ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.211.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
C 211 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 52 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
MNENJA |
|
|
Odbor regij |
|
|
80. plenarno zasedanje 17. in 18. junij 2009 |
|
2009/C 211/01 |
||
2009/C 211/02 |
||
2009/C 211/03 |
||
2009/C 211/04 |
Mnenje Odbora regij Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009: države kandidatke |
|
2009/C 211/05 |
||
2009/C 211/06 |
Mnenje Odbora regij nov zagon za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti |
|
2009/C 211/07 |
Mnenje Odbora regij ravnanje z biološkimi odpadki v Evropski Uniji |
|
2009/C 211/08 |
||
2009/C 211/09 |
Resolucija Odbora regij o podnebnih spremembah: pot v københavn Sprejeta 18. junija 2009 |
|
|
III Pripravljalni akti |
|
|
Odbor regij |
|
|
80. plenarno zasedanje 17. in 18. junij 2009 |
|
2009/C 211/10 |
||
2009/C 211/11 |
||
2009/C 211/12 |
Mnenje Odbora regij Nediskriminacija, enake možnosti in izvajanje načela enakega obravnavanja oseb |
|
SL |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja
MNENJA
Odbor regij
80. plenarno zasedanje 17. in 18. junij 2009
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/1 |
BELA KNJIGA ODBORA REGIJ O UPRAVLJANJU NA VEČ RAVNEH
(2009/C 211/01)
Odbor regij začenja splošno posvetovanje, da bi se seznanil s stališči oblasti, združenj in zainteresiranih strani, ki jih poziva, naj mu posredujejo svoje pripombe v zvezi z najboljšim načinom upravljanja na več ravneh v Evropi. Stališča je treba poslati do 30. novembra 2009 na naslov:
Comité des régions de l'Union européenne |
Cellule de prospective |
Bureau VMA 0635 |
Rue Belliard/Belliardstraat 101 |
1040 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
ali po elektronski pošti: governance@cor.europa.eu.
Mnenje na lastno pobudo Odbora regij
Bela knjiga odbora regij o upravljanju na več ravneh
Bela knjiga odraža pripravljenost za „skupno gradnjo Evrope“ in določa dva splošna strateška cilja: spodbujanje udeležbe v evropskem procesu in povečanje učinkovitosti delovanja Skupnosti. Zanimanje evropskih državljanov za evropske volitve se zmanjšuje, hkrati pa se članstvo v Evropski uniji na splošno ocenjuje kot prednost pri soočanju z izzivi globalizacije. Zato je treba politične ukrepe ponovno osredotočiti na načela in mehanizme upravljanja na več ravneh.
ODBOR REGIJ
— |
pojmuje upravljanje na več ravneh kot usklajeno ukrepanje Unije, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, ki temelji na partnerstvu in katerega cilj je priprava in izvajanje politik Evropske unije. Zanj je potrebna delitev odgovornosti med različnimi ravnmi udeleženih oblasti, opira pa se na vse vire demokratične legitimnosti in na reprezentativnost različnih udeleženih akterjev; |
— |
priporoča, da vsako večjo strateško reformo Skupnosti spremlja skupni lokalni in regionalni akcijski načrt Evropske komisije in Odbora regij, ki predvideva politične mehanizme za lažjo prilagoditev, izvedbo in oceno sprejetih politik ter vsebuje načrt za decentralizirano komuniciranje. |
— |
priporoča uvedbo ustreznih orodij v podporo participativni demokraciji, predvsem v okviru lizbonske strategije, socialne agende in göteborške strategije ter razvijanje celostnih mehanizmov soodločanja, kot je „Lokalna agenda 21“, ki opredeljujejo dolgoročne strateške načrte; |
— |
priporoča utrjevanje prakse partnerstva tako v vertikalni smeri med „lokalnimi in regionalnimi skupnostmi – nacionalno vlado in Evropsko unijo“ kot v horizontalni smeri med „lokalnimi in regionalnimi skupnostmi – civilno družbo“ in predvsem v okviru socialnega dialoga; |
— |
poziva Komisijo in države članice, naj reformirajo odprto metodo usklajevanja, da bo bolj vključujoča, tako da v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi razvijajo kazalnike participativnega upravljanja in teritorialne kazalnike; |
— |
priporoča sistematizacijo ocene teritorialnega učinka s pomočjo vključevanja različnih akterjev, vključenih v začetne faze političnega odločanja, kar bi omogočilo boljše razumevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih posledic zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov Skupnosti za ozemeljske enote; |
— |
se obvezuje, da bo predložil predloge za podpiranje eksperimentiranja na lokalni in regionalni ravni na nekaterih področjih ukrepanja Evropske unije, kot so strategija za rast in delovna mesta, socialna agenda, politika vključevanja, inovacijska in kohezijska politika, trajnostni razvoj in civilna zaščita; |
— |
priporoča ustanovitev evropskih teritorialnih paktov, ki bodo lahko prostovoljno združevali različne pristojne ravni upravljanja za prilagoditev izvajanja glavnih ciljev in prednostnih političnih nalog Evropske unije na podlagi partnerstva z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter poziva zainteresirane lokalne in regionalne oblasti, naj se pridružijo temu procesu in izrazijo svoje zanimanje v okviru posvetovanja o izvajanju bele knjige. |
Poročevalca |
: |
Luc Van den Brande (BE/EPP), poslanec flamskega parlamenta, predsednik Odbora regij Michel Delebarre (FR/PES), župan mesta Dunkerque, prvi podpredsednik Odbora regij |
KAZALO
1. |
Uvod |
2. |
Skupna gradnja Evrope |
3. |
Spodbujanje udeležbe v evropskem procesu |
4. |
Povečanje učinkovitosti delovanja Skupnosti |
5. |
Izvajanje in spremljanje bele knjige |
„Veliko je ciljev, ki jih ne moremo doseči sami, temveč le skupaj. Evropska unija, države članice ter njene regije in občine si naloge delijo.“ (1)
1. Uvod
Upravljanje je eden od glavnih ključev do uspeha procesa evropskega povezovanja. Evropa bo močna ter se bo ponašala z legitimnimi institucijami in učinkovitimi politikami, njeni državljani pa se bodo počutili vključene in angažirane, če bo njen način upravljanja zagotavljal sodelovanje med različnimi ravnmi oblasti pri izvajanju agende EU in odzivanju na svetovne izzive.
To ugotovitev so voditelji držav in vlad prenesli v Berlinsko deklaracijo z dne 25. marca 2007. Ker so se zavedali pomena upravljanja na več ravneh, so potrdili vizijo in zasnovo Evrope, ki ju je nekaj dni pred tem predstavil Odbor regij v svoji Rimski deklaraciji (2).
V Evropski uniji je danes okoli 95 000 lokalnih in regionalnih organov, ki imajo pomembna pooblastila na ključnih področjih, kot so izobraževanje, okolje, gospodarski razvoj, prostorsko načrtovanje, prevoz, javne storitve in socialne politike, ter prispevajo k uveljavljanju evropske demokracije in evropskega državljanstva (3).
Tako neposredni stiki z državljani kot raznolikost upravljanja na lokalni in regionalni ravni so resnično bogastvo Unije. Kljub temu, da je bilo v zadnjih letih zaznati občuten napredek pri priznavanju njihove vloge v evropskem procesu, pa bo treba še veliko narediti tako na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Spremembe bodo postopne, že zdaj pa je treba začeti vlagati velike napore v odpravljanje tistih upravnih kultur, ki ovirajo tekoče procese decentralizacije.
Sedanja svetovna kriza potrjuje pomen dobrega upravljanja, zlasti na evropski ravni, in potrebo po tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri oblikovanju in izvajanju strategij Skupnosti glede na to, da izvajajo približno 70 % zakonodaje Skupnosti in imajo zato poglavitno vlogo pri izvajanju načrta za oživitev gospodarstva. Poleg tega se lahko zaradi zmanjševanja javnih finančnih sredstev pojavijo težnje po ponovni nacionalizaciji skupnih politik in po centralizaciji sredstev, kljub temu da globalizacija krepi pomen upravljanja na več ravneh.
Sposobnost Evropske unije, da se prilagodi novim razmeram v svetu, je v veliki meri odvisna od sposobnosti odziva njenih lokalnih in regionalnih oblasti, njihovega delovanja in medsebojnega sodelovanja. Zato je bistvenega pomena, da Evropska unija uvede način upravljanja, ki se bo hkrati odzval na:
— |
sprejemanje globalizacije in nastanka večpolarnega sveta, ki sproža vprašanja, s katerimi se mora Evropska unija soočati; |
— |
nadaljevanje procesa evropskega povezovanja, ki odpravlja meje, združuje trge in zbližuje državljane, ob spoštovanju nacionalne suverenosti ter ohranjanju identitete. |
Za zagotovitev in razvoj evropskega modela je pravzaprav nujno, da se izognemo dvema glavnima nevarnostma, ki ju prinaša globalizacija:
— |
nevarnosti poenotenja naših družb: raznolikost je vrednota, ki jo je treba spodbujati; |
— |
tveganja povečevanja neenakosti v državah članicah in med njimi: solidarnost je vrednota, ki jo je treba braniti. |
Politična pobuda Odbora regij prihaja v času tranzicije in sprememb v procesu evropske integracije. Nova sestava Evropskega parlamenta in Evropske komisije, prehod na nov institucionalni okvir, preoblikovanje proračuna Evropske unije ter neposredni in posredni učinki svetovne krize narekujejo okvir delovanja EU v prihodnjih letih.
V naslednjih mesecih bo Evropska unija morala določiti, pregledati in prilagoditi strategije Skupnosti glede na globalne izzive in oblikovati nove instrumente za njihovo izvajanje. Ta naslednji ciklus mora voditi do novega pristopa k evropskemu upravljanju tako glede metodologije in vsebine predlogov kot glede učinka ukrepov Skupnosti.
Upravljanje na več ravneh namreč podpira bistvene politične cilje Evropske unije: Evropa državljanov, gospodarska rast in družbeni napredek, trajnostni razvoj in vloga Evropske unije v svetu. Krepi demokratično razsežnost Evropske unije in učinkovitost njenih procesov. Vendar pa se ne uporablja za vse politike Unije, in kadar se uporablja, poteka le redko na simetričen in homogen način.
Dejavnosti Odbora regij in izdana priporočila temeljijo na veljavnih pogodbah, vendar hkrati upoštevajo predvideno uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki v proces evropskega povezovanja vgrajuje teritorialno razsežnost in še posebej teritorialno kohezijo ter krepi mehanizme upravljanja na več ravneh.
Vzpostavitev resničnega upravljanja na več ravneh je bila vedno strateška prednostna naloga Odbora regij. Danes je postala pogoj za dobro evropsko upravljanje (4). Bela knjiga odraža to prednostno nalogo, predlaga jasne politične možnosti za izboljšanje evropskega upravljanja ter priporoča posebne mehanizme in instrumente za aktiviranje vseh faz evropskega postopka odločanja. Opredeljuje možnosti za ukrepanje in izhodišča za razmislek, ki bi lahko olajšali zasnovo in izvajanje politik Skupnosti (5) v korist državljanov, se obvezuje za njihov razvoj in predstavlja primere deljenega upravljanja. Je tudi prvi prispevek Odbora regij k delu posvetovalne skupine, ki ji je Evropski svet zaupal nalogo, da Evropski uniji pomaga dolgoročno bolj učinkovito predvidevati težave in se soočati z njimi (v časovnem okviru 2020-2030), pri čemer za izhodišče uporablja Berlinsko deklaracijo z dne 25. marca 2007.
Bela knjiga predstavlja proaktiven politični pristop za „skupno gradnjo Evrope“ in določa dva splošna strateška cilja: spodbujanje udeležbe v evropskem procesu in povečanje učinkovitosti delovanja Skupnosti. Zanimanje evropskih državljanov za evropske volitve se zmanjšuje, hkrati pa se članstvo v Evropski uniji na splošno ocenjuje kot prednost pri soočanju z izzivi globalizacije. Zato je treba politične ukrepe ponovno osredotočiti na načela in mehanizme upravljanja na več ravneh.
2. Skupna gradnja Evrope
Sposobnost Evropske unije, da izpolni svoje naloge in doseže cilje Skupnosti, je odvisna od njene institucionalne organizacije, predvsem pa od načina upravljanja. Legitimnost, učinkovitost in prepoznavnost delovanja Skupnosti so odvisni od prispevka vseh akterjev. Zato morajo biti regionalne in lokalne oblasti resnični „partnerji“ in ne le „posredniki“. Partnerstvo presega udeležbo in posvetovanje, spodbuja bolj dinamičen pristop in nalaga večje odgovornosti različnim akterjem. Cilj upravljanja na več ravneh je torej dopolnjevanje in usklajevanje institucionalnega in partnerskega upravljanja (6). Zato je treba pospeševati in spodbujati spremembo politične in upravne kulture znotraj Evropske unije. Zdi se, da si je evropski državljani želijo.
I. Državljani in deljeno upravljanje: rezultati Eurobarometra (7)
— |
Posebno poročilo Eurobarometra 307 o vlogi in vplivu lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi, ki je bilo objavljeno februarja 2009, izpostavlja dejstvo, da se zdi Evropejcem deljeno upravljanje samoumevno. Rezultati ankete, izvedene na vzorcu 27 000 Evropejcev iz vseh 27 držav članic jeseni 2008, kažejo, da državljani varstvo svojih interesov na evropski ravni v enakih razmerjih zaupajo nacionalnim političnim predstavnikom, evropskim poslancem ter lokalnim in regionalnim političnim predstavnikom. (29 % anketirancev zaupa svojim nacionalnim političnim predstavnikom, 26 % svojim evropskim poslancem, 21 % pa svojim lokalnim in regionalnim predstavnikom). |
— |
Anketa potrjuje, da si državljani želijo Evropo, ki bi bolj upoštevala njihove vsakdanje življenjske razmere in bi se opirala na delovanje izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov. Kar 59 % anketirancev namreč meni, da lokalne in regionalne oblasti niso dovolj upoštevane v evropskem procesu. |
— |
Rezultati pričajo o njihovi privrženosti lokalni in regionalni demokraciji, ki je razvidna iz stopnje zaupanja v izvoljene lokalne in regionalne predstavnike (50 %) v primerjavi z zaupanjem v njihovo vlado (34 %) in Evropsko unijo (47 %). |
— |
Ta Eurobarometrova raziskava spodbuja k oblikovanju strategij decentraliziranega komuniciranja: 26 % Evropejcev meni, da lahko lokalni in regionalni izvoljeni predstavniki najbolje razložijo, kakšen vpliv ima evropska politika na njihova življenja (28 % Evropejcev se je odločilo za nacionalne politične predstavnike, 21 % pa za evropske poslance). |
Odbor regij upravljanje na več ravneh pojmuje kot usklajeno ukrepanje Unije, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, ki temelji na partnerstvu in katerega cilj je priprava in izvajanje politik Evropske unije. Zanj je potrebna delitev odgovornosti med različnimi ravnmi udeleženih oblasti, opira pa se na vse vire demokratične legitimnosti in na reprezentativnost različnih udeleženih akterjev in s celostnim pristopom spodbuja sodelovanje različnih ravni upravljanja pri oblikovanju politike in zakonodaje Skupnosti s pomočjo različnih mehanizmov (posvetovanji, ocenami teritorialnega učinka itd.).
Upravljanje na več ravneh je dinamičen proces s horizontalno in vertikalno razsežnostjo, ki nikakor ne slabi politične odgovornosti, temveč – če so mehanizmi in instrumenti ustrezni in pravilno uporabljeni – spodbuja skupno odgovornost za odločitve in njihovo izvajanje. Upravljanje na več ravneh je zato bolj politični „načrt za ukrepanje“ kot pravni instrument in se ga ne sme obravnavati le z vidika delitve pristojnosti.
Leta 2001 je Evropska komisija v beli knjigi o evropskem upravljanju (8) opredelila pet načel, na katerih temelji dobro upravljanje: odprtost, udeležba, odgovornost, učinkovitost in usklajenost. Upravljanje na več ravneh zagotavlja izvajanje teh načel, jih razširja in dopolnjuje.
Izvajanje upravljanja na več ravneh temelji na spoštovanju načela subsidiarnosti, ki preprečuje, da bi se sprejemanje odločitev osredotočilo na eno samo raven oblasti, in zagotavlja, da se politike oblikujejo in izvajajo na najbolj ustrezni ravni. Spoštovanje načela subsidiarnosti in upravljanje na več ravneh sta neločljivo povezana: prvo se nanaša na pristojnosti različnih ravni oblasti, drugo pa izpostavlja njun medsebojni vpliv.
Evropska unija temelji na skupnih vrednotah in temeljnih pravicah, na podlagi katerih je nastala skupna politična kultura na ravni Evropske unije. Subsidiarnost, sorazmernost, bližina, partnerstvo, udeležba, solidarnost, vzajemna lojalnost so načela, ki sestavljajo, navdihujejo in vodijo delovanje Skupnosti. Ta načela določajo evropski model varovanja temeljnih pravic, med katere sodita tudi lokalna in regionalna samouprava ter spoštovanje raznolikosti. Za spodbujanje in ohranjanje tega modela si morajo medsebojno deliti odgovornost vse ravni oblasti.
