence poda izčrpno naknadno poročilo Parlamentu in parlamentom držav članic glede uporabe pravil o konkurenci za vsak posamezen primer;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi še vedno trajajočega krčenja gospodarske dejavnosti v Evropski uniji, ki naj bi se zavleklo v leto 2009; meni, da bi bilo primerno, da se v okviru pravil o konkurenci uvede ustrezne odzivne mehanizme, na primer pomoč za prestrukturiranje ali sklad za prilagajanje globalizaciji, da se prepreči učinek kreditne krize na rast in zaposlovanje;

32.

poziva Komisijo, naj prizna potrebo po uvedbi mehanizma, ki čim bolj preprečuje izkrivljanje konkurence in možnost zlorabe privilegiranih položajev s strani upravičencev, kar omogočajo državna jamstva;

33.

poziva Komisijo, naj uveljavi omejitve pri delovanju finančnih institucij pri prejemu državne pomoči, da bi preprečila vključevanje takšnih institucij v agresivne širitve na podlagi jamstev in v škodo konkurentov;

34.

pozdravlja bistveno zmanjšanje razlike v cenah novih motornih vozil v Evropski uniji, ki je posledica izvajanja uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila ter pričakuje oceno Komisije o učinkovitosti te uredbe;

35.

pozdravlja ukrepanje Komisije pri zmanjšanju cen gostovanja v mobilni telefoniji; vendar ugotavlja, da se cene zadržujejo tik pod regulirano omejitvijo cen; poziva k sprejetju ukrepov v podporo cenovni konkurenci, namesto da bi regulirali maloprodajne cene;

36.

pozdravlja prispevek generalnega direktorata Komisije za konkurenco k beli knjigi o športu, s čimer se med drugim opozarja na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in na prakso odločanja Komisije z ozirom na uporabo člena 81 in 82 Pogodbe ES na področju športa;

37.

poziva Komisijo, naj bolj upošteva mednarodno razsežnost svojih politik, ko gre za konkurenčnost Evropske unije na svetovni ravni, ter naj pri trgovinskih pogajanjih zahteva spoštovanje in izvajanje načela vzajemnosti;

38.

meni, da je bistvenega pomena, da se v okviru pogajanj o dvostranskih trgovinskih sporazumih ustrezno obravnava politika o konkurenci; poziva k dejavni vključitvi generalnega direktorata za konkurenco v ta pogajanja, da se zagotovi medsebojno priznavanje konkurenčnih praks, zlasti na področju državnih pomoči, javnih naročil, storitev, vlaganj in olajšanja trgovine;

39.

poziva Komisijo, naj pregleda strukturo svoje zastopanosti v Mednarodni mreži za konkurenco in na evropskem dnevu konkurenčnosti, da bi zagotovila boljšo obveščenost širše javnosti o ključnem pomenu politike konkurence za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 97.

(2)  UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

(3)  UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(4)  UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(5)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(6)  UL L 302, 1.11.2006, str. 10.

(7)  UL L 302, 1.11.2006, str. 29.

(8)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(9)  UL C 296 E, 6.12.2006, str. 263.

(10)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(11)  UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(12)  UL C 173, 8.7.2008, str. 3.

(13)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(14)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(15)  UL L 318, 17.11.2006, str. 17.

(16)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0054.

(17)  UL C 210, 1.9.2006, str. 2.

(18)  UL C 298, 8.12.2006, str. 17.

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/48


Torek, 10. marca 2009
Akt za mala podjetja

P6_TA(2009)0100

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o Aktu za mala podjetja (2008/2237(INI))

2010/C 87 E/11

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – “Akt za mala podjetja„ za Evropo“ (KOM(2008)0394) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)2102),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 30. novembra 2006 z naslovom „Čas za višjo prestavo – Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti“ (1) ter z dne 19. januarja 2006 o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (2),

ob upoštevanju sklepov 2 715. Sveta za konkurenčnost z dne 13. marca 2006 o politiki za MSP za rast in zaposlovanje ter sklepov 2 891. Sveta za konkurenčnost, sprejetih 1. in 2. decembra 2008,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2009,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009,

ob upoštevanju izbora dobre prakse evropske listine za mala podjetja za leto 2008,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Evropski kodeks najboljših praks, ki malim in srednjim podjetjem (MSP) zagotavlja lažji dostop do javnih naročil“ (SEK(2008)2193),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2007 z naslovom „Majhna, čista in konkurenčna – Program za pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri skladnosti z okoljsko zakonodajo“ (KOM(2007)0379),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (KOM(2008)0397),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom „Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo“ (KOM(2008)0465),

ob upoštevanju mnenj skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 10. julija 2008 o zmanjševanju upravnih obremenitev na prednostnem področju prava družb ter z dne 22. oktobra 2008 o reformi pravil za izdajanje računov in elektronsko izdajanje računov v Direktivi 2006/112/ES (Direktiva o davku na dodano vrednost),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0074/2009),

A.

ker 23 milijonov MSP v EU predstavlja približno 99 % vseh podjetij in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, igrajo bistveno vlogo pri gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij in so bistvena za trajnost in širitev zaposlovanja,

B.

ker morajo biti MSP v osrčju vseh politik Skupnosti, kar bi jim omogočilo, da se razvijejo in prilagodijo zahtevam globalizacije, sodelujejo v trikotniku znanja ter se prilagodijo okoljskim in energetskim izzivom,

C.

ker se je poslovno okolje za MSP kljub predhodnim pobudam Evropske unije od leta 2000 izboljšalo le malo oziroma ni bilo zabeleženih nobenih znatnih izboljšanj,

D.

ker so MSP v veliki večini primerov mikropodjetja, obrtna podjetja, družinska podjetja in zadruge, ki so naravni inkubatorji za podjetništvo in imajo zato pomembno vlogo pri spodbujanju vključevanja v družbo in samozaposlovanja,

E.

ker MSP nimajo dovolj podpore, da bi se branila pred nepošteno poslovno prakso zunaj meja, kot jo na primer izvajajo goljufiva podjetja za imeniške storitve,

F.

ker se evropska MSP kljub razlikam med njimi soočajo z istimi izzivi pri uresničevanju vseh svojih zmožnosti na področjih, kot so sorazmerno višji upravni stroški in stroški zagotavljanja skladnosti v primerjavi z večjimi podjetji, dostop do financ in trga, inovacije in okolje,

G.

ker se mora kot bistveni prispevek za vzpostavitev prijaznega okolja za MSP spremeniti odnos do vloge podjetnikov in prevzemanja tveganja: politični vodje in mediji bi morali pozdraviti, upravni organi pa podpirati podjetništvo in z njim povezano pripravljenost na prevzemanje tveganja,

H.

ker se morajo MSP ob pričetku procesa internacionalizacije soočati s specifičnimi težavami, kot so pomanjkanje mednarodnih izkušenj, premalo izkušenih človeških virov, zelo zapleten mednarodni regulativni okvir ter potreba po uvajanju organizacijskih sprememb in drugačne podjetniške kulture,

I.

ker Parlament pogosto z obžalovanjem ugotavlja, da Evropska listina o malih podjetjih ni pravno obvezujoča, kar onemogoča njeno dejansko izvajanje in zlasti njenih deset priporočil, ki večinoma ostajajo le mrtva črka na papirju; ker je posledično v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 19. januarja 2006 pozval Svet, naj se posveti temu vprašanju,

Splošno

1.

podpira omenjeno sporočilo Komisije z dne 25. junija 2008, v katerem je izražen namen, da se pripravi ambiciozna politična agenda za spodbujanje rasti MSP na osnovi desetih vodilnih načel in da se pri pripravi politik na vseh ravneh uveljavi načelo „Najprej pomisli na male“;

2.

obžaluje, da Akt za mala podjetja ni pravno zavezujoč instrument; meni, da je resnično inovativni vidik Akta njegova namera postaviti načelo „Najprej pomisli na male“ v središče politik Skupnosti; poziva Svet in Komisijo, naj se pridružita Parlamentu pri naporih za uveljavitev tega načela kot obvezujočega pravila v obliki, ki jo je treba še določiti, da bi zagotovili, da se primerno uporablja v vsej prihodnji zakonodaji Skupnosti;

3.

poudarja, da je izjemno pomembno, da se omenjenih deset vodilnih načel izvaja na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Svet in Komisijo, naj se močno politično obvežeta k zagotavljanju primernega izvajanja; poziva Komisijo in države članice, naj si v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi prizadevajo opredeliti prednostne naloge ter naj zlasti na nacionalni ravni nujno začnejo izvajati akcijski načrt o Aktu za mala podjetja, ki ga je sprejel Svet za konkurenčnost 1. decembra 2008, da zagotovijo, da bodo vse zainteresirane strani učinkovito udejanjile ta vodilna načela;

4.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja vidnost in osveščenost glede politik, ki se nanašajo na MSP, tako da poveže obstoječe instrumente in sklade Skupnosti zanje v okviru ločene postavke v proračunu Unije;

5.

je trdno prepričan, da je uvedba mehanizmov spremljanja bistvena za nadzor ustreznega in hitrega izvajanja političnih pobud, ki so se že začele; zato poziva Svet, naj ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni držav članic, vključi v lizbonski proces in o napredku letno poroča Parlamentu;

6.

poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem analiz za spremljanje napredka, doseženega po uveljavitvi desetih vodilnih načel s strani Komisije in držav članic; poziva Komisijo, naj vzpostavi standardna ocenjevalna merila za ocenjevanje doseženega napredka; poziva države članice, naj v svoja prihodnja letna poročila o nacionalnih programih reform vključijo svoja prva poročila o doseženem napredku;

7.

poudarja potrebo po posebni pozornosti za obrtna, družinska, mikro in individualna podjetja na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo regulativne, upravne in davčne ukrepe ter ukrepe za vseživljenjsko učenje, ki namenjene posebej njim; prav tako poziva k priznanju posebnosti pripadnikov svobodnih poklicev ter poudarja potrebo, da se jih obravnava enako kot druga MSP, če to ni v nasprotju z veljavnim pravom, ki ureja te poklice; opozarja na pomembno vlogo združenj MSP za trgovce, obrtnike in druge poklice; poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja za ta podjetja ter pravnega okvira za njihova poklicna in panožna združenja;

8.

meni, da predlogi Komisije ne vključujejo jasne strategije za izboljšanje pravnega statusa in pravic samozaposlenih oseb, zlasti če je njihov položaj primerljiv z zaposlenimi osebami; poziva Komisijo, naj samozaposlenim osebam zagotovi pravico do dogovora o standardnih tarifah, organiziranja dela in sklepanja kolektivnih pogodb, če sodelujejo z velikim naročnikom v prevladujočem položaju, če to ne škoduje šibkejšim potencialnim strankam in ne izkrivlja trga;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usmerjene podporne ukrepe in individualno podporo v obliki informacij, svetovanja in možnosti dostopa do tveganega kapitala pri ustanavljanju podjetij v sektorju MSP;

10.

poudarja potrebo po oblikovanju socialnega in ekonomskega modela, ki vzpostavlja primerno varnostno omrežje za ustvarjalne podjetnike v okviru MSP, ki jih pogosto zaznamujejo nestabilni delovni pogoji;

11.

z obžalovanjem ugotavlja, da se ženske soočajo s težavami pri ustanavljanju in ohranjanju podjetij zaradi dejavnikov, kot so pomanjkljive informacije, pomanjkanje stikov in dostopa do mreže, diskriminacija zaradi spola in stereotipi, slabe in neprilagodljive storitve za varstvo otrok, težave pri usklajevanju poslovnih in družinskih obveznosti ter razlike v pristopu žensk in moških do podjetništva;

12.

pozdravlja predlog ustanovitve evropskega omrežja podjetnic-ambasadork, programe mentorstva, ki bodo ženske spodbudili k ustanovitvi lastnega podjetja, in spodbujanje podjetništva med diplomantkami; ne glede na to opozarja, da v mnogih podjetij še vedno obstaja spolno razlikovanje, ki je, in bo še dolgo časa, zelo resna težava, saj EU, dokler bodo ženske na trgu dela diskriminirane, izgublja sposobne delavke in podjetnice in posledično tudi denar; zato meni, da je treba v projekte za spodbujanje podjetništva žensk vložiti še več denarja;

13.

poudarja, da žensko podjetništvo privablja ženske na trg dela ter izboljšuje njihov ekonomski in socialni položaj; vendar obžaluje, ker na tem področju obstaja velik razkorak med moškimi in ženskami, zlasti pri plačah, kljub velikemu zanimanju za ženske, in ker odstotek žensk podjetnic v Evropski uniji ostaja sicer nizek, čemur je razlog nepriznan (na primer neplačan), pa vendar bistven prispevek, ki ga imajo ženske pri vsakodnevnem upravljanju družinskih MSP;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo kulturni in ustvarjalni sektor kot gonilo ekonomskega in socialnega razvoja v EU, ki predstavlja 2,6 % delež BDP in 2,5 % delovne sile EU; poudarja pomen MSP za poživitev sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in kreativne industrije;

15.

poudarja, da gospodarski sektor kulture zaznamujejo MSP ter da je ta sektor še zlasti pomemben za zagotavljanje trajnostnega regionalnega zaposlovanja;

16.

pozdravlja namero Komisije, da poda predlog direktive o možnosti znižanih stopenj DDV za delovno intenzivne storitve, opravljene na lokalni ravni, ki jih običajno nudijo predvsem MSP; vendar poudarja, da to ne sme voditi v izkrivljanje konkurence in da ne sme biti dvoumnosti glede vprašanja, katere storitve so zajete;

17.

ugotavlja, da je treba MSP zagotoviti možnost nakupa na drobno, okolju prijaznih izdelkov in od lokalnih proizvajalcev, s čimer bodo postala bolj okolju prijazna in učinkovita;

18.

pozdravlja hitro sprejetje splošne skupinske izjeme za državno pomoč ter ukrepov o statutu evropske zasebne družbe in o znižanih stopnjah DDV;

19.

pozdravlja predlog Komisije za znižanje stopenj DDV za storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za sprostitev pravil o državni pomoči, da bi tako spodbudili zagotavljanje možnosti glede podeljevanja javnih naročil lokalnim podjetjem, zlasti lokalnim MSP;

20.

podpira zamisel o podaljšanju trenutnega izvzetja iz pravil ES o konkurenci za državno pomoč za filmsko produkcijo do leta 2012 ter meni, da je to velika podpora ustvarjalnim MSP;

21.

podpira nova pravila za državno pomoč iz Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (3), ker pod določenimi pogoji MSP izvzemajo iz pravil za prijavo;

22.

ugotavlja, da so MSP kljub jasni zavezi v Evropski listini za mala podjetja brez vpliva v socialnem dialogu; poziva k formalnemu popravku te pomanjkljivosti z ustreznimi predlogi v okviru Akta za mala podjetja;

23.

meni, da je treba v okviru Akta za mala podjetja večjo pozornost nameniti področju delovnega prava v zvezi z načelom prožne varnosti, ki zlasti MSP omogoča, da se na tržne spremembe odzovejo hitreje ter tako ob upoštevanju nujne socialne zaščite omogočajo višjo stopnjo zaposlenosti in konkurenčnost podjetja, zlasti njegovo mednarodno konkurenčnost; v zvezi s tem opozarja na resolucijo z dne 29. novembra 2007 o oblikovanju skupnih načel prožne varnoste (4);

24.

poleg tega poudarja pomen delovnega prava, zlasti doseganja njegove najučinkovitejše uporabe pri MSP, na primer prek boljšega svetovanja ali poenostavitve upravnih postopkov, ter poziva države članice, naj posebno pozornost MSP namenijo pri posebnih pristopih k prožni varnosti, tudi z aktivno politiko trga dela, saj so MSP zaradi nizkega števila zaposlenih znotraj in navzven bolj prilagodljiva, vendar potrebujejo tudi večjo varnost zase in za svoje delavce; meni, da je glede na dejstvo, da si MSP pogosto ne morejo privoščiti pravne službe ali službe za upravljanje človeških virov, nujno, da jim delovno pravo kot eden od temeljev prožne varnosti nudi zanesljivo pravno podlago; poudarja, da je po podatkih Eurostata v letu 2003 91,5 % evropskih podjetij zaposlovalo manj kot 10 ljudi;

25.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za boj proti delu na črno, ki je nesporen vir nepoštene konkurence za delovno intenzivna MSP;

26.

poziva države članice, naj v osrednjih gospodarskih dejavnostih pospešijo vključevanje MSP, katerih lastniki so pripadniki etničnih manjšin, z razvijanjem programov za raznolikost ponudnikov, katerih cilj bo zagotavljanje enakih možnosti premalo zastopanim podjetjem, ki na razpisih konkurirajo z večjimi podjetji;

27.

poudarja pomen statuta evropske zasebne družbe kot nove dopolnilne pravne oblike, če se ta osredotoči na MSP, ki želijo sodelovati v čezmejnih dejavnostih, in če ga večja podjetja ne morejo zlorabiti za spodkopavanje in izigravanje pravnih določb v državah članicah, s pomočjo katerih se krepi sistem upravljanja podjetij, ki upošteva interese vseh zainteresiranih strani;

28.

poziva javne oblasti, naj v skladu z načelom, da je dostop do informacij predpogoj za pridobitev samih informacij, in ob upoštevanju pomembne vloge interneta v tem pogledu kolikor je mogoče poenostavijo spletišča institucij, da bodo uporabniki hitro prepoznali in razumeli mehanizme podpore, ki so jim na voljo;

Krepitev raziskav in razvoja ter inovacij

29.

poudarja, da so inovacije pomembne za MSP, in da je težko izkoriščati možnosti za raziskave; meni, da bi nacionalne akademije znanosti in raziskovalni inštituti lahko bili pomembni pri spodbujanju inovacij in zmanjševanju ovir pri raziskavah za MSP; meni, da se ni treba osredotočati zgolj na visokotehnološke inovacije, ampak je treba upoštevati tudi tehnologijo nižje in srednje ravni ter neformalne inovacije; meni, da bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo lahko imel pomembno vlogo pri krepitvi raziskav in razvoja ter inovacij za MSP; poziva države članice, naj povečajo število pobud, ki bi znižale prag za dostop MSP do raziskav; je prepričan, da bi morali biti vsi raziskovalni in tehnološki programi Skupnosti zasnovani tako, da bi olajšali čezmejno udeležbo MSP;

30.

podpira pobudo Komisije za izboljšanje dostopa do Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (5);

31.

poziva Komisijo in države članice, naj uveljavijo boljše okvirne pogoje, namenjene oblikovanju spodbudnega okolja za inovacije v MSP zlasti z uvajanjem izboljšav pri varovanju pravic intelektualne lastnine ter z učinkovitejšim bojem proti ponarejanju po vsej Evropski uniji; meni, da lahko dobro uravnotežena pravila o pravicah intelektualne lastnine zagotovijo njihovo zaščito ter pretok in izmenjavo informacij in idej; poudarja, da MSP potrebujejo podporo pri dostopanju do zaščite pravic intelektualne lastnine, ohranjanju teh pravic s pomočjo ustreznih organov, pristojnih za pravice intelektualne lastnine, ter uporabi svojih pravic intelektualne lastnine za privabljanje finančnih sredstev;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj od svojih poslovnih partnerjev zahtevajo doslednejšo uporabo sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) ter naj naredijo vse potrebno za sprejetje dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumov za boj proti ponarejanju in piratstvu, kot je trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA);

33.

meni, da celotni potencial e-trgovine za MSP še ni popolnoma izkoriščen ter da je treba še veliko narediti za vzpostavitev enotnega evropskega elektronskega trga za izdelke in storitve, na katerem bi lahko MSP igrala vodilno vlogo pri nadaljnjem povezovanju trgov EU;

34.

meni, da je treba za krepitev inovacij in povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU spodbujati grozdenje MSP; zato poziva Komisijo, naj podpira izboljšanje upravljanja grozdov, zlasti z izmenjavo najboljših praks in programov usposabljanja, oblikuje in razširja orodja za ocenjevanje uspešnosti grozdov, spodbuja sodelovanje med skupinami in nadalje poenostavi upravne postopke za sodelovanje grozdov v programih EU;

35.

poziva, naj se v Aktu za mala podjetja upoštevajo povezave MSP (povezane skupine), saj je pri povezanih skupinah tveganje plačilne nesposobnosti očitno manjše kot pri posameznih podjetjih;

36.

je trdno prepričan, da imajo patenti pomembno vlogo pri inovacijah in gospodarski uspešnosti, saj inovatorjem omogočajo povrnitev vlaganj v inovacije in zagotavljajo potrebno varnost naložb, deležev in posojil; zato meni, da je treba hitro doseči sporazum o patentu Skupnosti, ki bi zagotovil cenovno ugodno, učinkovito, prilagodljivo in visoko kakovostno pravno varstvo, prilagojeno potrebam MSP, ter o usklajenem evropskem sistemu za patentne spore;

37.

poudarja, da je treba spodbujati inovativna in predkomercialna javna naročila, saj to prinaša dodatno vrednost za organe, državljane in udeležene družbe, ki sklepajo pogodbe; poziva države članice, naj povečajo delež inovativnih javnih naročil ter udeležbo inovativnih MSP v postopkih javnih naročil; poziva Komisijo, naj spodbudi razširjanje najboljših praks na tem področju, na primer glede razpisnih meril in postopkov ter povezav za delitev tveganj in znanja;

38.

meni, da je mogoče pri mednarodnih javnih naročilih, kjer omogočajo nove tehnologije čezmejno e-trgovino, z novimi oblikami na primer kombinatoričnih dražb za konzorcije MSP, spletnimi objavami in oglaševanjem razpisov bistveno povečati trgovino javnih naročil, ne samo v Evropski uniji, temveč tudi globalno, in s tem spodbujati čezmejno e-trgovino;

39.

opozarja na potrebo po zadostnem številu tehnično in strokovno usposobljenega osebja; zato meni, da je treba več vlagati v izobraževanje in da je treba okrepiti vezi med izobraževalnimi zavodi in MSP, da bi v nacionalne izobraževalne programe vključili spodbujanje samozaposlovanja, kulture podjetništva in poslovne ozaveščenosti; spodbuja nadaljnjo širitev sistemov mobilnosti posameznikov, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za pripravnike, zlasti v zvezi z udeležbo žensk; podpira predvideno širitev obsega programa Leonardo da Vinci ter oblikovanje evropskega kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanja oblikujejo programe na delu temelječega poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije ter programe vseživljenjskega učenja, posebej prilagojene potrebam MSP, ki bodo sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo najboljših praks pri inovativnem usposabljanju in ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbuja enakost spolov;

40.

poudarja pomen spodbujanja mladih podjetnikov in žensk v podjetništvu, med drugim z uvajanjem programov tutorstva in mentorstva; poudarja, da je vse več žensk in mladih podjetnikov dejavnih v MSP, čeprav še vedno predvsem v najmanjših podjetjih (mikropodjetjih), ob prenosu poslovanja in dedovanju, zlasti v primeru družinskih podjetij, pa so še vedno občutljivi na škodljive vplive stereotipov in predsodkov; zato od držav članic zahteva, naj upoštevajo vpliv staranja prebivalstva in izvajajo ustrezno politiko in mehanizme, zlasti z uvedbo diagnostičnih, informacijskih, svetovalnih in podpornih orodij za prenos poslovanja;

41.

opozarja, da sedmi okvirni program vsebuje mehanizem za porazdelitev finančnega tveganja, ki bi naj omogočal lažji dostop do posojil Evropske investicijske banke (EIB) za obsežne projekte; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri MSP uporabljajo ta mehanizem, in na podlagi ocene po potrebi poda predloge;

42.

pozdravlja uvedbo enotnega evropskega omrežja, ki povezuje storitve, ki jih sedaj zagotavljajo evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri, da bi tako s širokim obsegom storitev podprli MSP pri vseh njihovih prizadevanjih za inovacije in konkurenčnost;

43.

poziva Komisijo, naj oceni sodelovanje MSP v Okvirnem programu na področju inovativnosti in konkurenčnosti (6) ter po potrebi posreduje predloge;

Zagotovitev sredstev in dostop do njih

44.

poudarja, da se MSP v Evropi še vedno financirajo v prvi vrsti iz lastne dejavnosti in s krediti in posojili finančnih ustanov; ugotavlja, da so MSP obravnavana kot bolj tvegana, kar jim otežkoča dostop do finančnih virov; poziva finančne ustanove, Komisijo in države članice, naj s skupnimi močmi zagotovijo dostop MSP do finančnih sredstev in jim omogočijo okrepitev njihovega kapitala tako, da dobiček ponovno vložijo v podjetje; meni, da se ne bi smelo zahtevati plačilo stroškov pred začetkom delovanja MSP, da bi jim zagotovili možnost, da oblikujejo svoja finančna sredstva in vire; v zvezi s tem opozarja na nevzdržnost sedanjega finančnega stanja in potrebo po takojšnjem ukrepanju;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za promocijo in obveščanje o obstoju evropskih skladov in državnih pomoči za MSP ter poskrbijo, da bosta omenjena instrumenta bolj dostopna in razumljiva;

46.

poziva države članice, naj ustvarijo boljše pogoje, ki bodo MSP omogočili vlaganja v strokovno usposabljanje, tudi z neposrednimi davčnimi olajšavami in prek kompenzacij med davčnimi organi in Evropsko unijo;

47.

priznava, da lahko sistemi obdavčenja držav članic ovirajo prenos poslovanja, zlasti v družinskih podjetjih, kar povečuje tveganje likvidacije ali zaprtja podjetja; zato poziva države članice, naj pozorno revidirajo svoje pravne in davčne okvire, da bi se izboljšali pogoji za prenos poslovanja, zlasti v primerih upokojitve lastnika ali bolezni; je prepričan, da bi takšne izboljšave olajšale nadaljevanje poslovanja podjetij, zlasti družinskih, ohranjanje delovnih mest in ponovne naložbe dobička;

48.

je zelo zadovoljen z nedavno uskladitvijo lizbonske strategije in kohezijske politike; meni, da bi lahko usmeritev regionalnih skladov proti podjetništvu, raziskavam in inovacijam prineslo velike zneske, ki bi bili na voljo za spodbujanje podjetniških zmogljivosti na lokalni ravni;

49.

poudarja, da so dinamični finančni trgi bistvenega pomena za financiranje MSP ter da je treba odpreti evropske trge tveganega kapitala, tako da se izboljša razpoložljivost in dostopnost tveganega kapitala, dolžniško-lastniškega financiranja in mikrokreditov; zato meni, da bi morala imeti MSP v običajnih okoliščinah dostop do posojil, ki jih nudijo akterji na kapitalskih trgih, ki lahko učinkoviteje ocenijo njihove možnosti za uspeh in zadovoljijo njihovim potrebam;

50.

podpira odločitev Sveta in EIB o sprejetju vrste reform za razširitev finančnih produktov za MSP v ponudbi skupine EIB ter o znatni količinski in kakovostni razširitvi ponudbe njenih globalnih posojil bančnim partnerjem;

51.

poudarja, da imajo MSP omejene možnosti dostopa do sredstev, kar je velika ovira pri njihovem nastajanju in rasti; v zvezi s tem pozdravlja odločitev EIB, da za dodatnih 30 000 milijonov EUR poveča finančna sredstva, namenjena garancijam in drugim finančnim instrumentom za MSP; poziva EIB, naj oblikuje nove vrste finančnih instrumentov in konkretne nove rešitve za spopadanje z ovirami poroštva pri dostopanju do posojil; prav tako poziva države članice, naj glede na trenutno gospodarsko krizo spodbudijo banke, naj MSP zagotovijo dostop do posojil pod razumnimi pogoji;

52.

pozdravlja nedavno pobudo za Skupno ukrepanje za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi (JASMINE), ki bo koristna za ustanavljanje podjetij in bo zlasti spodbudila podjetništvo med mladimi in ženskami; poziva države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP in posojilnimi ustanovami prevzame proaktivno vlogo pri zagotavljanju informacij o dostopu do mikrokreditov in alternativnih oblik financiranja ter o vlaganju zahtevkov zanje;

53.

poudarja pomembno vlogo evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada pri izboljšanju sredstev za MSP, zlasti ob nedavnih neravnovesjih in pretresih kreditnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj dalje preučuje morebitne izboljšave veljavnih bančnih pravil in drugih finančnih uredb, vključno s preglednostjo bonitetnih ocen, za olajšanje dostopa MSP do sredstev; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in EIB vzpostavi prave okvirne razmere za razvoj vseevropskega trga tveganega kapitala;

54.

