16.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 38/2

Menjalni tečaji eura (1)

15. februarja 2010

2010/C 38/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3607
JPY	japonski jen	122,42
DKK	danska krona	7,4437
GBP	funt šterling	0,86760
SEK	švedska krona	9,8805
CHF	švicarski frank	1,4661
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,0530
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,002
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	271,38
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7085
PLN	poljski zlot	4,0168
RON	romunski leu	4,1150
TRY	turška lira	2,0611
AUD	avstralski dolar	1,5304
CAD	kanadski dolar	1,4253
HKD	hongkonški dolar	10,5736
NZD	novozelandski dolar	1,9510
SGD	singapurski dolar	1,9203
KRW	južnokorejski won	1 572,96
ZAR	južnoafriški rand	10,4855
CNY	kitajski juan	9,2977
HRK	hrvaška kuna	7,3093
IDR	indonezijska rupija	12 722,54
MYR	malezijski ringit	4,6609
PHP	filipinski peso	62,973
RUB	ruski rubelj	41,1370
THB	tajski bat	45,155
BRL	brazilski real	2,5284
MXN	mehiški peso	17,5857
INR	indijska rupija	63,0340

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

16.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 38/4

MEDIA 2007 – RAZVOJ, DISTRIBUCIJA, PROMOCIJA IN USPOSABLJANJE

Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/03/10

Podpora za mednarodno distribucijo evropskih filmov – „avtomatična“ shema 2010

2010/C 38/05

1. Cilji in opis

To obvestilo o razpisu za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007).

Eden od ciljev programa je spodbujanje in podpora širše čezmejne distribucije novih evropskih filmov s financiranjem distributerjev glede na njihove tržne rezultate, da se omogočijo nadaljnje ponovne naložbe v nove evropske tuje filme.

Shema si prizadeva tudi spodbuditi nastanek povezav med produkcijskim in distribucijskim področjem ter s tem povečati delež evropskih filmov na trgu in konkurenčnost evropskih podjetij za kinematografsko produkcijo.

2. Upravičeni kandidati

To obvestilo je namenjeno evropskim podjetjem za kinematografsko distribucijo evropskih filmov, ki s svojimi dejavnostmi prispevajo k doseganju zgoraj navedenih ciljev programa MEDIA, kakor je opisan v Sklepu Sveta.

Kandidati morajo imeti sedež:

—	v eni od 27 držav članic Evropske unije,

—	v eni od držav Efte,

—

v Švici,

—	na Hrvaškem.

3. Upravičene dejavnosti

Shema „avtomatične“ podpore poteka v dveh stopnjah:

—	oblikovanje potencialnega sklada glede na število prodanih vstopnic za evropske tuje filme v državah, ki sodelujejo v programu, pri čemer sredstva niso višja od določene zgornje meje proračunskih sredstev za film ter so prilagojena za vsako državo posebej,

—

ponovno vlaganje iz potencialnega sklada: tako se podpora iz sklada, ki ga oblikuje vsako podjetje za kinematografsko produkcijo, ponovno vloži v 3 module (3 vrste dejavnosti) do 1. oktobra 2011:

1.	koprodukcijo tujih evropskih filmov;

2.	pridobitev pravic za predvajanje tujih evropskih filmov, na primer z minimalnimi garancijami; in/ali

3.	stroške montaže (tisk, sinhronizacija in podnaslavljanje), stroške promocije in oglaševanja za tuje evropske filme.

1. in 2. vrsta dejavnosti:

—	Dejavnosti lahko trajajo največ 30 mesecev.

—	Dejavnosti se morajo začeti 1. avgusta 2010 in končati 1. februarja 2013.

3. vrsta dejavnosti:

—	Dejavnosti lahko trajajo največ 42 mesecev.

—	Dejavnosti se morajo začeti 1. februarja 2010 in končati 1. avgusta 2013.

4. Merila za dodelitev

Sredstva potencialnega sklada bodo dodeljena upravičenim evropskim podjetjem za distribucijo na podlagi prodanih vstopnic za tuje evropske filme, ki jih je kandidat distribuiral v zadevnem letu (2009). V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev bodo sredstva potencialnega sklada izračunana na podlagi določenega zneska za upravičeni vnos.