Odbor regij prispeva k izvajanju dogovora med Evropsko unijo in Svetom Evrope o vzpostavitvi vseevropskega soglasja glede upravljanja na več ravneh, ki temelji na demokratičnih vrednotah in načelih ter na ustavni podlagi za temeljne pravice (9).
Upravljanje na več ravneh ne pomeni zgolj prenosa evropskih ali nacionalnih ciljev na lokalno in regionalno delovanje, ampak ga je treba razumeti tudi kot postopek vključevanja ciljev lokalnih in regionalnih skupnosti v strategije Evropske unije. Poleg tega bi tako upravljanje moralo tudi okrepiti in oblikovati pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti na nacionalni ravni ter spodbujati njihovo udeležbo pri usklajevanju evropske politike, kar bi olajšalo pripravo in izvajanje politik Skupnosti.
Pogoje za dobro upravljanje na več ravneh morajo namreč države članice ustvariti same. Čeprav v Evropi obstaja jasna težnja k decentralizaciji, ki sicer ni povsod enako močna, je pa splošno izražena, pogoji deljenega upravljanja niso povsem izpolnjeni. Načela in mehanizme posvetovanja, usklajevanja, sodelovanja in ocenjevanja, ki so priporočeni na ravni Skupnosti, je treba najprej uveljaviti v državah članicah.
Prehod od evropske družbe, ki temelji na virih, v družbo, ki temelji na znanju, prav tako zahteva razvoj načinov upravljanja, ki bi morali v prihodnosti dajati prednost bolj horizontalnemu, celovitemu in vključujočemu pristopu, ki bo vodil v bolj usmerjene strategije Skupnosti ter v vzpostavitev usklajenih in vključujočih skupnih politik. Proračun Evropske unije bi moral odražati napredek pri povezovanju, ki temelji na pripravi in financiranju skupnih politik ter eksperimentalnih ukrepih Skupnosti.
Metoda Skupnosti mora ostati temeljni kamen evropskega upravljanja (10), saj je doslej zagotavljala uspešen potek postopka evropskega povezovanja, vendar pa mora biti prilagodljiva, da bo ostala zgled učinkovite in pregledne politične organizacije.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh: se Odbor regij
zavezuje, da bo:
— |
začel postopek posvetovanja za pripravo listine Evropske unije o upravljanju na več ravneh, ki bi opredelila načela in postopke za skupno in usklajeno razumevanje evropskega upravljanja, temelječe na spoštovanju načela subsidiarnosti, ki bo v podporo upravljanju na lokalni in regionalni ravni ter decentralizaciji v državah članicah, državah kandidatkah in sosednjih državah in ki bo zagotavljala politično voljo za spoštovanje avtonomije lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovo vključenost v evropski postopek odločanja; |
— |
podpiral zaščito temeljnih pravic na več ravneh in v ta namen sodeloval z Agencijo za temeljne pravice ter tako spodbujal in širil najboljše prakse na lokalni in regionalni ravni (11); |
— |
aktivno sodeloval v razpravah Skupnosti in prihodnjih pogajanjih, kjer se bo zavzemal za ambiciozen proračun Skupnosti, s potrebnimi sredstvi za vnaprejšnje odzivanje na svetovne izzive in izvajanje celovitih in usklajenih strategij ter stabilnim izhodiščem in vzvodom za pogodbena partnerstva med različnimi ravnmi javne uprave; |
Odbor regij priporoča, da:
— |
vsako večjo strateško reformo Skupnosti spremlja skupni lokalni in regionalni akcijski načrt Evropske komisije in Odbora regij, ki predvideva politične mehanizme za lažjo prilagoditev, izvedbo in oceno sprejetih politik ter vsebuje načrt za decentralizirano komuniciranje. Ta ukrep bi spreobrnil sedanji postopek, ki prepogosto vključuje lokalne in regionalne oblasti šele v zadnji fazi zasnove delovanja Skupnosti; |
— |
pakti stabilnosti in rasti, ki jih sklepajo države članice, ter njihova ocena s strani Evropske komisije v celoti upoštevajo kvantitativno in kvalitativno razsežnost lokalnih in regionalnih financ ter poleg tega bolje vključijo lokalne in regionalne skupnosti v postopek nadzora javne porabe. |
3. Spodbujanje udeležbe v evropskem procesu
Vključitev državljanov v evropski proces je izrednega pomena za verodostojnost evropske demokracije. Evropsko državljanstvo in evropsko upravljanje temeljita na udeležbi. Slednja ima dve razsežnosti: predstavniško demokracijo, ki je njena osnova, in participativno demokracijo, ki dopolnjuje prvo. Dobro evropsko upravljanje pravzaprav pomeni, da izvoljene oblasti in akterji civilne družbe sodelujejo za skupno dobro. Lokalne in regionalne oblasti so nosilci nesporne demokratične legitimnosti. Ker so neposredno odgovorne državljanom, imajo največji delež demokratične legitimnosti znotraj Evropske unije in izvršujejo pomemben del politične oblasti. Upravljanje na več ravneh mora zato združevati institucionalno priznanje različnih ravni odločanja v Evropi prek ustreznih mehanizmov s političnim sodelovanjem in spodbujanjem evropskega javnega delovanja.
Okrepitev institucionalnega zastopanja
Institucionalno zastopanje lokalnih in regionalnih oblasti je zagotovila Maastrichtska pogodba, z nadaljnjimi institucionalnimi reformami pa je bilo še okrepljeno. Uveljavitev Lizbonske pogodbe bi predstavljala pomemben korak k institucionalnemu priznanju upravljanja na več ravneh v okviru delovanja Evropske unije. V ta namen je treba dati prednost okrepitvi zastopanosti in vpliva lokalnih in regionalnih oblasti v postopku odločanja Skupnosti tako v okviru Odbora regij kot tudi v Svetu Evropske unije. Od leta 1994 ponujajo Pogodbe regijam možnost, da v skladu z ustreznimi nacionalnimi ustavnimi strukturami sodelujejo pri dejavnostih Sveta Evropske unije. Ta neposredna udeležba omogoča predstavnikom regij, da so vključeni v delegacije držav članic, da lahko vodijo državno delegacijo in da po potrebi predsedujejo Svetu.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh: se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
v skladu s svojo izjavo o poslanstvu krepil svoj status politične skupščine, sodelovanje v začetnih fazah postopka odločanja pri oblikovanju evropskih strategij in zakonodaje Skupnosti, spremljanje upoštevanja načela subsidiarnosti v duhu in po črki Lizbonske pogodbe, ocenjevanje učinka politik Skupnosti na lokalni in regionalni ravni ter svojo vlogo spodbujevalca participativne demokracije v Evropi; |
— |
v ta namen razvijal medinstitucionalne odnose z Evropsko komisijo glede revizije sporazuma o sodelovanju, z Evropskim parlamentom glede političnega programa naslednjega zakonodajnega obdobja in s Svetom Evropske unije za približevanje medvladne dinamike političnemu delovanju izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov ter za izvajanje evropskih odločitev; |
— |
nadaljeval z ukrepi za zbliževanje z nacionalnimi parlamentarnimi skupščinami in regionalnimi zakonodajnimi skupščinami, predvsem v okviru postopka nadzora subsidiarnosti; |
zahteva, da države članice:
— |
sistematično sodelujejo na formalnih in neformalnih zasedanjih Sveta, posvečenih politikam Skupnosti, ki obravnavajo področja obveznega posvetovanja z Odborom regij ali se nanašajo na lokalne in regionalne oblasti ter njihove pristojnosti; |
— |
uporabljajo dostop do dokumentov Sveta in drugih evropskih institucij, ki sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje Skupnosti; |
poziva države članice, naj:
— |
v primerih, ko ni možno formalno zastopanje v Svetu ali pripravljalnih komisijah, uvedejo postopke notranjega posvetovanja in usklajevanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in jim omogočijo elektronski dostop do sistema držav članic za spremljanje osnutkov zakonodajnih aktov EU, ki so v pripravi, da se bodo njihove pristojnosti upoštevale pri pripravi nacionalnega stališča in da bodo vse imele možnosti, da sodelujejo pri spremljanju upoštevanja načela subsidiarnosti; |
— |
krepijo in izpopolnjujejo obstoječe mehanizme za oblikovanje nacionalnega stališča ter za formalno zastopanje v Svetu, tako da se ti mehanizmi v celoti uskladijo z delitvijo pristojnosti, določeno v njihovih ustavnih strukturah. |
Organizacija političnega sodelovanja
Upravljanje na več ravneh predvideva vzajemno lojalnost med vsemi ravnmi oblasti in med institucijami za dosego skupnih ciljev. Institucionalni okvir je temeljnega pomena, ki pa sam po sebi ne zadostuje za zagotovitev dobrega upravljanja, uspešno sodelovanje med različnimi ravnmi političnih oblasti in institucijami pa je nujno. To sodelovanje mora temeljiti na zaupanju in ne na primerjanju različnih političnih in demokratičnih organov.
Evropska demokracija bi se okrepila z bolj vključujočim in prožnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem in trdnejšim političnim sodelovanjem med različnimi ravnmi oblasti; evropske politične stranke so zlasti pomembne za krepitev evropskega političnega prostora in tako prispevajo k razvoju politične kulture upravljanja na več ravneh.
Zaradi politične narave Odbora regij in Evropskega parlamenta je razumljivo, da slednja tesneje sodelujeta pri krepitvi demokratične legitimnosti procesa evropskega povezovanja, tako v okviru evropskih političnih družin in skupin kot v okviru njihovih različnih posvetovalnih organov (12).
Medparlamentarno sodelovanje se postopoma uveljavlja kot bistvena sestavina demokratične legitimnosti in postopka oblikovanja evropske zakonodaje. Upravljanje na več ravneh je postopek, s pomočjo katerega se lahko v proces tesneje vključijo tudi vse lokalne in regionalne oblasti. Predvsem sistem zgodnjega obveščanja, predviden v Lizbonski pogodbi, bo regionalnim parlamentom in regionalnim zakonodajnim skupščinam omogočil, da neposredno sodelujejo pri ocenjevanju uporabe načela subsidiarnosti.
Predlog Lizbonske pogodbe se nanaša na vse države članice, obstajajo pa različni načini za njegovo uveljavitev. Odbor regij zato spodbuja države članice, v katerih nacionalni parlament nima skupščine predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti, da predvidijo možnost za njihovo vključitev v postopek nadzora izvajanja načela subsidiarnosti.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
okrepil politično in institucionalno sodelovanje z Evropskim parlamentom, da se zagotovi upoštevanje želja državljanov pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti Skupnosti; |
— |
podprl pilotno pobudo „Erasmus za izvoljene predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti“ in za njen konceptualni in operativni razvoj sodeloval z Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, ter spodbujal uvedbo izobraževalnih programov in programov za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, namenjenih lokalno in regionalno izvoljenim predstavnikom. |
Odbor regij poziva:
— |
svete izvoljenih predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti, naj posvetijo posebne seje evropskemu povezovanju in evropskim politikam ter v svoje razprave vključijo predstavnike različnih evropskih institucij, ki sodelujejo pri deljenem upravljanju. |
Konvencija županov je referenčni model za dejavno zavzemanje mest in regij za uresničevanje strateških ciljev v Evropski uniji in jo je treba razširiti še na druga področja, kot sta zaposlovanje in politika socialne vključenosti ali izključenosti.
II. Konvencija županov: delovanje in sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam
— |
Konvencija županov je politična pobuda, katere namen je povezovanje županov evropskih mest, ki so se zavezala k zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2020: 20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, 20 % izboljšanje energijske učinkovitosti in 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v porabi energije. |
— |
Mesta in regije so odgovorni za več kot polovico izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi uporabe energije pri človekovih dejavnostih. Zato je bilo nujno treba ustvariti ustrezen okvir za spodbujanje odgovornega odnosa mest, regij in držav članic v boju proti podnebnim spremembam. |
— |
Župani se s podpisom te konvencije prostovoljno zavežejo k uvedbi akcijskega načrta za trajnostno energijo v njihovi skupnosti. Konvencija omogoča izmenjavo začetnih izkušenj, lažjo izmenjavo dobrih praks in večjo osveščenost državljanov in lokalnih ekonomsko-socialnih akterjev glede uporabe trajnostne energije. |
— |
Odbor regij si skupaj z Evropsko komisijo prizadeva za razvoj te pobude in predlaga njeno širjenje na regionalne oblasti. Mestni akcijski načrti bi namreč morali biti del regionalnih in nacionalnih akcijskih načrtov. |
— |
Za večjo učinkovitost konvencije županov je bistveno tudi, da politični mobilizaciji na terenu sledijo konkretni odzivi v smislu politike in evropskega financiranja: posojila Evropske investicijske banke bi morala biti lahko dostopna lokalnim in regionalnim oblastem, ki želijo vlagati v programe energijske učinkovitosti in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. |
Opomba: do marca 2009 je konvencijo podpisalo približno 470 evropskih mest, številna pa so izrazila namero, da bodo to storila.
Lokalne in regionalne oblasti so sčasoma postale nepogrešljivi akterji zunanje politike Evropske unije in strategije širitve. Empirični postopek, ki je vodil razvoj mednarodnih odnosov regionalnih in lokalnih oblasti, je iz teh naredil akterje globalizacije brez podvajanja pomembnih mehanizmov na ravni Skupnosti.
Dodana vrednost sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti v postopku širitve, ki se je pokazala ob predhodnih širitvah, mora biti referenčna točka pri izvajanju trenutne strategije, da bi tako vzpostavili težnjo k trajni demokraciji na lokalni in regionalni ravni (13) (14).
Prepričljive primere ustreznosti upravljanja na več ravneh najdemo tudi v regionalnem pristopu evropske sosedske politike (sredozemska razsežnost, vzhodno partnerstvo, sinergija Črnega morja in severna razsežnost), kakor tudi v evropski sosedski politiki (razsežnost najbolj oddaljenih regij), ki naj bi jo podpiralo učinkovito sodelovanje na lokalni in regionalni ravni. Tako bodo pobude, kot so Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), vključena v upravljanje Unije za Sredozemlje, lokalna in regionalna skupščina za Vzhodno Evropo in južni Kavkaz v povezavi z vzhodnim partnerstvom, ki jo je predlagala Evropska komisija, ter stalni forum lokalnih in regionalnih oblasti za severno dimenzijo, ki je nastal na pobudo Odbora regij, lahko pripomogle k operativni in celostni dinamiki sosedske politike.
III. Partnerske lokalne in regionalne oblasti Unije za Sredozemlje
— |
Da bi obnovljenemu evro-sredozemskemu partnerstvu dodal teritorialno razsežnost ter zagotovil lokalno in regionalno politično zastopanost v lastnem okviru se je Odbor regij odločil ustanoviti Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM). |
— |
Voditelji evro-sredozemskih držav in vlad so na sestanku v Parizu dne 13. julija 2008 podprli politično pobudo Odbora regij. Namen Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti je namreč dopolniti to partnerstvo z lokalno in regionalno razsežnostjo in tako zagotoviti ustrezno zastopanost lokalnih in regionalnih skupnosti ter njihovo aktivno sodelovanje pri upravljanju. Z njeno pomočjo lahko te skupnosti dosegajo konkretne rezultate in naredijo to partnerstvo oprijemljivo za državljane. |
— |
Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti je sestavljena iz enakega števila lokalnih in regionalnih predstavnikov EU in njenih sredozemskih partnerjev ter želi biti priznana kot posvetovalna skupščina nove uprave Unije za Sredozemlje. Osredotočala se bo tudi na vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v konkretne projekte na mnogih področjih, kot so razvoj podjetij, okolje, energija, prevozi, izobraževanje, kultura, migracije, zdravje in decentralizirano sodelovanje. S spodbujanjem izmenjave dobrih praks podpira teritorialno sodelovanje in ponuja nove možnosti dialoga. |
Tradicionalna večstranskost, za katero je značilno sodelovanje med nacionalnimi vladami in Združenimi narodi, se je razvila in obogatila s sistematičnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti. Na podlagi te ugotovitve je Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) vzpostavil „platformo za inovativna partnerstva“ (15).
Upravljanje na več ravneh namreč prinaša teritorialni pristop k razvojnim strategijam, in ne več sektorskega, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja ob soočenju z omejitvami preveč centraliziranih, sektorskih in vertikalnih pristopov, ki so predolgo prevladovali na področju razvojne pomoči (16). Diplomacija mest je prav tako vzvod za politično sodelovanje v okviru zunanje dejavnosti Evropske unije, ki ga ne smemo pustiti ob strani, saj pomaga premagovati večje diplomatske in politične ovire.
Partnerstva in programi sodelovanja med obmejnimi regijami so postali pomembno orodje v pristopnem in predpristopnem procesu ter v okviru sosedske politike. V okviru globalizacije ohranjajo vrednote evropskega povezovanja z razvijanjem novih oblik solidarnosti (17).
Ker priznavajo prispevek teritorialnega upravljanja in decentraliziranega sodelovanja, so mednarodne in evropske institucije v zadnjih letih okrepile vlogo regionalnih in lokalnih oblasti v globalnem upravljanju (18).