poudarja, da v enem od štirih primerov MSP propadejo zaradi zamud pri plačilih, v večini primerov zaradi javne uprave; poudarja, da utegne sedanji izpad kreditov nesorazmerno prizadeti MSP, saj večje stranke pritiskajo na manjše dobavitelje, naj jim odobrijo odložene plačilne roke; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za revizijo Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (7) ter poziva države članice, naj izboljšajo plačilne navade v javni upravi; poziva, naj se na ravni Skupnosti določijo usklajeni roki za plačila, po možnosti skrajšani za plačila MSP, in kazni v primeru zamud;

55.

pozdravlja ukrepe za izboljšanje oskrbe MSP s kapitalom, predlagane v Aktu za mala podjetja; z ozirom na finančno krizo poziva zlasti k širjenju oziroma nadaljevanju preizkušenih državnih programov za podporo MSP ter k širjenju njihove podpore na finančne posrednike;

56.

opaža ogromen potencial Okvirnega programa EU za konkurenčnost in inovacije za odpravo neuspešnosti trga pri financiranju MSP, za spodbujanje ekoloških inovacij ter za podpiranje podjetniške kulture;

Izboljšanje dostopa do trga

57.

poudarja, da lahko standardizacija vodi do inovacij in konkurenčnosti tako, da olajša dostop do trgov in omogoča interoperabilnost; poziva Komisijo, naj izboljša dostop MSP do standardov in njihovo udeležbo v postopku standardizacije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja standarde Skupnosti v mednarodnem okolju;

58.

poudarja pomembnost vključevanja Evropske podjetniške mreže, nacionalnih organov za upravljanje projektov, gospodarskih in industrijskih zbornic ter javnih organov v promocijo možnosti, ki jih nudijo programi EU za raziskave, razvoj in inovacije ter strukturni skladi EU, vključno s pobudo Skupnosti o skupnih evropskih sredstvih za mikro, mala in srednja podjetja (JEREMIE), na lokalni ravni;

59.

ugotavlja, da javna naročila pokrivajo približno 17 % BDP EU; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop in udeležbo MSP pri javnih naročilih z uporabo možnosti, predstavljenih v omenjenem evropskem kodeksu najboljših praks, kar bo olajšalo dostop MSP do javnih naročil, med drugim z:

večjo uporabo javnega e-naročanja,

prilagodljivim obsegom naročil,

manjšanjem upravnih in finančnih obremenitev pri razpisih,

zagotavljanjem ustreznih in sorazmernih meril usposobljenosti v specifičnih razpisih,

izboljšanjem dostopa MSP do informacij o javnih razpisih,

uskladitvijo zahtevanih dokumentov;

60.

poleg tega spodbuja države članice, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

od naročnikov zahtevajo, da upravičijo odločitev o nerazdelitvi naročil,

razširijo možnost prijavljanja konzorcijev na javne razpise,

posplošijo obveznost izplačevanja predplačil na vsa javna naročila;

61.

ugotavlja, da obstaja potreba po svetovalnih storitvah glede sistema, ki bi pomagale pri vsakodnevnem delovanju MSP med njihovim celotnim življenjskim ciklom z namenom optimizacije njihovih naložb;

62.

meni, da napredne aplikacije za e-poslovanje, ki temeljijo na uporabi interoperabilnih elektronskih podpisov in certifikatov o pristnosti, predstavljajo bistveno gonilo za konkurenčnost MSP, zato morajo Komisija in države članice spodbujati njihovo uporabo;

63.

poudarja pomen notranjega trga za MSP in opozarja, da mora biti spodbujanje dostopa MSP do notranjega trga prednostna naloga;

64.

ugotavlja, da še vedno obstajajo nekatere omejitve, zaradi katerih MSP ne morejo v celoti izkoristiti prednosti notranjega trga; zato meni, da je treba izboljšati pravni in politični okvir notranjega trga, da bi tako olajšali čezmejno delovanje MSP; prav tako ugotavlja, da bi jasno zakonodajno okolje dalo MSP večje spodbude za trgovanje na notranjem trgu; meni, da bi morale države članice oblikovati centre za stike in spletne portale;

65.

poudarja, da je boljše obveščanje o dostopnosti do trga in izvoznih priložnosti znotraj enotnega trga bistveno tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo informacijske in svetovalne storitve, zlasti sistem za reševanje težav SOLVIT;

66.

podpira pozive k zagotavljanju svetovalnih storitev držav članic za pomoč MSP, da bi se branila pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kot jo na primer izvajajo zavajajoča podjetja za imeniške storitve, kar bi okrepilo zaupanje MSP za čezmejno delovanje; poudarja pomen vloge Komisije pri lajšanju usklajevanja dela takšnih svetovalnih služb in sodelovanja z njimi, da se zagotovi ustrezno in učinkovito obravnavanje čezmejnih pritožb; kljub temu vztraja, da mora biti Komisija v primeru, da takšni mehki ukrepi ne bi bili uspešni, pripravljena sprožiti ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi MSP zagotovila podobno varstvo kot potrošnikom, kadar so šibkejša stranka v takšnih poslih;

67.

poudarja, da je samo 8 % MSP udeleženih pri čezmejnih dejavnostih, kar krni njihove možnosti za rast; meni, da je bistveno okrepiti notranji trg; meni, da bi morale države članice sodelovati pri usklajevanju upravnih zahtev pri dejavnostih znotraj Skupnosti; poziva države članice, naj hitro prenesejo in začnejo izvajati Direktivo o storitvah (8) s posebnim poudarkom na interesih MSP, ter spodbuja čim prejšnji sprejem statuta evropske zasebne družbe;

68.

podpira skupno in usklajeno osnovo za obdavčitev gospodarskih družb; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“, kar bi podjetnikom omogočilo izpolnjevanje obveznosti v državi izvora posla;

69.

poziva Komisijo, naj nenehno izboljšuje okvirne zahteve za dostop MSP na tuje trge in naj spodbuja posredovanje informacij; spodbuja postavitev evropskih podpornih centrov za podjetja na Kitajskem in v Indiji ter na vseh trgih v vzponu, ki bi tesno sodelovali z nacionalnimi podpornimi centri, ki že delujejo na teh trgih; ker je mogoče skromno sodelovanje MSP v čezmejnih dejavnostih razlagati tudi s pomanjkanjem jezikovnih znanj in večkulturnih kompetenc, so za uresničitev tega izziva potrebno obsežnejše ukrepanje; vseeno opozarja, da potrebujejo MSP boljši dostop do informacij in strokovnih nasvetov v svoji matični državi;

70.

poudarja pomen napredka v trgovinskih pogajanjih, ki bi še zmanjšal regulativne trgovinske ovire, ki nesorazmerno vplivajo na MSP;

71.

poziva Komisijo, naj v svoj delovni program doda vključitev enakovrednega obravnavanja MSP v pravila STO o dostopu do javnih naročil; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se soočajo MSP pri carinskih formalnostih, zlasti z omogočanjem čim cenejšega prilagajanja njihovih informacijskih sistemov sistemom, ki jih uporabljajo nacionalni carinski organi, in poenostavitvijo pogojev za dostop do statusa gospodarskega subjekta;

Odprava neustreznih birokratskih postopkov

72.

meni, da je nujno treba skrajšati birokratske postopke za vsaj 25 %, kjer je to mogoče, in pripraviti sodobne upravne postopke, ki bodo prilagojeni potrebam MSP; zato se zavzema za spodbujanje znanja na področji informacijskih in komunikacijskih tehnologij med MSP, zlasti med podjetnicami in mladimi podjetniki, ter za boljšo uporabo digitalne tehnologije, da se jim omogoči časovni in denarni prihranek ter vlaganje tako nastalih sredstev v razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pobude za izmenjavo in promocijo najboljših praks, določijo merila uspešnosti ter oblikujejo in promovirajo smernice in standarde za malim in srednjim podjetjem prijazne upravne postopke; je prepričan, da je treba v bližnji prihodnosti izvesti predlogov skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve, da bi dosegli cilj zmanjšanja upravnih bremen brez tveganja za dostop MSP do finančnih sredstev;

73.

meni, da je treba za MSP in še zlasti za mikropodjetja uporabiti take oblike obdavčevanja, s katerimi se čim bolj zmanjša upravna obremenitev, s čimer bi olajšali zagon dejavnosti in spodbudili inovativnost in naložbe ves čas njihovega delovanja;

74.

poudarja bistven pomen presoje vpliva prihodnjih zakonodajnih pobud na MSP; zato poziva k obvezni, sistematski in usmerjeni presoji vpliva za MSP, tako imenovani „presoji za MSP“, obstajati pa mora tudi možnost neodvisne ocene rezultatov te presoje, ki bi morala biti na voljo zakonodajnim organom EU; meni, da je treba posebno pozornost nameniti vplivu na MSP, vključno z upravnim bremenom; poziva Komisijo, naj presojo za MSP uporabi za vse predloge zakonodaje EU, ki zadevajo podjetja, tudi v primerih poenostavitve obstoječe zakonodaje in umika zakonodajnih predlogov; spodbuja države članice, naj uvedejo podobne presoje za MSP na nacionalni ravni;

75.

meni, da se mora vsa nova zakonodaja, na primer zakonodaja za odpravo zamud pri plačilih ali zakonodaja na področju avtorskih pravic, prava gospodarskih družb ali konkurenčnega prava (kot so predpisi, sprejeti za lažje pridobivanje podatkov v zasebnih tožbah zaradi protikonkurenčnega ravnanja, ali predpisi v skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah za državne pomoči) oblikovati tako, da ne diskriminira MSP, ampak jih podpira in spodbuja zagotavljanje njihove storitve na notranjem trgu;

76.

poudarja potrebo po ustreznem in pravočasnem vključevanju MSP v oblikovanje politik; zato meni, da je treba obdobje za posvetovanje s Komisijo podaljšati na najmanj 12 tednov od datuma, ko je posvetovanje mogoče v vseh jezikih Skupnosti; priznava bistveno in koristno vlogo predstavniških organizacij podjetij, zato poziva Komisijo, naj, kjerkoli je to primerno, vključi MSP in njihove predstavniške organizacije v strokovne skupine za svetovanje in skupine na visoki ravni;

77.

poziva Komisijo, naj spodbudi poenostavitev in uskladitev prava družb ter zlasti računovodskih pravil na notranjem trgu, da se zmanjša upravno breme za MSP in poveča preglednost za vse zadevne interesne skupine; poziva Komisijo, naj močno spodbudi uporabo novih tehnologij, kot je razširljiv jezik za poslovno poročanje XBRL (eXtensible Business Reporting Language), in sicer naj predloži časovni načrt za uvedbo poročanja XBRL v Evropski uniji, da bi to v razumnem času to postalo obvezno, ter naj spodbuja in podpira množično uporabo tega odprtega standarda;

78.

spodbuja uvedbo „statističnih počitnic“ za mikropodjetja, ki bi jim omogočila, da se začasno izognejo obveznim statističnim pregledom, široko uporabo načela „samo enkrat“ za informacije, ki jih podjetja predložijo javnim organom, ter nadaljnji razvoj e-uprave;

79.

poudarja, da je treba določiti skupne datume za začetek veljave nove zakonodaje Skupnosti, ki zadeva MSP; poziva države članice in zveze MSP, naj na kratek in razumljiv način obveščajo MSP o spremembah zakonodaje, ki jih zadeva;

80.

spodbuja države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP na podlagi obstoječih struktur, kot sta Evropska podjetniška mreža in pisarne Europe Direct, oblikujejo nacionalne fizične ali elektronske informacijske točke in agencije za podporo MSP v skladu z načelom „vse na enem mestu“, ki bodo omogočale dostop do različnih virov informacij in podpornih storitev, zasnovanih glede na življenjski cikel podjetja;

81.

priznava težave, s katerimi se soočajo nova podjetja pri ustanavljanju zaradi sistemov, ki se v državah članicah razlikujejo; zato meni, da je treba vzpostaviti enoten sistem ustanavljanja podjetij, po katerem bi se postopek izvajal korak za korakom in omogočal ustanovitev podjetja v 48 urah;

82.

ponovno poudarja, da finančne določbe programov Skupnosti zlasti pri MSP pogosto sprožijo postopke, ki so po nepotrebnem zapleteni, dolgi in dragi; poziva Komisijo, naj ponovno oživi center za spremljanje evropskih MSP, objavi podatke o njihovi udeležbi v vsakem programu Skupnosti skupaj z analizo koristi in v skladu z ugotovitvami poda predloge o povečanju njihove udeležbe; poziva Komisijo, naj v različnih vejah politike okrepi vlogo in vidnost določenih MSP; spodbuja tudi vse pobude, ki omogočajo razvoj „duha MSP“ v javnih organih pri oblikovanju politik, kot je Komisijin „Program za podjetniške izkušnje“, ki evropskim javnim uslužbencem omogoča, da se seznanijo z MSP;

83.

obžaluje prakso pretirano natančnega izvrševanja predpisov (t. i. „gold plating“) s strani držav članic, ki je zlasti škodljiv za MSP, in poziva Komisijo, naj preuči, kateri nadaljnji ukrepi bi lahko bili sprejeti za njeno preprečitev; poziva k naknadni oceni učinka, ki bo analizirala, kako se odločitve v državah članicah in na lokalni ravni dejansko izvajajo;

84.

poziva k posebni spletni strani Evropske unije za MSP, ki naj vsebuje informacije in prijavnice za projekte EU, nacionalne telefonske številke, povezave do partnerjev, trgovinske informacije, podatke o raziskovalnih projektih ter internetno svetovanje, poročila in informacije o novih predpisih;

85.

poziva Komisijo, naj z državami članicami začne postopek poenotenja obrazcev, ki jih morajo podjetja priložiti kandidaturam ali ponudbam;

86.

pozdravlja nagradni natečaj za najboljšo zamisel za zmanjšanje birokracije za javne organe, ki so sprejeli inovativne ukrepe za skrajšanje upravnih postopkov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

87.

poziva k 30-dnevnemu plačilnemu roku kohezijskih skladov Evropske unije za že odobrene projekte, da se zagotovi nepretrgan napredek, preživetje in učinek teh projektov;

Spreminjanje trajnosti v poslovno dejavnost

88.

priznava, da bi prizadevanja za izboljšanje trajnosti lahko bila pomemben vir (ekoloških) inovacij in bistveno sredstvo za konkurenčnost industrije; opozarja, da MSP običajno niso dovolj osveščena glede novih energetsko učinkovitih in okolju prijaznih rešitev ali nimajo dovolj sredstev zanje; zato poziva Komisijo, naj preuči, kako bi Skupnost lahko pomagala MSP, da bodo bolj učinkovita pri porabi virov in energije;

89.

ponovno poudarja pomen, ki se pripisuje družbeni odgovornosti manjših podjetij, kjer so potrebne horizontalne povezave, mreže in storitve; meni, da navajanje certifikata programa Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS) ni učinkovito, ker odvrača pozornost od že obstoječih certifikatov in ker je vezan zgolj na okoljske izzive;

90.

pozdravlja nedavne pobude za pomoč MSP pri prilagajanju okoljski zakonodaji tako, da se med drugim zagotovijo znižana plačila agencijam, dostop do informacij o okoljevarstvenih standardih ali uvedejo posebne izjeme pri zakonodaji Skupnosti;

*

* *

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 316 E, 22.12.2006, str. 378.

(2)  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 258.

(3)  UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(4)  UL C 297 E, 20.11.2008, str. 174.

(5)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(6)  Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

(7)  UL L 200, 8.8.2000, str. 35.

(8)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).


Sreda, 11. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/60


Sreda, 11. marca 2009
Socialni položaj Romov in boljše dostopanje do trga dela v EU

P6_TA(2009)0117

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI))

2010/C 87 E/12

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 3, 6, 7 in 29 Pogodbe ES, zlasti zahteve, da morajo države članice vsem državljanom Unije zagotoviti enake možnosti,

ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES, ki Skupnosti omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji med drugim na podlagi rase ali narodnosti,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 28. aprila 2005 o Romih v Evropski uniji (1), z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji (2), z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome (3) in z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (5),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (6) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008„Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja“ (KOM(2008)0412) (sporočilo Komisije o prenovljeni socialni agendi),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426),

ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (8);

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (9),

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995 in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

ob upoštevanju akcijskega načrta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za izboljšanje razmer Romov in Sintov na območju OVSE z dne 27. novembra 2003,

ob upoštevanju letnega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leto 2007 o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah,

ob upoštevanju Deklaracije o desetletju vključevanja Romov z dne 2. februarja 2005 in ustanovitve romskega izobraževalnega sklada 12. maja 2005,

ob upoštevanju poročila Komisije „Položaj Romov v razširjeni Evropski uniji“ iz leta 2005,

ob upoštevanju poročila svetovalne skupine strokovnjakov na visoki ravni o socialnem vključevanju narodnostnih manjšin in njihovi polni udeležbi na trgu dela o „Narodnostne manjšine na trgu dela – nujen poziv k boljšemu socialnemu vključevanju“ iz aprila 2007,

ob upoštevanju končnega poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o položaju človekovih pravic Romov, Sintov in nomadov v Evropi iz leta 2006,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora „Vključevanje manjšin - Romi“ (10) (mnenje EESO),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0038/2009),

A.

ker so se z nedavnima širitvama v Evropski uniji pojavili novi izzivi, povezani s socialno vključenostjo, ki jih je treba obravnavati v okviru novih demografskih in ekonomskih okoliščin, in čeprav se morajo z njimi soočiti vse države članice, so še posebej prizadete države članice v srednji in vzhodni Evropi, ki so v zadnjih dvajsetih letih doživele strukturne, gospodarske in družbene spremembe; zato ugotavlja, da so ranljive skupine družbe, kot so Romi, v zelo ogroženem položaju,

B.

ker v državah članicah, kjer so industrijske panoge propadle, razvoj regij upada, kot posledica pa so zlasti številni Romi zaradi hitro naraščajoče revščine odrinjeni na rob družbe; ker Parlament ugotavlja in ponovno poudarja, da je bilo v tem procesu razvrednoteno njihovo nacionalno državljanstvo in državljanstvo Unije in da jim širitev ni prinesla ustreznih ugodnosti, s čimer se je povečala njihova odrinjenost na rob družbe na več področjih in nevarnost večplastne diskriminacije proti njim,

C.

ker se je treba v strateški politični akciji za spodbujanje enakih možnosti za Rome spopasti z izjemno zapleteno družbeno nevarnostjo, saj Romi, ki so največja evropska narodnostna manjšina, doživljajo enake neugodnosti kot druge skupine, in ker k delovanju proti temu lahko najučinkoviteje pripomorejo samo celovita strategija za Rome in usklajeni sklopi instrumentov v celi vrsti sektorskih politik ter njihovo ustrezno financiranje,

D.

ker so nomadi poseben etnični pojav, ki bi ga tako z vidika človekovih pravic kot socialnih vprašanj in vprašanj trga dela lahko upravičeno obravnavali kot posebno temo,

E.

ker proces vključitve Romov v družbo ni enostranski, temveč večstranski in ker morajo Romi dejavno sodelovati v procesu odločanja pri pripravi politike socialnega vključevanja,

F.

ker razmere, v katerih živijo Romi, njihovo zdravstveno stanje in izobrazbena raven, določajo njihov socialni položaj in možnosti na trgu dela, so pa tudi pogosto razlog za njihovo izključenost iz večinskih družb in za rasizem, vse to pa onemogoča boljšo kakovost življenja in s tem preprečuje tudi uživanje najbolj temeljnih človekovih in državljanskih pravic,

G.

ker nekakovostna prometna infrastruktura, pomanjkanje javnih organov in storitev, še zlasti kakovostnih izobraževalnih ustanov in zdravstvene nege, ter selitev podjetij silijo mlade ljudi v to, da zaradi ekonomskih razlogov zapustijo dom, s čimer se poglabljajo regionalne razlike in getoizacija,

H.

ker je zelo pomembno, da se tik pred iztekom drugega obdobja lizbonskega procesa nujno pretehta socialni položaj in zaposlitvene možnosti Romov in se odloči, kako ukrepati,

I.

ker priznava pomen strukturnih in kohezijskih skladov za spodbujanje vključevanja in ker ugotavlja, da si zaradi zapletenosti socialnih problemov ni mogoče predstavljati, da bi jih rešili zgolj s projektnim sistemom, ki je značilen za omenjene sklade,

J.

ker je nedvomno pomembno priznati preteklo dobro prakso, vendar je njena veljavnost časovno in prostorsko omejena,

K.

ker so sedaj številne romske skupnosti nagnjene k temu, da ostanejo na enem mestu in se ne premaknejo na področja, kjer bi lahko imele večje možnosti za zaposlitev,

Romi na trgu dela: dostop ali izključenost?

1.

meni, da je potreben usklajen pristop k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev romske skupnosti, ki bi bil usmerjen k trem ciljem:

povečanju ekonomskih možnosti za Rome;

izgradnji človeškega kapitala; in

okrepitvi socialnega kapitala in razvoja skupnosti;

2.

opozarja, da politike, namenjene Romom, v številnih primerih niso izboljšale njihovega položaja; poziva, naj zainteresirane strani romske skupnosti kot oblikovalci političnih odločitev sodelujejo pri vseh ukrepih EU in držav članic, ki jih še zlasti zadevajo, da bo spoštovana njihova zmožnost in odgovornost za lastno organizacijo;

3.

ugotavlja, da romskim otrokom zgodnji razvoj in kakovostno izobraževanje zaradi neenakega dostopa do storitev in socialno-ekonomskih neugodnosti, s katerimi se srečujejo, nista dostopna; ugotavlja, da ta odrinjenost negativno vpliva tudi na njihov čustveni, socialni, fizični in osebni razvoj ter na njihove prihodnje možnosti na trgu dela, torej na njihovo vključitev v družbo;

4.

meni, da so izobraževalni sistemi selektivni in da navkljub prizadevanjem držav članic za odpravo segregacije številni in različni sistemi, ki so bili domnevno s tem namenom oblikovani, pogosto le še povečujejo razlike med skupinami v družbi in v zelo slab položaj postavljajo revne, še zlasti Rome, ki tako drsijo po spirali navzdol; zato poudarja potrebo po ciljno usmerjenih izobraževalnih politikah, ki bodo obravnavale romske družine in spodbujale njihovo dejavno udeležbo;

5.

poudarja, da je navkljub povečanju deleža mladih Romov v srednjem in visokem izobraževanju v nekaterih državah članicah njihova splošna stopnja izobrazbe daleč pod povprečjem EU; opozarja na razkorak med pomanjkanjem delovne sile na eni strani in visoko stopnjo brezposelnosti, povezano z nizko ravnijo znanj in spretnosti Romov na drugi; zato poziva države članice in EU, naj kot prednostno nalogo podpirajo Rome za povečanje njihovih kvalifikacij; poudarja, da je položaj Romov, ki nimajo formalnih kvalifikacij, na trgu dela mogoče izboljšati tudi s sistemom za priznavanje praktičnih spretnosti;

6.

poziva države članice, naj romskim ženskam in dekletom zagotovijo enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja ter naj uvedejo spodbude (npr. priložnosti za poklicni razvoj), s katerimi bodo v šole na socialno in ekonomsko prikrajšanih območjih, zlasti v podeželskih občinah z velikim deležem romskega prebivalstva, privabile kakovostne učitelje;

7.

poziva države članice, naj izboljšajo dostop Romk do poklicnega izobraževanja ter to izobraževanje prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela, da bi Romke pridobile spretnosti, ki bi bile zanimive za trg;

8.

ugotavlja, da se velika večina Romov po diplomi in končanem študiju ne vrne v svojo skupnost in da nekateri zanikajo svoj izvor ali jih skupnost ne sprejme, ko se poskusijo vrniti;

9.

priporoča pripravo celovitega svežnja programov, s katerim bi Rome spodbujali in jih motivirali, da se po diplomi vrnejo v skupnost ter da znotraj skupnosti in v njenem interesu poiščejo zaposlitev;

10.

meni, da romski državljani v nekaterih državah članicah dejansko na poseben način vplivajo na demografsko piramido; ugotavlja, da je delež romskih otrok med prebivalstvom visok, njihova pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa je za 10 let nižja kot pri pripadnikih večinskega prebivalstva;

11.

meni, da čeprav države članice uporabljajo precejšnja sredstva EU in svoja sredstva za pomoč dolgotrajno brezposelnim Romom pri iskanju zaposlitve, na ravni EU še ni skladne rešitve: države članice rešujejo položaj na zelo različne načine in v zelo različnem obsegu, pri čemer njihovi ukrepi niso zagotovili možnosti za trajno vrnitev Romov na trg dela, so pa, na primer javni programi zaposlovanja, dodatno poslabšali njihovo stigmatizacijo; zato poziva tako EU kot države članice, naj svojo strategijo nadomestijo s celovitim pristopom, ki bo obravnaval vse vidike prikrajšanosti Romov;

12.

poziva države članice, naj programe poklicnega izobraževanja prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela in uvedejo spodbude za delodajalce, ki zagotavljajo delo nekvalificiranim osebam (tudi Romom) ter jim nudijo usposabljanje in možnosti za pridobitev praktičnih izkušenj neposredno na delovnem mestu;

13.

poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj vsako leto glede na spol ocenijo delež ponovno zaposlenih dolgotrajno brezposelnih (tudi Romov), ki so zaključili usposabljanje na trgu dela, ter na osnovi pridobljenih izkušenj pripravijo nove metodologije in začnejo programe usposabljanja, prilagojene lokalnim zmožnostim in ekonomskim potrebam;

14.

poziva države članice, naj uporabijo sredstva EU, da bi ohranile in zaščitile tradicionalne dejavnosti Romov;

15.

podpira stališče Komisije, da so odrasli Romi zaradi številnih neugodnosti, s katerimi se soočajo, med delovno populacijo in pri vseživljenjskem izobraževanju zelo slabo zastopani, da pogosto nimajo dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in da jih je veliko med dolgotrajno brezposelnimi ali zaposlenih na družbeno manjvrednih delovnih mestih, kar povzroča ogromne ovire pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela; zato poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu;

16.

meni, da je treba sprejeti posebne ukrepe Skupnosti za spodbujanje dostopa Romov do programov poklicnega usposabljanja;

17.

opozarja države članice, da ta socialna dvoreznost pogosto prisili romske iskalce zaposlitve iz zakonite v sivo ekonomijo in da so potrebna usklajena prizadevanja na ravni EU in držav članic, da bi te delavce ponovno zakonito zaposlili in bi pridobili z delom povezane pravice in pravice do socialnega varstva;

18.

meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje vključujoče socialne in ekonomske politike, vključno z ad hoc ukrepi za zagotovitev dostojne nastanitve;

19.

opozarja zlasti na to, da bi lahko s podpiranjem mobilnosti nekvalificiranih in neizučenih delavcev povzročili večjo diskriminacijo Romk, ki so že zelo ogrožene zaradi večplastne diskriminacije, ter jim onemogočili nadaljnji napredek na trgu dela;

20.

poziva vlade držav članic, naj izboljšajo ekonomsko neodvisnost romskih žensk s spodbujanjem preprostejšega samozaposlovanja in z ukrepi za ustanovitev malih in srednje velikih podjetij, z dostopom do mikrokreditov in s spodbujanjem storitvenega gospodarstva v okviru njihovih naselij, s čimer bi se povečal obseg strokovnega znanja in izkušenj Romk;

21.

poziva vlade držav članic, naj oblikujejo sistem spodbud, med njimi davčne ugodnosti, za podjetja, ki zaposlujejo Romke;

22.

meni, da je treba upoštevati, da se po zdaj veljavnih pravilih Evropskega sklada za regionalni razvoj odstranjevanje romskih naselij s sredstvi EU v praksi težko izvaja, kot v primeru držav članic, ki so pristopile po letu 2004, ko je bila spodnja meja števila prebivalcev za naselje, za katerega bi veljalo financiranje stanovanj, takšna, da ni zajela ljudi v najmanjših naseljih in v najslabših razmerah;

23.

poudarja, da je za rešitev socialnih in ekonomskih težav Romov potreben celovit pristop in dolgoročna, usklajena rešitev, ki bi vključevala politike nastanitve, zdravstvenega varstva in trga dela; zato predlaga Komisiji in državam članicam, naj bodo vsi ukrepi za izboljšanje razmer Romov obravnavani kot neločljiv del ukrepov za podpiranje regionalnega razvoja in socialnega vključevanja;

24.

meni, da bi morale države članice uporabiti revidirana pravila za strukturne in kohezijske sklade, ki omogočajo več dometa za kompleksne programe, saj dopuščajo več kot 10-odstotni prenos med omenjenimi skladi;

25.