Podpora se bo izvajala v obliki potencialnega sklada (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki bo na voljo distributerjem za nadaljnja vlaganja v novejše tuje evropske filme.

Sredstva iz sklada se lahko ponovno vložijo:

1.	v produkcijo novih tujih evropskih filmov (tj. filmov, ki ob datumu vloge za ponovno naložbo še niso bili dokončani);

2.	za pokritje minimalnih garancij za distribucijo novejših tujih evropskih filmov;

3.	za pokritje stroškov distribucije, tj. promocije in oglaševanja, novejših tujih evropskih filmov.

5. Proračun

Skupni razpoložljivi proračun znaša 18 150 000 EUR.

Najvišjega zneska ni.

Finančni prispevek se dodeli v obliki subvencije. Finančni prispevek Komisije ne sme presegati 40, 50 ali 60 % skupnih upravičenih stroškov.

Agencija si pridržuje pravico, da ne dodeli razpoložljivih sredstev.

6. Rok za predložitev vlog

Predloge za „oblikovanje“ potencialnega sklada je treba poslati najkasneje do 30. aprila 2010 (datum poštnega žiga) na naslednji naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (EACEA)

Constantin Daskalakis

BOUR 3/66

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Upoštevane bodo samo vloge, predložene na uradnem prijavnem obrazcu s podpisom osebe, ki je pooblaščena, da v imenu organizacije kandidatke prevzame pravno zavezujoče obveznosti. Na ovojnici mora biti jasno navedeno:

MEDIA 2007 – DISTRIBUTION EACEA/03/10 – AUTOMATIC CINEMA

Vloge, poslane po telefaksu ali elektronski pošti, bodo zavrnjene.

7. Več informacij

Podrobna navodila in prijavni obrazci so na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/information_society/media/distrib/schemes/auto/index_en.htm

Vloge morajo izpolnjevati vse pogoje iz navodil, predložiti jih je treba na predvidenih obrazcih in morajo vsebovati vse podatke in priloge, navedene v celotnem besedilu razpisa.

16.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 38/6

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5700 – Lloyds TSB Development Capital/PCH)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 38/06

Komisija je 5. februarja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Lloyds TSB Development Capital Ltd („LDC“, Združeno kraljestvo), ki pripada skupini Lloyds Banking Group plc, z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Petrochem Carless Holdings Ltd („PCH“, Združeno kraljestvo).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za LDC: naložbe zasebnega kapitala s portfeljem podjetij iz zelo raznolikih tržnih sektorjev v Združenem kraljestvu,

—	za PCH: rafiniranje in dobava visoko zmogljivih posebnih ogljikovodikov, naprednih avtomobilskih tekočin in posebnih kemikalij.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5700 – Lloyds TSB Development Capital/PCH na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).

16.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 38/8

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 38/08

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„OBWARZANEK KRAKOWSKI“

ES št.: PL-PGI-005-0674

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Obwarzanek krakowski“

2. Država članica ali tretja država:

Poljska

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 2.4:

Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

„Obwarzanek krakowski“ je obročast pečen izdelek. Običajno ima ovalno obliko z luknjo v sredini, manj pogosteje pa je v obliki pravilnega kroga. Površina je oblikovana kot testeni preplet, zvit v spiralo. Prerez testenega prepleta peciva „obwarzanek krakowski“ je okrogel ali ovalen.

Barva peciva „obwarzanek krakowski“ sega od svetle zlatorumene, temne zlatorumene do svetlo rjave in ima značilen lesk.

Mere izdelka:

—	premer: 12–17 cm,

—	debelina testenega prepleta: 2–4 cm,

—	teža: 80–120 g.

„Obwarzanek krakowski“ je na otip trd, površina pa je lahko gladka ali zmerno groba. Vidni spiralni preplet na skorji je trd, sredica pa je svetla, mehka in rahlo vlažna. Hrustljava skorja in sredica peciva „obwarzanek krakowski“ imata rahlo sladkast okus, značilen za pekovske izdelke, pri katerih se testo pred pečenjem najprej prekuha (prepari v vroči vodi). Na okus dodatno vplivajo sestavine, posute po površini izdelka.

