ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.CE2009.295.slv

Uradni list

Evropske unije

C 295E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 52
4. december 2009


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

Evropski parlamentZASEDANJE 2008—2009Seje: 2.—4. september 2008SPREJETA BESEDILAZapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 275 E, 30. 10. 2008.

 

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament

 

Torek, 2. septembra 2008

2009/C 295E/01

Ribištvo in ribogojstvo v okviru celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o ribištvu in ribogojstvu v okviru celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi (2008/2014(INI))

1

2009/C 295E/02

Ocena dublinskega sistema
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema (2007/2262(INI))

4

2009/C 295E/03

Določena vprašanja glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o določenih vprašanjih glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (2007/2258(INI))

10

2009/C 295E/04

Usklajena strategija za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (2008/2033(INI))

13

2009/C 295E/05

Razglasitev leta 2011 za evropsko leto prostovoljstva
Izjava Evropskega parlamenta o razglasitvi leta 2011 za evropsko leto prostovoljstva

19

2009/C 295E/06

Posvečanje več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije
Izjava Evropskega parlamenta o posvečanju več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije

21

2009/C 295E/07

Urgentno sodelovanje pri vračanju pogrešanih otrok
Izjava Evropskega parlamenta o urgentnem sodelovanju pri vračanju pogrešanih otrok

23

 

Sreda, 3. septembra 2008

2009/C 295E/08

Razmere v Gruziji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o razmerah v Gruziji

26

2009/C 295E/09

Skupni referenčni okvir za evropsko pogodbeno pravo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o skupnem referenčnem okviru za evropsko pogodbeno pravo

31

2009/C 295E/10

Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi 3453/2005/GG
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi 3453/2005/GG (2007/2264(INI))

33

2009/C 295E/11

Enakost med ženskami in moškimi – 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008 (2008/2047(INI))

35

2009/C 295E/12

Kloniranje živali za preskrbo s hrano
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o kloniranju živali za preskrbo s hrano

42

2009/C 295E/13

Vpliv trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi (2008/2038(INI))

43

 

Četrtek, 4. septembra 2008

2009/C 295E/14

Palestinski zaporniki v izraelskih zaporih
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o položaju palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih

47

2009/C 295E/15

Ocena sankcij EU kot delu dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o oceni sankcij EU kot delu dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic (2008/2031(INI))

49

2009/C 295E/16

Zdravje mater
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki naj bi potekalo 25. septembra 2008

62

2009/C 295E/17

Trgovina s storitvami
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (2008/2004(INI))

67

2009/C 295E/18

Politika evropskih pristanišč
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o politiki evropskih pristanišč (2008/2007(INI))

74

2009/C 295E/19

Tovorni promet v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o tovornem prometu v Evropi (2008/2008(INI))

79

2009/C 295E/20

Vmesni pregled Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (2007/2252(INI))

83

2009/C 295E/21

Državni udar v Mavretaniji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o državnem udaru v Mavretaniji

89

2009/C 295E/22

Obešenja v Iranu
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o usmrtitvah v Iranu

92

2009/C 295E/23

Umori albinov v Tanzaniji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o ubijanju albinov v Tanzaniji

94

 

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Evropski parlament

 

Torek, 2. septembra 2008

2009/C 295E/24

Vključitev predsednikov pododborov (razlaga člena 182)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o razlagi člena 182 Poslovnika Parlamenta o vključitvi predsednikov pododborov

97

 

 

Evropski parlament

 

Torek, 2. septembra 2008

2009/C 295E/25

Uvedba programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0056 — C6-0057/2008 — 2008/0023(COD))

98

P6_TC1-COD(2008)0023Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013

98

2009/C 295E/26

Uvedba programa Kultura (2007–2013) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013) (KOM(2008)0057 — C6-0058/2008 — 2008/0024(COD))

99

P6_TC1-COD(2008)0024Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013)

99

2009/C 295E/27

Uvedba programa Evropa za državljane za obdobje 2007–2013 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1904/2006/ES o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0059 — C6-0060/2008 — 2008/0029(COD))

100

P6_TC1-COD(2008)0029Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1904/2006/ES o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013

100

2009/C 295E/28

Uvedba akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (KOM(2008)0061 — C6-0064/2008 — 2008/0025(COD))

101

P6_TC1-COD(2008)0025Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja

101

2009/C 295E/29

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Uzbekistan *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0117 — C6-0213/2008 — 2007/0044(CNS))

102

2009/C 295E/30

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Kirgizistan *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0133 — C6-0228/2008 — 2007/0047(CNS))

102

2009/C 295E/31

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Tadžikistan *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tadžikistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0143 — C6-0254/2008 — 2007/0050(CNS))

103

2009/C 295E/32

Ločena obveznost Črne gore v zvezi z dolgoročnimi posojili Državni skupnosti Srbije in Črne gore (nekdanja Zvezna republika Jugoslavija) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o uvedbi ločene obveznosti Črne gore in sorazmernem zmanjšanju obveznosti Srbije v zvezi z dolgoročnimi posojili, ki jih je Skupnost odobrila Državni skupnosti Srbije in Črne gore (nekdanji Zvezni republiki Jugoslaviji) v skladu s sklepoma Sveta 2001/549/ES in 2002/882/ES (KOM(2008)0228 — C6-0221/2008 — 2008/0086(CNS))

104

2009/C 295E/33

Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (KOM(2008)0314 — C6-0219/2008 — 2008/0097(CNS))

104

2009/C 295E/34

Sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Odločbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti (KOM(2007)0831 — C6-0047/2008 — 2007/0285(CNS))

105

2009/C 295E/35

Predlog spremembe proračuna št. 5/2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2008 za proračunsko leto 2008, Oddelek III — Komisija (11571/2008 — C6-0294/2008 — 2008/2161(BUD))

106

2009/C 295E/36

Evropska pravosodna mreža *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o Evropski pravosodni mreži (5620/2008 — C6-0074/2008 — 2008/0802(CNS))

107

2009/C 295E/37

Uporaba načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Slovaške republike, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o izvrševanju odločb, izdanih v nenavzočnosti, in spremembi Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni, Okvirnega sklepa 2006/783/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi in Okvirnega sklepa 2008/…/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (5598/2008 — C6-0075/2008 — 2008/0803(CNS))

120

2009/C 295E/38

Uporaba Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 glede uporabe Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (KOM(2008)0101 — C6-0086/2008 — 2008/0041(COD))

148

P6_TC1-COD(2008)0041Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 glede uporabe Vizumskega informacijskega sistema (VIS) v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah

148

2009/C 295E/39

Okrepitev Eurojusta in sprememba Sklepa 2002/187/PNZ *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, Republike Slovenije, Slovaške republike in Kraljevine Švedske za sprejetje Sklepa Sveta o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ (5613/2008 — C6-0076/2008 — 2008/0804(CNS))

149

 

Sreda, 3. septembra 2008

2009/C 295E/40

Razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in spremembi Direktive 67/548/EGS in Uredbe (ES) št. 1907/2006 (KOM(2007)0355 — C6-0197/2007 — 2007/0121(COD))

163

P6_TC1-COD(2007)0121Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 3. septembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006

163

2009/C 295E/41

Razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi (prilagoditev direktiv 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES, 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. … o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in spremembi Direktive 67/548/EGS in Uredbe (ES) št. 1907/2006 (KOM(2007)0611 — C6-0347/2007 — 2007/0212(COD))

164

P6_TC1-COD(2007)0212Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 3. septembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/ …/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. … o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi

164

2009/C 295E/42

Razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi (prilagoditev Uredbe (ES) št. 648/2004) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 648/2004 z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. … o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in spremembi Direktive 67/548/EGS in Uredbe (ES) št. 1907/2006 (KOM(2007)0613 — C6-0349/2007 — 2007/0213(COD))

165

2009/C 295E/43

Homologacija motornih vozil na vodikov pogon ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil na vodikov pogon in spremembi Direktive 2007/46/ES (KOM(2007)0593 — C6-0342/2007 — 2007/0214(COD))

165

P6_TC1-COD(2007)0214Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 3. septembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil na vodikov pogon in spremembi Direktive 2007/46/ES

166

 

Četrtek, 4. septembra 2008

2009/C 295E/44

Kodeks poslovanja računalniških sistemov rezervacij ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (KOM(2007)0709 — C6-0418/2007 — 2007/0243(COD))

167

P6_TC1-COD(2007)0243Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 4. septembra 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2299/89

167

2009/C 295E/45

Upravičenost srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom Sveta 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti*
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom Sveta 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (KOM(2008)0172 — C6-0182/2008 — 2008/0067(CNS))

168

Uporabljeni znaki

*

Posvetovalni postopek

**I

Postopek sodelovanja: prva obravnava

**II

Postopek sodelovanja: druga obravnava

***

Postopek privolitve

***I

Postopek soodločanja: prva obravnava

***II

Postopek soodločanja: druga obravnava

***III

Postopek soodločanja: tretja obravnava

(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)

Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

SL

 


Evropski parlamentZASEDANJE 2008—2009Seje: 2.—4. september 2008SPREJETA BESEDILAZapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 275 E, 30. 10. 2008.

RESOLUCIJE

Evropski parlament

Torek, 2. septembra 2008

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/1


Torek, 2. september 2008
Ribištvo in ribogojstvo v okviru celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi

P6_TA(2008)0382

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o ribištvu in ribogojstvu v okvirucelostnega upravljanja obalnih območij v Evropi (2008/2014(INI))

2009/C 295 E/01

Evropski parlament,

ob upoštevanju priporočila 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2007 z naslovom „Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu: ocena celostnega upravljanja obalnih območij v Evropi (KOM(2007)0308)“,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (2),

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (3) in sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2005 z naslovom „Tematska strategija za varstvo in ohranjanje morskega okolja“ (KOM(2005)0504),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (KOM(2007)0575),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2006 o obalnem ribištvu in težavah obalnih ribiških skupnosti (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2006 o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji (KOM(2006)0103) in svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 na to temo (5),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. septembra 2002 z naslovom „Strategija za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva“ KOM(2002)0511,

ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta o regionalni odvisnosti od ribištva (6),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0286/2008),

A.

ker pri celostnem upravljanju obalnih območij (Integrated Coastal Zone Management – ICZM) ne gre zgolj za okoljsko politiko, ampak tudi za proces, katerega cilj je izboljšanje ekonomskih in socialnih razmer obalnih območij ter zagotavljanje trajnostnega razvoja vseh dejavnosti v teh regijah, kot sta na primer ribolov in ribogojstvo,

B.

ker je izvajanje ICZM dolgoročen proces in ker se je večina nacionalnih strategij, sprejetih v okviru zgoraj omenjenega priporočila, začela izvajati šele leta 2006,

C.

ker je upravljanje obalnih območij doslej potekalo na srednji rok, pri čemer se ni upoštevalo dejstva, da gre za kompleksne naravne ekosisteme, ki se s časom spreminjajo,

D.

ker so odločitve in ukrepi, ki so bili sprejeti, obravnavali posamezne ločene dejavnosti in jim ni uspelo rešiti problema degradacije obalnih območij kot celote,

E.

ker je obstoječe načrtovanje zaenkrat osredotočeno na kopno in ne upošteva vpliva nekaterih obalnih dejavnosti na druge dejavnosti, ki se izvajajo v isti regiji,

F.

ker stroški za izvajanje nacionalnih strategij ICZM po pričakovanjih ne bodo veliki, bodo pa prinesli pomembne finančne koristi,

G.

ker pri načrtovanju in izvedbenih ukrepih za reševanje problemov obalnih območij ni ustrezne zastopanosti vseh sektorjev in so zato prizadeti interesi nekaterih sektorjev,

H.

ker izvajanje politike celostnega upravljanja vključuje na obalnih območjih načrtovanje dejavnosti, vezanih na prebivalstvo, turizem in gospodarstvo, ter varstvo pokrajine in okolja,

I.

ker učinkovito usklajevanje organov ICZM zaenkrat še ni bilo mogoče, razen v posameznih ločenih primerih,

J.

ker lahko izvajanje politik za podporo ICZM v nekaterih primerih zahteva zelo obsežno porabo sredstev, ki si je lokalne skupnosti ne morejo privoščiti, zaradi česar prihaja do pritožb na višje upravne ravni in zamud pri izvajanju,

K.

ker sta zaradi čezmejne narave številnih obalnih procesov potrebna regionalno usklajevanje in sodelovanje, celo s tretjimi državami,

L.

ker sta ribolov in ribogojstvo dve obalni dejavnosti par excellence, ki sta odvisni od kakovosti obalnih voda,

M.

ker tehnološki razvoj v ribogojstvo še ni dosegel ravni, ki bi omogočala opravljanje te dejavnosti (ki je intenzivna v naravi) daleč od obalnih območij,

N.

ker je treba upoštevati dejstvo, da imajo ženske na območjih, ki so odvisna od ribištva, temeljno in doslej slabo priznano vlogo,

O.

ker obalni ribolov predstavlja 80 % ribolovne flote Skupnosti in prispeva k ekonomski in socialni koheziji obalnih skupnosti in k ohranjanju njihove kulturne tradicije,

P.

ker ribolov, čeprav sam po sebi ni vir onesnaževanja, trpi za posledicami onesnaževanja, ki ga povzročajo druge dejavnosti na obalnih območjih, kar še dodatno slabi njegovo sposobnost za nadaljnji obstoj,

Q.

ker imata ribolov in ribogojstvo velik ekonomski in socialni pomen, saj se večinoma izvajata na obalnih območjih s krhkimi gospodarstvi, od katerih so mnoga v neugodnem položaju in svojim prebivalcem ne morejo zagotoviti drugih zaposlitvenih možnosti,

R.

ker bo čisto in zdravo morsko okolje v prihodnje prispevalo k povečanju ribiške proizvodnje in tako izboljšalo možnosti za ta sektor,

S.

ker ribogojstvo trdno temelji na načelu trajnostnega razvoja in ker se morebitni vplivi na okolje poračunajo na podlagi predpisov Skupnosti,

T.

ker v okolju, v katerem staleži rib upadajo, svetovno povpraševanje po ribah in školjkah pa je čedalje večje, pomen ribogojstva v Evropi stalno narašča,

U.

ker vse države članice še niso končale svojega regionalnega načrtovanja v skladu z načeli ICZM za uravnotežen razvoj dejavnosti, ki se izvajajo na teh območjih,

V.

ker vlada za prostor na obalnih območjih neusmiljena konkurenca in ker imajo ribogojci in ribiči enake pravice in obveznosti kot drugi uporabniki,

W.

ker lahko najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe ES in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevajo oblikovanje posebnih celostnih nacionalnih strategij za ICZM in ustrezno prilagajanje ICZM na ravni EU,

1.

poudarja ekonomski in socialni pomen ribolova in ribogojstva za obalna območja ter poziva, da morata biti deležna pomoči v okviru ICZM;

2.

poudarja, da je treba zagotoviti vključenost in dobro zastopanost ribiškega in ribogojnega sektorja pri čeznacionalnih pomorskih grozdih, ter poziva Komisijo, naj spodbuja ta proces;

3.

poudarja, da lahko Evropski sklad za ribištvo prispeva k dolgoročnemu financiranju ukrepov v okviru ICZM, saj podpira ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju ribolovnih regij;

4.

poudarja, da je treba pojasniti pristojnosti upravnih organov zadevnih obalnih območij ter uvesti usklajene strategije, da postanejo bolj učinkoviti;

5.

priznava, da obstajajo težave pri usklajevanju dejavnosti organov za upravljanje obalnih območij, in poziva Komisijo, naj pri spremljanju izvajanja ICZM po posvetovanju z državami članicami ponovno preuči, ali je treba ustanoviti organe za usklajevanje ali ne;

6.

poudarja, da morajo biti predstavniki ribiškega in ribogojnega sektorja vključeni v dejavnosti, povezane z načrtovanjem in razvojem ICZM (ob upoštevanju, da bo njihova vključitev v trajnostne razvojne strategije povečala dodano vrednost njihovih proizvodov), in opozarja, da lahko Evropski sklad za ribištvo podpre takšne skupne ukrepe;

7.

priznava pomen, ki ga imajo ženske na območjih, ki so odvisna od ribištva, zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1198/2006 sodelujejo pri spodbujanju in vključevanju načela enakih možnosti na različnih stopnjah izvajanja Evropskega sklada za ribištvo, tudi na stopnjah načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja;

8.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med pristojnimi organi na regionalni ravni v obliki izmenjave informacij glede stanja obalnih območij in s sprejemanjem skupnih strategij za izboljšanje okoljskih razmer lokalnih morskih ekosistemov;

9.

poziva nacionalne in regionalne vlade najbolj oddaljenih regij, naj pripravijo celostne strategije za ICZM, da se zagotovi trajnostni razvoj obalnih regij;

10.

poudarja – v navedenih okoliščinah – pomen prostorskega načrtovanja;

11.

poudarja, da je ribogojstvo za ponovno naseljevanje temeljno orodje za dosego ekološke ohranitve na nekaterih obalnih območjih, zato ga je treba pospeševati, spodbujati in finančno podpirati;

12.

poudarja pomen ribogojstva, namenjenega živilski industriji, za družbeni in gospodarski razvoj v nekaterih obalnih skupnostih Evropske unije;

13.

meni, da morata biti ribiški in ribogojni sektor vključena v transverzalen pristop k vsem morskim dejavnostim, ki se odvijajo na obalnih območjih, da se tako doseže trajnostni razvoj v skladu s smernicami nove pomorske politike;

14.

poudarja potrebo po oblikovanju in izvajanju strategij za prilagoditev na nevarnosti, ki pretijo obalnim območjem, vključno s podnebnimi spremembami, ob temeljitem upoštevanju vpliva na ribolov in ribogojstvo;

15.

meni, da je treba nadaljevati s prizadevanji za zbiranje podatkov, da bi tako prispevali k izmenjavi in uporabi informacij za izvedbo primerjalnih študij, vključno s podatki o stanju na področju biološke raznovrstnosti in staležev rib;

16.

meni, da je treba več truda vložiti v raziskave na področju ribogojstva, da bi se pri intenzivni proizvodnji vzpostavilo zaprte sisteme;

17.

predlaga, da bi v okviru ICZM treba dati prednost tistim projektom na področju ribogojstva, ki uporabljajo obnovljive vire energije in ne posegajo na območja, ki jih ščiti okoljska zakonodaja Evropske unije;

18.

poziva Komisijo, naj po posvetovanju z državami članicami določi jasen časovni okvir za spremljanje napredka pri izvajanju ICZM v Evropski uniji;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 148, 6.6.2002, str. 24.

(2)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(3)  UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(4)  UL C 300 E, 9.12.2006, str. 504.

(5)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 417.

(6)  IP/B/PECH/ST/IC/2006-198.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/4


Torek, 2. september 2008
Ocena dublinskega sistema

P6_TA(2008)0385

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema (2007/2262(INI))

2009/C 295 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države („Dublinska uredba“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (2) („Uredba Eurodac“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (3),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (4) („Direktiva o sprejemu“),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (5),

ob upoštevanju sklepov Sveta o dostopu policijskih organov in organov kazenskega pregona držav članic ter Europola do sistema Eurodac (6),

ob upoštevanju Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o položaju beguncev na Malti (8),

ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o svojih obiskih v centrih za pridržanje v več državah članicah,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o azilu: sodelovanje v praksi in kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008: strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o primeru iranskega državljana Seyeda Mehdija Kazemija (11),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0287/2008),

A.

ker ima vsak prosilec za azil pravico, da se njegova prošnja preuči posamično in temeljito,

B.

ker se zakonodaja o azilu in praksa v posameznih državah še vedno zelo razlikujeta in so zaradi tega prosilci za azil v posameznih državah članicah v okviru dublinskega sistema različno obravnavani,

C.

ker dublinski sistem temelji na vzajemnem zaupanju in zanesljivosti in ker je zaradi neizpolnjenosti teh pogojev, tj. v primeru resnih pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov in neskladnosti v procesu odločanja v določenih državah članicah, ogrožen celoten sistem,

D.

ker obstajajo dokazi, da nekatere države članice ne zagotavljajo dejanskega dostopa do postopka za določanje statusa begunca,

E.

ker nekatere države članice Direktive o sprejemu ne uporabljajo učinkovito ne za prosilce za azil, ki čakajo na predajo v drugo državo v skladu z Dublinsko uredbo, ne ob njihovi vrnitvi v pristojno državo članico,

F.

ker nekatere države članice sistematično pridržujejo osebe, ki spadajo pod dublinski sistem,

G.

ker visoko število večkrat vloženih prošenj in nizko število opravljenih predaj kažeta na pomanjkljivost dublinskega sistema in nujno potrebo po vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema,

H.

ker lahko pravilno izvajanje Dublinske uredbe povzroči neenakomerno porazdelitev odgovornosti za osebe, ki iščejo zaščito, v škodo nekaterih držav članic, ki so zaradi geografske lege zlasti izpostavljene migracijskim tokovom,

I.

ker ocena Komisije kaže, da je moralo leta 2005 13 držav članic na zunanjih mejah Unije obravnavati vedno večje izzive, ki so posledica dublinskega sistema,

J.

ker morajo južne države članice sprejemati prošnje za azil nezakonitih priseljencev, ki jih rešijo, ko na poti v Evropo zaidejo v težave,

K.

ker morajo južne države članice sprejemati prošnje za azil nezakonitih priseljencev brez kakršne koli pomoči tretjih držav, čeprav so k temu zavezane v skladu z mednarodnim pravom,

L.

ker morda izpolnjevanje obveznosti glede evidentiranja nezakonitih priseljencev v zbirko podatkov Eurodac ni v interesu držav članic, ker se zaradi tega lahko poveča število prošenj za azil, ki jih bodo morale obravnavati,

M.

ker Dublinska uredba uvaja sistem, ki je namenjen določitvi države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za azil, vendar na začetku ni bil vzpostavljen kot mehanizem za porazdelitev bremena, zato tudi temu ne služi,

N.

ker mora kakršna koli ocena dublinskega sistema vključevati konkreten, trajen, pravičen in funkcionalen mehanizem za porazdelitev bremena,

O.

ker je načelo države prvega vstopa v okviru dublinskega sistema zelo pritiskalo na države članice na zunanjih mejah,

P.

ker se v posameznih državah članicah stopnje priznavanja kandidatov za status begunca za nekatere državljane tretjih držav razlikujejo od približno 0 % do 90 %,

Q.

ker je bistveno, da so posamezniki, ki vlagajo prošnje, v celoti seznanjeni z dublinskim postopkom in njegovimi možnimi posledicami v jeziku, ki ga razumejo,

R.

ker člen 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da morajo javni organi ali zasebne ustanove pri ukrepanju v zvezi z otroki vedno upoštevati predvsem koristi otroka,

S.

ker čeprav Dublinska uredba kot prvo merilo, ki ga je treba uporabiti, navaja enotnost družine, se ta določba pogosto ne uporablja,

T.

ker so statistični podatki o predajah očitno pomanjkljivi, saj na primer ne vključujejo informacij o številu zahtev za sprejema prosilca za azil zaradi nezakonitega prehoda meje, ali deleža „sprejemov“ v primerjavi z deležem „ponovnih sprejemov“,

U.

ker je leta 2005 devet od novih držav članic objavilo, da so zabeležile več predaj v državo v okviru izvajanja Dublinske uredbe, in ker so države članice, ki nimajo zunanjih kopenskih meja Unije, objavile, da so zabeležile več predaj iz države,

V.

ker Komisija ni uspela oceniti stroškov dublinskega sistema in je ta podatek pomemben, da se lahko oceni njegovo učinkovitost,

W.

ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve na zasedanju v Luksemburgu 12. in 13. junija 2007 Komisijo pozval, da čim prej predloži predlog spremembe k Uredbi Eurodac, da se policijskim organom in organom kazenskega pregona držav članic ter Europolu pod določenimi pogoji omogoči dostop do zbirke podatkov Eurodac, ki je bila prvotno vzpostavljena kot orodje za izvajanje Dublinske uredbe,

Učinkovitost sistema in porazdelitev odgovornosti

1.

je trdno prepričan, da je treba v Evropski uniji zagotoviti zadovoljivo in enotno raven zaščite, drugače dublinski sistem ne bo nikoli dosegel zadovoljivih rezultatov s tehničnega vidika in vidika prosilcev za azil, ki bodo še naprej imeli utemeljene razloge za vlaganje prošenj v določeni državi članici, da bi lahko izkoristili najugodnejše postopke sprejemanja odločitev;

2.

je trdno prepričan, da bo dublinski sistem zaradi pomanjkanja pravega evropskega azilnega sistema in enotnega postopka še naprej nepravičen za prosilce za azil in hkrati za nekatere države članice;

3.

ponovno poudarja nujno potrebo po izboljšanju kakovosti in usklajenosti procesa odločanja; je prepričan, da lahko v zvezi s tem pomembno vlogo igra Evropski azilni urad, na primer z zagotavljanjem usposabljanja za dosego visokih skupnih standardov in zagotavljanjem podporne strokovne skupine;

4.

poziva Komisijo, da preuči načine za zagotovitev neposrednega financiranja Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) kot dopolnitev sedanjega financiranja na podlagi projektov, da bo ta lahko okrepil spremljanje in svetovanje v EU in naprej razvijal metode, namenjene podpiranju nacionalnih organov pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje kakovosti njihovega odločanja;

5.

poziva Komisijo, da predloži predloge za uvedbo mehanizmov za porazdelitev bremena, ki lahko pomagajo ublažiti nesorazmerno obremenitev določenih držav članic, zlasti držav članic na zunanjih mejah, vendar ne sodijo v dublinski sistem;

6.

poziva Komisijo, da pred vzpostavitvijo evropskih mehanizmov za porazdelitev bremen preuči možnost vzpostavitve drugačnih mehanizmov, ne le finančnih, na podlagi Dublinske uredbe, da se bodo odpravile pogubne posledice njenega izvajanja za manjše države članice na zunanjih mejah Unije;

7.

poziva Komisijo, da zagotovi zavezujoč mehanizem za preprečitev predaje prosilcev za azil državam članicam, ki ne zagotavljajo celovite in pravične obravnave njihovih prošenj, in da sistematično sprejme ukrepe proti tem državam;

8.

poziva Komisijo, naj vzpostavi pomembne dvostranske delovne odnose s tretjimi državami, da se olajša sodelovanje in zagotovi izpolnjevanje mednarodnih pravnih obveznosti s strani teh tretjih držav glede Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in glede reševanja na morju;

Pravice prosilcev za azil

9.

poziva Komisijo, da v novo uredbo uvede jasnejše in strožje določbe v zvezi z načini obveščanja ljudi, ki iščejo zaščito, o posledicah Dublinske uredbe in da razmisli o izdelavi brošure, ki bi jo lahko prevedli v določeno število jezikov in razdelili v vseh državah članicah in bi upoštevala raven pismenosti posameznikov;

10.

poziva Komisijo, da spremeni člena 19 in 20 Dublinske uredbe v zvezi s sprejemom in ponovnim sprejemom tako, da se prosilcem zagotovi avtomatična pravica do pritožbe z odložilnim učinkom zoper odločitev o prenosu odgovornosti na drugo državo v skladu z Dublinsko uredbo;

11.

ponovno poudarja, da mora načelo nevračanja ostati eden izmed temeljev katerega koli skupnega azilnega sistema na ravni EU, ter vztraja, da Dublinska uredba ne sme biti vzrok, da se obravnavanje prošnje zaradi postopkovnih razlogov ustavi in da se po predaji v okviru dublinskega postopka prvotne prošnje ponovno ne obravnava celovito in pošteno; meni, da je treba to z uredbo jasno določiti;

12.

meni, da je treba izboljšati izmenjavo informacij o predajah med državami članicami, zlasti v zvezi s posebno zdravstveno oskrbo, ki jo prosilci potrebujejo;

13.

poziva Komisijo, da preuči možnost, da bi se lahko zadevna oseba, ki bi se morala na podlagi dublinskega sistema predati drugi državi članici, predala državi izvora le na njeno izrecno prošnjo in ob popolnem spoštovanju postopkovnih pravic;

Ponovna združitev družine in načelo največje koristi otroka

14.

predlaga, da se na ravni EU sprejmejo skupne smernice glede ugotavljanja starosti in da se v dvomu odloči v korist otroka;

15.

opozarja, da je treba pri odločanju v zvezi z otroki vedno upoštevati načelo največje koristi za otroka; vztraja, da mladoletniki brez spremstva nikoli ne smejo biti pridržani ali predani drugi državi članici, razen za namen ponovne združitve družine ter če se izkaže, da je takšna predaja potrebna, pri čemer mora biti otroku v celotnem postopku zagotovljeno zakonito zastopstvo in spremstvo; zato pozdravlja namen Komisije, da nadalje pojasni uporabo dublinskih pravil za mladoletnike brez spremstva;

16.

obžaluje, da je opredelitev družinskega člana v skladu z veljavno uredbo preveč omejevalna, ter poziva Komisijo, da razširi opredelitev tako, da bo vključevala vse bližnje sorodnike in dolgoletne partnerje, zlasti tiste, ki nimajo druge družinske podpore, in odrasle otroke, ki ne morejo skrbeti sami zase;

17.

pozdravlja namen Komisije, da razširi obseg uporabe Dublinske uredbe na subsidiarno zaščito ter s tem omogočila prosilcem za subsidiarno zaščito, da se ponovno združijo z družinskimi člani, ki jim je bila tovrstna zaščita odobrena ali so zaprosili zanjo v drugi državi članici;

Pridržanje

18.

poziva Komisijo, da doda določbo, v skladu s katero se pridržanje prosilcev uporabi le kot ukrep v skrajni sili, obenem pa določi razloge za pridržanje in postopkovne zaščitne ukrepe, ki jih je treba zagotoviti;

19.

poziva Komisijo, da se v Dublinski uredbi izrecno navede, da so prosilci v okviru dublinskega sistema upravičeni do enakih pogojev za sprejem kot drugi prosilci za azil v skladu s členom 3(1) Direktive o sprejemu, ki določa splošna pravila zlasti v zvezi z materialnimi pogoji za sprejem, zdravstvenim varstvom, svobodo gibanja in šolanjem mladoletnikov;

Humanitarna določba in določba o prenosu suverenosti

20.

meni, da humanitarna določba iz člena 15 Dublinske uredbe dublinskemu sistemu zagotavlja znatno prožnost, vendar jo je treba uporabljati širše, da družine ne bi trpele zaradi ločenosti;

21.

meni, da je treba prosilca za azil, ki je zaradi resne bolezni, hude invalidnosti, starosti ali nosečnosti še posebno ranljiv in je zato odvisen od pomoči sorodnika, ki se zadržuje na ozemlju države članice, ki ni odgovorna za obravnavo prošnje, ponovno združiti z omenjenim sorodnikom, če je to mogoče; poziva Komisijo, da razmisli o obvezni uporabi zadevnih določb humanitarne določbe iz člena 15(2);

22.

meni, da bi bilo treba za organizacije, kot sta Rdeči križ in Rdeči polmesec, uvesti dolžnost, da na lastno pobudo izsledijo družinske člane;

23.

pozdravlja namen Komisije, da se podrobneje opredelijo okoliščine in postopki za uporabo določbe o prenosu suverenosti, zlasti zato, da se uvede zahteva o soglašanju prosilca za azil;

Zbiranje podatkov in Eurodac

24.

je zaskrbljen nad razhajanji in pomanjkljivostmi pri zbiranju podatkov, izpostavljenimi v poročilu Komisije o oceni dublinskega sistema, zlasti v zvezi z jemanjem prstnih odtisov nezakonitim priseljencem na mejah Unije, zaradi česar obstaja resen dvom o veljavnosti sistema; verjame, da bo zgoraj navedena Uredba (ES) št. 862/2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti zainteresiranem stranem zagotovila natančnejši prikaz delovanja dublinskega sistema in drugih instrumentov Skupnosti v zvezi z mednarodno zaščito;

25.

je zaskrbljen, ker zdaj ni na voljo nobena ocena stroškov dublinskega sistema; poziva Komisijo, da odpravi to težavo, ker je to pomemben dejavnik za oceno sistema;

26.

se je z zanimanjem seznanil s pomisleki Komisije v zvezi z zbiranjem in kakovostjo podatkov, poslanih centralni enoti Eurodaca, ter neizpolnjevanjem obveznosti o brisanju določenih podatkov in predpisov o spoštovanju osebnih podatkov; meni, da je treba te pomanjkljivosti v zvezi z zanesljivostjo Eurodaca pred načrtovanjem kakršne koli druge uporabe te zbirke podatkov ustrezno preučiti;

27.

meni, da bi morala vsaka država članica na zaprtem seznamu navesti agencije in organe, ki imajo dostop do zbirke podatkov Eurodac, in pojasniti njihove namene, da se prepreči kakršna koli nezakonita uporaba podatkov;

28.

poudarja, da obstaja nevarnost, da bi se z razširitvijo dostopa do sistema Eurodac za policijske organe in organe kazenskega pregona ter Europol informacije posredovale tretjim državam, kar bi lahko imelo negativne posledice za prosilce za azil in njihove družine; je prepričan, da bi se s tem povečalo tveganje za zaznamovanost prosilcev za azil;

*

* *

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(2)  UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(3)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(4)  UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

(5)  UL L 199, 31.7.2007, str. 23.

(6)  2807. zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu, 12. in 13. junij 2007.

(7)  UL L 144, 6.6.2007, str. 1.

(8)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 301.

(9)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 364.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0012.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0107.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/10


Torek, 2. september 2008
Določena vprašanja glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti

P6_TA(2008)0386

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o določenih vprašanjih glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (2007/2258(INI))

2009/C 295 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila Komisije o določenih vprašanjih glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (KOM(2007)0207) („poročilo Komisije“),

ob upoštevanju Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) (1),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0249/2008),

A.

ker se je število ljudi in prevoznih sredstev, ki potujejo čez nacionalne meje v poslovne in zasebne namene, zaradi prostega pretoka ljudi v EU zlasti v zvezi z nedavnima širitvama in ustrezno razširitvijo schengenske skupine znatno povečalo v zelo kratkem obdobju,

B.

ker je zaradi prednostne naloge varovanja žrtev nesreč potrebna jasna, natančna in učinkovita zakonodaja v zvezi z avtomobilskim zavarovanjem na ravni EU,

C.

ker je bila s Četrto direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti Komisija pozvana, naj Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju in učinkovitosti nacionalnih sankcij, uvedenih v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora, in o njihovi enakovrednosti, ter da po potrebi pripravi predloge,

D.

ker obravnava poročilo Komisije določbe v zvezi z nacionalnimi sankcijami, učinkovitostjo mehanizmov pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov in obstoječo razpoložljivost prostovoljnega zavarovanja stroškov postopka, ki ga lahko dodatno sklenejo morebitni oškodovanci v prometnih nesrečah,

E.

ker ureja člen 4(6) Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti postopek utemeljene ponudbe, pri čemer imajo oškodovanci v avtomobilskih nesrečah v tujini pravico do uveljavitve odškodnine prek zavarovateljevega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki je določen v državi, kjer ima oškodovanec stalno prebivališče,

F.

ker mora oškodovanec od zavarovatelja v treh mesecih prejeti utemeljen odgovor, pri čemer so v nasprotnem primeru predvidene sankcije,

G.

ker je treba delovanje teh določb še vedno pojasniti,

H.

ker mora Komisija pri izvajanju politik EU v celoti upoštevati širitev, zlasti sorazmerno visoke stroške zavarovanja avtomobilske odgovornosti v novih državah članicah,

I.

ker se v državah članicah izvajajo različne določbe o sankcijah v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora,

J.

ker so posvetovanja z nacionalnimi organi, vključno s temi organi v novih državah članicah potrdila, da so sedanje določbe o sankcijah, kjer obstajajo, ustrezne in da je njihovo izvajanje učinkovito v celotni EU,

K.

ker nekatere države članice ne predvidevajo posebnih sankcij in se zanašajo izključno na dolžnost zavarovateljev, da plačujejo predpisane obresti na znesek odškodnine, če se utemeljena ponudba/odgovor ne opravi v roku treh mesecev,

L.

ker je sistem pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov dobro znan v večini držav članic,

M.

ker je posvetovanje, ki ga je izvedla Komisija, da bi ocenila osveščenost državljanov o sistemu pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, vključevalo le države članice in zavarovalni sektor, ne da bi primerno vključevalo državljanov in potrošniške organizacije, namreč tiste, ki jim je najbolj pomembno, da sistem pravilno deluje;

N.

ker je zavarovanje stroškov postopka za pravne stroške, ki jih krije oškodovanec iz prometne nesreče, na voljo v večini držav članic; ker je več kot 90 % vseh primerov urejenih v izvensodnih poravnavah in so stroški postopka v večini držav članic povrnjeni; ker so poleg tega zavarovatelji za stroške postopka zagotavljali kritje vseh vrst primerov v tujini že v preteklosti in zato ustanovili lastne oddelke za odškodninske zahtevke iz tujine in spodbujanje hitrih obravnav,

O.

ker o vprašanju, ali morajo biti taki utemeljeni stroški postopka kriti z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti v vseh državah članicah, še vedno poteka razprava,

P.

ker kritje stroškov postopka v vseh državah članicah z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti pripomore k boljšemu varovanju evropskih potrošnikov in povečuje njihovo zaupanje,

Q.

ker se zavarovalni trgi v novih državah članicah stalno razvijajo; ker je v številnih državah članicah zavarovanje stroškov postopka na trgu relativno novo in ga je treba zato spodbujati, saj je javnost o tem obveščena sorazmerno slabo,

R.

ker mora biti potrošnikovo zaupanje v zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zlasti kadar so zahtevana pravna sredstva, zaradi obveznega kritja stroškov postopka večje, saj so potrošniki v več državah članicah previdni v zvezi z visokimi pravnimi stroški, ki bi bili kriti z obveznim zavarovanjem,

S.

ker bi bilo sodstvo zaradi obveznega zavarovanja stroškov postopka še bolj obremenjeno, primeri pa bi bili bolj zapleteni, pri čemer bi bilo zato verjetno tudi več zamud v zvezi z reševanjem sporov ter večji delež neupravičenih odškodninskih zahtevkov,

T.

ker imata zavarovanje avtomobilske odgovornosti in zavarovanje stroškov postopka različne cilje ter različne naloge, in sicer da zavarovanje avtomobilske odgovornosti omogoča kritje stroškov vseh odškodninskih zahtevkov potrošnikov zoper njega v prometni nesreči in da zavarovanje stroškov postopka krije vse pravne stroške vložitve zahtevka zoper tretjo stranko v prometni nesreči,

U.

ker so javne kampanje nacionalnih organov, zavarovalnega sektorja in potrošniških organizacij pomembne za razvoj nacionalnih trgov,

1.

pozdravlja poročilo Komisije in poudarja pomembnost vključevanja vseh zainteresiranih strani v celoti in učinkovito, zlasti potrošnikov, v proces posvetovanja v zvezi z oblikovanjem politik EU na tem področju;

2.

zato poziva k sistematičnemu vključevanju potrošniških organizacij, ki zastopajo zlasti oškodovance, v proces ocenjevanja učinkovitosti vzpostavljenih sistemov v državah članicah;

3.

pozdravlja naknadno vrednotenje zakonodajnih ukrepov, s čimer se zagotovi, da pravila delujejo, kot je bilo predvideno, in da se poudarijo kakršne koli nepredvidene neustrezne uporabe;

4.

poudarja pomembnost večjega potrošnikovega zaupanja v politiko avtomobilskega zavarovanja v zvezi s potovanjem z motornimi vozili čez meje znotraj EU zlasti za voznike iz starih držav članic, ki potujejo v nove države članice, in obratno;

5.

meni, da spodbujanje obstoječih pravnih in tržno usmerjenih rešitev, ki varujejo potrošnika, krepi potrošnikovo zaupanje v avtomobilsko zavarovanje;

6.

meni, da so države članice odgovorne tudi za dobro delovanje svojih nacionalnih sistemov za zavarovanje glede na novo zakonodajo EU v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora in stroški postopka, ki jih krije oškodovanec;

7.

poziva Komisijo, naj nadaljuje z natančnim spremljanjem učinkovitosti delovanja tržnih mehanizmov in o tem redno poroča Parlamentu;

8.

meni, da sama zahteva, da zavarovalec v primeru zamude plača predpisane obresti, ni kaznovalni instrument, in da mora zato Komisija glede tega izvajati večji nadzor in sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovi nemoteno delovanje trgov in učinkovito varstvo potrošnikov v vseh državah članicah;

9.

poudarja, da se morajo delovni odnosi med Komisijo, nacionalnimi organi, zavarovalništvom in potrošniki okrepiti za zagotovitev stalnih določb z natančnimi podatki o izboljšanju vzpostavljenega sistema;

10.

meni, da je treba uporabljati načelo subsidiarnosti v skladu s splošno veljavnim pristopom EU v zvezi s sankcijami ter da ni potrebno usklajevati nacionalnih določb o sankcijah;

11.

meni, da so nacionalni regulativni organi primernejši za zagotavljanje največje možne stopnje varstva potrošnikov na svojih nacionalnih trgih;

12.

zato priporoča, da se določitev sankcij v skladu s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora prepusti presoji držav članic, pri čemer se jim prepusti tudi izbira, katere vrste in stopnje določb so primerne;

13.

poziva države članice, naj zagotovijo učinkovitost predvidenih sankcij, ki se izvršijo v primeru neupoštevanja trimesečnega roka za predložitev utemeljenega odgovora na odškodninski zahtevek ali utemeljene ponudbe za odškodnino;

14.

meni, da je treba pred nalaganjem sankcij pozorno preučiti vzroke zaradi katerih zavarovalnice ne upoštevajo pravil, zlasti ob upoštevanju dejavnikov, ki niso odvisni od zavarovalnic samih; upa, da bo Komisija še naprej spremljala nacionalne trge in nudila svoj prispevek tistim nacionalnim organom, ki njeno pomoč potrebujejo;

15.

ponovno poudarja pomembnost večjega zaupanja državljanov v delovanje sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki se doseže z javnimi kampanjami in ostalimi ustreznimi ukrepi;

16.

poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo zaupanje potrošnikov s spodbujanjem primernih ukrepov za večjo osveščenost in izkoriščanje informacijskih centrov za nacionalno zavarovanje, kot je zahteva, da morajo zavarovalci v svoje pogodbene informacije vključiti kontaktne podatke informacijskega centra v ustrezni državi članici;

17.

poleg tega poziva države članice, naj v okviru predpogodbenih informacij od zavarovateljev zahtevajo, da potrošnikom zagotovijo celovite informacije o načinu delovanja sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, možnosti njegove uporabe in prednostih, ki jih ima ob njegovi uporabi zavarovana stranka;

18.

poziva Komisijo, naj nadaljuje s spremljanjem delovanja sistema ter usklajuje in pomaga, kadar je potrebno ali kadar prosijo za podporo nacionalni organi;

19.

poleg tega meni, da bi potrošniki zaradi obveznega kritja pravnih stroškov v zvezi z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti jasno odklanjali izvensodne poravnave, da bi bilo število sodnih obravnav večje, da bi bile zato delovne obremenitve sodstva neupravičeno večje in da bi obstajalo tveganje za destabilizacijo delovanja trga obstoječih in razvijajočih se prostovoljnih zavarovanj stroškov postopka;

20.

zato meni, da bi negativni učinki vzpostavljanja sistema obveznega kritja pravnih stroškov pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti presegle morebitne prednosti;

21.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme vse potrebne ukrepe za večjo osveščenost v zvezi z zavarovanjem pravne varnosti, kot tudi drugimi oblikami zavarovanja, zlasti v novih državah članicah in si prizadeva predvsem za obveščanje potrošnikov o prednostih ponudbe in takšnega zavarovanja;

22.

v zvezi s tem preučuje vlogo nacionalnih regulativnih organov, ki je ključna za izvajanje najboljših praks drugih držav članic;

23.

zato poziva Komisijo, naj okrepi varstvo potrošnikov predvsem s pozivom vsem državam članicam, naj spodbudijo svoje nacionalne regulativne organe in nacionalne zavarovalnice k prizadevanjem za večjo osveščenost o razpoložljivosti prostovoljnih zavarovanj stroškov postopka;

24.

meni, da lahko predpogodbene informacije o zavarovanju avtomobilske odgovornosti vsebujejo informacije o možnosti kritja stroškov postopka;

25.

poziva države članice, naj od nacionalnih regulativnih organov in posrednikov zahtevajo, da svoje stranke obveščajo o možnih tveganjih in dodatnih prostovoljnih zavarovanjih, ki bi jih lahko potrošnik izkoristil, kot so na primer zavarovanje stroškov postopka, stroški asistence in zavarovanje proti kraji;

26.

poziva države članice, ki nimajo vzpostavljenih alternativnih sistemov za reševanje sporov v zvezi s poravnavami zahtevkov, naj uvedejo take sisteme, ki temeljijo na najboljši praksi drugih držav članic;

27.

poziva, naj Komisija ne sodi prenagljeno o izidih naročenih študij o različnih odškodninah za telesne poškodbe na podlagi sprejete uredbe Rim II (2), študij, ki bi lahko predlagale rešitve z zavarovalnicami in torej spremembo Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 181, 20.7.2000, str. 65.