vzame na znanje predlog za obsežno novo direktivo za boj proti diskriminaciji zunaj delovnega mesta na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja ter poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/43/ES; meni, da bi morala Komisija v duhu socialne agende opredeliti specifične cilje in pripraviti uravnotežene programe za preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije Romov ter kriminalizacije romskih skupnosti;

26.

poudarja, da so enake socialne in politične pravice Romov osnovni pogoj za spodbujanje njihove socialne vključenosti in dostopa do trga dela; v zvezi s tem poziva države članice in države kandidatke, naj oblikujejo strategijo za izboljšanje udeležbe Romov na volitvah v vlogi volivcev in kandidatov na vseh ravneh;

27.

potrjuje pomembnost mikrokreditov, ki so v sporočilu Komisije o prenovljeni socialni agendi in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) priporočeni z več vidikov in ki lahko z zagotovitvijo minimalnih sredstev pomagajo revnim na poti k osebni odgovornosti, poslovnim znanjem in razvijanju svojih ustvarjalnih moči, vključno z zagotovitvijo kredita za kritje stroškov posameznika za samozaposlitev;

28.

podpira predlog institucij EU, naj se v skladu z načelom o enakem obravnavanju poveča število Romov v javnih službah; poudarja pa, da za to ni potrebna le vladna politika kadrovanja in delovnega usposabljanja, ki bi to spodbujala, pač pa tudi posebna prizadevanja in dejavna podpora za lažje družbeno sprejetje tega načela;

29.

poudarja, da lahko med drugim socialni trg, zdravstvena nega, pomoč na domu, gostinske storitve ter zagotavljanje storitev v podporo varstvu otrok ustvarjajo nova delovna mesta za brezposelne Rome, zlasti ženske; vendar poudarja, da socialni trg zahteva trajno povezavo med ponudnikom in uporabnikom storitve ter da je zaradi tega večje število zaposlenih Romov na teh področjih mogoče le v ozračju družbene sprejemljivosti, pri čemer takšno zaposlovanje družbeno sprejemljivost spodbuja;

30.

poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe za odpravo rasnega sovraštva ter podžiganja k diskriminaciji in nasilju nad Romi v medijih ter v vseh oblikah komunikacijske tehnologije, in naroča množičnim medijem, naj vodijo ustrezno politiko glede zaposlovanja, da bo iz nje razvidna sestava prebivalstva kot celote;

31.

ugotavlja, da Romke pogosto delajo v sivi ekonomiji in imajo zelo nizko raven zaposlitve, ter meni, da bi bilo treba v boju proti večplastni diskriminaciji, visoki stopnji brezposelnosti in revščini ciljne politike usmeriti v to, da se Romkam resnično omogoči dostop do trga dela, kar je predpogoj za izboljšanje njihovega socialnega položaja in položaja v družini;

32.

meni, da bi bilo treba zaposlovanje Romk spodbujati tudi z delovanjem socialnih podpornih storitev, ki bo spodbujalo zaposlovanje, in z ustreznimi možnostmi usposabljanja in specializacije, da bodo lahko dolgoročno sposobne za delo, s katerim bodo dovolj zaslužile, in da bodo lahko usklajevale družinsko življenje in delo; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo pomagali povečati možnosti romskih otrok za obiskovanje vrtcev, tudi če je njihova mati doma z drugimi otroki;

33.

poudarja, da bi lahko z boljšimi stanovanjskimi in zdravstvenimi storitvami izboljšali dostop Romk do trga dela ter povečali njihove možnosti za dolgotrajnejšo ohranitev delovnega mesta;

34.

poudarja, da bi morali socialna politika in politika zaposlovanja prispevati k potencialu posameznikov in potrebam državljanov ter ustvariti več priložnosti za večji nabor delovne sile, med njimi starejših ljudi, invalidov in revnih nekvalificiranih oseb, vključno z Romi;

35.

opozarja, da bi bilo treba večplastno diskriminacijo, s katero se soočajo Romke, priznati in posebej obravnavati tudi v politikah, namenjenih Romkam, da jim bodo lahko v veliki meri dolgoročno prinesle koristi, kot tudi njihovim družinskim članom, zlasti otrokom;

36.

nasprotuje stališču, da subvencije delodajalcem in delavcem za pomoč dolgotrajno brezposelnim (kamor spadajo številni Romi) pri iskanju zaposlitve, kršijo načelo konkurenčne nevtralnosti, saj je ponovna vključitev Romov cilj socialne politike, za kar je treba ustvariti subvencionirane tržne razmere; meni, da je subvencioniranje delovnih mest na trgu dela za ponovno vključitev Romov bolj zaželeno kot subvencioniranje dolgoročne brezposelnosti;

37.

priznava, da lahko nekateri tradicionalni romski poklici, kot sta ročno delo in umetnost, pomagajo ohraniti posebne značilnosti te skupnosti ter izboljšati materialni položaj in stopnjo socialne vključenosti, ter meni, da je treba podpreti nekatere posebne poklicne dejavnosti;

Boj za preživetje na družbenem obrobju

38.

ugotavlja, da so Romi ena od kultur v Evropski uniji, kjer je družinska tradicija zelo močna; opaža, da podoba romske družine v javnem mnenju pomeni poudarjene tradicionalne vloge spolov, številne otroke, skupno bivanje več generacij, bivanje v bližini sorodnikov in razširjena razmerja, tako da je treba v programih EU in držav članic za romske družine graditi na potencialu teh naravnih podpornih omrežij;

39.

poudarja pomen ohranjanja in poudarjanja posebnih kulturnih značilnosti Romov, da bi zaščitili njihovo identiteto ter zmanjšali predsodke proti tej manjšini, zato meni, da bi morale države članice in Komisija imeti dejavnejšo vlogo pri podpiranju duhovnega življenja romske manjšine;

40.

podpira mnenje EESO, da imajo Romke nizek status v družinski hierarhiji, se zgodaj poročijo, so pogosto žrtve nasilja v družini ter prostitucije in trgovanja z ljudmi;

41.

zato meni, da bi morali biti cilj programov EU in držav članic emancipacija posameznikov iz tradicionalnih hierarhij ter socialna in ekonomska neodvisnost pripadnikov romskih skupnosti, zlasti žensk;

42.

poudarja, da težnja romskih otrok k zgodnjemu opuščanju šolanja škoduje njihovi osebni izobrazbi, socialni vključenosti ter možnostim na trgu dela, v primeru Romk pa njihovo fizično in psihično stanje in dejstvo, da so zgodaj opustile šolanje, prizadene tudi zdravstveno stanje in šolanje njihovih otrok ter pospeši njihovo socialno izključenost; zato poudarja pomen storitev, ki povečujejo ozaveščenost o informiranju Romk;

43.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi obstoječi in prihodnji pravni okviri vsebovali predpise o preprečevanju in reševanju raznih oblik diskriminacije, s katero se srečujejo Romke, da bi tako izboljšali njihov socialno-ekonomski položaj in jim zagotovili dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in izobraževanja, ki so predpogoj za zaposlovanje;

44.

meni, da se mora proces vključevanja začeti v zgodnjem življenjskem obdobju, zato da se ponudijo učinkovite alternative za boj proti revščini in socialni izključenosti; zaradi tega je treba zagotoviti institucionalni okvir za na skupnosti temelječe socialne in izobraževalne storitve za otroke in družine, ki bo zadovoljil regionalne in osebne potrebe ter zagotovil enak dostop do kakovostnih storitev; poziva Komisijo, naj priskrbi posebno podporo za programe za zgodnje vključevanje romskih otrok v vseh državah, kjer je mogoče dobiti sredstva EU, kot so instrument predpristopne pomoči ali strukturni in kohezijski skladi;

45.

ugotavlja, da je v posebnih šolah preveč romskih otrok, da jih je v teh šolah veliko neupravičeno, večinoma zaradi diskriminacije; poudarja, da je diskriminatorno prisiliti otroke, ki so bili nezakonito opredeljeni kot duševno prizadeti, da obiskujejo posebne šole, saj je s tem resno kršena njihova temeljna pravica do kakovostnega izobraževanja, posledica tega pa so tudi težave pri kasnejšem šolanju in iskanju zaposlitve ter manjša aktivnost, kar pomeni večje breme za proračun;

46.

podpira mnenje EESO, da so zaradi razvoja majhnih otrok potrebne kompleksne oblike pomoči, ki bodo namenjene vsej družini in bodo prikrojene potrebam družine ter bodo zagotavljale ustrezno prilagojeno praktično pomoč, kot je program„za dober začetek“;

47.

podpira mnenje EESO, da ima romska skupnost zaradi demografskih značilnosti nesimetričen dostop do socialnih ugodnosti; poudarja, da so socialne ugodnosti namenjene uravnovešanju bremena ali pomanjkljivosti zaradi posameznikovega položaja, obveznosti zaradi vzgoje otrok ali drugih socialno koristnih obveznosti;

48.

podpira mnenje EESO, da bi bilo treba za spodbujanje udeležbe na zakonitem trgu dela tistim, ki menjajo zaposlitev, zagotoviti dodatno podporo; poudarja, da mora biti prijavljeno delo zaželeno tako pri delavcih kot pri delodajalcih;

49.

poudarja, da del aktivne dobe, ki ga Romi preživijo v izključenosti, ovira njihov dostop do zdravstvenih storitev in je kriv za njihovo nemoč na starost in da delo v zgodnji mladosti, pogosta brezposelnost, premalo zaščitena delovna mesta, neopaženo, a pogosto telesno izčrpavajoče delo na črnem trgu, za katerega pogosto ni pokojninskega zavarovanja, Romom onemogočajo pridobitev prave pokojnine in jih prikrajšajo za dostojno starost;

50.

priporoča Komisiji, naj prevzame pobudo in opredeli najučinkovitejše načine za podporo socialnemu, ekonomskemu in kulturnemu vključevanju največje manjšine v Evropski uniji, ter poudarja potrebo po sodelovanju med Komisijo in vladami držav članic, da bi sprejeli posebne ukrepe za rešitev zapletenih nadnacionalnih težav Romov;

Sklepi

51.

meni, da je ohranitev romskega jezika in kulture vseevropska vrednota; ne podpira pa ideje „evropskega naroda“ brez države, saj bi tako razvodenela odgovornost držav članic in bi bila postavljena pod vprašaj možnost vključevanja;

52.

opozarja države članice na nevarnost, da bi se s sprejetjem pretiranih ukrepov do romske skupnosti lahko poslabšal že tako slab položaj te manjšine ter bi bile ogrožene njene možnosti za vključevanje;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj z nevladnimi organizacijami, romskimi skupnostmi in voditelji prizadevajo razviti za vse sprejemljiv načrt socialnega vključevanja Romov, ki se bo izvajal v tesnem partnerstvu;

54.

poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo projekte za odpravo negativnih stereotipov o Romih na vseh ravneh, ki bodo lahko prejemali podporo iz strukturnih in kohezijskih skladov, pa tudi iz posebnih programov, kot je Progress, in pobud, kot je sedanje evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 in prihodnje evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010;

55.

ugotavlja, da je bil – čeprav je bilo v procesu širitve veliko pozornosti namenjene socialnim in ekonomskim razmeram Romov – napredek v splošnem omejen; poziva države članice in Komisijo, naj pregledajo prejšnje in obstoječe programe in pobude ter ocenijo njihove rezultate; meni, da je dolžnost Evropske unije bolje in tesneje uskladiti instrumente socialnega vključevanja, saj bi to pomagalo pri odpravljanju revščine, spodbujalo dostop Romov do boljših, trajnejših in stabilnejših zaposlitev in utrlo pot prizadevanjem za učinkovitejše sisteme socialnega vključevanja in socialnega varstva, kar bi bilo tudi sredstvo za analizo političnih izkušenj in vzajemnega učenja ter ustvarilo sistem za skladno analizo najboljše prakse;

56.

poziva Komisijo, naj izrecno oceni učinek ciljev in instrumentov vseh svojih sektorskih politik za Rome, obenem pa razvije skladno politično strategijo in doseže visoko raven usklajenosti; poziva Komisijo, naj pozove države članice, da bodo v poročilih o integriranih kazalnikih in o odprti metodi usklajevanja za socialno vključevanje posvetile pozornost spreminjanju položaja Romov; poziva jo tudi, naj spremlja obseg diskriminacije, redno ocenjuje položaj Romov v luči sprememb v izobraževanju, zaposlovanju ter na socialnem področju, v zdravstvu in na področju stanovanj v državah članicah in državah kandidatkah;

57.

poziva Komisijo, naj državam članicam naroči, da čim prej sprejmejo jasno politiko zaposlovanja za prikrajšane skupine, vključno z Romi, s podpornimi ukrepi za njihovo lažje vključevanje na trg dela in ukrepi za preprečevanje učinka odvisnosti, ki izhaja iz sistema socialne varnosti;

58.

poziva Komisijo, naj začne sodelovati z različnimi mednarodnimi organizacijami ter podpre razvoj akademske mreže strokovnjakov za romsko vprašanje, ki bodo prek raziskav, analiz, zbiranja dokazov ter priprave poročil nudili znanstvene podatke in podporo za analizo vprašanj, povezanih z integracijo Romov, določi agende ter na podlagi zbirnih poročil teh organizacij z vso potrebno resnostjo oriše romsko problematiko in vsaj vsaki dve leti pripravi splošno evropsko oceno;

59.

graja države članice, ki še niso ratificirale Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin; te države članice poziva, naj to nujno storijo; poziva države članice, ki so v okvirni konvenciji podale omejujoče izjave, ki ovirajo priznanje Romov kot narodne manjšine, naj te izjave umaknejo;

60.

priporoča državam članicam, da:

(a)

oblikujejo skupino strokovnjakov na ravni EU, ki bo vključevala romske predstavnike in katere naloga bo usklajevanje enotne strategije držav članic o Romih ter uporabe sredstev EU zanjo;

(b)

oblikujejo partnerstva med različnimi organizacijami, ki zastopajo interese Romov, ter ustreznimi ustanovami držav članic; in

(c)

pripravijo instrumente, kot so koncesijski krediti ali javna sredstva, pri načrtovanju kmetijskih subvencij in zastavijo kot pomemben cilj to, da bi romski državljani izpolnili pogoje za preživljanje s kmetijstvom; na ta način bi bili, poleg ali namesto plačane zaposlitve v kmetijstvu, bolj dovzetni za iskanje možnih oblik kmetijskih del, med njimi socialnih zadrug, in bi bili upravičeni do sredstev;

61.

meni, da se lahko v nekaterih državah članicah ciljne skupine (v naseljih ali delih naselij) učinkovito obravnavajo z opredelitvijo „večplastnih neugodnosti“, vendar je s to kategorijo težko doseči manjše enote, npr. družine in posameznike;

62.

meni, da je treba za vzpostavitev prostovoljnega in anonimnega zbiranja podatkov in oblikovanje primerljive podatkovne zbirke ustvariti zakonske pogoje in ustrezno upoštevati varstvo podatkov in človekovih pravic, pri čemer se ne sme uporabljati metod, ki bi kršile človekovo dostojanstvo; meni, da bi morala Komisija ukrepati in pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje;

63.

poziva Komisijo, naj na podlagi analiz, ki jih opravijo neodvisni organi, olajša pripravo, preverjanje in potrjevanje svežnja najboljših praks v programih za Rome, med drugim v zvezi s stanovanji, izobraževanjem in zaposlovanjem;

64.

meni, da oblikovanje podatkovne zbirke ni alternativa, pač pa osnovni pogoj za sistem ocenjevanja in vrednotenja, s katerim bi lahko pretehtali učinek izmenjave najboljših izkušenj in izrabe virov; je prepričan, da je za to potreben sistem kazalnikov, ki bi zajel vsa področja življenja in bi ga lahko uporabljal vsakdo ter ki bi poleg kazalnikov o vložkih in izidih za programe zadeval tudi socialne rezultate in kazalnike učinka, kar bi bil tudi pogoj za financiranje; poleg tega priporoča, naj Komisija vzpostavi sistem kazalnikov v okvirni uredbi o strukturnih skladih ter uredbah, ki se nanašajo na druge vrste javnih sredstev;

65.

priporoča, naj Komisija sprejme bolj usklajena in poenotena pričakovanja za vse razvojne programe, ki se financirajo iz sredstev EU in iz katerih bi bilo mogoče zahtevati poročilo o preprečevanju ali odpravljanju socialne izključenosti Romov; meni, da bi morale države članice in EU preučiti ves razvoj, ki se financira iz strukturnih skladov ali kohezijskega sklada, glede na učinek, ki ga ima posamezni program na socialno vključevanje Romov; nadalje priporoča, da bi pri vsakem programu na stopnji izbora dali prednost razvoju, ki naj bi pomagal izboljšati položaj Romov, ki živijo v posebej prikrajšanih naseljih in ki so revni ter brezposelni;

66.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi državami članicami razvije in izvede obsežno informacijsko kampanjo, namenjeno splošni javnosti in Romom, o nacionalnih programih v državah članicah za izboljšanje življenjskih razmer Romov in o njihovem rednem izvajanju;

67.

poziva Komisijo, naj redno spremlja ukrepe in dejavnosti ter njihov vpliv na izboljšanje položaja Romov na trgu dela;

68.

si želi, da bi bili zakonodajalcem EU na razpolago „ciljni“ programi, v katerih bi sodelovali tudi strokovnjaki iz organizacij z izkušnjami na tem področju, ki bi zagotavljali podporo in svetovanje, ter s katerimi bi uravnovesili slabši položaj Romov v izobraževanju in pri kvalifikacijah; meni, da bi morale države članice pri razporejanju sredstev EU in lastnih sredstev – kadar se odločajo financirati druga področja kot zgodnji razvoj in javno šolstvo – razmisliti, ali so lokalni upravni organi, organizacije in drugi, ki so zaprosili za podporo, izpolnili svojo obveznost in odpravili segregacijo;

69.

poziva Komisijo, naj spodbuja nacionalne oblasti, naj opustijo diskriminatorno prakso preganjanja Romov v barakarskih naseljih in naj raje razvijejo konkretne stanovanjske projekte s podporo tehničnega znanja in mehanizmov spremljanja, ki jih na primer nudijo Komisija, Svetovna banka in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi; meni, da mora biti rešitev stanovanjskega problema Romov na podeželju prednostna naloga ter ga je treba posebej obravnavati in v zvezi z njim ukrepati;

70.

poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost ne le organizacijam civilne družbe, pač pa tudi zmožnosti Romov, da se sami organizirajo in poiščejo podporo za politiko vključevanja, ter naj podpre razvoj skupnosti zlasti s projekti, ki povečujejo udeležbo Romov pri odločanju in njihovo odgovornost za skupaj sprejete odločitve;

71.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z Romi, preučijo obstoječe politike in programe, da bi se česa naučili iz neuspelih preteklih projektov;

72.

poziva Komisijo, naj na ravni Evropske unije in na evropski, nacionalni in lokalni ravni podpre nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi, da bi spremljala izvajanje politik in programov za Rome ter izobraževanje v Skupnosti v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami;

73.

predlaga, da bi Komisija in države članice vzpostavile vseevropski forum, v katerem bi se socialna gibanja, sindikati ter nevladne organizacije, ki zastopajo Rome in njihove interese, lahko med seboj redno posvetovali o pripravi smernic ter izmenjali dobre prakse za spodbujanje usklajenega pristopa na evropski ravni;

74.

poziva države članice, naj bolj proaktivno spodbujajo preselitev delovnih mest tja, kjer živijo romske skupnosti, ter Rome, da se preselijo tja, kjer je delo;

75.

opozarja države članice in Komisijo, da je spodbujanje samopomoči pomembno, čeprav ima socialno varstvo pomembno vlogo pri podpiranju in krepitvi prikrajšanih skupnosti, kot so Romi; meni, da bi moral biti dolgoročni cilj kultura neodvisnosti in ne odvisnosti;

76.

meni, da je treba veliko večjo prednost dati zagotavljanju lokalnih zaposlitev ter spodbujanju podjetništva lokalnih obrtnikov, pa tudi razvoju osnovnih spretnosti za njihovo uresničevanje, da bi se lahko razvilo večje bogastvo in občutek lastne vrednosti;

*

* *

77.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.


(1)  UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129.

(2)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0035.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0361.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.

(6)  UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(7)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0286.

(9)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(10)  UL C 27, 3.2.2009, str. 88.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/70


Sreda, 11. marca 2009
Soočanje z izzivi preskrbe z nafto

P6_TA(2009)0118

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o morebitnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto (2008/2212(INI))

2010/C 87 E/13

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. junija 2008 z naslovom „Soočanje z izzivom višjih cen nafte“ (KOM(2008)0384),

ob upoštevanju Direktive Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati (1),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (3),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. novembra 2008 o Direktivi Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 o drugem strateškem pregledu energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (KOM(2008)0781),

ob upoštevanju zelene knjige z dne 12. novembra 2008 z naslovom „Varnemu, trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu energetskemu omrežju naproti“ (KOM(2008)0782),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o makroekonomskem učinku zvišanja cene energije (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odvisnosti od surove nafte (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva (6),

ob upoštevanju sklepov predsedstva v zvezi z energetsko varnostjo Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

ob upoštevanju sklepov predsedstva o političnih posledicah visokih cen živil in nafte Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008,

ob upoštevanju poročila Mednarodne agencije za energijo o svetovnem povpraševanju po energiji za leto 2008,

ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009 o obvladovanju izzivov preskrbe z nafto (7),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, mnenj Odbora za zunanje dejavnosti, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0035/2009),

A.

ker bo treba na evropski ravni vse večjo pozornost nameniti raznovrstnosti poti in virov preskrbe z energijo, varčevanju z energijo ter energetski učinkovitosti, da bi se zagotovila varnost preskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih,

B.

ker se kaže vedno večja potreba po oblikovanju skladne in izčrpne energetske politike Skupnosti, da bi zagotovili varno dobavo v času, ko postaja Evropska unija vedno bolj odvisna od uvoza,

C.

ker je nafta omejen vir,

D.

ker je proizvodnja nafte v Evropski uniji in na Norveškem v letu 2007 še vedno zadostila več kot 30 % domačega povpraševanja,

E.

ker trenutno v veliko državah po svetu ni polnega dostopa do naftnih virov, tudi kadar njihovo črpanje ni zahtevno, in sicer zaradi okoljskih ukrepov ali v okviru upravljanja virov, ter glede na to, da so se zaradi splošnega povišanja cen surovin in opreme podvojili stroški črpanja nafte od leta 2005,

F.

ker se bo po poročilu Ministrstva Združenih držav za energijo leta 2030 svetovno povpraševanje po nafti povečalo za več kot tretjino v primerjavi z letom 2006, v Evropski uniji pa bo povpraševanje med letoma 2005 in 2030 letno naraščalo povprečno za 0,25 %, predvsem zaradi prometnega sektorja, tako da bo delež nafte pri povpraševanju po primarnih virih energije v Evropski uniji leta 2030 znašal 35 %,

G.

ker se bo odvisnost Evropske unije od uvoza nafte do leta 2030 povečala na 95 %, medtem ko bodo rezerve tradicionalne nafte vedno bolj koncentrirane v državah strateške elipse, vedno večja konkurenca na strani povpraševanja pa bi lahko povzročila negotovosti pri dobavi,

H.

ker je pričakovati dolgoročno naraščanje cen nafte,

I.

ker je rast inflacije, ki jo je povzročilo zvišanje cen osnovnih surovin in nafte, zmanjšala kupno moč,

J.

ker se cenovna nihanja v letu 2008 ne morejo razložiti zgolj s ponudbo in povpraševanjem v določenih obdobjih in imajo negativni vpliv na gospodarstvo,

K.

ker je razvoj novih naložbenih nosilcev na trgu nafte in drugih osnovnih surovin povečal nestanovitnost cen teh surovin; ker je treba zagotoviti večjo preglednost energetskih trgov,

1.

opaža, da je vprašanje varnosti preskrbe zopet postalo glavni problem v prej omenjenem sporočilu Komisije o drugem strateškem pregledu energetske politike; obžaluje, da Komisije gospodarska kriza ni izučila, čeprav je slednja pokazala, da bo šele popolna sprememba energetske politike EU privedla do rešitve glede varnosti preskrbe, solidarnosti med državami članicami in zaposlovanja ter družbenih, okoljskih in gospodarskih problemov; obžaluje tudi premajhno naklonjenost nadaljnjemu razvoju v energetski politiki in strukturi preskrbe;

2.

poudarja, da je treba poleg kratkoročnih ukrepov za varnost preskrbe upoštevati tudi dolgoročni izgled;

3.

poziva Komisijo, naj se pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj osredotoči tudi na analizo neposrednega učinka predlaganih ukrepov na varnost preskrbe in stroške;

Izkoriščanje obstoječih virov

4.

ugotavlja, da bi po različnih ocenah lahko načrpali dovolj nafte, da bi zadostili povpraševanju v prihodnjih desetletjih, čeprav bo to najverjetneje pripeljalo do višjih cen nafte; ugotavlja, da bo to, po drugi strani, spodbudilo energetsko učinkovito vedenje in alternativna goriva, kot so biogoriva druge generacije in vodik, ter uporabo električnih avtomobilov; ugotavlja tudi, da je treba izboljšati tudi investicijske pogoje in v zvezi s tem nadalje poudarja, da je trajno povpraševanje po nafti ponudbo še bolj pripeljalo proti mejam zmogljivosti;

5.

opozarja na negotovost, kdaj in v kakšnem obsegu nastane prepad med naraščajočim povpraševanjem in padajočo ponudbo; je zaskrbljen, da se bo ta negotovost vse bolj odražala v vedno večjem nihanju cen nafte; zato meni, da bi bilo treba odločno izpeljati vse ukrepe, ki so primerni za zmanjšanje povpraševanja po nafti;

6.

podpira predlog Komisije za kratkoročne ukrepe za blažitev bodočih povišanj cen nafte, če je potrebno; poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo za naložbe v alternativne vire energije, kot so obnovljivi viri, in dajo prednost ukrepom za osveščanje potrošnikov tako, da se spodbuja nakupe energetsko učinkovitega blaga in storitev ter se s tem čim bolj zniža dolgoročne stroške in ublaži bodoče zmanjšanje dobave nafte;

7.

poziva k okrepitev prizadevanj, da bi neobičajne vire nafte lahko izkoriščali v komercialne namene in tako prispevali k raznovrstnosti, pod pogojem, da se razvijajo in uporabijo okolju prijazni postopki pridobivanja; poudarja, da bo pristop življenjskega cikla glede emisij toplogrednih plinov iz goriv, ki se dajejo na trg EU, kot je navedeno v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (KOM(2007)0018), zagotovil resnično spodbudo za naftno industrijo, da z izboljšanjem svojih proizvodnih procesov zmanjša svoj vpliv na podnebje;

8.

meni, da bi bilo treba zmanjšati porabo nafte in drugih virov energije, bogatih z ogljikom, in sicer s povečano energijsko učinkovitostjo in prehodom na bolj nevtralne rešitve glede ogljika, kot so jedrska energija ter energija iz obnovljivih virov energije;

9.

meni, da na črpanje obstoječih zalog vse bolj vplivajo politični dejavniki, med njimi politična nestabilnost, nezadostno pravno varstvo, vendar tudi okoljski ukrepi in upravljanje virov; poziva torej Komisijo, naj okrepi dialog z državami proizvajalkami na vseh ravneh ter v interesu obeh strani poišče praktično rešitev sporov;

10.

poziva Komisijo, naj v dialogu z naftnimi družbami in državami proizvajalkami poišče načine, kako bi kljub nihanjem cen in dobičkov lahko ohranili naložbe;

11.

pričakuje, da bodo naftne družbe svoje obsežne nedavne dobičke ponovno vložile v raziskave in razvoj novih naftnih zalog, v spodbujanje tehnologije za varčevanje z energijo ter v raziskave nadomestkov za nafto (zlasti za uporabo v prevozu);

12.

poziva k bolj dinamičnemu odnosu med Evropsko unijo in državami proizvajalkami nafte, ki bi vključeval obojestransko pripravljenost dajati in sprejemati ter si prizadeval za bolj stabilno in nemoteno okolje glede preskrbe z nafto in njene cene, kar bi bilo v interesu vseh zadevnih strani in svetovnega gospodarstva na splošno;

13.

pozdravlja pobudo Komisije za globalni politični dialog v obliki srečanja na visoki ravni med državami potrošnicami in državami proizvajalkami nafte, da bi tako vzpostavili pošteno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na naftnem trgu in preprečili državam proizvajalkam nafte vzdrževanje cen nafte na umetno visokih ravneh;

Preglednost trga in oblikovanje cen

14.

je zaskrbljen nad vse večjim nihanjem cen nafte, zlasti leta 2008, ki je negativno vplivalo na celotno gospodarstvo Evropske unije in njene potrošnike;

15.

meni, da nihanja cen nafte odražajo povečano povpraševanje po njej, vztrajno zmanjševanje naftnih zalog, spremembe demografskih in urbanizacijskih trendov, zlasti v gospodarstvih v vzponu, kjer se z višanjem povprečnih dohodkov povečuje povpraševanje, ter globalni gospodarski cikli; poudarja tudi, da se nafta in druge surovine zaradi podcenjenosti ameriškega dolarja vedno bolj uporabljajo za diverzifikacijo portfelja;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi nestabilnosti cen nafte in njenega vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost; ob priznavanju koristi delujočih trgov nafte in drugih energentov poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najvišjo praktično uresničljivo raven preglednosti na energetskih trgih;

17.

priznava, da zaradi takšnih nihanj trpi tudi gospodarstvo držav izvoznic nafte, tako da je stabilizacija cen nafte v interesu obeh strani;

18.

pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije z dne 13. junija 2008 in izraža zaskrbljenost nad nedavnim nihanjem cen nafte in njegovim negativnim učinkom na inflacijo, konkurenčnost, trgovino in gospodarsko rast;

19.

meni, da je glavni vzrok za naraščanje cen nafte v zadnjih osmih letih veliko povečanje povpraševanja, zaradi česar je prišlo do ozkih grl pri črpanju, prevozu in rafiniranju nafte ter do velikih nepričakovanih dobičkov nekaj velikih naftnih oligopolov; priznava, da so občutno povečanje cen surovin in špekulativne transakcije na finančnih trgih močno vplivale na gibanje cen nafte;

20.

poudarja potrebo po dajanju prednosti spremljanju konkurence pri obdelavi ter prodaji nafte in naftnih proizvodov ter povečevanju preglednosti podatkov o komercialnih zalogah nafte;

21.

meni, da je za stabilizacijo cen nafte nujno treba izboljšati preglednost trga; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predloge v zvezi s tem; opozarja, da je nujno treba povečati preglednost tudi v državah proizvajalkah, prav tako je treba na pregleden način objavljati proizvedene količine in zlasti raven rezerv; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k večji preglednosti v okviru njihovih dialogov z državami proizvajalkami;

22.

zato pozdravlja predlog študije o koristih in stroških tedenskega objavljanja obsega zalog; poziva Komisijo, naj ugotovitve študije vključi v svoje prihodnje zakonodajne predloge o minimalnih zalogah nafte; hkrati poudarja, da je preglednost v zvezi s tem treba doseči povsod po svetu;

23.

opozarja, da zaradi različnih tehničnih specifikacij naftnih derivatov v glavnih državah porabnicah prihaja do razdrobljenosti trga, ki lahko pri motnjah v dobavi povzroča veliko naraščanje cen; poziva Komisijo, naj poda predloge, kako bi lahko premostili take omejitve dostopa do trga;

24.

meni, da je naloga strateških zalog reševanje fizičnih ozkih grl, ki nastajajo zaradi motenj v dobavi; zato odklanja vse poskuse, da bi nihanje cen nafte reševali z izkoriščanjem teh zalog, tudi zaradi zagotavljanja trajnostne proračunske politike;

25.

poudarja pomen dejavnega prizadevanja, da bi zagotovili dostopnost alternativnih virov energije malim podjetjem, tako da bi bila ta manj odvisna od nihanj cene nafte; priznava pomen malih in srednje velikih podjetij pri proizvajanju biogoriv in drugih obnovljivih virov energije; je zaskrbljen zaradi tehničnih in regulativnih ovir, ki še vedno obstajajo pri proizvodnji in komercializaciji teh proizvodov, ter poziva Komisijo, naj si prizadeva za lažji dostop na trg za ta goriva;

26.

poudarja, da bi učinkovit sistem trgovanja z emisijami ter uvedba številnih drugih ukrepov za varčevanje z energijo morala biti pomembni orodji za spodbujanje razvoja obsežnega vrhunskega trga za energijsko učinkovito tehnologijo in izdelke; poudarja tudi pomen uporabljanja načela „onesnaževalec plača“; opozarja, da čim večje je število držav, ki uvedejo podobne politike, tem bolj je omejen učinek teh politik na sektorsko konkurenčnost.