„Obwarzanek krakowski“ se okrasi s posipom iz različnih sestavin, med drugim s soljo, sezamom, makom, črno kumino, mešanico zelišč ali začimb (papriko, kumino, poprom), sirom ali čebulo. Za posip je v skladu s tradicijo mogoče uporabiti tudi druge sestavine. Posipavanje z različnimi zelišči, začimbami idr. ne vpliva na tipične značilnosti peciva „obwarzanek krakowski“.

3.3 Surovine:

Za izdelavo peciva „obwarzanek krakowski“ se uporabi pšenična moka, primerna za prehrano; 30 % pšenične moke je mogoče nadomestiti z rženo moko.

K 100 kg moke se dodajo naslednje sestavine:

—	maščoba: 2–3 kg,

—	sladkor: 2–4 kg,

—	kvas: 1–2 kg,

—	sol: 1–1,5 kg,

—	voda za pripravo testa: 40–48 l,

—	v skladu s pekovsko tradicijo se lahko v vodo za prekuhavanje doda majhna količina medu.

3.4 Krma (samo pri izdelkih živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Na opredeljenem geografskem območju je treba izvesti naslednje proizvodne postopke:

—	priprava kvašenega testa,

—	oblikovanje peciva „obwarzanek krakowski“,

—	prekuhavanje,

—	okrasitev,

—

peka.

Testo za pecivo „obwarzanek krakowski“ se pripravi po metodi ene same stopnje. Ko je testo dovolj nameseno, mora počivati, da vzhaja. Koliko časa mora počivati, je odvisno od pogojev okolja: poleti to pomeni nekaj minut, pozimi pa eno uro. Testo se nato razdeli na majhne dele, ki se nato razvaljajo in zrežejo v svaljke s potrebno dolžino, debelino in težo. Pek dva ali tri svaljke zvije v spiralo in oblikuje obroč tako, da si testeni preplet ovije okoli roke in ga pritisne ob mizo. Tako oblikovani „obwarzanek krakowski“ se postavi na desko ali mrežo, kjer mora naprej vzhajati, nato pa se ga prekuha, kar pomeni, da se surovo testo potopi v vodo s temperaturo najmanj 90 °C. „Obwarzanek krakowski“ se prekuhava toliko časa, dokler se sam ne dvigne na površje vode. Nato se ga okrasi in speče.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

„Obwarzanek krakowski“ je primeren za pakiranje samo, ko je ohlajen. Če se pakira še topel, lahko hitro izgubi svojo hrustljavost, poveča pa se njegova vlažnost in izdelek pridobi neželene lastnosti (postane žilast in gumijast).

3.7 Posebna pravila za označevanje:

„Obwarzanki krakowskie“ se lahko prodajajo nepakirani in brez označb. Prodajna mesta so označena z napisom „obwarzanek krakowski“. Če se uporabi pakiranje, morajo obiti na oznaki „obwarzanek krakowski“ navedeni podatki v skladu z veljavnimi predpisi.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Geografsko področje predstavljajo upravne meje mesta Krakova ter okraja Krakov (Kraków) in Wieliczka v Malopoljskem vojvodstvu.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Zapisi in knjige v krakovskih arhivih in muzejih pričajo o bogati in stoletja dolgi tradiciji peke v mestu. Prva zgodovinska omemba pekov v Krakovu je iz 13. stoletja. V krakovski mestni listini iz leta 1257 je princ Bolesław Wstydliwy (Boleslav nedolžni) pooblastil mestne starešine, da zgradijo stojnice za peke (v listini imenovane z latinsko besedo „stationes“), od koder naj bi brez omejitev črpali dohodek od najemnin. Poljski kralji so zelo cenili krakovske peke, o čemer pričajo tudi njihovi številni privilegiji. Med drugim so lahko postavljali pekovske stojnice in od njih prejemali najemnino, imeli pa so tudi pravico izbirati, na katerem mlinu bodo mleli moko.