(2)  Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“) (UL L 199, 31.7.2007, str. 40).


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/13


Torek, 2. september 2008
Usklajena strategija za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam

P6_TA(2008)0387

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (2008/2033(INI))

2009/C 295 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. maja 2006 o potrebi po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (KOM(2006)0254),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2007 o nekaterih ključnih elementih, ki vplivajo na oblikovanje strategije za boj proti goljufijam na področju DDV znotraj EU (KOM(2007)0758),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. aprila 2004 o uporabi dogovorov o upravnem sodelovanju v boju proti goljufijam na področju DDV (KOM(2004)0260),

ob upoštevanju sklepov Sveta po zasedanjih z dne 14. maja 2008, 5. junija 2007, 28. novembra 2006 in 7. junija 2006,

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 8/2007 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2005 o prispevku obdavčevanja in carinskih politik k lizbonski strategiji (KOM(2005)0532),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2008 o ukrepih za spremembo sistema DDV zaradi boja proti goljufijam (KOM(2008)0109),

ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 17. marca 2008 za Direktivo Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti, in za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti (KOM(2008)0147),

ob upoštevanju člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju priporočil iz sklepov Sveta po zasedanju z dne 14. maja 2008 o davčnih vprašanjih, povezanih s sporazumi med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0312/2008),

A.

ker imajo davčne goljufije hude posledice za proračune držav članic in sistem virov Evropske unije, kršijo načela poštenega in preglednega obdavčenja ter lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, s čimer vplivajo na delovanje notranjega trga; ker so poštena podjetja zaradi davčnih goljufij v slabšem konkurenčnem položaju, izgubo davčnega prihodka pa na koncu poplačajo evropski davkoplačevalci z drugimi oblikami obdavčitve,

B.

ker davčne goljufije ogrožajo enakopravnost in davčno pravičnost, saj se izgube prihodka javnih financ pogosto nadomestijo z davki, ki najbolj prizadenejo manj premožne in najbolj poštene davkoplačevalce, ki nimajo možnosti ali namena, da bi se izognili svojim davčnim obveznostim ali jih utajili,

C.

ker je rast čezmejne trgovine, ki je posledica vzpostavitve notranjega trga, povzročila, da število transakcij, pri katerih sta kraj obdavčenja in sedež osebe, ki je dolžna plačati DDV, v dveh različnih državah članicah, narašča,

D.

ker so tisti, ki uporabljajo nove oblike davčnih goljufij, povezanih s čezmejnimi transakcijami, kot so davčni vrtiljak ali goljufije z manjkajočim gospodarskim subjektom znotraj Skupnosti, izkoristile razdrobljenost in luknje veljavnih davčnih sistemov, in ker so nujne spremembe v načinu delovanja DDV,

E.

ker utaja DDV in goljufije v zvezi s tem vplivajo tudi na financiranje proračuna Evropske unije, saj morajo zaradi njih države članice prispevati več lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka,

F.

ker boj proti goljufijam, čeprav je večinoma v pristojnosti držav članic, ni težava, ki bi jo bilo mogoče rešiti le na nacionalni ravni,

G.

ker globalizacija z vse večjo vpletenostjo podjetij s sedežem v tretjih državah v davčne vrtiljake, širitvijo elektronskega trgovanja in globalizacijo storitvenih trgov povzroča čedalje večje težave v boju proti davčnim goljufijam na mednarodni ravni; ker ti dejavniki govorijo v prid izboljšanemu mednarodnemu sodelovanju, zlasti kar zadeva DDV,

H.

ker se davčne goljufije v Evropski uniji pojavljajo zaradi trenutnega prehodnega sistema DDV, ki je preveč zapleten in je zaradi njega težko slediti transakcijam v Skupnosti, ki tako postanejo nepregledne in se jih zato lažje zlorablja,

I.

ker bi se morale Komisija in države članice pri preučevanju možnosti boja proti davčnim goljufijam čim bolj izogibati ukrepom, ki bi lahko povzročili nesorazmerno upravno obremenitev za podjetja in davčne uprave ali diskriminacijo med gospodarskimi subjekti,

J.

ker sta Komisija in Računsko sodišče večkrat izjavila, da sistem za izmenjavo informacij med državami članicami o dobavi blaga v Skupnosti ne zagotavlja ustreznih in pravočasnih podatkov za učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV; ker so zato potrebna jasnejša in bolj zavezujoča pravila o sodelovanju med državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF),

K.

ker je vsa razpoložljiva tehnologija, vključno z elektronskim shranjevanjem in prenosom nekaterih podatkov za DDV in trošarine, nujno potrebna za pravilno delovanje davčnih sistemov držav članic; ker je treba izboljšati pogoje za izmenjavo elektronsko shranjenih podatkov v posamezni državi članici in neposredni dostop držav članic do teh podatkov; ker morajo davčne oblasti držav članic osebne podatke skrbno obdelovati za določene namene in na podlagi privolitve zadevne osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom,

L.

ker lahko gospodarski subjekti pridobijo le zelo razdrobljene podatke o davčnem statusu svojih strank na področju DDV,

M.

ker je treba poleg krepitve načinov za odkrivanje davčnih goljufij okrepiti tudi veljavno zakonodajo na področju pomoči pri izterjavi davkov, enakosti davčne obravnave in izvedljivosti v poslovanju podjetij,

Strategija EU na področju davčnih goljufij

1.

ugotavlja, da mora biti namen strategije EU na področju davčnih goljufij boj proti davčnim izgubam zaradi davčnih goljufij z opredelitvijo področij, kjer so mogoče izboljšave zakonodaje EU in upravnega sodelovanja med državami članicami, s katerimi se učinkovito spodbuja zmanjšanje davčnih goljufij, pri čemer se ne povzročajo nepotrebne obremenitve za davčne uprave in davkoplačevalce;

2.

poziva države članice, da se resno spopadejo z davčnimi goljufijami;

3.

opozarja, da sistem DDV, ki temelji na načelu države porekla – to pomeni, da se transakcije med državami članicami, za katere je obvezno plačati DDV, obdavčijo v državi porekla, namesto da bi imele ničelno stopnjo – ostaja dolgoročna rešitev za učinkovit boj proti davčnim goljufijam; ugotavlja, da zaradi načela države porekla proizvodov, s katerimi se trguje na notranjem trgu, ni treba izvzeti iz plačila DDV in jih nato obdavčiti v namembni državi; opozarja, da sistem DDV, ki temelji na načelu države porekla, ne bo operativen, če ne bo poskrbljeno za oblikovanje klirinškega sistema, kot je Komisija predlagala že leta 1987;

4.

obžaluje nasprotovanje nekaterih držav članic v zadnjih desetih letih, kar je onemogočilo oblikovanje učinkovite strategije EU za boj proti davčnim goljufijam;

5.

obžaluje, da Svet kljub nenehnim analizam, zahtevam in pomislekom ni sprejel učinkovite strategije za boj proti davčnim goljufijam;

6.

poziva Komisijo, naj si kljub številnim neuspehom v preteklih desetletjih še naprej odločno prizadeva za rešitev tega problema;

Splošna vprašanja: obseg davčnih goljufij in njihove posledice

7.

priznava, da so ocene skupnih (neposrednih in posrednih) davčnih izgub zaradi davčnih goljufij od 200 do 250 milijard EUR, kar je od 2 do 2,25 % BDP Evropske unije, od česar je 40 milijard EUR posledica goljufij na področju DDV, kar po ocenah vključuje 10 % prihodkov iz DDV, 8 % skupnih prihodkov iz trošarin za alkoholne pijače iz leta 1998 in 9 % skupnih prihodkov iz trošarin za tobačne izdelke; vendar obžaluje, da ni na voljo natančnih podatkov, ker se nacionalni standardi poročanja tako močno razlikujejo;

8.

poziva k enotni statistični raziskavi v vseh državah članicah, kar bo osnova za preglednost in nacionalne ukrepe za boj proti goljufijam;

9.

obžaluje, da ni mogoče ustrezno oceniti niti dejanskega obsega te težave niti spremljanja pozitivnih oziroma negativnih sprememb, ker ni na voljo podatkov, zbranih na nacionalni ravni;

10.

poziva Komisijo, naj razmisli o usklajenem evropskem sistemu zbiranja podatkov o davčnih goljufijah in njihove statistične obdelave, da bo mogoče ta pojav točno oceniti v vseh njegovih razsežnostih;

11.

znova opozarja, da sive ekonomije ne bo mogoče izkoreniniti brez uvedbe ustreznih spodbud; poleg tega predlaga, da bi države članice prek lizbonske preglednice poročale, v kolikšni meri jim je uspelo sivo ekonomijo zmanjšati;

Sedanji sistem DDV in njegove pomanjkljivosti

12.

ugotavlja, da so davčne goljufije, povezane z DDV, zlasti skrb zbujajoče za delovanje notranjega trga, če imajo neposreden čezmejni vpliv, povzročajo znatne izgube prihodka in neposredno vplivajo na proračun EU;

13.

poudarja, da je bil sedanji sistem DDV, uveden leta 1993, predviden kot prehodni sistem in da je Parlament zahteval, da Komisija predloži predloge za sprejetje končne odločitve o dokončnem sistemu DDV do leta 2010;

14.

ocenjuje, da se je zaradi prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala na notranjem trgu od leta 1993 ter napredka na področju novih tehnologij, zaradi katerega je na voljo vse več majhnih proizvodov visoke vrednosti, čedalje težje boriti proti goljufijam na področju DDV, pri čemer to težavo še bolj zaostruje zapleten in razdrobljen sedanji sistem, ki otežuje sledenje transakcijam, zato je več možnosti za zlorabe;

15.

ugotavlja, da so čedalje pogostejše goljufije v zvezi z manjkajočim gospodarskim subjektom in namerne zlorabe sistema DDV, katerega pomanjkljivosti s takšnimi prevarami izkoriščajo kriminalne tolpe; opozarja na raziskavo goljufije z vrtiljakom DDV, ki jo je sprožil Eurojust in v katero je bilo vključenih 18 držav članic, vrednost davčne goljufije pa je znašala okoli 2,1 milijarde EUR;

16.

podpira Komisijo pri prizadevanju za temeljito spremembo sedanjega sistema DDV; pozdravlja dejstvo, da države članice zdaj tej zadevi namenjajo nekaj pozornosti, in jih poziva, da se pripravijo na sprejetje bistvenih ukrepov v zvezi s tem;

17.

meni, da je sedanji sistem zastarel in da ga je treba temeljito spremeniti, pri čemer se poštenih podjetij ne sme preobremeniti z birokracijo; meni, da poslovanje brez sprememb ni mogoče;

Nadomestni sistemi sedanjega sistema DDV

Sistem obrnjene davčne obveznosti

18.

ugotavlja, da pri sistemu obrnjene davčne obveznosti DDV plača stranka, ki je davčni zavezanec, in ne dobavitelj; priznava, da je prednost takega sistema onemogočenje goljufij v zvezi z manjkajočim gospodarskim subjektom, ker je DDV dolžen plačati davčni zavezanec, ki se mu blago dobavi;

19.

ugotavlja, da bi bila uvedba dvojnega sistema DDV v nasprotju z učinkovitim delovanjem notranjega trga in bi povzročila še dodatne zaplete, kar bi lahko vlagatelje odvračalo od poslovnih naložb, to pa bi bilo mogoče dolgoročno odpraviti le s splošnim in obveznim sistemom obrnjene davčne obveznosti, in ne z izbirnim sistemom ali sistemom izbranih dobav;

20.

poleg tega ugotavlja, da sistem obrnjene davčne obveznosti ne omogoča razdrobljenega plačila in da se skupni DDV plača le na koncu dobavne verige, pri čemer se odpravi samoupravljalni nadzorni mehanizem za DDV; opozarja, da se lahko pojavijo nove oblike goljufij, vključno z večjimi davčnimi izgubami na ravni maloprodaje in zlorabo identifikacijskih številk za DDV, ter da bi lahko boj proti tem goljufijam z uvedbo dodatnega preverjanja povzročil dodatno upravno obremenitev za poštene gospodarske subjekte; zato pred uvedbo sistema obrnjene davčne obveznosti poziva k previdnosti in resnemu premisleku; kljub temu ugotavlja, da bi uvedba mejne vrednosti za omejitev tveganja neobdavčene končne porabe prispevala k boju proti goljufijam, in ocenjuje, da je mejna vrednost 5 000 EUR, ki jo je predlagal Svet, primerna;

Pilotni projekt

21.

čeprav ostaja previden in kritičen, se strinja, da bi lahko pilotni projekt državam članicam pomagali razumeti tveganje v zvezi s sistemom obrnjene davčne obveznosti, ter poziva Komisijo in države članice, da določijo ustrezna zagotovila, da ne države članice, ki bodo sodelovale, ne druge države članice med pilotnim projektom ne bodo izpostavljene večjemu tveganju;

Obdavčenje dobave blaga v Skupnosti

22.

meni, da bi bila najboljša rešitev za boj proti goljufijam na področju DDV pri čezmejnih dobavah blaga sistem, v katerem bi lahko oprostitev plačila DDV za dobavo v Skupnosti nadomestili z obdavčitvijo po 15-odstotni stopnji; ugotavlja, da bi tak sistem deloval bolje, če bi zelo raznolike in zapletene znižane stopnje znatno poenostavili, s čimer bi se zmanjšala upravna obremenitev za podjetja in davčne organe; ugotavlja, da bi bilo treba posamezne znižane stopnje DDV, ki so bile določene pred letom 1992, pozorno preveriti in oceniti, ali je njihov obstoj ekonomsko utemeljen;

23.

priznava, da bi bilo treba zaradi neenotnih stopenj DDV za dobavo blaga v Skupnosti ponovno uskladiti plačila med državami članicami; meni, da bi morala takšno uskladitev izvesti klirinška hiša, ki bi olajšala prenos prihodkov med državami članicami; opozarja, da je delovanje klirinške hiše tehnično izvedljivo;

24.

meni, da bi bil morda decentraliziran sistem klirinške hiše primernejši in bi se lahko uvedel hitreje, če bi državam članicam omogočal, da se dvostransko dogovorijo o pomembnih podrobnostih, pri čemer bi upoštevale individualno trgovinsko bilanco, podobnosti pri delovanju sistema DDV in nadzornih mehanizmov ter vzajemno zaupanje;

25.

poudarja, da bi morala biti davčna uprava države članice dobaviteljice pristojna za izterjavo DDV od dobavitelja in za izvedbo prenosa prek klirinškega sistema k davčni upravi v kraju nakupa v Skupnosti; priznava, da je treba med davčnimi upravami vzpostaviti vzajemno zaupanje;

Upravno sodelovanje in medsebojna pomoč na področju DDV, trošarin in neposrednega obdavčenja

26.

poudarja, da se države članice same ne morejo boriti proti čezmejnim davčnim goljufijam; meni, da izmenjava informacij ter sodelovanje med državami članicami in s Komisijo ne zadostujeta za uspešen boj proti davčnim goljufijam, kar zadeva njihovo vsebino ali hitrost; meni, da neposredni stiki med lokalnimi ali nacionalnimi uradi za boj proti goljufijam niso dovolj pogosti in niso ustrezno izkoriščeni, kar povzroča neučinkovitost, nezadostno uporabo režima upravnega sodelovanja ter zamude pri sporočanju informacij;

27.

vztraja, da morajo za zaščito davčnih prihodkov vseh držav članic na notranjem trgu države članice sprejeti primerljive ukrepe proti goljufom, ne glede na to, ali storjena goljufija povzroči izgubo prihodkov; poziva Komisijo, naj predlaga možne mehanizme za spodbujanje takega sodelovanja med državami članicami;

28.

pozdravlja predloge Komisije o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (3) v zvezi s pospešitvijo zbiranja in izmenjave informacij o transakcijah v Skupnosti od leta 2010; priznava, da bodo predlagana pravila o vsakomesečnem poročanju prispevala k upravni obremenitvi podjetij, ki opravljajo le storitve, za katere to pravilo zdaj ne velja, vendar se strinja, da je to potrebno, ker so pri nekaterih storitvah mogoče goljufije vrste „davčni vrtiljak“;

29.

poziva Svet, naj hitro sprejme predlagane ukrepe, in Komisijo, naj predloži še nadaljnje predloge o samodejnem dostopu drugih držav članic do nekaterih podatkov neobčutljive narave, ki jih posamezna država članica hrani o svojih davčnih zavezancih (podjetniški sektor, nekateri podatki o prometu), in o usklajevanju postopkov registracije in odjave davčnih zavezancev za DDV, da se zagotovi hitro odkrivanje in odjava nepristnih davčnih zavezancev; poudarja, da morajo države članice sprejeti odgovornost za posodabljanje svojih podatkov, še posebej kar zadeva odjavo in odkrivanje goljufivih registracij;

30.

opozarja, da davčne oaze lahko ovirajo izvajanje lizbonske strategije, če spodbujajo pretirano zniževanje davčnih stopenj in davčnih prihodkov nasploh;

31.

poudarja tudi, da bodo države članice v času proračunske discipline z vsakim zmanjšanjem davčne osnove manj sposobne spoštovati prenovljeni Pakt stabilnosti in rasti;

32.

poudarja, da odpravljanje davčnih oaz med drugim zahteva tristransko strategijo; odpravljanje davčnega izogibanja, širitev področja Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (4) in zahtevo, da OECD prek svojih članic kaznuje nesodelujoče davčne oaze;

Davčne utaje

33.

obžaluje, da države članice z vedno novimi ugovori in zavlačevanjem ovirajo reformo Direktive 2003/48/ES, in poziva Komisijo, da kljub znamenjem odpora čim prej pripravi predloge;

34.

poudarja, da je treba pri reformi Direktive 2003/48/ES odpraviti številne vrzeli in pomanjkljivosti, saj preprečujejo odkrivanje davčne utaje in goljufij;

35.

poziva Komisijo, naj v zvezi z reformo Direktive 2003/48/ES preuči možnosti za spremembe, vključno s preučitvijo razširitve področja uporabe direktive glede na vrsto pravne osebe in vire prihodkov;

36.

poziva Evropsko unijo, naj odpravo davčnih oaz ohrani na dnevnem redu na svetovni ravni zaradi njihovih škodljivih učinkov na davčne prihodke v posameznih državah članicah; poziva Svet in Komisijo, da se pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih in sporazumih o sodelovanju z vladami davčnih oaz sklicujeta na vlogo EU kot trgovinske sile, da bosta te vlade prepričala, da odpravijo davčne določbe in prakse, ki podpirajo davčno utajo in goljufije; kot prvi korak v to smer pozdravlja priporočila iz sklepov Sveta z zasedanja z dne 14. maja 2008 o vključitvi klavzule o dobrem upravljanju davčnih zadev v trgovinske sporazume; poziva Komisijo, naj tako klavzulo s takojšnjim učinkom vključi v pogajanja o prihodnjih trgovinskih sporazumih;

*

* *

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 20, 25.1.2008, str. 1.

(2)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

(4)  UL L 157, 26.6.2003, str. 38.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/19


Torek, 2. september 2008
Razglasitev leta 2011 za „evropsko leto prostovoljstva“

P6_TA(2008)0389

Izjava Evropskega parlamenta o razglasitvi leta 2011 za evropsko leto prostovoljstva

2009/C 295 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (1),

ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 16. novembra 2007 o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih (2),

ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.

ker prostovoljno dela več kot 100 milijonov Evropejcev vseh starosti, prepričanj in državljanstev,

B.

ker je anketa evrobarometer iz februarja 2007 pokazala, da trije izmed desetih Evropejcev navajajo, da so dejavni kot prostovoljci, in da se skoraj 80 % respondentom prostovoljne dejavnosti zdijo pomemben del demokratičnega življenja v Evropi (3),

C.

ker sektor prostovoljstva po ocenah prispeva 5 % k bruto družbenemu produktu gospodarstev držav članic, v njem pa se razvijajo inovativno prepoznavanje in formuliranje potreb družbe ter odzivanje nanje,

D.

ker so organizacije, kot so Evropski center prostovoljcev, Evropski mladinski forum, Zveza organizacij prostovoljnih služb, Svetovna organizacija skavtskega gibanja, urad Rdečega križa pri Evropski uniji, mreža Volonteurope, European Older people's plateform (AGE), mreža Solidar, evropski Karitas, ENGAGE, združenje Johanniter International, evropska nevladna športna organizacija in druge, ki zastopajo na tisoče organizacij, v katerih dela na milijone prostovoljcev, institucije Evropske unije pozvale, da leto 2011 razglasijo za evropsko leto prostovoljstva,

1.

poziva Komisijo, da ob podpori institucij Evropske unije leto 2011 razglasi za evropsko leto prostovoljstva;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Komisiji in Svetu.

Podpisniki

Adamos Adamou, Gabriele Albertini, Jim Allister, Alexander Alvaro, Jan Andersson, Georgs Andrejevs, Alfonso Andria, Laima Liucija Andrikienė, Emmanouil Angelakas, Roberta Angelilli, Stavros Arnaoutakis, Francisco Assis, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Margrete Auken, Liam Aylward, Mariela Velichkova Baeva, Enrique Barón Crespo, Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Zsolt László Becsey, Angelika Beer, Ivo Belet, Jean-Luc Bennahmias, Rolf Berend, Pervenche Berès, Sergio Berlato, Giovanni Berlinguer, Thijs Berman, Adam Bielan, Guy Bono, Josep Borrell Fontelles, Victor Boștinaru, Catherine Boursier, Bernadette Bourzai, John Bowis, Sharon Bowles, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, André Brie, Elmar Brok, Danutė Budreikaitė, Kathalijne Maria Buitenweg, Ieke van den Burg, Colm Burke, Philip Bushill-Matthews, Cristian Silviu Bușoi, Simon Busuttil, Jerzy Buzek, Martin Callanan, Mogens Camre, Luis Manuel Capoulas Santos, Marie-Arlette Carlotti, Giorgio Carollo, Paulo Casaca, Michael Cashman, Carlo Casini, Françoise Castex, Giuseppe Castiglione, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Ole Christensen, Sylwester Chruszcz, Philip Claeys, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Richard Corbett, Giovanna Corda, Titus Corlățean, Jean Louis Cottigny, Michael Cramer, Corina Crețu, Gabriela Crețu, Brian Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daniel Dăianu, Dragoș Florin David, Chris Davies, Bairbre de Brún, Jean-Luc Dehaene, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Albert Deß, Mia De Vits, Jolanta Dičkutė, Koenraad Dillen, Giorgos Dimitrakopoulos, Alexandra Dobolyi, Beniamino Donnici, Den Dover, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Petr Duchoň, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, Constantin Dumitriu, Michl Ebner, Lena Ek, Saïd El Khadraoui, James Elles, Maria da Assunção Esteves, Edite Estrela, Harald Ettl, Jill Evans, Robert Evans, Göran Färm, Richard Falbr, Markus Ferber, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Petru Filip, Hélène Flautre, Alessandro Foglietta, Hanna Foltyn-Kubicka, Glyn Ford, Janelly Fourtou, Armando França, Duarte Freitas, Ingo Friedrich, Urszula Gacek, Michael Gahler, Milan Gaľa, Gerardo Galeote, Vicente Miguel Garcés Ramón, Eugenijus Gentvilas, Georgios Georgiou, Bronisław Geremek, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Adam Gierek, Maciej Marian Giertych, Neena Gill, Ioannis Gklavakis, Bogdan Golik, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Genowefa Grabowska, Dariusz Maciej Grabowski, Vasco Graça Moura, Nathalie Griesbeck, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Mathieu Grosch, Lilli Gruber, Ignasi Guardans Cambó, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Umberto Guidoni, Zita Gurmai, Fiona Hall, David Hammerstein, Małgorzata Handzlik, Gábor Harangozó, Malcolm Harbour, Marian Harkin, Rebecca Harms, Joel Hasse Ferreira, Satu Hassi, Anna Hedh, Jeanine Hennis-Plasschaert, Esther Herranz García, Jim Higgins, Jens Holm, Milan Horáček, Richard Howitt, Ján Hudacký, Stephen Hughes, Alain Hutchinson, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Monica Maria Iacob-Ridzi, Sophia in 't Veld, Mikel Irujo Amezaga, Ville Itälä, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Stanisław Jałowiecki, Mieczysław Edmund Janowski, Lívia Járóka, Elisabeth Jeggle, Rumiana Jeleva, Anne E. Jensen, Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Othmar Karas, Sajjad Karim, Ioannis Kasoulides, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Piia-Noora Kauppi, Tunne Kelam, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Ewa Klamt, Wolf Klinz, Dieter-Lebrecht Koch, Silvana Koch-Mehrin, Eija-Riitta Korhola, Miloš Koterec, Holger Krahmer, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Ģirts Valdis Kristovskis, Urszula Krupa, Wiesław Stefan Kuc, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Joost Lagendijk, Jean Lambert, Alexander Graf Lambsdorff, Vytautas Landsbergis, Esther De Lange, Anne Laperrouze, Romano Maria La Russa, Vincenzo Lavarra, Henrik Lax, Johannes Lebech, Bernard Lehideux, Lasse Lehtinen, Jörg Leichtfried, Jo Leinen, Katalin Lévai, Janusz Lewandowski, Bogusław Liberadzki, Marcin Libicki, Eva Lichtenberger, Alain Lipietz, Pia Elda Locatelli, Andrea Losco, Caroline Lucas, Sarah Ludford, Astrid Lulling, Elizabeth Lynne, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Jamila Madeira, Eugenijus Maldeikis, Toine Manders, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Thomas Mann, Marian-Jean Marinescu, Catiuscia Marini, Sérgio Marques, Maria Martens, David Martin, Jean-Claude Martinez, Miguel Angel Martínez Martínez, Jan Tadeusz Masiel, Antonio Masip Hidalgo, Marios Matsakis, Yiannakis Matsis, Maria Matsouka, Manolis Mavrommatis, Hans-Peter Mayer, Erik Meijer, Íñigo Méndez de Vigo, Emilio Menéndez del Valle, Marianne Mikko, Miroslav Mikolášik, Gay Mitchell, Nickolay Mladenov, Claude Moraes, Eluned Morgan, Luisa Morgantini, Elisabeth Morin, Roberto Musacchio, Cristiana Muscardini, Joseph Muscat, Sebastiano (Nello) Musumeci, Riitta Myller, Pasqualina Napoletano, Michael Henry Nattrass, Robert Navarro, Cătălin-Ioan Nechifor, Bill Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, James Nicholson, Angelika Niebler, Lambert van Nistelrooij, Ljudmila Novak, Vural Öger, Jan Olbrycht, Seán Ó Neachtain, Gérard Onesta, Janusz Onyszkiewicz, Ria Oomen-Ruijten, Dumitru Oprea, Miroslav Ouzký, Siiri Oviir, Doris Pack, Maria Grazia Pagano, Borut Pahor, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marco Pannella, Pier Antonio Panzeri, Dimitrios Papadimoulis, Georgios Papastamkos, Neil Parish, Aldo Patriciello, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Maria Petre, Markus Pieper, Sirpa Pietikäinen, João de Deus Pinheiro, Józef Pinior, Mirosław Mariusz Piotrowski, Umberto Pirilli, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Lapo Pistelli, Gianni Pittella, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Zdzisław Zbigniew Podkański, Samuli Pohjamo, Lydie Polfer, Mihaela Popa, Nicolae Vlad Popa, Miguel Portas, Vittorio Prodi, John Purvis, Luís Queiró, Reinhard Rack, Alexander Radwan, Bilyana Ilieva Raeva, Poul Nyrup Rasmussen, Karin Resetarits, José Ribeiro e Castro, Marco Rizzo, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Raül Romeva i Rueda, Dariusz Rosati, Wojciech Roszkowski, Libor Rouček, Paul Rübig, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Aloyzas Sakalas, Katrin Saks, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Sebastiano Sanzarello, Amalia Sartori, Jacek Saryusz-Wolski, Toomas Savi, Luciana Sbarbati, Christel Schaldemose, Pierre Schapira, Agnes Schierhuber, Margaritis Schinas, Frithjof Schmidt, Olle Schmidt, Pál Schmitt, Elisabeth Schroedter, Inger Segelström, Esko Seppänen, Czesław Adam Siekierski, José Albino Silva Peneda, Brian Simpson, Kathy Sinnott, Marek Siwiec, Nina Škottová, Alyn Smith, Csaba Sógor, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Sérgio Sousa Pinto, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Margarita Starkevičiūtė, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Ulrich Stockmann, Dimitar Stoyanov, Robert Sturdy, Margie Sudre, David Sumberg, László Surján, Eva-Britt Svensson, József Szájer, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Hannu Takkula, Charles Tannock, Andres Tarand, Salvatore Tatarella, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Silvia-Adriana Țicău, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Jacques Toubon, Antonios Trakatellis, Kyriacos Triantaphyllides, Claude Turmes, Evangelia Tzampazi, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Nikolaos Vakalis, Frank Vanhecke, Johan Van Hecke, Anne Van Lancker, Ioannis Varvitsiotis, Armando Veneto, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Cornelis Visser, Oldřich Vlasák, Diana Wallis, Graham Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott, Iuliu Winkler, Janusz Wojciechowski, Anna Záborská, Zbigniew Zaleski, Mauro Zani, Andrzej Tomasz Zapałowski, Stefano Zappalà, Tomáš Zatloukal, Tatjana Ždanoka, Gabriele Zimmer, Marian Zlotea, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0131.

(2)  UL C 241, 20.9.2008, str.1.

(3)  „European Social Reality“, Special Eurobarometer 273, Wave 66.3.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/21


Torek, 2. september 2008
Posvečanje več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije

P6_TA(2008)0390

Izjava Evropskega parlamenta o posvečanju več pozornosti krepitvi vloge mladine v politikah Evropske unije

2009/C 295 E/06

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.

ker je Komisija v beli knjigi z naslovom „Nova spodbuda za evropsko mladino“ (KOM(2001)0681), ki jo je Parlament ocenil v svoji resoluciji z dne 14. maja 2002 (1), sprejela cilj, da bo namenila več pozornosti mladim na drugi področjih politike, posebej pri izobraževanju in vseživljenjskem učenju, zaposlovanju, socialnem vključevanju, samostojnosti mladih, mobilnosti, temeljnih pravicah in nediskriminaciji;

B.

ker je Evropski svet na svojem zasedanju 22. in 23. marca 2005 odobril Evropski pakt za mlade kot enega izmed instrumentov za doseganje lizbonskih ciljev, ponovno pa se je k tem zavezal marca 2008, ko je vztrajal, da je treba zdaj in v prihodnosti vlagati v mladino,

C.

ker je Komisija izrazila potrebo po vključevanju vprašanj mladine v svojem sporočilu z dne 5. septembra 2007 z naslovom „Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi“ (KOM(2007)0498),

D.

ker je Parlament sprejel svoji resoluciji z dne 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji (2) in z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope (3), v katerih se poudarja, da je treba bolj upoštevati potrebe mladih,

1.

poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih predlogov preuči in upošteva vpliv na mlade ter rezultate strukturiranega dialoga z mladinskimi organizacijami, še zlasti pri predlogih na področjih politike, omenjenih v uvodni izjavi A;

2.

poziva države članice, naj se pri izvajanju nacionalnih lizbonskih reformnih programov osredotočijo na mlade in jih upoštevajo na ustreznih področjih politike;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu forumu mladih.

Podpisniki

Adamos Adamou, Vincenzo Aita, Gabriele Albertini, Alexander Alvaro, Jan Andersson, Georgs Andrejevs, Alfonso Andria, Laima Liucija Andrikienė, Emmanouil Angelakas, Roberta Angelilli, Kader Arif, Stavros Arnaoutakis, Francisco Assis, John Attard-Montalto, Elspeth Attwooll, Jean-Pierre Audy, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Peter Baco, Maria Badia i Cutchet, Mariela Velichkova Baeva, Enrique Barón Crespo, Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Jean Marie Beaupuy, Zsolt László Becsey, Ivo Belet, Jean-Luc Bennahmias, Monika Beňová, Giovanni Berlinguer, Thijs Berman, Šarūnas Birutis, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Guy Bono, Victor Boștinaru, Bernadette Bourzai, John Bowis, Sharon Bowles, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, Jan Březina, André Brie, Danutė Budreikaitė, Kathalijne Maria Buitenweg, Wolfgang Bulfon, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, Colm Burke, Niels Busk, Cristian Silviu Bușoi, Philippe Busquin, Simon Busuttil, Jerzy Buzek, Luis Manuel Capoulas Santos, David Casa, Paulo Casaca, Michael Cashman, Carlo Casini, Giuseppe Castiglione, Jean-Marie Cavada, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Daniel Cohn-Bendit, Richard Corbett, Dorette Corbey, Giovanna Corda, Titus Corlățean, Thierry Cornillet, Jean Louis Cottigny, Michael Cramer, Jan Cremers, Gabriela Crețu, Brian Crowley, Magor Imre Csibi, Marek Aleksander Czarnecki, Daniel Dăianu, Joseph Daul, Dragoș Florin David, Chris Davies, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Arūnas Degutis, Jean-Luc Dehaene, Panayiotis Demetriou, Marie-Hélène Descamps, Albert Deß, Christine De Veyrac, Mia De Vits, Jolanta Dičkutė, Alexandra Dobolyi, Beniamino Donnici, Bert Doorn, Brigitte Douay, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Petr Duchoň, Bárbara Dührkop Dührkop, Árpád Duka-Zólyomi, Constantin Dumitriu, Michl Ebner, Lena Ek, Saïd El Khadraoui, Maria da Assunção Esteves, Edite Estrela, Harald Ettl, Jill Evans, Göran Färm, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Claudio Fava, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Petru Filip, Věra Flasarová, Alessandro Foglietta, Hanna Foltyn-Kubicka, Nicole Fontaine, Glyn Ford, Brigitte Fouré, Janelly Fourtou, Juan Fraile Cantón, Armando França, Monica Frassoni, Duarte Freitas, Milan Gaľa, Vicente Miguel Garcés Ramón, Iratxe García Pérez, Patrick Gaubert, Jean-Paul Gauzès, Eugenijus Gentvilas, Georgios Georgiou, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Claire Gibault, Ioannis Gklavakis, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Vasco Graça Moura, Martí Grau i Segú, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Matthias Groote, Mathieu Grosch, Françoise Grossetête, Lilli Gruber, Ignasi Guardans Cambó, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Zita Gurmai, Cristina Gutiérrez-Cortines, Fiona Hall, David Hammerstein, Benoît Hamon, Małgorzata Handzlik, Marian Harkin, Rebecca Harms, Joel Hasse Ferreira, Satu Hassi, Anna Hedh, Gyula Hegyi, Jeanine Hennis-Plasschaert, Jim Higgins, Jens Holm, Mary Honeyball, Milan Horáček, Stephen Hughes, Alain Hutchinson, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Sophia in 't Veld, Ville Itälä, Carlos José Iturgaiz Angulo, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Mieczysław Edmund Janowski, Anne E. Jensen, Dan Jørgensen, Pierre Jonckheer, Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Gisela Kallenbach, Othmar Karas, Ioannis Kasoulides, Piia-Noora Kauppi, Metin Kazak, Tunne Kelam, Glenys Kinnock, Ewa Klamt, Dieter-Lebrecht Koch, Silvana Koch-Mehrin, Jaromír Kohlíček, Maria Eleni Koppa, Miloš Koterec, Sergej Kozlík, Guntars Krasts, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Ģirts Valdis Kristovskis, Wiesław Stefan Kuc, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Joost Lagendijk, André Laignel, Alain Lamassoure, Jean Lambert, Vytautas Landsbergis, Esther De Lange, Anne Laperrouze, Henrik Lax, Johannes Lebech, Stéphane Le Foll, Roselyne Lefrançois, Bernard Lehideux, Lasse Lehtinen, Jörg Leichtfried, Jo Leinen, Marcin Libicki, Eva Lichtenberger, Marie-Noëlle Lienemann, Alain Lipietz, Pia Elda Locatelli, Caroline Lucas, Sarah Ludford, Florencio Luque Aguilar, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Jules Maaten, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Jamila Madeira, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Mario Mantovani, Catiuscia Marini, Helmuth Markov, Sérgio Marques, Maria Martens, David Martin, Miguel Angel Martínez Martínez, Jan Tadeusz Masiel, Marios Matsakis, Yiannakis Matsis, Manolis Mavrommatis, Manuel Medina Ortega, Erik Meijer, Íñigo Méndez de Vigo, Emilio Menéndez del Valle, Marianne Mikko, Miroslav Mikolášik, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Luisa Morgantini, Elisabeth Morin, Roberto Musacchio, Joseph Muscat, Sebastiano (Nello) Musumeci, Riitta Myller, Pasqualina Napoletano, Robert Navarro, Cătălin-Ioan Nechifor, Catherine Neris, Angelika Niebler, Ljudmila Novak, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Jan Olbrycht, Seán Ó Neachtain, Gérard Onesta, Dumitru Oprea, Josu Ortuondo Larrea, Siiri Oviir, Borut Pahor, Justas Vincas Paleckis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Vladko Todorov Panayotov, Pier Antonio Panzeri, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Georgios Papastamkos, Neil Parish, Ioan Mircea Pașcu, Aldo Patriciello, Vincent Peillon, Maria Petre, Sirpa Pietikäinen, Rihards Pīks, João de Deus Pinheiro, Józef Pinior, Umberto Pirilli, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Gianni Pittella, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Samuli Pohjamo, Bernard Poignant, José Javier Pomés Ruiz, Mihaela Popa, Nicolae Vlad Popa, Miguel Portas, Christa Prets, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, John Purvis, Luís Queiró, Reinhard Rack, Bilyana Ilieva Raeva, Miloslav Ransdorf, Poul Nyrup Rasmussen, Karin Resetarits, José Ribeiro e Castro, Teresa Riera Madurell, Frédérique Ries, Karin Riis-Jørgensen, Maria Robsahm, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Raül Romeva i Rueda, Dagmar Roth-Behrendt, Libor Rouček, Paul Rübig, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Tokia Saïfi, Aloyzas Sakalas, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Sebastiano Sanzarello, Salvador Domingo Sanz Palacio, Amalia Sartori, Gilles Savary, Toomas Savi, Luciana Sbarbati, Christel Schaldemose, Agnes Schierhuber, Carl Schlyter, Frithjof Schmidt, Pál Schmitt, Elisabeth Schroedter, Inger Segelström, Adrian Severin, José Albino Silva Peneda, Brian Simpson, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Sérgio Sousa Pinto, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Gabriele Stauner, Petya Stavreva, Dirk Sterckx, Catherine Stihler, Ulrich Stockmann, Theodor Dumitru Stolojan, Dimitar Stoyanov, Daniel Strož, Margie Sudre, Eva-Britt Svensson, Hannes Swoboda, József Szájer, István Szent-Iványi, Csaba Sándor Tabajdi, Antonio Tajani, Hannu Takkula, Andres Tarand, Britta Thomsen, Marianne Thyssen, Silvia-Adriana Țicău, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Jacques Toubon, Antonios Trakatellis, Catherine Trautmann, Kyriacos Triantaphyllides, Claude Turmes, Evangelia Tzampazi, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Nikolaos Vakalis, Johan Van Hecke, Anne Van Lancker, Ioannis Varvitsiotis, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Alejo Vidal-Quadras, Kristian Vigenin, Oldřich Vlasák, Dominique Vlasto, Johannes Voggenhuber, Sahra Wagenknecht, Graham Watson, Henri Weber, Renate Weber, Åsa Westlund, Jan Marinus Wiersma, Anders Wijkman, Glenis Willmott, Iuliu Winkler, Janusz Wojciechowski, Corien Wortmann-Kool, Francis Wurtz, Luis Yañez-Barnuevo García, Anna Záborská, Zbigniew Zaleski, Mauro Zani, Tatjana Ždanoka, Dushana Zdravkova, Marian Zlotea, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka


(1)  UL C 180 E, 31.7.2003, str. 145.

(2)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 112.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0066.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/23


Torek, 2. september 2008
Urgentno sodelovanje pri vračanju pogrešanih otrok

P6_TA(2008)0391

Izjava Evropskega parlamenta o urgentnem sodelovanju pri vračanju pogrešanih otrok

2009/C 295 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika,

A.

ker je ugrabitev otroka eden najbolj nečloveških zločinov,

B.

ker število teh kaznivih dejanj v Evropi narašča in so lahko žrtve prepeljane čez meje držav,

C.

ker se možnosti, da bi rešili življenje ugrabljenega otroka, s časom zmanjšujejo,

D.

ker ni niti vseevropskega sistema za obveščanje o izginotjih otrok niti lokalnih ali nacionalnih sistemov v večini držav članic Evropske unije,

1.

poziva države članice, naj uvedejo sistem za opozarjanje o izginotju otrok, ob aktiviranju katerega bi bilo potrebno ustreznim medijem, obmejnim oblastem, carinikom in organom pregona nemudoma posredovati:

podatke o pogrešanem otroku, skupaj s fotografijo, če je na voljo,

podatke o izginotju in osumljenih ugrabiteljih,

telefonsko številko za zbiranje informacij (116 000, če ta številka obstaja);

2.

poziva države članice, naj sklenejo sporazume o sodelovanju z vsemi sosednjimi državami, da se zagotovijo zmogljivosti za hitro opozarjanje na vseh zadevnih ozemljih;

3.

poziva, da je treba ustanoviti skupno organizacijo za pomoč nacionalnim organom in njihovo usposabljanje;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu in Komisiji.