Naložbe v pridobivanje in predelavo nafte

27.

ugotavlja, da je po ocenah Mednarodne agencije za energijo treba do leta 2020 v naftno industrijo letno vložiti 350 milijard USD za zagotavljanje varnosti preskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo naložbe, zlasti v okviru Evropske unije; v tem okviru poudarja vlogo dolgoročne varnosti naložb; zavrača nadomestitev zasebnih naložb in kapitala z javnim denarjem;

28.

je zaskrbljen nad posledicami trenutne kreditne krize za naložbene možnosti v naftni industriji ter poziva Komisijo in države članice, naj tesno usklajujejo svoja prizadevanja za prebroditev krize;

29.

pozdravlja prispevek povečane uporabe biogoriv v prometnem sektorju k izboljšanju varnosti preskrbe; ugotavlja, da bo to povzročilo okrepitev in prestrukturiranje naftnopredelovalne industrije; nadalje ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne strukturne ukrepe v prometnem sektorju, da bi se zmanjšalo povpraševanje po nafti;

30.

poziva države članice in upravljavce, naj kljub takemu razvoju dogodkov poskrbijo, da bo v Evropski uniji na voljo dovolj rezervnih zmogljivosti za odpravljanje ozkih grl, ki bi na primer nastala v primeru naravnih nesreč;

31.

poziva države članice, Komisijo in naftne družbe, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake, ki so potrebni za raziskave naftnih zalog in proizvodnjo nafte;

Prevozne poti

32.

pozdravlja dosežke v okviru programa INOGATE, zlasti ukrepe, ki ustvarjajo zaupanje; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, kako bi lahko tovrstne projekte podprli s spremljevalnimi ukrepi in izboljšali usklajevanje;

33.

opozarja na osrednji pomen dobrososedskih odnosov med državami tranzita ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

34.

ugotavlja, da so naftovodi izključeni iz vseevropskih energetskih omrežij, ter poziva države članice in Komisijo, naj v luči sedanjega razvoja, zlasti zmanjšanja domače proizvodnje in hkratnega povečanja odvisnosti od uvoza ter potrebe po novih prenosnih zmogljivostih, razmislijo o vključitvi naftne infrastrukture v vseevropska energetska omrežja;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru skupne zunanje, trgovinske in varnostne politike prizadevajo za stabilizacijo, zlasti v državah proizvajalkah, ki jih ogroža politična nestabilnost, saj pomeni stabilnost osnovo za naložbe in blaginjo;

36.

poudarja, da je morajo biti novi projekti naftne infrastrukture, kot sta naftovoda Odesa–Gdansk in Konstanca–Trst, še naprej visoko prednostne naloge v evropskem interesu;

37.

izraža zaskrbljenost nad naraščanjem piratstva, ki ogroža mednarodni vodni promet in s tem tudi prevoz nafte, ter pozdravlja Skupni ukrep Sveta (8) v zvezi s tem;

38.

nadalje izraža zaskrbljenost nad ogroženostjo prevoznih poti in strateške infrastrukture zaradi terorizma ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dialog z glavnimi akterji;

Prevoz in stavbe

39.

opozarja na možnosti varčevanja energije v gradbeništvu, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po fosilnih virih energije, kot sta nafta in plin, ter pozdravlja trenutna prizadevanja Komisije in držav članic, da bi te možnosti še bolje izkoristile;

40.

pozdravlja prizadevanja Evropske unije za povečanje raznovrstnosti virov energije v prometnem sektorju; pri uvajanju novih tehnologij je bolj naklonjen tržno usmerjenim pristopom; priznava, da je cena najboljši kazalnik konkurenčnosti novih tehnologij; vendar obžaluje neambiciozen pristop k izkoriščanju možnosti oblikovanja energijsko učinkovitih, bolje zgrajenih in lažjih vozil;

41.

dvomi v sposobnost biogoriv prve generacije, da bi srednje- in dolgoročno nadomestila nafto; spodbuja okrepitev prizadevanj pri raziskovanju sintetičnih goriv;

42.

je prepričan, da je naraščanje porabe nafte v prometnem sektorju srednje- in dolgoročno mogoče zmanjšati le tako, da Evropska unija in države članice sprejmejo dodatne ukrepe, ki vodijo k premiku blagovnega prometa in mobilnosti k bolj trajnostnim načinom, ki porabljajo manj ali nič nafte, kot so železnica, vodni promet ter intermodalne verige mobilnosti na mestnih območjih (hoja, kolesarjenje, javni prevoz, kolektivna mobilnost); je tudi prepričan, da je mogoče doseči precejšne prihranke energije s pogostejšo uporabo sodobnih sistemov za upravljanje prometa, ki omogočajo zmanjšanje zamud in obvozov v cestnem, zračnem in ladijskem prevozu, in z nadaljnjim okrepljenim spodbujanjem okolju prijazne logistike;

Odnosi z državami z vse večjo porabo nafte

43.

meni, da je treba vse bolj upoštevati vprašanja energetske politike v zunanjih odnosih Evropske unije z državami, v katerih močno narašča poraba nafte, ter da si mora Evropska unija prizadevati, da se odpravijo državne subvencije za naftne derivate;

44.

poziva Komisijo, naj v skupno zunanjo, trgovinsko in sosedsko politiko vključi ukrepe, ki lahko prispevajo k odpravi povezanosti med gospodarsko rastjo in porabo nafte po celem svetu;

45.

zlasti opozarja na to, da Evropska unije še ni dovolj obravnavala in razpravljala o geopolitičnih učinkih sprememb globalnih pogojev na mednarodno energetsko varnost in posledicah za prihodnjo politiko mednarodnega upravljanja; meni, da je treba stalno zanašanje na nacionalne rešitve nadomestiti z novimi in tesnimi oblikami političnega in gospodarskega sodelovanja med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko, ki jih je treba srednjeročno tudi institucionalizirati;

*

* *

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 228, 16.8.1973, str. 1.

(2)  UL L 292, 16.11.1977, str. 9.

(3)  UL L 217, 8.8.2006, str. 8.

(4)  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 548.

(5)  UL C 227 E, 21.9.2006, str. 580.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0308.

(7)  UL C 182, 4.8.2009, str. 60.

(8)  Skupni ukrep Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevka k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 301, 12.11.2008, str. 33).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/76


Sreda, 11. marca 2009
Okolju prijaznejši promet in internalizacija zunanjih stroškov

P6_TA(2009)0119

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI))

2010/C 87 E/14

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Okolju prijaznejši promet“ (KOM(2008)0433),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Strategija za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov“ (KOM(2008)0435),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park“ (KOM(2008)0432),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“ (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik (2),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0055/2009),

A.

ker je cilj Evropske unije zmanjšati emisijo toplogrednih plinov za 20 %, doseči 20 % delež uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšati porabo energije za 20 %, vse do leta 2020,

B.

ker je Komisija predstavila vrsto pobud za okolju primeren promet v povezavi z bojem proti podnebnim spremembam, sporočilo o internalizaciji zunanjih stroškov za vse načine prevoza in sporočilo o zmanjšanju hrupa v železniškem prometu ter konkreten zakonodajni predlog o reviziji infrastrukturnih pristojbin za težka tovorna vozila,

C.

ker člen 11(3) in (4) Direktive o evrovinjetah (3), kot je bila spremenjena leta 2006, določa: „Komisija po preučitvi vseh alternativ, vključno s stroški, povezanimi z okoljem, hrupom, zastoji in zdravjem, najpozneje do 10. junija 2008 predloži splošno uporaben, pregleden in skladen model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih dajatev v prihodnosti Ta model spremljata analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse načine prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela za vse načine prevoza“, Poročilo in model po potrebi spremljajo predlogi za Evropski parlament in Svet glede dodatne revizije te direktive.

D.

ker je treba internalizacijo vključiti v celovitejšo politiko pospeševanja somodalnosti in trajnostnega prevoznega sistema, ta politika pa mora vključevati tudi spodbujanje raziskav, financiranje infrastrukture, odpiranje trgov in standardizacijo; ker pa ti cenovni signali sami po sebi ne bodo zadostovali za spremembo obnašanja uporabnikov, če slednji ne bodo imeli na voljo potrebnih alternativ (čistejših vozil, alternativnih načinov prevoza itd.),

E.

ker je Komisija prepričljivo obrazložila obremenitve, ki jih za zdravje prebivalcev povzroča hrup v železniškem prometu, vendar kot glavno točko svoje pobude za zmanjšanje hrupa v železniškem prometu poudarja zgolj potrebo po tem, da so tovorni vagoni opremljeni s tihimi zavorami,

Okolju prijaznejši promet

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o okolju prijaznejšem prometu kot prvi majhen in neodločen korak na poti k obsežnejši analizi o okolju prijaznem prometu z različnimi načini prevoza ter kot priznanje, da je doseganje učinkovitejšega prevoza pomembno in potrebno v kontekstu boja proti podnebnim spremembam;

2.

poudarja, kako pomembna je mobilnost za kakovost življenja državljanov, za rast in zaposlovanje v Evropski uniji, družbenogospodarsko in ozemeljsko kohezijo, trgovino s tretjimi državami ter za podjetja in zaposlene, ki so posredno ali neposredno vključeni v prometni sektor in logistiko;

3.

priznava, da ima mobilnost kljub pozitivnim učinkom in kljub temu, da je nepogrešljiva za gospodarski razvoj Evropske unije ter družbeno-gospodarsko in ozemeljsko kohezijo, tudi negativne posledice za naravo in ljudi, zato podpira nadaljnjo okolju primerno evropsko prometno politiko, ki bo ob upoštevanju upravičenih interesov državljanov in industrije v zvezi z mobilnostjo odpravila ali vsaj zmanjšala negativne posledice prometa, v skladu s cilji Unije o boju proti segrevanju ozračja do leta 2020;

4.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem sporočilu pripravila pregled dosedanjih ukrepov Evropske unije za trajnostno prometno politiko;

5.

obžaluje, da Komisija ni predložila celovitega koncepta za okolju prijaznejši promet, torej za vse sektorje, vendar opaža, da je že sprejela začetne pobude, ki naj bi končno pripeljale do celovite strategije za internalizacijo zunanjih stroškov pri vseh načinih prevoza, in je doslej:

kot delni koncept je pripravila priročnik za oceno zunanjih stroškov prometa in internalizacijo stroškov na nekaterih področjih (glej priročnik o izračunavanju zunanjih stroškov v prometnem sektorju),

predložila je predlog o spremembi Direktive št. 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah), ki državam članicam omogoča, da v skladu s členom 11 omenjene direktive zaračunavajo zunanje stroške, ki jih povzročajo težka tovorna vozila,

predlagala je obdavčenje zunanjih stroškov, ki jih povzroča hrup železniškega prometa, s pristojbinami za uporabo infrastrukture, ki bi se razlikovale glede na hrup;

6.

zato poziva Komisijo, naj za vse načine prevoza razvije potrebne nadaljnje ukrepe in instrumente za okolju primeren promet ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij in že sprejetih ukrepov v različnih sektorjih prometa, naj v zvezi s predlogi opravi znanstveno utemeljeno oceno učinkov posameznih ukrepov, njihovih posledic za konkurenco med načini prevoza in njihovega učinka na stroške mobilnosti in konkurenčnost ter na podlagi tega predloži celosten koncept za okolju prijaznejši promet s konkretnimi zakonodajnimi predlogi;

Internalizacija zunanjih stroškov

7.

obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu o strategiji za izvajanje internalizacije zunanjih stroškov ni izpolnila naročil Parlamenta in Sveta po členu 11 Direktive o evrovinjetah, saj, kot priznava tudi sama, ni pripravila in predložila splošno uporabnega, preglednega in prepričljivega modela za oceno zunanjih stroškov, ni izdelala analize učinkov za vse načine prevoza in je predložila le prvi del strategije za postopno izvajanje modela za vse načine prevoza, ki se nanaša le na težka tovorna vozila;

8.

ugotavlja, da se Komisija v svojem sporočilu večkrat sklicuje na priročnik o izračunavanju zunanjih stroškov, ki je bil objavljen januarja 2008, združuje pa najnovejša znanstvena dognanja o izračunavanju zunanjih stroškov v prometnem sektorju;

9.

ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu predstavila znanstveno prepričljive utemeljitve za zaračunavanje posameznih zunanjih stroškov za različne načine prevoza in je sprejela, kar je poimenovala „pragmatično osnovo na podlagi povprečnih stroškov“; na splošno podpira način, na katerega je Komisija izračunala mejne družbene stroške, skladno z belo knjigo o prometu iz leta 2001;

10.

ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu in v predlogu direktive o spremembi Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah) izrecno upoštevala načelo „onesnaževalec plača“ iz člena 175(5) Pogodbe; vendar poziva Komisijo, naj pri prihodnjih ukrepih glede internalizacije zunanjih stroškov upošteva vse oblike internalizacije zunanjih stroškov, ki že obstajajo, na primer davke na gorivo in pristojbine za uporabo cest;

11.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju nadaljnjih predlogov za okolju prijaznejši prometni sektor vključi ocene učinka konkurence med načini prevoza in z njimi povezanimi družbenimi in okoljskimi učinki, kot je to storila pri predlogu za pregled Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah);

12.

obžaluje, da Komisija ni predložila ukrepov za ublažitev učinkov povečane oddaljenosti, ki izhaja iz širitve EU, in ni ničesar predvidela glede posledic njihove uporabe, zlasti za države članice z geografskimi ovirami in tiste, ki še nimajo multimodalnih alternativ; zato poziva Komisijo, naj te pomanjkljivosti odpravi pri prihodnjem pregledu vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T);

13.

spodbuja Komisijo, da v ta namen v okviru pregleda vseevropskih prometnih omrežij predstavi dodatni predlog za multimodalne koridorje mobilnosti (zelene koridorje), da izravna breme, ki ga s ponujenim neoviranim dostopom in mobilnostjo nalaga sedanji predlog;

14.

poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in oblikuje konkretne predloge za vse načine prevoza ter izpolni nalogo, ki izhaja iz člena 11 spremenjene Direktive o evrovinjetah iz leta 2006, tako da predloži obsežen koncept za izračunavanje in zaračunavanje zunanjih stroškov ter ocenjevanje učinka na podlagi prepričljivega modela;

Zmanjšanje hrupa v železniškem prometu

15.

priznava, da se je Komisija v svojem sporočilu o ukrepih za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park odzvala na nujnost zmanjšanja obremenitev, ki jih povzroča hrup, za prebivalce, ki živijo ob železniških progah, zlasti zaradi tovornih vagonov;

16.

poudarja, da je predpogoj za dodatno opremljanje vagonov po razumni ceni čimprejšnja odprava obstoječih tehničnih ovir, kakor tudi odprava upravnih ovir glede relevantnih certifikatov, in sicer še pred sprejetjem katerih koli zavezujočih zakonodajnih ukrepov;

17.

poziva Komisijo, naj predloži ustrezen predlog direktive za zvišanje cen prog, razčlenjenih glede na hrup, za lokomotive in vagone, da bi se za prevoznike v železniškem prometu kar najhitreje pripravile spodbude za takojšnjo preureditev njihovih vozil v manj hrupna vozila z zamenjavo zavornjakov; meni, da je treba po potrebi razmišljati tudi o kratkoročnih ukrepih in da noben logistični ukrep ne bi smel negativno učinkovati na železniški sektor, kar zadeva konkurenco med načini prevoza;

18.

pričakuje od Komisije, da bo v svojem predlogu poiskala izvedljiv način, na katerega bo z namenskimi prejemki zagotovljeno, da se bodo preuredili tako vagoni prevoznikov v železniškem prometu, kot tudi vagoni drugih družb, ki jih soupravljajo prevozniki v železniškem prometu;

*

* *

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 175E, 10.7.2008, str. 556.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087.

(3)  Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/79


Sreda, 11. marca 2009
Prispevek k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 Evropski svet: lizbonska strategija

P6_TA(2009)0120

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 o lizbonski strategiji

2010/C 87 E/15

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010“ (KOM(2008)0881) in priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

ob upoštevanju 27 nacionalnih programov reform za izvajanje lizbonske strategije, kot so jih predstavile države članice,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2007 z naslovom „Evropski interes: uspeh v času globalizacije - Prispevek Komisije k oktobrskem srečanju voditeljev držav in vlad“ (KOM(2007)0581),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju“ (KOM(2008)0865),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta – Napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti“ (KOM(2008)0868),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2000, 23. in 24. marca 2001, 22. in 23. marca 2005, 27. in 28. oktobra 2005, 23. in 24. marca 2006, 8. in 9. marca 2007 ter z dne 13. in 14. marca 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o evropskem interesu: uspeh v času globalizacije (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (3),

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

Finančna kriza ter ekonomske in socialne posledice

1.

ugotavlja, da je globalna finančna kriza, ki izhaja iz globalnih makroekonomskih neravnovesij in svetovne kreditne krize, povzročila hudo škodo finančnim sistemom po vsem svetu, vključno z EU; ugotavlja tudi, da je globalna finančna pripeljala do obsežnega uničenja tržne kapitalizacije lastniških vrednostnih papirjev po vsem svetu, da so njene posledice za realno gospodarstvo globoke in da bodo daljnosežne zlasti posledice na zaposlovanju in socialnih razmerah; poudarja, da so finančni trgi bistveni za realno gospodarstvo in da je ena od prednostnih nalog – poleg ohranjanja delovnih mest – za rast in zaposlovanje, doseči ponoven pretok kapitala, zagotoviti kredite in financiranje naložb, za kar je potrebna ponovna vzpostavitev zaupanja z jasnimi zavezami in vladnimi jamstvi ter boljšim izvajanjem nadzora, ki bo z globalnega vidika zajemal vse finančne trge, in s predpisi, ki bodo podpirali odgovorne kredite za trge;

2.

priporoča, da mora kratkoročnim ukrepom, ki se uporabljajo za protiutež takojšnjim neposrednim posledicam krize in za čim večje zmanjšanje negativnih učinkov na realnem gospodarstvu, ter paketom za gospodarsko okrevanje slediti usklajen kratkoročni in dolgoročni akcijski načrt, ki bi gospodarstvom EU pomagal na pot stabilne rasti in jih varoval pred podobnimi krizami v prihodnosti;

3.

opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 20. februarja 2008 o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008 o lizbonski strategiji (4) izpostavil izjemno pomembnost zaščite stabilnosti finančnih trgov in navedel, da je kriza na trgu hipotekarnih posojil pred kratkim pokazala, da bi morala Evropska unija razviti ukrepe za nadzor, da bi povečala preglednost in stabilnost finančnih trgov ter bolje zaščitila potrošnike, ter zahteval oceno obstoječih sistemov in instrumentov bonitetnega nadzora v Evropi; vztrajal je tudi pri tesnem posvetovanju s Parlamentom, s čimer bi dosegli jasna priporočila, kako izboljšati stabilnost finančnega sistema in njegovo sposobnost zagotavljanja varnega in dolgoročnega finančnega poslovanja evropskih podjetij;

4.

poudarja, da finančni trgi so in bodo še naprej jedro delujočih socialnih tržnih gospodarstev, da bi morali zagotavljati financiranje realnega gospodarstva ter okrepiti učinkovitost pri razporejanju sredstev in da bi morali zagotavljati sredstva za uspešnost gospodarstev, ki so v zadnjih desetletjih državljanom omogočala stalne pridobitve na ravni življenjskega standarda; poudarja, da so popolnoma zanesljivi, učinkoviti in pregledni finančni trgi predpogoj za zdravo in inovativno evropsko gospodarstvo, ki ustvarja rast in delovna mesta;

5.

poudarja, da je finančna kriza ustvarila priložnost, ko potrebe po inovacijah kot gonilu za gospodarstvo, ni več možno ignorirati; meni, da je pravi čas za oblikovanje dinamičnega, na znanju temelječega gospodarstva, za katerega je Evropa postavila temelje pred približno osmimi leti; meni, da je čas za oblikovanje energetsko najučinkovitejšega gospodarstva, ki bo lahko spremenilo svet in zagotovilo evropsko blaginjo in mednarodno konkurenčnost v naslednjih desetletjih; meni, da je čas za spodbujanje inovativnih gospodarskih panog, ki bodo zmožne Evropi prinesti novo rast;

6.

priznava pozitivne rezultate sanacijskih ukrepov, sprejetih zato, da bi se izognili dodatni škodi za davčni sistem; kljub temu poziva k oblikovanju nove finančne strukture z oblikovanjem pregledne in učinkovite ureditve, ki bo v najboljšem interesu potrošnikov, podjetij in zaposlenih; poziva k dodatnim zakonodajnim predlogom in mednarodnim sporazumom, ki se lahko spoprimejo s prevzemanjem prevelikega tveganja, špekulacijami z izposojenim denarjem in osredotočanjem gospodarstva na kratek rok, kar so bili osnovni vzroki za krizo; opozarja Komisijo na obveznost, da mora odgovoriti na zahteve Parlamenta glede ureditve skladov hedge in skladov zasebnega kapitala ter v kratkem pričakuje zakonodajne predloge;

7.

poudarja, da je treba nujno zagotoviti, da finančni sektor, ki je bil deležen javne podpore, zagotovi zadostne kredite podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ter gospodinjstvom; vztraja, da morajo načrti reševanja vsebovati obvezujoče pogoje za razdelitev dividend, pa tudi posojilne prakse;

8.

svari pred začaranim krogom nižjih naložb in nižje porabe potrošnikov, ki vodi do zniževanja števila zaposlenih, krčenja poslovnih načrtov in manjšega števila inovacij, kar utegne Evropsko unijo pahniti v globoko in dolgotrajnejšo recesijo; poudarja, da je v teh okoliščinah bistven usklajen evropski odziv, da se prepreči, da bi kriza privedla do vsote nasprotujočih si nacionalnih načrtov za finančno stabilnost ali oživitev gospodarstva, z možnimi spori in stroški, ki bi omajali notranji trg, gospodarsko stabilnost, ekonomsko in monetarno unijo ter vlogo Evropske unije kot globalnega gospodarskega akterja;

9.

pričakuje, da se bo s skupnim ukrepanjem premagalo učinke finančne krize na realno gospodarstvo; poziva, naj se v zvezi s prihodnjo stopnjo zaposlenosti in rasti določijo merila, ki bi morala potem pomagati pri določitvi velikost in sestavnih delov evropskega načrta za oživitev gospodarstva; v zvezi s tem poziva, da se – v okviru pakta stabilnosti in rasti ter njegovih pravil o prožnosti – razvije usklajena evropska strategija za prihodnje naložbe (na primer v kvalificiran in usposobljen človeški kapital, da se omogočijo tehnološki preboj in razvoj, inovacije, energetska učinkovitost, trajnostne infrastrukture, komunikacijske tehnologije, povezave in storitve, ki vključujejo zdravstvene storitve, ter priložnosti, da poslovni svet – nenazadnje tudi MSP – vlaga v nove proizvode in trge), ohranjanje delovnih mest in prihodka, pa tudi za boljše usklajevanje gospodarskih in socialnih politik;

10.

meni, da so lahko obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in okolje strateško žarišče za ukrepe spodbujanja, ki bodo ustvarili visokokakovostna okolju prijazna delovna mesta ter evropski industriji dali prednost, da naredi prvo potezo pred drugimi svetovnimi regijami, ki morajo šele oblikovati svoje pobude;

11.

meni, da samo politika, ki združuje boj proti vse večji brezposelnosti in revščini v kratkoročnem obdobju, s tem, da pripravi pogoje za prehod našega gospodarstva na dolgoročnejšo trajnost, lahko prinese dolgoročno rešitev, ki bo jemala navdih iz strategije trajnostnega razvoja, ki je bila dogovorjena v Göteborgu in je bila proglašena za del lizbonske strategije;

12.

poudarja, da mora biti najpomembnejša prednostna naloga Evropske unije zaščita njenih državljanov pred posledicami finančne krize, saj jih ti najbolj občutijo, v vlogi bodisi delavcev bodisi članov gospodinjstev ali pa kot podjetniki; meni, da je kriza že ali bo prizadela številne delavce in njihove družine ter da je treba ukrepati in jim pomagati, da premagajo izgubo zaposlitve in se čim prej vrnejo na trg dela, da ne bi postali trajno brezposelni; pričakuje, da bo Evropski svet spomladi 2009 dosegel dogovor o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

13.