Leta 1458 je krakovski mestni svet potrdil statut pekovskih cehov. V tem statutu so bila zapisana pravila o kakovosti pekovskih izdelkov, velikost peči in pekovski kodeks. Najpomembnejši so bili privilegiji, ki jih je krakovskim pekom leta 1496 podelil kralj Jan Olbracht (Janez Albert). Z njimi so pridobili posebne pravice, prebivalcem zunajmestnih območij pa je bilo prepovedano peči bel kruh, kamor se je štel tudi „obwarzanek krakowski“. Ta privilegij so kasneje potrdili vsi poljski kralji vse do Jana (Janeza) III. Sobieskega v drugi polovici 17. stoletja. V Krakovski zemlji na območju današnjega okraja Wieliczke je solni rudnik. Surovine iz njega so stoletja uporabljali peki na Malopoljskem.

Pekovski ceh ni bil le združenje obrtnikov, imel je tudi naloge verske, humanitarne in obrambne narave. Sredi šestnajstega stoletja so krakovskim pekom zaupali obrambo enih od mestnih vrat, tj. Nowe brame (Novih vrat) na koncu ulice Sienna (Senene ulice). Peki so v teh vratih hranili orožje in strelivo za primer napada.

Znanje tamkajšnjih pekov, ki se je oblikovalo v več stoletjih proizvodnje peciva „obwarzanek krakowski“, je nepogrešljiv dejavnik pri ohranjanju njegovih značilnosti. To znanje pride do izraza pri ročni pripravi in oblikovanju testa, zaradi katere ima „obwarzanek krakowski“ nekoliko drugačno obliko, in pri prekuhavanju, ki je prva stopnja proizvodnje.

5.2 Posebnost izdelka:

„Obwarzanek krakowski“ odlikujeta posebna struktura in zgoščenost sredice, ki se dosežeta s prekuhavanjem testa pred peko in sicer v vroči vodi s temperaturo vsaj 90 °C. Za „obwarzanek krakowski“ so značilne tudi njegova obročasta oblika, spiralasto oblikovana površina in prepoznaven posip. Nadaljnja posebnost, po kateri se „obwarzanek krakowski“ razlikuje od ostalih pekovskih izdelkov, je njegova kratkotrajna svežina, ki je obstojna le nekaj ur.

5.3 Posebna kakovost, sloves in druge značilnosti izdelka:

Povezanost izdelka z njegovim območjem porekla temelji na posebnih značilnostih, opisanih v poglavju 5.2, in na njegovem ugledu, ki je opisan spodaj.

K slovesu peciva „obwarzanek krakowski“ so pripomogli peki iz Krakova in okoliških območij, ki že 600 let ustvarjajo ta izvrsten in edinstven izdelek. Tradicija peke peciva „obwarzanek krakowski“ je omejena na to geografsko območje.

„Obwarzanek krakowski“ je tradicionalno pecivo, ki so ga sprva lahko pekli samo peki, ki jih je določil ceh krakovskih pekov, in še ti so ga lahko pekli zgolj ob postnem času. Słownik Staropolski (slovar stare poljščine) izraz obwarzanek opredeljuje kot „vrsto peciva v obliki v obroč zvitega testa, ki se pred peko navadno prekuha“. Poljsko ime „obwarzanek krakowski“ namreč izvira iz načina izdelave, tj. s prekuhavanjem testa v vroči vodi.

Prva omemba peke obwarzankov v Krakovu in okoliških krajih je v zapisih z dvora kralja Władysława Jagiełła in kraljice Jadwige. V zapisu z dne 2. marca 1394 je na primer mogoče zaslediti: „za kraljico 1 groš za zvite obrzanke“.

Leta 1611 je ceh krakovskih pekov izdal ukaz (laudum), s katerim je pridobil pravico, da bdi nad prodajo obwarzankov v mestu in določi peke, ki ga bodo lahko prodajali. V 19. stoletju je nato prišlo do korenite spremembe v podeljevanju pravic za peko obwarzankov. 22. januarja 1802 je bil tako podpisan odlok, po katerem je lahko obwarzanke pekel vsak pek, ko je prišel na vrsto, z žrebanjem pa je bilo določeno, kateri peki so lahko pekli obwarzanke. Žreb iz leta 1843 je veljal vse do leta 1849, potem pa so žrebanje najverjetneje opustili, saj ni izpričano, da bi ga po tem datumu še kdaj izvajali. To kaže, da so zgoraj opisane navade s časom povsem opustili in vsak pek je nato lahko kadar koli v letu pekel obwarzanke, kot velja še danes.