Podpisniki

Adamos Adamou, Vittorio Agnoletto, Vincenzo Aita, Gabriele Albertini, Jim Allister, Alexander Alvaro, Georgs Andrejevs, Emmanouil Angelakas, Roberta Angelilli, Stavros Arnaoutakis, Richard James Ashworth, Robert Atkins, John Attard-Montalto, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Margrete Auken, Liam Aylward, Mariela Velichkova Baeva, Paolo Bartolozzi, Domenico Antonio Basile, Gerard Batten, Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Jean Marie Beaupuy, Christopher Beazley, Zsolt László Becsey, Ivo Belet, Irena Belohorská, Jean-Luc Bennahmias, Sergio Berlato, Thijs Berman, Slavi Binev, Sebastian Valentin Bodu, Herbert Bösch, Jens-Peter Bonde, Vito Bonsignore, Graham Booth, Mario Borghezio, Costas Botopoulos, Catherine Boursier, Bernadette Bourzai, John Bowis, Sharon Bowles, Iles Braghetto, Mihael Brejc, Frieda Brepoels, André Brie, Danutė Budreikaitė, Paul van Buitenen, Kathalijne Maria Buitenweg, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, Colm Burke, Philip Bushill-Matthews, Niels Busk, Cristian Silviu Bușoi, Philippe Busquin, Simon Busuttil, Jerzy Buzek, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Mogens Camre, Marco Cappato, Marie-Arlette Carlotti, Giorgio Carollo, David Casa, Paulo Casaca, Michael Cashman, Carlo Casini, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Ole Christensen, Fabio Ciani, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Carlos Coelho, Richard Corbett, Giovanna Corda, Titus Corlățean, Thierry Cornillet, Paolo Costa, Jean Louis Cottigny, Paul Marie Coûteaux, Michael Cramer, Gabriela Crețu, Brian Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Hanne Dahl, Daniel Dăianu, Chris Davies, Bairbre de Brún, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Proinsias De Rossa, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Harlem Désir, Albert Deß, Nirj Deva, Christine De Veyrac, Mia De Vits, Giorgos Dimitrakopoulos, Alexandra Dobolyi, Beniamino Donnici, Bert Doorn, Brigitte Douay, Den Dover, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Petr Duchoň, Bárbara Dührkop Dührkop, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, Constantin Dumitriu, Michl Ebner, Lena Ek, James Elles, Edite Estrela, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Nigel Farage, Markus Ferber, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Ilda Figueiredo, Petru Filip, Roberto Fiore, Věra Flasarová, Hélène Flautre, Alessandro Foglietta, Hanna Foltyn-Kubicka, Glyn Ford, Brigitte Fouré, Janelly Fourtou, Milan Gaľa, Elisabetta Gardini, Giuseppe Gargani, Evelyne Gebhardt, Georgios Georgiou, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Maciej Marian Giertych, Neena Gill, Ioannis Gklavakis, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Genowefa Grabowska, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Lissy Gröner, Elly de Groen-Kouwenhoven, Mathieu Grosch, Françoise Grossetête, Lilli Gruber, Ignasi Guardans Cambó, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Catherine Guy-Quint, Fiona Hall, Benoît Hamon, Małgorzata Handzlik, Gábor Harangozó, Malcolm Harbour, Marian Harkin, Joel Hasse Ferreira, Satu Hassi, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Roger Helmer, Jeanine Hennis-Plasschaert, Jim Higgins, Mary Honeyball, Richard Howitt, Ján Hudacký, Ian Hudghton, Stephen Hughes, Jana Hybášková, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Sophia in 't Veld, Iliana Malinova Iotova, Mikel Irujo Amezaga, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Lily Jacobs, Anneli Jäätteenmäki, Lívia Járóka, Anne E. Jensen, Romana Jordan Cizelj, Ona Juknevičienė, Jelko Kacin, Filip Kaczmarek, Syed Kamall, Sajjad Karim, Ioannis Kasoulides, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Piia-Noora Kauppi, Robert Kilroy-Silk, Glenys Kinnock, Evgeni Kirilov, Wolf Klinz, Dieter-Lebrecht Koch, Maria Eleni Koppa, Eija-Riitta Korhola, Guntars Krasts, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Ģirts Valdis Kristovskis, Urszula Krupa, Sepp Kusstatscher, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Joost Lagendijk, Alain Lamassoure, Jean Lambert, Alexander Graf Lambsdorff, Vytautas Landsbergis, Anne Laperrouze, Romano Maria La Russa, Vincenzo Lavarra, Henrik Lax, Johannes Lebech, Kurt Lechner, Bernard Lehideux, Klaus-Heiner Lehne, Jo Leinen, Jean-Marie Le Pen, Bogusław Liberadzki, Marcin Libicki, Pia Elda Locatelli, Andrea Losco, Caroline Lucas, Sarah Ludford, Astrid Lulling, Elizabeth Lynne, Marusya Ivanova Lyubcheva, Jules Maaten, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Mary Lou McDonald, Mairead McGuinness, Edward McMillan-Scott, Jamila Madeira, Toine Manders, Ramona Nicole Mănescu, Marian-Jean Marinescu, Catiuscia Marini, David Martin, Jan Tadeusz Masiel, Véronique Mathieu, Yiannakis Matsis, Mario Mauro, Manolis Mavrommatis, Erik Meijer, Marianne Mikko, Gay Mitchell, Viktória Mohácsi, Claude Moraes, Eluned Morgan, Luisa Morgantini, Philippe Morillon, Elisabeth Morin, Jan Mulder, Roberto Musacchio, Cristiana Muscardini, Joseph Muscat, Sebastiano (Nello) Musumeci, Pasqualina Napoletano, Robert Navarro, Cătălin-Ioan Nechifor, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, James Nicholson, null Nicholson of Winterbourne, Vural Öger, Seán Ó Neachtain, Gérard Onesta, Dumitru Oprea, Josu Ortuondo Larrea, Miroslav Ouzký, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Dimitrios Papadimoulis, Atanas Paparizov, Georgios Papastamkos, Neil Parish, Aldo Patriciello, Vincent Peillon, Maria Petre, Willi Piecyk, Rihards Pīks, João de Deus Pinheiro, Józef Pinior, Umberto Pirilli, Lapo Pistelli, Gianni Pittella, Zita Pleštinská, Rovana Plumb, Guido Podestà, Anni Podimata, Samuli Pohjamo, Lydie Polfer, José Javier Pomés Ruiz, Mihaela Popa, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, Jacek Protasiewicz, John Purvis, Luís Queiró, Reinhard Rack, Bilyana Ilieva Raeva, Miloslav Ransdorf, Poul Nyrup Rasmussen, Karin Resetarits, José Ribeiro e Castro, Frédérique Ries, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Giovanni Robusti, Bogusław Rogalski, Zuzana Roithová, Luca Romagnoli, Dagmar Roth-Behrendt, Libor Rouček, Martine Roure, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Eoin Ryan, Tokia Saïfi, Aloyzas Sakalas, Manuel António dos Santos, Amalia Sartori, Jacek Saryusz-Wolski, Toomas Savi, Christel Schaldemose, Margaritis Schinas, György Schöpflin, Jürgen Schröder, Inger Segelström, Adrian Severin, José Albino Silva Peneda, Brian Simpson, Kathy Sinnott, Peter Skinner, Nina Škottová, Alyn Smith, Søren Bo Søndergaard, Bogusław Sonik, Jean Spautz, Bart Staes, Grażyna Staniszewska, Margarita Starkevičiūtė, Dirk Sterckx, Struan Stevenson, Catherine Stihler, Dimitar Stoyanov, Daniel Strož, Robert Sturdy, Margie Sudre, David Sumberg, Konrad Szymański, Hannu Takkula, Charles Tannock, Andres Tarand, Salvatore Tatarella, Britta Thomsen, Silvia-Adriana Țicău, Jeffrey Titford, Gary Titley, Patrizia Toia, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Witold Tomczak, Antonios Trakatellis, Kyriacos Triantaphyllides, Claude Turmes, Evangelia Tzampazi, Feleknas Uca, Vladimir Urutchev, Inese Vaidere, Nikolaos Vakalis, Frank Vanhecke, Anne Van Lancker, Geoffrey Van Orden, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Ari Vatanen, Yannick Vaugrenard, Armando Veneto, Riccardo Ventre, Donato Tommaso Veraldi, Bernadette Vergnaud, Alejo Vidal-Quadras, Cornelis Visser, Oldřich Vlasák, Dominique Vlasto, Diana Wallis, Graham Watson, Manfred Weber, Renate Weber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott, Iuliu Winkler, Janusz Wojciechowski, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská, Jan Zahradil, Iva Zanicchi, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka, Dushana Zdravkova, Vladimír Železný, Gabriele Zimmer, Marian Zlotea, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka


Sreda, 3. septembra 2008

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/26


Sreda, 3. september 2008
Razmere v Gruziji

P6_TA(2008)0396

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o razmerah v Gruziji

2009/C 295 E/08

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Gruziji, zlasti svoje resolucij z dne 26. oktobra 2006 o razmerah v Južni Osetiji (1) ter svojih resolucij z dne 29. novembra 2007 (2) in z dne 5. junija 2008 (3) o razmerah v Gruziji,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (4) ter svojih resolucij z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz (5) ter o pristopu k regionalni politiki za Črno morje (6),

ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, ki je bil sprejet z Gruzijo in vključuje zavezanost k sodelovanju za rešitev notranjih sporov v Gruziji,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008 glede nadaljnjega prispevka Evropske unije k postopku reševanja konfliktov v Gruziji/Južni Osetiji (7) in drugih prejšnjih skupnih ukrepih Sveta na isto temo,

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU-Rusija v Hanti Minsijsku 26. in 27. junija 2008 (8),

ob upoštevanju sklepov izredne seje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o razmerah v Gruziji z dne 13. avgusta 2008,

ob upoštevanju sklepov izredne seje Evropskega sveta (9) dne 1. septembra 2008 v Bruslju,

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1781 (2007) in S/RES/1808 (2008), ki obe podpirata ozemeljsko celovitost Gruzije in od katerih zadnja podaljšuje mandat opazovalne misije ZN v Gruziji (UNOMIG) do 15. oktobra 2008,

ob upoštevanju Sklepa št. 861 stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 19. avgusta 2008 o povečevanju števila vojaških opazovalnih častnikov v misiji OVSE v Gruziji,

ob upoštevanju izjave vrha Nata v Bukarešti z dne 3. aprila 2008 in izida zasedanja Sveta Nata z dne 19. avgusta 2008,

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika.

A.

ker ostaja EU zavezana podpiranju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja;

B.

ker se je zaradi dodeljevanja ruskih potnih listov državljanom Južne Osetije in podpore separatističnemu gibanju ter povečanih vojaških dejavnosti separatistov, usmerjenih proti vasem z gruzijskim prebivalstvom, povečala napetost v Južni Osetiji, k čemur so prispevali tudi obsežni premiki ruske vojske julija 2008 v bližini gruzijske meje,

C.

ker je gruzijska vojska po več tednih povečane napetosti in spopadov med stranmi ter izzivanj s strani separatističnih južnoosetijskih sil, pri čemer je prišlo do bombnih napadov, smrtonosnih spopadov, streljanja in obstreljevanja, v katerih je umrlo veliko civilistov, še več pa jih je bilo ranjenih, v noči s 7. na 8. avgust 2008 izvedla nenaden artilerijski napad na Chinvali, nato pa nadaljevala s kopensko operacijo z uporabo tankov in vojakov, da bi nad Južno Osetijo ponovno vzpostavila nadzor,

D.

ker je Rusija po dolgoročnem kopičenju vojske takoj odgovorila z močnim protinapadom, poslala tanke in kopenske sile, bombardirala nekatere kraje, vključno z mestom Gori, ter blokirala gruzijska črnomorska pristanišča,

E.

ker je bilo okoli 158 000 ljudi pregnanih in prisiljenih zapustiti svoje domove in jim je treba sedaj pomagati, da se vrnejo; ker pa takšna vrnitev zaradi kasetnega streliva, neeksplodiranih eksplozivnih sredstev in kopenskih min, pa tudi ruskih svaril in pomanjkanja sodelovanja ni varna,

F.

ker je bila v ruskih vojaških napadih močno poškodovana gruzijska infrastruktura in je potrebna humanitarna pomoč,

G.

ker so mednarodni strokovnjaki s področja človekovih pravic in vojaški analitiki ugotovili, da je ruska vojska v Gruziji uporabila kasetno strelivo, zaradi česar je na konfliktnih območjih ostalo na tisoče neeksplodiranih eksplozivnih sredstev; ker je tudi Gruzija priznala, da je v Južni Osetiji v bližini predora Roki uporabljala kasetno strelivo,

H.

ker sta 12. avgusta 2008 predsednika Gruzije in Rusije na podlagi posredovanja EU podpisala sporazum, v katerem sta se obvezala k takojšnji prekinitvi ognja, umiku gruzijskih in ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred 7. avgustom 2008, in začetku mednarodnih pogovorov o čimprejšnji vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za oblikovanje mirne in trajne rešitve konflikta,

I.

ker je Nato 19. avgusta 2008 prekinil odnose na visoki ravni z Rusijo, ker je bil ruski vojaški poseg „nesorazmeren“ in „v nasprotju z mirovno nalogo v delih Gruzije“, ter izjavil, da se običajni odnosi ne morejo nadaljevati, dokler bodo ruske enote v Gruziji,

J.

ker je 22. avgusta 2008 Rusija umaknila tanke, artilerijo in stotine vojakov s položajev najbolj globoko v Gruziji, vendar še vedno nadzoruje dostop do pristaniškega mesta Poti na jugu Abhazije, in ker je ruska vlada naznanila, da bo ohranila vojaške sile na varnostnem območju okoli Južne Osetije in Abhazije ter vzpostavila osem nadzornih točk, kamor bo napotila svoje čete,

K.

ker je 25. avgusta 2008 zgornji dom ruskega parlamenta izglasoval resolucijo, v kateri je predsednika pozval, naj prizna neodvisnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita osamosvojiti, in ker je predsednik Dimitri Medvedev nato 26. avgusta 2008 sporočil, da Rusija uradno priznava regiji kot samostojni državi,

L.

ker bo imel konflikt dolgotrajne posledice za stabilnost in varnost regije, ki bodo močno presegale neposreden odnos med vsemi stranmi v konfliktu, z možnimi posledicami za odnos med EU in Rusijo, evropsko sosedsko politiko, črnomorsko regijo in tudi druge,

M.

ker mora EU pri odzivu na krizo v Gruziji ohraniti maksimalno politično enotnost in zavzeti skupno stališče, zlasti v svojih odnosih z Rusijo; ker bo proces na poti k mirni in stabilni rešitvi sporov v Gruziji in na Kavkazu zahteval obsežno revizijo sosedske politike Evropske unije in novo zavzetost celotne regije, v sodelovanju z vsemi evropskimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi,

N.

ker je gruzijska vlada prejšnji teden prekinila diplomatske odnose z Rusijo, na kar se je Ruska federacija odzvala na enak način,

1.

meni, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter odločno obsoja dejanja vseh tistih, ki hočejo s prisilo in nasiljem spremeniti razmere v Južni Osetiji in Abhaziji, ki se želita odcepiti od Gruzije;

2.

poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Gruzije in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja, ter ostro obsoja priznanje samostojnosti, ki ga je Ruska federacija izrekla gruzijskima regijama Južni Osetiji in Abhaziji, saj je v nasprotju z mednarodnim pravom;

3.

opozarja, da morajo biti odločitve o končnem statusu Južne Osetije in Abhazije odvisne od spoštovanja osnovnih načel mednarodnega prava, vključno s Sklepno listino Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 (Helsinško sklepno listino), zlasti kar zadeva vračanje beguncev in spoštovanje njihove lastnine ter jamčenje in spoštovanje manjšinskih pravic;

4.

obsoja nesprejemljiv in nesorazmeren vojaški poseg Rusije ter globok vdor v Gruzijo, ki pomeni kršitev mednarodnega prava; poudarja, da ni upravičenih razlogov, da bi Rusija vdrla v Gruzijo, zasedla njene dele ali grozila s prevlado nad vlado demokratične države;

5.

obžaluje izgubo življenj in trpljenje ljudi, ki ju je povzročila vsesplošna uporaba sile vseh udeleženih strani v konfliktu;

6.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi učinka ruskih min na družbene in gospodarske dejavnosti v Gruziji, zlasti zaradi razstrelitve železniškega mostu pri Kaspiju na glavni železniški prometnici iz Tbilisija v Poti 16. avgusta 2008 ter eksplozije blizu Gorija 24. avgusta 2008 na vlaku, ki je prevažal surovo nafto iz Kazahstana za izvoz čez Poti; poudarja, da je bila s tema dejanjema kršena zaveza o prekinitvi ognja;

7.

ponovno poudarja trdno prepričanje v načelo, da nobena tretja država nima pravice veta na suvereno odločitev druge države, da se priključi mednarodni organizaciji ali zavezništvu, ali pravice, da bi omajala demokratično izvoljeno vlado;

8.

poudarja, da mora partnerstvo med Evropo in Rusijo temeljiti na spoštovanju temeljnih pravil evropskega sodelovanja, ki slonijo na dejanjih in ne zgolj na besedah

9.

izreka pohvalo predsedstvu EU za učinkovitost in hitrost, s katero se je odzvalo na ta konflikt in za enotnost, ki so jo pokazale države članice EU pri posredovanju med obema stranema, kar jim je omogočilo podpis mirovnega načrta za prekinitev ognja; pozdravlja sklepe z zgoraj omenjene izredne seje Evropskega sveta;

10.

odločno poziva Rusijo, naj spoštuje vse zaveze iz sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen in podpisan z diplomatskim posredovanjem EU, začenši s popolnim in takojšnjim umikom sil iz osrednjega ozemlja Gruzije in zmanjšanjem števila njenih vojakov v Južni Osetiji in Abhaziji na število pred izbruhom spopada, ko so bile ruske sile razporejene v obeh provincah kot mirovne sile; obsoja obsežno plenjenje, ki ga izvajajo ruske invazijske sile in sodelujoči plačanci;

11.

zahteva, da je treba nujno opraviti neodvisno mednarodno preiskavo, da bi ugotovili dejstva in pojasnili nekatere obtožbe;

12.

poziva Gruzijo, ki je ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, in ruske oblasti, naj podprejo urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča in z njim v celoti sodelujejo pri preiskavi tragičnih dogodkov in napadov na civilno prebivalstvo v času konflikta, da bi določili odgovornost in privedli odgovorne pred sodišče;

13.

poziva ruske in gruzijske oblasti, naj zagotovijo vse informacije o območjih, na katera je njihova vojska odvrgla kasetne bombe, da bi nemudoma začeli odstranjevati mine in preprečili nadaljnje nedolžne civilne žrtve ter omogočili varno vrnitev razseljenih oseb;

14.

poziva EU in Nato ter njune članice, naj na osnovi skupnega stališča uporabijo vse možnosti, da bi prepričali rusko vlado, naj upošteva mednarodno pravo, saj le tako lahko odgovorno opravlja svojo vlogo v mednarodni skupnosti; opominja Rusijo na odgovornost, ki jo ima kot članica ZN s pravico do veta pri ohranjanju svetovnega miru;

15.

poziva Svet in Komisijo, naj ponovno pregledata politiko do Rusije v primeru, če ta ne bo izpolnjevala svojih obvez iz sporazuma o prekinitvi ognja; zato podpira sklep Evropskega sveta, da odloži pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, vse dokler se ruske sile ne bodo umaknile na položaje pred 7. avgustom 2008;

16.

poziva Komisijo, naj predlaga sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov ter o ponovnem sprejemu z Gruzijo, ki naj bodo vsaj enakovredni takšnim sporazumom z Rusijo;

17.

poziva države članice EU, naj ponovno pregledajo izdajanje viz za gospodarske dejavnosti v Južni Osetiji in Abhaziji;

18.

odločno obsoja prisilno preseljevanje Gruzijcev iz Južne Osetije in Abhazije in poziva dejanske oblasti Južne Osetije in Abhazije, naj v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotovijo varno vrnitev razseljenega civilnega prebivalstva;

19.

pozdravlja pobudo OVSE za povečanje števila neoboroženih opazovalcev; poziva k nadaljnji krepitvi misije OVSE v Gruziji ob popolni svobodi gibanja po vsej državi ter spodbuja države članice EU, naj sodelujejo pri teh prizadevanjih;

20.

poziva k obsežnemu prispevku Evropske unije k načrtovanemu mednarodnemu mehanizmu za rešitev konflikta in zato pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da napoti nadzorno misijo EVOP (Evropska varnostna in obrambna politika) za dopolnitev misij ZN in OVSE ter zahteva mandat ZN ali OVSE za mirovno misijo EVOP;

21.

pozdravlja dejavno in stalno podporo EU vsem mednarodnim prizadevanjem za mirno in trajno rešitev konflikta, zlasti zavezanost Sveta, da podpira ZN, OVSE in druga prizadevanja za rešitev konflikta; odobrava zlasti odločitev o imenovanju posebnega predstavnika za krizo v Gruziji;

22.

pozdravlja hitro dostavo paketov humanitarne pomoči Komisije v višini 6 milijonov EUR za civiliste, kar je treba podpreti z dodatnimi sredstvi na osnovi ocene potreb na terenu; ugotavlja, da je nujno potrebna pomoč pri obnovi po konfliktu;

23.

odobrava odločitev Sveta, da skliče mednarodno donatorsko konferenco za obnovo Gruzije in poziva Svet in Komisijo, naj preučita možnost obsežnejšega načrta EU, s katerim bi finančno podprli obnovo prizadetih področij v Gruziji ter zagotovili močnejšo politično prisotnost EU v državi in v vsej regiji;

24.

poziva vse strani v sporu, naj žrtvam, tudi beguncem in notranje razseljenim osebam, omogočijo popoln in nemoten dostop do humanitarne pomoči;

25.

meni, da bo k iskanju rešitev za konflikt v Gruziji ter za druge nerešene konflikte na Južnem Kavkazu pripomogla večja internacionalizacija mehanizmov za reševanje konfliktov; zato predlaga, da bi EU kot ključni sestavni del tega procesa sklicala transkavkaško konferenco za mir; meni, da bi takšna konferenca morala obravnavati mednarodna zagotovila o polnem spoštovanju državljanskih in političnih pravic ter spodbujanje demokracije z mednarodno vladavino prava; poudarja, da bi morala biti konferenca tudi priložnost, da se prisluhne skupinam kavkaške regije, ki nimajo svojih predstavnikov ali pa so bile utišane;

26.

poziva Svet in Komisijo, naj naprej razvijata evropsko sosedsko politiko in jo bolje prilagodita potrebam vzhodnih partnerjev, vključno s krepitvijo vključenosti EU v črnomorsko regijo, naj sprejmeta predlog Parlamenta o evropskem gospodarskem prostoru plus ali švedsko-poljski predlog za vzhodno partnerstvo ter zlasti v povezavi z Gruzijo, Ukrajino in Republiko Moldavijo pospešita vzpostavitev območja proste trgovine; pri sprostitvi vizumske politike EU do teh držav je treba upoštevati, da so bili Rusiji odobreni boljši pogoji na tem področju kot tem državam;

27.

poudarja medsebojno povezanost številnih problemov v regiji Južnega Kavkaza in potrebo po celoviti rešitvi v obliki pakta stabilnosti z vključitvijo glavnih zunanjih akterjev; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami črnomorske regije z vzpostavitvijo posebnega institucionalnega in večstranskega pristopa, kot je Unija za Črno morje, ter za regijo Južnega Kavkaza organizirati konferenco o mednarodni varnosti in sodelovanju; zato poziva Komisijo, naj pripravi poseben predlog Parlamentu in Svetu o vzpostavitvi večstranskega okvira za črnomorsko regijo, ki naj vključuje Turčijo in Ukrajino; v interesu stabilnosti celotne regije in energetskih tokov morajo biti vključene sosednje države, na primer Kazahstan;

28.

opozarja, da je bilo na vrhunskem srečanju Nata v Bukarešti 3. aprila 2008 sklenjeno, da bo Gruzija postala članica zavezništva;

29.

poudarja pomen Gruzije za izboljšanje energetske varnosti EU, saj bi zagotovila alternativo tranzitu energije čez Rusijo; meni, da je treba učinkovito zaščititi obstoječo infrastrukturo, na primer naftovod Baku–Tbilisi–Cejhan, ter poziva Komisijo, naj v ta namen ponudi Gruziji vso potrebno pomoč; pričakuje, da se bo EU trdno politično in finančno obvezala za uresničitev projekta plinovoda Nabucco, ki je bil potrjen kot eden od prednostnih projektov EU in bo prečkal gruzijsko ozemlje ter predstavlja najresnejšo alternativo projektom, ki se jih je lotila v sodelovanju z Rusijo in ki lahko povečajo gospodarsko in politično odvisnost držav članic EU od Rusije;

30.

poziva Svet in Komisijo, naj si še naprej prizadevata za sprejetje skupne energetske politike EU, ki bo med drugim poskrbela za diverzifikacijo virov oskrbe;

31.

meni, da sodelovanje na Južnem Kavkazu ne sme pomeniti vzpostavitve vzajemno izključujočih območij vpliva med EU in Rusijo (tako imenovanih interesnih območij);

32.

meni, da vloga EU v trenutni krizi opozarja na potrebo po okrepitvi evropske zunanje, obrambne in varnostne politike, ter je prepričan, da je Lizbonska pogodba, vključno z ustanovitvijo mesta visokega predstavnika, solidarnostno klavzulo in politiko EU za zanesljivo oskrbo z energijo, pravi način, kako to doseči;

33.

poudarja potrebo po varovanju stabilnosti v regiji Južnega Kavkaza ter poziva armensko in azerbajdžansko vlado, naj prispevata k temu cilju, pri tem pa spoštujeta vse svoje mednarodne obveznosti;

34.

znova poudarja načelo, da sta pluralistično in demokratično upravljanje z delujočimi opozicijskimi strankami ter spoštovanje človekovih in državljanskih pravic najboljše zagotovilo za stabilnost v celotni regiji Južnega Kavkaza;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsednikoma in parlamentoma Gruzije in Ruske federacije, Natu, OVSE in Svetu Evrope.


(1)  UL C 313 E, 20.12.2006, str. 429.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0572.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0253.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0016.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017.

(7)  UL L 157, 17.6.2008, str. 110.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.

(9)  Svet Evropske unije, dokument 12594/08.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/31


Sreda, 3. september 2008
Skupni referenčni okvir za evropsko pogodbeno pravo

P6_TA(2008)0397

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o skupnem referenčnem okviru za evropsko pogodbeno pravo

2009/C 295 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2007 o evropskem pogodbenem pravu (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej (3),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 26. maja 1989 (4), 6. maja 1994 (5), 15. novembra 2001 (6) in 2. septembra 2003 (7),

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 25. julija 2007 z naslovom „Drugo poročilo o napredku skupnega referenčnega okvira“ (KOM(2007)0447),

ob upoštevanju stališča Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 18. aprila 2008,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je bil strokovni osnutek skupnega referenčnega okvira (8) predložen Komisiji konec leta 2007,

B.

ker osnutek skupnega referenčnega okvira trenutno ocenjuje mreža strokovnih skupin, med katerimi sta Association Henri Capitant des Amis de la Culture Juridique Francaise in Société de législation comparée že objavili Principes contractuels communs in Terminologie contractuelle commune  (9),

C.

ker je Komisija začela notranji postopek izbiranja, da bi določila, kateri deli osnutka skupnega referenčnega okvira bodo vključeni v prihodnji dokument, to je belo knjigo Komisije o skupnem referenčnem okviru,

D.

ker je osnutek skupnega referenčnega okvira le strokovni dokument, medtem ko je izbor delov osnutka, ki naj se vključijo v prihodnji dokument Komisije, izrazito politično opravilo,

1.

pozdravlja predstavitev osnutka skupnega referenčnega okvira in pričakuje, da bo končni strokovni osnutek skupnega referenčnega okvira Komisiji predložen do konca decembra 2008;

2.

poziva Komisijo, naj predstavi natančen in pregleden načrt o tem, kako bo organiziran in usklajen postopek izbiranja, ki bo pripeljal do dokumenta Komisije, zlasti, kar zadeva vse sodelujoče generalne direktorate;

3.

poziva Komisijo, naj zagotovi dostopnost osnutka skupnega referenčnega okvira v kar največ jezikih, da bo na voljo vsem zainteresiranim stranem;

4.

poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi projekt zaupala generalnemu direktoratu za pravosodje, svobodo in varnost s celovitim sodelovanjem drugih pristojnih generalnih direktoratov, saj skupni referenčni okvir presega pogodbeno pravo potrošnikov, ter da zagotovi razpoložljivost potrebnega gradiva in človeških virov;

5.

izpostavlja, da bo dokument Komisije temelj za odločitev evropskih institucij in vseh zainteresiranih strani o prihodnjem namenu skupnega referenčnega okvira ter o njegovi vsebini in pravnih učinkih, ki se lahko raztezajo od nezavezujočega zakonodajnega orodja do temelja za neobvezni instrument evropskega pogodbenega prava;

6.

meni, da bi bilo treba ne glede na prihodnjo obliko skupnega referenčnega okvira sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali, da se bo redno posodabljal, ter tako odražal spremembe in nacionalni razvoj pogodbenega prava;

7.

poudarja, da bi morala Komisija, ko sprejema odločitev o vsebini skupnega referenčnega okvira, upoštevati izjavo Sveta z dne 18. aprila 2008, da bi skupni referenčni okvir moral biti „orodje za boljšo pripravo zakonodaje“, ki oblikuje „sklop nezavezujočih smernic, ki bi jih zakonodajalci uporabljali na ravni Skupnosti“;

8.

predlaga, naj bo skupni referenčni okvir, če to drži, čim širši, in naj se na tej stopnji ne izključiti nobena vsebina ali gradivo;

9.

ponovno poudarja, da bi se izid nedavnih delavnic o skupnem referenčnem okviru moral odražati v postopku izbire; poudarja, da bi nadaljnja pogajanja morala biti široka in zagotavljati uravnotežen prispevek vseh zadevnih zainteresiranih strani;

10.

predlaga, naj se v primeru, če se bo skupni referenčni okvir uporabljal kot nezavezujoče zakonodajno orodje, ustrezni deli skupnega referenčnega okvira priložijo k vsakemu prihodnjemu zakonodajnemu predlogu ali sporočilu Komisije, ki bo zadeval pogodbeno pravo, da se zagotovi, da zakonodajalec Skupnosti to upošteva;

11.

opozarja, da bi Komisija pri odločanju o vsebini skupnega referenčnega okvira morala upoštevati, da bi skupni referenčni okvir lahko presegel okvire zakonodajnega orodja in postal neobvezen instrument;

12.

predlaga, naj bo skupni referenčni okvir, v primeru, če bo postal neobvezen instrument, omejen na področja, na katerih je zakonodajalec Skupnosti bil ali verjetno bo dejaven v bližnji prihodnosti ali so tesno povezana s pogodbenim pravom; predlaga, naj vsak neobvezni instrument temelji na osnutku skupnega referenčnega okvira; meni, da je treba v vsakem primeru poskrbeti, da postopek izbiranja ne ogrozi splošne skladnosti neobveznega instrumenta;

13.

poudarja, da bi se bilo treba s Parlamentom posvetovati in ga vključiti v vsak postopek izbiranja, ki bo pripeljal do prihodnjega dokumenta Komisije o skupnem referenčnem okviru;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0615.

(2)  UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247.

(3)  UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109.

(4)  UL C 158, 26.6.1989, str. 400.

(5)  UL C 205, 25.7.1994, str. 518.

(6)  UL C 140 E, 13.6.2002, str. 538.

(7)  UL C 76 E, 25.3.2004, str. 95.

(8)  Von Bar, Clive, Schulte-Nölke in drugi, Principles, Definitions and Model Rules of European Private Law — Draft Common Frame of Reference (DCFR), 2008.

(9)  B. Fauvarque-Cosson, D. Mazeaud (uredil), zbirka Droit privé comparé et européen, zvezka 6 in 7, 2008.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/33


Sreda, 3. september 2008
Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi 3453/2005/GG

P6_TA(2008)0398

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi 3453/2005/GG (2007/2264(INI))

2009/C 295 E/10

Evropski parlament,

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 195(1) in člena 211 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1), zlasti člena 3(7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami zakonodaje Skupnosti (KOM(2002)0141) (2),

ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0289/2008),

A.

ker je Evropski varuh človekovih pravic na podlagi člena 195 Pogodbe ES pooblaščen za sprejemanje pritožb državljanov Unije glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Skupnosti,

B.

ker so pritožbe državljanov pomemben vir informacij o možnih kršitvah zakonodaje Skupnosti,

C.

ker je Komisija v svoji vlogi varuha pogodb v skladu s členom 211 Pogodbe ES odgovorna, da skrbi za uporabo določb Pogodbe in ukrepov, ki jih institucije sprejemajo v skladu s to pogodbo,

D.

ker Komisija, če v skladu s prvim odstavkom člena 226 Pogodbe ES meni, da katera od držav članic ni izpolnila obveznosti iz pogodbe, „poda“ o zadevi utemeljeno mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe, in ker „lahko“ v skladu z drugim odstavkom tega člena zadevo predloži Sodišču, če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija,

E.

ker je Evropski varuh človekovih pravic že v svojem sklepu o pritožbi 995/98/OV poudaril, da Komisija razpolaga z diskrecijskimi pravicami v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev, ki pa imajo pravne omejitve, „ki jih je vzpostavila sodna praksa Sodišča, ki na primer zahteva, da upravni organi delujejo dosledno in v dobri veri, se izogibajo diskriminaciji, izpolnjujejo načela sorazmernosti, enakosti in legitimnih pričakovanj ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine“,

F.

ker je Komisija poudarila, da je ta vloga bistvena za interese evropskih državljanov, in priznava pomembnost pravne države v zvezi s tem (3),

G.

ker Komisija potrjuje, da določa njeno zgoraj navedeno sporočilo z dne 20. marca 2002 upravne ukrepe v korist pritožnika, s čimer se Komisija zavezuje, da jih bo upoštevala pri obravnavi njegove pritožbe in presoji zadevne kršitve,

H.

ker Evropski varuh človekovih pravic meni, da je neuspeh Komisije v zvezi s sprejetjem dokončnega stališča glede pritožnikove pritožbe zaradi kršitev primer nepravilnosti,

I.

ker Evropski varuh človekovih pravic priporoča Komisiji, da obravnava pritožnikovo pritožbo čim bolj prizadevno in hitro,

1.

odobri priporočilo Evropskega varuha človekovih pravic Komisiji;

2.

poudarja, da mora biti način Komisije za obravnavanje pritožb državljanov glede domnevnih kršitev zakonodaje Skupnosti s strani držav članic vedno v skladu z načeli dobrega upravljanja;

3.

poudarja, da je Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu z dne 20. marca 2002 sprejela nekatere obveznosti glede obravnavanja pritožb zaradi kršitev;

4.

poudarja, da je Komisija v tem sporočilu navedla, da se bo o začetku postopkov za ugotavljanje kršitev in njihovem zaključku na splošno odločila v enem letu od datuma prijave pritožbe ter da bo pritožnika pisno obvestila o izteku navedenega roka;

5.

se strinja, da lahko preiskave Komisije v težkih in zapletenih zadevah trajajo več kot eno leto; vendar meni, da je prekoračitev enoletnega roka upravičena le, kadar preiskave dejansko še potekajo;

6.

ugotavlja, da je nameravala Komisija v tej zadevi v zvezi z nemško vlado, ki Direktive o delovnem času (4) ni izvajala pravilno, najprej obravnavati zadevno pritožbo v skladu s svojim predlogom o spremembi navedene direktive in da se je odločila počakati na izid razprav z drugimi institucijami Skupnosti o svojem predlogu;

7.

opozarja, da je bil navedeni predlog pripravljen septembra 2004 in da ni nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da je Komisija sprejela dodatne ukrepe za nadaljevanje svoje preiskave;

8.

ugotavlja, da Komisija ni sprejela nobenih nadaljnjih ukrepov glede svoje preiskave, namesto da bi izbrala eno od dveh možnih odločitev, tj. začeti s formalnimi postopki za ugotavljanje kršitev ali zadevo zaključiti;

9.

meni, da zakonodaja Skupnosti ne predvideva možnosti nespoštovanja obstoječih zakonov in sodb na podlagi obravnave novih pravil; poudarja, da Komisija prav tako ni obravnavala vprašanj v pritožbi, ki niso povezana s predlaganimi spremembami veljavne direktive;

10.

priznava Komisiji nekatere diskrecijske pravice v zvezi z upravljanjem pritožb in postopkov za ugotavljanje kršitev, predvsem kar zadeva reševanje postopkov pred Sodiščem, vendar poudarja, da člen 226 Pogodbe ES določa, da Komisija mora začeti s fazo pred pravdo, če meni, da država članica ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe;

11.

meni, da imajo te diskrecijske pravice tudi pravno omejitev, ki jo določajo splošna načela upravnega prava, ki jih je vzpostavila sodna praksa Sodišča, in ne bi smele presegati omejitev, ki jih je v svojem zgoraj navedenem sporočilu z dne 20. marca 2002 določila Komisija sama;

12.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi neupravičeno in pretirano dolgotrajnega postopka Komisije za obravnavanje in dokončanje postopkov za ugotavljanje kršitev, ki pogosto traja tudi več let, ter izraža nezadovoljstvo, da države članice odločitev Sodišča Evropskih skupnosti pogostokrat ne upoštevajo; meni, da to ogroža verodostojnost pripravljanja in doslednega izvajanja zakonodaje Skupnosti ter spodbuja nezaupanje v cilje EU;

13.

ponovno poudarja ključno vlogo držav članic v zvezi s pravilnim izvajanjem zakonodaje Skupnosti in dejstvo, da je praktično izvajanje navedene zakonodaje odločilno v smislu večje pomembnosti Evropske unije za njene državljane;

14.

poziva Komisijo, naj zagotovi seznam držav članic, katerih zakonodaja ni v skladu z vsemi določbami Direktive o delovnem času, in seznam z ukrepi Komisije v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi odločno ukrepa v vseh primerih in v vseh državah članicah, kjer prenos ali izvajanje te direktive ni v skladu z zakonodajo, ki jo določata zakonodajalec in Sodišče;

15.

poziva Komisijo, naj takoj preuči nov nemški zakon, ki je bil sprejet 1. januarja 2004 in je začel veljati 1. januarja 2007, da ugotovi, ali je v skladu z vsemi določbami Direktive o delovnem času in vsemi veljavnimi sodbami Sodišča; poudarja, da mora Komisija natančno preučiti izvajanje navedene direktive;

16.

opozarja, da je Komisija nedavno revidirala svoja navodila o postopkih za ugotavljanje kršitev; na podlagi tega dokumenta ugotavlja, da bo seznam odločitev predložen stalnim predstavnikom in državam članicam že vnaprej ter da se lahko sporočila za javnost o sprejetih odločitvah glede kršitev predložijo na dan uradnega sprejetja seznama; vendar opozarja, da v zvezi z obveščanjem Parlamenta ali njegovih pristojnih odborov ni sprejeta še nobena določba;

17.

ponovno poziva Komisijo, naj v celoti obvešča Parlament in zlasti Odbor za peticije o vseh odločitvah glede postopkov ugotavljanja kršitev na vseh stopnjah;

18.

poudarja, da ima Parlament v skladu s členom 230 Pogodbe ES pravico, da vloži tožbo pri Sodišču pod enakimi pogoji kot Svet in Komisija, ter da je Parlament v skladu s členom 201 Pogodbe pristojen za nadzorovanje dejavnosti, ki jih izvaja Komisija;

19.

zaradi vsega naštetega poziva tudi vse države članice, naj v celoti izvajajo standarde zdravja in varnosti pri delu na podlagi načela, da v primeru dvoma prevlada razlaga, ki je bolj naklonjena zdravju in varnosti delavcev (in dubio pro operario);

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu varuhu človekovih pravic.


(1)  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.

(2)  UL C 244, 10.10.2002, str. 5.

(3)  Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2002 z naslovom „Boljše spremljanje uporabe prava Skupnosti“ (KOM(2002)0725).

(4)  Direktiva 2003/88/ES, ki nadomešča in razveljavlja Direktivo 93/104/ES (UL L 299, 18.11.2003, str. 9).


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/35


Sreda, 3. september 2008
Enakost med ženskami in moškimi – 2008

P6_TA(2008)0399

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008 (2008/2047(INI))

2009/C 295 E/11

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 141 Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. januarja 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008 (KOM(2008)0010) („poročilo Komisije o enakosti med spoloma“) ter letnih poročil iz prejšnjih let (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115, KOM(2005)0044, KOM(2006)0071 in KOM(2007)0049),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. marca 2006 z naslovom „Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010“ (KOM(2006)0092),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001–2005) (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (2), zlasti člena 16(1) Uredbe,

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je sprejel Evropski svet v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo ministri držav članic, pristojni za politiko enakosti med spoloma, sprejeli 4. februarja 2005,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2006 o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o položaju invalidnih žensk v Evropski uniji (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007 (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o vlogi žensk v industriji (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o posebnem položaju zapornic in vplivu prestajanja zaporne kazni staršev na družabno in družinsko življenje (11),

ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških o razlikah v plačah med ženskami in moškimi, sprejetega 22. marca 2007,

ob upoštevanju okvira delovanja za enakost med spoloma, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli 22. marca 2005,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0325/2008),

A.

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije, priznano v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker kljub precejšnjemu napredku na tem področju ostajajo številne neenakosti med ženskami in moškimi,

B.

ker je nasilje nad ženskami glavna ovira za enakost med ženskami in moškimi in je ena od najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic, ki ne pozna geografskih, ekonomskih ali socialnih omejitev; ker je število žensk, ki so žrtve nasilja, zelo zaskrbljujoče,

C.

ker izraz „nasilje nad ženskami“ pomeni vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju,

D.

ker je trgovina z ljudmi za spolno izkoriščanje nesprejemljivo kršenje človekovih pravic in zakonodaje ter sodobna oblika suženjstva, tesno povezana z drugimi oblikami kriminalitete, ki močno razvrednoti vsa prizadevanja za dosego enakosti med ženskami in moškimi,

E.

ker spodbujanje podjetniške politike prilagodljivosti na trgu dela ne sme že od samega začetka temeljiti na potrebah podjetij ali javnih uprav, ampak mora politika prilagodljivosti upoštevati zlasti čas, ki ga ženske in moški potrebujejo za resno sprejemanje svojih obveznosti v družini,

F.

ker v evropski politiki zaposlovanja ni več posebnih smernic, povezanih z enakostjo med spoloma, niti stebra za zagotavljanje enakih možnosti,

G.

ker razkorak med spoloma v zaposlovanju kaže, da med ženskami in moškimi še vedno obstajajo razlike s kvalitativnega in kvantitativnega vidika,

H.

ker je od leta 2003 razlika v plačah še vedno 15-odstotna in se je od leta 2000 zmanjšala samo za eno odstotno točko,

I.

ker se razlikovanje med ženskami in moškimi v sektorjih in poklicih ne zmanjšuje, v nekaterih državah pa se celo povečuje,

J.

ker je udeležba žensk v odločanju odločilen pokazatelj enakosti med ženskami in moškimi in ker je število žensk na vodilnih položajih v podjetjih in na univerzah še vedno nizko, v politiki ali raziskovanju pa narašča zelo počasi,

K.

ker stereotipi, ki še vedno obstajajo glede izobraževalnih in poklicnih možnosti žensk, pomagajo ohranjati neenakosti,

L.

ker je lizbonske cilje o ustvarjanju rasti in spodbujanju socialnega tržnega gospodarstva mogoče uresničiti le s polno uporabo velikega potenciala žensk na trgu dela,

M.

ker obstaja tveganje „prisilnega“ dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti za ženske, ki je pogosto vsiljena izbira zaradi pomanjkanja cenovno dostopnega otroškega varstva,

N.

ker številni izzivi in težave prizadenejo ženske pogosteje kot moške, zlasti kakovost zaposlitve, položaj zakoncev, ki pomagajo na nekaterih področjih, kot so kmetijstvo ali ribolov in mala družinska podjetja, zdravje in varnost na delovnem mestu in zaščita materinstva ter večja nevarnost revščine,

O.

ker so stopnje zaposlenosti za ženske in moške nižje na podeželju in poleg tega veliko žensk ni aktivnih na uradnem trgu dela in zato niso registrirane kot brezposelne, niti niso vključene v statistiko brezposelnosti, kar vodi do posebnih finančnih in pravnih težav v zvezi s pravico do materinstva in bolniškega dopusta, pridobitvijo pokojninske pravice in dostopom do socialne varnosti, kot tudi v primeru razveze zakonske zveze; ker na podeželje slabo vpliva pomanjkanje visoko kakovostnih delovnih mest,

P.

ker so vidni znaki, da se slabšajo pogoji nekaterih skupin žensk, ki se pogosto soočajo s številnimi prepletenimi težavami in tveganji ter dvojno diskriminacijo – zlasti invalidk, žensk, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejših žensk, pripadnic manjšin in priseljenk ter zapornic,

Q.

ker med ženskami in moškimi še naprej obstajajo razlike v vseh ostalih vidikih kakovosti dela, npr. v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, delovnih pogojih, v katerih znanje ljudi ni popolnoma izkoriščeno, ter na področju zdravja in varnosti pri delu; ker je stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki le 62,4 %, v primerjavi s stopnjo zaposlenosti moških, ki znaša 91,4 %; ker je za udeležbo žensk na delovnem trgu še vedno zelo značilen velik in naraščajoč delež dela s skrajšanim delovnim časom – 31,4 % v EU-27 leta 2007 v primerjavi z le 7,8 % za moške – in je 76,5 % vseh delavcev s skrajšanim delovnim časom žensk; ker so pogodbe o začasni zaposlitvi pogostejše za ženske (15,1 %, eno odstotno točko več kot za moške); ker je dolgotrajna brezposelnost še vedno veliko bolj pogosta med ženskami (4,5 %) kot med moškimi (3,5 %),

R.

ker je tveganje za revščino večje za ženske kot za moške, zlasti po 65. letu starosti (21 %, 5 odstotnih točk več kot za moške),

S.

ker usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ostaja nerešeno vprašanje za ženske in moške,

T.

ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri opredelitvi in učinkovitem izvajanju ukrepov za enakost med moškimi in ženskami na evropski, nacionalni, regionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij,

U.

ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami, zlasti prek pogostejše uporabe starševskega in očetovskega dopusta, nepogrešljiv pogoj za spodbujanje in uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi, nevključevanje porodniškega in študijskega dopusta v izračun skupnega delovnega časa pa je diskriminatorno in ženske postavlja v neugoden položaj na trgu dela,

V.

ker je dostop do storitev otroškega varstva ter skrbi za starejše in druge vzdrževane osebe bistven za enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela, v izobraževanju in pri usposabljanju,

W.

ker uredbe o strukturnih skladih določajo, da države članice in Komisija zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja skladov podpirata enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma,

1.

pozdravlja navedeno poročilo Komisije o enakosti med spoloma in ponavlja, da ima politika enakih možnosti za ženske in moške na ravni Evropske unije dvojen značaj, saj po eni strani zagotavlja enakopravnost med ženskami in moškimi na vseh področjih politike (vključevanje načela enakosti med spoloma), po drugi strani pa usmerjene ukrepe za omejitev diskriminacije nad ženskami, vključno s kampanjami osveščanja, izmenjavo najboljše prakse, dialogom z državljani in pobudami javno-zasebnih partnerstev;

2.

poudarja pomen boja proti nasilju nad ženskami pri doseganju enakopravnosti med ženskami in moškimi, zato države članice in Komisijo poziva k usklajenemu delovanju na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči možnost novih ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj se skupaj borijo proti mrežam organiziranega kriminala in trgovine in naj sprejmejo ter okrepijo zakonodajne, upravne, izobraževalne, socialne in kulturne ukrepe, ki preprečujejo povpraševanje po prostituciji;

4.

poziva države članice, naj nujno ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

5.

meni, da udeležba žensk pri odločanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni na splošno ni dovolj močna, zato poziva Komisijo, države članice in politične stranke, naj razmislijo o ukrepih za izboljšanje stanja; v zvezi s tem opozarja, da uporaba volilnih kvot pozitivno vpliva na zastopanost žensk;

6.

poudarja tesno povezavo med udeležbo žensk v politiki in odločanju ter njihovim sodelovanjem v nevladnih organizacijah in dejavnostih civilne družbe; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ukrepe za spodbujanje te udeležbe;

7.

poudarja pomembnost dejavnega vključevanja žensk v sindikalne organizacije skupaj z nalogami, ki so usmerjene na zaščito žensk na delovnem mestu, in podeljevanja pravic ženskam, do katerih so upravičene;

8.

poudarja pomen okrepljene vloge žensk pri nadzoru nad njihovimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zato podpira ukrepe in dejavnosti za izboljšanje dostopa žensk do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter za njihovo večjo ozaveščenost o pravicah in storitvah, ki so jim na razpolago;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma v vse socialne politike, politike zaposlovanja in politike socialne varnosti, zlasti v strategijo prožne varnosti, ter se borijo proti vsem oblikam diskriminacije;

10.

podpira ukrepe, ki jih spodbujata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, s katerimi se bo izboljšal položaj žensk na trgu dela in ki bodo pripomogli k odpravi diskriminacije;

11.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v zvezi z razliko v plačah med ženskami in moškimi v zadnjih nekaj letih; zato poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo strategije in ukrepe na tem področju ter po potrebi skupaj s socialnimi partnerji določijo nove ukrepe ali nove pristope pri izvajanju obstoječih ukrepov za izboljšanje stanja; v tem smislu podpira predlog posvetovalnega odbora o enakih možnostih, katerega cilj je okrepitev evropske zakonodaje na tem področju z vzpostavitvijo obveznosti delodajalcev, da izvedejo revizijo na področju plač in pripravijo ustrezne akcijske načrte za odpravljanje razlik v plačah med spoloma; poudarja potrebo po usklajenem delovanju, zlasti v okviru novega cikla evropske strategije za rast in delovna mesta ter skupnih načel prožne varnosti;

12.

je zaskrbljen zaradi neugodnega položaja žensk na trgu dela, zaradi katerega imajo manj individualnih pravic do pokojnine in drugih izplačil socialnega varstva, zlasti v sistemih, v katerih je upravičenost večinoma povezana s posameznikovimi prispevki ali dohodki iz delovnega razmerja; zato poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za okrepitev pravil v zvezi s socialnim varstvom in zaposlovanjem ter za ustvarjanje delovnih mest z varstvom pravic v različnih sektorjih dejavnosti, pri čemer zagotavljajo dostojne prihodke za delavce (zlasti ženske), pravice do zdravja in varnosti pri delu, socialno zaščito in sindikalno svobodo, s tem pa prispevajo k odpravi diskriminacije med moškimi in ženskami na delovnem mestu;

13.

poziva države članice, naj podprejo Komisijo pri njenem nadzoru nad izvajanjem nacionalnih ukrepov, katerih cilj je ocena spoštovanja načela enakosti, zlasti v zvezi z zakonitimi pravicami ter pokojninskimi sistemi in socialno varnostjo;

14.

poziva institucije Skupnosti in države članice, naj 22. februar razglasijo za „mednarodni dan enakega plačila za ženske in moške“;

15.

je zaskrbljen zaradi trajnega razhajanja med ravnijo izobrazbe žensk in moških, kjer se ženske izkažejo bolje od moških, ter razmerami na trgu dela, kjer ženske zaslužijo manj, imajo bolj negotovo zaposlitev in počasneje napredujejo kot moški; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo razloge in najdejo rešitve za to;

16.

priporoča državam članicam, da močno spodbujajo enako obravnavanje mladih v obdobju šolanja in sprejmejo ukrepe proti poklicni segregaciji, ki je še vedno prisotna v izobraževanju, kjer je delež učiteljic v vrtcih in osnovnih šolah veliko večji kot v srednjih šolah, na katerih prevladujejo moški, ki so bolje priznani in plačani ter imajo boljši družbeni položaj;

17.

predlaga Komisiji, naj preuči sprejetje ukrepov za spodbujanje študija žensk in moških na znanstvenih in tehničnih univerzitetnih smereh, da bi povečali število strokovnjakov na teh področjih in zadostili obstoječim zahtevam;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa žensk do trga dela in udeležbe na njem, zlasti v sektorjih, kjer so premalo zastopane, kot so visoka tehnologija, raziskovanje, znanost in inženirstvo, ter za izboljšanje kakovosti zaposlitve žensk, zlasti prek programov vseživljenjskega učenja in izobraževanja na vseh ravneh; poziva Komisijo in države članice, naj za dosego tega cilja uporabijo evropske strukturne sklade;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj položaj zakoncev, ki pomagajo v družinski obrti, trgovini, kmetijstvu, ribolovu in majhnih družinskih podjetjih, obravnavajo z vidika enakosti med spoloma in pri tem upoštevajo, da so ženske v ranljivejšem položaju kot moški; poziva Komisijo, naj nemudoma vloži predlog za spremembo Direktive 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu žensk med nosečnostjo in materinstvom (12), da bi se odpravila posredna diskriminacija, uvedla pozitivna obveznost enakega obravnavanja in izboljšal pravni položaj pomagajočih zakoncev;

20.

poziva države članice, naj pravno opredelijo solastništvo, da bi zagotovile polno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju, primerno zaščito na področju socialne varnosti ter priznavanje njihovega dela;

21.

spodbuja države članice, naj podprejo podjetnice v industrijskem sektorju ter zagotovijo finančno pomoč, strukture poklicnega svetovanja in ustrezno usposabljanje za ženske, ki ustanavljajo podjetja;

22.

poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo razpoložljivosti materinskih storitev za samozaposlene ženske;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju naraščajočega števila delavcev, ki so uradno samozaposleni, vendar se v resnici lahko kategorizirajo kot „ekonomsko odvisni delavci“;

24.

poziva države članice, naj z namenom razširitve dobre prakse na tem področju priznajo podjetja, ki aktivno spodbujajo enakost med ženskami in moškimi ter olajšujejo usklajevanje dela in zasebnega življenja;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj prednost in posebno pozornost namenijo ranljivejšim skupinam žensk, zlasti invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejšim ženskam, pripadnicam manjšin, priseljenkam in zapornicam, ter naj oblikujejo usmerjene ukrepe, prilagojene njihovim potrebam;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo potrebne ukrepe za pomoč invalidkam pri napredovanju na področjih družbenega, poklicnega, kulturnega in političnega življenja, kjer so še vedno premalo zastopane;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dostop priseljenk do izobrazbe in zaposlitve s sprejetjem ukrepov za boj proti dvojni diskriminaciji, ki jo trpijo priseljenke na trgu dela, oblikujejo ugodne pogoje, ki jim bodo omogočili dostop do trga dela, uskladijo njihovo poklicno in zasebno življenje ter jim zagotovijo ustrezno poklicno usposabljanje;

28.

pozdravlja posvetovanje med Komisijo in socialnimi partnerji, katerega cilj je izboljšati zakonodajni in nezakonodajni okvir za uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja; se veseli analize tega posvetovanja ter predlogov, ki bodo sledili, zlasti v zvezi s porodniškim dopustom in njegovo vključitvijo v izračun skupnega delovnega časa, starševskim, očetovskim in posvojiteljskim dopustom ter dopustom za skrb za vzdrževane osebe; poleg tega meni, da je mogoče okvirni sporazum o starševskem dopustu izboljšati, tako da se vzpostavijo ukrepi za spodbujanje očetov h koriščenju starševskega dopusta, okrepijo pravice delavcev, ki se odločijo za starševski dopust, in se zagotovi prožnejši sistem v zvezi z dopusti s povečanjem trajanja starševskega dopusta in nadomestil zanj;

29.

opozarja, da mora vsaka politika na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja temeljiti na načelu svobodne izbire posameznikov ter jo je treba prilagoditi različnim življenjskim ciklom;

30.

poziva države članice, naj pripravijo posebne ukrepe za boj proti neenakosti med ženskami in moškimi, ki jo povzročajo prekinitve zaposlitve, zlasti zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za skrb za vzdrževane osebe, ter za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva na kariero, plačo in pokojninske pravice;

31.

ugotavlja, da je uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ena od rešitev za povečanje zaposlovanja, ter poziva Komisijo, naj zbere in posreduje najboljšo prakso glede učinkovite uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem ter večje udeležbe moških v družinskem življenju;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo udeležbo moških pri izvajanju politike enakosti med spoloma, zlasti kar zadeva usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

33.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izboljšajo razpoložljivost, kakovost in dostopnost storitev otroškega varstva ter oskrbe vzdrževanih oseb v skladu z barcelonskimi cilji, ter naj zagotovijo, da bo razpoložljivost teh storitev združljiva z delovnikom moških in žensk, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in skrbijo za otroke ter vzdrževane osebe;

34.

poziva odgovorne v podjetjih, naj v svoje kadrovsko načrtovanje vključijo prožne ukrepe družinske politike, da bi zaposlenim po premoru olajšali vrnitev na delo;

35.

Komisijo in države članice opozarja na feminizacijo revščine, ko ženskam, zlasti starejšim in samohranilkam, grozita izključenost in revščina, ter jih poziva, naj pripravijo ukrepe za preprečitev tega trenda;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo orodja usposabljanja in izvajanja, s katerimi bodo lahko vsi zadevni akterji v svoje področje pristojnosti vključili vidik, ki bo temeljil na enakih možnostih za ženske in moške, vključno z oceno posebnega vpliva politik na ženske in moške;

37.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo učinkovito uporabo obstoječih orodij, kot so priročniki za vključevanje načela enakih možnosti za ženske in moške v politike zaposlovanja, ki jih je pripravila Komisija;

38.

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje uradnikov, pristojnih za izvajanje programov Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za vključevanje načela enakosti med spoloma;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo vrsto količinskih in kakovostnih kazalnikov ter statistik, ločenih po spolu, ki bodo zanesljivi, primerljivi in razpoložljivi in ki se bodo uporabili med spremljanjem izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta, da se zagotovi upoštevanje razsežnosti spola in ustrezno izvajanje ter spremljanje politik;

40.

pozdravlja ustanovitev evropskega inštituta za enakost med spoloma ter imenovanje članov upravnega odbora, s čimer je inštitut dobil svoj organ odločanja; je kljub vsemu zaskrbljen zaradi zamude pri zaposlitvi direktorja inštituta ter poziva Komisijo, naj to uredi;

41.

poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskega inštituta za enakost med spoloma vključi dejstva in statistične podatke iz držav pristopnic in kandidatk v prihodnja letna poročila o enakosti med ženskami in moškimi;

42.

poziva države članice, naj pri vsem prebivalstvu spodbujajo ukvarjanje s športom in zdravo življenje ter pri tem upoštevajo, da so ženske v športnih dejavnostih manj udeležene;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 17, 19.1.2001, str. 22.

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str.25.

(3)  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.

(4)  UL C 313 E, 20.12.2006, str. 118.

(5)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 742.

(6)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56.

(7)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 112.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0423.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0019.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0094.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0102.

(12)  UL L 359, 19.12.1986, str. 56.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/42


Sreda, 3. september 2008
Kloniranje živali za preskrbo s hrano

P6_TA(2008)0400

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o kloniranju živali za preskrbo s hrano

2009/C 295 E/12

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali zahteva od Skupnosti in držav članic, da pri oblikovanju in izvajanju kmetijskih in raziskovalnih politik pozorno upoštevajo zahteve o dobrem počutju živali,

B.

ker postopki kloniranja kažejo nizko raven preživetja pri prenesenih zarodkih in kloniranih živalih, mnogo kloniranih živali pa umre v zgodnjih obdobjih življenja zaradi odpovedi srčno-žilnega sistema, imunske pomanjkljivosti, odpovedi jeter, dihalnih težav ter ledvičnih in mišično-skeletnih nepravilnosti;

C.

ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem mnenju iz leta 2008 ugotovila, da sta raven umrljivosti in obolevnosti višji pri kloniranih živalih kot pri živalih, nastalih s spolnim razmnoževanjem, in ker lahko prekinitve ter motnje brejosti prizadenejo dobro počutje nadomestnih mater,

D.

ker Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah (EGE) ob upoštevanju sedanje stopnje trpljenja in zdravstvenih težav nadomestnih mater in kloniranih živali dvomi, da je kloniranje živali za hrano etično upravičeno, in meni, da ni prepričljivih argumentov, ki bi opravičili proizvodnjo hrane iz kloniranih živali ali njihovih potomcev,

E.

ker Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (1) določa, da „metode ekstenzivne in intenzivne reje, ki povzročajo ali lahko povzročijo trpljenje ali poškodbo katere koli zadevne živali, niso dovoljene“ (Priloga, odstavek 20),

F.

ker bi kloniranje bistveno zmanjšalo gensko raznovrstnost populacij živine ter s tem povečalo možnost, da bolezni, za katere so živali dovzetne, zdesetkajo cele črede,

G.

ker je EFSA 24. julija 2008 objavila znanstveno mnenje o posledicah kloniranja živali za varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter okolje, v katerem ugotavlja, da sta zdravje in dobro počutje precejšnjega dela kloniranih živali pogosto hudo in smrtno ogrožena,

H.

ker je tradicionalna selektivna vzreja že privedla do okvar nog in srčno-žilnih motenj pri hitro rastočih prašičih, ter do šepavosti, mastitisa in zgodnjega zakola pri visoko donosnem govedu, medtem ko je glavni namen kloniranja proizvodnja mnogokratnih kopij živali, ki hitro rastejo ali so visoko donosne; ker bo kloniranje najhitreje rastočih in najdonosnejših živali povzročilo še več problemov z zdravjem in dobrim počutjem,

I.

ker kloniranje živali za preskrbo s hrano poleg tega, da njegove posledice niso bile ustrezno preučene, tudi resno ogroža ugled in bistvo evropskega kmetijskega modela, ki sloni na kakovosti proizvodov, načelih prijaznosti do okolja in spoštovanju strogih pogojev za dobro počutje živali,

1.

poziva Komisijo, naj predstavi predloge za prepoved, za preskrbo s hrano, (i) kloniranja živali, (ii) vzreje kloniranih živali ali njihovih mladičev, (iii) dajanja na trg mesa ali mlečnih izdelkov, pridobljenih iz kloniranih živali ali njihovih mladičev, ter (iv) uvoza kloniranih živali, njihovih mladičev, semena in zarodkov kloniranih živali ali njihovih mladičev, ter mesa in mlečnih izdelkov, pridobljenih iz kloniranih živali in njihovih mladičev, ob upoštevanju priporočil EFSA in EGE;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 221, 8.8.1998, str. 23.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/43


Sreda, 3. september 2008
Vpliv trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi

P6_TA(2008)0401

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi (2008/2038(INI))

2009/C 295 E/13

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti njenih členov 2, 3(2) in 152,

ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk in enakosti med spoloma,

ob upoštevanju izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah dne 15. septembra 1995 v Pekingu, in svoje resolucije z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje (1),

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (3),

ob upoštevanju načrta Komisije za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) in z njim povezane ocene učinka (SEK(2006)0275),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. julija 1997 o diskriminaciji žensk v oglaševanju (4),

ob upoštevanju resolucije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1557(2007) z naslovom Podoba žensk v oglaševanju,

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov, ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora žensk za pravice žensk in enakost spolov (A6-0199/2008),

A.

ker je socializacija (preko šole, družine in družbeno-kulturnega okolja) proces utrjevanja identitete, vrednot, prepričanj in vedenja, ki posamezniku dajejo mesto in vlogo v družbi, v kateri odrašča; ker je koncept identifikacije ključnega pomena za razumevanje delovanja tega procesa;

B.

ker bi bilo treba storiti več za spodbujanje razumske in odgovorne rabe televizije in novih tehnologij tako v šoli kot doma že od zgodnjih let,

C.

ker oglaševanje, ki posreduje na podlagi spola diskriminatorna in/ali poniževalna sporočila in kakršne koli spolne stereotipe, ovira nastanek sodobne in enakopravne družbe;

D.

ker stereotipi lahko prispevajo k vedenju, ki je podlaga za identifikacijo;

E.

ker oglaševanje in trženje kulturo odražata in hkrati prispevata k njenemu ustvarjanju,

F.

ker je oglaševanje sestavni del tržnega gospodarstva in predstavlja enega izmed vidikov realnosti, s katero se ljudje soočajo v vsakdanjem življenju,

G.

ker je podoba življenja žensk in moških v oglaševanju včasih karikirana,

H.

ker je diskriminacija na podlagi spola v medijih še zmeraj zelo razširjena; ker lahko spolne stereotipe v oglaševanju in medijih obravnavamo kot del te diskriminacije,

I.

ker spolni stereotipi v oglaševanju tako odražajo neenako razporeditev moči med spoloma,

J.

ker se je treba ustvarjanju spolnih stereotipov upreti na vseh ravneh družbe, da bi spodbudili enakost in sodelovanje med ženskami in moškimi tako na zasebnem kot javnem področju,

K.

ker lahko spolni stereotipi že od prvih let otrokove socializacije prispevajo k diskriminaciji na podlagi spola, ki krepi trajanje vseživljenjske neenakosti med ženskami in moškimi in oblikovanje klišejev na podlagi spola,

L.

ker so spolni stereotipi neproduktivni in na trgu dela prispevajo k razdelitvi poklicev na podlagi spola, pri čemer ženske na splošno zaslužijo manj od moških,

M.

ker je treba v prizadevanja, da bi preprečili nadaljevanje spolnih stereotipov, vključiti vso družbo; ker bi morali odgovornost za to nositi vsi,

N.

ker je treba odstraniti ovire za prenašanje pozitivne podobe moških in žensk v vseh družbenih okoliščinah,

O.

ker so otroci posebej ranljiva skupina, ki ne zaupa le avtoriteti, temveč tudi likom iz mitov, televizijskih oddaj, slikanic, izobraževalnih gradiv, televizijskih iger, oglasov za igrače itd.; ker se otroci učijo s posnemanjem in oponašanjem tega, kar so ravnokar doživeli; ker iz tega razloga spolni stereotipi močno vplivajo na razvoj posameznika in poudarjajo prepričanje, da spol določa, kaj je mogoče in kaj ne,

P.

ker je oglaševanje preko različnih medijev del našega vsakdanjega življenja; ker je zlasti pomembno, da za oglaševanje preko medijev veljajo obstoječa etično in/ali pravno zavezujoča pravila in/ali kodeksi, da bi preprečili oglaševanje z diskriminatornimi ali ponižujočimi sporočili, ki temeljijo na spolnih stereotipih in hujskanju k nasilju;

Q.

ker ima odgovorno oglaševanje lahko pozitiven učinek na družbeno zaznavanje tem, kot so: „telesna podoba“, „spolne vloge“ in „normalnost“; ker je oglaševanje lahko uporabno orodje za izpodbijanje stereotipov in spopadanje z njimi,

1.

poudarja, da je treba ženskam in moškim dati enake možnosti za individualni razvoj;

2.

ugotavlja, da so stereotipi o moških in ženskah kljub različnim programom Skupnosti za spodbujanje enakosti med spoloma še vedno močno razširjeni;

3.

ugotavlja, da bi nadaljnje raziskave pripomogle k razjasnitvi povezave med spolnimi stereotipi v oglaševanju in neenakostjo med spoloma;

4.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj izkoristijo in posredujejo zgoraj omenjene raziskave ter njihove rezultate;

5.

poudarja, da morajo države članice spoštovati obveznosti iz zgoraj omenjenega Evropskega pakta za enakost med spoloma;

6.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj se držijo smernic, sprejetih v različnih programih Skupnosti, kot je na primer EQUAL, in smernic za enakost med spoloma;

7.

poziva Svet in Komisijo naj spremljajo izvajanje obstoječih določb prava Skupnosti o spolni diskriminaciji in hujskanju k sovraštvu na podlagi spola;

8.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v vsej Evropski uniji oblikujejo akcijske programe osveščanja proti seksističnim napadom ali ponižujočemu prikazovanju žensk in moških v trženju in oglaševanju;

9.

poziva države članice, naj preučijo podobe žensk in moških v oglaševanju in trženju ter o tem poročajo;

10.

poudarja, da so še posebej problematični stereotipi v oglaševanju v otroških televizijskih programih zaradi njihovega morebitnega učinka na spolno socializacijo ter posledičnega vpliva na podobo, ki jo imajo otroci o sebi, svojih družinskih članih in zunanjem svetu;

11.

se zaveda, da morajo prizadevanja za odpravo stereotipov v medijih in oglaševanju spremljati izobraževalne strategije in ukrepi za osveščanje od zgodnje starosti in za razvoj kritičnega mišljenja od adolescence dalje;

12.

poudarja temeljno vlogo, ki bi jo moral pri razvoju kritičnega mišljenja otrok imeti izobraževalni sistem z vidika podob in medijev na splošno, da bi preprečili nezaželene učinke pojavljanja spolnih stereotipov v trženju in oglaševanju;

13.

ugotavlja, da je treba za zagotovitev enakosti med spoloma izpodbijati tradicionalne spolne vloge;

14.

želi posebej pritegniti pozornost na to, da je treba sporočila, ki nasprotujejo človeškem dostojanstvu in posredujejo spolne stereotipe, odstraniti iz učbenikov, igrač, video in računalniških igric, interneta in novih informacijskih ter komunikacijskih tehnologij, in iz oglasov v različnih vrstah medijev;

15.

z izredno zaskrbljenostjo opaža oglaševanje spolnih storitev, ki podkrepljuje stereotipe žensk kot objektov, v publikacijah, kot so lokalni časopisi, ki so brez težav vidne in dostopne otrokom;

16.

ugotavlja, da je treba izvajati ukrepe trajnega usposabljanja za zaposlene v medijih in v sodelovanju z njimi ter izvajati akcije osveščanja družbe o negativnih posledicah spolnih stereotipov;

17.

opozarja, da se raba televizije in novih tehnologij med otroki in najstniki povečuje, da se prične v zgodnji starosti in je vedno več tudi nenadzorovanega gledanja televizijskih programov;

18.

ugotavlja, da lahko prikazovanje idealne telesne podobe v trženju in oglaševanju negativno vpliva na samopodobo žensk in moških, zlasti najstnikov in oseb, ki so nagnjene k motnjam hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija; poziva oglaševalce, naj pri oglaševanju izdelkov previdno uporabljajo skrajno vitke ženske;

19.

poziva države članice, naj s primernimi sredstvi zagotovijo, da bo v trženju in oglaševanju zagotovljeno spoštovanje človeškega dostojanstva in osebne integritete, da posredno niti neposredno nista diskriminatorna, da se ne hujska k sovraštvu na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmeritve, ter da ne vsebujeta elementov, katerih vsebina v svojem kontekstu odobrava, spodbuja ali pretirano hvali nasilje nad ženskami;

20.

priznava delo, ki so ga medijski regulatorji v nekaterih državah članicah že opravili na področju preučevanja posledic spolnih stereotipov in spodbuja medijske regulatorje v vseh državah članicah, naj izmenjajo najboljšo prakso s tega področja;

21.

Komisijo želi spomniti, da je zgoraj omenjena Direktiva Sveta 2004/113/ES, ko jo je Komisija prvič predlagala, pokrivala tudi diskriminacijo v medijih; Komisijo poziva, naj okrepi prizadevanja proti diskriminaciji;

22.

poudarja, da so v medijih in oglaševalskem svetu potrebni pozitivni zgledi z vidika spola, zato da se pokaže, da je sprememba mogoča in zaželena; meni, da bi morale države članice uradno ustanoviti nagrade, ki jih oglaševalci podeljujejo svojim kolegom, in nagrade, ki jih podeljuje javnost, za oglaševanje, ki na najboljši način presega spolne stereotipe in ki poudarja pozitivno vlogo oz. krepi podobo žensk in moških ter odnosov med njimi;

23.

poudarja, da je treba širiti načela enakosti med spoloma preko medijev s publikacijami in programi, namenjenimi različnim starostnim skupinam, ki bi večali priljubljenost najboljše prakse in spoštovanje razlik med spoloma;

24.

poudarja, da je treba nadaljevati razpravo o trženju in oglaševanju in njuni vlogi pri ustvarjanju in ohranjanju spolnih stereotipov;

25.

poziva države članice, naj pripravijo in sprožijo izobraževalne pobude, nastale v duhu strpnosti in ob izogibanju vsem stereotipom ter naj s primernimi izobraževalnimi programi spodbujajo kulturo enakosti med spoloma;

26.

poudarja, da je treba odpraviti predsodke o spolu;

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 59, 23.2.2001, str. 258.

(2)  UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

(3)  UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(4)  UL C 304, 6.10.1997, str. 60.


Četrtek, 4. septembra 2008

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/47


Četrtek, 4. september 2008
Palestinski zaporniki v izraelskih zaporih

P6_TA(2008)0404

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o položaju palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih

2009/C 295 E/14

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,

ob upoštevanju izjave komisarke Benite Ferrero Waldner pred Parlamentom z dne 9. julija 2008 o položaju palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih,

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom in sklepov osmega srečanja pridružitvenega sveta EU-Izrael z dne 16. junija 2008,

ob upoštevanju poročila in sklepov, ki jih je sestavila ad hoc delegacija v Izraelu in na palestinskih ozemljih (od 30. maja do 2. junija 2008),

ob upoštevanju ženevskih konvencij, zlasti Konvencije IV o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne 12. avgusta 1949 in zlasti členov 1 do 12, 27, 29 do 34, 47, 49, 51, 52, 53, 59, 61 do 77 in 143 te konvencije,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

ob upoštevanju letnega poročila mednarodnega odbora Rdečega križa iz leta 2007, zlasti dela, ki se nanaša na zasedena palestinska ozemlja,

ob upoštevanju poročil, ki jih je v letih 2006, 2007 in 2008 objavil javni odbor proti mučenju v Izraelu, k čemur so finančno prispevale Evropska komisija in številne države članice,

ob upoštevanju ustreznih resolucij Združenih narodov o konfliktu na Bližnjem vzhodu,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je Izrael v zadnjih letih utrpel mnogo terorističnih napadov na svoje civilno prebivalstvo s smrtnimi žrtvami; ker so izraelske oblasti sprejele številne ukrepe, da bi preprečile ta teroristična dejanja, vključno z aretacijami domnevnih palestinskih skrajnežev, vendar pa boj proti terorizmu ne upravičuje kršenja humanitarnega prava,

B.

ker je danes več kot 11 000 Palestincev, med njimi stotine žensk in otrok, zaprtih v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje in ker je bila večini odvzeta prostost na zasedenih palestinskih ozemljih,

C.

ker je v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je podpisal Izrael, otrok opredeljen kot oseba, mlajša od 18 let; ker pa so palestinski otroci od 16. leta po izraelskih vojaških predpisih, ki urejajo zasedena palestinska ozemlja, obravnavani kot odrasli in so pogosto pridržani v neustreznih razmerah,

D.

ker je izraelska vlada v znamenje dobre volje in ustvarjanja medsebojnega zaupanja 25. avgusta 2008 izpustila 198 Palestincev in ker se obe strani še naprej pogajata, da bi dosegli obsežnejši sporazum o izpustitvi drugih zapornikov,

E.

ker sta pred nedavnim izraelska in libanonska vlada sprejeli pozitivne ukrepe glede menjave zapornikov za posmrtne ostanke izraelskih vojakov,

F.

ker je v Izraelu okrog 1 000 zapornikov pridržanih na podlagi „upravnih odredb o pridržanju“ s pravico do pritožbe, a brez obtožnice, sojenja in pravice do obrambe; ker je takšne „upravne odredbe o pridržanju“ mogoče več let obnavljati, kar se v nekaterih primerih tudi dogaja,

G.

ker poročila o človekovih pravicah navajajo, da so palestinski zaporniki žrtve zlorab in mučenja,

H.

ker je za veliko večino palestinskih zapornikov, pridržanih v zaporih na ozemlju Izraela, kljub pozivom mednarodnega odbora Rdečega križa v Izraelu pogosto nemogoče ali zelo težko uveljavljati pravico do obiskov svojih družin,

I.

ker ima vprašanje zapornikov pomembne politične, družbene in humanitarne posledice in ker aretacija 48 izvoljenih članov palestinskega zakonodajnega sveta in predstavnikov občin resno vpliva na politične dogodke na zasedenem palestinskem ozemlju; ker je bil dokument zapornikov, ki so ga maja 2006 sprejeli zaprti politični voditelji iz različnih frakcij, podlaga za nacionalno spravo in je omogočil vzpostavitev vlade narodne enotnosti,

J.

ker odnosi med Evropskimi skupnostmi in Izraelom po členu 2 Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, kar predstavlja bistveni element tega sporazuma; ker akcijski načrt med EU in Izraelom poudarja spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava kot skupnih vrednot obeh strani,

1.

pozdravlja nedavno odločitev izraelske vlade, da izpusti številne palestinske zapornike, saj gre za pozitivno dejanje, ki bo okrepilo avtoriteto palestinskih oblasti in vzpostavilo ozračje medsebojnega zaupanja;

2.

poziva, naj Hamas in Izrael ukrepata, da se nemudoma izpusti izraelski desetnik Gilad Šalit;

3.

poudarja, da vprašanje palestinskih zapornikov močno vpliva na palestinsko družbo in izraelsko-palestinski konflikt, ter v zvezi s tem meni, da bi lahko bila izpustitev večjega števila palestinskih zapornikov in zlasti takojšnja izpustitev zaprtih članov palestinskega zakonodajnega sveta, vključno z Marvanom Barghutijem, pozitiven korak k vzpostavitvi ozračja medsebojnega zaupanja, ki je potrebno za doseganje večjega napredka v mirovnih pogajanjih;

4.

podpira legitimna izraelska varnostna vprašanja; meni, da je treba pri obravnavi zapornikov v celoti spoštovati pravno državo, kar je ključni korak za demokratično državo;

5.

poziva Izrael, naj zagotovi spoštovanje minimalnih standardov pridržanja, naj postavi vse pripornike pred sodišče in preneha uporabljati „upravne odredbe o pridržanju“ ter naj izvaja ustrezne ukrepe za mladoletnike in za pravico do obiskov zapornikov v skladu z mednarodnimi standardi, vključno s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah ter Konvencijo ZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;

6.

izraža globoko zaskrbljenost nad položajem palestinskih zapornic in drugih občutljivih zapornikov, s katerimi se po pričevanjih slabo ravna in jim ni omogočen ustrezen dostop do zdravstvene oskrbe;

7.

poziva palestinske oblasti, naj si z vsemi močmi prizadevajo za preprečitev vsakih nasilnih ali terorističnih dejanj, zlasti s strani bivših zapornikov, še posebej otrok;

8.

izraža svoje prepričanje, da bi morala krepitev odnosov med EU in Izraelom potekati v skladu in v povezavi z izpolnjevanjem obveznosti Izraela po mednarodnem pravu;

9.

pozdravlja sklep, sprejet na osmem srečanju pridružitvenega sveta EU-Izrael o vzpostavitvi polnopravnega pododbora za človekove pravice, ki bo nadomestil sedanjo delovno skupino za človekove pravice; poziva, da se je treba v okviru spremljanja napredka Izraela pri izpolnjevanju njegovih obveznosti po mednarodnem pravu obširno posvetovati in polno sodelovati z organizacijami za človekove pravice in nevladnimi organizacijami v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, izraelski vladi, knesetu, predsedniku palestinskih oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, predsedniku evro-sredozemske parlamentarne skupščine, visokemu predstavniku ZN za človekove pravice in mednarodnemu odboru Rdečega križa.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/49


Četrtek, 4. september 2008
Ocena sankcij EU kot delu dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic

P6_TA(2008)0405

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o oceni sankcij EU kot delu dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic (2008/2031(INI))

2009/C 295 E/15

Evropski parlament,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

ob upoštevanju vseh konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter njegovih dveh izbirnih protokolov,

ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti njenih členov 1 in 25 ter členov 39 in 41 poglavja VII te listine,

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Evropska konvencija o človekovih pravicah) ter njenih protokolov,

ob upoštevanju Pariške listine za Novo Evropo (Pariška listina),

ob upoštevanju Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 (Helsinška sklepna listina),

ob upoštevanju členov 3, 6, 11, 13, 19, 21, 29 in 39 Pogodbe o Evropski uniji (Pogodba EU) ter členov 60, 133, 296, 297, 301 in 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na področju človekovih pravic v svetu,

ob upoštevanju preteklih razprav ter nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 1996 o sporočilu Komisije o vključitvi spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami (1),

ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Evropske skupnosti in njenih držav članic, vključno s tistimi iz sporazumov STO,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (Sporazum iz Cotonouja) (2), ter zlasti členov 8, 9, 33, 96 in 98 tega sporazuma in njegovega ponovnega pregleda (3),

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom „Ustanovitev formacije za sankcije Delovne skupine svetovalcev za zunanje odnose (RELEX/sankcije)“ z dne 22. januarja 2004 (5603/2004),

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom „Osnovna načela o uporabi omejevalnih ukrepov (sankcij)“ z dne 7. junija 2004 (10198/1/2004),

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom „Smernice za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov (sankcij) v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU“, nazadnje pregledane 2. decembra 2005 (15114/2005),

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom „Najboljše prakse EU za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov“ z dne 9. julija 2007 (11679/2007),

ob upoštevanju Skupnega stališča 96/697/SZVP o Kubi (4), ki ga je Svet sprejel dne 2. decembra 1996,

ob upoštevanju skupnih stališč Sveta 2001/930/SZVP o boju proti terorizmu (5) in 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (6) z dne 27. decembra 2001 ter Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (7),

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2002/402/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Osami bin Ladnu, članom organizacije Al-Kaida in talibanom ter drugim osebam, skupinam, podjetjem in entitetam v zvezi z njimi (8) ter Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani (9), ki sta bila sprejeta 27. maja 2002,

ob upoštevanju Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (12),

ob upoštevanju vseh sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah iz teh sporazumov,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 1982 o pomenu gospodarskih sankcij, zlasti trgovskega embarga in bojkotiranja, ter njihovih učinkih na zunanje odnose Evropske gospodarske Skupnosti (13),

ob upoštevanju resolucije o učinku sankcij in zlasti embargov na prebivalstvo držav, proti katerim so uvedeni ti ukrepi (14), ki jo je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU sprejela 1. novembra 2001 v Bruslju (Belgija),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami (15),

ob upoštevanju resolucije 1597 (2008) in priporočila 1824 (2008) o črnih seznamih Varnostnega sveta Združenih narodov in Evropske unije, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope dne 23. januarja 2008,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je bila podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni in ki naj bi začela veljati 1. januarja 2009,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A6-0309/2008),

A.

ker člen 11(1) Pogodbe EU priznava spoštovanje človekovih pravic kot enega od ciljev skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter ker novi člen 21 Pogodbe EU, kot ga uvaja člen 1(24) Lizbonske pogodbe, priznava, da Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve ter ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava,

B.

ker se uporabljajo sankcije za dosego ciljev SZVP iz člena 11 Pogodbe EU, ki med drugim vključujejo spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja,

C.

ker zgoraj navedena Osnovna načela o uporabi omejevalnih ukrepov (sankcij) predstavljajo prvi pragmatičen dokument, ki določa okvir, v katerem EU izreka sankcije; čeprav EU te dejansko izvaja že od začetka osemdesetih let in zlasti po začetku veljave Pogodbe EU leta 1993; ker ta dokument uradno določa sankcije kot instrument SZVP in posledično predstavlja izhodišče politike EU na področju sankcij,

D.

ker ta politika sankcij temelji predvsem na naslednjih petih ciljih v SZVP: zaščititi skupne vrednote, temeljne interese, neodvisnost in celovitost Unije skladno z načeli Ustanovne listine Združenih narodov; krepiti varnost Unije v vseh njenih oblikah; ohranjati mir in krepiti mednarodno varnost v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in Helsinške sklepne listine ter cilji Pariške listine, tudi s tistimi, ki se nanašajo na zunanje meje; spodbujati mednarodno sodelovanje; razvijati in utrjevati demokracijo, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

E.

ker se krepi mednarodno soglasje, da vsaka huda in namerna škoda, povzročena okolju, ogroža svetovni mir in varnost ter predstavlja kršitev človekovih pravic,

F.

ker je EU zavezana k sistematičnemu izvajanju sankcij, ki jih je določil Varnostni svet ZN v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine Združenih narodov, in ker hkrati uvaja avtonomne sankcije v odsotnosti mandata Varnostnega sveta ZN v primerih, ko Varnostni svet ZN nima pooblastil za sprejemanje ukrepov ali pa mu je to preprečeno zaradi nesoglasja med njegovimi člani; ker v zvezi s tem poudarja obveznost ZN in EU, da uvajata sankcije v skladu z mednarodnim pravom,

G.

ker torej politika sankcij EU vključuje sankcije Varnostnega sveta ZN, vendar so njeno področje uporabe in cilji širši kot področje uporabe in cilji politike Varnostnega sveta ZN (mednarodni mir in varnost),

H.

ker so sankcije eden od instrumentov, ki jih EU lahko uporabi za izvajanje svoje politike na področju človekovih pravic; ker opozarja, da mora biti uporaba sankcij skladna s splošno strategijo Unije na zadevnem področju ter mora biti na seznamu prednostnih nalog zadnji ukrep za doseganje posebnih ciljev SZVP; ker je učinkovitost sankcij odvisna od tega, ali jih vse države članice uporabljajo sočasno,

I.

ker ni veljavne opredelitve, kaj je sankcija, niti po mednarodnem pravu niti po pravu EU/ES; ker se kljub temu v okviru SZVP za sankcije ali omejevalne ukrepe štejejo ukrepi, ki v celoti ali delno prekinjajo ali zmanjšujejo diplomatske ali gospodarske odnose z eno ali več tretjimi državami in katerih namen je doseči spremembo določenih dejavnosti ali politik, kot so kršitve mednarodnega prava ali človekovih pravic, ali politik vlad tretjih držav, nedržavnih subjektov ali fizičnih in pravnih oseb, ki ne spoštujejo pravne države ali demokratičnih načel,

J.

ker vrste omejevalnih ukrepov vključujejo različne ukrepe, kot so embargo na orožje, trgovinske sankcije, finančne/gospodarske sankcije, zamrznitev sredstev, prepoved poletov, omejevanje vstopa, diplomatske sankcije, bojkotiranje športnih in kulturnih dogodkov ter prenehanje sodelovanja s tretjo državo,

K.

ker v skladu s splošno prakso EU ta resolucija brez razlikovanja uporablja izraza „sankcije“ in „omejevalni ukrepi“; ker je ta resolucija prevzela opredelitev ustreznih ukrepov iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja (16),

L.

ker same sankcije EU temeljijo na različnih pravnih podlagah glede na natančne značilnosti omejevalnih ukrepov, pravno naravo odnosov z zadevno tretjo državo ter zadevne sektorje in cilje; ker ti dejavniki določajo postopek za sprejetje sankcij – za katere je pogosto, vendar ne vedno, potrebno skupno stališče SZVP in torej soglasje v Svetu – in zakonodajni postopek, ki ga je treba upoštevati, da so sankcije pravno zavezujoče in izvršljive, pri čemer je skupni postopek določen v členu 301 Pogodbe ES,

M.

ker so prepovedi izdaje vizumov in embargi na orožje najpogosteje uvedene sankcije skupne zunanje in varnostne politike ter predstavljajo enega od začetnih ukrepov v zaporedju sankcij EU; ker sta ti dve vrsti ukrepov edina ukrepa, ki ju neposredno izvajajo države članice, saj v skladu s Pogodbo ES zanju ni potrebna posebna zakonodaja o sankcijah; ker je po drugi strani za finančne sankcije (zamrznitev sredstev) in trgovinske sankcije treba sprejeti posebno zakonodajo o sankcijah,

N.

ker so v skladu z zgoraj navedenimi Osnovnimi načeli o uporabi omejevalnih ukrepov (sankcij) in smernicami na tem področju ciljno usmerjene sankcije lahko učinkovitejše kot splošnejše sankcije in so zato bolj zaželene, in sicer prvič zato, ker se z njimi izognemo negativnim učinkom za večji del prebivalstva, in drugič zato, ker neposredno zadevajo odgovorne osebe in je zato verjetneje, da bodo povzročile spremembe v politiki, ki jo te osebe izvajajo;

O.

ker se priznava obstoj ukrepov, ki niso označeni kot „sankcije“, čeprav jih sprejme Svet v sklepih predsedstva, in ki se hkrati razlikujejo od drugih omejevalnih ukrepov, ki so navedeni kot orodje SZVP,

P.

ker gospodarske odnose med EU in tretjimi državami pogosto urejajo sektorski dvostranski ali večstranski sporazumi, ki jih mora EU spoštovati pri uporabi sankcij; ker mora EU zato po potrebi razveljaviti ali odpovedati zadevni sporazum, preden uporabi gospodarske sankcije, ki niso združljive s pravicami, ki so zadevni tretji državi podeljene v obstoječem sporazumu,

Q.