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
ocenil izkušnje regionalnih in lokalnih oblasti s predhodnimi širitvami na podlagi dejavnosti svojih delovnih skupin za zahodni Balkan, Turčijo in Hrvaško ter dejavnosti Skupnega svetovalnega odbora za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; |
— |
razvijal politični in operativni potencial teritorialnih skupščin, ki bodo podpirale evropsko sosedsko politiko; v zvezi s tem vztrajal pri pomembnosti medinstitucionalnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi obstoječimi mehanizmi; |
— |
upravljal, skupaj z Evropsko komisijo, „borzo decentraliziranega sodelovanja“ v obliki spletnega portala in tako z virtualnimi sredstvi organiziral izmenjavo informacij med evropskimi lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, ki delujejo na področju razvojnega sodelovanja, ter s tem olajšal usklajevanje med projekti evropskih lokalnih in regionalnih oblasti in projekti držav v razvoju (19); |
— |
okrepil svoj institucionalni položaj organa Evropske unije, ki je pristojen za razvoj lokalne in regionalne demokracije v okviru zunanje politike Evropske unije med misijami za spremljanje volitev v Evropi in v tretjih državah, ter v ta namen utrdil svoje sodelovanje z Evropsko komisijo in Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
preuči možnost sprejetja prostovoljne politične listine za vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v proces širitve, ki bi predstavljala skupen okvir pri razvoju instrumenta predpristopne pomoči za potrebe lokalnih in regionalnih oblasti, ter okrepi čezmejno sodelovanje ter institucionalno in upravno zmogljivost lokalnih in regionalnih struktur držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk (20). |
Spodbujanje participativne demokracije
Upravljanje je čedalje bolj organizirano v mreže in daje prednost horizontalni dinamiki sodelovanja. Takšen razvoj ustvarja ugodne pogoje za upoštevanje številnih mrež, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni v Evropi in svetu. Naloga Odbora regij je, da te oblikovalce javnega mnenja približa državljanom in jih poveže z evropskim procesom za večji uspeh skupnih politik.
IV. Dnevi odprtih vrat: evropski teden regij in mest
— |
Odbor regij in Generalni direktorat za regionalno politiko Evropske komisije vsako leto v Bruslju organizirata „evropske dneve regij in mest“. V okviru medinstitucionalnega partnerstva, razširjenega na predsedstvo Unije in Evropski parlament, pri tem dogodku sodeluje več kot 7 000 udeležencev in približno 250 partnerjev. Uradni partnerji dogodka so regije in njihovi predstavniški uradi v Bruslju, vključno s številnimi lokalnimi partnerji, kot so lokalna združenja in raziskovalni zavodi. Ti partnerji so glavni organizatorji številnih seminarjev, delavnic in pomembnega dela programa prireditev v okviru Dni odprtih vrat. |
— |
Prireditve, seminarji, delavnice, dejavnosti, namenjene medijem, ter razstave na temo, povezano z delovanjem EU in evropskimi prednostnimi nalogami lokalnih in regionalnih oblasti, združujejo, poleg nacionalnih, regionalnih in lokalnih evropskih politikov, tudi strokovnjake in predstavnike ekonomsko-socialnih skupin, sindikatov, finančnih ustanov in civilne družbe. |
— |
Dogodek v Bruslju spremljajo prireditve v partnerskih mestih in regijah, kar pripomore k izmenjavi izkušenj, medsebojnemu povezovanju mrež in primerjanju idej in strokovnih znanj (21). |
Mreže, organizacije in združenja regionalnih in lokalnih oblasti pripomorejo k njihovemu vključevanju v evropski proces in operativne mehanizme teritorialnega sodelovanja (22). Sodelovanje z glavnimi evropskimi in nacionalnimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti ter z nekaterimi tematskimi mrežami, ki ga Odbor regij vzpostavlja od svoje ustanovitve dalje, prispeva k oblikovanju dopolnjujočega se odnosa med institucionalno vlogo Odbora in vlogami teh organizacij. Pri svojem nadaljnjem delu in spodbujanju ciljev in ukrepov, določenih v beli knjigi, si bo Odbor regij prizadeval za opravljanje svojih dejavnosti v sodelovanju z evropskimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti.
Upravljanje na več ravneh se poleg tega kaže kot zelo primerno za spodbujanje aktivnega državljanstva ter zagotavlja politiko decentraliziranega komuniciranja, ki je bolj v skladu s konkretnimi in neposrednimi pričakovanji državljanov in ki postopoma pomaga zmanjšati vrzel med državljani ter evropskimi institucijami in odgovornimi politiki.
Decentralizirano komuniciranje o Evropi je namenjeno predvsem spodbujanju vključitve evropske razsežnosti v politično upravljanje na lokalni in regionalni ravni, lažjemu sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi mediji in uporabi inovativnih, novih komunikacijskih tehnologij, zlasti orodja Splet 2.0. Spodbujalo bo tudi organizacijo političnih razprav in javnih posvetovanj o Evropi na lokalni in regionalni ravni in s tem okrepilo aktivno državljanstvo ter podpiralo udeležbo državljanov v evropskih zadevah.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
razvijal trajne ukrepe za sodelovanje z ustreznimi mrežami na regionalni in lokalni ravni, ki spodbujajo medsebojno delovanje in povezovanje med političnim, gospodarskim, društvenim in kulturnim področjem evropske družbe, ter poročal o najboljših praksah udeležbe na regionalni in lokalni ravni; |
— |
prispeval k vzpostavitvi prave politike decentraliziranega komuniciranja, katere pomen so priznali Evropski parlament, Evropska komisija in Svet v skupni izjavi „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“ (23), ki temelji na politični zavezanosti institucionalnih akterjev k stalnemu spodbujanju evropske razprave v evropskih mestih in regijah ter upoštevanju odločitev, sprejetih na ravni Skupnosti; |
— |
izdelal akcijski načrt, ki bo določal komunikacijska orodja glede na zastavljene cilje in zadevna politična področja, da se vzpostavi sinergija med komunikacijo o strategiji in skupnih politikah na eni strani in njihovi obrazložitvi za državljane na lokalni in regionalni ravni na drugi strani ter da se predložijo ustrezna priporočila Medinstitucionalni skupini za informiranje (IGI) (24); |
— |
predlagal metode in orodja, ki jih je treba uporabiti na lokalni in regionalni ravni za zmanjšanje komunikacijske vrzeli in za spodbujanje večje lokalne in regionalne medijske pokritosti glede vpliva politik Evropske unije na vsakdanje življenje državljanov, ter okrepil svoj potencial komuniciranja, informiranja in posredovanja v zvezi z Evropo, pri čemer se bo opiral na nova komunikacijska orodja in predvsem na instrument Splet 2.0. |
Odbor regij priporoča:
— |
uvedbo ustreznih orodij v podporo participativni demokraciji, predvsem v okviru lizbonske strategije, socialne agende in Göteborške strategije, ter razvijanje integriranih mehanizmov soodločanja, kot je „Lokalna agenda 21“, ki predstavljajo dolgoročne strateške načrte (25); |
— |
preučitev možnosti za sodelovanje po začetku veljave Lizbonske pogodbe med Odborom regij, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi institucijami EU pri pripravi instrumenta pobude evropskih državljanov, da bi uresničili njegov potencial za krepitev resnične evropske razprave in tako izboljšali legitimnost sistema EU za upravljanje na več ravneh; |
— |
okrepitev evropske državljanske vzgoje, pri čemer se je treba opreti na pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
upošteva nove parametre pri svojem ocenjevanju mnenja evropskih državljanov (Eurobarometer), ki izražajo dejansko vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v delovanje Evropske unije in izvajanje skupnih strategij in politik; |
Odbor regij poziva:
— |
države članice, naj uvedejo bolj vključujoče e-upravljanje za regije in mesta, slednja pa naj prek svoje komunikacijske politike in sistema e-upravljanja ozaveščajo prebivalstvo o dosežkih Evropske unije in njihovem pomenu za državljane; |
— |
institucije Skupnosti, naj uvedejo komunikacijsko strategijo, kakršna je Splet 2.0, in uporabljajo nove internetne socialne mreže, You tube///EU tube. |
4. Povečanje učinkovitosti delovanja Skupnosti
Upravljanje na več ravneh poskuša okrepiti delovanje Skupnosti na področjih, ki najbolj skrbijo evropske državljane. V tako povezanem prostoru, kot je Evropska unija, lahko vsak ukrep Skupnosti neposredno učinkuje na lokalno in regionalno raven in na državljane. Bistveno je torej uskladiti cilje Skupnosti in teritorialni učinek njenih politik. Namen priporočil te bele knjige je tako bolje prilagoditi cilje Skupnosti dejanskemu in raznolikemu stanju upravljanja in načrtovanja, s katerim se soočajo izvoljeni lokalni in regionalni predstavniki pri izvajanju glavnih politik Skupnosti.
Izbira ustreznih instrumentov je glavno merilo za zagotavljanje učinkovitosti metode Skupnosti in razvijanje standardov evropskega upravljanja s posvečanjem večje pozornosti diferenciaciji in specializaciji. Porazdelitev teh instrumentov med različne ravni oblasti je zato jamstvo za skladno ukrepanje Skupnosti. Treba je razvijati postopke posvetovanja, eksperimentiranja in analize teritorialnega učinka, odprto metodo usklajevanja, pravne instrumente za sklepanje pogodb, kot so teritorialni pakti ali evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, da bi lahko odpravili negativne učinke koncentracije odločanja, razpršenosti ukrepanja in razvodenelosti rezultatov. Ti mehanizmi in instrumenti so nove poti za dosego strateških ciljev Evropske unije.
Partnerstvo za oblikovanje in izvajanje skupnih politik
Ta prilagodljivi način upravljanja je mogoče uspešno in prek različnih mehanizmov prilagoditi raznovrstnim skupnim politikam glede na njihove značilnosti. Kohezijska politika odraža dobro prakso upravljanja na več ravneh, okoljska politika pa je predstavljala laboratorij za nekatere prakse in mehanizme.
V. Evropska kohezijska politika: učinki vzvoda za politike Skupnosti
— |
Kohezijska politika že dvajset let dokazuje svojo dodano vrednost in je s pomočjo razvoja konkretnih projektov postala zgled evropske solidarnosti za državljane. S časom se je spreminjala: oblikovana je bila kot dopolnilo k uvedbi enotnega trga, da bi zagotovila razvoj najšibkejših regij. Zmanjšala je ekonomsko-socialne razlike, ki so jih povzročile zaporedne širitve Evropske unije, in postala pomembno podporno orodje strategije za rast in delovna mesta v vseh območjih Unije. Nedavno je bila angažirana njena podpora evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva. |
— |
Evropska kohezijska politika, ki trenutno predstavlja tretjino proračuna Skupnosti, učinkuje kot pravi finančni vzvod in medinstitucionalno partnerstvo, ki ga krepi uporaba javno-zasebnih partnerstev in finančnih orodij Evropske investicijske banke. Učinek vzvoda evropske kohezijske politike se odraža tudi v njeni sposobnosti spodbujanja sinergije na evropski ravni med strateškimi prednostnimi nalogami lokalnega, regionalnega in nacionalnega razvoja. |
— |
Drugi pomemben vidik učinka vzvoda, povezan z uporabo strukturnih sredstev, je krepitev institucionalnih zmogljivosti upravnih organov. S spodbujanjem njihove upravljavske sposobnosti in z usklajevanjem njihovih postopkov na evropski ravni je kohezijska politika pospešila izvajanje politik Skupnosti. Zahvaljujoč prednostim partnerstva in sodelovanja med javnimi institucijami in akterji civilne družbe je nenazadnje omogočila tudi uvedbo globalnih rešitev za neskladja znotraj Evropske unije. |
— |
Za opredelitev širšega koncepta ozemeljske kohezije, ki bi upošteval nove izzive, s katerimi se soočajo regionalne in lokalne oblasti (globalizacija, podnebne spremembe, varnost oskrbe z energijo, priseljevanje, itd.), je treba konkretne cilje, katerim so namenjena evropska sredstva, določiti tako, da jih je mogoče prilagoditi različnim posebnostim vsake regije ter posameznim strategijam konkurenčnosti in trajnosti. |
Po drugi strani pa na področjih političnega ukrepanja, na katerih Evropska unija nima izrecne pristojnosti, vendar imajo politike Skupnosti kljub vsemu učinek, kot je npr. stanovanjska politika in več področij storitev splošnega pomena, je upravljanje na več ravneh instrument, ki omogoča celovit vpogled v ta področja in ki je lahko način za odpravo preveč toge razlage delitve pristojnosti, da bi uresničili skupne cilje, pri tem pa upoštevali ustavne in upravne razlike med posameznimi državami članicami.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
načrtoval in uvajal pobude za širjenje dobrih praks na področju partnerstva, povezane z opredelitvijo prednosti lokalnih, regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih politik v državah članicah, in podpiral vse pobude držav članic, Evropskega parlamenta in Evropske komisije za uporabo načela partnerstva z regionalnimi in lokalnimi oblastmi v fazi izvajanja politik in predvsem med oblikovanjem le-teh; |
— |
predlagal medinstitucionalne mehanizme, ki krepijo politični in strateški značaj vrednotenja evropske kohezijske politike, tako da bo potrdil poročila, izdelana na nacionalni in regionalni ravni v okviru evropske analize in načrtovanja. |
Odbor regij priporoča:
— |
utrditev prakse partnerstva tako v vertikalni smeri med „lokalnimi in regionalnimi skupnostmi – nacionalno vlado in Evropsko unijo“ kot v horizontalni smeri med „lokalnimi in regionalnimi skupnostmi – civilno družbo“ in predvsem v okviru socialnega dialoga, pri tem pa zagotoviti, da lahko Evropejci sodelujejo prek organov, ki so jih za ta namen vzpostavili različni javni organi, zlasti tisti organi, ki so zaradi svoje geografske lokacije ali načela subsidiarnosti najbliže evropskim državljanom. To sodelovanje bo različnim družbenim skupinam omogočilo, da predstavijo svoje mnenje o različnih vidikih politike EU ter dajo svoje predloge; |
— |
poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov za uvedbo pravnega, upravnega in finančnega okvira, ki bo naklonjen inovacijski dejavnosti, ter za izdelavo novih orodij za spodbujanje regionalne inovativnosti in krepitev načinov financiranja (tvegani kapital, poslovni angeli, mikrokrediti itd.); |
— |
krepitev upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, da se zagotovi ustrezno vodenje projektov in se povečajo izmenjave dobrih praks v Evropski uniji na področju teritorialnega upravljanja. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
preuči možnost prilagoditve posameznih politik Skupnosti v korist trdnejšega partnerstva; |
— |
spodbuja usklajevanje med pomočjo iz strukturnih skladov, sektorskimi programi in programi za razvoj podeželja; |
— |
oceni napredek na področju poenostavitve in decentralizacije upravljanja strukturnih skladov v obdobju 2007-2013, pri čemer naj bo pozorna predvsem na sorazmernost upravnih stroškov glede na vrsto in obseg pomoči ter na njihov učinek na lokalne in regionalne skupnosti. |
Usklajevanje evropskega procesa
Za izboljšanje evropskega upravljanja in izvajanja strategij Skupnosti je nujno usklajeno delovanje različnih ravni odločanja ter usklajevanje politik in instrumentov. Gospodarska kriza in dogovor o nujnosti usklajenega odziva EU poudarjata velik pomen usklajevanja, hkrati pa ponazarjata tudi neprestane težave pri zagotavljanju tovrstnih skupnih ukrepov zaradi pomanjkanja usklajevanja in medsebojnega zaupanja. Kriza je za proces evropskega povezovanja torej preskušnja. Izziv, ki se postavlja pred Evropsko unijo, je v tem, ali je sposobna uskladiti politične ukrepe za oživitev gospodarstva in predlagati bolj uravnotežene alternativne rešitve za trajnostni razvoj in teritorialno kohezijo s pomočjo sodelovanja različnih akterjev, neposredne vključitve regionalnih in lokalnih oblasti ter javno-zasebnih partnerstev (26). Mehanizme evropskega povezovanja s pomočjo metode Skupnosti in usklajenega medvladnega sodelovanja je treba usklajevati na podlagi finančnih, gospodarskih, socialnih in teritorialnih instrumentov za oživitev evropskega gospodarstva ter boljši uskladitvi politik za obvladovanje krize (dodatna prilagodljivost v okviru evropskih strukturnih skladov, evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, podpora Evropske investicijske banke itd.) in izhod iz nje (inovacijska politika, industrijska politika itd.) (26).
Metoda Skupnosti lahko najbolje zagotovi izvajanje upravljanja na več ravneh. Vendar pa se na področjih, na katerih je Evropska unija pristojna le za usklajevanje ali podporo, že več let uporablja odprta metoda usklajevanja, katere namen je dopolnitev metode Skupnosti, ki temelji na institucionalnem trikotniku in izključni pravici Komisije do zakonodajne pobude, ne da bi to ogrožalo njeno prevladovanje. Metoda se uporablja v posameznih primerih – ob upoštevanju načela subsidiarnosti – in s tem predstavlja način za spodbujanje sodelovanja, izmenjave primerov dobre prakse ter določanje skupnih ciljev in smernic v državah članicah.