„Obwarzanek krakowski“ se je prodajal na stojnicah, ki so se odprle pred 6. uro zjutraj, da so lahko Krakovčani zgodaj zjutraj kupili sveže pecivo, tudi obwarzanke. Ceh je nadzoroval kakovost in svežino izdelkov, osem njegovih članov pa je nadziralo stojnice. Seveda so vse prekrške strogo kaznovali. Naposled so ljudje našli druge načine za prodajo obwarzankov in vse do poznih 50-ih let so jih prodajali neposredno iz košar.

Danes se „obwarzanek krakowski“ prodaja ne le v trgovinah in pekarnah temveč tudi v značilnih vozičkih. Danes je v Krakovu med 170 in 180 vozičkov, ki prodajajo obwarzanke. V običajnih dnevih se na osrednjem krakovskem trgu izdela in proda skoraj 150 000 primerkov peciva „obwarzanek krakowski“ na dan.

O slovesu peciva „obwarzanek krakowski“ priča tudi dejstvo, da se ga upodablja v turističnih reklamah za mesto Krakov. Ker je prepoznaven simbol tega mesta in Malopoljske, se pogosto pojavlja v oglasih, ki so namenjeni tako turistom kot domačinom. Leta 2004 je v tekmovanju za izbor najboljšega turističnega spominka Krakova drugo nagrado prejel iz blaga izdelan „obwarzanek krakowski“, ki je bil v eni različici izdelan z imitacijo makovega posipa, v drugi različici pa je bil okrašen z zmajem.

Tudi sam „obwarzanek krakowski“ je prejel številne nagrade. Med drugim je prejel nagrado na poljskem nacionalnem kulinaričnem tekmovanju Nasze Kulinarne Dziedzictwo in nagrado Perła 2003 na mednarodnem kmetijskem sejmu Polagra Farm v Poznanju leta 2003. Skupaj s številnimi drugimi krajevnimi posebnostmi z vse Poljske je bil „obwarzanek krakowski“ leta 2004 vključen v reklamno kampanjo za promocijo tipičnih regionalnih izdelkov. Prav tako se „obwarzanek krakowski“ omenja v številnih turističnih vodičih za Krakov in Malopoljsko ter v mnogih člankih in publikacijah o krakovski zgodovini in tradicijah.

„Obwarzanek krakowski“ se vselej pojavlja na festivalu kruha Święto Chleba, ki je reden vsakoletni dogodek v Krakovu. „Obwarzanek krakowski“ se uporablja tudi pri oglaševanju najboljših krakovskih restavracij. Priporočene restavracije tako prejmejo bronaste kipce z motivom peciva „obwarzanek krakowski“ na vilici, na njihovih vratih pa se namestijo nalepke s sliko peciva „obwarzanek krakowski“.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.minrol.gov.pl/DesktopDefault.aspx?TabOrgId=1620&LangId=0

16.2.2010

Uradni list Evropske unije

C 38/13

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2010/C 38/09

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PORC DE FRANCHE-COMTÉ“

ES št.: FR-PGI-005-0504-04.11.2005

ZGO ( X )ZOP ( )

1. Ime:

„Porc de Franche-Comté“

2. Država članica ali tretja država:

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta izdelka:

Skupina 1.1 –

Sveže meso (in drobovina)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Prašičje meso iz Franche-Comté je sveže ohlajeno meso prašičev, ki so bili hranjeni s sirotko in zaklani pri starosti najmanj 182 dni (to ustreza srednji starosti ob zakolu med 190 in 200 dnevi) pri najmanjši topli masi prašičjega trupa 75 kg (brez zgornje omejitve teže).

Pitane živali so samice in kastrirani samci, izbrani po naslednjih genetskih merilih:

—	svinje, matere prašičkov, ki bodo pitani, nimajo gena za občutljivost na halotan,

—	merjasci, izbrani v končni fazi selekcije, omogočajo pri potomcih prirejo mesa dobre kakovosti in enakomerno rožnate barve,

—	delež mesnatih prašičev, ki so občutljivi na halotan, mora biti nižji od 3 %, prav tako so ti prosti alela Rn-.