ker odnose med EU in tretjimi državami pogosto urejajo dvostranski ali večstranski sporazumi, ki eni od pogodbenic omogočajo sprejetje ustreznih ukrepov v primeru, da druga pogodbenica krši bistven element sporazuma, zlasti spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega prava, demokratičnih načel in pravne države (klavzula o človekovih pravicah), pri čemer je Sporazum iz Cotonouja pomemben primer,

R.

ker mora biti uvedba in uporaba omejevalnih ukrepov skladna s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom, vključno s pravico do poštenega postopka in učinkovitega pravnega sredstva ter sorazmernosti, in mora zagotoviti ustrezne izjeme, da se upoštevajo osnovne človekove potrebe zadevnih oseb, kot je dostop do osnovnošolskega izobraževanja, pitne vode in osnovne zdravstvene oskrbe, tudi osnovnih zdravil; ker je treba pri politiki sankcij v celoti upoštevati standarde, ki jih postavljajo Ženevska konvencija, Konvencija o otrokovih pravicah, Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah ter resolucija Združenih narodov v zvezi z zaščito civilistov in otrok v oboroženih spopadih,

S.

ker je verodostojnost EU in njenih posameznih držav članic v primeru, ko se zdi, da so sankcije EU kršene, ogrožena, in ker je bil Robert Mugabe povabljen, da se 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni udeleži vrha EU-Afrika kljub temu, da mu je bil dostop na vsa ozemlja držav članic EU uradno prepovedan na podlagi Skupnega stališča Sveta 2004/161/SZVP z dne 19. februarja 2004 o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju (17), kot je bilo nazadnje podaljšano s Skupnim stališčem Sveta 2008/135/SZVP z dne 18. februarja 2008 (18),

Splošni premislek za učinkovito politiko sankcij EU

1.

obžaluje, da do zdaj ni bila izvedena nobena ocena ali presoja vplivov politike sankcij EU in da je zato zelo težko izmeriti njene vplive in učinkovitost v praksi ter torej priti do potrebnih zaključkov; poziva Svet in Komisijo, da izvedeta postopek ocenjevanja; vendar meni, da je politika sankcij, uporabljena proti Južni Afriki, učinkovito pripomogla k odpravi apartheida;

2.

meni, da razlike v pravnih podlagah za izvajanje politike sankcij EU, ki vključuje različne ravni odločanja, izvajanja in nadzora, spodkopavajo njeno preglednost in povezanost, posledično pa tudi njeno verodostojnost;

3.

meni, da učinkovitost sankcij pomeni, da se njihova uvedba zdi legitimna evropski in mednarodni javnosti ter javnosti v državah, v katerih se pričakujejo spremembe; poudarja, da posvetovanje s Parlamentom v postopku odločanja krepi to legitimnost;

4.

prav tako ugotavlja, da imajo lahko sankcije simbolično vrednost, saj izražajo moralno obsodbo EU in tako povečujejo vidnost in verodostojnost zunanje politike EU; vendar opozarja, da ne sme biti prevelikega poudarka na sankcijah kot simboličnih ukrepih, saj bi jih to utegnilo popolnoma razvrednotiti;

5.

meni, da mora biti uporaba sankcij predvidena v primeru ravnanja organov ali nedržavnih subjektov ali fizičnih in pravnih oseb, ki pomeni resno ogrožanje varnosti in človekovih pravic, ali v primeru, ko se zaradi tretje stranke izčrpajo vse pogodbene in/ali diplomatske možnosti ali ko so dosegle mrtvo točko;

6.

meni, da je vsako prostovoljno in nepopravljivo poslabšanje okolja grožnja varnosti ter resna kršitev človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, da vsak prostovoljen in nepopravljiv poseg v okolje vključita v razloge, ki lahko vodijo v sprejetje sankcij;

7.

ugotavlja, da se splošni instrumenti sankcij EU na splošno uporabljajo na prožen način in v skladu s potrebami za vsak primer posebej; kljub temu obžaluje dejstvo, da EU svojo politiko sankcij pogosto uporablja neskladno, s tem da tretje države obravnava različno, čeprav je njihovo upoštevanje človekovih pravic in demokratičnih načel podobno, kar sproža kritike na račun uporabe „dvojnih meril“;

8.

je v zvezi s tem prepričan, da morata izvajanje in ocena sankcij Evropske unije zaradi kršenja človekovih pravic načeloma prevladati nad morebitno škodo, ki jo zaradi uvedbe sankcij utrpijo trgovinski interesi Evropske unije in njenih državljanov;

9.

obžaluje, da so v Evropski uniji nesoglasja glede politike do posamezne države, kot je Kuba, ali dejstvo, da države članice oklevajo, da bi se zoperstavile velikim trgovinskim partnerjem, kot je Rusija, povzročila, da je Unija sprejela zgolj „neuradne sankcije“ v sklepih predsedstva, kar pomeni neuravnoteženo oziroma neusklajeno uporabo sankcij Unije; vendar priznava, da so lahko ukrepi iz sklepov Sveta, npr. odlog podpisa sporazumov z nekaterimi državami, kot je Srbija, koristna oblika pritiska na tretje države, da te v celoti sodelujejo z mednarodnimi mehanizmi;

10.

v zvezi s Kubo opozarja, da zgoraj navedeno skupno stališče, ki je bilo sprejeto leta 1996 in nato redno ponovno potrjeno, nakazuje načrt v korist mirnega prehoda v demokracijo, ostaja v celoti veljavno ter ni predmet spora v evropskih institucijah; obžaluje, da do sedaj ni bilo nobenega večjega izboljšanja na področju človekovih pravic; je seznanjen s sklepom Sveta z dne 20. junija 2008 za odpravo neuradnih sankcij v zvezi s Kubo, vendar poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, k poenostavitvi dostopa do zapornikov ter ratifikaciji in izvajanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; ugotavlja, da bo Svet v enem letu odločil, ali bo nadaljeval politični dialog s Kubo glede na to, ali se bo stanje na področju človekovih pravic znatno izboljšalo; opominja, da je stališče Sveta tudi zavezujoče za institucije Evropske unije, kar zadeva dialog z kubanskimi oblastmi in predstavniki civilne družbe; ponavlja svoje stališče do prejemnikov nagrade Saharova Oswalda Paye Sardiñasa in skupine „Damas de Blanco“;

11.

meni, da se argument „neučinkovitosti“ sankcij ne sme uporabljati zato, da bi se sankcije preklicale, temveč bi moral biti uporabljen zato, da se preusmeri in ponovno oceni sama sankcija; poleg tega meni, da mora nadaljevanje ali prekinitev sankcij temeljiti samo na tem, ali so bili doseženi njihovi cilji, njihova narava pa je lahko glede na njihovo oceno okrepljena ali spremenjena; meni, da morajo v ta namen sankcije vedno spremljati jasna merila uspešnosti;

12.

meni, da je treba učinkovitost sankcij preučevati na več ravneh, tako na ravni dejanske učinkovitosti ukrepov, tj. njihove zmožnosti vplivati na zasebne in poklicne dejavnosti ciljnih oseb kot članov ciljnega režima ali na delovanje tega režima, kot tudi na ravni njihove politične učinkovitosti, kar pomeni njihovo zmožnost, da prekinejo ali spremenijo dejavnosti ali politike, ki so bile razlog za njihovo sprejetje;

13.

meni, da je učinkovitost sankcije odvisna od sposobnosti Evropske unije, da jo izvaja celotno obdobje, ter v zvezi s tem obžaluje uporabo določb, kot so določbe o časovni omejitvi, ki omogočajo samodejno odpravo sankcij;

14.

nasprotuje uporabi posplošenih, nerazlikovalnih sankcij proti kateri koli državi v vseh okoliščinah, saj ta pristop povzroča dejansko popolno izolacijo prebivalstva; meni, da lahko gospodarske sankcije, ki niso usklajene z drugimi političnimi instrumenti, le stežka zagotovijo politične reforme v zadevnem režimu; zato vztraja, da mora vsako sankcijo proti državnim organom sistematično spremljati podpora civilni družbi zadevne države;

Sankcije kot del splošne strategije o človekovih pravicah

15.

poudarja, da se večina sankcij EU uvede na podlagi zadev, povezanih z varnostjo; kljub temu poudarja, da morajo kršitve človekovih pravic predstavljati zadostno podlago za uporabo sankcij, ker prav tako ogrožajo varnost in stabilnost;

16.

poudarja, da je glavni namen sankcij doseči spremembo politike ali dejavnosti v skladu s cilji skupnega stališča SZVP ali sklepi, ki jih sprejme Svet, ali mednarodnim sklepom, na katerem sankcije temeljijo;

17.

vztraja na tem, da se je Svet s sprejetjem zgoraj navedenih Osnovnih načel o uporabi omejevalnih ukrepov (sankcij) zavezal k uporabi sankcij kot dela obsežnega in celostnega političnega pristopa; v zvezi s tem poudarja, da ta pristop vključuje vzporeden političen dialog, spodbude in pogojenost ter v skrajnem primeru celo uporabo prisilnih ukrepov, kot so določeni v teh osnovnih načelih; meni, da je treba klavzule o človekovih pravicah in demokraciji, sistem splošnih preferenc in razvojno pomoč uporabljati kot orodja tega obsežnega in celostnega političnega pristopa;

18.

poudarja, da se izvajanje klavzule o človekovih pravicah ne more šteti za popolnoma avtonomno ali enostransko sankcijo EU, saj izhaja neposredno iz dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki določa vzajemno obveznost glede spoštovanja človekovih pravic; meni, da ustrezni ukrepi, ki so sprejeti v skladu s to klavzulo, zadevajo izključno izvajanje zadevnega sporazuma, ki vsaki pogodbenici daje zakonito podlago, da prekine ali razveljavi sporazum; zato meni, da se izvajanje klavzul o človekovih pravicah in avtonomnih ali enostranskih sankcij nujno medsebojno dopolnjujeta;

19.

zato pozdravlja sistematično vključitev klavzul o človekovih pravicah in vztraja pri vključitvi posebnega mehanizma izvajanja v vse dvostranske sporazume s tretjimi državami, vključno s sektorskimi sporazumi; v zvezi s tem opozarja na pomembnost priporočil, oblikovanih za učinkovitejše in bolj sistematično izvajanje klavzule, in sicer oblikovanje ciljev in referenčnih meril ter redno ocenjevanje; ponovno zahteva izvajanje klavzul o človekovih pravicah prek preglednejšega postopka posvetovanja med stranmi, vključno s Parlamentom in civilno družbo, ki podrobno določi politične in pravne mehanizme za primer zahteve za dvostransko sodelovanje, opuščene na podlagi ponavljajočih se in/ali sistematičnih kršitev človekovih pravic, ki kršijo mednarodno pravo; podpira postopkovni model po Sporazumu iz Cotonouja za odzivanje na hude kršitve človekovih pravic, za demokratična načela in pravno državo; meni, da se je sistem intenzivnega političnega dialoga (člen 8 Sporazuma iz Cotonouja) in posvetovanj (člen 96 Sporazuma iz Cotonouja) pred sprejetjem ustreznih ukrepov in po njem v več primerih izkazal kot uspešen instrument za izboljšanje razmer na kraju samem;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj ne predlagajo prostotrgovinskih in/ali pridružitvenih sporazumov – četudi vključujejo klavzule o človekovih pravicah – vladam držav, kjer po poročilih Urada visokega komisarja za človekove pravice pri Združenih narodih prihaja do hudih kršitev človekovih pravic;

21.

meni, da lahko nesprejetje ustreznih in omejevalnih ukrepov v primeru stalnih kršitev človekovih pravic resno ogrozi strategijo o človekovih pravicah, politiko sankcij in verodostojnost Unije;

22.

meni, da je politika sankcij precej učinkovitejša, če je del skladne strategije o človekovih pravicah; ponovno poudarja svoj poziv Svetu in Komisiji, da se v vsakem strateškem dokumentu države ali v drugih podobnih dokumentih izdela posebna strategija v zvezi s človekovimi pravicami in razmerami, kar zadeva demokracijo;

23.

meni, da morajo v primeru uvedbe sankcij dialogi in posvetovanja o človekovih pravicah nujno vključevati razprave o napredku, ki je bil dosežen pri izpolnjevanju ciljev in meril uspešnosti, kot so bili določeni ob sprejetju omejevalnih ukrepov; hkrati meni, da cilji, doseženi med dialogi in posvetovanji o človekovih pravicah, v nobenem primeru ne morejo nadomestiti uresničitve ciljev, povezanih s sankcijami;

Usklajeno ukrepanje mednarodne skupnosti

24.

zavzema stališče, da ima usklajeno ukrepanje mednarodne skupnosti močnejši učinek kot neskladni in neenaki ukrepi, ki jih sprejmejo države ali regionalni subjekti; zato pozdravlja dejstvo, da mora politika sankcij EU še naprej temeljiti na pojmu prednosti v korist režima ZN;

25.

poziva Svet, da v primeru odsotnosti sankcij Varnostnega sveta ZN sodeluje z državami, ki niso v EU in ki sankcionirajo, pri posredovanju informacij in pri usklajevanju ukrepov na mednarodni ravni, da se prepreči izmikanje sankcijam ter da se kar najbolj povečata učinkovitost in uporaba sankcij EU ter drugih sankcij v skladu z mednarodnim pravom;

26.

meni, da si mora EU za spodbujanje človekovih pravic in zagotavljanje usklajenosti ukrepov in sankcij prizadevati za sodelovanje z drugimi regionalnimi organizacijami, kot sta Afriška unija in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN);

27.

poziva EU, da sistematično razvija dialog z državami, ki ne sankcionirajo, da se doseže skupno stališče o omejevalnih ukrepih, zlasti na regionalni ravni; poudarja, da sankcije pogosto ne morejo doseči zahtevane spremembe politike ali dejavnosti, če je mednarodna skupnost razdeljena in glavni akterji niso vključeni v njihovo izvajanje, kot je pokazal primer Burme/Mjanmara;

28.

poziva Svet in Komisijo, da na dnevni red političnega dialoga z državami, ki ne sankcionirajo, sistematično vključita vprašanje njihove vloge in vpliva v zvezi s ciljnim režimom ali nedržavnimi subjekti ne glede na to, ali gre za posameznike, organizacije ali podjetja;

29.

meni, da se mora možnost podpisa sporazuma o prosti trgovini z regijo ciljne države uporabljati kot „korenček“ in sredstvo za izvajanje pritiska ter da mora tak sporazum v vsakem primeru izključiti državo, ki je predmet sankcij;

Oblikovanje jasnih postopkov sprejemanja odločitev, ciljev, meril uspešnosti in mehanizmov za pregled

30.

poudarja potrebo po poglobljeni analizi vsakega posameznega primera, preden se sprejmejo sankcije, da se oceni možen učinek različnih sankcij in določi, katere sankcije so najučinkovitejše glede na vse ostale pomembne dejavnike in primerljive izkušnje; meni, da je takšna predhodna preučitev toliko bolj utemeljena, ker se je težko vrniti nazaj, ko se postopek sankcij enkrat začne, ne da bi to ogrozilo verodostojnost EU ali izražanje podpore EU prebivalstvu ciljne tretje države, glede na to, da lahko organi te države izrabijo odločitev EU; v tem smislu upošteva sedanjo prakso, po kateri Svet razpravlja o ustreznosti, naravi in učinkovitosti predlaganih sankcij na podlagi ocene vodij misije EU v zadevni državi, ter poziva k vključitvi neodvisnega strokovnega poročila v takšno oceno;

31.

vendar poudarja, da se takšne analize ne bi smele uporabiti za odložitev sprejetja sankcij; v zvezi s tem poudarja, da dvostopenjski postopek za naložitev sankcij v okviru SZVP določa področje delovanja za nujni politični odziv, sprva prek sprejetja skupnega stališča, ki se določi po poglobljeni analizi uredbe s podrobno opredelitvijo natančne vrste in področja delovanja sankcij;

32.

poziva, da se v pravne instrumente sistematično vključijo jasna in posebna merila uspešnosti kot pogoji za odpravo sankcij; vztraja zlasti, da se referenčna merila oblikujejo na podlagi neodvisne strokovne ocene in da se kasneje ne spreminjajo glede na politične spremembe znotraj Sveta;

33.

poziva Svet in Komisijo, da vzpostavita vzorčen postopek pregleda sankcij, ki bo vključeval predvsem sistematično vključitev klavzule o pregledu, ki uvaja ponovno obravnavo režima sankcij na podlagi določenih meril uspešnosti ter oceno, ali so bili cilji izpolnjeni; vztraja, da je treba pozdraviti izjave o nameri ali pripravljenost, da se vzpostavijo postopki, ki vodijo k pozitivnim rezultatom, vendar poudarja, da te pri ocenjevanju sankcij v nobenem primeru ne smejo nadomestiti doseganja vidnega in dejanskega napredka v zvezi z izpolnjevanjem referenčnih meril;

34.

meni, da embargo na orožje proti Kitajski kaže skladnost in doslednost EU, saj je bil ta embargo uveden po pokolu v Tiananmenu leta 1989, in da ni razloga za njegovo odpravo, ker EU do zdaj ni prejela nobenih pojasnil o pokolu;

35.

poziva formacijo za sankcije Delovne skupine svetovalcev za zunanje odnose (RELEX/sankcije), da v celoti izpolni svoj mandat; vztraja zlasti, da je treba pred sprejetjem sankcij izvesti raziskavo in po njihovem sprejetju zagotoviti redne posodobljene informacije o nadaljnjem poteku dogodkov ter razviti najboljše prakse v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem omejevalnih ukrepov;

36.

priznava, da so države članice ter mednarodne in regionalne organizacije odgovorne za mednarodno nezakonita dejanja pri izvajanju sankcij, ter v zvezi s tem poudarja potrebo po sodnem mehanizmu, ki bi zagotavljal skladnost z mednarodnim in humanitarnim pravom;

37.

zahteva, da Parlament sodeluje na vseh stopnjah postopka sankcij: v postopku sprejemanja odločitev za sankcije in pri izbiri najustreznejših sankcij za posamezne primere, opredelitvi meril uspešnosti, oceni njihovega izvajanja v okviru mehanizma za pregled ter odpravi sankcij;

Ciljno usmerjene sankcije kot učinkovitejše orodje?

38.

obžaluje, da ni mogoče presojati učinkovitosti ciljnih ukrepov, ker se ne izvaja ocenjevanje; kljub temu priznava veliko humanitarno skrb EU, ki je povzročila opustitev sankcij splošnega gospodarskega obsega, kot je že storila v primeru Iraka, in uvedbo bolj ciljno usmerjenih „pametnih“ sankcij, povezanih z doseganjem čim večjega učinka na tiste, na katerih vedenje se želi vplivati, pri čemer so čim manjši škodljivi humanitarni učinki ali negativne posledice za ljudi, na katere sankcije niso usmerjene, ali na sosednje države;

39.

meni, da gospodarske sankcije, ki se uporabljajo ločeno od drugih političnih instrumentov, zelo verjetno ne bodo prisilile režima, proti kateremu so usmerjene, v velike politične spremembe; poleg tega opozarja, da lahko daljnosežne gospodarske omejitve povzročijo previsoke gospodarske in humanitarne stroške, ter zato ponovno poudarja svoj poziv k natančneje oblikovanim in bolj ciljno usmerjenim gospodarskim sankcijam, ki želijo vplivati predvsem na glavne voditelje ciljnih režimov in kršitelje človekovih pravic;

40.

poudarja, da bi morale biti vsakršne gospodarske sankcije usmerjene predvsem na tiste sektorje, v katerih je zaposlitvena intenzivnost nizka in imajo omejen pomen za mala in srednja podjetja, ki so pomembna za gospodarski razvoj in prerazporeditev dohodka;

41.

podpira uporabo ciljno usmerjenih finančnih sankcij proti glavnim voditeljem ciljnih režimov in njihovim ožjim družinskim članom, ki delujejo neposredno na dohodek sankcioniranih posameznikov; poudarja, da morajo te sankcije spremljati ustrezni ukrepi proti gospodarskim subjektom EU, ki sodelujejo s takšnimi osebami; poudarja, da predstavljajo ciljno usmerjene blagovne sankcije, katerih cilj je posebni ali glavni vir dohodka nekega režima, tveganje obsežnejših in nerazlikovalnih učinkov na prebivalstvo ter lahko povzročijo razvoj „sive ekonomije“;

42.

meni, da morajo gospodarske in finančne sankcije, tudi če so ciljno usmerjene, izvajati vse fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarske dejavnosti v EU, vključno z državljani EU ali pravnimi osebami, registriranimi ali ustanovljenimi v skladu z zakonodajo države članice EU, ki opravlja gospodarsko dejavnost izven EU;

43.

poziva k omejeni uporabi „posebnih izjem“ v okviru zamrznitve sredstev; poziva k uvedbi posebnega postopka za ugovore v primeru, da želi država članica odobriti izjemo v okviru zamrznitve sredstev, saj pomanjkanja takega postopka ogroža učinkovitost omejevalnega ukrepa glede na to, da morajo države članice le vnaprej obvestiti Komisijo o taki izjemi;

44.

poziva k ukrepom za izboljšanje uporabe ciljno usmerjenih finančnih sankcij EU, ki naj zagotovijo, da v praksi ukrepi določenim osebam in subjektom popolnoma preprečijo dostop do vseh finančnih storitev v sodni pristojnosti EU, vključno s tistimi, ki to počnejo prek klirinških hiš ali kako drugače uporabljajo finančne storitve znotraj sodne pristojnosti EU; poudarja, da mora biti v EU in državah članicah distribucija seznamov sankcij vsem subjektom, za katere veljajo obveznosti, določene v Tretji direktivi o pranju denarja (19), prožnejša; predlaga, da vsaka država članica imenuje eno institucijo, odgovorno za razširjanje teh podatkov;

45.

poziva k okrepljenemu sodelovanju Sveta in Komisije z vodstvom Družbe za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (SWIFT) in delničarji v Evropi, da se doseže boljše rezultate pri zamrznitvi bančnih računov s črnega seznama in preprečijo prenosi denarja s teh računov ali nanje;

46.

poziva Svet in Komisijo, da preučita možnosti in načine, kako konstruktivno uporabiti zamrznjene dohodke ciljnih organov, na primer z dodelitvijo teh sredstev žrtvam kršenja človekovih pravic ali za razvojne namene v okviru poglavja VII Ustanovne listine ZN;

47.

ugotavlja, da so embargi na orožje oblika sankcioniranja, katere namen je ustaviti tok orožja in vojaške opreme na območja sporov ali režimom, ki bi jih verjetno uporabili za notranjo represijo ali nasilje proti tuji državi, kot je določeno v Kodeksu glede izvoza orožja;

48.

poziva k usklajenemu sodelovanju med državami članicami in Komisijo pri izvajanju embargov EU na orožje, ki jih uporabljajo države članice;

49.

poziva države članice k sprejetju skupnega stališča o izvozu orožja, na podlagi katerega bo sedanji Kodeks glede izvoza orožja pravno zavezujoč;

50.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za izboljšave zmogljivosti ZN za spremljanje in izvrševanje, ter podpira stališče, da je treba oblikovati stalno skupino ZN za oceno trgovine s spornim blagom in vrednosti sankcij, povezanih z njim;

51.

opozarja, da predstavljajo omejitve vstopa (prepoved potovanj, prepoved izdaje vizumov) enega od začetnih ukrepov v zaporedju sankcij EU, ki imajo za posledico prepoved osebi ali nedržavnemu subjektu s črnega seznama, da bi se udeleževal uradnih srečanj EU in iz osebnih razlogov potoval v EU;

52.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da države članice ne upoštevajo v celoti prepovedi izdaje vizumov v okviru EU; poziva države članice, da pri uporabi omejitev potovanja in ustreznih klavzul o izjemah sprejmejo usklajen pristop;

Spoštovanje človekovih pravic pri uporabi ciljno usmerjenih sankcij v boju proti terorizmu

53.

upošteva dejstvo, da so avtonomne sankcije EU v boju proti terorizmu in izvajanje sankcij Varnostnega sveta ZN v boju proti terorizmu s strani EU predmet več zadev pred Sodiščem Evropskih skupnosti in Sodiščem prve stopnje;

54.

opozarja, da je obveznost držav članic EU, da pripravijo sankcije v skladu s členom 6(2) Pogodbe EU, ki obvezuje Unijo k spoštovanju temeljnih pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter kot izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic; poudarja, da so obstoječi postopki uvrščanja na črne sezname na ravni EU in ZN z vidika pravne varnosti in pravnih sredstev pomanjkljivi; poziva Svet, naj potegne vse potrebne sklepe in v celoti izvrši sodbe Sodišča prve stopnje glede avtonomnih sankcij EU;

55.

poziva Svet in Komisijo, da revidirata obstoječe postopke za uvrščanje na črni seznam in umikanje z njega, da se za posameznike in subjekte zagotovi spoštovanje procesnih pravic in bistvenih človekovih pravic ter zlasti mednarodnih standardov o pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem in do poštenega postopka, vključno s pravico do seznanjenosti in ustrezne obveščenosti o obtožbah, ki so vložene proti zadevnemu posamezniku ali subjektu, ter o sprejetih odločitvah in pravici do odškodnine za morebitno kršenje človekovih pravic; prav tako poziva države članice EU k spodbujanju takega pregleda v okviru mehanizmov ZN, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri uporabi ciljno usmerjenih sankcij v okviru boja proti terorizmu;

56.

meni, da bo člen 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije priložnost, ki jo mora Parlament izkoristiti, da se odpravijo pomanjkljivosti sedanje prakse, kar zadeva uvrstitev imen na črni seznam, ter podpre vse potekajoče parlamentarno delo, ki bo vključeno na dnevni red zakonodajnega programa za leto 2009;

57.

močno obžaluje, da noben od sodnih organov ne more oceniti ustreznosti uvrščanja na črni seznam, saj dokazi, na podlagi katerih se uvršča na ta seznam, temeljijo v glavnem na podatkih, ki jih imajo tajne službe, ki ipso facto delujejo tajno; vendar meni, da se ta temeljna diskrecijska pravica v primeru kršenja mednarodne zakonodaje ne sme spremeniti v nekaznovanost; v zvezi s tem poziva države članice, da zagotovijo učinkovit parlamentarni nadzor nad delom tajnih služb; v zvezi s tem meni, da je treba povezati Parlament z delom, ki ga opravlja že vzpostavljena konferenca odborov za nadzor obveščevalnih služb držav članic;

58.

vendar ponovno poudarja, da je sistem protiterorističnih seznamov, če spoštuje najnovejšo sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, učinkovit instrument protiteroristične politike Evropske unije;

59.

poudarja, da terorizem ogroža varnost in svobodo ter zato Svet poziva, naj pregleda in posodobi seznam terorističnih organizacij ob upoštevanju njihovih dejavnosti na vseh celinah;

Za raznovrstno politiko na področju sankcij

60.

ugotavlja, da je EU vedno spodbujala pozitiven pristop k uporabi sankcij z namenom, da se spodbudijo spremembe; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno dati prednost povezanemu svetovnemu delovanju prek progresivne strategije, ki temelji na pritiskih in spodbudah;

61.

meni, da se strategija odprtosti in politika sankcij med seboj ne izključujeta; zato meni, da lahko politika sankcij EU pomaga izboljšati spoštovanje človekovih pravic v sankcionirani državi, če se revidira z izrecnim namenom uvajanja politike pozitivnih ukrepov; pri tem poudarja cikel sankcij, uvedenih v zvezi z Uzbekistanom v obdobju od novembra 2007 do aprila 2008: čeprav so sankcije, ki so bile uvedene zaradi neizpolnitve prvotnih meril, ki so se nanašala na preiskave pokola v Andižanu in spoštovanje človekovih pravic, trajale eno leto, se je Svet odločil preklicati izvajanje prepovedi izdaje vizumov in je uzbeški vladi dal šest mesecev za izpolnitev vrste meril v zvezi s človekovimi pravicami, pri čemer je nevarnost samodejne ponovne uvedbe prepovedi izdaje vizumov ostala; ugotavlja, da je kombinacija obveznosti in sankcij zaradi možne samodejne ponovne uvedbe sankcij in opredelitve natančnih pogojev prinesla nekaj pozitivnih sprememb; poudarja, da morajo biti ti pogoji takšni, da jih je mogoče izpolniti v omejenem časovnem okviru, in morajo biti ustrezni glede na splošen sistem sankcij; vendar obžaluje, da še ni bilo bistvenih pozitivnih sprememb in da še vedno ni sodelovanja z uzbeško vlado;

62.

poziva, da v okviru večkratne strategije sankcije sistematično spremljajo okrepljeni pozitivni ukrepi za podporo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in vseh vrst projektov, ki spodbujajo človekove pravice in demokracijo; poziva, da tematski programi in instrumenti (Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (20), nedržavni subjekti, vlaganje v ljudi) v celoti prispevajo k uresničitvi tega cilja;

63.

poziva Svet in Komisijo, da izkoristita priložnost, ki jo nudita ratifikacija Lizbonske pogodbe in naknadna ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje, da se zagotovi kar največja skladnost različnih instrumentov zunanjega delovanja EU kot ključnega elementa nadaljnje učinkovitosti politike sankcij EU;

Priporočila v zvezi z institucijami EU in njenimi državami članicami

64.

poziva Svet in Komisijo, da izvedeta obsežno in poglobljeno oceno politike sankcij EU, da se določi njen vpliv in opredelijo ukrepi, potrebni za njeno krepitev; poziva Svet in Komisijo, naj predložita program takšnih ukrepov; poziva Svet in Komisijo tudi, naj ocenita učinek sankcij na razvojno politiko zadevnih držav in na trgovinsko politiko EU;

65.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da so strategije za razvojno pomoč v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada usklajene z obstoječimi režimi sankcij in dialogi o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so pogoji za splošno proračunsko podporo, vključno s tistimi v okviru pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, izrecno povezani z merili o človekovih pravicah in demokraciji;

66.

poziva Svet in Komisijo, da izkoristita priložnost, ki jo nudijo ratifikacija Lizbonske pogodbe, imenovanje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati podpredsednik Komisije in predsedujoči Svetu za zunanje zadeve, in naknadna ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje, da se zagotovi večja skladnost in doslednost zunanjega delovanja EU, izboljša strokovno znanje ustreznih služb EU, ki delujejo na področju sankcij, ter okrepi sodelovanje med različnimi službami;

67.

hkrati poziva k okrepljenemu sodelovanju med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, da se zagotovi skladnejše in učinkovitejše izvajanje omejevalnih ukrepov;

68.

prav tako poziva, naj si države članice, ki so članice Varnostnega sveta ZN, sistematično prizadevajo za internacionalizacijo sankcij, ki jih določi Evropska unija, v skladu s členom 19 Pogodbe EU;

69.

poziva države članice, da v okviru delovanja v Varnostnem Svetu ZN ne kršijo obveznosti, ki so jih prevzele na področju spoštovanja človekovih pravic, zlasti Evropske konvencije o človekovih pravicah;

70.

naroči svojim parlamentarnim organom, zlasti stalnim in ad hoc delegacijam, naj uporabijo svoje stike s parlamenti v državah, ki nimajo režima sankcij, da bi okrepili razumevanje sedanjih režimov sankcij EU, ki pridejo v poštev za zadevno regijo, in naj preučijo možnosti usklajenega delovanja za spodbujanje človekovih pravic;

71.

poziva Komisijo, naj vzpostavi mrežo neodvisnih izvedencev, ki bi – če in ko bi bilo to potrebno – predlagali Svetu najprimernejše omejevalne ukrepe, pripravljali redna poročila o spremembah na podlagi uveljavljenih meril in ciljev ter po potrebi predlagali načine, na katere bi bilo mogoče izboljšati izvajanje sankcij; meni, da bi vzpostavitev takšne mreže izboljšala preglednost sankcij na splošno in razprave o njih ter bi tudi okrepila izvajanje in stalno spremljanje sankcij v posebnih primerih; obenem meni, da bi morala Komisija odigrati bolj aktivno vlogo pri opredeljevanju jasne politike EU o sankcijah;

72.

meni, da je treba legitimnost politike sankcij EU, ki je ključen in občutljiv element SZVP, okrepiti z vključitvijo Parlamenta na vseh stopnjah postopka ter v skladu s členom 21 Pogodbe EU, zlasti pri pripravi ni izvajanju sankcij v obliki rednih posvetovanj s Svetom in Komisijo ter njunih poročil; meni tudi, da mora biti Parlament vključen v nadzor nad tem, ali tisti, ki so predmet sankcij, dosegajo merila uspešnosti; svojemu pododboru za človekove pravice naroča, naj sistematizira in nadzoruje delo na tem področju za vsako sankcijo, katere cilji in referenčna merila so povezana s človekovimi pravicami;

*

* *

73.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnima sekretarjema Združenih narodov in Sveta Evrope.


(1)  UL C 320, 28.10.1996, str. 261.

(2)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(3)  UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(4)  UL L 322, 12.12.1996, str. 1.

(5)  UL L 344, 28.12.2001, str. 90.

(6)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

(7)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(8)  UL L 139, 29.5.2002, str. 4.

(9)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

(10)  UL C 98, 18.4.2008, str. 1.

(11)  UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147.

(12)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(13)  UL C 292, 8.11.1982, str. 13.

(14)  UL C 78, 2.4.2002, str. 32.

(15)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 214.

(16)  Člen 96 Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000 se glasi:

„Bistveni elementi: posvetovalni postopek in ustrezni ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami, načeli demokratičnosti in vladavino prava.

1.

V smislu tega člena se izraz ‚pogodbena stranka nanaša‘ na Skupnost in države članice Evropske unije na eni strani in na posamezno državo AKP na drugi.

2.

(a)

Če je rednemu političnemu dialogu navkljub, katera med pogodbenimi strankami mnenja, da druga pogodbena stranka ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja človekovih pravic, načel demokratičnosti in vladavine prava iz člena 9(2), mora pogodbena stranka, razen v posebno nujnih primerih, drugi in Svetu ministrov predložiti ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev nastalih razmer z namenom najti rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbeni stranki. Zaradi tega povabi drugo pogodbeno stranko k posvetovanju, namenjenemu ukrepom, ki jih je pogodbena stranka sprejela ali bi jih naj sprejela za ureditev obstoječih razmer.

Posvetovanje poteka na ravni in v obliki, glede katerih so pogodbene stranke mnenja, da sta najustreznejši za iskanje skupne rešitve. Posvetovanje se začne najkasneje 15 dni po vabilu in traja toliko časa, kolikor je medsebojno dogovorjeno, odvisno od vrste in resnosti kršitve. Posvetovanje v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot 60 dni.

Če posvetovanje ne pripelje k rešitvi sprejemljivi za obe pogodbeni stranki, ali če se posvetovanje zavrne ali v posebno nujnih primerih, se lahko sprejme ustrezne ukrepe. Ti ukrepi prenehajo veljati takoj, ko prenehajo razlogi zanje.

(b)

Izraz ‚posebno nujni primeri‘ se nanaša na izjemne primere izredno hude in grobe kršitve katerega od bistvenih elementov Sporazuma iz odstavka 2 člena 9, ki pogojuje takojšen odziv. Pogodbena stranka, ki uporabi postopek posebno nujnih primerov, o tem uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov in vsakega posebej, razen če za to nima časa.

(c)

Izraz ‚ustrezni ukrepi‘ iz tega člena pomeni ukrepe, sprejete v skladu z mednarodnim pravom in sorazmerno s kršitvijo. Pri izbiri teh ukrepov se daje prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uporabo tega sporazuma. Razume se, da se prekinitev Sporazuma uporabi kot zadnjo možnost.

Če se ukrepe sprejme v posebno nujnih primerih, se o tem takoj uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov. Na zaprosilo pogodbene stranke se lahko skliče posvetovanje, z namenom temeljite preučitve nastalih razmer in, če je to možno, z namenom skupne rešitve. Posvetovanje se izvaja v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka odstavka (a).“

(17)  UL L 50, 20.2.2004, str. 66.

(18)  UL L 43, 19.2.2008, str. 39.

(19)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(20)  Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/62


Četrtek, 4. september 2008
Zdravje mater

P6_TA(2008)0406

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki naj bi potekalo 25. septembra 2008

2009/C 295 E/16

Evropski parlament,

ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je Organizacija združenih narodov sprejela na vrhunskem srečanju tisočletja septembra 2000,

ob upoštevanju programa EU za ukrepanje glede razvojnih ciljev tisočletja Evropskega sveta iz junija 2008 in njegovih mejnikov za leto 2010,

ob upoštevanju prireditve na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki je potekala 25. septembra 2008 na sedežu OZN v New Yorku,

ob upoštevanju poročila EU o razvojnih ciljih tisočletja 2000–2004 (SEK(2005)0456),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, ki potrjujejo popolno zavezanost Evropske unije k razvojnim ciljem tisočletja in skladnosti politik,

ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah otroka z dne 20. novembra 1959, v skladu s katero je treba otroku in materi zagotoviti posebno nego in varstvo, vključno z ustrezno nego pred porodom in po njem, ter konvencije OZN o pravicah otroka z dne 20. novembra 1989, po kateri morajo države pogodbenice materam zagotoviti ustrezno pred- in poporodno zdravstveno nego,

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (KOM(2007)0100),

ob upoštevanju skupne strategije EU in Afrike, sprejete na lizbonskem vrhu EU-Afrika leta 2007,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (1),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja (2) in z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesna točka (3),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko (4) in z dne 25. oktobra 2007 o sedanjem stanju odnosov med EU in Afriko (5),

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na izrednih zasedanjih z naslovom OZN Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 10. junija 2000 in 11. marca 2005,

ob upoštevanju skupne izjave Sveta, predstavnikov vlad držav članic znotraj Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: Evropsko soglasje (evropsko soglasje o razvoju) (6) in evropskega soglasja o humanitarni pomoči (7),

ob upoštevanju poročil Sklada OZN za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva z naslovom Obljubljena enakost: enakost med spoloma, reproduktivno zdravje in razvoji cilji tisočletja iz leta 2005 ter Pot do upanja: ženske in mednarodna migracija iz leta 2006,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (instrument za razvojno sodelovanje) (8),

ob upoštevanju Protokola k Afriški listini o človekovih in ljudskih pravicah in o pravicah žensk v Afriki, znanega tudi kot maputski protokol, ki je začel veljati 25. novembra 2005, in maputskega akcijskega načrta za uveljavitev okvira celinske politike za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na tem področju za obdobje 2007–2010, ki je bil sprejet na izrednem zasedanju konference ministrov za zdravstvo Afriške unije septembra 2006,

ob upoštevanju mednarodne konference OZN o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu septembra 1994, končnega akcijskega programa, ki je bil sprejet v Kairu, in naknadnih končnih dokumentov, sprejetih leta 1999 na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN Kairo +5 o nadaljnjih ukrepih za izvajanje akcijskega programa,

ob upoštevanju bruseljskega okvira za ukrepanje in priporočil o zdravju za trajnostni razvoj, ki je bil sprejet na zasedanju ministrov za zdravstvo skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) oktobra 2007 v Bruslju,

ob upoštevanju mednarodnega pakta ZN o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, ki je začel veljati 3. januarja 1976, zlasti člena 12 Pakta,

ob upoštevanju splošne pripombe št. 14 Odbora ZN za gospodarske, družbene in kulturne pravice o členu 12 pakta ZN o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah (pravica do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda),

ob upoštevanju konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki je začela veljati 3. septembra 1981,

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker je zdravje mater med tistimi razvojnimi cilji tisočletja, pri katerih je bilo doseženega najmanj napredka, zato peti cilj do leta 2015 najverjetneje ne bo uresničen, zlasti v podsaharski Afriki in južni Aziji,

B.

ker vsako leto več kot pol milijona žensk umre med nosečnostjo ali pri porodu, 99 % teh smrti pa se zgodi v državah v razvoju; ker se število smrti v podsaharski Afriki v 20 letih skoraj ni spremenilo, saj se v tej regiji stopnja letno zmanjšuje le za 0,1 %, za ženske pa obstaja življenjsko tveganje ena proti šestnajst, da ne bodo preživele nosečnosti in poroda; ker je maternalna umrljivost najbolj dramatični kazalnik svetovnih neenakosti na področju zdravja,

C.

ker poleg geografske neenakosti izkušnje in raziskave o maternalni umrljivosti kažejo na velike razlike v stopnjah maternalne umrljivosti v povezavi z bogastvom, raso in narodnostjo, mestnim ali podeželskim območjem, stopnjo pismenosti in celo jezikovnimi ali verskimi delitvami v državi, vključno z industrializiranimi državami, to pa so razlike, ki kažejo največje neskladnosti vseh javnozdravstvenih statistik,

D.

ker se je skupina G8 dogovorila o paketu na področju zdravja, ki bo v pomoč pri usposabljanju in zaposlovanju 1,5 milijona zdravstvenih delavcev v Afriki, s čimer bo zagotovljeno, da bo pri 80 % mater pri porodu navzoč usposobljen zdravstveni delavec; ker to zajema zavezo k povečanju števila zdravstvenih delavcev na 2,3 delavca za 1 000 ljudi v 36 afriških državah, kjer je pomanjkanje kritično; ker pa ni nikjer omenjeno, da bo zagotovljenih 10 milijard ameriških dolarjev, kolikor bi bilo po trditvah aktivistov civilne družbe potrebno, da bi vsako leto rešili življenje šestih milijonov mater in otrok,

E.

ker sta maternalna umrljivost in obolevnost odraz izrednih razmer v svetovnem zdravju, saj vsako leto med porodom umre približno 536 000 mater, vsaka 20. ženska pa ima resne komplikacije, in sicer od kroničnih vnetij do poškodb, ki povzročajo invalidnost, kot je na primer fistula ali trajna invalidnost,

F.

ker ni skrivnost, zakaj ženske umirajo med nosečnostjo in porodom: vzroki maternalne umrljivosti so jasni in dobro poznani, kot so tudi sredstva za njeno preprečevanje,

G.

ker bi lahko vzroke maternalne umrljivosti preprečili tako, da bi materam zagotovili varno oskrbo, dostop do učinkovitih kontracepcijskih sredstev ter zakonito in varno prekinitev nosečnosti,

H.

ker bi lahko maternalno umrljivost preprečili tako, da bi sprejeli metode za načrtovanje družine in povečali dostop do njih, z zagotavljanjem varne in kakovostne materinske nege, zlasti med nosečnostjo, med porodom z nujno porodniško nego in med poporodnim obdobjem, ter z dostopom do te nege, pa tudi z izboljšanjem zdravja in prehrane žensk ter njihovega položaja v družbi,

I.

ker ta preprečevalni pristop vključuje usposabljanje žensk in zdravstvenih delavcev, da prepoznajo zaplete med nosečnostjo in porodom ter poiščejo ustrezno nego, mrežo ustreznih zdravstvenih ustanov, dostopnih v razumnem času glede na razpoložljivo infrastrukturo in prevoz, ter zagotovitev ustrezne nege na teh bližnjih zdravstvenih ustanovah, ki bi jo nudilo usposobljeno osebje z učinkovitim vodstvom, ki ima na voljo elektriko, vodo in medicinsko opremo, vključno s podeželskimi območji,

J.

ker je smrt mater, ki bi se dala preprečiti, kršitev pravice žensk in mladoletnih deklet do življenja, kot je določeno v številnih mednarodnih zavezah o človekovih pravicah, vključno s splošno deklaracijo OZN o človekovih pravicah, in ker vzroki za maternalno umrljivost in obolevnost lahko vodijo do kršitve drugih človekovih pravic, tudi pravice do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja ter pravice do nediskriminacije pri dostopu do osnovnega zdravstvenega varstva,

K.

ker pravica do samoodločanja glede spolnosti in reproduktivnosti zajema pravico do sklepanja zakonske zveze, oblikovanja družine in do prostovoljne udeležbe v spolnem odnosu ter pravico do življenja brez spolnega nasilja in prisile,

L.

ker je odgovornost vlad, da bodisi same bodisi prek drugih zagotovijo storitve zdravstvenega varstva kot pravico, in ker celo vlade, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi, lahko sprejmejo neposredne ukrepe, ki bodo vplivali na zdravje mater,