Vendar pa odprta metoda usklajevanja še ni prinesla pričakovane dodane vrednosti glede na začetne cilje in se ni izkazala za zadovoljivo za lokalne in regionalne oblasti, ki niso dovolj vključene. Slednje menijo, da bi bilo metodo mogoče razširiti še na druga področja delovanja, pod pogojem, da postane bolj vključujoča.
VI. Platforma Odbora regij za spremljanje lizbonske strategije
— |
Odbor regij je leta 2006 ustanovil platformo za spremljanje lizbonske strategije, ki danes zajema več kot sto regij in mest iz 26 držav članic. Ta mreža za izmenjavo in ocenjevanje spremlja vključenost lokalne in regionalne ravni v lizbonsko upravljanje in njeno usklajenost s kohezijsko politiko. |
— |
V svojem poročilu o spremljanju „uresničevanja lizbonskih ciljev s pomočjo usklajenih in integriranih teritorialnih politik“, poudarja, da je treba na vseh zadevnih ravneh upravljanja okrepiti sinhronizacijo in usklajevanje političnih programov ter uvesti širši izbor pravnih instrumentov. |
— |
Odbor regij je na Evropskem vrhu regij in mest v Pragi dne 5. in 6. marca 2009 sprožil postopek posvetovanja o bodoči strategiji za rast in delovna mesta, da bi lokalne in regionalne oblasti lahko sodelovale v začetnih fazah njene priprave (www.lisbon.cor.europa.eu). |
— |
Odbor regij namerava za izboljšanje okvirnih pogojev za podjetja, predvsem mala in srednja, uvesti inovativno nagrado, ki bo poskrbela za prepoznavnost najbolj podjetnih regij po celi Evropski uniji. Nagrada za „podjetno evropsko regijo“, ki bo podeljena vsako leto, bo spodbudila regije k izdelavi strateškega načrta dolgoročnih ekonomskih in socialnih reform, ki bo deležen široke podpore prebivalstva in lokalnih zainteresiranih strani. |
— |
Odbor regij tako namerava dati dodaten zagon uvedbi nove polizbonske strategije za rast in delovna mesta s splošno uveljavitvijo vseh desetih načel „Akta za mala podjetja“ Evropske unije na lokalni in regionalni ravni. |
Lizbonska strategija je nesporno slabo usklajena in še vedno ne zajema vseh potrebnih vidikov in akterjev. Lizbonski paradoks, ki ga je odkrila platforma za spremljanje Odbora regij, razkriva, da stopnja vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti ni bila zadostna, in poudarja potrebo po obvezni uvedbi bolj decentralizirane strategije Skupnosti za rast in delovna mesta, temelječe na potencialu regij in mest, ki so s svojimi pristojnostmi glavni spodbujevalci inovativnosti, raziskav in izobraževanja v Evropi (27).
Za oživitev evropskega gospodarstva je potrebno tudi uresničenje ciljev „Akta za mala podjetja“ za Evropo, ki mora potekati v okviru partnerstva z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi (28).
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
preučil izhodišča za razmislek o odprti metodi teritorialnega usklajevanja in določil področja posredovanja Skupnosti, pri katerih bi bila odprta metoda usklajevanja najbolj primerna za regionalne in lokalne oblasti ob posebnem upoštevanju politike priseljevanja in vključevanja ter inovativnosti in izobraževanja; |
— |
marca 2010 Evropskemu svetu predstavil rezultate posvetovanja lokalnih in regionalnih oblasti o prihodnosti Strategije za rast in delovna mesta. |
Odbor regij zahteva, naj:
— |
države članice podprejo odprto metodo usklajevanja z lokalnimi in regionalnimi akcijskimi načrti, in obratno, da slednja spodbuja upoštevanje lokalnih in regionalnih načrtov v nacionalnih načrtih in je vključena v pisne sporazume na več ravneh; Evropska komisija posledično prizna obstoj lokalnih in regionalnih kontaktnih točk v okviru spremljanja odprte metode usklajevanja. |
Odbor regij poziva Komisijo in države članice, naj:
— |
reformirajo odprto metodo usklajevanja, da bo bolj vključujoča, tako da v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi razvijajo kazalnike participativnega upravljanja in teritorialne kazalnike (29); |
— |
opredelijo, v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ovire za uveljavitev enotnega trga, s katerimi se trenutno soočajo regije, mesta in občine, in ustrezne rešitve za prilagoditev enotnega trga trenutnim socialnim in gospodarskim okoliščinam; |
— |
primerno vključijo lokalne in regionalne oblasti v proces revizije lizbonske strategije po letu 2010. |
Oblikovanje celostnih politik
Celosten pristop je jamstvo za učinkovitost skupnih politik. Vključuje vertikalno razsežnost, ki zahteva boljše usklajevanje in sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja, in horizontalno razsežnost, ki zahteva dosledno izvajanje sektorskih politik za zagotovitev trajnostnega razvoja in sinergije z drugimi ustreznimi politikami Evropske unije.
Izvajanje teritorialne kohezije, ki je cilj Skupnosti, je v tem pogledu bistvenega pomena za prihodnost skupnih politik. Pri uporabi teritorialne kohezije je namreč treba upoštevati tri razsežnosti: korekcijsko razsežnost, katere namen je zmanjšanje obstoječih razlik, in zagotavljanje enakega dostopa do najpomembnejših javnih storitev za vse državljane ne glede na kraj njihovega prebivališča, preventivno razsežnost, katere namen je „izboljšanje usklajenosti sektorskih politik s teritorialnim učinkom in razvijanje lastnih virov v vseh regijah z omejenimi možnostmi, da bi zagotovili, da prebivalci ostanejo v svojem kraju“, ter spodbujevalno razsežnost, katere namen je izboljšanje območnega povezovanja in spodbujanje sodelovanja.
Teritorialna kohezija, ki je po Lizbonski pogodbi v deljeni pristojnosti Evropske unije in držav članic, mora biti prisotna v vseh sektorskih politikah in mora postati utelešenje upravljanja na več ravneh. Tudi upravljanje mest je odločilnega pomena za uspešno izvajanje strategij trajnostnega razvoja v mestnih območjih, ne samo za usklajevanje vseh ravni upravljanja, ampak tudi za vključevanje lokalnih akterjev. Pri celostnem pristopu mora upravljanje mest zajemati vse tri stebre trajnostnega razvoja: okolje, gospodarstvo in socialna vprašanja, da se zagotovi resnična socialna in teritorialna kohezija. Tudi druge skupne politike pomembno prispevajo k spodbujanju celostnega in usklajenega pristopa. Za podeželska območja je treba pripraviti usklajene strategije, ki bi temeljile na upravljanju na več ravneh ter spodbujale trajnostni razvoj in konkurenčnost teh območij. Te strategije bi morale vključevati sredstva za odpravljanje posledic naravnih ovir, s katerimi se te regije soočajo, ter neravnovesja med mestnimi in podeželskimi območji.
VII. Celostna pomorska politika za Evropsko unijo
— |
Oblikovanje celostne pomorske politike za EU je eden redkih skupnih poskusov zbliževanja več sektorskih politik, na evropski ravni, na osnovi teritorialne tipologije. Proces se je začel z zeleno knjigo leta 2006 in nadaljeval z modro knjigo. Pritegnil je mnoge lokalne in regionalne akterje in postal celosten pristop k upravljanju morskih bazenov: prevoz, okolje, obnovljive energije in gospodarski razvoj so nekateri od sektorjev, ki jih zadeva ta politika, ki je nastala z namenom, da bi horizontalno povezala zahteve, vezane na trajnostni razvoj in varnost naših morij, katerim je končno priznan status pomembnega naravnega in gospodarskega vira za evropsko celino. |
— |
Ta namen morajo spremljati primerni pripomočki za večji povezovalni učinek celostne vizije morske politike. S tem v zvezi Odbor regij meni, da je treba preoblikovati finančni sistem EU v enotni poenostavljeni sistem za vsa pomorska vprašanja – ali vsaj večino – v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada in vzpostaviti evropsko pomorsko platformo, ki bo vključevala lokalne in regionalne oblasti ter zainteresirane strani kot sredstvo za združevanje strokovnega znanja in izmenjavo najboljših praks. |
Optimizacija okrepljene kulture posvetovanja
Od leta 2002 se razvija kultura posvetovanja, kot je priporočila Komisija v beli knjigi o evropski upravi z ugotovitvijo, da lahko „naložba v ustrezno predhodno posvetovanje omogoči boljšo pripravo zakonodaje, ki je sprejeta hitreje in ki se jo preprosteje izvaja ter spoštuje“.
Dialog med Evropsko komisijo in zainteresiranimi stranmi pred predstavitvijo predlogov in sprejetjem političnih pobud ima lahko več različnih oblik:
— |
posvetovanje v okviru zakonodajnega postopka, zlasti z Odborom regij kot institucionalnim predstavnikom lokalnih in regionalnih oblasti; |
— |
mehanizmi za sektorsko posvetovanje, ki upoštevajo posebne pogoje ukrepanja EU na različnih političnih področjih; |
— |
vzpostavitev okvira za posvetovanje v skladu z minimalnimi standardi za posvetovanje; |
— |
strukturirani dialog z združenji lokalnih in regionalnih oblasti. |
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
razvijal sodelovanje z Evropsko komisijo in evropskimi in nacionalnimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti v okviru strukturiranega dialoga v fazi priprave zakonodajnega delovnega programa Evropske komisije; |
— |
sodeloval z drugimi institucijami EU pri oblikovanju učinkovitega ocenjevanja učinkov svojih dejavnosti, s ciljem okrepiti svojo vlogo posvetovalnega organa, določeno v pogodbah, in nazorno prikazati dodano vrednost, ki jo prispeva k procesu odločanja EU. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
poroča o spremljanju odziva na svoja politična poročila v obliki vprašanj za ustni odgovor in vprašanj za pisni odgovor. |
Boljša priprava zakonodaje
Usklajevanje zakonodajnega postopka, kot ga predlaga akcijski načrt za boljšo pripravo zakonodaje in potrjuje medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, ki so ga leta 2003 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija, mora v celoti upoštevati prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter pravne in politične instrumente, ki jih priporočajo v strategiji o izboljšanju zakonodaje.
Obstoječi notranji sistemi in mehanizmi Skupnosti že na podlagi veljavnih pogodb in v pričakovanju začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe omogočajo, da se izvaja skupen in usklajen pristop spremljanja in nadzora spoštovanja načel subsidiarnosti. V nekaterih državah članicah je bil sprožen tudi proces notranje reforme, ki krepi poseganje regionalnih zakonodajnih skupščin v mehanizme, ki jih določa Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti Lizbonske pogodbe, da bi te delovale kot sestavni del parlamentarnega sistema njihove države ali domov nacionalnega parlamenta. Ta trend v nacionalnih ustavnih strukturah bi bilo treba razširiti.
Poleg tega je treba pri lokalnih in regionalnih oblasteh okrepiti sposobnost razumevanja prava Skupnosti, da bi se povečala pravna varnost znotraj Evropske unije in olajšal pravilen prenos zakonodaje Skupnosti. V tem pogledu potrebo po večji vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti podpira dejstvo, da se lahko učinki neke direktive ali uredbe Skupnosti močno razlikujejo od ene države članice do druge glede na njihovo notranjo ozemeljsko razdelitev, stopnjo samouprave lokalnih in regionalnih oblasti ter obseg njihovih pristojnosti. Težave, ki so se pojavile pri prenosu direktiv o „odlaganju odpadkov na odlagališčih“ (30) in o „usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev“ (31), zgovorno pričajo o primernosti vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v celoten postopek oblikovanja zakonodaje Skupnosti (32).
Presoje vpliva predlogov zakonodaje Skupnosti so pomemben instrument, ki omogoča boljšo pripravo zakonodaje na ravni Skupnosti. Pri presoji vpliva je treba proučiti izvajanje in uporabo zakonodaje. Pri tem je poglavitno, da ima teritorialni vidik nove zakonodaje osrednje mesto v sedanjih presojah vpliva, ki jih pripravlja Komisija. Službe Komisije morajo dovolj zgodaj oceniti posledice nove zakonodaje za regije in občine. Odbor regij lahko pri tem igra pomembno vlogo.
VIII. Mreža za nadzor subsidiarnosti Odbora regij: pomemben instrument za okrepitev demokratične odgovornosti in udeležbe v zakonodajnem postopku Evropske unije
— |
Namen načela subsidiarnosti je zagotoviti, da se na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Skupnosti, odločitve sprejemajo na najprimernejši ravni. Zato je treba na teh področjih izvesti preizkuse, s katerimi se zagotovi, da je ukrepanje Skupnosti upravičeno glede na razpoložljive možnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. |
— |
Mreža za nadzor subsidiarnosti, ki jo je uvedel Odbor regij in danes šteje 96 članov (lokalne in regionalne oblasti, nacionalni in regionalni parlamenti, združenja lokalnih in regionalnih skupnosti), organizira spletna posvetovanja prek svoje spletne strani. Njen namen je: |
— |
organizacija posvetovanj med partnerji mreže o dokumentih in predlogih Evropske komisije, ki pripomorejo k analizi uporabe načel subsidiarnosti in sorazmernosti in k oceni učinka predlaganih ukrepov. S tem mreža poenostavlja komuniciranje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter Odborom regij v zvezi z evropskim zakonodajnim postopkom; |
— |
delovanje kot informacijska točka, ki omogoča lokalnim in regionalnim skupnostim, da hitreje dostopajo do potrebnih informacij v zvezi z EU, in jim ponuja dodaten kanal za izražanje njihovega mnenja; |
— |
pomoč Odboru regij pri širjenju njegove baze za posvetovanje, tako da mu omogoča dostop do političnih in upravnih struktur regij in mest Evrope ter daje te vire na razpolago njegovim poročevalcem; |
— |
vključevanje članov mreže za spremljanje subsidiarnosti v prihodnje študije teritorialnega učinka predlogov Komisije, in to v zgodnji fazi predzakonodajnega postopka. |
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
okrepil svojo vključenost v postopek spremljanja akcijskega načrta za boljšo pripravo zakonodaje in razvil svoj notranji politični postopek in svoja posvetovanja prek interaktivnih platform, da bi tako pridobil zanesljive informacije o upoštevanju lokalne in regionalne razsežnosti v zakonodaji, ki je v pripravi; |
— |
utrdil svoje medinstitucionalne odnose v celotnem zakonodajnem postopku s Svetom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom; |
— |
skupaj z nacionalnimi parlamenti in regionalnimi zakonodajnimi skupščinami razvil način delovanja, ki bo omogočil predstavitev stališča lokalnih in regionalnih oblasti v vseh državah članicah tako v predhodni fazi kot v okviru sistema zgodnjega obveščanja (33); |
— |
prispeval k delu skupine na visoki ravni za zmanjšanje upravnih stroškov, ki jo sestavljajo neodvisne interesne skupine, izrazil svoje mnenje o predlogih, ki jih bo predložila, in zato predvidel ustanovitev skupine na visoki ravni lokalnih in regionalnih skupnosti; |
Odbor regij zahteva, naj:
— |
medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo spremlja memorandum o soglasju z Odborom regij predvsem o uvedbi nekaterih mehanizmov ocenjevanja in posvetovanja. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
nadaljuje s poenostavljanjem zakonodajnega okolja, predvsem kar zadeva kohezijsko politiko, in uvede regionalno komponento v nacionalne akcijske načrte za poenostavitev zakonodaje; |
— |
zagotovi lokalnim in regionalnim oblastem lažji dostop do komitologije in skupin strokovnjakov, ki so odgovorni za izvajanje akcijskega načrta za boljšo pripravo zakonodaje (34) (35). |
Odbor regij poziva države članice, naj:
— |
uvedejo mehanizem posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi za lažji prenos evropske zakonodaje; |
— |
zagotovijo, da se pri prenosu in uporabi evropske zakonodaje spoštuje notranja porazdelitev pristojnosti; |
— |
v okviru Sveta Evrope nadaljujejo pripravo osnutka Listine o regionalni demokraciji. |
Ocenjevanje teritorialnega učinka ukrepov Skupnosti
S pomočjo mehanizmov ocenjevanja lahko ugotovimo, ali so odločitve sprejete in izvajane na ustrezni ravni, opredelimo ustrezne politične instrumente ter določimo področja in obseg ukrepanja Skupnosti. Odpre se izredno pomemben prostor za opredelitev koncepta teritorialnega učinka, določitev skupnih ciljev, ki jih je mogoče prilagajati območnim posebnostim, ter razvoj dobrih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Prispevek je lahko še večji, če se načelu teritorialne kohezije doda konkretna vsebina.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
okrepil sodelovanje z Evropsko komisijo v okviru izvajanja sporazuma o sodelovanju za posredovanje utemeljenih mnenj regionalnih in lokalnih oblasti o oceni učinka predlogov Komisije v zgodnji fazi zakonodajnega postopka; |
— |
s podporo odbora za oceno učinka Evropske komisije ustanovil „skupino na visoki ravni“ tehničnega značaja, ki bo ocenila teritorialni učinek glavnih politik Skupnosti, da bi lahko izvedli ukrepe za izboljšanje zakonodaje, poenostavitev upravnih postopkov in povečanje sprejema politik Skupnosti s strani državljanov. |
Odbor regij priporoča:
— |
sistematizacijo ocene teritorialnega učinka s pomočjo vključevanja različnih akterjev, vključenih v zgodnje faze političnega odločanja, kar bi omogočilo boljše razumevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih posledic zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov Skupnosti za ozemlja; |
— |
okrepitev mehanizmov ocenjevanja učinkov na lokalni in regionalni ravni, ko so v zakonodajnem postopku predlagane bistvene spremembe prvotnih predlogov; |
— |
poenostavitev naknadnega ocenjevanja, da bi se lokalni in regionalni učinek nekaterih direktiv ter prenos in izvajanje evropske zakonodaje na lokalni in regionalni ravni proučili in upoštevali v poročilu o presoji vpliva Komisije; |
— |
naj evropske in nacionalne statistike odražajo raznolikost dejanskih teritorialnih razmer, da bi tako bolje razumeli učinek politik na lokalni in regionalni ravni. |
Odbor regij zahteva, naj Evropska komisija:
— |
v različne preglednice stanja za merjenje napredka določenih ključnih politik za evropsko povezovanje vključi spremenljivko upravljanja na več ravneh, da se izmeri resnični učinek ukrepanja Skupnosti, in s tem v zvezi poudarja, da je treba okrepiti lokalno in regionalno razsežnost pregleda dosežkov notranjega trga. |
Razvijanje možnosti teritorialnega sodelovanja
Okrepitev teritorialnega sodelovanja je potrebna za dosego ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V naslednjih letih je treba močno spodbuditi priložnosti vertikalnega in horizontalnega partnerstva, zagotovljenih s političnim, pravnim in finančnim okvirom transnacionalnega sodelovanja, ki omogoča sodelovanje med več območji različnih evropskih držav.