Prašičje meso z geografsko označbo „Porc de Franche-Comté“ se izbira na vseh stopnjah (trupi, razrezani kosi, kosi za prodajo potrošnikom), da bi zagotovili odsotnost nepravilnosti pri izgledu mesa (odstranitev dlak, raztrganine, krvavi madeži, hematomi, zlomi, prisotnost tujih snovi). Izbira se nanaša tudi na barvo mesa (odsotnost temne in blede barve) in kakovost telesne maščobe, ki mora biti bela in čvrsta (meso, ki vsebuje mehke in oljnate telesne maščobe, je izključeno). Poleg tega se kakovost mesa zagotavlja tudi z izbiro mejne vrednosti pH mesa.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Prašiči iz regije Franche-Comté se prehranjujejo s sirotko. Sirotka je stranski proizvod predelave mleka v sir in mora predstavljati med 15 in 35 % suhe snovi v prehrani ter se lahko uporablja surov, koncentriran ali suh.

Dopolnilna krma k sirotki pokriva prehranske potrebe prašiča, pri čemer gre pomembnejši delež žitom in proizvodom iz njih: dopolnilno prehrano tako sestavljajo vsaj 50-odstotni delež žit in žitnih proizvodov, ti pa morajo vsebovati vsaj 25 % žit, in rastlinski proteini, uravnoteženi po vsebnosti aminokislin. Vnos linolne kisline, ki lahko poslabša kakovost maščobe, je prav tako predpisan in omejen na 1,7 % celotnega obroka.

3.4 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Prašičje meso „Porc de Franche-Comté“ se prodaja sveže ohlajeno, pakirano ali ne, ter v obliki:

—

trupov,

—	kosov osnovnega razseka,

—	porabniških kosov.

3.5 Posebna pravila za označevanje:

Označevanje proizvoda obvezno vključuje:

Prodajno ime: „Porc de Franche-Comté“.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Proizvod „Porc de Franche-Comté“ se pridobiva izključno od prašičev, ki se skotijo, so pitani in zaklani v regiji Franche-Comté, ki obsega departmaje Doubs (25), Jura (39), Haute-Saone (70) in Territoire de Belfort (90).

Zakol na geografskem območju zmanjšuje stres živali, ki ga povzroči prevoz, in tako zagotavlja najvišjo stopnjo tehnološke kakovosti mesa.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja:

Regija Franche-Comté se razprostira med Rono in Renom in je omejena z dvema gorskima masivoma, ki jo v veliki meri oblikujeta: jursko gorovje na vzhodu in masiv Vogezi na severu. Na zahodu obsega pokrajina te regije nizek pas ravnin, ki ga prečkata dve glavni reki v regiji, Sona in Doubs, proti vzhodu pa se pokrajina dvigne z dvema zaporednima planotama ter se nazadnje pridruži jurski gorski verigi.

Dejavnost, ki v veliki meri zaznamuje ozemlje, tj. kmetijstvo regije Franche-Comté, je usmerjena predvsem v govedorejo, pri čemer prevladuje proizvodnja mleka. Franche-Comté ima zelo razvito sirarstvo z registrirano označbo porekla. Tako je na tem ozemlju razpršenih veliko število sirarn (imenovanih „fruitières“).

Stranski proizvod iz sirarn, sirotka (sirna voda), je zelo primerna surovina za prehrano za živali, saj ima malo maščob in nenasičenih maščobnih kislin, a je bogata z lizinom in treoninom, esencialnima aminokislinama, pomembnima za nekatere živalske vrste. Tako se je v regiji Franche-Comté zaradi razvoja sirarn, ki so majhne in je tako sirotka na voljo za uporabo na mestu brez prevoza ali hlajenja, razvila vzreja prašičev, pitanih s sirotko.

Tržišča te lokalne proizvodnje prašičjega mesa so zlasti regijska. Prašičje meso „Porc de Franche-Comté“ se prodaja sveže in tudi kot primarna surovina proizvajalcem nasoljenega mesa.