meni, da je med posledicami gospodarske krize najbolj pereče povečanje revščine v Evropski uniji; meni, da je bistvenega pomena ustaviti trenutno rast brezposelnosti v Evropski uniji; poudarja, da je najučinkovitejši način za zmanjševanje in preprečevanje revščine uporaba strategije, ki temelji na ciljih polne zaposlenosti, visokokakovostnih delovnih mest, socialnega vključevanja ter ukrepih za spodbujanje podjetništva in dejavnostih za krepitev MSP in naložb; opozarja, da mora strategija za obravnavo izključenosti iz trga dela temeljiti na ustreznem življenjskem standardu in dohodkovni podpori, vključujočih trgih dela ter dostopu do visokokakovostnih storitev in izobraževanja; zato meni, da je treba podpirati zaposlovanje z ukrepi za podjetnike, MSP ter naložbe, pa tudi s pobudami za pomoč tistim, ki ponovno vstopajo na trg dela; meni, da je treba v zvezi s tem posebno prednost dati preusposabljanju brezposelnih ter izobraževanju z namenom ustvarjanja usposobljene in specializirane delovne sile; meni, da je načelo solidarnosti temelj procesa oblikovanja evropske strukture, da morajo biti sredstva Skupnosti na voljo državam članicah glede na načrte za preprečevanje prekomernih izgub delovnih mest, preusposabljanje delavcev ter usposabljanje nekvalificiranih delavcev; meni, da je treba razviti delavsko zakonodajo, da bi dosegli višjo raven prožnosti in varnosti na trgu dela ter pri pridobivanju nove zaposlitve; meni, da je treba prenoviti finančne instrumente Skupnosti, kot je Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji, da se lahko učinkovito in pravočasno uporabijo, ko veliki deli gospodarstva ukinjajo delovna mesta; pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev meril Evropskega socialnega sklada in ponovno usmeritev dejavnosti na najranljivejše;

14.

poudarja, da je sedanja gospodarska recesija posebej močno prizadela MSP, ki so temelj evropskega gospodarstva; poudarja, da je omejitev posojil najbolj prizadela sektor MSP, saj so tisti del gospodarstva, ki je najbolj odvisen od kratkoročnih obratnih sredstev, ponavadi pridobljenih s posojili; opozarja, da pomanjkanje kapitala v povezavi s splošnim upadom povpraševanja sili MSP k umiku na vseh frontah; poudarja, da imajo trenutne težave MSP, ki največ prispevajo k BDP in v EU zaposlujejo največ ljudi, daljnosežne posledice za Evropsko unijo kot celoto in še posebej za najranljivejše in najbolj prizadete regije; poleg tega poudarja pomen hitrega izvajanja Akta za mala podjetja na splošno in še posebej določb o kreditih za MSP z ukrepi Evropske investicijske banke;

15.

poudarja, da je zadosten, ugoden in razumen dostop do financiranja odločilni pogoj za naložbe in rast; meni, da so v sedanjih gospodarskih razmerah Akt za mala podjetja in njegovi cilji pomembnejši kot kdaj koli, saj imajo MSP neizkoriščen potencial za gospodarsko rast ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, poleg tega pa zagotavljajo priložnost za politično vodstvo in utrditev zaupanja v podjetniški sektor v Evropi;

16.

poudarja, da Evropa za trajnostno rast potrebuje zdravo, dinamično in kvalificirano delovno silo; in da žal v večini držav članic to ogroža – na primer – negativna stopnja rasti prebivalstva; meni, da je učinkovita infrastruktura otroškega varstva, kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta dne 15. in 16. marca 2002, pomemben pospeševalni dejavnik za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; meni, da se z razvojem otroškega varstva, ki temelji na družinah, ženskam in moškim olajša vključevanje v delovno življenje in vzdrževanje družin; poudarja, da večanje stopnje zaposlenosti žensk ne spodbuja le rasti gospodarstva na splošno, ampak prispeva tudi k odpravljanju demografskih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa; meni, da je treba spodbujati solidarnost med generacijami, da bi od sedanje delovne sile pridobili večji potencial;

17.

vseeno vztraja, da bi morale države članice prenoviti svoje politike priseljevanja, da bi ciljno še posebej privabljale visoko kvalificirane priseljence, ki ustrezajo povpraševanju na evropskem trgu dela, s čimer bi črpale iz izkušenj Združenih držav Amerike na tem področju, pri tem pa bi zagotavljale sodelovanje z državami izvora, da bi preprečile beg možganov; meni, da bi morala biti izobraževalna politika bolj usmerjena v privabljanje tujih raziskovalcev in študentov, ki bi v Evropski uniji ostali dlje časa (na primer program Erasmus Mundus, 2007–2012); meni, da je eden od bistvenih pogojev za oblikovanje vodilnega svetovnega gospodarstva, ki temelji na znanju, da vse države članice zagotovijo in zaščitijo temeljne pravice zakonitih migrantov ter jim zagotovijo dostop skupnih evropskih vrednot in spoštovanja kulturne raznolikosti;

Potrebe državljanov in nujni odgovori

18.

ugotavlja, da si morajo evropske institucije zaradi sedanje krize nujno prizadevati za izvedbo številnih ključnih prednostnih nalog lizbonske strategije: spodbujati regionalno in lokalno konkurenčnost ter upoštevati pravila iz zakonodaje o konkurenčnosti, pa tudi spodbujati potrošniške politike, da bi dosegli učinkovitejše in pravičnejše delovanje trgov ter izkoristili prednosti notranjega trga, zlasti v maloprodaji in storitvah; pohiteti z izvajanjem Akta za mala podjetja, še posebej Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (5) in zagotoviti hitro sprejetje in izvajanje predloga Komisije z dne 25. junija 2008 z namenom sprejetja Uredbe Sveta o Statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396); doseči je treba hiter napredek v zvezi z izvajanjem evropskega raziskovalnega prostora in s predlogi za „peto svoboščino“ za izboljšanje prostega pretoka znanja in inovacij prek okrepljenega prenosa znanja na področju izobraževanja, raziskav in razvoja ter industrijske proizvodnje; sprejeti je treba stroškovno učinkovit patent Skupnosti in sistem patentnih sodišč, ki bo zajemal celotno EU, s čimer bi se znatno izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, družbam bi se olajšal dostop do financiranja ter spodbudile bi se inovacije;

19.

meni, da si mora EU prizadevati za skupni temeljni cilj: ustvariti zaposlitvene možnosti in tako preprečiti množično brezposelnost; meni, da bi zato moral ta cilj določati velikost in sestavne dele evropskega načrta za oživitev gospodarstva; meni, da je solidarnost nepogrešljiva, da se zagotovi kar najbolj pozitiven vpliv evropskega načrta za oživitev gospodarstva in ukrepov, ki ga spremljajo, na trge dela v Evropi; poudarja potrebo po dodatnih prizadevanjih za podporo najranljivejšim družbenim skupinam;

20.

odločno se zavzema za politiko trga dela, ki spodbuja dostop do trga dela za vse in podpira vseživljenjsko učenje; poziva države članice in socialne partnerje, naj dosežejo inovativne sporazume, da bodo ljudje ohranili zaposlitev; med drugim podpira zmanjšanje socialnih prispevkov za osebe z nižjimi prihodki, da se spodbuja zaposljivost nizko kvalificiranih delavcev, ter uvajanje inovativnih rešitev (na primer sheme za delno subvencioniranje gospodinjskih del in otroškega varstva, subvencioniranje zaposlovanja ogroženih skupin prebivalstva), ki so že bile uspešno uvedene v nekaterih državah članicah; v zvezi s tem pričakuje izmenjavo zgledov najboljše prakse;

21.

poudarja, da je nujno treba okrepiti učinkovitost pravil za zaščito potrošnikov, da bi se odzvali na močna pričakovanja državljanov EU, zlasti v zvezi s finančnimi proizvodi; spodbuja države članice, naj oblikujejo politike, ki bodo podpirale žrtve, ki jih je finančna kriza najhuje prizadela;

22.

poudarja pomen takojšnjega zagotavljanja prostega gibanja delavcev in mobilnosti na trgu dela, obenem pa vztraja, da je treba zagotavljati enako plačilo za enako delo ter popolno spoštovanje kolektivnih pogajanj in vloge sindikatov, vključno z njihovo pravico do kolektivnega ukrepanja; poudarja, da je z odstranitvijo ovir za mobilnost na evropskem trgu dela omogočena večja zaščita evropske delovne sile; ugotavlja, da se mora Evropska unija potruditi in državljanom razložiti koristi pristopa, v katerem so učinkovito združene širitev, povezovanje, solidarnost in mobilnost delovne sile;

23.

ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle koncept minimalne plače; meni, da bi drugim državam članicam lahko koristilo, če bi se seznanile z njihovimi izkušnjami; poziva države članice, naj vsem zajamčijo pogoje za socialno in gospodarsko sodelovanje, zlasti pa naj zagotovijo predpise o zadevah, kot so minimalne plače, ali drugačno pravno in splošno zavezujočo ureditev ali prek kolektivne ureditve, skladne z nacionalno tradicijo, ki zaposlenim za poln delovni čas omogočajo dostojno življenje z zasluženim denarjem;

24.

meni, da je finančna kriza priložnost za potrebe reforme, s poudarkom na zdravih gospodarskih temeljih, ki segajo od ustreznih naložb v izobraževanje in pridobivanje sposobnosti do kakovosti v javnih financah ter okolja, ki spodbuja inovacije in ustvarjanje delovnih mest; meni, da sta trajnostna rast in ustvarjanje delovnih mest v EU vse bolj odvisna od odličnosti in inovacij, ki sta glavni gonili evropske konkurenčnosti;

25.

poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj hitro ukrepajo, da bodo spodbudile rast in delovna mesta, ter povečale povpraševanje in zaupanje potrošnikov; meni, da je v zvezi s tem bistvena pobuda za pametno rast, ki se osredotoča na cilje lizbonske strategije, kot so naložbe v „trikotnik znanja“ (ki vključuje izobraževanje, raziskave in inovacije), okolju prijazne tehnologije, energetsko učinkovitost, trajne infrastrukture in komunikacijske tehnologije; poudarja sinergijske učinke take pobude v zvezi s konkurenčnostjo v prihodnosti, trgom dela ter varstvom okolja in virov;

26.

poudarja, da morajo države članice nadaljevati z reformami trga dela, da bi ustvarile več delovnih mest, in izobraževalnih sistemov, da bi pripomogle pri dvigu ravni usposobljenosti; meni, da bi si morale države članice še naprej prizadevati tudi za spodbujanje rasti produktivnosti z naložbami in izobraževanjem; poudarja tudi, da izpolnjevanje izzivov, ki jih prinašajo inovacije, ter njihovo razširjanje, pa tudi zagotavljanje zaposljivosti in prožnosti delovne sile, zahteva boljše izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje; poudarja pa, da sedanje naložbe v človeški kapital v Evropi jasno očitno še niso ustrezne za gospodarstvo, ki temelji na znanju;

27.

poudarja, da se sedanje krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z zelo potrebnim preusmerjanjem porabe sredstev v okolju prijazne naložbe, temveč bi jo bilo treba razumeti koz dodatno spodbudo za pospešitev nujno potrebnega preoblikovanja industrije v okolju prijazno industrijo; je prepričan, da so gospodarski razlogi za boj proti podnebnim spremembam jasni in da bo vsako odlašanje potrebnih ukrepov na koncu pomenilo večje stroške;

28.

poziva države članice, naj revidirajo svoje proračune in vlagajo v načrte za pametno rast, ter tako v celoti izkoristijo pakt stabilnosti in rasti;

29.

poudarja, da so gospodarstva držav članic močno medsebojno odvisna; zato poudarja potrebo po učinkovitejšem usklajevanju in boljšem upravljanju, ki je v času krize še nujnejša; poudarja, da so najmočnejši razlogi za večje sodelovanje v evroobmočju; v zvezi s tem se sklicuje na svoja priporočila v okviru resolucije o EMU@10; pričakuje jasne in odločne smernice Komisije za izboljšanje usklajenega pristopa vseh držav članic;

30.

meni, da bi bila opustitev boja proti podnebnim spremembam in zaustavitev okoljskih naložb pogubna napaka s takojšnjimi in tudi medgeneracijskimi razsežnostmi;

Možnosti Evrope za ukrepanje

31.

poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost evropskega in nacionalnih načrtov oživitve gospodarstva; poziva Komisijo, naj spremlja socialne posledice finančne krize, zlasti na socialno izključenost, revščino in pokojnine, ter v zvezi s tem poda predloge do zasedanja Evropskega sveta spomladi 2009;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo glavna shema financiranja Evropskega socialnega sklada namenjena predvsem preusposabljanju in večji zaposljivosti ter dejavnostim socialnega vključevanja, da se presežejo negativne socialne posledice krize; opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela;

33.

poudarja, da Evropska unija potrebuje okolju prijazni „new deal“ za Evropo, ki bo obravnaval gospodarsko, okoljsko in socialno krizo: ustvarjanje delovnih mest v proizvodnem sektorju in v sektorjih, povezanih z industrijo, je treba dopolnjevati z obsežnimi naložbami v socialne storitve, predvsem v šolstvo in zdravstvo, z ustvarjanjem boljših pogojev za poučevanje otrok in študentov ter z obsežnim povečanjem števila učiteljev in izboljšanjem fizičnih pogojev za učenje; vse to so naložbe, ki se bodo obrestovale v prihodnosti;

34.

poudarja, da bi bilo treba naložbe v okviru takšnega okolju prijaznega „new deal-a“ usmeriti tudi v povečanje učinkovitost in v vire energije, ki nadomeščajo nafto („kritični materiali“), saj ti utegnejo kratkoročno ali srednjeročno postati omejeni, kar bo ogrozilo razvoj nekaterih sektorjev, kot so informacijska in komunikacijska industrija ter industrija zabave; ugotavlja, da nedavne študije kažejo, da je s takšnimi materiali mogoče zagotoviti večjo učinkovitost, kar bi zmanjšalo količino odpadkov, stroške in odvisnost od virov;

35.

v zvezi z energijo poudarja, da je Evropa zdaj odvisna od fosilnega goriva kot svojega primarnega vira energije; meni, da je sicer treba zmanjšati odvisnost od fosilnega goriva, vendar je obenem tudi nujno doseči zanesljivo preskrbo z energijo v Evropi; verjame, da to pomeni razpršitev njenih virov fosilnega goriva ob hkratnem poskušanju ohranjanja sprejemljivih cen energije; meni, da je treba energetski sektor v državah članicah odpreti in doseči pravo konkurenco; meni, da je treba energetsko učinkovitost izboljšati z raziskavami in razvojem ter vključevanjem najboljše prakse v vse politike; meni, da mora biti Evropa sposobna zmanjšati svojo ranljivost v tem pogledu, ker se dolgoročno obetajo visoke cene nafte; meni tudi, da je zelo pomembno, da Evropska unija razmisli o prehodu na notranji energetski trg, da bi bila njena energija učinkoviteje razporejena med države članice, in kljubovati odvisnosti od energije, ki prihaja iz tretjih držav; poleg tega meni, da je treba povečati delež obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv; meni, da bi bilo treba na tem področju okrepiti raziskave in razvoj ter podpirati raznolike lokalne rešitve, da se čim bolje uporabijo obnovljivi viri energije;

36.

ugotavlja, da Evropska unija še vedno zaostaja za hitrostjo inovacij v gospodarstvu ZDA; poudarja, da lahko inovacije zagotovijo hitro oživitev evropskih gospodarstev, saj prinašajo primerljivo prednost na svetovnem trgu; poudarja, da je v času gospodarske recesije zmanjšanje izdatkov za raziskave in razvoj običajno, vendar je ta pristop napačen, saj je treba narediti ravno nasprotno; meni, da se z večjimi naložbami v raziskave in razvoj ter izobraževanje poveča produktivnost in s tem rast; poziva k naložbam v raziskave in znanost, da bi dosegli cilj 3 % BDP; poudarja, da mora proračun EU omogočiti, da se večji delež porabe nameni za raziskave; medi, da bi države članice morale povišati ali vsaj izpolniti svoje cilje glede naložb v raziskave in razvoj ter zagotoviti naložbe za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju s fiskalnimi ukrepi, garancijami za posojila ter z regionalnimi grozdi in centri odličnosti, pa tudi z vsemi drugimi instrumenti, ki lahko prispevajo k temu cilju; meni, da bi morala biti izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje prednostni nalogi na vseh političnih ravneh, saj povečujeta produktivnost, obenem pa zagotavljata usposobljenost, ki je potrebna za vstop na trg dela in ohranitev zaposljivosti v visoko konkurenčnem delovnem okolju;

37.

poudarja, da so do začetka 21. stoletja tehnološka in telekomunikacijska orodja sprostila sile globalizacije na ravni, ki si je do takrat ni bilo mogoče niti predstavljati, „zravnala“ so komunikacije in trg dela ter prispevala k obdobju inovacij, kakršnega še ni bilo, zaradi česar so postala gospodarstva produktivnejša, med seboj pa so povezala tudi globalne državljane; zato meni, da lahko Evropa z maksimiziranjem moči in učinka tehnologije na gospodarstvo dodatno odpre notranji trg telekomunikacij, energije in raziskav in še posebej industrijskega sektorja ter iz sedanjih gospodarskih težav izide močnejša in okrepi kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva, napreduje na področju podnebju prijaznega razvoja in uporabe tehnologij, izboljša izobraževanje v vseh državah članicah ter spodbudi obete, da postane vodilna svetovna sila na področju tehnologije in apliciranja tehnoloških inovacij; poudarja, je treba za gospodarstvo, ki temelji na znanju, razviti visokokakovostne storitve in strategijo za širokopasovne povezave za pospešitev nadgradnje ali širitve omrežij; meni, da je predlog Komisije v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, katerega cilj je do leta 2010 doseči polno pokritost s širokopasovnimi komunikacijskimi omrežji, neizbežen korak naprej, ki bo Evropski uniji omogočil, da ohrani svojo konkurenčnost;

38.

poziva, naj se kot instrumentom, ki prispevajo k ciljem lizbonske strategije, več pozornosti posveti beli knjigi Komisije z dne 21. novembra 2001 o mladini (KOM(2001)0681) in Evropskemu paktu za mlade Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005; meni, da bi morala Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov upoštevati in vključiti učinek na mlade in rezultate strukturiranega dialoga z mladinskimi organizacijami, države članice pa bi se morale osredotočiti na mlade pri izvajanju lizbonskih nacionalnih reformnih programov in upoštevati mlade na ustreznih političnih področjih; meni, da bi morala biti povečanje študentske mobilnosti in kakovost različnih izobraževalnih sistemov prednostna naloga v povezavi s ponovno opredelitvijo pomembnejših ciljev bolonjskega procesa leta 2010, na različnih področjih politike pa je treba sprejeti različne ukrepe; poudarja, da različni vidiki mobilnosti presegajo področje visokega šolstva, saj zadevajo socialne zadeve, finance ter priseljevanje in vizumsko politiko pri razvoju resničnega Evropskega visokošolskega območja;

39.

meni, da so „evropeizacija“ finančnih nadzornih struktur, učinkovita pravila o konkurenci, ustrezna regulacija in izboljšanje preglednosti finančnih trgov srednjeročno ključnega pomena pri izogibanju ponovitvi sedanje krize; meni, da bi povezan, celovit (ki pokriva vse finančne sektorje) in skladen nadzorni okvir, začenši z usklajenim pristopom do uravnavanja čezmejne porazdelitve finančnih tveganj, na podlagi usklajene zakonodaje zmanjšal stroške izpolnjevanja zahtev pri dejavnostih, ki sodijo pod različne pristojnosti; poziva Komisijo, naj predloži predloge za revizijo sedanje nadzorne strukture v skladu s temi načeli; poziva države članice, naj se ne glede na v tem odstavku omenjene ukrepe srednjeročno vrnejo k uravnoteženemu javnemu financiranju, in jih poziva, naj pojasnijo, na kakšen način bodo to dosegle;

40.

podpira odločitev evropskih članic skupine G20 na srečanju v Berlinu konec februarja 2009, da sprejmejo „odločne ukrepe proti davčnim oazam in jurisdikcijam, ki niso pripravljene sodelovati“, in sicer tako, da se čim prej doseže dogovor o naboru sankcij, ki ga je treba podpreti na vrhunskem srečanju v Londonu; priporoča, da Evropska unija na svoji ravni sprejme ustrezen zakonodajni okvir z ustreznimi spodbudami za udeležence na trgu, da ne poslujejo s temi jurisdikcijami; poudarja, da so za obravnavanje tega vprašanja bistvenega pomena usklajeni pristopi v svetovnem merilu;

41.

poziva države članice in Evropsko unijo, naj prilagodijo proračun EU in omogočijo uporabo neuporabljenih finančnih sredstev, da se podprejo cilji politik EU;

42.

je zaskrbljen zaradi vse več regionalnih razlik v zvezi s posledicami finančne krize, ki se med drugim odraža v vse večji razliki med vrednostmi kreditov držav članic, kar vodi do večjih stroškov posojil za tiste z nižjimi bonitetami; poziva k razvoju novih inovativnih finančnih instrumentov, da bi ublažili te učinke in privabili svež kapital;

43.

poudarja, da kriza pušča skrajno negativne gospodarske in socialne posledice v številnih novih državah članicah in tako znatno upočasnjuje njihovo približevanje EU-15; poleg tega pričakuje, da se bo učinek krize razširil in pustil posledice na euru in gospodarstvih euroobmočja; zato poziva k odločnim ukrepom evropske solidarnosti, da se zaščiti euroobmočje in okrepi notranja skladnost Evropske unije, zlasti z namenom močnejše podpore gospodarstvom srednje in vzhodne Evrope, še posebej s prilagajanjem strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji za te države ter s posebno podporo Evropske investicijske banke kar zadeva nove inovativne finančne instrumente; opozarja na pomen evropske enotnosti v času gospodarske krize, ko nazadovanje gospodarstva ogroža tudi skupne evropske vrednote; zato poziva k pozornejšim in previdnejšim ukrepom Komisije glede novih držav članic;

44.

ugotavlja, da je treba finančne instrumente EU uporabiti za podporo javni porabi; poudarja, da je treba za prispevek k oživitvi gospodarstva v Evropi pospešiti stopnjo in hitrost izvajanja teh finančnih instrumentov; meni, da je kohezijska politika Evropske unije odličen instrument za ozemeljsko solidarnost, zlasti za njene čezmejne elemente; je zelo zadovoljen z nedavno „lizbonizacijo“ kohezijske politike; meni, da bi bilo treba z ukrepi za usmerjanje regionalnih skladov bolj v smeri podjetništva, raziskav, inovacij, zaposlovanja in novih sposobnostih, zagotoviti razpoložljivost znatnih sredstev na lokalni ravni za okrepitev poslovnega potenciala in podporo najranljivejšim;

45.

poudarja, da bi morali tudi programi vseevropskih prometnih omrežij in vseevropskih energetskih omrežij kar največ prispevati k načrtu za oživitev gospodarstva in k doseganju ciljev lizbonske strategije; meni, da so rezultati pozitivnih prizadevanj koordinatorjev in oblikovanja izvajalske agencije vseevropskega prometnega omrežja ter izvedbene zakonodaje za izboljšanje učinkovitosti somodalnosti številni v celoti izvedeni projekti vseevropskega prometnega omrežja po celotni Evropski uniji za spodbujanje trajnostne rasti in boljše mobilnosti;

46.

ugotavlja, da ima Evropska investicijska banka pomembno vlogo pri načrtu EU za oživitev gospodarstva; pozdravlja povečanje obsega kapitala, ki ga Evropski investicijski banki namenjajo države članice, da bi ta dala več posojil MSP; vztraja, da morajo biti posojila tem podjetjem na voljo v vseh državah članicah na pregleden in pravičen način; poziva k dodatni okrepitvi vloge Evropske investicijske banke v zvezi z novimi inovativnimi finančnimi instrumenti;

47.

v zvezi z gospodarskim upravljanjem meni, da sedanja gospodarska kriza zahteva odločno, usklajeno in pravočasno posredovanje vseh držav članic ter regulativne ukrepe, da bi utrdili finančne trge in povrnili zaupanje; meni, da bi morali novi zakonodajni ukrepi temeljiti na načelih preglednosti in odgovornosti ter da je treba izvajati učinkovito nadzorovanje, da se varujejo pravice potrošnikov; meni, da bi morali novi predpisi vključevati zahteve proti pretirani uporabi finančnih vzvodov in za višje kapitalske rezerve bank; poleg tega opozarja na sedanje težave glede pravil vrednotenja in ocene tveganja; meni, da mora biti nadzor v koraku s finančnimi inovacijami, Evropa pa mora v zvezi s tem izboljšati strokovno znanje in izkušnje svojih regulativnih organov; meni, da več predpisov ne pomeni nujno, da so ti predpisi tudi boljši; meni, da morajo države članice usklajevati svoje regulativne ukrepe; meni, da je treba zaščititi stabilizacijske standarde in ureditev finančnega nadzora v euroobmočju;

48.

opozarja, da tudi bonitetne agencije nosijo svoj del odgovornosti za finančno krizo; pozdravlja poziv Evropskega sveta, da se pospeši predlog Komisije z dne 12. novembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (KOM(2008)0704) za zaostritev pravil o bonitetnih agencijah;

49.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi t. i. mikroentitete izvzela iz področja uporabe Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (6);

50.

meni, da je treba nujno okrepiti svetovno regulacijo finančnega sektorja, ki mora presegati klasični bančni sektor, in sprejeti drzne ukrepe za oblikovanje zavezujočih pravil glede bonitetnega nadzora, preglednosti in dobre prakse ter naložiti sankcije vsem državam in ozemljem, ki ne sodelujejo; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne predloge, in Svet, naj pripravi politično podlago za hiter sprejem takšnega pristopa v mednarodnih pogajanjih; ugotavlja, da je svetovna finančna stabilnost javna dobrina, za njeno varovanje pa so odgovorni politični voditelji;

51.

poziva Svet, naj do marca 2009 zaključi pregled Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (7) Direktive o davku na dodano vrednost, da se omogočijo zmanjšanje ravni tega davka za delovno intenzivne storitve in za storitve, za katere je potrebno veliko osebja, in drugi ustrezni ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanja; poziva k usklajenim ukrepom in solidarnosti držav članic v zvezi s tem, in sicer tako, da se dopuščajo različne možnosti v sektorskem znižanju davka na dodano vrednost, ki so predvidene v Direktivi o davku na dodano vrednost, ki jo države članice lahko izvajajo ali ne, v skladu s svojimi prednostnimi nalogami; selektivne davčne spodbude bi morale spodbuditi domače povpraševanje in gospodarstvo;

52.

toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija pozvala k oblikovanju skupine na visoki ravni za odpravo birokratizacije, ter svetuje, da bi začeli čim prej izvajati predloge, o katerih se je dogovorila ta skupina; poudarja, da bi morala lizbonska strategija zmanjšati regulativno obremenitev podjetij, obenem pa povečati produktivnost ter s tem doseči višjo stopnjo rasti na vseh področjih; je prepričan, da mora Evropa preučiti alternative na področju predpisov, da se mora posvetovati z zainteresiranimi stranmi o novih predpisih ter se osredotočiti na razmerje med njihovimi stroški in koristmi;

Lizbonska strategija – ocena, naslednji koraki in pot naprej

53.

pozdravlja napredek v okviru lizbonskege strategije v zadnjih letih, opaža pa, da so številne pomembne (zakonodajne) pobude še vedno sredi postopka in jih je treba prednostno sprejeti; opozarja na slabo razmerje med kakovostjo in količino pobud v okviru različnih evropskih smernic; poziva k bolj uravnoteženemu pristopu za oblikovanje resničnega evropskega programa na vseh političnih področjih; podpira krepitev zunanje razsežnosti evropskega načrta reform, ki zagotavlja visoke standarde, ustrezen regulativni okvir in kooperativne delovne metode za sodelovanje z mednarodnimi gospodarskimi akterji in za soočanje s svetovnimi izzivi; zato odobrava delo, ki so se ga lotili v različnih generalnih direktoratih Komisije, da bi razvili nove in kvalitativne kazalce; poziva Svet, naj prosi Komisijo, da zagotovi uporabo teh kazalcev pri prihodnji oceni nacionalnih programov reform in njihovo vključitev v nadzor, ki ga sama izvaja, saj bo tako ustvarila bolj celovito in ustrezno sliko napredka lizbonske in göteborške strategije;

54.

poudarja, da boljši rezultati v okviru lizbonske strategije zahtevajo učinkovit pritisk Sveta v okviru večstranskega nadzora;

55.

poudarja, da so se ob novih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, pokazale omejitve odprte metode usklajevanja, na kateri je lizbonska strategija temeljila devet let; zato poziva, naj bo obdobje po lizbonski strategiji osnovano na proaktivnejši in bolj globalni politiki, tj. na posodabljanju obstoječih skupnih politik (za trgovino, mednarodni trg, gospodarsko in monetarno unijo, ipd.) ter na novih skupnih zunanjih politikah (energija, podnebje, razvoj, migracije, ipd.);