Znotraj geografskega okvira lahko politične in upravne oblasti na različnih ravneh na podlagi teritorialnega sodelovanja sodelujejo in spodbujajo skupne interese z izboljšanjem življenjskih pogojev tamkajšnjega prebivalstva ter z združevanjem virov in strokovnega znanja.
Prihodnja okrepitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in revizija njegovega poslovnika sta Odbor regij spodbudila k oblikovanju predlogov za povečanje dodane vrednosti tega instrumenta.
IX. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS)
— |
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje je novo pravno orodje Skupnosti (Uredba 1082/2006), katerega cilj je utrditi teritorialno sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja in čezmejno sodelovanje, predvsem pa ima velik pomen pri krepitvi teritorialne kohezijske politike. V Evropi je trenutno v ustanavljanju približno trideset evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, šest pa jih je že ustanovljenih. |
— |
Razsežnost upravljanja na več ravneh je v središču postopka zagona, ustanovitve in vodenja evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Združenje namreč omogoča povezovanje javnih oblasti v skladu s spremenljivo institucionalno geometrijo glede na njihove stopnje pristojnosti ter spodbujanje razširjenega partnerstva s družbeno-ekonomskimi akterji. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, po izkušnjah sodeč, deluje na različnih področjih: od zdravja do civilne zaščite, od gospodarskega razvoja do zaščite in spodbujanja naravnih virov, od izobraževanja do politike raziskav in inovacij itd. |
— |
Odbor regij si skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in državami članicami prizadeva za povečanje potenciala tega orodja in lažje ustvarjanje javnega prostora za komuniciranje, informiranje, analizo, raziskave in povezovanje strokovnih znanj. |
Notranja strategija Evropske unije se usmerja tudi v razvoj makroregij. Vendar pa ta inovativni pristop zahteva veliko skladnost pri zasnovi in vključevanju v evropski proces ter ga mora obvezno podpirati način upravljanja na več ravneh. Slednji določa novo vrsto partnerstva, ki zbližuje strateške ukrepe notranje in zunanje politike Unije. Izkušnje, pridobljene z izvajanjem strategije za regijo Baltskega morja in bližnjim začetkom izvajanja strategije za Donavo, ter možnosti, ki jih ponuja akcijski načrt za širše sosedstvo, namenjen najbolj oddaljenim regijam, bodo bistvenega pomena pri ugotavljanju pomena teh makroregij z vidika evropskega upravljanja, razvoja teritorialnega sodelovanja in cilja teritorialne kohezije.
X. Strategija za regijo Baltskega morja
— |
Namen strategije za regijo Baltskega morja je obnovitev sodelovanja znotraj tega morskega bazena, da bi tako izboljšali okoljske razmere v tej regiji, podprli njen trajnostni gospodarski razvoj ter povečali njeno dostopnost in varnost. Ta celostna participativna strategija, ki je še v izdelavi, je zgleden primer izvajanja večsektorskih politik, ki jih aktivirajo različni akterji in so namenjene evropski makroregiji. Vključevala bo različne smernice za načrtovanje in financiranje na evropski, nacionalni in podnacionalni ravni, pri čemer se bo po možnosti oprla na programe kohezijske politike, ki ji bodo služili kot referenčni okvir. |
— |
Stopnja uspešnosti te strategije bo odvisna od upravljanja. Njen razvoj namreč zahteva pristop na več ravneh, z okrepljenim sodelovanjem med evropsko, nacionalno, lokalno in regionalno ravnjo, pa tudi na čezmejni ravni ter med javnimi in zasebnimi sektorji (36). |
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
ocenil primernost strategij za razvoj makroregij glede na vključenost regionalnih in lokalnih oblasti v faze njihove zasnove, oblikovanja, izvajanja ter obveščanja državljanov in ocenjevanja, kot tudi v njihove akcijske načrte, in da bo v tem primeru zahteval zadostna sredstva v proračunu Skupnosti za ustrezne vire in mehanizme financiranja; |
— |
sodeloval z Evropsko komisijo, državami članicami in drugimi zadevnimi institucijami za učinkovito delovanje, ki bo vključevalo komuniciranje in operativno podporo ustanovitvi novih evropskih združenj za teritorialno sodelovanje ter izmenjavi dobrih praks v okviru tistih, ki so že ustanovljena; |
— |
dal svoj prispevek pri morebitni reviziji Uredbe 1082/2006 o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje na podlagi izkušenj svoje skupine strokovnjakov (37), in sicer predvsem za večjo vključenost socialno-ekonomskih partnerjev, lažje izvajanje na zunanjih mejah EU, prožnejše postopke vzpostavljanja, sklicevanje v glavnih evropskih zakonodajnih besedilih, ki jih v precejšnji meri zadeva čezmejna razsežnost (npr. čezmejno zdravstveno varstvo), za načrtovanje stimulativnih ukrepov, vključno s pravnimi, ekonomskimi in finančnimi spodbudami tako na evropski kot na nacionalni ravni ter za promocijo tega orodja v pravnem redu Skupnosti v Evropi. |
Odbor regij priporoča, da:
— |
se vsem trem komponentam teritorialnega sodelovanja dodelijo dodatna sredstva, ker so nesporno ogromno pripomogle k procesu evropskega povezovanja. |
Odbor regij zahteva, naj:
— |
Evropska komisija v svojem naslednjem poročilu o oceni/reviziji uredbe o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje opredeli predvidene možnosti za popolno izrabo tega pravnega orodja; |
— |
Evropska komisija in države članice povečajo ozaveščenost o tem orodju, tako da občutno okrepijo notranje obveščanje v generalnih direktoratih in ministrstvih ter izpostavijo njegovo dodano vrednost; |
— |
države članice v procesu nastajanja EZTS-jev tesno sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, da se zagotovi njihova učinkovita ustanovitev v skladu z besedilom in v duhu Uredbe 1082/2006. |
Spodbujanje inovativnih in partnerskih metod upravljanja
Gospodarske, tehnološke in družbene spremembe zahtevajo spreminjanje miselnosti in praks. Metodo Skupnosti je treba obogatiti z inovativnimi in eksperimentalnimi metodami, izdelanimi na podlagi izkušenj in strokovnega znanja izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov, ki najpogosteje izvajajo skupne politike in zakonodajo Skupnosti.
S tega stališča je eksperimentiranje instrument dobrega upravljanja, ki omogoča izvajanje ukrepov v majhnem obsegu in preverjanje njihovih učinkov pred morebitnim širšim izvajanjem, če se rezultati izkažejo za prepričljive, in snovanje odločitev nosilcev političnega odločanja na podlagi preverjenih podatkov glede učinka na lokalni in regionalni ravni.
Poleg tega bi bilo treba sklepanje pogodb, ki je v okviru regionalne politike Skupnosti povzročilo prenos odgovornosti za evropske strateške prednostne naloge na lokalno, regionalno in nacionalno raven ter povečalo usklajenost uvedenih javnih politik ter njihovih upravnih zmogljivosti, razširiti na druge evropske politike.
Za uresničevanje upravljanja na več ravneh se Odbor regij:
zavezuje, da bo:
— |
predložil predloge za podpiranje eksperimentiranja na regionalni in lokalni ravni na nekaterih področjih ukrepanja Evropske unije, kot so strategija za rast in delovna mesta, socialna agenda, politika vključevanja, inovacijska in kohezijska politika, trajnostni razvoj in civilna zaščita; |
— |
razvil možnosti za ukrepanje, ki bodo zagotovile pogostejšo uporabo metode nadzorovanega eksperimentiranja za ugotavljanje učinkov reform obsega skupnih politik in predvsem skupne kmetijske politike; |
— |
zagovarjal vidik sklepanja pogodb o ciljih, kakršne so bile predvidene leta 2001, tako da bo predlagal prilagoditve v političnih in pravnih načinih izvajanja, predvsem s prožnimi in raznolikimi tristranskimi instrumenti; pri tem je treba poskrbeti zlasti za to, da se v celoti spoštuje institucionalna in postopkovna avtonomnost držav članic pri prenosu in zlasti izvajanju prava Skupnosti. |
Odbor regij priporoča:
— |
ustanovitev evropskih teritorialnih paktov, ki bodo lahko prostovoljno združevali različne pristojne ravni upravljanja za prilagoditev izvajanja glavnih ciljev in prednostnih političnih nalog Evropske unije na podlagi partnerstva z lokalnimi in regionalnimi oblastmi (38); |
— |
da se poskrbi za to, da bodo evropski teritorialni pakti vključevali soglasje ene institucije ali agencije Evropske unije, soglasje nacionalnih oblasti in ene ali več lokalnih in regionalnih oblasti, opredelitev evropskih političnih ciljev, ki jih je treba doseči, njihove konkretne dosežke na zadevnem ozemlju, sistem za nadzor ter opredelitev proračunske strukture, ki bo zajemala prispevke različnih strani, potrebnih za njihovo uresničitev. |
Odbor regij poziva:
— |
naj se razmislek o financiranju evropskih teritorialnih paktov osredotoči na možne sinergije na evropski ravni med obstoječimi proračunskimi postavkami na zadevnih področjih in strukturnimi skladi, pa tudi na lokalni in regionalni ravni med razpoložljivimi proračunskimi postavkami, in sicer brez ustvarjanja dodatnega finančnega instrumenta regionalne politike Skupnosti ali dodatnih sredstev za ta namen; |
— |
zainteresirane lokalne in regionalne oblasti, naj se pridružijo temu procesu in pokažejo zanimanje v okviru posvetovanja o izvajanju bele knjige. |
5. Izvajanje in spremljanje bele knjige
Odbor regij je z objavo bele knjige prevzel pobudo in predložil svojo vizijo metode Skupnosti, ki temelji na načinu upravljanja, ki lokalne in regionalne oblasti vključuje v oblikovanje in izvajanje politik Skupnosti. Ta vizija se opira na dosežke, ki jih je spodbudila bela knjiga Komisije o evropski upravi iz leta 2001, in predstavlja cilj in izzive deljenega upravljanja v Evropi. Razvoj evropske kulture upravljanja na več ravneh je neprestan izziv. Zato bo Odbor redno ocenjeval doseženi napredek pri izvajanju bele knjige in vsaka tri leta predložil poročilo o stanju upravljanja na več ravneh v Evropski uniji.
Odbor regij bo takoj po objavi bele knjige začel postopek posvetovanja z institucijami Skupnosti za natančnejšo določitev predstavljenih smernic in obveznosti.
Poleg tega bo začel splošno posvetovanje, da se seznani s stališčem oblasti, združenj in zainteresiranih strani, katere poziva, naj mu posredujejo svoje pripombe v zvezi z najboljšim načinom izvajanja upravljanja na več ravneh v Evropi. Mnenja je treba poslati do 30. novembra 2009 na naslov:
Comité des régions de l'Union européenne |
Cellule de prospective |
Bureau VMA 0635 |
Rue Belliard/Belliardstraat 101 |
1040 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
ali po elektronski pošti: governance@cor.europa.eu (39).
Odbor regij bo na podlagi rezultatov splošnega posvetovanja in posvetovanja z institucijami in zainteresiranimi stranmi izdelal akcijski načrt za izvajanje svojih priporočil.
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
(1) Izjava ob 50. obletnici podpisa Rimskih pogodb, Berlin, 25. marca 2007.
(2) Deklaracija za Evropo Odbora regij DI/CdR 55/2007 fin.
(3) Regionalne in lokalne oblasti predstavljajo:
16 % BDP 27 držav članic EU;
1/3 javnih izdatkov;
2/3 vseh izdatkov javnih naložb;
56 % delovnih mest v javnem sektorju (podatki Dexie – http://www.dexia.be/fr/particulier/press/pressrelease20090205-localauthorities.htm).
(4) Evropski parlament v svojem poročilu z dne 17. 09. 2008 o „nacionalnem, regionalnem in projektnem vodenju ter partnerstvu na področju regionalne politike A6-0356/2008“„poziva Odbor regij, naj poglobi ukrepe za razvoj upravljanja v praksi s kvantitativnega, pa tudi kvalitativnega vidika“.
(5) Postopek priprave bele knjige je vključeval prispevke srečanj z akademskimi krogi na delavnicah Odbora regij (www.cor.europa.eu/ateliers) in predhodno posvetovanje z glavnimi evropskimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti.
(6) Poročilo Evropskega parlamenta o nacionalnem, regionalnem in projektnem vodenju ter partnerstvu na področju regionalne politike A6-0356/2008.
(7) Eurobarometer: Odbor regij: http://www.cor.europa.eu/in Evropska komisija: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb_special_en.htm.
(8) Bela knjiga Evropske komisije COM(2001) 428 konč.
(9) Odbor regij in Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope pri tem sodelujeta v okviru sporazuma o sodelovanju.
(10) Evropska komisija je v beli knjigi o evropskem upravljanju predlagala prenovljeno metodo Skupnosti kot metodo za prihodnost, ki pravi „da bi Komisija morala predlagati in izvajati politike; Svet in Parlament bi morala sprejemati odločitve, nacionalni in regionalni akterji pa bi morali sodelovati v političnem procesu Unije“. COM(2001) 428 konč.
(11) Poročilo „Uresničevanje Listine o temeljnih pravicah“, ki ga je naročil Odbor regij pri Univerzi v Birminghamu, vsebuje prve predloge za spodbujanje ozaveščanja državljanov o njihovih pravicah in primere dobrih praks, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti. CdR 776/2008.
(12) Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj v svojem mnenju o „novi vlogi in pristojnostih Evropskega parlamenta pri izvajanju lizbonske pogodbe“ poudarja pomen svojih odnosov z Odborom regij. PE 404.556 v02-00 (30/05/2008).
(13) Mnenje Odbora regij o „dodani vrednosti vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v proces širitve“. CdR 93/2008 fin.
(14) Združenje Združena mesta in lokalne oblasti (Cités et Gouvernements Locaux Unis – CGLU) redno objavlja poročila o decentralizaciji in lokalni demokraciji po svetu.
(15) ART GOLD je pobuda za mednarodno sodelovanje, ki združuje programe in dejavnosti različnih agencij Združenih narodov (UNDP, UNESCO, UNIFEM, UNCDF, WHO, UNORS in druge) za nove večstranske odnose.
(16) Globalni forum združenj regij (FOGAR) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sta podpisala memorandum o soglasju (memorandum of understanding).
(17) Svet evropskih občin in regij (CEMR) je ustvaril internetni portal za spodbujanje partnerstev. www.twinning.org.
(18) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Lokalne skupnosti – akterji razvoja – SEC(2008) 2570 konč.
(19) Osnutek mnenja Odbora regij „Lokalne skupnosti: akterji razvoja“. CdR 312/2008 rev. 1.
(20) Mnenje Odbora regij o „dodani vrednosti vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v proces širitve“. CdR 93/2008 fin.
(21) http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2009/index.cfm.
— |
Skupščina evropskih regij (SER) je uvedla program medregionalnega sodelovanja, katerega cilj so razvoj evropske zavesti, predstavitev Evrope regij in spodbujanje regionalnih podjetij k sprejemanju pripravnikov. |
— |
Združenje izvoljenih predstavnikov gorskih območij (AEM) razvija projekt medregionalnega sodelovanja gorskih regij v okviru programa INTERREG. |
— |
Združenje evropskih obmejnih regij (ZEOR) je vzpostavilo mrežo čezmejnih regij za izmenjavo dobrih praks in razvoj konkretnih predlogov, ki bi jih lahko uresničili v okviru programov Skupnosti. |
(23) Partnerstvo za komuniciranje o Evropi: Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2008 in skupna izjava Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta (P6Ta(2008) 0463).