M.

ker je navsezadnje manj verjetno, da so temeljni vzroki za maternalno umrljivost in poškodbe, povezane s porodi, praktični ali strukturni, temveč odražajo nizko vrednost in status žensk, ki so na splošno prikrajšane v družbi, in ker v državah s podobno ravnjo gospodarske razvitosti velja, da je z višjim statusom žensk stopnja umrljivosti mater nižja,

N.

ker so ženske posebej ranljive med nosečnostjo ali porodom zaradi več oblik diskriminacije, kamor sodijo neenakost med moškimi in ženskami v gospodinjstvu, tradicionalne prakse, ki škodijo ženskam, nasilje nad njimi, nemoč žensk glede reprodukcijskega zdravja in pravic, zavračanje otrok ženskega spola in stereotipi o ženskah kot prvenstveno materah in skrbnicah; ker so vse države članice EU ratificirale konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

O.

ker je generalna skupščina OZN „univerzalni dostop do reproduktivnega zdravstva do leta 2015“ uvrstila kot enega izmed mednarodnih razvojnih ciljev tisočletja, in sicer pod peti razvojni cilj tisočletja – zmanjšati maternalno umrljivost,

P.

ker je mednarodna skupnost na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju obljubila nova sredstva ter reproduktivno zdravje (vključno z načrtovanjem družine in maternalnimi zdravstvenimi storitvami) opredelila kot osrednjo prednostno nalogo za mednarodna razvojna prizadevanja,

Q.

ker je namesto, da bi se podpora povečala, skupno financiranje donatorjev za družinsko načrtovanje sedaj veliko manjše, kot je bilo leta 1994, saj se je s 723 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1995 zmanjšalo na 442 milijonov v letu 2004 v absolutni vrednosti v dolarjih,

R.

ker je EU redno in dosledno sprejemala obveze, da bo izpolnila peti razvojni cilj tisočletja – nazadnje v zgoraj navedenem načrtu EU za ukrepanje glede razvojnih ciljev tisočletja,

S.

ker so kljub resnosti tega problema in kršenju človekovih pravic maternalne zdravstvene storitve ostale na dnu mednarodnega dnevnega reda, saj jih je zasenčila pozornost ukrepom, namenjenih specifičnim boleznim, kar je privedlo do marginalizacije maternalne umrljivosti, visoke ravni okuženosti z virusom HIV pa so prispevale k stagnaciji ali poslabšanju napredka v smeri zmanjšanja umrljivosti in obolevnosti mater,

1.

izraža globoko zaskrbljenost, ker je maternalna umrljivost (peti razvojni cilj tisočletja) edini razvojni cilj tisočletja, pri katerem po letu 2000 ni bilo napredka, povrh vsega pa so sedanje številke enake kot pred 20 leti;

2.

opaža, da poleg izobraževanja krepitev vloge in položaja žensk pomembno prispeva k doseganju petega razvojnega cilja tisočletja (zdravje mater);

3.

poziva Svet in Komisijo, naj pred srečanjem OZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja namenita prednost ukrepom za doseganje petega razvojnega cilja tisočletja (izboljšanje zdravja mater);

4.

poziva Svet in Komisijo, naj zmanjšata neenakost med stopnjami maternalne umrljivosti v industrializiranih državah in državah v razvoju s povečanimi naložbami in ukrepi za izboljšanje človeških virov za zdravje ter z večjimi sredstvi in zavezami za krepitev zdravstvenih sistemov in temeljne zdravstvene infrastrukture, vključno z dodeljevanjem sredstev za spremljanje, nadzor, temeljne funkcije javnega zdravstva, ukrepe v skupnostih in druge potrebne podporne funkcije;

5.

poziva Svet in Komisijo, naj okrepita prizadevanja za odpravo maternalne umrljivosti in obolevnosti, ki ju je mogoče preprečiti, in sicer z razvijanjem, izvajanjem in rednim ocenjevanjem časovnih in akcijskih načrtov za zmanjšanje svetovnega bremena maternalne umrljivosti in obolevnosti, pri čemer bosta uporabila nepristranski, sistematičen, trajnosten in na človekove pravice osredotočen pristop, ki naj bo primerno podprt in omogočen s pomočjo trdnih institucionalnih mehanizmov in financiranja;

6.

poziva Komisijo in Svet, naj razširita zagotavljanje maternalnih zdravstvenih storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva, ki naj temelji na konceptu odločanja na podlagi informacij, izobraževanja o varnem materinstvu, osredotočeni in učinkoviti predporodni negi, programih o prehranjevanju mater, ustrezni pomoči ob porodu, ki naj se izogiba pretirani uporabi carskega reza in poskrbi za porodniško pomoč v nujnih primerih, napotitvenih službah v primeru zapletov, povezanih z nosečnostjo, porodom in splavom, ter na poporodni negi in načrtovanju družine;

7.

poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata dostop vseh žensk do celostnih informacij in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja;

8.

poziva Svet in Komisijo, naj prevzameta in razvijata že dobro uveljavljene kazalnike in merila uspešnosti za zmanjševanje umrljivosti pri materah (ki naj vključujejo razporejanje uradne razvojne pomoči (ODA)) in vzpostavita mehanizme spremljanja in odgovornosti, ki bi pripomogli k stalnemu izboljševanju obstoječih politik in programov;

9.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo storitve na področju reproduktivnega zdravja cenovno ugodne, razpoložljive, dostopne in kakovostne, ter naj čim več sredstev, ki so na voljo, namenita politikam in programom maternalne umrljivosti;

10.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita zbiranje zanesljivih in pravočasnih podatkov za usmerjanje izvajanja pri spopadanju z maternalno umrljivostjo in obolevnostjo;

11.

poziva Svet in Komisijo, naj omogočita usposabljanje, krepitev zmogljivosti in infrastrukture za ustrezno število kvalificiranih porodničarjev ter naj vsem nosečim ženskam in dekletom zagotovita dostop do porodničarjev ter zagotovita, da bodo „časovni načrti“ in nacionalni akcijski načrti odražali ta cilj;

12.

poziva da je treba v nacionalne zdravstvene programe vključiti testiranje za virus HIV pred nosečnostjo in med njo, antiretrovirusno zdravljenje nosečnic, okuženih z virusom HIV, ter preventivne ukrepe na področju virusa HIV, kot so kampanje za obveščanje in izobraževanje;

13.

poziva EU, naj bo še naprej v ospredju pri prizadevanjih za podporo pravicam do spolnega in reproduktivnega zdravja z ohranjanjem ravni financiranja za izvajanje akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, in obžaluje, da je v podsaharski Afriki stopnja maternalne umrljivosti najvišja in da je tam stopnja uporabe kontracepcije najnižja na svetu (19 %) ter da 30 % vseh smrti mater na celini povzročijo nestrokovno opravljene prekinitve nosečnosti;

14.

meni, da bi bilo treba za izpolnitev razvojnega cilja tisočletja o splošnem dostopu do reproduktivnega zdravstva do leta 2015 povečati raven financiranja iz EU, sicer bodo ženske še naprej umirale zaradi nosečnosti in z njo povezanih razlogov;

15.

poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta programe in politike za obravnavo temeljnih dejavnikov zdravja, ki so nepogrešljivi pri preprečevanju maternalne umrljivosti, kot so sodelovanje v postopkih odločanja, povezanih z zdravjem, informacije o spolnem in reproduktivnem zdravju, pismenost, prehrana, nediskriminacija in družbene norme, ki so podlaga za enakost spolov;

16.

poziva Svet in Komisijo, naj spremljata napredek, dosežen pri zmanjševanju maternalne umrljivosti, dejavno sodelujeta v svetovnih forumih, kot je pobuda Odštevanje do leta 2015, in izmenjujeta najboljšo prakso glede programov in politik na tem področju ter spodbujata nadaljnji zagon za izboljšanje;

17.

poziva države članice EU, naj ne prelomijo svojih obljub glede financiranja za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja, vključno s petim razvojnim ciljem, ter poziva predsedstvo Sveta, naj prevzame vodenje in postavi zgled z zagotovitvijo ustreznega, predvidljivega financiranja in stopnjevanjem prizadevanj, da bo mogoče rešiti življenja;

18.

opozarja na obveznost držav članic, da izpolnijo raven ODA 0,7 % BNP do leta 2015, ter poziva države članice, ki ne napredujejo k temu cilju, da povečajo svoja prizadevanja;

19.

poziva države, ki še niso prepovedale škodljive prakse in običajev, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov, naj v ta namen ukrepajo in podprejo kampanje za obveščanje;

20.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja osredotočene predvsem na sektor zdravstva in izobraževanja;

21.

obžaluje prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, ki jo podpirajo cerkve, saj je uporaba kondomov bistvena za preprečevanje bolezni in neželene nosečnosti;

22.

obsoja ameriško pravilo „global gag rule“, zaradi katerega tuje nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva za načrtovanje družine Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), ne smejo uporabljati lastnih sredstev (ki jih ne prispevajo ZDA) za zagotavljanje zakonitih storitev za predčasno prekinitev nosečnosti;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, medparlamentarni uniji in Odboru za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0103.

(2)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 311.

(3)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 232.

(4)  UL C 280 E, 18.11.2006, str. 475.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0483.

(6)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(7)  UL C 25, 30.1.2008, str. 1.

(8)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/67


Četrtek, 4. september 2008
Trgovina s storitvami

P6_TA(2008)0407

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (2008/2004(INI))

2009/C 295 E/17

Evropski parlament,

ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki je začel veljati januarja 1995,

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom“ (KOM(2007)0183),

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami CARIFORUM na drugi strani (KOM(2008)0155),

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami CARIFORUM na drugi strani (KOM(2008)0156),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Azije (ASEAN) (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo (9),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0283/2008),

A.

ker je EU najbolj konkurenčni udeleženec pri trgovini s storitvami; ker je EU največji izvoznik na svetu in največji ponudnik storitev z več kot 28-odstotnim deležem celotnega svetovnega izvoza ter si zato zelo prizadeva za zagotovitev odprtja novih trgov blaga, storitev in naložb,

B.

ker je bil BDP v EU-25 v letu 2007 sestavljen iz več kot 75 % iz storitvenega sektorja; ker je bil delež storitev v letu 2007 okoli 78 % BDP v Severni Ameriki, 52 % v Afriki in 60 % v Aziji;

C.

ker znaša trenutno delež trgovine s storitvami že 25 % svetovne trgovine; ker je v tem sektorju ogromno možnosti in se v njem ustvari več delovnih mest kot v katerem koli drugem gospodarskem sektorju,

D.

ker razvoj kakovostnega zaposlovanja spremlja povečanje števila zaposlitev; ker ugotavlja, da v storitvenem sektorju nastaja največ delovnih mest s polovičnim delovnim časom, ter da je treba pri razvoju tega gospodarskega sektorja upoštevati priporočila Mednarodne organizacije dela (ILO),

E.

ker je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija (STO), z razvijanjem ustreznih pravil in zagotavljanjem njihovega izpolnjevanja še naprej najbolj učinkovit okvir za pošteno in pravično trgovino z blagom in storitvami na svetovni ravni; ker mora glede na GATS Svetovna trgovinska organizacija upoštevati, da zaradi drugačne narave storitvenega sektorja s količinskimi meritvami ni mogoče določiti, v kolikšni meri je ta sektor liberaliziran ali v kolikšni meri še vedno ovira trgovino,

F.

ker GATS je in mora biti večstranski okvir za ureditev trgovine in storitev; ker to dejstvo ne prepoveduje državam in zlasti EU, da bi se pogajale o dvostranskih sporazumih s posebnimi obveznostmi širšega pomena, vendar morajo upoštevati, da lahko dvostranski sporazumi negativno vplivajo na razvoj in pomembnost večstranskega okvira,

G.

ker je učinkovita infrastruktura na področju storitev predpogoj za gospodarski uspeh; ker dostop do storitev na svetovni ravni omogoča izvoznikom ter proizvajalcem blaga in storitev v državah v razvoju, da izkoristijo svojo konkurenčnost; ker so bile številne države v razvoju s pomočjo tujih naložb in strokovnjakov sposobne napredovati tudi na mednarodnih trgih storitev; ker je liberalizacija storitev zato postala ključni element številnih razvojnih strategij,

H.

ker trgovinske ovire in ovire onkraj meje ne omejujejo le blagovne menjave, temveč pomembno vplivajo tudi na trgovino s storitvami in javna naročila,

I.

ker je pri odpiranju trga storitev za upoštevanje različnih ravni razvoja treba razlikovati med industrializiranimi državami in državami v razvoju ter med posameznimi državami v razvoju,

J.

ker morajo nekatere države v razvoju in zlasti najmanj razvite države okrepiti svoje upravljanje ter vzpostaviti učinkovite strukture in infrastrukture za spodbujanje trgovine in širjenje trgov storitev,

K.

ker je pomembno, da ima Parlament pravočasno dostop do besedil iz različnih pogajalskih mandatov, podeljenih Komisiji,

Splošne pripombe

1.

opozarja, da mora mednarodna trgovina, ki koristi razvoju in zmanjšuje revščino, prispevati tudi k socialnemu napredku in kakovostnim delovnim mestom; trgovinska pravila morajo spoštovati socialne standarde, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija dela; boj proti vsem oblikam izkoriščanja na delovnem mestu (zlasti prepoved prisilnega dela in dela otrok) in spoštovanje sindikalnih svoboščin sta bistvena za organizacijo uravnotežene trgovine, ki je v interesu vseh; ponovno potrjuje, da je treba preučiti povezavo med trgovino in socialnimi vprašanji;

2.

opozarja na visoko stopnjo zunanje konkurenčnosti, ki jo dosegajo ponudniki storitev iz EU; poziva Komisijo, naj si pri trgovinskih pogajanjih še naprej prizadeva za postopno in vzajemno odpiranje dostopa do trga storitev ter politiko povečane preglednosti in predvidljivosti pravil in predpisov, vključno s strogimi pravili in sankcijami za boj proti korupciji in monopolom, zato da imajo državljani ter podjetniki obeh strank sporazuma dostop do širokega niza storitev;

3.

v celoti priznava obstoječe razlike v značilnostih storitev, ki imajo gospodarsko in tržno vrednost, zlasti potrebo po razlikovanju med komercialnimi in nekomercialnimi storitvami; poudarja, da je treba pri odpiranju trgov storitev splošnega pomena vzpostaviti razlikovanje;

4.

opozarja, da mora Komisija pri načrtovanju obveznosti upoštevati različne interese držav članic in držav v razvoju ter gospodarske razlike med državljani;

5.

meni, da je učinkovito delovanje notranjega trga storitev pomembno za globalno konkurenčnost podjetij EU; poudarja, da sta zato pomembna pravočasno in pravilno izvajanje ter prenos zakonodaje Skupnosti, vključno z Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (10);

6.

poudarja, da lahko storitveni sektor prispeva k reševanju okoljskih težav, in meni, da je to eden od osnovnih elementov dodane vrednosti na področju izvoza znanja in izkušenj EU; poudarja, da je treba pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja upoštevati pomen storitvenega sektorja;

7.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija izpostavila zagotavljanje prenosa pozitivnih učinkov globalizacije na potrošnike; poudarja, da je poštena konkurenca na področju storitev skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov bistvena za zagotavljanje, da imajo potrošniki koristi od liberaliziranih trgov EU;

8.

je prepričan, da imajo storitve pomembno vlogo v vsakem gospodarstvu ter meni, da večje odpiranje dostopa do trga storitev ob upoštevanju različnih gospodarskih razmer ni pomembno le za razvite države, temveč tudi za države v razvoju;

9.

poudarja, da mora EU pri zahtevanju deregulacije in liberalizacije storitev upoštevati različne ravni razvoja, ter zato izpostavlja, da EU ne more in ne sme vsiljevati univerzalnega modela drugim državam;

10.

meni, da morajo za doseganje pozitivnih rezultatov vsako liberalizacijo novega sektorja storitev zlasti v državah v razvoju: – spremljati novi predpisi ter mehanizmi za nadzor in izvajanje, ki omogočajo omejevanje negativnih vplivov na prebivalstvo in okolje ter zlorab monopolnega položaja ali koncentracije; – liberalizaciji mora slediti oblikovanje spremljevalnih ukrepov;

11.

se zaveda, da bi bila na novo predlagana pravila o domači zakonodaji sporazumu GATS dodana v obliki priloge, zaradi česar bi bilo treba spremeniti sporazum; poziva Komisijo, da Parlament obvešča o postopkih delovne skupine GATS o domači zakonodaji ter mu v skladu s postopkom soodločanja predloži vsako odločitev o spremembi sporazuma GATS;

12.

priznava suverenost držav in njihovo pravico regulacije na vseh področjih storitev, zlasti na področju javnih storitev, ne glede na to, ali se obveznosti izvajajo v okviru sporazuma GATS, če so ti predpisi v skladu s členom VI sporazuma GATS o domačih predpisih; verjame, da trgi storitev za učinkovito delovanje potrebujejo jasne in pravno nedvoumne predpise;

13.

predlaga, da bi večja učinkovitost, ki se lahko doseže z odprtjem trgov konkurenčnosti na področju storitev, če je urejeno z domačimi ureditvenimi ukrepi, omogočila manj razvitim državam, da svojim državljanom zagotovijo širši niz storitev; poudarja pomen univerzalnih, dostopnih in trajnostnih javnih storitev z dostopnimi cenami in visokimi standardi kakovosti;

14.

poudarja potrebo po pravilih in standardih, ki urejajo liberalizacijo; spodbuja spoštovanje okoljskih standardov in standardov kakovosti na razumen in objektiven način, ne da bi se pri tem trgovina omejevala z nepotrebnimi ovirami;

15.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija seznanila širšo javnost o svežnju ponudb Skupnosti pri sedanjih pogajanjih v okviru sporazuma GATS, vendar meni, da bi morala Komisija o trenutnem razvoju dogodkov na tem področju tesneje razpravljati s Parlamentom in njegovimi zadevnimi odbori;

16.

poudarja, da trgovina s storitvami v veliki meri pomeni prenos strokovnega znanja in izkušenj med državami ter da je zato prosta trgovina s storitvami pomemben del vsake razvojne strategije, ker omogoča obsežen, hiter in učinkovit prenos znanja in izkušenj;

17.

priznava, da so za nekatere probleme v zvezi s poštenostjo in preglednostjo pri zagotavljanju storitev v nekaterih državah v razvoju odgovorna tudi podjetja iz razvitih gospodarstev;

18.

zahteva, da Komisija izvede podroben pregled določenih sektorjev storitev, kot so programska oprema, film, logistika in finančne storitve, ki imajo ključno vlogo v nekaterih državah v razvoju in ki se jih opravlja in distribuira po svetu; nadalje zahteva, da Komisija izvede podrobne analize, kako to vpliva na evropski trg storitev;

19.

zahteva, da Komisija izdela podroben pregled bistvenih podatkov o rudarskih storitvah, ki se opravljajo na svetovni ravni; nadalje zahteva, da Komisija predloži podrobne informacije o lokaciji, izvajalcih, obsegu in kvaliteti storitev v tem sektorju;

Krog pogajanj o razvoju iz Dohe in GATS

20.

opozarja na člen XIX sporazuma GATS, ki določa, da članice začnejo zaporedne kroge pogajanj za dosego vse večje liberalizacije najpozneje pet let od datuma začetka veljavnosti sporazuma STO, potem pa jih nadaljujejo v rednih časovnih presledkih; opozarja, da tovrstna pogajanja potekajo v okviru paketnega dogovora o obveznostih in koristih in jih je treba zato uravnotežiti z interesi, predloženimi na drugih področjih pogajanj;

21.

opozarja, da načela sporazuma GATS ne prepovedujejo ne privatizacije, ne deregulacije; zato poudarja, da lahko vsaka država liberalizira kateri koli storitveni sektor; poudarja, da načrti sporazuma GATS obravnavajo obveznosti, h katerim je zavezana vsaka članica STO v okviru trgovine s storitvami, in da ima vsaka članica pravico odprtja svojega trga tudi prek njenih obveznosti iz sporazuma GATS, če se spoštujeta načelo države z največjimi ugodnostmi iz člena II ali člen V sporazuma GATS o gospodarskem povezovanju;

22.

opozarja, da se mora krog pogajanj o razvoju iz Dohe osredotočiti na razvoj in da morajo skladno s tem pogajanja o trgovini s storitvami služiti interesom EU in gospodarski rasti najrevnejših držav;

23.

poudarja, da je treba državam v razvoju dopustiti politični prostor v zvezi s stopnjo vzajemnosti pri odpiranju trgovine, da se jim omogoči samostojno odločanje o stopnji in hitrosti liberalizacije;

24.

je seznanjen, da države v razvoju zlasti od EU in ZDA zahtevajo izboljšanje ponudb v načinu 4; meni, da je treba najti pravo ravnotežje za izpolnitev pričakovanj na obeh straneh; zahteva, da Komisija Parlament obvesti o vseh spremembah prvotnih zahtev;

Dvostranski in regionalni sporazumi

25.

spodbuja jasne in velikopotezne obveznosti dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja zdaj ter bodo potekala v prihodnosti; poudarja pomen vključevanja klavzul o človekovih pravicah in socialnih standardov v te trgovinske sporazume;

26.

je seznanjen z rezultati, doseženimi s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu s karibskim forumom držav AKP (CARIFORUM); verjame, da je trgovina s storitvami gonilo razvoja, pod pogojem, da so vzpostavljeni učinkoviti in pregledni domači predpisi za upravljanje storitev; poziva k univerzalnim, dostopnim, trajnostnim in ugodnim javnim storitvam z visokimi standardi kakovosti, ki so zagotovljene vsem;

27.

ugotavlja, da poglavje o naložbah iz držav CARIFORUM tujim vlagateljem zagotavlja pričakovane koristi kot rezultat obveznosti v okviru tega sporazuma;

28.

podpira zlasti sporazum o načinu 4 v sporazumu med EU in državami CARIFORUM; meni, da se tako lahko izogne begu možganov;

29.

glede na pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in državami združenja ASEAN verjame, da morajo vidiki sporazuma, ki vplivajo na javna naročila, naložbe in storitve, upoštevati različne stopnje razvoja članic združenja ASEAN ter spoštovati pravico vseh udeležencev do zagotavljanja javnih storitev, zlasti tistih, ki so povezane z osnovnimi potrebami, vendar to ne bi smelo ovirati zasebnih podjetij pri zagotavljanju tistih storitev, ki jih zahtevajo državljani in jih država ni sposobna nuditi;

30.

se zaveda, glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo, težav, ki jih imajo tuja podjetja pri pridobivanju dostopa na korejski trg pri storitvah v bančništvu, zavarovalništvu, telekomunikacijah, tiskovnih agencijah in pravnem svetovanju; prav tako poziva Komisijo, da pri obravnavanju te problematike pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini upošteva vedno večjo zaskrbljenost tudi v EU glede krize, ki bi lahko nastala zaradi učinkov bančnega sektorja in sektorja zavarovalništva, katerih liberalizacija ni bila urejena z učinkovito in pregledno domačo zakonodajo;

31.

glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo poudarja, da je naše partnerstvo z Indijo zelo pomembno, ter da je treba skleniti ambiciozen sporazum z znatnimi in obsežnimi obveznostmi in čim manjšimi omejitvami dostopa do indijskega trga za vse načine zagotavljanja storitev; poudarja, da mora liberalizacija trgovine s storitvami znašati vsaj 90 % glede pokritosti sektorjev in obsega trgovine skladno z zahtevo po bistvenem kritju na podlagi člena V sporazuma GATS; poudarja, da so omejitve posebej resne na področjih finančnih storitev, vrednostnih papirjev, računovodstva, telekomunikacij, distribucije, storitev poštnih in kurirskih ter pravnih služb;

32.

glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) je zaskrbljen zaradi ravni preglednosti in odgovornosti na področju finančnih storitev ter zlasti na področju naložb državnih premoženjskih skladov;

Posebna sektorska vprašanja

33.

je seznanjen s tem, da še nobena članica STO ni sprejela nobenih obveznosti v sektorju vodovodne distribucije; poudarja, da v primeru tovrstne obveznosti državi ni prepovedano postaviti meril za kakovost, varnost, ceno ali drugih političnih ciljev, ki se ji zdijo primerni, ter da bi za tuje in domače dobavitelje veljali enaki predpisi;

34.

poudarja, da so kulturne storitve, kot so avdiovizualni, glasbeni in založniški sektor, pomembne za industrijo EU in naše trgovinske partnerje; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno uravnoteženo trgovino s kulturnimi storitvami ob zagotavljanju varstva pravic intelektualne lastnine;

35.

poudarja, da h gospodarstvu številnih držav v razvoju veliko prispeva zlasti sektor turizma; zato meni, da je pomoč EU na področju razvojnega sodelovanja in tehnične pomoči bistvenega pomena;

36.

verjame, da previdno in postopno odprtje trga finančnih storitev v državah v razvoju na podlagi predhodno sprejete učinkovite in pregledne zakonodaje lahko nudi državljanom in podjetnikom dostop do sredstev za ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter blažitev revščine, ker se jim ne bo več treba zanašati na državne monopole ali institucije;

37.

meni, da mora EU za povečanje svoje zunanje konkurenčnosti v sklopu trgovinske politike sprejeti ukrepe za okrepitev varnosti elektronskih transakcij in trgovinskih izmenjav ter za izboljšanje zaščite podatkov;

38.

ugotavlja, da storitve, zlasti finančne storitve, zadevajo različna področja pristojnosti, in poudarja, da se ta uredba osredotoča na trgovino s storitvami ali na uresničevanje dostopa do trga na osnovi prostovoljnega odpiranja trgov s pomočjo metode za zahtevo in ponudbo pogajanj; predlaga, da se področja, kot so finančni nadzor, ureditev ter druga vprašanja, ki zadevajo različne vidike finančnih storitev, obravnavajo na ustrezni ravni;

39.

odločno podpira mnenje Komisije, da sta dostop na trg in prosta trgovina s storitvami bistvena sestavna dela lizbonske agende za rast in delovna mesta; poudarja, da bodo odprti trgi skupaj z uravnovešeno in urejeno prosto trgovino s storitvami koristili vsem sodelujočim državam in regijam;

40.

ugotavlja, da so podjetja iz EU vse bolj dejavna na mednarodnem področju, da h globalni gospodarski rasti največ prispevajo tretje države ter da bi lažji dostop do trga prispeval h krepitvi konkurenčnosti EU;

41.

meni, da je trgovina s storitvami nujna dopolnitev trgovine z blagom, vendar bi ju bilo treba obravnavati ločeno;

42.

meni, da je storitveni sektor postal največji gospodarski sektor v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter da bosta okrepljena trgovina in razpoložljivost storitev povečali gospodarsko rast ter olajšali rast in razvoj podjetij ob povečanju uspešnosti drugih industrij, saj storitve zagotavljajo ključen vmesni prispevek, zlasti v globaliziranem svetu, ki je vse bolj medsebojno povezan;

43.

priznava, da je pridobitev dostopa na trg storitev v okviru sedanjih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije o razvojni agendi iz Dohe težaven proces; poziva Komisijo, naj oblikuje uravnotežen paket z ambiciozno ponudbo storitev, zlasti finančnih storitev, kjer ima industrija EU konkurenčno strokovno znanje in izkušnje ter močan potencial rasti; ugotavlja, da je za preprečevanje necarinskih ovir, ki so na področju storitev lahko kočljive, nujna skladnost s standardi in pravili;

44.

poziva Komisijo, naj pri trgovinskih pogajanjih v celoti upošteva obstoj storitev splošnega pomena in morebitni vpliv odpiranja trgov na njihovo organizacijo;

45.

ugotavlja, da je trg finančnih storitev EU med najbolj odprtimi na svetu, vendar poudarja, da se mora EU odločneje pogajati o uravnoteženem trgovanju s storitvami in podpreti načela odprtosti, razvoja in vzajemnosti;

46.

poudarja, da je zelo pomembno, da organi na področju finančnih storitev spremljajo celoten razvoj evropskega trga in globalnih trgov finančnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo evropske regulativne okvire in okrepijo regulativni dialog med EU in njenimi trgovskimi partnerji ter tako zmanjšajo trgovinske ovire;

47.

poziva Komisijo, naj preuči prakse tretjih držav, ki ogrožajo vzajemno koristno odpiranje trgov;

48.

poziva države članice, naj si skupaj s Komisijo prizadevajo za bolj integrirano in skladno trgovinsko politiko, zlasti na področju vlaganj; poudarja, da države članice ne bi smele precenjevati tveganj, ki jih predstavljajo tuja vlaganja, temveč se usmeriti v učinkovito odpiranje svojih gospodarstev in skupen pristop v okviru državnih naložbenih skladov; je seznanjen z dejstvom, da je treba oceniti vprašanja, kot je zanesljivost preskrbe, zlasti glede tujih naložb državnih organov v energetski sektor, in opozarja, da se ta ocena ne more uporabiti kot zaščitni ukrep;

49.

opozarja Komisijo na morebitna tveganja pri spoštovanju predpisov o konkurenci v Evropski uniji, povezana s pomanjkanjem vzajemnosti v sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih;

50.

poziva Komisijo, naj sprejme strožje ukrepe proti ponarejanju, predvsem prek svetovnega spleta, in hkrati spodbuja boljše sodelovanje med nacionalnimi upravami ter krepitev sredstev za opazovanje in ocenjevanje ponarejanja; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predlog, da bi se Skupnosti in državam članicam zagotovili kakovostni in statistični podatki glede boja proti ponarejanju na evropski ravni, predvsem prek svetovnega spleta;

51.

deli močno podporo, ki jo Komisija namenja večstranskim trgovinskim pogajanjem, vendar ugotavlja, da so za trgovino s storitvami, zlasti finančnimi storitvami, sporazumi o prosti trgovini za doseganje dostopa na trg primernejši; meni, da bi ob sklenitvi celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu z državami AKP ti ne zajemali le blaga, temveč tudi storitve in vlaganja, vendar samo, če je to želja teh držav;

52.

poudarja, da učinkovit dostop do trga za finančne storitve ustvarja boljše priložnosti za konkurenčnost, preglednost in razvejanost; ugotavlja, da učinkovit dostop do trga, zlasti kar zadeva hitro razvijajoča se gospodarstva, lahko okrepi razvoj lokalnega finančnega trga in koristi podjetjem, ki se želijo ustanoviti, prav tako lahko potrošnikom zagotovi večjo izbiro in boljše izdelke;

53.

ob upoštevanju šibkih finančnih, upravnih in institucionalnih zmogljivosti držav AKP poziva Komisijo, naj pri pogajanju in izvajanju trgovinskih sporazumov z državami, ki se jih pogosto označuje kot „davčni raj“, zagotovi spoštovanje mednarodno sprejetih standardov o ureditvi in nadzoru sektorja finančnih storitev;

54.

meni, da je dostop do finančnih storitev (mikro kreditov, bančnih računov, osnovnih bančnih storitev, hipotek, lizinga in faktoringa, zavarovanja, pokojnin ter lokalnih in mednarodnih transferjev) zlasti potreben zato, da se posamezniki iz držav v razvoju vključijo v osnovne gospodarske dejavnosti, zato poziva Komisijo, naj v teh državah spodbuja boljši dostop do trga finančnih storitev, kakovostno in preudarno ureditev, razvoj konkurenčnih trgov in izobraževanje na področju finančnih storitev.

*

* *

55.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetovni trgovinski organizaciji in njenim državam članicam.


(1)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0053.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0629.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0195.

(5)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(6)  UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182.

(7)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235.

(8)  UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103.

(9)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400.

(10)  UL L 376, 29.12.2006, str. 36.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/74


Četrtek, 4. september 2008
Politika evropskih pristanišč

P6_TA(2008)0408

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o politiki evropskih pristanišč (2008/2007(INI))

2009/C 295 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sporočilo o politiki evropskih pristanišč“ (KOM(2007)0616),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (KOM(2006)0275),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o prihodnji pomorski politiki Evropske unije: evropska vizija za oceane in morja (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (3),

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (4),

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (5),

ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (6),

ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0308/2008),

A.

ker je o vprašanju dostopa do trga pristaniških storitev Parlament že razpravljal in je zaradi tega Komisija sprožila obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi,

B.

ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč ne prinaša novih ukrepov o dostopu do trga pristaniških storitev,

C.

ker je zaradi mednarodne razsežnosti tega sektorja primerna takšna politika evropskih pristanišč na ravni Skupnosti, ki izkorišča primerjalne geopolitične prednosti pristanišč,

D.

ker pristanišča niso pomembna le za pomorski, rečni in kombinirani promet v Evropi, pač pa so tudi gospodarske osi, viri delovnih mest in dejavnik integracije prebivalstva,

E.

ker mora politika evropskih pristanišč zaradi ciljev povečanja konkurenčnosti pomorskega prometa in zagotavljanja visokokakovostnih sodobnih storitev spodbujati naslednja štiri načela: varnost, hitre storitve, nizki stroški in spoštovanje okolja,

F.

ker je treba upoštevati številne prihodnje izzive, ki stojijo pred evropskimi pristanišči, zlasti na področju okolja, globalizacije, trajnostnega razvoja, zaposlovanja in socialnih razmer, še posebej v zvezi z varnostjo in vseživljenjskim učenjem, financami, dostopom do trga in upravljanjem, pa tudi s protikonkurenčnimi in diskriminacijskimi ukrepi, ki jih države, ki niso članice EU, izvajajo na pomembnih geografskih trgih,

G.

ker je zaradi omejenih prostorskih možnosti za razvoj pristanišč v Evropi, pa tudi redkih in krhkih naravnih habitatov za zakonodajalca še bolj pomembno, da najde ravnotežje in jasno pravno sliko glede njegovih okoljskih, gospodarskih in socialnih obveznosti,

H.

ker je evropski pristaniški sektor zelo raznolik in ker se za prihodnja leta napoveduje velika rast,

I.

ker bo imela razširitev Panamskega prekopa učinek, ki bo verjetno še povečal sedanji trend vse večjih plovil,

J.

ker sta sodobna infrastruktura in učinkovita povezava z zaledjem in otoki pomembni za pristanišča,

1.

pozdravlja navedeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč;

2.

izraža čestitke Komisiji za metodo priprave sporočila, zlasti za obsežno posvetovanje, ki ga je izvedla med pripravami;

3.

pozdravlja usmeritev Komisije k ukrepom mehkega prava, kot je izdajanje smernic in odstranjevanje upravnih;

4.

opozarja na temeljni pomen pristanišč v Evropski uniji z gospodarskega, trgovinskega, družbenega, okoljskega in strateškega vidika;

5.

verjame, da je vloga Komisije pomembna pri zagotovitvi sposobnosti evropskih pristanišč, da izkoristijo ves svoj potencial;

6.

odobrava namen Komisije, da izda smernice o uporabi okoljske zakonodaje Skupnosti za razvoj pristanišč in njihove infrastrukture, pri čemer je glavni namen zaščita morskega okolja in območij, ki obdajajo pristanišča; poziva Komisijo, da izda te smernice pred koncem leta 2008;

7.

meni, da pristanišča in narava lahko trajno sobivajo, ker uničevanje narave pogosto povzroči gospodarsko škodo drugim sektorjem, na primer turizmu, kmetijstvu in ribištvu, zato poziva komisarja za promet, naj dejavno sodeluje s komisarjem za okolje pri pripravi in uresničevanju zakonodaje in smernic EU za pristanišča in okolje;

8.

meni, da mora biti namen smernic obravnava pravne negotovosti, ki so posledica nekaterih direktiv s področja okolja, s tem pa resnična obravnava okoljske politike, ki bo upoštevala specifični položaj pristanišč v Uniji;

9.

poudarja, da morajo pristaniški in lokalni organi v skladu z Direktivo 2000/60/ES sodelovati pri pripravi načrtov za upravljanje kakovosti vode v porečjih in morskih pristaniščih;

10.

poudarja, da se morajo regionalni organi pridružiti naporom za zmanjšanje emisij CO2 iz plovil in drugih kopenskih in zračnih prevoznih sredstev ter pripraviti načrte za upravljanje kakovosti zraka v skladu s konvencijo Marpol in Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (7);

11.

poudarja potrebo po razvoju celostne evropske politike, ki bo z vzpostavitvijo medinstitucionalnih in medsektorskih partnerstev ter partnerstev med več ozemlji ter ob upoštevanju socialnih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih vidikov na vseh ozemeljskih ravneh okrepila regionalno konkurenčnost in ozemeljsko kohezijo na celotnem ozemlju;

12.

ugotavlja, da Komisijo zelo zaposluje porazdelitev prometnih tokov v Evropi, ter opozarja tudi na raznolikost pristaniškega sektorja in na razmah malih in srednje velikih pristanišč v Evropi; meni, da bi morala Komisija upoštevati večje spremembe, ki so napovedane v mednarodnem pomorskem prometu zaradi tehnološkega in gospodarskega razvoja, razširitve Panamskega prekopa in večjih in bolj zmogljivih plovil, ki bodo brez dvoma pomembno učinkovali na ta sektor;

13.

opozarja na ozemeljsko razsežnost razvoja evropskih pristanišč, zlasti na potrebo po čezmejnem sodelovanju in usklajevanju med obmejnimi pristaniškimi regijami; poudarja pomen evropske sosedske politike ter regionalne strategije za Sredozemsko, Baltsko in Črno morje; pozdravlja predlog Komisije, da se pripravi seznam ozkih grl med pristanišči Evropske unije in pristanišči držav, ki mejijo na EU;

14.

poziva Komisijo, da sistematično spremlja razvoj novih tehnologij in metod upravljanja, ki se mednarodno uporabljajo v pristaniških in ladijskih storitvah, tovornih in potniških terminalih ter terminalih za kopenski prevoz z namenom, da se spodbuja politike in pobude za razvoj pristanišč Skupnosti in poveča njihova učinkovitost in produktivnost v korist njih in uporabnikov;

15.

meni, da so potrebne tehnološke spremembe, da se bodo lahko srednje velika pristanišča spopadla z izzivom večjega obsega prometa, a te tehnološke spremembe bodo imele velike finančne posledice za okoliške regije; meni, da morajo te imeti možnost uporabe sredstev iz evropskih strukturnih skladov za ta namen, zlasti za financiranje nakupa napredne tehnološke opreme, ustvarjanje delovnih mest na inovativnih področjih in sanacijo urbanih območij, ki so se razbremenila zaradi preselitve pristaniških dejavnosti v okolico mest;

16.

meni, da je pravna varnost pravnega okvira Skupnosti na področju pomorstva, ki izhaja iz mednarodnega pravnega okvira, odvisna od hitre odobritve morskega paketa Erika III;

17.

poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo sodelovanje med evropskimi pristanišči; v zvezi s tem poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za regionalna gospodarstva njihovega zaledja; meni, da je usklajen razvoj pristanišč ključni element celostne pomorske politike Unije;

18.

poudarja družbeno in kulturno vlogo pristanišč za prebivalstvo iz zaledja in meni, da je treba izboljšati osveščanje javnosti o pomembnosti pristanišč kot sredstva za razvoj;

19.

meni, da pomorskega in rečnega prometa ne smemo obravnavati ločeno od kopenskega in zračnega prometa in da je povezava z zaledjem zelo pomembna za komercialno uspešnost pristanišč ter da je zaradi tega nujno vzpostaviti medsebojno povezovanje med pristanišči, kopenskimi logističnimi platformami in „suhimi pristanišči“; zato meni, da je somodalno sodelovanje pristanišč potrebno v povezavi tako s vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T) kot s prihodnjimi zelenimi koridorji Skupnosti, da se zagotovi boljši izkoristek prevoznih zmogljivosti na področju kabotaže in rečnega prevoza, pa tudi glede povezav s prevozom po kopnem in zraku, ter dosledno in resno prevozno politiko;

20.

zato podpira namen Komisije, da bo ob vmesnem pregledu vseevropskega prometnega omrežja leta 2010 (8) ocenila stanje in potrebe povezav pristanišč z zaledjem ter njihov vpliv na uravnoteženo mrežo prometnih tokov;

21.

meni, da mora biti med cilji vmesnega pregleda vseevropskega prometnega omrežja leta 2010 tudi ta, da se pomorski in rečni prevoz poveže s kopenskim prevozom prek evropskih pristanišč;

22.

poziva ustrezne regionalne organe, naj izvajajo prometno politiko, ki bo uporabljala več načinov prevoza, ter s tem zagotovijo, da se bo več prevoza usmerilo na železnico in notranje plovne poti, ne le na avtoceste; nadalje poziva, naj pristaniška območja učinkovito povežejo z vseevropskimi prometnimi omrežji in pristaniščem omogočijo boljšo povezavo z njihovim zaledjem, zlasti z uporabo železnice in notranjih plovnih poti;

23.

ugotavlja, da evropska pristanišča tekmujejo s pristanišči tretjih držav, za katera pogosto ne veljajo ista pravila, in se soočajo z diskriminacijskimi gospodarskimi politikami, ki jih izvajajo sosednje države EU, na primer z diskriminacijskimi tarifnimi politikami;

24.

poziva Komisijo, da ponovno preuči vprašanja varnosti pristanišč in upošteva naraščajoče stroške z vidika konkurenčnosti evropskih pristanišč;

25.

odobrava namero Komisije, da pripravi seznam težav, s katerimi se na tem področju srečujejo evropska pristanišča, in Komisijo poziva, naj pretehta možnost priprave registra teh težav, da bi se lahko specifično odzvali na tiste, ki jih povzroča konkurenca neevropskih pristanišč ter protikonkurenčni in diskriminacijski ukrepi, ki so jih sprejele sosednje države EU;

26.

poudarja, da je potrebno razviti sodelovanje s tretjimi državami za pripravo in predložitev programov za razvoj, usklajevanje in prenos znanja ter izkušenj med sosednjimi pristanišči;

27.

meni, da bi morala Komisija proučiti možnost priprave programa Skupnosti za obnovo tovornih plovil, zlasti tistih, ki so namenjena kabotaži in rečnemu prometu;

28.

meni, da so nove tehnologije, zlasti informacijske tehnologije ključni element, ki bi evropskim pristaniščem – ta so že tako pod pritiskom zaradi konkurence pristanišč tretjih držav, v primeru nekaterih pa tudi zaradi pomanjkanja prostora za njihov razvoj – lahko pomagal pri povečanju njihove učinkovitosti in donosnosti;

29.

poziva Komisijo in države članice, da prek primernih organov pospešijo izvajanje daljinsko vodenih pilotažnih sistemov in s tem zagotovijo povečanje učinkovitosti in varnosti pri upravljanju prometa v pristaniščih kot tudi v sidriščih;

30.

poziva Komisijo, naj prek okvirnih programov Unije še naprej podpira raziskave in inovacije v sektorju, Komisijo in države članice pa poziva še, naj podprejo raziskave s področja varnosti za čim večje zmanjšanje števila nesreč, logistike za boljšo izrabo prostora v pristaniščih in okolja za – med drugim – zmanjšanje emisij CO2 in manjše onesnaževanje z odpadki;

31.

poziva komisijo in države članice, da pri Mednarodni pomorski organizaciji podprejo predlog za zamenjavo sedanjega goriva z dizelskim do leta 2020 in možnost vključitve pomorskega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami;

32.

poziva Komisijo in države članice, da dejavno podpirajo stalno izboljševanje flote za iskanje in reševanje (SAR) in druge funkcionalnosti iskanja in reševanja (SAR) v pristaniščih v skladu s konvencijama o varnosti človeškega življenja na morju (SOLAS) in o iskanju in reševanju (SAR) ter da dodatno izboljšajo sodelovanje med koordinacijskimi centri za reševanje na morju;

33.

meni, da je treba programa „Čista ladja“ in „Čisto pristanišče“ še naprej razvijati;

34.

poziva Komisijo, naj pretehta možne ukrepe v spodbudo ladjarskim družbam, da bi zmanjšale število praznih kontejnerjev na ladjah in polno izrabile te zmogljivosti ter podpirale (na primer z raziskovalnimi programi) pobude, ki imajo ta cilj, ob upoštevanju dejanskih in posebnih potreb strank kot tudi zmanjšanje učinka na okolje;

35.

zelo pozitivno sprejema namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi evropskega prostora za pomorski promet brez ovir, in meni, da mora biti predlog zastavljen tako, da bo omogočal pravično konkurenco med pomorskim in kopenskim prometom v Uniji;

36.

zato priporoča, da se s strani Skupnosti carinjeno blago oprosti carinske kontrole v prevozih po morju na kratkih razdaljah v Skupnosti; priporoča tudi, da se v mejah možnega oblikujejo ločena pristaniška območja za promet znotraj Skupnosti in mednarodni promet, da se notranji promet poenostavi ter se standardizirajo in identificirajo posebni zabojniki;

37.

poziva Komisijo, da pregleda in izboljša politike za razvoj in spodbudo prevozov po morju na kratke razdalje;

38.

poziva Komisijo, naj preuči možnost enotnega prevoznega dokumenta za zabojnike v Skupnosti, da bi s tem poenostavili upravne postopke;

39.

poziva Komisijo, naj pripravi študijo o sredstvih, ki jih javne oblasti zagotavljajo evropskim trgovskim pristaniščem, da bi lahko identificirali možno izkrivljanje konkurence in da bi razjasnili v smernicah državne pomoči, katere vrste pomoči pristaniškim organom bi bilo treba obravnavati kot državno pomoč; meni, da morebitna vlaganja javnih organov v razvoj pristanišč ne bi smela šteti za državno pomoč, kadar so neposredno namenjena izboljšanju okolja ali odpravi prezasedenosti cest in manjši uporabi cest za tovorni promet, zlasti kadar obstaja prepričanje, da je bistvenega pomena zagotavljati gospodarsko, družbeno in ozemeljsko kohezijo (npr. na otokih), razen v primerih, ko bi imel od vlaganj korist le en uporabnik ali prevoznik;

40.

poziva Komisijo, naj v letu 2008 objavi smernice za državno pomoč pristaniščem, in verjame, da bi morale te smernice pokrivati območje pristanišča kot takšno ter razlikovati med infrastrukturo za dostop in obrambo, infrastrukturo povezano s projekti in nadgradnjo, medtem ko ne bi smele razlikovati med različnimi kategorijami pristanišč;

41.

se strinja z razširitvijo zahtev po preglednosti, ki jih predpisuje Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (9), vendar Komisijo poziva, naj raje razmisli o določitvi najnižjega zneska letnih prihodkov in ne o absolutni obveznosti;

42.

je seznanjen z analizo Komisije glede pristaniških koncesij in Komisijo poziva, naj upošteva, da je zelo pomembno, da so pristaniške oblasti pri tem fleksibilne, zlasti kar zadeva podaljšanje koncesij, ki so vezane na velike naložbe; vseeno ocenjuje, da se fleksibilnosti ne sme uporabiti za onemogočanje konkurence v pristaniščih;

43.

meni, da je nadvse pomembno ohraniti ravnotežje med svobodo zagotavljanja storitev in specifičnimi zahtevami pristanišč, čeprav poudarja potrebo po sodelovanju med javnim in privatnim sektorjem zaradi njihove posodobitve;

44.

se zavzema za izvajanje programov evropskega ozemeljskega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter programov sodelovanja v okviru sosedske politike in politike širitve EU, vendar vseeno spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, da v čim večjem obsegu izvedejo čezmejno strategijo za uporabo obstoječih zmogljivosti v okviru sofinanciranja pristaniške infrastrukture;

45.

odločno podpira vlogo nepridobitnih pristanišč v lasti lokalnih družb in poziva lokalne, regionalne, nacionalne in evropske organe, da jih zaščitijo pred propadom, saj njihova koristnost za okoliške skupnosti na družbenem, rekreacijskem in turističnem področju krepko presega njihov prvotni gospodarski pomen;

46.