56.

obžaluje, da leto pred iztekom časovnega načrta lizbonske strategije jasno opredeljeni cilji še niso izpolnjeni, napredek na programskih področjih pa doslej ni bil zadosten; meni, da v prizadevanjih držav članic ni bilo dovolj izvedbenih ukrepov, da bi se bolj približali ciljem lizbonske strategije; je prepričan, da je treba lizbonsko strategijo obravnavati kot pomembno smernico za politike za oblikovanje prihodnosti, katerih cilj je močna, konkurenčna in rast spodbujajoča EU; zato meni, da jo morajo države članice jemati resneje in je ne obravnavati zgolj kot niz oddaljenih ciljev, ampak kot akcijski načrt za nadaljnji razvoj Evrope;

57.

predlaga, da bi moral nadaljnji razmislek o strategiji po Lizboni („Agenda Lizbona plus“, ki se mora začeti leta 2010) temeljiti na splošni strukturi lizbonske strategije (konkurenčnost in okolju prijaznejša evropska industrija, številčnejša in boljša delovna mesta, socialno vključevanje, trajnost), vendar poudarja, da je treba predstaviti bolj homogen pristop, ki zagotavlja medsebojno podporo, da bi odločilno povečali zmogljivost lizbonskega upravljanja v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 pripravi temeljito oceno zadnjih devetih let lizbonske strategije ter naj oceni dosežke držav članic pri izvajanju te strategije in njihovo zavezanost ciljem;

58.

poziva Komisijo, naj preuči uporabnost strategije po Lizboni z novimi cilji ter naj predvsem oceni pripravljenost držav članic za izvajanje takšnega novega programa in njegovo upravičenost; poudarja, da je treba integrirane smernice za rast in delovna mesta spremeniti glede na okoliščine gospodarske recesije in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008, za naložbe za boj proti podnebnim spremembam in za zagotavljanje zadostnih prihodkov, zlasti kar zadeva najbolj ranljive družbene skupine; pričakuje, da bo Komisija za spomladansko srečanje Evropskega sveta v Lizboni leta 2010 pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

59.

poudarja, da je treba uresničiti „lizbonizacijo“ javnih izdatkov v vseh državah članicah in proračuna EU, saj bi s tem lizbonsko strategijo vključili v vse politike in močno okrepili učinkovitost pri doseganju ciljev rasti in ustvarjanja delovnih mest;

60.

ugotavlja, da gre pri orodjih, ki jih Evropska unija potrebuje za spodbujanje ciljev lizbonske strategije, v bistvu za racionalizacijo vseh zadevnih politik, vseh finančnih instrumentov in skladov, pa tudi proračuna EU, na tak način, da bi pospešili in okrepili prizadevanja za rast in delovna mesta; meni, da so kratkoročno potrebne odločnejše fiskalne spodbude za hitro okrevanje po gospodarski krizi, pod pogojem, da bodo preusmerile izdatke in spremenile ravnanje zasebnega sektorja v skladu s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno energetskega svežnja; v zvezi s tem svari pred nekritičnim zniževanjem davkov; meni, da morajo biti fiskalne spodbude namenjene uresničevanju socialnih in okoljskih ciljev; meni, da so mogoči načini zmanjšanje ravni davka na dodano vrednost za delovno intenzivne in lokalne storitve; meni tudi, da se sredstva lahko zagotovijo za okolju prijazne pobude v – med drugim – energetskem, pa tudi v avtomobilskem in gradbenem sektorju, še posebej zato, ker v teh dveh sektorjih zdaj močno upada povpraševanje po njunih proizvodih; meni, da bi bilo mogoče potrošnike podpreti na primer z davčnimi oprostitvami za nakup okolju prijaznejših avtomobilov in stanovanj;

61.

obžaluje še vedno slabo prepoznavnost lizbonske strategije v nacionalnih politikah številnih državah članicah; meni, da je za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja treba mobilizirati vse zainteresirane strani v gospodarstvu; še posebej meni, da se bodo s tesnejšo udeležbo socialnih partnerjev, nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti ter civilne družbe izboljšali rezultati lizbonske strategije in se bo okrepila javna razprava o ustreznih reformah; je prepričan, da je mogoče zagotoviti pritegnitev vseh zainteresiranih strani s primernim izvajanjem načela upravljanja na več ravneh;

62.

ponovno obžaluje, da se Parlament, Svet in Komisija ob posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij še vedno niso dogovorili za jasen načrt in kodeks ravnanja, ki bi zagotovil ustrezno sodelovanje in polno vključenost vseh ustreznih institucij EU pri nadaljnji obravnavi nadgradnje lizbonske strategije; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju bližnje revizije lizbonske strategije predstavita nadaljnje predloge za tesno sodelovanje ustreznih institucij EU na tem področju ter razmislek in načrt o prihodnji strategiji Lizbona II;

*

* *

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.


(1)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 422.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057.

(5)  UL L 200, 8.8.2000, str. 35.

(6)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(7)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/90


Sreda, 11. marca 2009
Boj proti podnebnim spremembam

P6_TA(2009)0121

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

2010/C 87 E/16

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

ob upoštevanju podnebnega in energetskega svežnja, ki ga je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2008, zlasti njegovih stališč o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (1) ter o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (2),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 ter 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“ (3),

ob upoštevanju štirinajste konference pogodbenic (COP 14) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in četrte konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (COP/MOP 4), ki sta potekali med 1. in 12. decembrom 2008 v Poznanju na Poljskem,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom „Za celovit sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu“ (KOM(2009)0039),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom „Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET) – na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika“ (KOM(2007)0723),

ob upoštevanju člena 103 svojega Poslovnika,

A.

ker naj bi se pogajanja o vseobsegajočem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah v skladu s cilji omejevanja dviga temperature v svetu za manj kot 2 °C zaključila v Københavnu decembra 2009,

B.

ker so nedavne študije pokazale, da obstaja možnost za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 in da bi energija vetra, sonca in druge trajnostne obnovljive energije lahko zagotovile skoraj tretjino vse svetovne potrebe po energiji za ceno, ki je nižja od polovice odstotka svetovnega BDP; ker bi lahko energetska učinkovitost zmanjšala emisije toplogrednih plinov za več kot četrtino in ker bi se krčenje gozdov lahko skoraj ustavilo,

C.

ker vedno več znanstvenikov priznava, da bo treba ustaliti količino toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppmv CO2 ekvivalenta, kar pa je raven, ki je precej nižja od priporočene, če se želimo izogniti nevarni spremembi podnebja,

D.

ker se bo Evropska unija strinjala s pogajalskimi izhodišči na srečanju Evropskega sveta spomladi 2009,

E.

ker si Evropska unija prizadeva za vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja in v celoti podpira pogajalski proces UNFCCC,

F.

ker je Evropska unija sprejela zgoraj navedeni podnebni in energetski sveženj, ki ga sestavljajo zakonodajni ukrepi za uresničitev 20-odstotnega enostranskega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1999 z obvezo, da to znižanje znaša 30 %, če se v Københavnu doseže dovolj ambiciozen mednarodni sporazum,

G.

ker se emisije v državah v razvoju naglo povečujejo, saj jih te ne morejo znižati brez obsežne tehnične in finančne pomoči,

H.

ker sta krčenje gozdov in njihovo propadanje razlog za približno 20 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida in predstavljata pomembno grožnjo pri podnebnih spremembah, saj ogrožata pomembno vlogo gozdov kot ponorov ogljika; ker se letno izkrči približno 13 milijonov hektarov gozda, večine v tropskih regijah v državah v razvoju,

I.

ker je lahko sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) vzorec za razvoj sistemov za trgovanje z emisijami v drugih razvitih državah in regijah,

J.

ker se polovica svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij lahko doseže z nizkocenovnimi ukrepi, ki koristijo vsem, kot je izboljšanje energetske učinkovitosti,

K.

ker bo lahko trgovanje z emisijami v prihodnosti precej dobičkonosno, kar bi se lahko uporabilo za financiranje prizadevanj za zmanjševanje in prilagoditvene ukrepe v državah v razvoju,

L.

ker je lajšanje pridobivanja sredstev za visokokakovostne projekte v državah v razvoju, zlasti glede malih in srednjih podjetij, odvisno od celostnega, preglednega in stalnega dotoka informacij o možnostih pridobitve in načinih uporabe sredstev; ker to mora biti v pristojnosti mednarodne skupnosti, Evropska unija pa bi imela vodilno vlogo in ponujala zgled,

M.

ker bodo glede na zadnje ocene potrebe po novih naložbah v zmanjšanje svetovnih emisij do leta 2020 znašale 175 000 EUR, več kot polovico bo treba nameniti državam v razvoju,

N.

ker je Komisija ocenila, da bo strošek zmanjšanja krčenja gozdov na polovico do 2020 do tega leta znašal 15-25 000 milijonov EUR letno, za popolno zaustavitev krčenja pa bi potrebovali še višje zneske,

O.

ker se v številnih študijah mednarodnih organizacij ocenjuje, da bi se stroški prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju izražali v desetinah milijard EUR letno,

1.

poudarja, da mora Evropska unija obdržati vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki; poudarja, da je pomembno, da Evropska unija izraža soglasno mnenje, da bi ohranila svojo verodostojnost v tej vlogi;

2.

poziva, naj se Evropska unija prizadeva za dosego sporazuma iz Københavna, ki bi upošteval zadnja znanstvena poročila o podnebnih spremembah, zavezal stranke k uravnalnim ravnem in ciljem glede temperature, s katerimi bi dosegli precejšnjo verjetnost, da se bomo izognili nevarnim podnebnim spremembam, ter omogoča redne preglede, s katerimi bi zagotovili, da so cilji v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji; pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem;

3.

opozarja, da za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature na največ 2 °C nad ravnmi pred industrializacijo ne zadostuje samo, da razvite države občutno zmanjšajo svoje emisije, ampak da tudi države v razvoju prispevajo k doseganju tega cilja;

4.

poudarja, da bo zmanjšanje emisij v državah v razvoju pod običajno raven bistveno za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature precej manj kot na 2 °C, kar zahteva splošno podporo industrializiranih držav;

5.

poudarja, da je treba za omogočanje potrebnih ukrepov za znižanje v državah v razvoju občutno povečati finančna sredstva;

6.

poudarja odgovornost industrializiranih držav za zagotavljanje zadostne, trajnostne in predvidljive finančne in tehnične podpore državam v razvoju, da bi jih spodbudile k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prilagoditvi posledicam podnebnih sprememb ter zmanjšanju emisij zaradi krčenja gozdov in njihovega propadanja, kot tudi krepitve vzpostavljanja zmogljivosti, da bodo ustregle obvezam in prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, da mora biti večina teh sredstev novih in dodatnih sredstvom uradne razvojne pomoči (ODA);

7.

opozarja na njegovo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 4. februarja 2009, zlasti na del, namenjen mednarodnim razsežnostim ter finančnim in proračunskim vprašanjem, vključno s pomenom zastavljanja dolgoročnega cilja zmanjšanja za vsaj 80 % do 2050 v primerjavi z 1990 za Evropsko unijo in druge industrializirane države;

8.

nadalje opozarja na priporočilo, naj se določena načela, sprejeta v podnebnem in energetskem svežnju, uporabijo kot osnova za mednarodni sporazum, zlasti za zavezujoči linearni trend za obveze industrializiranih držav, razlikovanje glede na preverjenih emisij in okrepljen režim upoštevanja z letnim količnikom za zmanjšanje;

9.

poudarja, da je v sedanji finančni in gospodarski krizi cilj Evropske unije, da se bojuje proti podnebnim spremembam mogoče navezati na velike nove ekonomske priložnosti za razvoj novih tehnologij, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje varnosti oskrbe z energijo; poudarja, da bi lahko sporazum iz Københavna ponudil potrebno spodbudo za ta „zeleni new deal“, ki bo dal zagon gospodarski rasti, spodbudil zelene tehnologije ter zagotovil nova delovna mesta v Evropski uniji in v državah v razvoju;

10.

poziva Evropski svet, naj si prizadeva za mednarodni sporazum z industrializiranimi državami, s katerim bi dosegli skupno znižanje emisij toplogrednih plinov za največ 20-40 %, kar je doseg, ki ga priporoča četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPPC AR4), ter naj bodo ta zmanjšanja dosežena na domačih tleh;

11.

izraža zaskrbljenost zaradi nenatančnosti pri opredelitvi ravni finančne odgovornosti Evropske unije v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009; poziva Evropski svet, naj pri sprejemanju mandata za konferenco v Københavnu sprejme otipljive obveze glede financiranja, ki so v skladu s svetovnimi prizadevanji, potrebnimi za omejitev poprečnega naraščanja temperature precej pod 2 °C;

12.

meni, da bi morale obveze o financiranju vključevati, kot je predvideli Evropski svet decembra 2008, zavezo držav članic, da bodo prihodke iz licitiranja pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami uporabile za financiranje prizadevanj za zmanjšanje in prilagoditev podnebnim spremembam v državah v razvoju, ki bodo ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, vendar poudarja, da je manj kot 50 % emisij v Evropski uniji pokritih s sistemom trgovanja, zato je treba v financiranje teh pomembnih dejavnosti vključiti druge gospodarske sektorje v državah članicah;

13.

vztraja, da se te zaveze dajo za predvidljivo financiranje mehanizmov iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki so, poleg sredstev uradne razvojne pomoči, dodatni, in neodvisni od letnih proračunskih postopkov držav članic;

14.

pozdravlja nadomestni možnosti za inovativno financiranje, ki sta prikazani v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009, pod pogojem, da sta zastavljeni tako, da zagotavljata zadovoljujoče predvidljivo raven financiranja; nadalje se strinja s predlogom za kombiniranje s sredstvi, pridobljenimi iz licitiranja pri letalskem in ladijskem prometu znotraj sistemov za trgovanje z emisijami;

15.

pozdravlja pobudo Komisije, da se del sredstev da na voljo v obliki posojil, ker lahko nekatere dejavnosti ustvarijo razmere, ki so ugodne za vse, tudi v državah v razvoju;

16.

poudarja, da bi cilji za izgradnjo vlagateljem omogočili, da bolje ocenijo tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, in bi vlagatelje vključili v projekte, ki izpolnjujejo cilje zmanjševanja in prilagajanja; nadalje poudarja, da je treba pojasniti vlogo zasebnega kapitala pri vlaganjih, potrebnih za doseganje ciljev;

17.

vendar meni, da je bistveno, da se sprejme bolj celosten akcijski načrt o prihodnjem financiranju podnebne politike, ki bi pokrival vsa pomembna področja in vire financiranja; meni, da je zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2009 dobra začetna točka za to delo, vendar poudarja, da ga je treba okrepiti z jasno začrtanimi ukrepi; poziva Evropski svet, naj pooblasti Komisijo, da ob pogajanjih v Københavnu nemudoma razvije ustrezen akcijski načrt;

18.

meni, da je treba velik del skupnega prispevka k prizadevanjem za zmanjšanje in prilagajanju v državah v razvoju nameniti projektom, ki so namenjeni prekinitvi krčenja gozdov in njihovega propadanja, ter projektom, namenjenim obnovi gozdov in pogozdovanju v teh državah;

19.

pozdravlja mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega protokola kot način, da se državam razvoju omogoči, da sodelujejo na trgu ogljika; poudarja, da uporaba nadomestil za doseganje ciljev znižanja emisij v industrializiranih državah ne more bremeniti držav v razvoju ob njihovih prizadevanjih, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov znotraj mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; zato vztraja, da je treba v prihodnosti oblikovati stroga merila za kakovost projektov za nadomestne mehanizme, da bi se izognili primerom, ko bi industrializirane države od držav v razvoju prevzemale nizkocenovne možnosti zmanjševanja, hkrati pa zagotoviti visok standard teh projektov z zanesljivimi, preverljivimi in pravimi znižanji emisij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju teh držav;

20.

meni, da skupni prispevek k prizadevanjem držav v razvoju za zmanjševanje in potrebe po prilagoditvi Evropske unije ne bi smel biti nižji od 30 000 EUR na leto do 2020; ta vsota se lahko poviša z novimi spoznanji o resnosti podnebnih sprememb in lestvice s tem povezanih stroškov;

21.

poudarja, da so visoka finančna sredstva za prizadevanja za zmanjševanje in prilagajanje v državah v razvoju samo del rešitve; vztraja, da je treba sredstva porabiti na trajnosten način ter z izogibanjem birokratskim postopkom, zlasti pri malih in srednjih podjetjih, in korupciji; poudarja, da mora biti financiranje predvidljivo, usklajeno in pregledno, da mora graditi zmogljivosti v državah v razvoju tako na centralizirani kot na lokalni ravni, ob tem pa dajati prednost osebam, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, in ne zgolj vladam; v tem kontekstu poudarja pomen trajnih in lahko dosegljivih informacij o financiranju, ki je na voljo; poziva Svet in prihodnje švedsko predsedstvo, naj dejavno spodbujata ta načela na konferenci COP15 UNFCCC v Københavnu decembra 2009;

22.

poziva Komisijo, naj preneha z zavračanjem vključitve gozdarstva v sistem trgovanja z emisijami; verjame, da bodo potrebna tako tržna kot netržna sredstva za financiranje prihodnjega mehanizma zmanjšanja emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD) iz sporazuma za obdobje po 2012; v zvezi s tem Komisija poziva Svet, naj prevzame vodilno vlogo pri razvoju poskusnih trgov z ogljikom za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov; poziva tudi Komisijo in Svet, naj opredelita, kako naj se tržna in netržna sredstva iz gozdarstva dopolnjujejo;

23.

verjame, da se bodo z vodstvom Evropske unije pri zagotavljanju finančne in tehnične podpore državam v razvoju, možnosti za uspeh pogajanj v Københavnu občutno povečale; meni, da je vodstvo Evropske unije na področju financ v začetni fazi potrebno zaradi priprave konkretnih pogajalskih točk, da bi se pridobila zadostna domača javna podpora, spodbudile države v razvoju, naj sprejmejo ambiciozne obvezujoče cilje zmanjšanja ter spodbudile druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, naj se vključijo na podoben način;

24.

priznava, da je Evropska unija kot celota na poti k izpolnitvi ciljev iz Kjota, a poudarja, da so nekatere države članice daleč od tega, kar bi lahko spodkopalo verodostojnost Evropske unije v postopku v Københavnu; zato vztraja, da tiste države, ki niso blizu kjotskih ciljev, okrepijo svoje dejavnosti;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso države članice EU.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0610.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0611.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/94


Sreda, 11. marca 2009
Smernice za politike zaposlovanja držav članic

P6_TA(2009)0122

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010

2010/C 87 E/17

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. maja 2008 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. januarja 2009 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, v katerih je določen okvir EU za ukrepanje, da bi preprečili recesijo in ohranili gospodarsko dejavnost in zaposlovanje,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (3),

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker so gospodarska rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost močno povezani,

B.

ker sedanja gospodarska kriza prinaša izzive povečane brezposelnosti in socialne izključenosti, kakršnih še ni bilo, in ker se bo po napovedih gospodarski položaj Evropske unije še poslabšal, kar ji bo v letu 2009 prineslo manjšo ali celo negativno rast zaposlovanja ter večjo brezposelnost,

C.

ker so evropska strategija zaposlovanja in smernice za zaposlovanje glavni instrumenti v okviru lizbonske strategije, ki so namenjeni reševanju izzivov na trgu dela,

D.

ker imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost, da obravnavajo izzive, priložnosti in negotovosti državljanov v zvezi z globalizacijo,

E.

ker se mora Evropska unija odločno in usklajeno odzvati na globalno gospodarsko in finančno krizo, da bi preprečila izgubo delovnih mest, podprla ustrezen dohodek za državljane in se izognila recesiji ter sedanje gospodarske in zaposlitvene izzive spremenila v priložnosti,

F.

ker je zaradi tega nujno treba okrepiti prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer morajo socialni partnerji in drugi zadevni akterji sodelovati pri vlaganju v ljudi in posodobitvi evropskih trgov dela, zlasti z uporabo pristopa prožne varnosti, ob posvetovanju s socialnimi partnerji ter v skladu z nacionalnimi navadami in praksami,

Splošno: oživitev gospodarstva in usmeritev politike zaposlovanja

1.

meni, da morajo biti glede na hudo svetovno recesijo in napovedi, da naj bi se v Evropski uniji brezposelnost do konca leta 2009 povečala za najmanj 3,5 milijona, glavni cilji politike zaposlovanja za Unijo in njene države članice ohraniti čim več uspešnih delovnih mest kljub kratkoročnemu pomanjkanju povpraševanja, spodbujati ustvarjanje delovnih mest ter podpirati kupno moč brezposelnih delavcev in njihovo sposobnost, da se čim prej ponovno zaposlijo; poziva Komisijo, naj da državam članicam jasen znak, da je treba smernice za zaposlovanje izvajati v tem duhu, ter naj prednostno obravnava vprašanje zaposlovanja tako, da pripravi predloge za zasedanje Evropskega sveta, ki bo spomladi 2009, o pobudi za evropsko zaposlovanje, z usklajenimi ukrepi držav članic za ohranitev zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest;

2.

pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva ter njegov poudarek na povezavi med kratkoročno fiskalno spodbudo ter dolgoročno lizbonsko strategijo in integriranimi smernicami; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vsi kratkoročni ukrepi, ki jih bodo sprejele države članice za oživitev gospodarstva, prispevali k skupno dogovorjenim ciljem;

3.

ugotavlja, da je osrednja dilema sedanje krize to, da instrumenti evropske gospodarske politike še niso dovolj razviti za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi; zato poziva k pregledu in posodobitvi ključnih orodij politike, predvsem integriranih smernic za rast in delovna mesta, pakta stabilnosti in rasti ter strategije trajnostnega razvoja, da bi jih vključili v okvir nove ureditve za premišljeno rast v Evropski uniji;

4.

poudarja, da je treba integrirane smernice spremeniti glede na ozadje gospodarskega upada, in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008 in za naložbe v boj proti podnebnim spremembam ter naj pozove države članice in socialne partnerje, da v skladu z nacionalno prakso zagotovijo zadosten prihodek, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih družbenih skupinah; pričakuje, da bo Komisija za naslednje spomladansko zasedanje Evropskega Sveta pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

5.

opozarja, da morajo biti usklajene naložbe držav članic v pet glavnih lizbonskih ciljev – raziskave, izobraževanje, aktivne politike trga dela, otroško varstvo in pobude za zasebne naložbe – glavni deli zaposlovalne politike in da je treba infrastrukturo za varstvo otrok obravnavati kot enega od osnovnih pogojev za povečanje vključenosti v trg dela, zlasti za ženske; spodbuja države članice, naj ta skupna načela vključijo v posvetovanja o nacionalnih programih reform s socialnimi partnerji;

Smernice za zaposlovanje v obdobju 2008–2010: nujnost doslednega izvajanja

6.

meni, da morajo države članice pri izvajanju smernic:

upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanja človekovega zdravja in

se boriti proti diskriminaciji na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

7.

meni, da morajo države članice zagotoviti okrepljeno medsebojno delovanje smernic in odprte metode usklajevanja v zvezi s postopki socialne zaščite in socialnega vključevanja;

8.

meni, da morajo države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s svojo nacionalno tradicijo v nacionalnih načrtih reform preučiti in poročati o tem, kako izboljšati usklajenost z načeli in predpisi iz evropske socialne zakonodaje, sporazumov med socialnimi partnerji ter z osnovnimi načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije, ter njihovo izvajanje;

9.

ponovno opozarja, kako pomemben je koncept prožne varnosti v smernici 21 pri ustvarjanju mostov med zaposlitvami, ter poudarja, da to zahteva visoko raven zaščite v sistemih socialnega varstva ter aktivne politike trga dela;

10.

v zvezi s tem pozdravlja izjavo Komisije, da je bistveno okrepiti sisteme aktiviranja, zlasti za nizko kvalificirane delavce; povečati subvencije za delovna mesta ter skrajšati tečaje usposabljanja za ranljive skupine in tiste, ki jim najbolj grozi dolgoročna brezposelnost; zagotoviti (pre)usposabljanje ter nova znanja in spretnosti, ki so potrebna v manj prizadetih panogah; zagotoviti ustrezno socialno zaščito, ki omogoča dohodkovno varnost, ter sprejeti temeljno zavezanost socialnemu dialogu in vključitvi socialnih partnerjev;

11.

poudarja, kako pomembni so ciljno usmerjeni ukrepi za ranljive skupine v času visoke brezposelnosti, predvsem ciljno usmerjeni ukrepi za skupine dolgotrajno brezposelnih, invalidov in priseljencev;

12.

meni, da mora biti glede na resnost gospodarske krize Komisija pripravljena sprejeti izredne ukrepe, vključno s povečanjem dostopnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki mora biti sposoben podpreti delavce v več različnih situacijah, med drugim delavce za določen čas, ki so izgubili zaposlitev, ter vključno z začasnim odprtjem Evropskega socialnega sklada, da bi podprli ukrepe za ohranitev zaposlitev s pomočjo programov usposabljanja;

13.

meni, da je treba zaradi gospodarske krize okrepiti ukrepe EU za prestrukturiranje, zlasti pa pravice glede obveščanja in posvetovanja;

14.

meni, da bi morali pri naslednji reformi strukturnih skladov EU zagotoviti, da bodo sredstva bolj osredotočena na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest;

15.

poleg tega poudarja, da izobraževanje ni pomembno le za povečanje zaposljivosti delavcev, ampak tudi za izboljšanje njihove mobilnosti, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; zato poudarja, kako pomembno je potrjevanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti;

16.

poudarja pomen smernice 23 in znatnih naložb v vseživljenjsko učenje za zniževanje stopnje brezposelnosti ter doseganje cilja glede ustvarjanja boljših delovnih mest v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in možnosti, da sodelujejo v njih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam; poudarja, da bi bilo treba Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabiti za takojšnje financiranje teh ukrepov;

17.

obžaluje, da je v vseh državah za tiste z najnižjo stopnjo izobrazbe, starejše, prebivalce podeželja in invalidne osebe najmanj verjetno, da bodo udeleženi v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju;

18.

poudarja, da je za večjo udeležbo bistveno izboljšati način poučevanja odraslih ter da ukrepi za spodbujanje učinkovitega poučevanja zajemajo razpoložljivost primernih prostorov in lokalne možnosti otroškega varstva, odprte storitve in možnosti učenja na daljavo za tiste v oddaljenih območjih, informacije in smernice, prilagojene programe in prilagodljive učne načrte;

19.

opozarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi v Evropi še vedno previsoka; opozarja tudi, da so izkušnje iz preteklih gospodarskih kriz pokazale, da imajo mladi, ki so opustili šolanje in postali brezposelni, veliko manj možnosti za vstop na trg dela; zato poudarja, kako pomembno je izpolniti cilj smernice 18 v vseh državah članicah, in sicer, da se vsem mladim, ki so opustili šolanje, v štirih mesecih ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kak drug ukrep za zagotovitev zaposljivosti;

20.

poziva k odločnim ukrepom, s katerimi bi odpravili problem nizke udeležbe žensk na trgu dela; opozarja, da je stopnja zaposlovanja pri ženskah na splošno nižja in da je v primerjavi z moškimi zanje bolj običajno, da so zaposlene za krajši delovni čas; zato poudarja, kako pomembna je politika, v kateri imajo moški in ženske enako odgovornost; da bi dosegli ta cilj, poziva države članice, naj nujno izpolnijo svoje obveznosti v skladu z barcelonskimi cilji;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gospodarska kriza posebej izrazito vpliva na zaposlene s krajšim delovnim časom, med katerimi so večinoma ženske;

22.

meni, da je v času velike brezposelnosti očitno, da bosta ogroženi regionalna in socialna kohezija, in zato poudarja, kako pomembno je izvajanje smernice 17 o socialni in teritorialni koheziji, da bi preprečili nepravilnosti na tem področju; zato poziva države članice, naj spodbujajo dejavno socialno vključevanje vseh za boj proti revščini in socialni izključenosti z zagotavljanjem primernega dohodka in kakovostnih socialnih storitev ter dostopa do trga dela z omogočanjem priložnosti za zaposlovanje in začetno ali stalno poklicno usposabljanje;

23.

poudarja pomen naložb v sektor socialnega varstva, zlasti v času gospodarske krize; meni, da ta sektor opravlja številne pomembne storitve za skupnost, v njem pa je zaposlen tudi velik del prebivalstva; poudarja, da je treba vzdrževati sektor socialnega varstva, da bi preprečili zmanjšanje kakovosti storitev za skupnost ter povečanje stopnje brezposelnosti;

24.

z obžalovanjem ugotavlja, da je možno, da bo v času gospodarske krize v nekaterih podjetjih nekaj pritiska na plače, kar bi bila prostovoljno izbrana alternativa za selektivno odpuščanje; vendar poudarja, da ne smemo dovoliti, da bi kriza povzročila znižanje plač na splošno; meni, da je pomembno, da:

vsaka država članica v skladu z nacionalno tradicijo in prakso vzpostavi politiko, s katero bi konkurenco na podlagi plač, ki zaposlenim ne zadoščajo za izhod iz revščine, odstranili s trga,

imajo kolektivne pogodbe široko področje uporabe,

se spoštuje hierarhija kolektivnih pogodb,

se spoštujejo in so v praksi uveljavljeni plače in delovni pogoji, določeni v kolektivnih pogodbah in/ali delovni zakonodaji;

Potreba po usklajenem ukrepanju v odgovor na gospodarsko krizo

25.

poudarja pomen proaktivnih in usklajenih naložb v vseh državah članicah, vključno s proizvodno infrastrukturo, izobraževanjem in podnebnimi spremembami, da bi dosegli cilj glede povečanja stopnje zaposlenosti, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; v zvezi s tem poudarja pomen podpore EU za razvoj sodobne in trajnostne industrije;

26.

poudarja, da ni pomembno le ustvariti dodatnih delovnih mest, ampak tudi ohraniti in izboljšati kakovost tistih, ki so na voljo danes;

27.

poziva države članice, naj po potrebi še naprej spodbujajo samoodgovornost in večjo udeležbo vseh zadevnih akterjev, vključno s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se smernice za zaposlovanje učinkovito izvajale;

*

* *

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0207.