5.2 Posebnost proizvoda:

Izbor značilnosti prašičjega mesa „Porc de Franche-Comté“:

Mesarji priznavajo prašičjemu mesu iz regije Franche-Comté prepoznavne lastnosti, in sicer kakovost mesa in primernost za predelavo:

—	čvrsta, povezana mišičnina (konzistentnost mesa), primerna barva in izvrstna tekstura,

—	odsotnost izceje v skladiščeni mišičnini in v osnovnih razsekanih kosih mesa,

—	lastnosti toplotno obdelanih proizvodov: mehki kotleti, vrste šunke s čvrsto in sočno teksturo, pristne in privlačne arome, čvrsta slanina bele barve.

Kakovost prašičjega mesa iz Franche-Comté je povezana z različnimi dejavniki: genetskimi, načinom prevoza in zakola, prehranjevanjem, starostjo in težo živali ob zakolu.

Kakovost in genetika:

Živali, ki se vzrejajo po pristopu Porc de Franche-Comté, so kastrirani samci in samice, ki niso plemenske živali (da bi se izognili tveganju neprijetnega vonja mesa nekastriranih samcev), in se izbirajo na osnovi dveh pomembnejših genov, ki imata znaten vpliv na tehnološko kakovost: gen halotan (hal) ali občutljivost na stres povzroča sindrom PSE (bledo, mehko, vodeno) in zaradi alela RN- – gena RN (ali kislega mesa) pa je meso „kislo“.

Kakovost in pogoji vzreje:

Poleg genetskih lastnosti ima proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Porc de Franche-Comté“ prednosti zaradi posebnih pogojev reje (prehranjevanje s sirotko in dolgotrajna reja) v regiji Franche-Comté, ki vplivajo na kakovost proizvedenega mesa.

Tako se je izkazalo, da racioniranje energije ob uporabi sirotke privede do izboljšanja kakovosti mesa zaradi počasnejše rasti in višje starosti živali ob zakolu, kar daje mesu primernejšo zrelost. Sirotka tudi izboljša kakovost maščobnh tkiv prašičjega mesa.

Poleg tega je bilo pokazano, da sta zakol pri višji starosti (nad 182 dni za prašiče iz Franche-Comté) ter večja teža trupov (nad 75 kg za prašiče iz Franche-Comté) povečala kakovost mesa, zlasti čvrstost in debelino slanine. Nadalje teža trupa in starost ob zakolu, ki sta povezana s posebno prehrano prašičev, izboljšujeta senzorično kakovost maščobnih tkiv prašičjega mesa. Svinjske maščobe dejansko s starostjo in težo izgubljajo pri nenasičenosti lipidov.

Kakovost prašičjega mesa iz regije Franche-Comté je izboljšana tudi zaradi pogojev prevoza in zakola, ki skušajo zmanjšati stres živali.

Nazadnje pogoji prehranjevanja prašičev „Porc de Franche-Comté“ omogočajo zmanjšati prisotnost nenasičenih maščobnih kislin v mesu in tako prispevajo k izboljšanju senzoričnih lastnosti mesa in izdelkov iz njega. Poudarja se zlasti, da lahko peroksidacija nenasičenih maščobnih kislin povzroči oranžne odtenke v maščobi, ki obdaja suho šunko, in tako spremeni okus mesa zaradi nastanka ketonov in aldehidov, ki dajejo žarek okus. Takšne prakse vodijo k zmanjšanju stopnje nenasičenih lipidov v mesu in tako zagotavljajo, da so njegove vizualne lastnosti pozitivne in vonj prijeten.

Sloves, ki ga je skozi čas ohranil proizvod:

Že od 19. stoletja se je razvil način pitanja prašičev s sirotko iz lokalnih sirarn, ki je postal specializacija kmetijstva v regiji Franche-Comté.

Povezava med proizvodnjo sira in pridelavo prašičjega mesa se je tako ohranjala vse do današnjih dni, ko je vzreja prašičev v regiji še vedno tesno povezana z različnimi sirarnami z ROP (registrirana označba porekla) v Franche-Comté (Comté, Morbier, Mont d’Or, Bleu de Gex). Farme prašičev so tako odjemalci, ki cenijo sirotko sirarn, hkrati pa proizvajajo organska gnojila, ki ga kmetije za proizvodnjo mleka uporabljajo za gnojenje pašnikov. Gre za lokalni ekonomski sistem dveh sektorjev, v katerem je ravnovesje enega sektorja odvisno od drugega.