želi prav posebej opozoriti, da je treba v vse razprave o Evropi in njeni pomorski politiki nujno vključiti plovila za rekreacijo, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri lokalnem gospodarskem razvoju, saj marine niso le izložbeno okno za zaledje in pomemben turistični dejavnik pri promociji pristanišča in njegove okolice, ampak tudi pomemben vir oskrbe lokalnih podjetij;

47.

pozitivno sprejema poudarek na sektorskem dialogu; spodbuja ustanovitev odbora za socialni dialog in ocenjuje, da bi odbor moral obravnavati zadeve v zvezi s pristanišči, vključno s pravicami delavcev, koncesijami in Konvencijo št. 152 Mednarodne organizacije dela iz leta 1979 o varnosti in zdravju pri delu (delo v pristaniščih);

48.

poudarja pomen varovanja in zagotavljanja najvišje možne stopnje usposabljanja za pristaniške delavce; podpira namero Komisije, da pristaniškim delavcem zagotovi medsebojno priznano osnovno kvalifikacijo in s tem podpre prožnost v sektorju; kot prvi korak k temu je treba narediti primerjavo med različnimi obstoječimi sistemi poklicnega usposabljanja za pristaniške delavce; vendar meni, da ta osnovna kvalifikacija ne sme znižati povprečne ravni kvalifikacij pristaniških delavcev v državi članici;

49.

predlaga, da se tema poklicnih kvalifikacij in vseživljenjskega usposabljanja obravnava skupaj s socialnimi partnerji v okviru prihodnjega odbora za evropski socialni dialog;

50.

spodbuja Komisijo, naj podpre izmenjavo dobrih praks v pristaniškem sektorju nasploh in zlasti kar zadeva inovacije in usposabljanje delavcev, da izboljša kakovost storitev, konkurenčnost in privabi investicije;

51.

pozdravlja razglasitev 20. maja za evropski dan pomorstva in še zlasti podpira uvedbo dneva odprtih vrat, ki bi javnosti lahko pomagal bolje razumeti dejavnost in pomen pristaniškega sektorja;

52.

poziva Komisijo, da v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu (10) nadaljuje svoja prizadevanja za zagotovitev spremembe uredbe ZDA o stoodstotnem pregledu tovora, namenjenega v ZDA, ter s tem zagotovi sodelovanje, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju „pooblaščenih gospodarskih subjektov“ in varnostnih standardov, sprejetih v okviru Svetovne carinske organizacije (C-TPAT in SAFE); poziva Komisijo, da oceni možne stroške ukrepov v zvezi s stoodstotnim pregledom pomorskih tovornih kontejnerjev, ki so namenjeni v ZDA, za posel in gospodarstvo EU kot tudi možen vpliv na carinske postopke;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 531.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087.

(3)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(4)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(5)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(6)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(7)  UL L 296, 21.11.1996, str. 55.

(8)  Gl. člen 19 Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

(9)  UL L 318, 17.11.2006, str. 17.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0192.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/79


Četrtek, 4. september 2008
Tovorni promet v Evropi

P6_TA(2008)0409

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o tovornem prometu v Evropi (2008/2008(INI))

2009/C 295 E/19

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočil Komisije „Agenda EU za tovorni promet: Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi“(KOM(2007)0606), „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607), „K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu“ (KOM(2007)0608), in „Večletne pogodbe o kakovosti železniške infrastrukture“ (KOM(2008)0054),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“ (KOM(2006)0336),

ob upoštevanju sporočila Komisije o uvedbi sistema železniške signalizacije ERTMS/ETCS (KOM(2005)0298),

ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 29. in 30. novembra in 3. decembra 2007 o sporočilu Komisije z naslovom „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ in z dne 7. aprila 2008 o sporočilu Komisije z naslovom „K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu“,

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o temi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (2),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0326/2008),

A.

ker je prometni sektor odgovoren za slabih 30 % emisij CO2 v Evropski uniji, v mestih pa celo za 40 %, in ker so se kljub prizadevanju za tehnične izboljšave in inovacije med letoma 1990 in 2005 emisije CO2 povečale za 26 %, medtem ko so se v drugih sektorjih zaradi znatnih naložb (v milijardah evrov) znižale za 10 %,

B.

ker ima trajnosten in učinkovit tovorni promet v Evropi pomembno vlogo pri uspešnem in konkurenčnem gospodarstvu, pri zadostitvi povpraševanja potrošnikov in ustvarjanju številnih delovnih mest in bogastva za evropske državljane,

C.

ker je za obdobje med letoma 2000 in 2020 za tovorni promet predvideno 50 % povečanje (v tonah-kilometrih), kot je napovedano v beli knjigi Komisije z naslovom „Evropska prometna politika do 2010: čas za odločitev“ (KOM(2001)0370), in ker se je tovorni promet že med letoma 1995 in 2005 s 30 % večal hitreje kot bruto domači proizvod; ker je bila rast v skupnem tovornem prometu večinoma posledica povečanja v cestnem in zračnem prometu v primerjavi z drugimi vrstami prometa,

D.

ker rešitve, usmerjene k trajnostnim in učinkovitim logističnim sistemom in sistemom tovornega prometa ter k intermodalnemu vključevanju vseh prevoznih sredstev, ne vodijo le k izboljšanju gospodarstva in varnosti, temveč izpolnjujejo tudi cilje Evropske unije na področju podnebnih sprememb in varčevanja z energijo, ki naj bi se uresničili do leta 2020,

E.

ker bi si morale Evropska unija in države članice v povezavi s sedanjimi neustreznimi proračunskimi sredstvi za soočanje s temi izzivi zastaviti določene usklajene prednostne naloge, svoje vire usmeriti na omejeno število ukrepov za trajnost in intermodalnost tovornega prometa ter upoštevati občutljive regije,

F.

ker bi bilo treba bolje razviti evropsko mrežo koridorjev, pri čemer je treba izhajati iz obstoječe mreže ter obstoječih struktur in tehnologij ter vključiti „zelene koridorje“ za vse vrste tovornega prevoza z ambicioznimi trajnostnimi okoljskimi merili,

G.

ker mora biti namen omenjenega akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa omogočiti delovanje tovornega prevoza v Evropi in onstran njenih meja, kar bo koristilo vsem evropskim podjetjem in evropski konkurenčnosti v celoti,

1.

poudarja, da se morajo evropski sistemi tovornega prometa soočiti s pomembnimi izzivi, da se bosta povečala učinkovito vključevanje in trajnost tovornega prometa v Evropi, pri čemer morajo več prispevati k izboljšanju mobilnosti in energetske učinkovitosti ter zmanjševanju porabe olja, emisij onesnaževal in zunanjih stroškov, in zato pozdravlja zgoraj navedena sporočila Komisije in sklepe Sveta; spodbuja Komisijo, države članice in industrijo, da v prihodnje podprejo za okolje, podnebje, gospodarstvo, varnost in socialne interese bolj trajnostno politiko mobilnosti v zvezi s tovornim prometom, tako da pri postopni integraciji prednostnih mednarodnih koridorjev železniškega tovornega prometa, prometnih vozlišč in konvencionalnih omrežij v razširjeni Evropski uniji spodbujajo uporabo učinkovitih logističnih sistemov ter uporabo načel uporabnik in onesnaževalec plača za vse vrste prevoza;

2.

podpira stališče Komisije, da sta somodalnost in intermodalnost še vedno osrednja dejavnika pri ustvarjanju trajnostnega in učinkovitega tovornega prometa v Evropi;

3.

ugotavlja pa, da so pristojnosti in sredstva EU za izboljšanje trga tovornega prometa omejeni; ugotavlja, da so bistveni deli omrežja že v polni uporabi; zato poziva prometne ministre, pristojne za glavne evropske koridorje, naj začnejo obravnavati vprašanje infrastrukturnih naložb in naj se vsaj dogovorijo o uskladitvi svojih nacionalnih naložbenih načrtov, povezanih z njihovimi koridorji;

4.

je prepričan, da tovorna logistika v mestih potrebuje poseben pristop; upa, da lahko razprava o zgoraj navedeni zeleni knjigi o mobilnosti v mestih skupaj s tem akcijskim načrtom za logistiko tovornega prometa privede do izmenjave dobrih praks med mesti za odkritje trajnostnih načinov prevoza oskrbe v mesta;

5.

zato predlaga, naj Komisija najpozneje do konca leta 2008 predlaga program za financiranje in okrepitev sodelovanja med državami članicami, odgovornimi za projekte na tem področju, ter da omogoči in oceni rešitve za sedanje prepreke, pri čemer naj nameni posebno pozornost prevozu blaga in ustrezno upošteva dodano vrednost logističnega dejavnika;

6.

podpira zamisel o omrežjih, namenjenih prevozu blaga, ki uporabljajo obstoječa konvencionalna prometna omrežja, sproščena zaradi napredka pri vlakih visokih hitrosti;

7.

poudarja, da bi morala železniška tovorna omrežja temeljiti na najbolj „tržno primernih“ tovornih koridorjih, upoštevajoč obstoječe koridorje ERTMS (evropski sistem za vodenje železniškega prometa) in omrežje TEN-T (vseevropsko prometno omrežje), (po potrebi povečane, da lahko vključujejo posebne odseke, za katere je značilen gost promet, npr. pristanišča); meni, da bi, kjer to še ni storjeno, morali imenovati „visokega koordinatorja za koridorje“; poziva Evropsko agencijo za železniški promet kot organ sistema ERTMS, naj zagotovi, da bodo te poti postale interoperabilne;

8.

pričakuje, da bo Komisija „zelene koridorje“ opredelila kot zgledne projekte za mobilnost in intermodalnost ter za prehod na okolju prijazne vrste prevoza za zmanjšanje nesreč, hrupa, zastojev, toksične in netoksične onesnaženosti zraka, emisij CO2, uporabe površin in porabe energije ter za povečanje uporabe obnovljivih virov energije (zlasti vetrne in sončne energije) v skladu z zakonodajo EU, njenimi cilji in inteligentnimi prevoznimi sistemi;

9.

v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, da močneje podpirajo spodbude za skladnost vseh vrst prometa z okoljem in najbolj učinkovite kombinacije le-teh, ki naj bi zmanjšale ogroženost okolja zlasti v „zelenih koridorjih“;

10.

predlaga, da se podpre integracija regionalnega načrtovanja, procesov proizvodnje in strukture trga ter preprečevanje nepotrebnega prometa in da se prispeva h krajšim razdaljam oziroma primernim hitrostim v tovornem prometu; meni, da bi bilo treba uporabljati računalniško podprte prilagoditve hitrosti, s čimer se je mogoče izogniti ustavljanju in speljevanju v tovornem prometu, ki zahtevata veliko časa in energije;

11.

meni, da je boljše izvajanje in krepitev veljavne zakonodaje o nevarnem in onesnažujočem blagu prednostna naloga;

12.

spodbuja Komisijo in države članice, naj s krepitvijo logistike pospešijo izmenjavo najboljših praks na občutljivih mednarodnih hribovitih področjih in v strnjenih naseljih ter mestih, upoštevajoč priporočila, vključena v zgoraj navedeno resolucijo o mestni mobilnosti, in izkušnje, pridobljene v programu CIVITAS o čistejšem in boljšem prevozu v mestih;

13.

poziva Komisijo, da sofinanciranje EU osredotoči na učinkovitost, interoperabilnost in izboljšanje struktur železniškega prometa in intermodalnih vozlišč ter drugih vrst tovornega prometa;

14.

prav tako poziva Komisijo in države članice, naj zaradi pregleda proračuna Evropske unije, predvidenega za leto 2009, vnaprej obravnavajo mesto prometa v tem proračunu in se tako izognejo ponovitvi napak iz preteklosti in zagotovijo zadostno prihodnjo naložbo v strateško infrastrukturo za uresničevanje ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v zvezi s trajnostnim razvojem in zmanjševanjem emisij;

15.

poudarja izjemno pomembnost interoperabilnega cestninjenja za učinkovit tovorni promet v Evropi;

16.

meni, da je boljša povezanost morskih pristanišč in tistih, ki ležijo ob celinskih plovnih poteh, z železniškim in cestnim omrežjem v notranjosti pomemben del logistične infrastrukture; poudarja pomembno vlogo notranjih platform in suhih dokov;

17.

je prepričan o potencialu celinskih plovnih poti za tovorni promet in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno izvajanje akcijskega programa NAIADES za spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh v Evropi;

18.

poudarja, da se naložbe v terminale v notranjosti lahko prožno in hitro uresničujejo, s čimer se lahko odpravijo ozka grla v celotni intermodalni verigi;

19.

poziva, naj se smatra, da sta upoštevanje oziroma uvedba stabilnih intermodalnih standardov za mere in težo vozil, zabojnikov in prekladalnih naprav strateškega pomena, da se logistika tovornega prometa prerazporedi na železniški in trajnostni vodni promet, s čimer bi se zmanjšali stroški infrastrukture;

20.

ugotavlja, da različne horizontalne tehnike, ki bi prispevale k enostavnejšim možnostim prekladanja s tovornih vozil na železnico, pa tudi pri prekladanju na različne koloteke železnice, pogosto niso standardizirane v zadostni meri; zato poziva mednarodne in evropske organe, naj standardizirajo zlasti te tehnike, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo stroški; s tem v zvezi poudarja pomembnost hitrega sprejetja svetovnega standarda za intermodalne nakladalne enote;

21.

poziva Komisijo, naj svoje smernice za subvencije za okolje in železniški tovorni promet oblikuje tako, da se olajšajo naložbe v trajnostni prevoz blaga po železnici; v zvezi s tem poudarja strateški pomen sofinanciranja zmanjševanja hrupa tudi pri viru (preureditev tovornih vagonov), kot že velja pri nadgradnji opreme ERTMS železniških vozil;

22.

meni, da mora biti upravljanje infrastrukture in nudenje storitev čezmejno, nediskriminatorno in pregledno, da se lahko doseže učinkovito, interoperabilno in nemoteno logistiko tovornega prometa; s tem v zvezi poudarja pomembnost nadaljnje dovršitve notranjega trga prevoza za vse vrste prevoza; s tem v zvezi pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi „evropskega prostora pomorskega prometa brez ovir“ in podpira zamisel o enotni prevozni listini in enotnih vmesnih točkah za vse vrste prevoza;

23.

poudarja, da bi lahko učinkovit notranji trg cestnega prevoza blaga pripomogel k učinkovitejšemu prevozu in zmanjšanju števila praznih voženj; poziva Komisijo, naj strogo uveljavlja zakonodajo EU o mednarodnem cestnem prevozu blaga in kabotaže; prizna, da države članice pod določenimi pogoji lahko omejijo kabotažo, vendar poziva Komisijo, naj kot varuhinja pogodbe strogo ukrepa proti nesorazmernim omejitvam in kaznim, ki jih številne države članice v zvezi s tem vsiljujejo tujim prevoznikom;

24.

spodbuja Komisijo, da pri večletnih pogodbah za kakovost železniške infrastrukture oblikuje okvirne pogoje za minimalne evropske standarde kakovosti; predlaga državam članicam, da razpoložljivost sredstev za izgradnjo, dograditev in stroške vzdrževanja železniške infrastrukture povežejo s temi standardi in jih obravnavajo kot neločljive pakete ter s tem prispevajo k povečanju učinkovitosti oziroma k prihranku stroškov;

25.

poziva Komisijo, naj nadzoruje in spodbuja učinkovito in skladno uporabo najboljših praks glede večletnih pogodb za kakovost infrastrukture; poziva Komisijo, naj na podlagi navedenega sporočila KOM(2008)0054 razvije metodo za primerjalno analizo infrastrukturnih storitev v tesnem sodelovanju z upravljavci infrastrukture, vključno z objavo ključnih kazalcev uspešnosti;

26.

poziva Komisijo, naj predloži boljša priporočila o večletnih pogodbah za kakovost in zmogljivost infrastrukture (na osnovi preglednega spremljanja sedanjega izvajanja člena 6 Direktive 2001/14/ES (3)); zato prosi Komisijo, naj pozove države članice k izvajanju teh večletnih finančnih okvirov, da upravljavcem železniške infrastrukture zagotovijo finančno stabilnost za vzdrževanje in potrebne obnove (kar vključuje ustrezno javno financiranje);

27.

poziva Komisijo, naj podpre projekte o razlikovalni uporabi prog visokih hitrosti, na primer za lahek tovorni promet;

28.

spodbuja Komisijo, da pripravi pregled tovornih vagonov v Evropski uniji, ki so opremljeni z navigacijo na podlagi satelitov, da bi na osnovi tega preskusila čezmejno interoperabilnost oziroma združljivost teh sistemov z že obstoječimi tehnikami, uresničila interoperabilno navigacijo na podlagi satelitov za nove vagone in spodbudila dodatno opremljanje obstoječih tovornih vozil; podpira sprejetje tehnik natovarjanja (primeri „najboljših praks“), ki intermodalno verigo od začetka do konca pretovarjanja in raztovarjanja oblikujejo tako, da vodi k boljši učinkovitosti celotnega sektorja;

29.

poudarja potrebo po poenotenju in poenostavitvi upravnih postopkov organov, ki sodelujejo na trgu tovornega prometa, ter poenostavitvi carinskih predpisov in postopkov na mejah; zlasti pozdravlja odločitev o ustanovitvi evropskega pomorskega prostora brez ovir in poziva Komisijo, naj povabi primerna mednarodna združenja in organizacije, naj razvijejo enoten intermodalen dokument o tovoru;

30.

poudarja, da univerze ne zagotavljajo izobrazbe o dobri logistiki in zato poziva države članice, naj dajo brezpogojno prednost visokošolskemu in nadaljnjemu izobraževanju v sektorju logistike in tovornega prometa;

31.

poziva Komisijo, naj podpre projekte, raziskave in prizadevanja za vzpostavitev standardnih pretokov informacij, da bosta zagotovljeni vključitev in interoperabilnost načinov prevoza na ravni obravnave podatkov;

32.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 154.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0356.

(3)  Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 75, 15.3.2001, str. 29).


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/83


Četrtek, 4. september 2008
Vmesni pregled Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010

P6_TA(2008)0410

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (2007/2252(INI))

2009/C 295 E/20

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o vmesnem pregledu Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (KOM(2007)0314),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. februarja 2005 o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004–2010 (1),

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 27. julija 2007 z naslovom „Načela za ocenjevanje tveganj za zdravje otrok, ki so povezana z izpostavljenostjo kemikalijam“,

ob upoštevanju členov 152 in 174 Pogodbe ES, katerih cilj je zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja,

ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2003–2013) (2),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0260/2008),

A.

ker od leta 2003 z zanimanjem ugotavlja, da politika Evropske unije na področju varovanja zdravja temelji na tesnejšem sodelovanju med sektorji zdravja, okolja in raziskav, pri čemer lahko upamo, da se bo na koncu začela izvajati skladna in celovita evropska strategija na področju zdravja okolja,

B.

ker bodo ukrepi, ki jih je zdaj začela izvajati Unija v okviru svojega prvega akcijskega načrta za okolje in zdravje (2004–2010) (KOM(2004)0416), in sicer priprava kazalnikov, razvoj celostnega spremljanja, zbiranje in vrednotenje ustreznih podatkov ter povečanje števila raziskav, verjetno omogočili boljše razumevanje medsebojnega vpliva virov onesnaževanja in učinkov na zdravje, vendar očitno ne zadoščajo za zmanjšanje vse večjega števila bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki,

C.

ker je skoraj nemogoče izvesti vmesno oceno navedenega akcijskega načrta, ker ta nima nobenega jasnega in kvantitativnega cilja ter ker je poleg tega še vedno težko določiti celotni proračun, ki mu je namenjen in ki gotovo ne zadostuje za učinkovito spodbujanje tega načrta,

D.

ker bi se moral sedanji akcijski načrt (2004–2010) poleg področij, ki so cilj programa javnega zdravja (2008–2013), tj. ukrepanje v zvezi s tradicionalnimi dejavniki zdravja, kot so prehrana, kajenje ter uživanje alkohola in drog, osredotočiti predvsem na nekatere nove izzive na področju zdravja ter obravnavati odločilne okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, kot so kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem, elektromagnetni valovi, nanodelci, zelo zaskrbljujoče kemikalije (snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) ter endokrini motilci) in dejavniki tveganja za zdravje, ki izhajajo iz podnebnih sprememb,

E.

ker so bolezni dihal drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti, pojavnosti bolezni, prevalence in stroškov v Uniji, ker so glavni vzrok umrljivosti otrok, mlajših od pet let, in ker, zlasti zaradi onesnaženja zraka v zaprtih prostorih in na prostem, še naprej nastajajo,

F.

ker onesnaženost zraka zaradi drobnih delcev in prizemnega ozona zelo ogroža zdravje ljudi, pri čemer vpliva na ustrezen razvoj otrok in krajša življenjsko dobo v EU (3),

G.

ker si mora Skupnost v skladu z vprašanjem okoljskega zdravja v mestih, zlasti kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ter ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti bolj prizadevati v zvezi z ukrepi proti onesnaževanju gospodinjstev, glede na to, da evropski državljan preživi povprečno 90 % svojega časa v notranjosti zgradb,

H.

ker so bile na ministrskih konferencah Svetovne zdravstvene organizacije v obdobju 2004–2007 o okolju in zdravju izpostavljene povezave med zapletenim medsebojnim vplivom kemičnih onesnaževalcev ter določenim številom kroničnih motenj in bolezni, zlasti pri otrocih; ker so ti pomisleki vključeni tudi v uradne dokumente Programa Združenih narodov za okolje in Medvladnega foruma za kemijsko varnost,

I.

ker vedno nova znanstvena spoznanja dokazujejo, da določenih vrst raka, kot so rak mehurja, kostni rak, pljučni rak, kožni rak, rak dojke in drugo, ne povzročajo zgolj kemične snovi, sevanje in delci v zraku, ampak tudi drugi okoljski dejavniki,

J.

ker so se poleg teh težavnih sprememb na področju okoljskega zdravja v zadnjih letih pojavile tudi nove bolezni in sindromi, kot so vrste preobčutljivosti na kemične snovi, sindrom zobnih amalgamov, preobčutljivost na elektromagnetno sevanje, sindrom nezdravih zgradb ali sindrom pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih;

K.

ker je previdnostno načelo izrecno vključeno v Pogodbo od leta 1992 in ker je Sodišče Evropskih skupnosti večkrat določilo vsebino in pomen tega načela v pravu Skupnosti kot dela temeljev politike zaščite, ki jo izvaja Skupnost na področju okolja in zdravja (4),

L.

ker so merila, ki jih je Komisija navedla v svojem sporočilu z dne 2. februarja 2000 o uporabi previdnostnega načela (KOM(2000)0001), zelo zavezujoča in dejansko neuresničljiva,

M.

ker je treba upoštevati pomembnost biološkega monitoringa ljudi kot sredstva za ocenjevanje stopnje izpostavljenosti evropskega prebivalstva učinkom onesnaževanja, željo, ki jo je večkrat izrazil Parlament v točki 3 navedene resolucije z dne 23. februarja 2005 in željo, izraženo v sklepih Sveta za okolje z dne 20. decembra 2007, da se pohiti z izvedbo programa biološkega monitoringa na ravni Unije,

N.

ker je nedvomno potrjeno, da imajo podnebne spremembe pomembno vlogo pri povečevanju resnosti in pojavnosti nekaterih bolezni, ter zlasti da lahko pogostost vročinskih valov, poplave in požari, ki so najpogostejše naravne nesreče v EU, povzročijo dodatne bolezni, slabe higienske razmere in smrti, pri čemer se priznava, da ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb ugodno vplivajo na zdravje,

O.

ker bodo podnebne spremembe pomembno vplivale na zdravje ljudi, ker med drugim spodbujajo razvoj nekaterih infekcijskih in parazitskih bolezni, zlasti zaradi sprememb temperature in vlage ter njihovega vpliva na ekosisteme, živali, rastline, žuželke, parazite, praživali, mikrobe in viruse,

P.

ker okvirna Direktiva 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (5) in njene hčerinske direktive vsebujejo jasne določbe o ohranjanju in obnovi zdravih voda,

Q.

ker je okoljska medicina nova zdravstvena disciplina, ki temelji na univerzitetnem izobraževanju, ki je še preveč razdrobljeno in različno v državah članicah ter ki bi ga bilo zato treba spodbujati v okviru Unije,

R.

ker je število oseb, ki trpijo zaradi okoljskih dejavnikov, vedno večje, in je potrebno razviti epidemiologije, da se ustvari celovit pregled bolezni, ki jih v celoti ali delno povzročajo okoljski dejavniki,

1.

priznava prizadevanje Komisije od vzpostavitve akcijskega načrta leta 2004 na to temo, zlasti za izboljšanje verige informacij o okolju in zdravju, integracijo in okrepitev evropskih raziskav na tem področju ter sodelovanje s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svetovna zdravstvena organizacija;

2.

vseeno meni, da je tak akcijski načrt razlog za slab uspeh, če je njegov namen le spremljati obstoječe politike Skupnosti, če ne temelji na politiki preprečevanja, katere cilj je zmanjšanje bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki, ter če nima nobenega jasnega in kvantitativnega cilja;

3.

opozarja Komisijo na dejstvo, da je bil pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije že izveden program, v okviru katerega so njene države članice že izdelale svoje lastne nacionalne in lokalne akcijske načrte okoljskega zdravja, ki zajemajo posebne cilje in načrte izvajanja; zato Komisiji priporoča, da pregleda in oceni ta program Svetovne zdravstvene organizacije kot možni model, ki bi lahko za Evropsko unijo v prihodnosti prestavljal tudi uporaben primer;

4.

globoko obžaluje, da Komisija, natančneje njen Generalni direktorat za raziskave, ni zagotovila primernega financiranja na področju biološkega monitoringa ljudi za leto 2008, da bi, kot je obljubila državam članicam in Parlamentu, uvedla skladen pristop k biološkemu monitoringu v Uniji;

5.

prav tako poziva Komisijo, naj do leta 2010 uresniči dva bistvena cilja, zastavljena leta 2004, in oblikuje ter izvede uporabno komunikacijsko strategijo za ta cilja, in sicer ozaveščanje državljanov o okoljskem onesnaževanju in vplivu na njihovo zdravje na eni strani ter ponoven pregled in prilagoditev evropske politike za zmanjšanje tveganj na drugi;

6.

priporoča, naj države članice in Komisija izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje Skupnosti;

7.

poudarja, da je treba v primeru, ko se ocenjuje učinek okoljskih dejavnikov na zdravje, najprej in zlasti upoštevati ranljive skupine, kot so nosečnice, novorojenčki, otroci in starejše osebe;

8.

zahteva, naj se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam, ki so najbolj občutljive na onesnaževala, in sicer z uvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti notranjim onesnaževalcem okolja v zdravstvenih ustanovah in šolah s sprejetjem dobro premišljenih praks za upravljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih;

9.

poziva Komisijo, naj pri pripravi osnutkov predlogov za spremembo obstoječih zakonov, teh zakonov pod pritiskom lobijev ali regionalnih ali mednarodnih organizacij ne poslabša;

10.

opozarja, da Unija potrebuje stalen dinamičen in prožen pristop k akcijskemu načrtu; zato opozarja, da Unija potrebuje strokovno znanje na področju okoljskega zdravja, ki bi temeljilo na preglednosti, večdisciplinarnosti in kontradiktornosti ter bi omogočilo ukrepanje glede nezaupanja splošne javnosti do uradnih agencij in odborov strokovnjakov; opozarja, da je pomembno izboljšati usposabljanje strokovnjakov na področju zdravja, zlasti z izmenjavo najboljših praks na ravni Skupnosti;

11.

poudarja, da so bila zadnja leta zaznamovana s pravim napredkom na področju okoljske politike, na primer v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja zraka, izboljšanjem kakovosti voda, politiko zbiranja in recikliranja odpadkov, nadzorom nad kemikalijami in prepovedjo osvinčenega bencina, vendar hkrati ugotavlja, da je za evropsko politiko še vedno značilno pomanjkanje celovite preventivne strategije in neuporaba previdnostnega načela;

12.

zato poziva Komisijo, naj pregleda vsa merila iz navedenega sporočila o uporabi previdnostnega načela ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, da bi bilo to načelo ukrepanja in varnosti, ki temelji na sprejetju začasnih in sorazmernih ukrepov, v središču politik Skupnosti na področju zdravja in okolja;

13.

meni, da bi prenos dokaznega bremena v zvezi z neškodljivostjo izdelka na proizvajalca ali uvoznika omogočila spodbujanje politike, ki temelji na preprečevanju, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (6), in v zvezi s tem spodbuja Komisijo, da razširi to obveznost na zakonodajo Skupnosti v zvezi z vsemi izdelki; meni, da se je treba izogniti vsakemu povečanju poskusov na živalih v okviru akcijskega načrta ter da je treba vso pozornost nameniti razvoju in uporabi drugih metod;

14.

ponovno poziva Komisijo, naj pripravi dejanske ukrepe o kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ki bi zagotovili visoko raven zaščite v zvezi z varnostjo in zdravjem notranjega okolja, zlasti pri reviziji Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (7), ter da predlaga ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stavb, varnosti in neškodljivosti kemičnih sestavin, ki se uporabljajo pri izdelavi opreme in pohištva;

15.

priporoča, da za zmanjšanje škodljivih vplivov okolja na zdravje Komisija pozove države članice, naj z davčnimi ugodnostmi in/ali drugimi gospodarskimi spodbudami akterje na trgu spodbudijo k izboljšanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih ter zmanjšanju izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju v njihovih stavbah, podružnicah in pisarnah;

16.

priporoča, da Komisija pripravi primerne minimalne zahteve, da se zagotovi kakovost zraka v zaprtih prostorih v stavbah, ki se bodo na novo gradile;

17.

priporoča, naj Komisija pri dodeljevanju posameznih podpor Evropske unije upošteva, kako to vpliva na kakovost zraka v zaprtih prostorih, izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju in zdravje posebej ogroženih skupin prebivalstva pri posameznih projektih, podobno kot se pozornost namenja merilom varstva okolja;

18.

zahteva, da se določijo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi v vodi v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in da se ti standardi redno usklajujejo s stanjem na področju znanosti;

19.

poudarja, da so nekatere države članice uspešno uvedle mobilne laboratorije za analizo ali „zelena reševalna vozila“, da bi se omogočila hitra in zanesljiva ocena onesnaženosti javnih in zasebnih prostorov; meni, da bi lahko Komisija spodbujala to prakso v državah članicah, ki še ne poznajo tega načina neposrednega ukrepanja na onesnaženem območju;

20.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja posebnih pravnih določb za zagotavljanje varnosti potrošniških izdelkov, ki vsebujejo nanodelce, in popuščanja Komisije v zvezi s potrebo po pregledu zakonodajnega okvira glede uporabe nanodelcev v potrošniških izdelkih, glede na to, da se daje na trg vedno več potrošniških izdelkov, ki vsebujejo nanodelce;

21.

je bil opozorjen v mednarodnem poročilu Bioiniciativa (8) o elektromagnetnih poljih, ki povzema več kot 1 500 študij o tem vprašanju in v svojih zaključkih razkriva nevarnosti emisij mobilne telefonije, na primer prenosnih telefonov, emisij tehnologij UMTS, Wifi, Wimax, Bluetooth in telefonov s fiksno bazno postajo „DECT“ za zdravje;

22.

ugotavlja, da so omejitve glede izpostavljanja elektromagnetnim poljem, ki so določene za javnost, zastarele, ker niso bile posodobljene od sprejetja Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) (9), očitno ne upoštevajo razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, prav tako pa tudi ne priporočil Evropske agencije za okolje ali strožjih standardov glede emisij, ki so jih sprejele na primer Belgija, Italija ali Avstrija, poleg tega pa ne obravnavajo vprašanja ranljivih skupin, kot so nosečnice, novorojenčki in otroci;

23.

zato zahteva, da Svet spremeni svoje Priporočilo 1999/519/ES, da bi se lahko upoštevalo najboljše nacionalne prakse in določilo zahtevnejše mejne vrednosti izpostavljenosti za vse naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove na frekvencah med 0,1 MHz in 300 GHz;

24.

zelo resno obravnava številne nevarnosti za zdravje, ki jih povzroča segrevanje podnebja na območju Unije, in poziva k okrepljenemu sodelovanju med Svetovno zdravstveno organizacijo, nacionalnimi nadzornimi organi, Komisijo in Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni, da bi se okrepil sistem zgodnjega opozarjanja in s tem omejile negativne posledice podnebnih sprememb na zdravje;

25.

poudarja, da bi moral ta akcijski načrt imeti koristi od razširitve ukrepov o negativnih vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi s pripravo učinkovitih ukrepov prilagajanja, ki so potrebni na ravni Skupnosti, kot so:

programi sistematičnega izobraževanja in osveščanja javnosti;

vključitev ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe v strategije in programe javnega zdravja, kot so nalezljive in nenalezljive bolezni, zdravje delavcev ter bolezni živali, ki so nevarne za zdravje ljudi;

ustrezen nadzor, usmerjen v zgodnje odkrivanje izbruhov bolezni;

sistemi zgodnjega opozarjanja in odkrivanja v zvezi z zdravjem;

uskladitev sedanjih mrež za spremljanje podatkov o okolju z mrežami o izbruhih bolezni;

26.

poziva države članice in Komisijo, naj se ustrezno odzovejo na nova tveganja zaradi podnebnih sprememb, kot so vse več novih nevarnih virusov in še neodkriti patogeni, ter naj zato uporabljajo nove razpoložljive tehnologije za zatiranje patogenov, ki zatirajo znane in neznane viruse ter druge patogene, ki se prenašajo s krvjo;

27.

obžaluje, da se pri sedanji oceni vpliva stroškov in koristi dokumenta „20 20 do leta 2020, Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb“ (KOM(2008)0030) upoštevajo le koristi za zdravje pri zmanjšanju onesnaženosti zraka zaradi 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nujno preverijo (stranske) dodatne koristi različnih prizadevanj za zdravje v skladu s priporočili Mednarodnega odbora za podnebne spremembe za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za 25 % do 40 % in morda za 50 % ali več do leta 2020, pri čemer se te koristi vključijo v oceno vpliva, ki jo pripravi Komisija;

28.

poziva Komisijo, naj glede na število samomorov v EU pozornost nameni resnemu problemu duševnega zdravja ter nameni več sredstev razvoju ustreznih strategij za preprečevanje in ustreznih terapij;

29.

ponovno poudarja, da morajo Komisija in države članice podpreti akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije za okolje in zdravje otrok v Evropi, da se ga spodbudi z dvostransko razvojno strategijo in razvojno strategijo EU ter da se spodbudi podobno procese zunaj evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije;

30.

poziva Komisijo, naj v svoj drugi akcijski načrt ponovno vključi steber v zvezi z zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaževanju, kakor je določen v evropski strategiji za okolje in zdravje (pobuda SCALE (Science, Children, Awareness, Legal instrument, Evaluation)) (KOM(2003)0338);

31.

poziva Komisijo, naj pripravi in zagotovi instrumente, ki bi pospešili razvoj in spodbujanje inovativnih rešitev, kakor je poudarjeno v okviru lizbonske agende, da se zmanjšajo glavna tveganja za zdravje, ki jih povzročajo okoljski dejavniki;

32.

poziva Svet, naj nemudoma sprejme odločitev o predlogu uredbe o ustanovitvi solidarnostnega sklada EU, saj je Parlament stališče sprejel že 18. maja 2006 (10); meni, da bo nova uredba, ki bo skupaj z drugimi ukrepi pospešila začetek veljavnosti solidarnostnega sklada EU, omogočila učinkovitejše, bolj prilagodljivo in hitrejše zmanjševanje škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek; poudarja, da je takšen finančni instrument zelo pomemben, zlasti ker je predvideno, da se bo delno zaradi podnebnih sprememb število naravnih nesreč v prihodnosti povečalo;

33.

priporoča, naj glede na odločilen gospodarski pomen malih in srednjih podjetij v Evropi Komisija tem zagotovi tehnično podporo, da se jim omogoči ravnanje v skladu z obvezujočimi predpisi glede okoljskega zdravja in se jim pri tem pomaga ter da se jih spodbuja k spremembam, ki so pozitivne z vidika okoljskega zdravja in ki vplivajo na poslovanje podjetij;

34.

priporoča Komisiji, naj za leto 2010 in za „drugi cikel“ akcijskega načrta za okolje in zdravje predvidi preusmeritev svojih pobud na ranljivo prebivalstvo in pripravi nove metode ocenjevanja tveganj, ob upoštevanju bistvenega vprašanja posebne ranljivosti otrok, nosečnic in starejših ljudi;

35.

zato poziva Komisijo in države članice, naj priznajo prednosti načela preprečevanja in previdnostnega načela ter da razvijejo in izvajajo orodja, ki omogočajo predvidevanje ter preprečevanje nevarnosti za okolje in zdravje; priporoča, naj Komisija oceni višino sredstev, potrebnih za „drugi cikel“ tega akcijskega načrta, ter zagotovi zadostna sredstva za večje število praktičnih ukrepov za zmanjšanje vpliva okolja na zdravje ter izvajanje preventivnih in previdnostnih ukrepov;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetovni zdravstveni organizaciji.


(1)  UL C 304 E, 1.12.2005, str. 264.

(2)  UL L 301, 20.11.2007, str. 3.

(3)  Poročilo z naslovom „Okolje v Evropi – četrta ocena. Strnjeno“ Evropska agencija za okolje (10.10.2007).

(4)  Sodba z dne 23. septembra 2003 v zadevi C-192/01 Komisija proti Danski, Recueil 2003, str. I- 9693; sodba z dne 7. septembra 2004 v zadevi C-127/02, Landelijke Vereniging tot Behoud van de Waddenzee in Nederlandse Vereniging tot Bescherming van Vogels, Recueil 2004, str. I-7405.

(5)  UL L 327, z dne 22.12.2000, str. 1.

(6)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(7)  UL L 40, 11.02.1989, str. 12.

(8)  Skupina neodvisnih znanstvenikov je to poročilo objavila 31. avgusta 2007. Več o tem si preberite na spletni strani: www.bioinitiative.org.

(9)  UL L 199, 30.7.1999, str. 59.