(2)  UL L 198, 26.7.2008, str. 47.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/98


Sreda, 11. marca 2009
Evropski načrt za oživitev gospodarstva

P6_TA(2009)0123

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (2008/2334(INI))

2010/C 87 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta o spodbujanju okrevanja evropskega gospodarstva (KOM(2009)0114),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706),

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 z naslovom „Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi“ (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010“ (KOM(2008)0881),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z dne 16. decembra 2008 o reviziji enotnega trga: leto pozneje (SEK(2008)3064),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2007 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2008–2010), ki vključujejo priporočilo Komisije o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (na podlagi člena 99 Pogodbe ES) in predlog odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (na podlagi člena 128 Pogodbe ES) (KOM(2007)0803),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2008 z naslovom „EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije“ (KOM(2008)0238) (sporočilo o EMU@10),

ob upoštevanju akcijskih načrtov in posodobljenih programov reform držav članic za obdobje 2008–2010,

ob upoštevanju sestave skupine strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor EU pod vodstvom g. Jacquesa de Larosièra in njihovega poročila Komisiji z dne 25. februarja 2009 za obravnavo na Evropskem vrhu, ki bo potekal spomladi 2009,

ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008 glede gospodarskih in finančnih vprašanj,

ob upoštevanju srečanja predsednikov držav in vlad euroskupine z dne 12. oktobra 2008, ki je bilo namenjeno sprejetju usklajenega načrta za reševanje gospodarske krize,

ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008 glede začetka novega obdobja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta (2008–2010),

ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 7. oktobra 2008 o takojšnjem odzivu na finančne pretrese,

ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 4. novembra 2008 glede mednarodnih pobud za ukrepe v odgovor na finančno krizo in o pripravah na svetovno vrhunsko srečanje o finančni krizi,

ob upoštevanju prispevka Sveta Ecofin z dne 2. decembra 2008 k posvetovanjem Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 1. junija 2008 o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije za čezmejno finančno stabilnost,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010) (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (resolucija o EMU@10) (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o skladih hedge in skladih zasebnega kapitala (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (6),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0063/2009),

A.

ker so mednarodno gospodarstvo in svetovni trgi v zadnjih 25 letih omogočili nepredvideno rast brez primere v zgodovini, z zmogljivostjo proizvodnje, ki je prinesla blaginjo več ljudem kot kdaj prej, to zmogljivost pa je treba prilagoditi upočasnitvi gospodarstva zaradi manjšega povpraševanja

B.

ker se finančna in gospodarska kriza vse bolj zaostrujeta in ker ni javnih ukrepov, ki bi bili mnogo bolj odločni in učinkoviti, kot so bili doslej, zaradi česar so Evropska unija in sosednje države vse bliže hudi družbeni in politični krizi, ki postavlja pred preizkušnjo evropsko solidarnost,

C.

ker sta glavna izziva v boju z recesijo mednarodnega in evropskega gospodarstva pomanjkanje zaupanja na finančnih trgih in trgih kapitala ter naraščajoča brezposelnost,

D.

ker razsežnost trenutne finančne krize, ki je brez primere, in globina posledične recesije zahtevata temeljito prenovo regulativnega okvira in okvira upravljanja na področju finančnih trgov na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni, da se prepreči nove težave v mednarodnem gospodarstvu in posledično na finančnih trgih ter da se doseže večjo odpornost gospodarstva EU na spremembe,

E.

ker neuspeh osrednjih finančnih institucij ogroža kreditne trge, ovira pretok kapitala, naložbe in trgovanje ter zmanjšuje cene in vrednost, s tem pa spodkopava stabilnost in kapitalska sredstva, ki jih finančne institucije potrebujejo za posojanje, podjetja pa za zagotovitev lastnega financiranja,

F.

ker se je izkazalo, da so vzroki in razlogi za trenutno finančno krizo ohlapna monetarna politika, politično podkrepljeno povečanje stanovanjskih posojil ter preteklo makroekonomsko neravnovesje med Združenimi državami in državami z rastočim gospodarstvom, kot je Kitajska; ker je treba še nadalje krepiti konkurenčnost EU ter naložbe v infrastrukturo in raziskave, pa tudi v nova podjetja in nove trge,

G.

ker bi morala biti prednostna naloga za oblikovalce politike EU pri zagotovitvi okrevanja gospodarstva ponovna vzpostavitev delujočih finančnih in kapitalskih trgov ter ohranjanje zaposlovanja, kar bo gospodarstvu EU pomagalo k ponovni rasti, naložbam in novim delovnim mestom,

H.

ker bi bilo treba sedanjo recesijo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in za ustvarjenje okolju prijaznih delovni mest v skladu z doseganjem lizbonsko - goeteborških ciljev in podnebno - energetskim paketom,

I.

ker okrevanje gospodarstva zahteva usklajeno ukrepanje na področju zakonodaje EU o konkurenci in državni pomoči, pa tudi trdnost finančnih trgov in trgov dela, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence med podjetji ali neravnovesja pri varnosti finančnih trgov med državami članicami, kar bi lahko ogrozilo stabilnost in konkurenčnost gospodarstva EU,

J.

ker se posledice finančne krize na realno gospodarstvo izražajo kot izredne gospodarske razmere, ki zahtevajo pravočasne, usmerjene, začasne in sorazmerne ukrepe in odločitve, kar bo prispevalo k iskanju rešitve za svetovno situacijo na področju gospodarstva in zaposlovanja brez primere, in ker javno posredovanje, čeprav neizbežno, izkrivlja običajno vlogo zasebnega in javnega sektorja,

K.

ker je Parlament v svojih mnenjih glede zakonodajnih predlogov in resolucijah že opozoril na pomanjkljivosti veljavnega finančnega regulativnega okvira,

L.

ker najnovejši podatki Skupnosti o obetih za leto 2009 kažejo hitro poslabšanje gospodarskih razmer v celotni Evropski uniji in ker so Evropska unija in države članice odgovorne za to, da zagotovijo makroekonomsko stabilnost, trajnostno rast in zaposlovanje,

M.

ker je finančna kriza razkrila dilemo med dejstvom, da je treba urediti regulativno pristojnost za ekonomsko politiko na ravni EU, na eni strani in dejstvom, da so načrti za spodbuditev gospodarstva v pristojnosti organov držav članic, na drugi strani,

N.

ker kratkoročni ukrepi, ki so jih začele izvajati posamezne države članice, zahtevajo popolno usklajenost na ravni EU, da se na eni strani zagotovi skupni multiplikacijski učinek in na drugi strani prepreči negativne učinke prelitja, izkrivljanje trgov in nepotrebno podvajanje prizadevanj,

O.

ker morajo kratkoročni ukrepi ustrezati dolgoročnim ciljem, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, in te cilje podpirati, ne da bi se omajalo prihodnje zaupanje, prav tako pa morajo zagotavljati makroekonomsko stabilnost,

P.

ker je treba priznati različne sposobnosti držav članic za sodelovanje v programih za oživitev gospodarstva; ker je treba razviti obsežen dodatni pristop EU z velikim poudarkom na svežnju ukrepov, ki vzajemno podpirajo reforme na področju gospodarske, okoljske, zaposlovalne in socialne politike,

Q.

ker je dokazano, da je pridružitev euroobmočju okrepila gospodarsko stabilnost v državah članicah; ker državljani poleg odgovornega ukrepanja vlad proti gospodarski recesiji pričakujejo odločen odgovor Evropske unije na področju predpisov ter socialne in regijske kohezije, ob ohranjanju pravil in načel, ki zagotavljajo močno in trdno valuto,

R.

ker je najpomembnejše, da se ponovno vzpostavi zaupanje, s čimer se bo omogočilo pravilno delovanje finančnih trgov in ublažilo učinke na realno gospodarstvo,

S.

ker so države članice, ki so nedavno vstopile v Evropsko unijo in niso v euroobmočju, močno prizadele špekulacije z njihovimi valutami, beg kapitala in zamrznitev mednarodnih kreditnih trgov,

Splošno

1.

pozdravlja pobudo Komisije za začetek evropskega načrta za oživitev gospodarstva (načrt za oživitev), ki je odgovor na sedanjo resno gospodarsko recesijo; ugotavlja, da dimenzija Skupnosti tega predloga predstavlja samo 15 % proračuna načrta za oživitev, ki ga je treba čim prej uresničiti;

2.

poudarja, da bi morala biti glavna prednostna naloga načrta za oživitev spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti Evropske unije, da bo mogoče ohraniti priložnosti za državljane in njihovo varnost ter se izogniti povečanju brezposelnosti; meni, da bi moral načrt za oživitev ustaviti gospodarski padec, tako da bi omogočil ponovno delovanje finančnih trgov, spodbudil naložbe in izboljšal priložnosti za rast in delovna mesta, hkrati pa okrepil gospodarstvo EU in trg dela ter izboljšal okvirne pogoje za rast in ustvarjanje delovnih mest;

3.

poleg tega pričakuje, da bo Komisija pripravila jasne in trdne smernice za bolj usklajen pristop med vsemi državami članicami pri upravljanju te globoke gospodarske krize, da bi se zaščitilo čim več delovnih mest v Evropi;

4.

vztraja, da mora biti vsa finančna pomoč pravočasna, usmerjena in začasna; opozarja na možne učinke izpodrivanja in razkroj konkurenčne politike EU; poziva, da se takoj, ko bo mogoče spet vzpostavi pošten konkurenčni trg, kakor je opredeljen v Pogodbah; z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poziva k vrnitvi k zdravim državnim financam, ki so predvidene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, takoj, ko bo to mogoče, da se ne nalaga prevelikega bremena na prihodnje generacije;

5.

poudarja, da je treba preprečiti začasne izjeme in odstopanja od politike Skupnosti na področju konkurence ter ponovno vzpostaviti normalne razmere v točno določenem časovnem okviru;

6.

poudarja, da bi moral načrt za oživitev vsebovati sklenitev pravičnega in nepristranskega mednarodnega sporazuma, ki bo leta 2012 nadomestil Kjotski protokol in ki bo med drugim revnejšim državam ponudil priložnost, da ubežijo revščini, ne da bi pospešili segrevanja planeta, tako da se pomaga financirati velike naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost;

7.

z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; je zaskrbljen, da bi lahko javni dolg postal veliko breme za prihodnje generacije;

8.

čeprav se zaveda, da se je treba prilagoditi svetovnemu konkurenčnemu okolju in znova spodbuditi rast evropskega gospodarstva, poziva Evropsko unijo, naj si bolj prizadeva za vlaganje v usposabljanje, izobraževanje in ustvarjanje trajnih delovnih mest, varovanje zaposlovanja, preprečevanje množične brezposelnosti in oblikovanje konstruktivne davčne politike, kar bi pomagalo določiti obseg in sestavne dele načrta za oživitev; pričakuje, da bo na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2009 sprejet sporazum o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

9.

kot bistveno zahtevo za učinkovitost priporoča, da je pri usklajevanju nacionalnih načrtov za oživitev vsak program prikrojen posebnim potrebam posamezne države, ob upoštevanju skupnih interesov, skupnih strategij, opredeljenih v boju proti podnebnim spremembam, in zagotavljanju karseda močnega multiplikacijskega učinka, predvsem na zaposlovanje;

10.

priporoča nove horizontalne pobude na ravni Evropske unije, saj lahko različne nacionalne zmožnosti in rezerve proračunskega manevrskega prostora povzročijo zelo asimetrične rezultate po vsej Evropski uniji; kljub temu opozarja na pristojnost držav članic, da poskrbijo za proračunsko disciplino in naložbe ter izvedejo reforme;

11.

svari pred tveganjem, da bi bile rešitve skupek posameznih nacionalnih politik, s potencialnimi nesoglasji in stroški, kar bi škodilo enotnemu trgu, ekonomski in monetarni uniji ter oslabilo vlogo Evropske unije kot svetovnega akterja;

12.

podpira zavezanost Komisije k revidiranemu Paktu stabilnosti in rasti ter njeno pripravljenost, da izkoristi vse možnosti pakta pri izvajanju proticikličnih politik za boj proti gospodarski recesiji, da se bodo lahko države članice ustrezno odzvale na gospodarsko krizo, zlasti z oceno, ali so kratkoročne investicijske odločitve skladne s srednjeročnimi proračunskimi cilji in posledično vodijo k trajnostni rasti in dolgoročnim lizbonskim ciljem;

13.

poudarja, da morajo države članice nujno nadaljevati skupni pristop glede revidiranega Pakta stabilnosti in rasti, da se po eni strani učinkovito spopadejo s sedanjimi izjemnimi okoliščinami, po drugi strani pa zagotovijo trdno zavezanost ponovni vzpostavitvi običajne proračunske discipline takoj, ko si gospodarstvo opomore, medtem pa krepijo proticikličnost revidiranega pakta;

Finančni trgi: od nadzorovanja krize do prihodnjih trdnih trgov

Vračanje zaupanja v finančni sektor

14.

pozdravlja kratkoročne ukrepe, ki so bili sprejeti za vračanje zaupanja v finančni sistem; opozarja, da so ti izredni ukrepi nezadostni za odpravljanje temeljnih težav, ki so povzročile krizo, zlasti svetovnih neravnovesij, prevzemanja skrajno velikega tveganja, špekulacij z izposojenim denarjem in zasledovanja kratkoročne donosnosti; opozarja, da je treba pregledati programe nagrajevanja kot možne vire finančne nestabilnosti;

15.

poziva k usklajenemu ukrepanju držav članic, ki bo vključevalo splošna in izrecna jamstva nacionalnih bank za obveznosti, ne pa za lastniški kapital, da se zmanjša negotovost na kreditnih trgih in omogoči njihovo delovanje;

16.

poziva države članice, zlasti tiste v euroobmočju, naj preučijo možnost večjega evropskega posojila, za katerega bodo skupaj jamčile države članice;

17.

ponovno poudarja, da sta varovanje prihrankov posameznikov in podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi, ter nudenje kreditov najpomembnejša razloga za izredne javne intervencije v finančnem sistemu; opozarja vlade držav članic na njihovo odgovornost, tudi njihovim parlamentom, pri uporabi javnih sredstev za načrte reševanja in toplo priporoča uvedbo in usklajevanje ustreznega nadzora in – po potrebi – sankcij na ravni EU, da se zagotovi izpolnjevanje teh ciljev;

18.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se centralna znižanja obrestnih mer prenesejo na posojilojemalce;

19.

poudarja potrebo, da zakonodajalci in ustrezni organi držav članic skrbno preučijo bančne dejavnosti in dejavnosti bančnikov v zadnjih mesecih ter ugotovijo, ali so neprimerna in celo kazniva dejanja prispevala k zrušenju bančnega sistema, in se prepričajo, ali je bila z javnim posredovanjem in monetarno politiko v zvezi z obrestnimi merami odpravljena zaostritev kreditnih pogojev;

20.

meni, da je treba strogo nadzorovati sveženj ukrepov za reševanje finančnih institucij, da se zagotovi enake pogoje, ki vključujejo: raven plačilne sposobnosti, pričakovane koristi, likvidnost medbančnega trga, razvoj človeških virov in zaupanje strank (zasebnih strank in podjetnikov);

21.

meni, da bi morali načrti za reševanje bančnega sektorja vsebovati pogoje glede monetarnih spodbud, dajanja kreditov, posojilnih pogojev, prestrukturiranja sektorja in zaščite vidikov socialne politike;

22.

meni, da je treba spodbujati razvoj mikrokreditov, ki so priznani kot učinkovito orodje z močnim multiplikacijskim učinkom, zlasti tako, da se jih postavi kot pogoj komercialnim bankam, ki so izkoristile javno podporo;

23.

vztraja, da se je pri preučevanju morebitnega novega zakonodajnega okolja najpomembneje osredotočiti na povrnitev običajnih ravni posojil v bankah, kar bo koristilo zlasti oživitvi listinjenja kot bistvenega postopka za povrnitev financiranja za hipoteke, nakup avtomobilov in kreditne kartice;

24.

poziva Komisijo, da opravi jasno analizo vpliva svežnja ukrepov za reševanje na konkurenčnost finančnega sektorja in na delovanje medbančnega trga; poziva Komisijo, da vzpostavi meddisciplinarne skupine, v katerih bodo strokovnjaki iz generalnih direktoratov Komisije za konkurenco, za gospodarske in finančne zadeve ter za notranji trg in storitve, trije nadzorniki 3. stopnje in strokovnjaki iz evropskega sistema centralnih bank, ki bodo združili strokovno znanje in izkušnje ter zagotovili uravnotežene, nepristranske, visokokakovostne in pravočasne ocene v vseh državah članicah;

Učinkovitejše regulativne in nadzorne strukture

25.

meni, da mora Evropska centralna banka (ECB), čeprav nima uradnih pooblastil, okrepiti nadzor nad finančno stabilnostjo v euroobmočju, zlasti z nadzorom bančnega sektorja v celotni Evropski uniji; zato priporoča, naj ECB sodeluje v makrobonitetnem nadzoru sistemsko pomembnih finančnih institucij v celotni EU na podlagi člena 105(6) Pogodbe;

26.

obžaluje pomanjkanje jasnih instrumentov in politik EU, prek katerih bi se na primeren način in pravočasno reševalo asimetrične vplive finančne krize v državah članicah tako znotraj kot zunaj euroobmočja;

27.

znova poziva Komisijo, da analizira posledice ravnanja bank, ki so svoja sredstva po sprejetju načrtov za reševanje drugih držav članic preusmerile iz držav članic, ki so pred kratkim pristopile k EU, in da pozorno preuči špekulativne ukrepe (prodaja brez kritja) v povezavi z valutami držav članic, ki so nedavno pristopile k EU; poziva Komisijo, naj rezultate te analize posreduje Larosièrovi skupini in pristojnemu odboru Parlamenta;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno uredijo vprašanje bančnih garancij, da bi s podobnimi programi preprečili propad bank v Evropski uniji in tako oživili medbančna posojila, kar je nujno za ustavitev bančne krize, dajanje posojil realnemu gospodarstvu ter povečanje vlaganja in porabe, kar bi lahko vodilo iz finančne krize;

29.

odločno poziva skupino, ki jo vodi Larosière, naj upošteva priporočila, ki jih je Parlament predstavil v predhodnih resolucijah o nadzoru finančnega trga; poziva Komisijo, da podpre njegove prispevke k oblikovanju trdne in učinkovite strukture ureditve in nadzora, ki lahko prepreči ali omeji negativne učinke prihodnjih kriz; poziva Svet, naj dosledno upošteva morebitno stališče Parlamenta glede teh ugotovitev, preden jih sprejme;

30.

pozdravlja priporočila Larosièrove skupine in poudarja, da je Parlament v zadnjih letih večkrat pozval k njihovemu izvajanju; obenem pozdravlja namen Komisije, da uporabi svoje pristojnosti in sprejme ukrepe za reševanje najbolj perečih problemov v zvezi s finančno krizo, ter jo poziva, naj to začne izvajati čim prej; poziva spomladanski Evropski svet 2009, naj da močno politično spodbudo in pripravi časovni načrt za vse pravne pobude, da bi skupaj s Parlamentom zagotovil njihovo pravočasno sprejetje;

31.

ponovno poudarja, da so večja preglednost, boljše preprečevanje tveganja in usklajen nadzor v večini primerov lahko rešitev za preprečevanje kriz in da mora biti zakonodajna reforma vseobsegajoča in se mora nanašati na vse akterje in transakcije na finančnih trgih; opozarja, da je zaradi svetovne narave finančnih trgov nujna usklajenost reform; poudarja, da morajo biti zakonodajne pobude usmerjene v preglednost, trajnost, stabilnost in večjo odgovornost finančnih akterjev na trgu; opozarja Komisijo, da je obvezana odgovoriti na zahteve Parlamenta glede skladov hedge in skladov zasebnega kapitala;

32.

meni, da bi morale bonitetne agencije zapolniti informacijske vrzeli ter razkriti nejasnosti in navzkrižja interesov; vztraja, da je treba revidirati in izboljšati politiko na področju računovodstva, da se preprečijo prociklični učinki;

33.

predlaga, da je treba pozorno oceniti, ali utegnejo prihodnji koraki k premišljeni ureditvi finančnega sektorja, zlasti makrobonitetni nadzor regulativnega okvira, ovirati ali preprečiti oživitev gospodarstva in inovacije na področju finančnih proizvodov ter zmanjšati privlačnost finančnih trgov EU, s čimer bi se finančni tokovi preusmerili na trge tretjih držav; opozarja, da je v našem interesu ostati najpomembnejši finančni trg na svetu;

Realno gospodarstvo: kriza kot priložnost za doseganje trajnostne rasti

Varovanje delovnih mest in spodbujanje povpraševanja

34.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo podjetjem v EU, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), da bi spodbudili ustvarjanje delovnih mest in okrepili zaupanje vlagateljev, delodajalcev, delavcev in potrošnikov v EU;

35.

priporoča, da je treba zagotoviti zadosten, cenovno ustrezen in razumno varen dostop do posojil v Evropski uniji za MSP, državljane in tiste sektorje, katerih trajnostna prihodnost je v nevarnosti zaradi krize, zlasti pomanjkanja posojil; poziva Komisijo, da s tem v zvezi zagotovi izmenjavo najboljših praks;

36.

poudarja, da bi morali v sedanjih okoliščinah, ko se MSP soočajo z resnimi likvidnostnimi težavami in omejenim dostopom do posojil, javni organi in zasebne stranke spoštovati 30-dnevni rok za plačila MSP; poziva Komisijo, naj obravnava to temo, ko bo pregledovala direktivo o zamudah pri plačilih (7);

37.

poziva k popolnemu izvrševanju in pospešenemu izvajanju priporočil Parlamenta glede sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male: ‚Akt za mala podjetja‘ za Evropo“ (KOM(2008)0394), tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

38.

poziva k učinkovitemu začetku obsežne evropske zaposlovalne pobude, na eni strani z zagotovitvijo brezplačne ustanovitve podjetja povsod po Evropi v treh dnevih in izpolnjevanjem formalnosti za zaposlitev prvih delavcev na enotni dostopni točki, na drugi strani pa z okrepitvijo aktivacijskih programov, zlasti za nižje kvalificirane delavce, z osebnim svetovanjem, intenzivnim usposabljanjem ali preusposabljanjem in izpolnjevanjem delavcev, s pripravništvom, subvencioniranim zaposlovanjem in finančno pomočjo za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; poleg tega podpira izplačila Komisije iz Svropskega socialnega sklada, da se spodbudi razvoj in izpopolnjevanja strokovnega znanja;

39.

toplo priporoča, naj zaposlovalna pobuda EU predvideva hitro posredovanje, ko se delovna mesta dejansko izgubljajo, predvsem za zmanjšanje tveganja, da bi bili ljudje izključeni z delovnega trga; meni, da bodo za takšno posredovanje potrebne precejšne naložbe v usposabljanje, vključno s povečanjem števila izvajalcev usposabljanja in bolj usklajenimi programi za ponovno povezavo usposabljanja in dela, ter da kratkoročni ukrepi ne bodo zadostovali, pač pa si bo treba prizadevati za možnost usposabljanja na visoki ravni, s čimer se bo povečala splošna usposobljenost v Evropski uniji in bo mogoče zadostiti spreminjajočim se potrebam gospodarstva v tem trenutku;

40.

je naklonjen predlogu Komisije in poziva države članice, naj prilagodijo nove določbe uredb o Evropskem socialnem skladu, Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in Evropskem skladu za regionalni razvoj, vključno s poenostavitvijo postopkov in razširitvijo upravičenih stroškov za bolj učinkovito izpolnjevanje zaposlovalnih in socialnih ciljev, z nadaljevanjem podpore zaposlovanju v ključnih sektorjih gospodarstva in z zagotovitvijo, da bo pri nudenju takšne pomoči krepitev socialne in ozemeljske kohezije ostala prednostna naloga, kar bo preprečilo neuravnotežen razvoj v Evropski uniji; želi hitrejši dotok sredstev za podporo zaposlovanju in preusmeritev programov podpore EU k najbolj ranljivim skupinam, vključno s programi za zagotovitev dostojnih življenjskih razmer in dostop do visokokakovostnih storitev v splošnem interesu;

41.

poziva države članice, naj vlagajo v socialno gospodarstvo, ki lahko prispeva k rasti, saj lahko ustvari kakovostna delovna mesta ter okrepi socialno in ozemeljsko kohezijo;

42.

poudarja pomen izvajanja skupnih načel prožne varnosti ob hkratnem zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za vse, zlasti sistema socialne varnosti, ki zagotavlja ustrezno varnost ob upoštevanju nacionalne tradicije;

43.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej redno spremlja razvoj dogodkov na trgu dela EU in vpliv krize na ta trg ter sprejme ustrezne ukrepe za usmeritev gospodarstva Evropske unije v trajnostno rast;

44.

poudarja potrebo po zagotavljanju ustreznih življenjskih standardov za vse državljane Unije in poziva k sprejetju primernih izrednih ukrepov; poziva k sprejetju socialnih politik, ki bi se spopadale z recesijo, podprle aktivne politike za trga dela in socialno vključenost ter namenile posebno pozornost najbolj ranljivim članom družbe;

45.

poziva Komisijo, da nujno preuči tveganja, ki jih prinaša recesija in ki ogrožajo industrijske sektorje v Evropi, da se po potrebi ukrepa na ravni Evropske unije; poudarja, da se je položaj nekaterih panog EU sicer res poslabšal, a tega ni nujno povzročila finančna kriza; zato meni, da morajo biti ukrepi državne pomoči premišljeno usmerjeni, da ne bi presegli nadomestil, potrebnih za ublažitev učinkov finančne krize, ter strogo pogojeni s prestrukturiranjem, vlaganjem v inovacije in trajnostjo;

46.

svari pred neprimerno ohlapnimi pravili o konkurenci, saj bi ta lahko oslabila notranji trg; je zaskrbljen, da utegnejo biti nacionalni odzivi na gospodarski upad zaščitniški in uničujoči za konkurenčnost, kar bi lahko dolgoročno resno ogrozilo gospodarsko blaginjo državljanov Unije;

47.

poziva k oceni ukrepov iz nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva v zvezi z njihovim takojšnjim učinkom na kupno moč;

48

poziva Svet, naj sprejme predlog, da se državam članicam omogoči uporaba znižanega davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite proizvode in storitve, delovno intenzivne storitve in storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, saj utegnejo pozitivno vplivati na zaposlovanje in povpraševanje;

49.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; poudarja pomembno vlogo 30 prednostnih projektov programa TEN-T, zlasti čezmejnih koridorjev, pri oživitvi gospodarstva in omogočanju večjega povpraševanja po boljšem in okolju prijaznem soobstoju različnih vrst prevoza; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove načine financiranja prometne infrastrukture in izrazito povečajo proračun projektov TEN-T v prihodnjih finančnih okvirih in v načrtu za oživitev gospodarstva;

50.