(24) Odbor regij že zdaj ponuja komunikacijska orodja članom Odbora regij ter lokalnim in regionalnim skupnostim za obrazložitev politik Evropske unije državljanom. CdR 234/2008 fin.
(25) V odgovor na pobudo, izraženo leta 2002 na vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, sta Konferenca perifernih obmorskih regij (CPMR) in Globalni forum združenj regij (FOGAR) postala dejavna člana mreže regionalnih vlad za trajnostni razvoj (NRG 4SD).
(26) Sklepi Evropskega vrha regij in mest, Praga, 5. in 6. marec 2009. CdR 86/2009 fin.
(27) Mreža EUROCITIES vodi projekt s podporo Evropske komisije v sklopu 6. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, ki olajšuje izmenjavo dobrih praks, strokovnega znanja ter uporabo pri trajnostnem razvoju mest.
(28) Mnenje Odbora regij o načelu dajanja prednosti majhnim „Najprej pomisli na male“. Prednost za mala in srednja podjetja – „Akt za mala podjetja“ za Evropo z dne 12. in 13. februar 2009. CdR 246/2008 fin.
(29) „Odbor regij priporoča razvoj novih orodij, zlasti kazalnikov, za odgovor na potrebe izvajanja teritorialne kohezije, vključno s podregionalnimi analizami“. Mnenje Odbora regij o 4. poročilu o koheziji (CdR 274/2008 konč.).
„Za razvoj ustreznih regionalnih strategij in političnih odzivov morajo biti na voljo ustrezni instrumenti, ki omogočajo upoštevanje teritorialnih razlik med javnimi politikami (npr. razpoložljivi dohodek na prebivalca za upoštevanje prenosa sredstev kot dopolnilo BDP/preb., davčni prihodki, dostopnost različnih storitev (prometa, oskrbe z energijo, zdravstva, izobraževanja), demografska in poselitvena struktura prebivalstva (podatki o gostoti poseljenosti in deležu starega prebivalstva ter stopnji starostne odvisnosti) ali celo vzpostavitev indeksa človekovega razvoja“. Mnenje o Zeleni knjigi o teritorialni koheziji (CdR 274/2008) konč.
(30) Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih – UL L 182 z dne 16.7.1999, str. 1–19; Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih – Uradni list št. L 114 z dne 27.4.2006, str. 0009 – 0021
(31) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (30.04.2004). UL L 134, 30.04.2004, str. 114-240.
(32) Evropskemu inštitutu za javno upravo (EIPA) je bila zaupana izdelava študije na temo „učinek prava Skupnosti na lokalni ravni“, ki bo preučila predvsem ta dva praktična primera in katere rezultati bodo predstavljeni Skupini na visoki ravni o upravljanju in Evropski uniji pod švedskim predsedstvom oktobra 2009.
(33) Konferenca evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) je vzpostavila mrežo na tehnični in politični ravni za spremljanje izvajanja načela subsidiarnosti.
(34) Poročilo s Seminarja na visoki ravni o lokalnem upravljanju (Biarritz 14. – 16. september 2008)
(35) Evropsko združenje predsednikov regij z zakonodajno pristojnostjo (REGLEG) organizira izmenjave dobrih praks glede sodelovanja strokovnjakov, ki predstavljajo regije z zakonodajno pristojnostjo, v okviru postopka komitologije in znotraj strokovnih skupin Komisije ter delovnih skupin Sveta.
(36) Mnenje Odbora regij o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti v novi strategiji za Baltsko morje. CdR 381/2008 fin.
— |
spremljanje in izvajanje določb uredbe na ravni držav članic; |
— |
poenostavitev izmenjave izkušenj glede ustanavljanja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter povezovanje znanja o najboljših praksah v zvezi s tem; |
— |
spremljanje in izvajanje določb uredbe na ravni držav članic; |
— |
poenostavitev izmenjave izkušenj glede ustanavljanja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter povezovanje znanja o najboljših praksah v zvezi s tem; |
— |
opredelitev možne uporabe evropskega združenja za teritorialno sodelovanje kot orodja za lokalni in regionalni razvoj; |
— |
spremljanje in izvajanje določb uredbe na ravni držav članic; |
— |
poenostavitev izmenjave izkušenj glede ustanavljanja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter povezovanje znanja o najboljših praksah v zvezi s tem; |
— |
opredelitev možne uporabe evropskega združenja za teritorialno sodelovanje kot orodja za lokalni in regionalni razvoj; |
— |
spremljanje in izvajanje določb uredbe na ravni držav članic; |
— |
poenostavitev izmenjave izkušenj glede ustanavljanja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter povezovanje znanja o najboljših praksah v zvezi s tem; |
— |
opredelitev možne uporabe evropskega združenja za teritorialno sodelovanje kot orodja za lokalni in regionalni razvoj; |
— |
izboljšanje komuniciranja glede možnosti in izzivov v zvezi z evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni. www.cor.europa.eu/egtc.htm. |
— |
spremljanje in izvajanje določb uredbe na ravni držav članic; |
— |
poenostavitev izmenjave izkušenj glede ustanavljanja evropskih združenj za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni ter povezovanje znanja o najboljših praksah v zvezi s tem; |
— |
opredelitev možne uporabe evropskega združenja za teritorialno sodelovanje kot orodja za lokalni in regionalni razvoj; |
— |
izboljšanje komuniciranja glede možnosti in izzivov v zvezi z evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni. www.cor.europa.eu/egtc.htm. |
(38) Mnenje Odbora regij o izvajanju evropskih teritorialnih paktov: predlog revizije tristranskih pogodb in sporazumov. CdR 135/2006 fin.
(39) Postopek spremljanja bele knjige bodo spremljale dejavnosti delavnic Odbora regij www.cor.europa.eu/ateliers.
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/28 |
Mnenje Odbora regij eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU in EU, Afrika in Kitajska: k tristranskemu dialogu in sodelovanjusl
(2009/C 211/02)
ODBOR REGIJ
— |
pozdravlja prizadevanja evropskih in afriških akterjev od začetka skupne strategije in poudarja, da je treba nadaljevati, pospešiti, okrepiti in razširiti že začete pobude v okviru osmih partnerstev; |
— |
predlaga, naj bi Odbor regij sodeloval pri delu skupin za izvajanje tematskih partnerstev, zlasti na področju upravljanja, uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja (MDG), podnebnih sprememb, migracij, mobilnosti in zaposlovanja; poudarja potrebo po tem, da bi EU imela na voljo instrumente za zbiranje statističnih podatkov in ocenjevanje ukrepov na področju decentraliziranega sodelovanja evropskih lokalnih in regionalnih oblasti; poudarja, da morajo biti letne konference o decentraliziranem sodelovanju glavni kraj dialoga med Komisijo in OR, v tem okviru pa je posebno pozornost treba nameniti partnerstvu med EU in Afriko; |
— |
pozdravlja sporočilo Komisije o sodelovanju med EU, Afriko in Kitajsko ter opozarja na razlike med cilji in metodami, ki trenutno obstajajo med politikami EU in Kitajske na področju razvojne pomoči Afriki in zaradi katerih je okrepljeno sodelovanje še toliko bolj potrebno, pri tem pa je treba ohraniti visoka merila dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic; |
— |
meni, da je takoj treba začeti urejati način vključevanja afriških, evropskih in kitajskih lokalnih in regionalnih oblasti v tristransko sodelovanje EU-Afrika-Kitajska ter zlasti opredeliti vprašanja, povezana s sodelovanjem; |
— |
v gospodarski in finančni krizi poudarja potrebo po ohranitvi in povečanju obsega predvidenih sredstev za razvojno pomoč v Afriki. |
Poročevalec |
Jean-Louis Destans (FR/PES), predsednik generalnega sveta departmaja Eure |
Referenčna dokumenta
Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU
COM(2008) 617 konč.
EU, Afrika in Kitajska: k tristranskemu dialogu in sodelovanju
COM(2008) 654 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
A. Splošne ugotovitve
O partnerstvu EU-Afrika
ODBOR REGIJ
1. |
pozdravlja objavo sporočila Evropske komisije Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU, ki vsebuje oceno prvega leta izvajanja akcijskega načrta za obdobje 2008-2010 in osem tematskih partnerstev, namenjenih uresničevanju skupnega partnerstva med EU in Afriko; |
2. |
pozdravlja prizadevanja evropskih in afriških akterjev od začetka skupne strategije decembra 2007; ta so omogočila postaviti temelje partnerstva in sodelovanja, ki so „več kot le razvojna pomoč“, „onkraj Afrike“ in „onkraj institucij“; |
3. |
poudarja, da zaradi tega prvega napredka ne bi smeli zanemarjati potrebe, da je treba nadaljevati, pospešiti, okrepiti in razširiti že začete pobude v okviru osmih partnerstev. Strategija razvoja in sodelovanja med Unijo in Afriko lahko prinese pričakovane rezultate le ob stalnem in okrepljenem prizadevanju obeh strani. Rezultati prvega leta izvajanja morajo biti v spodbudo evropskim in afriškim akterjem pri krepitvi prizadevanj in lastnem prispevku k dolgoročnemu uspehu strategije; |
4. |
pozdravlja sprejetje skupnega poročila EU in Afriške unije 21. novembra lani, ki povzema sklepe Evropske komisije; |
5. |
se z zanimanjem seznanja z delom Komisije, ki ne vsebuje le pregleda, marveč tudi priporočila za prihodnost, da bi tako:
|
6. |
poudarja, da je med vsemi priporočili in tremi stebri partnerstva, zlasti med tistimi, ki so naslovljeni „več kot le razvojna pomoč“ in „onkraj institucij“, očitna in priznana dodana vrednost, ki jo lahko prispevajo Odbor regij ter lokalne in regionalne skupnosti, zato bi Komisija to morala poudariti v svojem sporočilu. |
O tristranskem dialogu in sodelovanju med EU, Afriko in Kitajsko
ODBOR REGIJ
7. |
pozdravlja sporočilo Komisije EU, Afrika in Kitajska: k tristranskemu dialogu in sodelovanju in poudarja pomen začetega razvoja, ki pomeni prvi korak k ustvarjanju sinergij za Afriko; |
8. |
meni, da je za prihodnost afriške celine poglavitno začeti s sodelovanjem med Unijo in Kitajsko. Obe sta že razvili dvostransko partnerstvo z Afriko in sta njena prva oziroma tretja največja trgovinska partnerica ter največji neposredni vlagateljici na tej celini; |
9. |
meni, da je ta tristranski pristop treba znova umestiti v svetovni okvir, vključno z velikimi, hitro razvijajočimi se državami; |
10. |
opozarja na razlike med cilji in metodami, ki trenutno obstajajo med politikami EU in Kitajske na področju razvojne pomoči Afriki; zaradi teh razlik je okrepljeno sodelovanje še toliko bolj potrebno; |
11. |
poziva Afriško unijo, afriške države ter afriške lokalne in regionalne oblasti, da v celoti sprejmejo svojo vlogo pri opredelitvi vprašanj, povezanih s sodelovanjem, in začnejo s tristranskim sodelovanjem. To se ne sme omejiti le na usklajevanje evropskih in kitajskih politik; |
12. |
spodbuja afriške celinske, nacionalne, regionalne in lokalne voditelje, da oblikujejo predloge za sodelovanje na področjih, na katerih bi po njihovem mnenju lahko najbolje odgovorili na izzive razvoja afriške celine; |
13. |
poudarja, da je na tem področju treba sprejeti prožen in pragmatičen pristop, s pomočjo katerega bo mogoče zajeti vsa mogoča področja sodelovanja, ne da bi pri tem določena področja vnaprej izključili; |
14. |
poudarja, da je tema sodelovanja – trajnostno upravljanje okolja in naravnih virov – glede na intenzivno izkoriščanje virov energije zelo pomembna; |
15. |
izraža presenečenje nad tem, da Komisija ni namenila večje prednosti zdravju, izobraževanju in raziskavam pri temah, za katere predlaga sodelovanje, čeprav gre za področja, ki so ključnega pomena za dolgoročni razvoj Afrike, ter za prednostne ukrepe, opredeljene v okviru Združenih narodov in partnerstva EU-Afrika, zato poziva Komisijo, naj da predlogom na tem področju večjo težo; |
16. |
priporoča, da se Afriško unijo v tem tristranskem odnosu obravnava kot ključnega sogovornika, da bi tako spodbujali celosten in usklajen pristop, ki presega nacionalne ločitve; |
17. |
pozdravlja organizacijo vrha EU-Kitajska maja 2009 v Pragi in Svet poziva, naj:
|
18. |
poudarja, da mora EU pri izvajanju politike razvojne pomoči za Afriko ohraniti visoka merila dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic, ne glede na to, ali se izvaja v okviru dvostranskega sodelovanja EU-Afrika ali tristranskega sodelovanja EU-Afrika-Kitajska; |
19. |
meni, da je to pogojevanje treba izvajati dinamično in postopno, da bi tako lahko upoštevali uresničeni napredek in politike, uvedene v afriških državah za boljše upravljanje in spoštovanje človekovih pravic; |
20. |
poudarja, da tristransko sodelovanje EU-Afrika-Kitajska ne sme pomeniti približevanja metodam in ciljem Kitajske, saj tak pristop ne bi bil nujno v skladu z vrednotami in načeli EU ter afriškimi dolgoročnimi interesi, vendar to ne sme izključiti iskanja skupnih interesov; |
21. |
poudarja dolgoročno vlogo Odbora regij, evropskih, afriških in kitajskih lokalnih in regionalnih oblasti pri konkretnem uresničevanju tristranskega sodelovanja EU-Afrika-Kitajska, ki mora postati toliko bolj oprijemljivo, kolikor bolj se razvijajo dvostranski odnosi EU-Afrika, Afrika-Kitajska in EU-Kitajska; |
22. |
meni, da morajo podrobnejše ureditve izvajanja tristranskega sodelovanja in tristranskega dialoga upoštevati in se prilagoditi gospodarskim in socialnim pogojem vsake regije ali območja in da je v opredelitev teh ureditev treba vključiti evropske, afriške in kitajske lokalne in regionalne oblasti; |
23. |
poudarja, da je treba izdelati instrumente za spremljanje in nadzor izvajanja sodelovanja in tristranskega dialoga, da bi tako zagotovili spoštovanje zavez, ki so jih sprejele različne strani. |
Vpliv gospodarske in finančne krize
ODBOR REGIJ
24. |
izraža zaskrbljenost zaradi posledic mednarodne gospodarske in finančne krize za Afriko, medtem ko je pozornost usmerjena v položaj v razvitih državah; |
25. |
izraža zaskrbljenost, da bodo države v razvoju še naprej potisnjene v ozadje. Tako je Afrika predvsem v skupini G20 še vedno nesprejemljivo slabo zastopana in zato ne more vplivati na mednarodne odločitve, ki naj bi ublažile gospodarsko krizo, čeprav ima ta močan posreden in neposreden vpliv na to celino; |
26. |
poudarja, da ima kriza zaradi krhkosti afriških socialnih in ekonomskih modelov večji neposredni in posredni vpliv na afriško celino. Neposredni vpliv se kaže predvsem v zmanjšanju izvoza surovin iz afriških držav zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva, usihanja tujih naložb, nevarnosti zaostritve prehrambene krize zaradi zmanjšanja možnosti najemanja posojil, in izgube dohodka kot posledice zmanjšanja nakazil afriških izseljencev, prizadetih zaradi brezposelnosti v razvitih državah. Posredni vpliv se kaže predvsem v zmanjšanju razvojne pomoči in preusmeritvi posojil razvitih držav v podporo dejavnosti lastnim nacionalnim gospodarstvom; |
27. |
opozarja, da naj bi se vpliv gospodarske krize na afriško celino po ocenah Mednarodnega denarnega sklada odrazil v upočasnitvi gospodarske rasti, ki naj bi v letu 2009 znašala največ 3 %, kar bi pomenilo konec povprečno 6-odstotne rasti, zabeležene v zadnjih petih letih, ter postopnega izboljševanja gospodarskega, političnega in socialnega položaja v Afriki; |
28. |
meni, da bo kriza v Afriki še hujša zaradi šibke socialne politike in zato, ker utegne povzročiti humanitarno, politično in socialno krizo, ki bi bila lahko vir nestabilnosti v regiji in bi lahko sprožala nove konflikte; |
29. |
v tem okviru poudarja pomembnost partnerstva EU-Afrika, predlaganega sodelovanja EU-Afrika-Kitajska in potrebo po ohranitvi in povečanju obsega predvidenih sredstev za razvojno pomoč v Afriki; |
30. |
izraža obžalovanje, da so nekatere države članice že napovedale zmanjšanje obsega pomoči za razvoj, kar bo dodatno zaostrilo krizo v Afriki; |
31. |
v tem težkem finančnem položaju opozarja na poglavitno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, katerih dejavnost ni omejena na zagotavljanje finančne pomoči, temveč zajema tudi prenos znanj in izkušenj ter sodelovanje pri konkretnih projektih. |
B. Vloga lokalnih in regionalnih oblasti v partnerstvu EU-Afrika
Posebne značilnosti lokalnih in regionalnih oblasti
ODBOR REGIJ
32. |
pozdravlja vključenost civilne družbe in netradicionalnih akterjev v partnerstvo EU-Afrika in predlog Komisije o začetku posvetovanj s pomembnimi neinstitucionalnimi akterji, zlasti s civilno družbo, akademskimi krogi in zasebnim sektorjem, da bodo tako imeli možnost odigrati aktivno vlogo pri izvajanju in spremljanju skupne strategije; |
33. |