(10)  UL C 297 E, 7.12.2006, str. 331.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/89


Četrtek, 4. september 2008
Državni udar v Mavretaniji

P6_TA(2008)0411

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o državnem udaru v Mavretaniji

2009/C 295 E/21

Evropski parlament,

ob upoštevanju izjav, ki so jih po državnem udaru dali predsednik Evropskega parlamenta, predsedstvo Sveta v imenu Evropske unije, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, Komisija, Varnostni svet ZN, Afriška unija, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) ter Mednarodna organizacija za frankofonijo (OIF),

ob upoštevanju drugega obiska Saïda Djinnita, posebnega predstavnika Generalnega sekretarja ZN za Zahodno Afriko, v Mavretaniji po državnem udaru,

ob upoštevanju ustavnega akta Afriške unije, ki obsoja vsak poskus prevzema oblasti s silo,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je do državnega udara v Mavretaniji prišlo 6. avgusta 2008, ko je mavretanskega predsednika Sidija Mohameda Oulda Šejka Abdallahija strmoglavila skupina generalov, ki jih je tega dne odstavil s položaja,

B.

ker so parlamentarne volitve novembra in decembra 2006, volitve v senat januarja 2007 in izvolitev predsednika Sidija Mohameda Oulda Šejka Abdallahija marca 2007 mednarodni opazovalci, med njimi tudi opazovalci Evropske unije, in sicer še zlasti misije Evropskega parlamenta, preko katerih je Evropski parlament potrdil zakonitost volitev, ocenili kot poštene in pregledne,

C.

ker sta več kot dve tretjini mavretanskega parlamenta podpisali izjavo v podporo vodji državnega udara Mohamedu Ouldu Abdelu Azizu in drugim generalom; ker je junija 2008 zakonodajno telo izglasovalo nezaupnico, zaradi katere bi moral predsednik Abdallahi preoblikovati vlado; ker se je 49 poslancev umaknilo iz parlamenta, ko je predsednik Abdallahi imenoval 12 vladnih ministrov iz vrst tistih, ki so bili na položaju v nepriljubljenem prejšnjem režimu,

D.

ker lahko odločitve glede politične, gospodarske in družbene prihodnosti Mavretanije sprejmejo le izvoljeni predstavniki ljudstva; ker mora v demokraciji vladati ravnotežje med izvršilno in zakonodajno oblastjo, obema pa mora biti legitimnost podeljena z volitvami,

E.

ker je do državnega udara prišlo v času poslabšanih gospodarskih in socialnih razmer in ker je razvoj najboljše jamstvo za uspeh demokracije,

F.

ker priznava napredek, dosežen pri vračanju beguncev in sprejetju zakona, ki suženjstvo v Mavretaniji obravnava kot kaznivo dejanje,

G.

ker je treba upoštevati podporo EU za demokratično tranzicijo ter program pomoči v višini 156 milijonov evrov za obdobje 2008-2013 v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada ter pomoč, ki se zdaj nudi, in pomoč v višini 335 milijonov evrov, ki je bila nudena od leta 1985,

H.

ker je Svetovna banka ustavila izplačilo 175 milijonov dolarjev pomoči Mavretaniji; ker bo to negativno vplivalo na 17 državnih projektov v Mavretaniji in njeno udeležbo v regionalnih projektih Svetovne banke na področjih razvoja podeželja, zdravja, izobraževanja ter infrastrukture (npr. gradnja cest),

I.

ker demokratična Mavretanija predstavlja steber stabilnosti v podregiji, ki je še posebej ranljiva, saj v Sahari, na severovzhodni meji z Alžirijo in Malijem deluje Salafistična skupina za pridigo in boj, ki je v velikem islamskem Maghrebu postala Al Kaida, hkrati pa poteka tuareški upor,

J.

ker ustavni odlok, v katerem je hunta opredelila svoje pristojnosti in ki ji omogoča vladanje z dekreti, nima nobene zakonske podlage;

1.

obsoja vojaški udar, ki so ga izvedli mavretanski generali, že drugi udar v zadnjih treh letih, ki pomeni kršitev ustave ter demokratično in mednarodno potrjenih izidov volitev; obžaluje korak nazaj pri sicer znatnem napredku na področju razvoja demokracije in pravne države v zadnjih nekaj letih v Mavretaniji; poziva, da bi bilo treba politično napetost v tej državi rešiti v institucionalnem okviru, ki je bil oblikovan po končani fazi prehoda v demokracijo, ter čim prej ponovno vzpostaviti ustavni red in civilni nadzor;

2.

poziva, da je treba takoj izpustiti predsednika Sidija Mohameda Oulda Šejka Abdallahija, predsednika vlade Yahyo Oulda Ahmeda El Waghefa ter druge člane vlade, ki so še vedno v hišnem priporu na različnih lokacijah;

3.

zahteva dosledno spoštovanje ustavne zakonitosti pristojnosti predsednika in parlamenta, pri čemer morajo biti mehanizmi kohabitacije med predsednikom in mavretanskim parlamentom ter ravnotežje med izvršilno in zakonodajno oblastjo urejeni ob medsebojnem spoštovanju in v okviru ustave, katere spremembe za zagotavljanje večje stabilnosti je mogoče sprejeti le v okviru ustavnih določb in po koncu široke razprave, ki mora zajeti vse politične sile;

4.

meni, da mora poštena in iskrena razprava med glavnimi političnimi silami določiti smernice ustavne poti in načine, potrebne za izhod iz krize;

5.

z odobravanjem sprejema vrnitev beguncev, sprejetje zakona, ki suženjstvo obravnava kot kaznivo dejanje, in osnutek zakona o liberalizaciji medijev; vendar pa obžaluje, da ni demokratične uredbe v zvezi z vprašanjem humanitarnega deficita in nasilja nad črnsko mavretansko skupnostjo v 90. letih, čeprav si je predsednik prizadeval za ustanovitev preiskovalne komisije;

6.

zahteva, da se beguncem, ki so se vrnili v Mavretanijo, znova zagotovi pravica do vrnitve premoženja, ki jim je bilo odvzeto;

7.

zahteva, da mavretansko ljudstvo, ki sta ga že hudo prizadeli gospodarska in prehrambena kriza, ne postane talec sedanje krize, ter poziva Komisijo k oblikovanju projektov za podporo civilni družbi v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

8.

je seznanjen, da je vojaška hunta napovedala nove predsedniške volitve, vendar obžaluje, da v nasprotju s hunto, ki je bila na oblasti med letoma 2005 in 2007, ni sprejela nobene zaveze glede nevtralnosti na volitvah; od vojaških sil, ki so na oblasti, zahteva, da brez odlašanja sprejmejo program za ponovno vzpostavitev demokratičnih institucij, ki bi predvideval oblikovanje prehodne vlade ob soglasju vseh političnih sil;

9.

podpira prizadevanja Afriške unije za razumno pot iz krize;

10.

poziva Komisijo, naj začne politični dialog v skladu s členom 8 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (1), kot je bil spremenjen v Luksemburgu 24. junija 2005 (Sporazuma iz Cotonouja), da bi znova vzpostavili ustavno zakonitost, ter naj obvesti Parlament o izidu tega dialoga; če bo ta neuspešen, poziva k ponovnem izvajanju člena 96 iz Sporazuma iz Cotonouja, kar bi lahko pomenilo zamrznitev pomoči, z izjemo hrane in humanitarne pomoči,

11.

poziva predsedstvo Sveta, naj še naprej spremlja politične razmere v državi v tesnem sodelovanju z Afriško unijo ter zagotovi varnost državljanov Unije;

12.

zahteva, naj se v državo čim prej pošlje delegacija parlamentarcev, ki bi se srečali s svojimi kolegi in predlagali pomoč za izhod iz krize;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, institucijam Afriške unije, Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, Mednarodni organizaciji za frankofonijo ter Varnostnemu svetu OZN.


(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/92


Četrtek, 4. september 2008
Obešenja v Iranu

P6_TA(2008)0412

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o usmrtitvah v Iranu

2009/C 295 E/22

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah ter predvsem svoje resolucije z dne 19. junija 2008 (1) o usmrtitvi mladoletnih prestopnikov v Iranu,

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 13. junija 2008 o usmrtitvi Mohammada Hassanzadeha,

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 18. julija 2008 o izvrševanju smrtne kazni v Iranu,

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 29. julija 2008 o usmrtitvi 29 oseb v zaporu Evin v Iranu,

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 25. avgusta 2008 o usmrtitvi z obešenjem Reze Hejazija,

ob upoštevanju izjav predsedstva Sveta Evropske unije z dne 19. in 28. avgusta 2008 o bližnji usmrtitvi Behnooda Shojaeeja in Bahmana Soleimaniana,

ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine Združenih narodov, še posebej resolucije št. A/RES/62/168 z dne 18. decembra 2007 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran, in resolucije A/RES/62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju pri izvajanju smrtne kazni,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih podpisnica je Islamska republika Iran,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika.

A.

ker je bilo po navedbah organizacije Amnesty International letos v Iranu usmrčenih že vsaj 191 ljudi, medtem ko je bilo leta 2007 v tej državi izvršenih več usmrtitev (317) kot v kateri koli drugi državi na svetu, razen na Kitajskem, čeprav ima Iran osemnajstkrat manjše prebivalstvo kot Kitajska,

B.

ker je bilo v zaporu Evin v Teheranu 27. julija 2008 hkrati izvršenih 29 usmrtitev,

C.

ker je bil 10. junija 2008 usmrčen 16-letni iranski Kurd Mohammad Hassanzadeh za zločin, ki ga je zagrešil pri 14 letih; ker sta bila 22. julija 2008 usmrčena mladoletna prestopnika Hassan Mozafari in Rahman Shahidi, 19. avgusta 2008 pa je bil obešen 19-letni Reza Hejazi zaradi domnevnega umora, ki naj bi ga zagrešil pri 15 letih; ker je bil 26. avgusta 2008 usmrčen 19-letni Behnam Zare za kaznivo dejanje, ki ga je zagrešil pri 15 letih, s čimer je postal šesti mladoletni prestopnik, ki je bil usmrčen v Iranu zgolj v letu 2008,

D.

ker o uri in kraju načrtovane usmrtitve niti družina niti odvetniki Zareja in Hejazija niso bili obveščeni, s čimer je bila kršena iranska zakonodaja,

E.

ker mladoletnim prestopnikom Amirju Marollahiju, Behnoodu Shojaeeju, Mohammedu Fadaeju in Bahmanu Soleimanianu grozi skorajšnja usmrtitev,

F.

ker je usmrtitev mladoletnih prestopnikov prepovedana z mednarodnim pravom, kot je določeno v členu 6(5) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter v Konvenciji o otrokovih pravicah; ker je trenutno vsaj 130 otrok in mladoletnih prestopnikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, kljub pravnim obveznostim Irana,

G.

ker so aktivisti za pravice manjšin vse bolj izpostavljeni grožnjam smrtne kazni, kot je bilo pri primeru Jaguba Mernehada, ki je Baluči po narodnosti in je bil izvršni direktor združenja Voice of Justice Youth Association, saj je bil usmrčen 4. avgusta 2008, ker se je javno zoperstavil lokalnim uradnikom in zahteval odgovornost za njihovo slabo delovanje,

H.

ker je bil še en aktivist za pravice manjšin, in sicer kurdski učitelj Farzad Kamangar, obsojen na smrt na podlagi obtožbe, da naj bi začel oborožen upor proti državi, kljub temu da za to ni bilo dokazov,

I.

ker so priznanja pogosto pridobljena z mučenjem, brez dostopa do odvetnikov, sodbe pa so izrečene brez minimalnih standardov, ki bi zagotavljali pravično sojenje,

J.

ker je 5. avgusta 2008 iransko sodstvo naznanilo ukinitev uporabe kamenjanja kot sredstva za usmrtitev, da 10 neimenovanih žensk ne bi bilo usmrčenih s kamenjanjem,

K.

ker so razlogi za skrb, da članom in sodelavcem iranske opozicije, ki so razvrščeni v taboru Ašraf v severnem Iraku, kjer jih ščitijo mednarodne sile pod vodstvom Združenih držav v skladu s členom 27 Četrte ženevske konvencije, verjetno grozi izgon ali prisilna vrnitev v Iran, kjer bi jim lahko grozilo resno preganjanje in verjetno celo smrtna kazen,

1.

je globoko pretresen zaradi nedavne usmrtitve več mladoletnih prestopnikov v Iranu, s čimer je Iran postal edina država na svetu, kjer se leta 2008 še vedno izvršuje ta resna in nehumana kazen;

2.

namenja posebno pozornost usodi Soghre Najafpouri, ki skoraj vseh zadnjih 19 let svojega življenja čaka na smrtno kazen za umor, ki se je zgodil, ko je bila stara 13 let;

3.

poziva vodjo vrhovnega državnega sodišča ajatolo Mahmouda Hashemija Sharoudija, naj sistematično spremeni vse smrtne kazni za mladoletne prestopnike, ter poziva iranske oblasti, naj predvsem zaustavijo usmrtitev Amirja Marollahija, Behnooda Shojaeeja, Mohammeda Fadaeija in Bahmana Soleimaniana;

4.

ostro obsoja vse večje število usmrtitev in poziva iranske oblasti, naj uvedejo moratorij na izvajanje smrtne kazni z namenom njene ukinitve v skladu z resolucijo, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 2007;

5.

ponovno poziva poslance madžlisa, naj nujno spremenijo zakonodajo za zagotovitev, da ne bo nihče usmrčen zaradi zločina, ki ga je storil pred dopolnjenim 18. letom starosti, in naj povišajo starost pravne odgovornosti v skladu z mednarodnimi standardi;

6.

podpira zakonodajna prizadevanja v Iranu za uvedbo ločenega zakonodajnega in sodnega sistema za mladoletne prestopnike in poziva poslance madžlisa, naj zagotovijo ukrepe, namenjene izobraževanju in družbenemu vključevanju teh prestopnikov; poziva Komisijo, naj podpre iranske oblasti v vseh zahtevah po mednarodnem sodelovanju na tem področju;

7.

ostro obsoja preganjanje in zapiranje državljanov v Iranu, ki branijo človekove pravice in sodelujejo pri kampanjah proti smrtni kazni ter jih pogostokrat obsodijo zaradi „dejavnosti proti nacionalni varnosti“; še posebej poziva k brezpogojni izpustitvi Emadeddina Baghija in Mohammada Sadegha Kabovanda ter spremembi smrtne kazni Farzada Kamangarja in k ponovni preiskavi njegovega primera;

8.

pozdravlja nedavno najavo opustitve kamenjanja kot sredstva usmrtitve; vendar izraža svojo skrb, da se v predlogu reforme kazenskega zakonika, ki ga preučuje madžlis, kamenjanje za nekatere oblike prešuštva še vedno ohranja, in poziva poslance madžlisa, naj se zavežejo k popolni ukinitvi kamenjanja;

9.

poziva iraške in ameriške oblasti, naj članov iranske opozicije, iranskih beguncev in iskalcev azila, ki bi jim resno grozilo preganjanje, prisilno ne vračajo v Iran in naj si zlasti prizadevajo z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR) in drugimi organi za zadovoljivo dolgoročno rešitev položaja tistih, ki so sedaj v taboru Ašraf;

10.

poziva k predstavitvi resolucije na naslednjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, v kateri bi se pozvalo vse države članice, ki še vedno ohranjajo smrtno kazen, da Generalnemu sekretarju ZN in javnosti dajo na voljo vse informacije o smrtni kazni in usmrtitvah, s čimer bi se razkrilo državna prikrivanja, povezana s smrtno kaznijo, ki so tudi direkten vzrok za visoko število usmrtitev;

11.

poziva k novi resoluciji, ki bo ustanovila posebnega odposlanca generalnega sekretarja, ki bo imel nalogo nadzorovati situacijo, zagotavljati maksimalno preglednost sistema smrtne kazni in podpirati notranji proces, ki ima za cilj implementacijo resolucije Združenih narodov o moratoriju na smrtno kazen;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Islamske republike Iran, Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za SZVP, vladam in parlamentom držav članic, Generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu ZN za človekove pravice, Visokemu komisarju ZN za begunce ter vladam Združenih držav in Iraka.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0314.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/94


Četrtek, 4. september 2008
Umori albinov v Tanzaniji

P6_TA(2008)0413

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o ubijanju albinov v Tanzaniji

2009/C 295 E/23

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o resnih kršitvah človekovih pravic,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948,

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki je bila sprejeta 27. junija 1981, v veljavo pa je stopila 21. oktobra 1986,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989, v veljavo je stopila 2. septembra 1990 in je zavezujoča in se izvaja brez izjem,

ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etičnih, verskih ali jezikovnih manjšin z dne 18. decembra 1992,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je bilo po navedbah nevladnih organizacij in medijev, ki jih je potrdila vlada Tanzanije, na območju Viktorijinega jezera od marca 2008 ubitih in iznakaženih najmanj 25 albinov, med njimi tudi nekaj otrok, zlasti v pokrajinah Mwanza, Shinyanga in Mara, kjer je visok delež albinov,

B.

ker so omenjene pokrajine razvpite ne samo zaradi ubijanja albinov ampak tudi zaradi ubijanja domnevnih čarovnic in čarovnikov; ker so za jezno množico govorice pogosto zadostna utemeljitev, da ubije osebo, osumljeno čarovništva;

C.

ker je po navedbah tanzanijskih oblasti ubijanje albinov delo organiziranih tolp, ki jih najamejo vrači,

D.

ker so mediji v Dar es Salaamu poročali, da je bilo v povezavi z ubijanjem albinov v Tanzaniji aretiranih 173 ljudi, med katerimi je veliko vračev in njihovih strank,

E.

ker vrači po navedbah državne policije prodajajo dele telesa in kri albinov rudarjem in ribičem, ki verjamejo, da jim bodo ti amuleti prinesli srečo, zdravje in bogastvo,

F.

ker je to ubijanje povzročilo veliko zaskrbljenost in strah v skupnosti albinov, saj se sedaj počutijo zelo ogrožene in se zaradi potencialne nevarnosti celo bojijo biti, hoditi in potovati sami,

G.

ker 36 % tanzanijskega prebivalstva živi pod nacionalno mejo revščine; ker je dostop do sistema zdravstvenega varstva močno omejen, zaradi česar je zatekanje prebivalcev k vračem in tradicionalnim zdravilcem pogosta praksa,

H.

ker so albini manjšina in ker je diskriminacija albinov resna težava po vsej podsaharski Afriki; ker je vsak dvajsettisoči človek na svetu albin,

I.

ker se je po navedbah študije razvojnega programa Združenih narodov polovica staršev albinov ob njihovem rojstvu počutila ponižane; ker so albinke diskriminirane s strani drugih žensk in ker so tudi ženske, ki rodijo otroka albina, pogosto zasmehovane ali zapuščene in so diskriminirane pri delu; ker po poročilih okrog dve tretjini staršev pravi, da so specifični zdravstveni posegi za otroke albine dragi, in ker polovica staršev pravi, da imajo njihovi otroci resne težave z vidom; ker pa kljub temu 83 % staršev albinov pravi, da so njihovi otroci v šoli enako uspešni kot drugi otroci,

1.

ostro obsoja ubijanje albinov v Tanzaniji in špekulativno trgovanje z deli njihovih teles;

2.

pozdravlja dejstvo, da je tanzanijski predsednik Jakaya Mrisho Kikwete obsodil ubijanje albinov in obljubil okrepljena prizadevanja, da se ti zločini prenehajo; poudarja, da je treba te besede podkrepiti z dejanji;

3.

čestita predsedniku Jakayu Mrishi Kikweteju za njegovo odločitev, da imenuje Al-Shymaa Kway-Geer za prvo albinsko poslanko po zaslugi njenega odločnega boja proti diskriminaciji, ki jo doživljajo albini vključno z njo;

4.

podpira in pozdravlja dosedanje ukrepe tanzanijske vlade, kot je popis albinov in vzpostavitev policijskega spremstva za otroke albine; pozdravlja zahtevo poslancev tanzanijskega parlamenta, naj se vlada z novimi ukrepi loti težave pri njenih koreninah in ustavi vso diskriminacijo albinov;

5.

poziva tanzanijske oblasti, lokalne organe in vso civilno družbo, naj si skupaj prizadevajo za zaščito vseh albinov; poziva vlado Tanzanije, naj takoj ukrepa za povečanje družbene osveščenosti in zagotavljanje informacij v zvezi z albinizmom; meni, da je treba te ukrepe izvajati zlasti na podeželju, kjer so ljudje pogosto manj izobraženi in bolj vraževerni;

6.

pozdravlja aretacijo 173 oseb, osumljenih v povezavi z ubijanjem albinov v Tanzaniji, ki so jo izpeljali prejšnji mesec; odločno poziva oblasti, naj pospešeno nadaljujejo in privedejo vse odgovorne pred sodišče;

7.

z obžalovanjem ugotavlja, da se raziskovalna novinarka Vicky Ntetema skriva, potem ko je prejela grožnje s smrtjo zaradi razkritja vračev in vpletenosti policije v omenjene uboje; poziva tanzanijske oblasti, naj začnejo podrobno in neodvisno preiskavo obtožb, ki jih je razkrila Vicky Ntetema;

8.

izraža odobravanje in podporo delu Zveze albinov Tanzanije, ki pomaga skupnosti albinov; poziva Komisijo, naj dejavno podpre to zvezo in njen poziv akademikom, verskim voditeljem in aktivistom za človekove pravice, naj javnost osvestijo, da je ubijanje albinov družbeno in moralno nesprejemljivo;

9.

poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja razvojnega programa Združenih narodov za podporo in zaščito albinov v Afriki;

10.

meni, da je najboljši način za zaščito pravic tanzanijskih albinov, da se jim zagotovi enakopravni dostop do kakovostne izobrazbe in zdravstvene oskrbe v okviru politike vključenosti ter da se jim zagotovi zadostna socialna in pravna zaščita;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja vlade Tanzanije, nevladnih organizacij in civilne družbe, da na podlagi nediskriminacije in socialne vključenosti ter enakopravnega dostopa do zaposlitve oblikujejo politike, ki bodo obravnavale potrebe in pravice albinov;

12.

poziva k boljšemu usposabljanju zdravstvenih delavcev ter k izvedbi delavnic za učitelje in starše, da se jih spodbudi k zaščiti otrok albinov pred soncem, saj mnogi umrejo za posledicami kožnega raka pred 30. letom starosti;

13.

vztraja pri zahtevi, da si Komisija in države članice v kar največji meri prizadevajo za zagotovitev, da sredstva za zdravstvo dosežejo najrevnejše prebivalce Tanzanije; opozarja na nujno potrebo po dostopu do zdravstvene oskrbe na podeželju in v odročnih predelih;

14.

poziva Svet in Komisijo, naj pozorno spremljata stanje človekovih pravic pri albinih v Tanzaniji;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, Afriški uniji, vladi in parlamentu Tanzanije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in svetu AKP.


SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Evropski parlament

Torek, 2. septembra 2008

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/97


Torek, 2. september 2008
Vključitev predsednikov pododborov (razlaga člena 182)

P6_TA(2008)0388

Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o razlagi člena 182 Poslovnika Parlamenta o vključitvi predsednikov pododborov

2009/C 295 E/24

Evropski parlament,

ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ustavne zadeve z dne 22. julija 2008,

ob upoštevanju člena 201 svojega Poslovnika,

1.

sklene, da se členu 182(1) doda sledeča razlaga:

Ta člen predsedniku glavnega odbora ne prepoveduje, da predsednike pododborov vključi v uradno delovanje predsedstva ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo pododbori, če je s takšnim postopanjem seznanjeno celotno predsedstvo in to soglasno podpira.

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Evropski parlament

Torek, 2. septembra 2008

4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/98


Torek, 2. september 2008
Uvedba programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 ***I

P6_TA(2008)0369

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0056 — C6-0057/2008 — 2008/0023(COD))

2009/C 295 E/25

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0056),

ob upoštevanju člena 251(2) in člena 149(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0057/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0274/2008),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Torek, 2. september 2008
P6_TC1-COD(2008)0023

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1349/2008/ES.)


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/99


Torek, 2. september 2008
Uvedba programa Kultura (2007–2013) ***I

P6_TA(2008)0370

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013) (KOM(2008)0057 — C6-0058/2008 — 2008/0024(COD))

2009/C 295 E/26

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0057),

ob upoštevanju člena 251(2) in prve alinee člena 151(5) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0058/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0273/2008),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Torek, 2. september 2008
P6_TC1-COD(2008)0024

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1352/2008/ES.)


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/100


Torek, 2. september 2008
Uvedba programa Evropa za državljane za obdobje 2007–2013 ***I

P6_TA(2008)0371

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1904/2006/ES o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0059 — C6-0060/2008 — 2008/0029(COD))

2009/C 295 E/27

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0059),

ob upoštevanju člena 251(2) in členov 151 in 308 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog predložila Parlamentu (C6-0060/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0275/2008),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Torek, 2. september 2008
P6_TC1-COD(2008)0029

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1904/2006/ES o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1358/2008/ES.)


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/101


Torek, 2. september 2008
Uvedba akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja ***I

P6_TA(2008)0372

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (KOM(2008)0061 — C6-0064/2008 — 2008/0025(COD))

2009/C 295 E/28

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0061),

ob upoštevanju člena 251 ter členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog predložila Parlamentu (C6-0064/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0276/2008),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Torek, 2. september 2008
P6_TC1-COD(2008)0025

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 2. septembra 2008 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1357/2008/ES.)


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/102


Torek, 2. september 2008
Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Uzbekistan *

P6_TA(2008)0373

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0117 — C6-0213/2008 — 2007/0044(CNS))

2009/C 295 E/29

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0117),

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Uzbekistan,

ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), člena 55, člena 57(2), člena 71, člena 80(2) ter členov 93, 94, 133, 181a in drugega stavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 101 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju člena 6(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0213/2008),

ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0306/2008),

1.

odobri sklenitev protokola;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Uzbekistan.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/102


Torek, 2. september 2008
Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Kirgizistan *

P6_TA(2008)0374

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0133 — C6-0228/2008 — 2007/0047(CNS))

2009/C 295 E/30

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0133),

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Kirgiško republiko,

ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), člena 55, člena 57(2), člena 71, člena 80(2) ter členov 93, 94, 133, 181a in drugega stavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 101 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju člena 6(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0228/2008),

ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0307/2008),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kirgiške republike.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/103


Torek, 2. september 2008
Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ES-Tadžikistan *

P6_TA(2008)0375

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tadžikistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0143 — C6-0254/2008 — 2007/0050(CNS))

2009/C 295 E/31

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0143),

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Tadžikistan,

ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), člena 55, člena 57(2), člena 71, člena 80(2) ter členov 93, 94, 133, 181a in drugega stavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 101 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju člena 6(2) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0254/2008),

ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0320/2008),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Tadžikistan.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/104


Torek, 2. september 2008
Ločena obveznost Črne gore v zvezi z dolgoročnimi posojili Državni skupnosti Srbije in Črne gore (nekdanja Zvezna republika Jugoslavija) *

P6_TA(2008)0376

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Sklepa Sveta o uvedbi ločene obveznosti Črne gore in sorazmernem zmanjšanju obveznosti Srbije v zvezi z dolgoročnimi posojili, ki jih je Skupnost odobrila Državni skupnosti Srbije in Črne gore (nekdanji Zvezni republiki Jugoslaviji) v skladu s sklepoma Sveta 2001/549/ES in 2002/882/ES (KOM(2008)0228 — C6-0221/2008 — 2008/0086(CNS))

2009/C 295 E/32

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0228),

ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0221/2008),

ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0281/2008),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva k sprožitvi spravnega postopka na podlagi skupne izjave 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/104


Torek, 2. september 2008
Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov *

P6_TA(2008)0377

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (KOM(2008)0314 — C6-0219/2008 — 2008/0097(CNS))

2009/C 295 E/33

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0314),

ob upoštevanju člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0219/2008),

ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0311/2008),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/105


Torek, 2. september 2008
Sporazum o ribolovu za južni Indijski ocean *

P6_TA(2008)0378

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu Odločbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean v imenu Evropske skupnosti (KOM(2007)0831 — C6-0047/2008 — 2007/0285(CNS))

2009/C 295 E/34

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga odločbe Sveta (KOM(2007)0831),

ob upoštevanju člena 37 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0047/2008),

ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

ob upoštevanju členov 51 in 35 ter člena 83(7) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0315/2008),

1.

odobri predlog odločbe Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog odločbe

Navedba 1

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) ter prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) ter drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe,


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/106


Torek, 2. september 2008
Predlog spremembe proračuna št. 5/2008

P6_TA(2008)0379

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2008 za proračunsko leto 2008, Oddelek III — Komisija (11571/2008 — C6-0294/2008 — 2008/2161(BUD))

2009/C 295 E/35

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, (1) zlasti členov 37 in 38,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet 13. decembra 2007 (2),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3),

ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila 18. junija 2008 (KOM(2008)0381),

ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2008, ki ga je Svet pripravil 22. julija 2008 (11571/2008 — C6-0294/2008),

ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0328/2008),

1.

odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 5/2008;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 71, 14.3.2008, str. 1.

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/107


Torek, 2. september 2008
Evropska pravosodna mreža *

P6_TA(2008)0380

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o Evropski pravosodni mreži (5620/2008 — C6-0074/2008 — 2008/0802(CNS))

2009/C 295 E/36

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju pobude Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike (5620/2008),

ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0074/2008),

ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0292/2008),

1.

odobri pobudo Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike, kakor je bila spremenjena;

2.

poziva Svet, da v skladu s tem spremeni besedilo;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike;

5.

poziva Svet in Komisijo, naj po pričetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dasta prednost prihodnjim predlogom sprememb k temu sklepu v skladu z Izjavo št. 50 o členu 10 Protokola o prehodnih odločbah, ki bo priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

6.

je odločen, da bo obravnaval vse tovrstne predloge po nujnem postopku v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 5, in v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in vladi Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, republike Avstrije in Portugalske republike.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA 14 DRŽAV ČLANIC

SPREMEMBE

Sprememba 1

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Uvodna izjava 7

(7)

Pravosodno sodelovanje med državami članicami Evropske unije bi bilo treba okrepiti ter kontaktnim točkam Evropske pravosodne mreže in Eurojusta v ta namen omogočiti, da lahko kadar koli je to potrebno neposredno in bolj učinkovito komunicirajo prek varovanega telekomunikacijskega omrežja

(7)

Pravosodno sodelovanje med državami članicami Evropske unije bi bilo treba okrepiti ter kontaktnim točkam Evropske pravosodne mreže in Eurojusta v ta namen omogočiti, da lahko kadar koli je to potrebno neposredno in bolj učinkovito komunicirajo prek varovanih telekomunikacijskih povezav

Sprememba 2

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

(7a)

Pri obdelavi osebnih podatkov se uporablja Okvirni sklep Sveta ( /…/PNZ) o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah  (1) , ki predpisuje ustrezno raven varovanja podatkov. Države članice bi morale v nacionalni zakonodaji zagotoviti raven varstva osebnih podatkov, ki je vsaj enaka tisti, ki izhaja iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega Dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001, pri tem pa bi morale upoštevati Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, kar velja tudi, če podatki niso avtomatsko obdelani.

Sprememba 3

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 2 – odstavek 3

3.   Vsaka država članica eno od kontaktnih točk imenuje za nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže.

3.   Vsaka država članica eno od kontaktnih točk imenuje za nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže in nacionalno informacijsko kontaktno točko.

Sprememba 4

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 2 – odstavek 4

4.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njihova kontaktna točka naloge na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustrezno znanje enega jezika Evropske unije, ki ni njihov nacionalni jezik, saj mora biti sposobna za komuniciranje s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah. Države članice lahko pred imenovanjem nove kontaktne točke zaprosijo za mnenje nacionalnega korespondenta.

4.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njihova kontaktna točka naloge na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustrezno znanje enega jezika Evropske unije, ki ni njihov nacionalni jezik, saj mora biti sposobna za komuniciranje s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah. Pri izbiri kontaktnih točk se države članice ravnajo po merilih iz smernic za izbiro kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže.

Sprememba 5

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

 

4a.     Države članice zagotovijo tudi, da imajo njihove kontaktne točke zadostne vire za ustrezno izpolnjevanje nalog, ki jih imajo kot kontaktne točke.

Sprememba 6

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 2 – odstavek 5

5.   Če so bili v državi članici imenovani sodniki za zvezo iz Skupnega ukrepa 96/277/PNZ in imajo naloge, podobne tistim, ki so v členu 4 določene za kontaktne točke, jih država članica, ki jih je imenovala, v skladu s postopki, ki jih določi sama, poveže z Evropsko pravosodno mrežo in v skladu s členom 10 z varovanim telekomunikacijskim omrežjem .

5.   Če so bili v državi članici imenovani sodniki za zvezo iz Skupnega ukrepa 96/277/PNZ in imajo naloge, podobne tistim, ki so v členu 4 določene za kontaktne točke, jih država članica, ki jih je imenovala, v skladu s postopki, ki jih določi sama, poveže z Evropsko pravosodno mrežo in v skladu s členom 10 z varovanimi telekomunikacijskimi povezavami .

Sprememba 7

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 2 – odstavek 7

7.   Evropska pravosodna mreža ima sekretariat, ki je odgovoren za upravljanje mreže, pri čemer sodeluje in se posvetuje s predsedstvom Sveta. Sekretariat lahko po posvetovanju s predsedstvom zastopa mrežo.

7.   Evropska pravosodna mreža ima sekretariat, ki je odgovoren za upravljanje mreže.

Sprememba 8

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 3 – točka (b)

(b)

pripravlja redne sestanke predstavnikov držav članic v skladu s postopki, določenimi v členih 5, 6 in 7 ;

(b)

pripravlja redne sestanke predstavnikov držav članic v skladu s postopki, določenimi v členih 5 in 6 ;

Sprememba 9

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 3 – točka (c)

(c)

stalno zagotavlja določeno količino najnovejših osnovnih informacij, predvsem prek ustreznega telekomunikacijskega omrežja , v skladu s postopki, določenimi v členih 8, 9 in 10 .

(c)

stalno zagotavlja določeno količino najnovejših osnovnih informacij, predvsem prek IT orodja v skladu s postopki, določenimi v členih 8 in 9, glede varovanih telekomunikacijskih povezav pa v skladu s postopki iz člena 10.

Sprememba 10

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – naslov

Naloge kontaktnih točk, vključno z nacionalnim korespondentom

Naloge kontaktnih točk, nacionalnih korespondentov in informacijskih kontaktnih točk

Sprememba 11

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 1

1.   Kontaktne točke , vključno z nacionalnim korespondentom, so dejavni posredniki, njihova naloga pa je olajševanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami, zlasti v boju proti različnim oblikam hudega kriminala. Na voljo so lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v svoji državi, kontaktnim točkam v drugih državah ter lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v drugih državah, da jim omogočijo navezovanje najustreznejših neposrednih stikov.

Po potrebi lahko na podlagi dogovora med zadevnimi upravami potujejo na sestanke s kontaktnimi točkami drugih držav članic.

1.   Kontaktne točke so dejavni posredniki, njihova naloga pa je olajševanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami, zlasti v boju proti različnim oblikam hudega kriminala. Na voljo so lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v svoji državi, kontaktnim točkam v drugih državah ter lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v drugih državah, da jim omogočijo navezovanje najustreznejših neposrednih stikov.

Po potrebi se lahko sestanejo s kontaktnimi osebami drugih držav članic , da bi izmenjali uporabne izkušnje in informacije o težavah, zlasti glede delovanja mreže v posameznih državah članicah.

Sprememba 12

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 2

2.   Kontaktne točke , vključno z nacionalnim korespondentom, zagotavljajo pravne in praktične informacije, ki jih lokalni pravosodni organi v njihovi državi ter kontaktne točke in lokalni pravosodni organi v drugih državah potrebujejo za pripravo učinkovitih zaprosil za pravosodno sodelovanje ali za splošno izboljšanje pravosodnega sodelovanja.

2.   Kontaktne točke zagotavljajo pravne in praktične informacije, ki jih lokalni pravosodni organi v njihovi državi ter kontaktne točke in lokalni pravosodni organi v drugih državah potrebujejo za pripravo učinkovitih zaprosil za pravosodno sodelovanje ali za splošno izboljšanje pravosodnega sodelovanja.

Sprememba 13

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 3

3.   Kontaktne točke , vključno z nacionalnim korespondentom , vsake na svoji zadevni ravni, v sodelovanju z Evropsko mrežo za sodniško usposabljanje pripravijo usposabljanja o pravosodnem sodelovanju za pristojne organe svojih držav članic.

3.   Kontaktne točke, vsaka na svoji zadevni ravni in po potrebi v sodelovanju z Evropsko mrežo za sodniško usposabljanje sodelujejo pri pripravi in pospeševanju usposabljanja o pravosodnem sodelovanju za pristojne organe svojih držav članic.

Sprememba 14

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

 

3a.     Kontaktne točke izboljšajo usklajenost sodelovanja na pravosodnem področju v primerih, ko je zaradi vrste zaprosil lokalnih pravosodnih organov v določeni državi članici potrebno usklajeno ukrepanje v drugi državi članici.

Sprememba 15

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 3 b (novo)

 

3b.     Naloge nacionalnih korespondentov poleg nalog, ki jih imajo kot kontaktne točke iz odstavkov 1 do 3a:

(a)

v svoji državi članici so odgovorni za zadeve v zvezi z notranjim delovanjem mreže, usklajevanjem zaprosil za informacije in odgovorov, ki jih izdajo pristojni nacionalni organi;

(b)

odgovorni so za stike s sekretariatom Evropske pravosodne mreže, vključno s sodelovanjem na sestankih iz člena 6;

(c)

podajo mnenje v zvezi z imenovanjem novih kontaktnih točk, če jih o tem zaprosijo njihove države članice.

Sprememba 16

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 4 – odstavek 3 c (novo)

 

3c.     Nacionalne informacijske kontaktne točke poleg nalog kontaktnih točk iz odstavkov 1 do 3a zagotovijo, da so informacije v zvezi z njihovimi državami članicami, navedene v členu 8, posredovane in redno posodobljene v skladu s členom 9.

Sprememba 17

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 5 – naslov

Namen rednih sestankov

kontaktnih točk

Plenarni sestanki

kontaktnih točk

Sprememba 18

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

1.   Namen rednih sestankov Evropske pravosodne mreže, na katere sta povabljeni vsaj dve kontaktni točki posamezne države članice, je:

1.   Namen plenarnih sestankov Evropske pravosodne mreže, na katere so povabljene vsaj tri kontaktne točke posamezne države članice, je:

Sprememba 19

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 5 – odstavek 2a (novo)

 

2a.     Vendar pa se lahko organizirajo tudi nadomestni sestanki v državah članicah, ki kontaktnim točkam iz vseh držav članic omogočijo, da se srečajo tudi z drugimi organi države gostiteljice, ne samo z njenimi kontaktnimi točkami, ter da obiščejo organe v tej državi, ki so odgovorni za področje mednarodnega pravosodnega sodelovanja ali boja proti določenim oblikam hudega kriminala.

Sprememba 20

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 5 – odstavek 2b (novo)

 

2b.     Vendar pa se lahko organizirajo tudi nadomestni sestanki v državah članicah, ki kontaktnim točkam iz vseh držav članic omogočijo, da se srečajo tudi z drugimi organi države gostiteljice, ne samo z njenimi kontaktnimi točkami, ter da obiščejo organe v tej državi, ki so odgovorni za področje mednarodnega pravosodnega sodelovanja ali boja proti določenim oblikam hudega kriminala.

Sprememba 21

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 6 – naslov

Pogostnost plenarnih sestankov

Sestanki nacionalnih korespondentov

Sprememba 22

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 6

Plenarni sestanek Evropske pravosodne mreže, na katerem se sestanejo nacionalni korespondenti, se sklicuje redno, na ad hoc podlagi, in sicer vsaj enkrat letno in kadar njegovi člani menijo, da je to potrebno, in sicer na pobudo predsedstva Sveta, ki upošteva tudi želje držav članic.

Nacionalni korespondenti se sestajajo redno, na ad hoc podlagi, in sicer vsaj enkrat letno in kadar menijo, da je to potrebno, in sicer na pobudo predsedstva Sveta, ki upošteva tudi želje držav članic. Med temi sestanki se razpravlja o zadevah v zvezi z njihovimi nalogami iz člena 4(3b), vključno z vprašanjem glede tega, kako bi bilo mogoče dostop do varovanega telekomunikacijskega omrežja optimizirati in predvideti za vse pristojne pravosodne organe.

Sprememba 23

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 7

Člen 7

Kraj sestankov

1.     V skladu z določbami Poslovnika Sveta lahko sestanki potekajo v prostorih Sveta v Bruslju.

2.     Vendar pa so lahko organizirani tudi nadomestni sestanki v državah članicah, ki kontaktnim točkam iz vseh držav članic omogočijo, da se srečajo tudi z drugimi organi države gostiteljice, in ne samo z njenimi kontaktnimi točkami, ter da obiščejo organe v tej državi, ki so odgovorni za mednarodno pravosodno sodelovanje ali za boj proti določenim oblikam hudega kriminala.

črtano

Sprememba 24

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 8 – naslov

Vsebina informacij, ki se razširjajo

v okviru Evropske pravosodne mreže

Informacije, ki jih zagotavlja

Evropska pravosodna mreža

Sprememba 25

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 8 – uvodni del

Evropska pravosodna mreža kontaktnim točkam in pristojnim pravosodnim organom zagotavlja naslednje informacije:

Sekretariat Evropske pravosodne mreže kontaktnim točkam in pristojnim pravosodnim organom zagotavlja naslednje informacije:

Sprememba 26

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 8 – točka 2

2.

IT orodje , ki omogoča državi članici, ki izda zaprosilo za pravosodno sodelovanje, da poišče pristojni organ v drugi državi članici, ki bo sprejel in izvršil njeno zaprosilo, vključno z evropskim nalogom za prijetje, evropskim dokaznim nalogom, nalogom za zamrznitev sredstev in zaprosilom za medsebojno pravno pomoč.

2.

informacije , ki omogočajo državi članici, ki izda zaprosilo za pravosodno sodelovanje, da poišče pristojni organ v drugi državi članici, ki bo prek IT orodja sprejel in izvršil njeno zaprosilo, vključno z evropskim nalogom za prijetje in predajo, evropskim dokaznim nalogom, nalogom za zamrznitev sredstev in zaprosilom za medsebojno pravno pomoč.

Sprememba 27

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 10 – odstavek 1 – točka b

(b)

vzpostavitev varovanega telekomunikacijskega omrežja za operativno delo kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže;

(b)

vzpostavitev varovanih telekomunikacijskih povezav za operativno delo Evropske pravosodne mreže;

Sprememba 28

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 10 – odstavek 1 – točka (c)

(c)

da varovano telekomunikacijsko omrežje omogoča pretok podatkov in vseh zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in nacionalnimi člani, nacionalnimi korespondenti Eurojusta in sodniki za zvezo, ki jih imenuje Eurojust;

(c)

da varovane telekomunikacijske povezave omogočajo pretok podatkov in vseh zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in nacionalnimi člani, nacionalnimi korespondenti Eurojusta in sodniki za zvezo, ki jih imenuje Eurojust;

Sprememba 29

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 10 – odstavek 2

2)    Varovano telekomunikacijsko omrežje iz odstavka 1 se lahko uporablja tudi za operativno delo nacionalnih korespondentov, nacionalnih korespondentov za področje terorizma, nacionalnih članov Eurojusta in sodnikov za zvezo, ki jih imenuje Eurojust. Povezano je lahko s sistemom Eurojusta za vodenje primerov iz člena 16 Sklepa 2002/187/PNZ.

2.    Varovane telekomunikacijske povezave iz odstavka 1 se lahko uporabljajo tudi za operativno delo nacionalnih korespondentov, nacionalnih korespondentov za področje terorizma, nacionalnih članov Eurojusta in sodnikov za zvezo, ki jih imenuje Eurojust. Povezani so lahko s sistemom Eurojusta za vodenje primerov iz člena 16 Sklepa 2002/187/PNZ.

Sprememba 30

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

 

2a.     Uporaba varovanih telekomunikacijskih povezav ne izključuje neposrednih stikov med kontaktnimi točkami ali med pristojnimi organi držav članic.

Sprememba 31

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

(a)

Eurojustu se v skladu s členom 8 tega sklepa omogoči dostop do centraliziranih podatkov Evropske pravosodne mreže in do varovanega telekomunikacijskega omrežja, vzpostavljenega v skladu s členom 10 tega sklepa;

(a)

Eurojustu se v skladu s členom 8 tega sklepa omogoči dostop do centraliziranih podatkov Evropske pravosodne mreže in do varovanih telekomunikacijskih povezav, vzpostavljenih v skladu s členom 10 tega sklepa;

Sprememba 32

Pobuda Republike Slovenije, Francoske republike, Češke republike, Kraljevine Švedske, Kraljevine Španije, Kraljevine Belgije, Republike Poljske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Slovaške republike, Republike Estonije, Republike Avstrije in Portugalske republike

Člen 11 – odstavek 1 – točka b

(b)

brez poseganja v člen 13 Sklepa 2002/187/PNZ in v skladu s členom 4(4) tega sklepa kontaktne točke Evropske pravosodne mreže Eurojust za vsak primer posebej obvestijo o primerih , ki zadevajo dve državi članici in sodijo v pristojnost Eurojusta:

če je verjetno, da bo prišlo do sporov o sodnih pristojnostih,

ali

če je bilo zavrnjeno zaprosilo za pravosodno sodelovanje, vključno z evropskim nalogom za prijetje, evropskim dokaznim nalogom, nalogom za zamrznitev sredstev in zaprosilom za medsebojno pravno pomoč.

(b)

poleg obveznosti glede prenosa informacij Eurojustu iz člena 13 Sklepa 2002/187/PNZ kontaktne točke Evropske pravosodne mreže svojega nacionalnega člana Eurojusta za vsak primer posebej obvestijo o vseh ostalih