prosi države članice, naj preučijo možnost zmanjšanja obdavčitve dela pri nižjih dohodkih, da bi povečali kupno moč in spodbudili povpraševanje po maloprodajnih izdelkih;

Več kohezije in manj gospodarskih razlik

51.

poudarja pomen ciljev ozemeljske kohezije v predlaganih mehanizmih za spodbujanje, glede na očiten asimetričen vpliv krize na celotno evropsko ozemlje;

52.

poziva Komisijo, da zlasti zaradi trenutne krize ustrezno reši vpliv horizontalnih politik na različne regionalne rezultate v euroobmočju, kot je bilo poudarjeno v sporočilu o EMU@10;

53.

poziva k razvoju ustreznih mehanizmov, ki bodo zagotovili, da bo pospešena konvergenca manj dinamičnih regij strukturirana na strateških ciljih, kot sta zeleno gospodarstvo in primerno sodelovanje v okviru lizbonske strategije, zlasti s podpiranjem inovacij, MSP ter pobud na mikroravni;

54.

pozdravlja vse predloge Komisije, ki poenostavljajo in pospešujejo dostop do razpoložljivih kohezijskih instrumentov in izvajanje projektov, zlasti s plačili v začetku programskega obdobja, začasno povečano podporo ter izboljšanjem tehnične pomoči in pospeševanjem plačilnih postopkov;

Pametne in trajnostne strukturne reforme ter vlaganja

55.

poziva k izboljšanju instrumentov in politik za oživitev, tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic, ki bodo zmožni spodbuditi povpraševanje in zaupanje v Evropski uniji, v skladu s skupnim svežnjem prednostnih nalog v okviru lizbonske strategije, kot so: naložbe v izobraževanje, infrastrukturo, raziskave in razvoj, strokovno znanje, vseživljenjsko učenje, energetsko učinkovitost in zelene tehnologije, širokopasovna omrežja, mestni promet, ustvarjalne panoge in storitve, zdravstvene storitve in storitve za otroke in starejše osebe;

56.

pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 na leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo; kljub temu poudarja, da morajo Komisija in države članice vključiti mestni promet in prednostne projekte omrežij TEN-T med projekte, za katere je treba nameniti dodatnih 5 milijard EUR v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva; meni, da morajo projekti TEN-T na višji stopnji izvajanja zlasti izkoristiti večjo razpoložljivost odobrenih sredstev;

57.

poudarja, da je v sedanjih zelo hudih razmerah dostop do sredstev EU nujen za države članice, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji in niso članice euroobmočja; ta sredstva bi pomenila potrebno proračunsko pomoč državam, ki nimajo enakega manevrskega prostora kot države članice v euroobmočju ali imajo obsežen proračunski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu;

58.

poudarja, da ima kriza izjemno negativne gospodarske in socialne posledice v veliko novih državah članicah, kar lahko nevarno ogrozi rast in stabilnost ter poveča revščino; poleg tega pričakuje, da se bodo učinki krize razširili ter prizadeli euro in gospodarstva v euroobmočju; zato poziva k usklajenemu pristopu celotne Skupnosti na področju skupne solidarnosti in k uresničevanju skupne odgovornosti v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj pregleda in okrepi vse instrumente za stabilizacijo prizadetih držav članic, vključno s stabilizacijo menjalnih tečajev, da se lahko začnejo hitro in učinkovito izvajati varovalni mehanizmi in svežnji ukrepov za odzivanje na krizo;

59.

poziva Komisijo, da preuči ukrepe za izboljšanje varnosti preskrbe z energijo s pomočjo pospešenega razvoja notranjega omrežja za prenos plina Evropske unije, ki bi zagotovil zanesljivost oskrbe;

60.

meni, da je trdna politika javnega vlaganja za ustvarjanje „gospodarstva z manj ogljika“ izredno pomembna pri soočanju z gospodarsko recesijo;

61.

v zvezi s tem države članice poziva, naj reformirajo javne finance, da bodo določeni sektorji, na primer kmetijstvo, promet in energetika, ki imajo velik vpliv na okolje, dosegali trajnostne rezultate;

62.

odločno spodbuja začetek svežnja urbanističnih politik, ki združujejo energetsko učinkovitost na področju prometa in gradbeništva z ustvarjanjem delovnih mest;

63.

poudarja potrebo po velikih naložbah kot rezultatu usklajenih prizadevanj brez primere na področjih energetike, okolja in infrastruktur, da bi tako podprli trajnostni razvoj, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; zato meni, da bodo prebivalci napore, ki se zahtevajo od njih, laže sprejeli, če jih bodo dojeli po eni strani kot pravične, po drugi pa kot jamstvo za zaposlovanje in socialno vključenost;

64.

poziva k pobudam Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, dostopa do tveganega kapitala, kreditov in mikrokreditov, da se spodbudita rast in konvergenca po vsej Evropski uniji;

65.

poudarja potrebo po zmanjšanju upravne obremenitve za investicijske projekte, ki jih sofinancirajo zasebna podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe, ki pospešujejo in olajšujejo naložbe;

66.

poudarja, da pri reševanju hudih težav zaradi ekonomske krize ne bi smeli pozabiti na dolgoročno strategijo in doseganje dolgoročnih ciljev, kot so:

pospešena odprava ovir za svobodo opravljanja storitev, kakor jo zagotavlja Direktiva o storitvah (8), njeno izvajanje pa je bilo preloženo zaradi izjemne možnosti ustvarjanja delovnih mest na področju storitev;

pospešeno izvajanje Direktive o poštnih storitvah (9);

dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga;

nujno povečanje naložb v razvoj in raziskave, saj precej nizki lizbonski cilj 3 % BDP do zdaj ni bil dosežen, predvsem zato, ker zasebni sektor ni uspel zagotoviti svojega 2-odstotnega deleža in ker se kljub zadanim ciljem, da EU postane najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo, razlika vlaganj v raziskave in razvoj povečuje v primerjavi z drugimi regijami; znatno vlaganje v raziskave in razvoj ter inovacije mora biti predpogoj za kakršno koli pomoč industriji;

nujno dokončno izoblikovanje sistema za patente EU;

odstranitev vseh preostalih ovir za prosto gibanje delavcev;

dokončanje prednostnih omrežij TEN–T;

Evropski gospodarski instrumenti: skupno ukrepanje Evropske unije

Gospodarsko usklajevanje

67.

poziva k izboljšanju skladnosti med sedanjim načrtom za oživitev na ravni držav članic, cilji lizbonske strategije in prednostnimi nalogami, integriranimi političnimi smernicami ter nacionalnimi programi reform kot tudi uporabo mehanizmov prilagodljivosti, ki so predvideni v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti;

68.

ugotavlja, da je osnovna zadrega pri obravnavi sedanje krize dejstvo, da instrumenti evropske gospodarske politike niso dovolj razviti za uspešno reševanje prihodnjih izzivov; zato zahteva, da se do spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 pregledajo in posodobijo bistveni politični instrumenti, zlasti integrirane politične smernice;

69.

poziva Komisijo k usmerjanju na področju programov nacionalnih reform v okviru njenih napovedi o rasti;

70.

poziva k razvoju ustreznih podrobnih meril in standardov za pozorno spremljanje in stalno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev s strani Komisije, zlasti v zvezi z resničnostjo objavljenih naložb, ob upoštevanju dejstva, da še ne moremo oceniti celotnega obsega krize in potrebnih rešitev;

71.

poziva vse vpletene strani – Parlament, Svet, Komisijo in socialne partnerje na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, da na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta marca 2009 sodelujejo na podlagi naslednjih priporočil:

razvoj vzajemne krepitve stabilnosti in v rast usmerjenih makroekonomskih politik, pri čemer morata postati politika stabilnosti in vlaganje zadevi vzajemno podprtega skupnega interesa;

oblikovanje zavezujočega okvira za države članice, znotraj katerega se predvidi medsebojno posvetovanje in posvetovanje s Komisijo pred sprejemanjem pomembnih sklepov na področju gospodarske politike, ki temelji na skupnem razumevanju težav, prednostnih nalog ter nujnih in ustreznih popravnih ukrepov;

sprejetje ambicioznih in prilagojenih nacionalnih načrtov za oživitev in posodobljenih programov za stabilnost in konvergenco ter revizija nacionalnih proračunov, da se odzovemo na zadnje gospodarske napovedi, kot tudi na obvezo za njihovo takojšnje izvajanje;

oblikovanje skladne strategije kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov Evropske unije, ki temelji na skupnih prednostnih nalogah in ciljih;

okrepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta z dne 18. novembra 2008 o EMU@10;

72.

poziva Parlament, Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj čim prej preučijo morebitne koristi evropskega sklada državnega dolga, katerega stroški servisiranja dolga bi bili nižji od stroškov servisiranja enako velikega seštevka nacionalnih dolgov;

Evropska investicijska banka

73.

meni, da je sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) ključnega pomena in da velik del posojil iz načrta za oživitev sodi v njeno pristojnost; pozdravlja sporazum držav članic o povečanju kapitala za EIB; opozarja, da nekatere intervencije EIB zahtevajo podporo iz proračuna EU, vendar to trenutno ni predvideno v načrtu za oživitev; meni, da bi bilo to mogoče storiti z združevanjem finančne pomoči in posojil ali v obliki instrumentov za skupno tveganje, kot sta finančni sklad za delitev tveganja (RSFF) in instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); v primeru slednjega bi lahko EIB prispevala s svojimi rezervami, ki bi lahko okrepile učinek vzvoda; poudarja vlogo EIB pri refinanciranju MSP in komercialnih bank, vključno z obstoječimi strukturami javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem opozarja, da je treba oblikovati okolju prijazna merila za financiranje;

Proračun EU

74.

opozarja, da načrt za oživitev gospodarstva in posledični ukrepi, ki jih je Komisija predlagala 28. januarja 2009, vsebujejo prispevek Skupnosti, ocenjen na 30 milijard EUR, ki naj bi bil razdeljen naslednjim sektorjem: 5 000 000 000 EUR za energetske povezave in hitri internet s popravkom večletnega finančnega okvira 2007–2013 in ukrepi, povezanimi s pregledom skupne kmetijske politike; vnaprejšnja plačila v okviru strukturnih in kohezijskih skladov; različne pobude na področju raziskav in inovacij, kot so evropski zeleni avtomobili, tovarne prihodnosti in energetsko varčne stavbe; povečanje vnaprejšnjega financiranja za najbolj napredne vseevropske prometne projekte, pobude za MSP ter program Skupnosti za inovacije (CIP) in že odobreno financiranje z obstoječimi ali novimi posojili in sredstvi EIB;

75.

poudarja, da se trenutne krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z izjemno pomembno preusmeritvijo porabe k „zelenim“ naložbam, ampak mora služiti kot dodatna spodbuda za vztrajanje pri tej preusmeritvi, ter ponavlja, da je v tem oziru zelo pomemben pregled proračuna, načrtovan za leto 2009, ki se ne sme omejiti le na teoretično vizijo proračuna po letu 2013, ampak mora vsebovati tudi drznejše predloge za spremembo pri načrtovanju programov ob vmesni oceni večletnih programov, da bi se tako odzvali na trenutno krizo, spodbudili trajnostni razvoj in upoštevali izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

76.

poudarja, da so nekateri elementi v načrtu za oživitev še vedno premalo natančno opredeljeni; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa brez odlašanja posreduje vse informacije, ki so potrebne za sprejetje odločitve; poudarja tudi, da je treba zaradi več elementov iz načrta za oživitev spremeniti obstoječe večletne programe; v zvezi s tem opozarja, da je treba spremembe izvesti ob popolnem spoštovanju pristojnosti Parlamenta;

77.

poudarja, da zato obstaja tveganje, da bo za dejansko izvajanje načrta za oživitev, kakršnega predlaga Komisija, potreben določen čas, ter nujno poziva vse zadevne institucije, da ob upoštevanju zelo slabega gospodarskega položaja v Evropski uniji čim prej sprejmejo potrebne odločitve;

78.

poudarja, da večina ukrepov Skupnosti, ki jih je predlagala Komisija, temelji na prerazporejanju že razporejenih proračunskih sredstev, in ne na zbiranju novih; poziva Komisijo, naj zaradi zelo slabih gospodarskih napovedi, ki jih je objavila januarja 2009, sprejme vse potrebne ukrepe in znova oceni proračunske predloge ob upoštevanju teh napovedi;

79.

pozdravlja načrt za oživitev gospodarstva in z njim povezane pobude ter opozarja, da je treba vse izdatke, ki niso predvideni v proračunu za leto 2009, financirati z novimi sredstvi, da ne bi ogrozili sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013, o katerem sta se pogodili obe veji proračunskega organa; pri tem opozarja na možnosti, ki jih dajejo določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vključno s točkami od 21 do 23;

80.

opozarja, da načrt za oživitev predvideva večplastno usklajeno ukrepanje za okrepitev evropskih gospodarstev; ponavlja pripravljenost Parlamenta za začetek pogajanj s Svetom o popravku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 za 5 milijard EUR, ki ga je predlagala Komisija, in morebitnih drugih spremembah instrumentov, ki bi imele proračunske posledice; meni, da bi se morala pogajanja osredotočiti na širitev področja projektov, ki so v skladu s prednostnimi nalogami držav članic podprti v okviru te revizije proračuna;

81.

priznava odločilno vlogo EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki prispevata k finančnim investicijam in izboljšujeta dostop podjetij (predvsem MSP) do financiranja; poudarja, da lahko prispevki iz proračuna EU za dejavnosti EIB ustvarijo močan učinek vzvoda na naložbe, in želi preučiti, kako bi lahko proračun EU dodatno pripomogel k ustvarjanju takšnih učinkov, ki pa bi morali biti v vseh primerih pospremljeni z memorandumom o soglasju med Parlamentom, Svetom, Komisijo in EIB o prednostnih nalogah pri naložbah, s čimer bo zagotovljeno, da bodo te usmerjene v resnično trajnostne projekte; je zaskrbljen zaradi vse močnejšega trenda v Svetu in Komisiji, da EIB in EBRD nalagata več dodatnih nalog, ne da bi na gospodarskem in finančnem področju prej zagotovila vsa potrebna jamstva, da sta jih EIB in EBRD zmožni uspešno opraviti; ugotavlja, da Komisija predlaga okrepitev finančnih instrumentov, ki jih je EIB oblikovala v večletnem finančnem okviru 2007–2013; poziva Komisijo, naj pripravi prvo oceno dejavnosti, že opravljenih v zvezi s tem, ter predlaga rešitve za proračunske in regulativne težave, ki so se pojavile pri izvajanju ukrepov, kot so Jasmine, Jasper in Jeremie;

82.

pričakuje, da bo Komisija pojasnila svoje namere glede prihodnjih ukrepov, zlasti v zvezi z morebitnim prispevkom iz proračuna EU za okrepitev teh instrumentov; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa pojasni, v kolikšni meri bodo novi instrumenti, ki so na voljo EIB za prihodnje pobude, potrebovali pomoč iz proračuna EU; ugotavlja, da povečanje nalog, ki so zaupane EIB in EBRD, zastavlja tudi pomembna vprašanja v zvezi z demokratičnim nadzorom financiranih projektov, ko gre za sredstva iz proračuna EU;

83.

obžaluje, da je bil predlog Komisije za vlaganje v projekte vseevropskih energetskih povezav in širokopasovne infrastrukture zaman, ker v Svetu ni bilo doseženo soglasje, v nasprotju z voljo Evropskega sveta, izraženo decembra 2008; meni, da je treba proračun EU uporabiti za pomoč pri soočanju z gospodarsko krizo v obliki ustreznih instrumentov, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum, in poziva Svet, naj o tem čim prej razpravlja s Parlamentom; meni, da je mogoče uporabiti le rezerve, ki so bile potrjene, ne pa sredstev na podlagi ocenjenih potreb v prihodnjih proračunskih letih; opozarja, da bi lahko prerazporejanje sredstev oviralo obstoječe politike; meni, da je vmesni pregled zadnja in že pozna priložnost za odziv na gospodarsko krizo; opozarja, da bo načrt za oživitev, če bo sprejet, pomembno vplival na proračun 2009; opominja Komisijo, da je njen predlog le okvirne narave in da ga mora potrditi še zakonodajalec; zahteva dodatne podrobnosti o razvojni stopnji vsakega projekta, da se zagotovi hitro izvajanje, pa tudi oceno njihovih kratkoročnih učinkov na zaposlovanje in rast gospodarstva celotne EU ter konkretne statistične podatke o izvajanju, zlasti v zvezi s finančnim načrtovanjem; poudarja, da bi bilo treba porabo EU za energetske projekte, ki v trenutnem finančnem okviru mora biti omejena, osredotočiti na projekte, ki se lahko začnejo brez zapletov in pomagajo doseči cilje EU do leta 2020 na področju politik o podnebnih spremembah, zlasti projekte za varčevanje z energijo in energijsko učinkovitost, pa tudi naložbe v omrežja za energijo iz obnovljivih virov;

84.

spominja na skupno izjavo, sprejeto na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008, o izvajanju kohezijske politike, kjer so poudarjene koristi za gospodarstvo s pospeševanjem izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov, ter o proračunskih sredstvih za plačila, kjer je podprto financiranje novih pobud, zlasti v zvezi z gospodarsko krizo; ugotavlja, da dodatna vnaprejšnja plačila, predvidena za leto 2009 na osnovi predloga Komisije o finančnem poslovodenju Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, znašajo 6,3 milijarde EUR in da druge predlagane spremembe finančnega poslovodenja lahko pospešijo vmesna plačila;

85.

poziva Komisijo, naj proračunski organ obvešča in pojasni, ali vnaprejšnja plačila v okviru finančnega poslovodenja skladov ustrezajo urniku plačil, ki jih je proračunski organ predvidel za leto 2009, in sicer ali raven plačil, o kateri sta se pogodila Parlament in Svet, zadostuje za financiranje sedanjih oziroma prihodnjih pobud;

86.

opozarja, da morajo biti vse spremembe ravni plačil, ki jih predlaga Komisija, vključene v spremembo proračuna, ki jo sprejmeta obe veji proračunskega organa;

87.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob hkratnem zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; zato pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 v leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo;

88.

zahteva, da Komisija pri predstavitvi seznama posebnih projektov, ki se potegujejo za financiranje iz proračuna EU, upošteva potrebo po večji konkurenčnosti gospodarstva EU z dolgoročno perspektivo, kot je zahteval Evropski svet decembra 2008, ter pospeši infrastrukturne projekte, ki so že določeni in načrtovani;

89.

priporoča prožen pristop pri strukturi odhodkov evropskega proračuna in dodelitev proračunskih sredstev, za katere niso bile sprejete obveznosti, oziroma sredstev, ki niso vsako leto predvidena v proračunu, za prednostne naloge, opredeljene v kohezijskem okviru; ponovno poziva k nujni okrepitvi evropskega proračuna prek ponovne ocene njegovega obsega in strukture odhodkov;

Evropska unija in svetovno upravljanje

90.

odločno spodbuja Evropsko unijo, da odigra vodilno vlogo v mednarodnih forumih, zlasti forumu za finančno stabilnost in Mednarodnem denarnem skladu IMF), ter na prihodnjih srečanjih G20; meni, da je izredno pomembno okrepiti večstranski nadzor valutnih območij in finančnih trgov; poudarja, da je v času prostega svetovnega pretoka kapitala konvergenca bistvena za enake pogoje za vse ter celovit regulativni in nadzorni okvir;

91.

opozarja na pomen prihodnjega vrha G20, ki bo 2. aprila 2009 v Londonu in na katerem naj bi izjave preoblikovali v sklepe; opozarja, da se je treba dogovoriti o jasnem časovnem razporedu za ukrepe, zato da bo postopek bolj usmerjen k rezultatom; vztraja, da se je treba dogovoriti o finančnih vprašanjih ter da morajo voditelji in vlade držav članic prav tako razmisliti, kako ublažiti svetovno neravnovesje in se dogovoriti o usklajevanju različnih nedavno sprejetih načrtov za oživitev, pri čemer je treba upoštevati vprašanje brezposelnosti; podpira predlog, da bi priporočila Larosièrove skupine uporabili kot podlago za oblikovanje stališča EU o prihodnji finančni strukturi; poziva Svet in Komisijo, da pred dogovorom o pogajalskem stališču za vrh zaprosita za mnenje Parlamenta;

92.

izrazito podpira odločitev evropskih članic skupine G20, da sprejmejo odločne ukrepe proti davčnim oazam in območjem, ki niso pripravljena sodelovati, in sicer s čim prejšnjim dogovorom o vrsti sankcij, ki bi jih potrdili na vrhu v Londonu; priporoča, da bi Evropska unija na svoji ravni sprejela ustrezen zakonodajni okvir, s katerim bi omejila poslovanje s temi območji; poudarja, da je za obravnavanje tega vprašanja bistven globalen in usklajen pristop;

93.

priporoča, da se ustrezno ocenijo vplivi mednarodnih transakcij na realno gospodarstvo v Evropski uniji, zlasti glede trgovine, podnebnih sprememb in financ; podpira okrepljeni mednarodni dialog z najbolj pomembnimi valutnimi bloki, da bi se izognili posledicam valutnih manipulacij in nestanovitnosti za realno gospodarstvo;

94.

poziva Svet in Komisijo, da okrepita posvetovanje in spodbujata sodelovanje s trgovinskimi partnerji Evropske unije ter zlasti z novo administracijo ZDA;

95.

meni, da sedanja kriza ne sme ovirati odgovornosti Evropske unije glede spodbujanja mednarodnega razvoja in boja proti svetovni revščini; opozarja, da se je treba izogniti tveganju, da se ponovno zatečemo k zaščitniškim politikam; poudarja, da je treba svetovna prizadevanja za oživitev znatno okrepiti s pravočasnim zaključkom kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe;

*

* *

96.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in predsedniku euroskupine.


(1)  UL C 16, 22.1.2009, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0506.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0425.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0476.

(7)  Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35).

(8)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(9)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/6/ES z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, 27.2.2008, str. 3).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/113


Sreda, 11. marca 2009
Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo

P6_TA(2009)0124

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (2009/2009(INI))

2010/C 87 E/19

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 14. novembra 2008 z naslovom „Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU“ (SEK(2008)2868),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (KOM(2008)0803),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0075/2009),

A.

ker evropsko gospodarstvo trpi posledice svetovne finančne krize ter najobsežnejšega in najresnejšega upada v šestdesetih letih,

B.

ker kohezijska politika EU pomembno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva in je največji vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo, poleg tega pa zagotavlja usmerjeno pomoč za zagotavljanje prednostnih potreb ter za področja, ki imajo potencial rasti v javnem in zasebnem sektorju,

C.

ker več kot 65 % skupnih dodeljenih sredstev kohezijske politike EU za obdobje 2007–2013 pomembno orodje, predvidenih za naložbe v štiri prednostna področja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta: ljudi, podjetja, infrastrukturo in energijo, raziskave in inovacije, predstavlja pomembno orodje, te naložbe pa so bistvene za zagotovitev učinkovitega odziva na sedanjo finančno krizo,

D.

ker je treba sedanjo recesijo izrabiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in ustvarjanje okolju prijaznih delovnih mest,

E.

ker je uspeh pri blaženju gospodarskega upada odvisen od pripravljenosti držav članic in regij za hitro izvajanje ciljev svojih programov,

1.

odločno pozdravlja sprejetje evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki poudarja usklajeno delovanje držav članic in Komisije pri spoprijemanju z gospodarsko krizo; meni, da načrt temelji na načelu solidarnosti in socialne pravičnosti ter ne sme biti v nasprotju z lizbonsko strategijo, predlagani ukrepi pa bodo prispevali h globljim in dolgoročnim strukturnim reformam;

2.

meni, da kohezijska politika EU, katere cilj je zagotoviti gospodarsko rast in socialni razvoj ter resnično kratko-, srednje- in dolgoročno spodbuditi gospodarstvo, lahko pomembno pripomore k premagovanju sedanje finančne krize in prizadevanjem za oživitev držav članic in regij, tudi tistih, ki se soočajo s trajnimi ovirami;

3.

poudarja, da so strukturni skladi zmogljivo orodje, ki je bilo zasnovano kot pomoč regijam pri gospodarskem in socialnem prestrukturiranju ter pri izvajanju ukrepov na štirih prednostnih področjih akcijskega načrta za okrepitev gospodarstva; podpira njihovo uporabo in odsvetuje prenagljeno uvedbo novih gospodarskih orodij; ugotavlja, da ti ukrepi dopolnjujejo ukrepe, sprejete na nacionalni ravni; meni, da bi bilo treba zaradi pomembnega pritiska na nacionalne proračune pospešiti uporabo sredstev skladov in posredovanje kohezijske politike EU, da bi pravočasno oživili gospodarstvo in zagotovili podporo zlasti tistim osebam, ki jih je prizadela kriza;

4.

podpira zakonodajni predlog Komisije, ki poteka hkrati z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in ga dopolnjuje, da bi spremenila tri obstoječe uredbe o strukturnih skladih 2007–2013 (uredbe (ES) št. 1083/2006, št. 1080/2006 in št. 1081/2006); v celoti podpira predlagane spremembe, katerih namen je izboljšati denarni tok in likvidnost držav članic, omogočiti uporabo instrumentov finančnega inženiringa, razširiti možnosti za podporo naložb v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečati prilagodljivost strukturnih skladov, da bi jih prilagodili potrebam izrednih gospodarskih razmer z dolgoročno perspektivo;

5.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja gospodarske ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, s čimer bo zagotovila, da ti ukrepi ne bodo kršili konkurence na prostem trgu, in socialnih standardov, ki so pomemben temelj evropskega povezovanja in gospodarskega razvoja že od njegove ustanovitve, pa tudi izvajanje zahtev okoljske zakonodaje Skupnosti in njene zakonodaje glede varstva okolja;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da sprejeti ukrepi za pospešitev, poenostavitev in povečanje prožnosti izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov ne bodo zmanjšali njihove odgovornosti za spremljanje izvajanja;

7.

pozdravlja, da je Komisija ustanovila strokovno skupino („delovna skupina za poenostavitev“), ki si prizadeva za nadaljnjo možno poenostavitev postopkov za izvajanje strukturnih skladov; nestrpno pričakuje predloge Komisije za nadaljnjo poenostavitev, ki so predvideni v začetku leta 2009;

8.

poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da se bo načelo partnerstva iz člena 11 splošne uredbe o strukturnih skladih (Uredba (ES) št. 1083/2006) v celoti uporabljalo in da bo zahteva po polnem sodelovanju partnerjev izpolnjena;

9.

poudarja pomembno vlogo lokalnih organizacij, nevladnih organizacij in socialne ekonomije pri spodbujanju socialne kohezije in socialnega vključevanja, zlasti v času gospodarske krize; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsaka poenostavitev strukturnih skladov zmanjšala upravno breme teh organizacij;

10.

je zlasti zaskrbljen zaradi asimetričnega ozemeljskega vpliva krize na evropskem ozemlju in njenega močnejšega vpliva na države članice, ki imajo že v osnovi nižjo kakovost življenja od povprečja EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo cilj ozemeljske kohezije pri načrtovanju in izvajanju dejanskih ukrepov za boj proti gospodarski krizi; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi trajnostno geografsko ravnovesje, ko bo predložila seznam posebnih projektov, ki jih je zahteval Evropski svet za okrepitev naložb v infrastrukturo in energetsko učinkovitost;

11.

meni, da bodo ukrepi, kot so prožnost in pospeševanje izplačil ter izplačila v obliki pavšalnega zneska in povprečnin, spodbudili in pospešili izvajanje politike, zlasti na področju infrastrukture, v energetskem in okoljskem sektorju ter kar zadeva projekte ESS; v zvezi s tem meni, da mora Komisija državam članicam zagotoviti jasne smernice; vendar obžaluje, da niso bili upoštevani drugi pomembni ukrepi, kot so predlogi za dejansko in takojšnje povečanje likvidnosti na tem področju, tudi z večjim poseganjem v vmesna plačila;

12.

pozdravlja predlog Komisije o povečanju predplačil, da bi omogočili izvajanje projektov z zagotavljanjem finančnih sredstev na začetku njihovega izvajanja in s tem zmanjšali potrebo po bančnih posojilih; vendar poziva banke in finančne ustanove, naj v celoti izkoristijo olajšave, ki so jim bile dodeljene, da bi ohranile in podprle posojila gospodarstvu in na posojilojemalce prenesle nižje centralne obrestne mere;

13.

odločno poudarja pozitivno vlogo, ki jo z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje javnih naložb za povečanje notranjega povpraševanja kohezijska politika lahko ima pri krepitvi solidarnosti in ponovnem vzpostavljanju zaupanja;