Komisijo opozarja na to, da je treba razlikovati med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo; da evropske lokalne in regionalne oblasti na področjih, kot so izobraževanje, komunalne storitve (voda in odpadki), infrastruktura, promet, komunikacije, ozemeljski gospodarski razvoj in podpora lokalnemu upravljanju, vzdržujejo aktivne stike z afriškimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi; da so slednje s pomočjo teh projektov pridobile strokovno znanje, usposobljenost in izkušnje na področjih, ki so za gospodarski, socialni in politični razvoj afriške celine posebnega pomena; |
34. |
poudarja, da je ključnega pomena lokalnim in regionalnim oblastem v okviru partnerstva EU-Afrika nameniti večjo vlogo in čim bolje izkoristiti njihove izkušnje; |
35. |
meni, da je Komisija s prejšnjimi sporočili, zlasti s sporočilom Lokalne skupnosti: akterji razvoja, jasno priznala mesto lokalnih in regionalnih oblasti v mednarodnem sodelovanju z državami v razvoju; da so lokalne in regionalne oblasti ter Odbor regij s pomočjo Evropskih dni razvoja od 15. do 17. novembra 2008 pokazali na pomen svojega prispevka k razvoju in na potrebo, da se jim omogoči delovanje na evropski in mednarodni ravni na področjih, za katera so pristojne; |
36. |
meni, da se mora ta vloga, potem ko je bila priznana, odražati v vseh strategijah EU za sodelovanje, predvsem v odnosu do Afrike in tristranskega sodelovanja EU-Afrika-Kitajska; |
37. |
zato od Komisije zahteva, da razširi in poglobi posvetovanje s civilno družbo in netradicionalnimi akterji na lokalne in regionalne oblasti, ki so njihovi ključni sogovorniki, ter na mednarodna združenja, ki jih zastopajo, in da se zagotovi sodelovanje evropskih in afriških lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi razvojnih politik; |
38. |
se zavezuje, da bo spodbujal in podpiral prizadevanja za usklajevanje afriških lokalnih in regionalnih skupnosti na nacionalni in podnacionalni ravni, da se tako okrepi strukturni dialog med OR ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU in Afrike. |
Vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v partnerstvo
ODBOR REGIJ
39. |
meni, da je treba evropske in afriške lokalne in regionalne oblasti v okviru partnerstva EU-Afrika vključevati na treh ravneh:
|
40. |
predlaga, naj bi Odbor regij za dosego tega cilja sodeloval pri delu skupin za izvajanje tematskih partnerstev, ki jih sestavljajo najbolj vključene države, Komisija in sekretariat Sveta. Odbor regij spominja na to, da je vključen v skupino za demokratično upravljanje in človekove pravice in da je to sodelovanje treba razširiti zlasti na druga partnerstva, pri katerih lokalne in regionalne oblasti lahko odigrajo pomembno vlogo, in sicer: partnerstvo za uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja (MDG), partnerstvo na področju podnebnih sprememb ter partnerstvo na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja; |
41. |
poudarja, da danes ni na voljo natančnih, podrobnih in izčrpnih statističnih podatkov o skupnih izdatkih lokalnih in regionalnih oblasti za sodelovanje in razvoj, pa tudi ne o prednostnih temah na področju sodelovanja ali v ta namen vključenih človeških virih, čeprav gre za ključne podatke, ki bi lahko prispevali k skladnosti in sinergiji teh pobud s cilji partnerstva EU-Afrika; |
42. |
zato poudarja potrebo po tem, da bi EU imela na voljo instrumente za zbiranje statističnih podatkov in ocenjevanje ukrepov na področju decentraliziranega sodelovanja evropskih lokalnih in regionalnih oblasti, kar velja zlasti za Afriko, pri tem pa bi bilo treba upoštevati, da ukrepov lokalnih in regionalnih oblasti na tem področju zaradi pomena nematerialne pomoči, ki jo nudijo, ni mogoče presojati zgolj s finančnimi merili; |
43. |
pozdravlja dejstvo, da Komisija odslej vidi potrebo po „borzi“ za decentralizirano sodelovanje, da bi spodbudila izmenjavo informacij in vzpostavljanje novih lokalnih partnerstev za decentralizirano sodelovanje, ki bi bila v skladu z že storjenim; |
44. |
poudarja, da je v partnerstvu s Komisijo pripravljen ustanoviti in voditi „borzo“ v obliki internetnega portala, s katerim bi na nek način nadaljevali letne konference o decentraliziranem sodelovanju; |
45. |
poudarja, da morajo biti letne konference o decentraliziranem sodelovanju glavni kraj dialoga ter strateškega in političnega razmisleka o ukrepih decentraliziranega sodelovanja; opozarja, da je treba v tem okviru posebno pozornost nameniti odnosom EU-Afrika ter tako prispevati h krepitvi kulture skupnega dela evropskih in afriških lokalnih in regionalnih oblasti, podrobnejšemu poznavanju lokalne problematike na področju razvoja in oblikovanju strateških usmeritev v povezavi s partnerstvom EU-Afrika. |
Spodbujanje vključevanja afriških lokalnih in regionalnih oblasti v partnerstvo
ODBOR REGIJ
46. |
meni, da v partnerstvo EU-Afrika ne smejo biti vključene le evropske oblasti; |
47. |
poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi tekočega procesa decentralizacije in intenzivne urbanizacije v Afriki, pa tudi zaradi posledic gospodarske in finančne krize v Afriki, ki jih bo najprej čutiti na lokalni ravni, v središču razvojnih izzivov; |
48. |
meni, da je treba pri prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in skladnosti razvojne politike upoštevati vključenost afriških lokalnih in regionalnih oblasti; |
49. |
poziva Komisijo, naj se ne posvetuje le s civilno družbo, marveč tudi z netradicionalnimi akterji in evropskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, afriškimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi in mednarodnimi združenji, ki jih zastopajo; |
50. |
spodbuja mednarodna združenja afriških lokalnih skupnosti, da okrepijo usklajevanje z Afriško unijo in afriškimi državami, da bi tako okrepili sinergije med ukrepi na nacionalni in podnacionalni ravni v Afriki; |
51. |
poudarja vlogo evropskih in afriških lokalnih in regionalnih oblasti pri ozaveščanju javnosti glede problematike razvoja, s tem ko pri svojih konkretnih razvojnih projektih okoli sebe zbirajo lokalna združenja in državljane, ki se posvečajo vprašanjem razvoja; tako prispevajo k uspehu partnerstva, ki je tako na Severu kot na Jugu močno odvisno od javne podpore ciljem sodelovanja in razvoja. |
Partnerstvo na področju demokratičnega upravljanja in človekovih pravic
ODBOR REGIJ
52. |
opozarja, da ne more biti resnično demokratičnega upravljanja brez sodelovanja lokalnih in regionalnih skupnosti v procesu odločanja; |
53. |
poudarja, da lokalne in regionalne oblasti s projekti, ki so jih sprožile, prispevajo h krepitvi demokracije in pripravi politik dobrega upravljanja, kot določajo načela in smernice evropske listine o razvojnem sodelovanju v podporo lokalni upravi; |
54. |
poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti na podlagi sodelovanja pri projektih, namenjenih odpravljanju vsakodnevnih težav, prispevajo h krepitvi zaupanja v lokalno demokracijo; |
55. |
poudarja, da z vidika vloge decentraliziranega sodelovanja v reformi razvojne politike velja načelo, da je boljše upravljanje ključnega pomena za učinkovit razvoj, ključni element takšnega upravljanja pa je priznanje dejstva, da so najboljše odločitve sprejete na ravni, ki je državljanom čim bližja. |
Partnerstvo za uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja (MDG)
ODBOR REGIJ
56. |
opozarja na dejstvo, da ima mnogo lokalnih in regionalnih oblasti EU s sorodnimi oblastmi v afriških državah vezi, ki temeljijo na razvoju. Tako so si nabrale potrebne izkušnje in znanje, zlasti na področjih, kot so izobraževanje, zdravje, raziskave, komunalne storitve (voda in ravnanje z odpadki), mali ribolov in ribogojstvo, infrastruktura, promet, komunikacije, okolje, razvoj podeželja, regionalni gospodarski razvoj, pomoč pri razvoju lokalnih organov in politična decentralizacija; |
57. |
poudarja, da lokalne in regionalne skupnosti s sredstvi in nematerialno pomočjo za projekte, ki jih pripravljajo skupaj s partnerji v Afriki in drugih državah v razvoju, prispevajo h krepitvi finančnih in strateških temeljev za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja; |
58. |
poziva Komisijo, da nameni več sredstev za ukrepe lokalnih in regionalnih oblasti na področju razvojnega sodelovanja in da bolje seznanja z instrumenti in programi financiranja takšnih ukrepov, saj sredstva, ki jih namenjajo lokalne in regionalne oblasti za konkretne projekte, neposredno koristijo skupnosti na lokalni ravni ter tako neposredno in na manj birokratski način prispevajo k izboljševanju stanja na lokalni ravni; |
59. |
se zavezuje, da bo spodbujal razvojni program Nedržavni akterji in lokalne oblasti v razvoju pri lokalnih in regionalnih oblasteh, da bi izkoristile vse možnosti, po potrebi pa bo skupaj s Komisijo predlagal tudi spremembe uredbe, ki bi olajšale njeno uporabo pri lokalnih in regionalnih oblasteh. |
Partnerstvo na področju podnebnih sprememb
ODBOR REGIJ
60. |
pozdravlja dejstvo, da partnerstvo na področju podnebnih sprememb upošteva lokalno raven, predvsem s pobudo „zelena stena za Saharo“, in poudarja, da morajo biti sprejeti ukrepi prilagojeni položaju in posebnim potrebam na lokalni ravni, ki se lahko bistveno razlikujejo od ene države do druge ali celo v eni sami državi; |
61. |
poudarja, da je decentralizirano sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti za razvoj zaradi raznolikosti področij delovanja ter javnih in zasebnih akterjev, ki lahko pri tem sodelujejo, močan dejavnik lokalnega in regionalnega razvoja; |
62. |
meni, da lokalne in regionalne oblasti tako lahko spodbudijo organizacijo proizvodnje, trgovske kanale ter gospodarske dejavnosti, prijazne do prebivalstva in do okolja. |
Partnerstvo na področju migracij, mobilnosti in zaposlovanja
ODBOR REGIJ
63. |
poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti najpomembnejši akter na področju priseljevanja, tako glede težav, ki jih povzroča nezakonito priseljevanje (sprejem novih priseljencev in s tem povezano upravljanje, nezakonito zaposlovanje, kriminal in varnost v mestih), kot glede storitev, ki jih morajo lokalne oblasti zagotavljati prebivalcem (zdravstveno varstvo, izobraževanje itd.) in politike vključevanja; |
64. |
poudarja, da se izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti na področju čezmejnega in mednarodnega sodelovanja – predvsem tistih, ki so posebej izpostavljene težavam in posledicam priseljevanja – lahko izkažejo za zelo uporabne pri iskanju rešitev glede vprašanj, povezanih z migracijami in mobilnostjo. |
Druga partnerstva
ODBOR REGIJ
65. |
meni, da ne bi smeli zanemariti dodane vrednosti lokalnih in regionalnih oblasti v okviru drugih partnerstev, kot tudi ne dejstva, da so državljanom blizu in zato lahko igrajo pomembno vlogo; v zvezi s tem Odbor
|
66. |
meni, da bi ob upoštevanju teh pripomb Komisija morala prednostno finančno podpreti ukrepe decentraliziranega sodelovanja, ki ustrezajo ciljem partnerstva EU-Afrika. |
C. Vloga lokalnih in regionalnih oblasti v tristranskem dialogu in sodelovanju med EU, Afriko in Kitajsko
ODBOR REGIJ
67. |
meni, da je takoj treba začeti urejati način vključevanja afriških, evropskih in kitajskih lokalnih in regionalnih oblasti v tristransko sodelovanje EU-Afrika-Kitajska ter zlasti opredeliti vprašanja, povezana s sodelovanjem; |
68. |
meni, da je treba razširiti področja sodelovanja v tristranskem dialogu, pri tem pa upoštevati znanje in izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti na njihovih področjih pristojnosti, kot so izobraževanje, oskrba z vodo, mestni promet, ravnanje z odpadki, energija in trajnostni razvoj, ki so poglavitna področja za dolgoročni razvoj Afrike in izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja; |
69. |
opozarja na strukturne razlike med evropskimi, afriškimi in kitajskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi glede njihovih pristojnosti, velikosti ali finančnih sredstev, zaradi česar je hitro vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v partnerstvo še toliko bolj potrebno, da bi spodbujali razvoj skupne kulture dela; |
70. |
meni, da mora dialog potekati na ravni celine, regionalni ravni in ravni različnih držav, vendar ga je treba razvijati tudi na podnacionalni ravni; |
71. |
se zavezuje k spodbujanju tristranskega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU, Afrike in Kitajske z izkoriščanjem obstoječih stikov ter podpiranjem iskanja novih partnerjev in novih ukrepov decentraliziranega sodelovanja. |
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/34 |
Mnenje Odbora regij Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009: potencialne države kandidatke
(2009/C 211/03)
ODBOR REGIJ
— |
poziva Evropsko komisijo, da vključi več informacij o reformah ter sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve. V poročilih o teh državah zasluži decentralizacija v skladu s pravnim redom Skupnosti in napredkom lokalnih oblasti več pozornosti; |
— |
poziva Evropsko komisijo, da podpre programe za obveščanje državljanov o izzivih, koristih in posledicah prihodnjega članstva EU za njihovo življenje (tč. 3); |
— |
poziva Evropsko komisijo, da si bolj prizadeva za odpravo vizumske ureditve za države, ki so v zadnjem času napredovale pri izpolnjevanju zahtevanih meril, opredeljenih v njihovih časovnih načrtih; |
— |
poziva države članice EU, da tudi v prihodnje podpirajo lokalne oblasti v potencialnih državah kandidatkah pri nadaljnjem povečanju zmogljivosti nepristranske in odgovorne državne uprave; |
— |
poziva vse udeležene države članice, da si še bolj prizadevajo za sprejemanje evropskih vrednot, reform in dialoga kot načina sprave; |
— |
opozarja, da bi morale potencialne države kandidatke dobiti status države kandidatke šele, ko pokažejo napredek v skladu z opredeljenimi merili. |
Poročevalec |
: |
Gordon Keymer (UK/EPP), član okrajnega sveta Tandridgea |
Referenčni dokument
Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009,
COM(2008) 674 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
A. Splošna priporočila
Splošni napredek in časovni okvir
ODBOR REGIJ
1. |
pozdravlja sporočilo Evropske komisije Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009 s poročili o potencialnih državah kandidatkah; |
2. |
poziva Evropsko komisijo, da vključi več informacij o reformah ter sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve. V poročilih o teh državah zasluži decentralizacija v skladu s pravnim redom Skupnosti in napredkom lokalnih oblasti več pozornosti; |
3. |
ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti v potencialnih državah kandidatkah še vedno nekoliko ločene od procesa širitve in ga ne izkoriščajo v celoti, kar neizogibno vpliva na njihove državljane. Evropsko komisijo poziva, da podpre programe za obveščanje državljanov o izzivih, koristih in posledicah prihodnjega članstva EU za njihovo življenje (tč. 3); |
4. |
opozarja na protislovje med spodbujanjem neposrednih stikov med ljudmi in strogo vizumsko ureditvijo. Evropsko komisijo poziva, da si bolj prizadeva za odpravo vizumske ureditve za države, ki so v zadnjem času napredovale pri izpolnjevanju zahtevanih meril, opredeljenih v njihovih časovnih načrtih; |
5. |
poziva države članice EU, da tudi v prihodnje podpirajo lokalne oblasti v potencialnih državah kandidatkah pri nadaljnjem povečanju zmogljivosti nepristranske in odgovorne državne uprave; |
6. |
poziva Evropsko komisijo, da pomaga vladam držav pri obvladovanju sedanje finančne in gospodarske krize, saj bo ta zagotovo imela neposredni vpliv na lokalne oblasti in državljane, ki jim služijo; |
7. |
poziva države članice EU, da zagotovijo stalno podporo procesu širitve, saj „služi strateškim interesom EU glede stabilnosti, varnosti in preprečevanja konfliktov“ (1); |
8. |
poziva vse udeležene države članice, da si še bolj prizadevajo za sprejemanje evropskih vrednot, reform in dialoga kot načina sprave. Še zlasti potencialne države kandidatke poziva, da nadaljujejo reševanje dvostranskih vprašanj, vključno z obmejnimi spori, ter zagotovijo vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb. Za izvajanje teh sprememb so lokalne in regionalne oblasti najbolj primerna raven uprave; |
9. |
podpira razvoj cestnih omrežij in revitalizacijo regionalnih letališč zaradi potencialnih koristi, ki jih prinašajo zaposlovanje, dostop in turizem ter bolj uravnotežen regionalni gospodarski razvoj in prenova; |
10. |
opozarja, da bi morale potencialne države kandidatke dobiti status države kandidatke šele, ko pokažejo napredek v skladu z opredeljenimi merili. |
B. Ugotovitve o posameznih državah
Albanija
ODBOR REGIJ