Danes prašičje meso iz regije Franche-Comté nedvomno ustreza zahtevam regijskega tržišča in povpraševanja potrošnikov po svežem mesu kakor tudi povpraševanja po surovini za predelovalce.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Proizvodnja prašičjega mesa iz Franche-Comté se je razvila vzporedno z razvojem lokalnih sirarn.

Posebnost proizvodnje in mlečne predelave v Franche-Comté je bil povod za razvoj lokalne proizvodnje prašičjega mesa. Majhnost sirarn na območju spodbuja za uporabo sirotke na območju brez prevoza in ohlajevanja, kar pojasnjuje, zakaj je Franche-Comté še danes edina francoska regija, v kateri se v znatni meri uporablja sirotka za prehranjevanje prašičev.

V okoli 180 regijskih sirarnah pri predelavi preko 1 000 milijonov litrov mleka nastane približno 850 milijonov litrov sirotke, od katere se približno ena četrtina uporabi v sektorju prašičereje.

Ta posebnost je povezana z razvojem določenih sistemov prašičereje kot je npr. vzpostavitev mlekovodov med sirarnami in farmami prašičev, da sirotke ni treba prevažati s cisternami ali izmenjava tekočega gnoja med rejci prašičev in člani mlečnih zadrug, ki ga ti uporabljajo za gnojenje svojih travnikov.

Nazadnje so bile v 80. letih v regijskih farmah uresničene številne naložbe za uskladitev uporabe sirotke s potrebami moderne proizvodnje prašičjega mesa, tako danes dve tretjini prašičjih farm v Franche-Comté uporablja sirotko (približno 70 000 farm ali 190 000 pitanih prašičev letno). Obstaja tudi analogija porazdelitve med prašičjimi farmami, ki uporabljajo sirotko, in obrati za mlečno predelavo.

Med proizvodnjo prašičjega mesa v Franche-Comté in regijo Franche-Comté je bila vzpostavljena resnična povezava, katere vmesna člena sta proizvodnja sirov v regiji Franche-Comté in razpoložljivost sirotke, ki je bila pri tem proizvedena. Način prehranjevanja, ki se je razvil z uporabo sirotke za pitanje prašičev in ki je povezan z daljšo vzrejo (starejše in težje živali…), se tako neposredno navezuje na regijo Franche-Comté in omogoča posebnosti mesa „Porc de Franche-Comté“, tj. mesa z izjemno teksturo in nizko stopnjo izceje, lepo barvo in s čvrsto belo maščobo, meso uživa velik sloves med potrošniki iz regije, ki cenijo njegovo kakovost in so privrženci njegovega lokalnega izvora.

Sklic na objavo specifikacije:

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.inao.gouv.fr/repository/editeur/pdf/IGP2008/CDCPorcDeFrancheComte.pdf

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.038.slv
Uradni list Evropske unije		C 38

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 16. februar 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 038/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5648 – OTPP/Macquarie/Bristol Airport) ( 1 )	1

2010/C 038/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5652 – GIP/Gatwick Airport) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 038/03	Menjalni tečaji eura	2

	V Mnenja
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2010/C 038/04	Razpis za zbiranje predlogov v okviru večletnega delovnega programa 2010 za nepovratna sredstva na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za obdobje 2007–2013 (Sklep Komisije C(2010) 607)	3

2010/C 038/05	MEDIA 2007 – Razvoj, distribucija, promocija in usposabljanje – Razpis za zbiranje predlogov – EACEA/03/10 – Podpora za mednarodno distribucijo evropskih filmov – avtomatična shema 2010	4

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2010/C 038/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5700 – Lloyds TSB Development Capital/PCH) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6

	DRUGI AKTI
	Svet
2010/C 038/07	Obvestilo osebam, subjektom in organom, za katere veljajo omejitveni ukrepi v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2004/161/SZVP	7

	Evropska komisija
2010/C 038/08	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	8

2010/C 038/09	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	13


	(1) Besedilo velja za EGP