11. |
pozdravlja zaključek procesa ratifikacije stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med državami članicami EU in Albanijo; |
12. |
pozdravlja prenos pristojnosti za DDV, lokalno obdavčevanje, oskrbo z vodo in sanitarno ureditev ter socialno varstvo in socialno vključevanje s centralne vlade na občine. Vendar je zaskrbljen glede zmožnosti občin za uspešno izvajanje teh novih pristojnosti; |
13. |
meni, da je potrebno takojšnje dodatno povečanje zmogljivosti lokalnih oblasti, združenj lokalnih uprav in zlasti oddelka za javno upravo v okviru centralne vlade, ki je odgovoren za pripravo strategij za upravne reforme lokalnih uprav; |
14. |
ugotavlja, da je zlasti potrebno dodatno povečanje zmogljivosti na področju občinskih finančnih storitev, saj sta pobiranje davkov in dajatev na lokalni ravni zelo omejena, zato upa, da bodo ta vprašanja obravnavana pri prihodnji davčni decentralizaciji. |
Bosna in Hercegovina (BiH)
ODBOR REGIJ
15. |
pozdravlja podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in BiH ter spodbuja oblasti BiH k nadaljnjemu delu v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz sporazuma in v skladu z osnutkom akcijskega načrta za izvajanje; |
16. |
pozdravlja dejstvo, da so nedavne lokalne volitve v BiH potekale v skladu z mednarodnimi standardi za dobro prakso. Kljub temu pa ugotavlja globoke etnične delitve; |
17. |
pozdravlja nedavne reforme lokalne uprave v obeh enotah, s katerimi so uskladili lokalno zakonodajo z Evropsko listino o lokalni samoupravi in priporočili Beneške komisije; |
18. |
obžaluje pomanjkanje komunikacije med vladama entitet v zvezi z vidiki pristopa k EU, kar je negativno vplivalo na hitrost reform in onemogočalo ustrezen pretok informacij do lokalnih uprav; |
19. |
ugotavlja, da občine v Bosni in Hercegovini ne glede na entitete med seboj dobro komunicirajo, in poziva Evropsko komisijo, da tudi v prihodnje podpira „skupne projekte“, zlasti na področju povečanja zmogljivosti lokalnih oblasti in združenj lokalnih uprav. |
Črna gora
ODBOR REGIJ
20. |
pozdravlja prošnjo Črne gore za status kandidatke in poziva države članice EU, da pooblastijo Evropsko komisijo za začetek postopka ocenjevanja; |
21. |
poziva Evropsko komisijo, da podpre pomemben infrastrukturni projekt, gradnjo avtoceste, ki bo povezala sever in jug, saj bo to zelo izboljšalo tudi razvoj občin v Črni gori; |
22. |
ugotavlja omejenost upravnih zmogljivosti lokalnih oblasti ter meni, da je treba povečati zmogljivost teh oblasti in Združenja občin (črnogorskega združenja lokalnih uprav); Evropsko komisijo poziva, da podpre neposredno izmenjavo („peer to peer“) znanja in izkušenj. |
Srbija
ODBOR REGIJ
23. |
pozdravlja vse pogostejša posvetovanja centralne vlade s stalno konferenco mest in občin (srbskim združenjem lokalnih uprav) ter ustanovitev oddelka za vključevanje v EU v okviru stalne konference, ki bo pripravil akcijski načrt za vključitev lokalnih oblasti v proces pridruževanja; |
24. |
poziva srbsko vlado, da nadaljuje proces decentralizacije. Korak v pravo smer bi bil reševanje vprašanja občinske lastnine. Lokalne oblasti v Srbiji zdaj nimajo svoje lastnine; |
25. |
poziva Evropsko komisijo in vlado Srbije, naj z dodatnimi finančnimi sredstvi in usposabljanjem še naprej podpirajo povečevanje zmogljivosti lokalnih oblasti, da bi jim olajšali izvajanje večjega obsega nalog in pristojnosti; |
26. |
poziva Evropsko komisijo, da nadaljuje podporo programom za povečanje zmogljivosti lokalne uprave, kot so program Exchange stalne konference mest in občin v Srbiji. |
Kosovo (v skladu z resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN)
ODBOR REGIJ
27. |
pozdravlja delo, ki ga opravljajo številne mednarodne in lokalne organizacije pri spodbujanju boljše prihodnosti za Kosovo, ter meni, da je pomanjkanje napredka pri decentralizaciji ena od glavnih ovir za demokratično upravo na Kosovu; |
28. |
meni da ljudje na Kosovu potrebujejo konkretna izboljšanja. Potreben je nadaljnji razvoj javnega prevoza in prometnih omrežij, zlasti na področjih, kamor naj bi se vrnili begunci in notranje razseljene osebe; |
29. |
priporoča več dejavnosti za povečanje zaupanja med različnimi etničnimi skupinami na Kosovu in več spodbujanja k sodelovanju v procesu sprejemanja odločitev na lokalni ravni. Še posebej zaskrbljujoča je nizka volilna udeležba. |
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
(1) COM(2008) 674 konč.
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/37 |
Mnenje Odbora regij Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009: države kandidatke
(2009/C 211/04)
ODBOR REGIJ
— |
poudarja svojo polno podporo ukrepom in reformam, ki jih izvajajo države kandidatke, da bi izpolnile pristopna merila; |
— |
poudarja pomen širitvenega procesa za stabilen in demokratičen razvoj držav kandidatk, prav tako pa se zaveda dodane vrednosti za celotno EU; |
— |
opozarja na osrednji pomen, ki ga v stabilizacijsko-pridružitvenih procesih zavzemajo dobrososedski odnosi in regionalno sodelovanje; poziva države kandidatke, naj okrepijo napore za mirno in prednostno reševanje odprtih vprašanj s sosednjimi državami ter iskanje rešitev, ki bodo sprejemljive za vse; |
— |
opozarja na nujnost zgodnjega vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih združenj v proces širitve; meni, da je treba posebno pozornost nameniti javni podpori procesu pridruževanja tako v državah članicah kot državah kandidatkah za članstvo v EU; |
— |
priporoča intenziviranje sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic in držav kandidatk ter meni, da je treba posebno pozornost nameniti javni podpori procesom pridruževanja tako v državah članicah kot državah kandidatkah za članstvo v EU. |
Poročevalka |
: |
Jasmina Vidmar (SI/ALDE), članica mestnega sveta Mestne občine Maribor |
Referenčni dokument
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu –
Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009
COM(2008) 674 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
1. |
poudarja svojo polno podporo ukrepom in reformam, ki jih izvajajo države kandidatke, da bi izpolnile pristopna merila; |
2. |
poudarja pomen širitvenega procesa za stabilen in demokratičen razvoj držav kandidatk, prav tako pa se zaveda dodane vrednosti za celotno EU; |
3. |
ceni napredek, dosežen s številnimi reformami, ki potekajo v državah kandidatkah in krepijo pravno državo ter posodabljajo gospodarske in socialne strukture; |
4. |
meni, da je treba spodbuditi nadaljnji napor in potencial držav kandidatk pri izvajanju reform za tekoče in hitrejše približevanje EU; |
5. |
pozdravlja prizadevanja za izboljšanje kakovosti procesa širitve ter njegovo večjo preglednost, vključno z določitvijo meril uspešnosti kot pogojev za odprtje in zaprtje pogajalskih poglavij; |
6. |
opozarja na osrednji pomen, ki ga v stabilizacijsko-pridružitvenih procesih zavzemajo dobrososedski odnosi in regionalno sodelovanje; poziva države kandidatke, naj okrepijo napore za mirno in prednostno reševanje odprtih vprašanj s sosednjimi državami ter iskanje rešitev, ki bodo sprejemljive za vse; |
7. |
pozdravlja splošen napredek Hrvaške pri sprejemanju in izvajanju reform za članstvo v EU ter meni, da je mogoče predlagani časovni okvir za dosego zaključnega dela pristopnih pogajanj v letu 2009 uresničiti, če bo Hrvaška izpolnila vsa potrebna merila; |
8. |
poudarja potrebo po krepitvi hrvaških prizadevanj pri reformi sodstva, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravicah manjšin, vračanju beguncev in sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; |
9. |
opaža napredek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri reformi sodstva in policije, pri izvajanju zahtev iz Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter pri izgradnji večetnične družbe; |
10. |
se zaveda pomanjkljivosti v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pri izpolnjevanju političnih meril, ki jih Evropska komisija navaja v poročilu o napredku za leto 2008; pozdravlja napredek pri izvajanju svobodnih in poštenih predsedniških in lokalnih volitev v začetku leta 2009, ki so izpolnile večino mednarodnih standardov, zato meni, da bi bilo treba določiti datum za začetek pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, če bo država izpolnila potrebna merila; |
11. |
opaža prizadevanja Turčije za reforme na področju temeljnih svoboščin in pravne države ter jo poziva, da s konstruktivnim stališčem podpre prizadevanja za dosego sporazuma o ponovni združitvi Cipra; |
12. |
opozarja na nujnost zgodnjega vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih združenj v proces širitve; te lahko s svojim znanjem in izkušnjami dodajo nove in dodane vrednosti k pridružitvenemu procesu; |
13. |
pozdravlja dosedanje dobro čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter jih poziva, naj ga še dodatno okrepijo, saj to ob večanju blaginje omogoča tudi neposredne stike ter boljše spoznavanje med ljudmi iz držav članic in nečlanic EU; poudarja priložnosti, ki jih v tem oziru ponuja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, in zato vabi pristojne nacionalne oblasti, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da partnerjem iz držav članic omogočijo sodelovanje v prihodnjih evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje, kot to predvideva tudi Uredba (ES) 1082/2006; |
14. |
pozdravlja bolj usklajeno delovanje mehanizmov podpore IPA s podporo drugih mednarodnih finančnih institucij in donatorjev ter meni, da bo bolj usklajeno delovanje različnih mehanizmov podpore pripomoglo k večanju njihovih učinkov delovanja; |
15. |
priporoča intenziviranje sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic in držav kandidatk ter meni, da je treba posebno pozornost nameniti javni podpori procesom pridruževanja tako v državah članicah kot državah kandidatkah za članstvo v EU; |
16. |
priznava pomen vključevanja sedanjih mrež lokalnih oblasti, kot je NALAS (Mreža združenj lokalnih oblasti jugovzhodne Evrope), v delo Odbora z državami kandidatkami. Vključitev združenja NALAS lahko spodbudi usklajevanje in izmenjavo izkušenj med delovnimi skupinami OR in skupnim posvetovalnim odborom, pristojnim za to regijo, saj bi omogočila primerjavo procesov vključevanja in prizadevanj za decentralizacijo v regiji. |
HRVAŠKA
Napredek države v pristopnem procesu
ODBOR REGIJ
17. |
pozdravlja skorajšnji začetek zaključne faze pogajanj s Hrvaško, če bo država izpolnila pristopna merila; poziva Hrvaško, naj pospeši reforme na več ključnih področjih; |
18. |
meni, da je bil dosežen napredek na področju boja proti korupciji z izboljšanjem pravnega okvira ter aktivnostjo urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu; vendar predstavlja korupcija resen problem, zato priporoča dodatne napore za krepitev koordinacije in neodvisnega nadzora, kakor tudi za krepitev administrativnih zmogljivosti organov za boj proti korupciji; |
19. |
pozdravlja zakonsko zagotovitev in splošno priznanje svobode in pluralnosti medijev; z zaskrbljenostjo spremlja primere fizičnih napadov, groženj in političnih pritiskov na novinarje. Opaža, da so bili sprejeti dodatni ustrezni ukrepi, in poziva oblasti, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe, da bi novinarjem zagotovile varno delovno okolje in jim omogočile svobodno in neodvisno poročanje; |
20. |
ugotavlja, da Hrvaška polno sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, in poziva hrvaške oblasti, naj sodišču omogočijo dostop do preostalih zahtevanih dokumentov; |
21. |
poziva Hrvaško, naj reši mejna vprašanja s Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino; pozdravlja pripravljenost Hrvaške in Slovenije, da rešita mejni spor s pomočjo Evropske komisije v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki ga predvideva Ustanovna listina ZN; |
22. |
meni, da sta izvajanje ustavnega zakona o manjšinah ter sprejetje akcijskega načrta pomemben korak k vzpostavljanju pravnih okvirov za integracijo manjšinskih skupnosti v družbeno življenje; poudarja pomen zagotavljanja ustreznih informacij, finančnih sredstev in administrativne podpore za uspešno izvedbo zakona tudi na lokalni in regionalni ravni; |
23. |
meni, da je bil dosežen napredek na področju vračanja beguncev in notranje razseljenih oseb; poudarja, da so za pospešeno vračanje in integracijo beguncev in razseljenih oseb poleg zagotavljanja ustreznih bivališč potrebni tudi ukrepi za izboljšanje dostopa do trga dela ter zmanjšanje sovražnosti v nekaterih lokalnih okoljih. |
Krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti
ODBOR REGIJ
24. |
pozdravlja ratifikacijo Evropske listine o lokalni samoupravi, vendar meni, da je treba okrepiti napore za polno izvajanje konvencijskih določil; |
25. |
pozdravlja izboljšanje pravnih okvirov na področju javne uprave in meni, da je sprejetje zakona o javnih uslužbencih korak k potrebni depolitizaciji, boljšemu upravljanju ter ureditvi pravic in odgovornosti javnih uslužbencev; |
26. |
opaža, da so lokalne in regionalne oblasti in njihova združenja neustrezno vključeni v postopke sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ko ti določajo delovanje, financiranje in organiziranje lokalnih in regionalnih oblasti. Poziva nacionalne oblasti, da vzpostavijo postopke, ki bodo omogočali ustrezno zastopanost lokalnih in regionalnih oblasti pri sprejemanju zakonodajnih predpisov; |
27. |
meni, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti ter njihova združenja vključeni v procese izvajanja pravnega reda Skupnosti in redno obveščeni o napredku pri pridruževanju; poudarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti temeljito pripravljene za uresničevanje obveznosti in priložnosti bodočega članstva; |
28. |
opozarja na zamude v procesih decentralizacije in poudarja, da je za uspešno izvedbo prenosa pristojnosti na lokalno in regionalno raven nujna ustrezna usposobitev njihovih uprav; |
29. |
ugotavlja, da finančne sposobnosti lokalnih in regionalnih oblasti ne ustrezajo številnim zahtevnim nalogam, ki so nujne zaradi decentralizacije, zato priporoča sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje finančnega položaja lokalnih in regionalnih oblasti; |
30. |
meni, da je treba izboljšati pravni okvir za medobčinsko sodelovanje, da se občinam omogoči medsebojno sodelovanje v decentraliziranih postopkih; |
31. |
podpira pobudo združenj občin in regij za preoblikovanje statusa delovne skupine v skupni posvetovalni odbor z namenom izboljšanja dialoga med lokalnimi in regionalnimi oblastmi Hrvaške s tistimi iz držav članic EU. |
NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Napredek države v pristopnem procesu
ODBOR REGIJ
32. |
pozdravlja napredek, dosežen na nekaterih področjih in pri izvajanju zahtev iz Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ter spodbuja Nekdanjo Jugoslovansko republiko Makedonijo k izpolnjevanju političnih meril in polni izvedbi ključnih prednostnih nalog pristopnega partnerstva; priporoča določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU, če bodo izpolnjena zahtevana merila, vključno z ohranjanjem dobrososedskih odnosov; |
33. |
meni, da naj bi s sprejetjem novega protikorupcijskega programa in akcijskega načrta dosegli napredek na področju boja proti korupciji; opozarja, da je korupcija še vedno razširjen pojav, zato poziva k nadaljnjim naporom za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu; |
34. |
meni, da je Ohridski okvirni sporazum zagotovilo za spoštovanje pravic manjšin, in ceni napredek, dosežen s sprejetjem zakona o jezikih, ki opredeljuje in širi uporabo manjšinskih jezikov. Vendar obžaluje, da ni ustreznejšega napredka na področju pravic romske skupnosti, in opozarja na večkratno diskriminacijo Romov. Pričakuje nadaljnje ukrepe za družbeno integracijo Romov ter zmanjšanje diskriminacije; |
35. |
pozdravlja sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, sklenjen z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, in meni, da bo napredek pri izpolnjevanju meril uspešnosti dovolj velik, da se bo lahko pripravil predlog za ukinitev vizumske obveznosti za državljanke in državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije; |
36. |
spodbuja dobrososedske odnose in ponovno izraža podporo prizadevanjem posrednika Združenih narodov Matthewa Nimetza, povezanim z imenom države; izrecno poziva novo izvoljenega predsednika države k dosegi kompromisnega dogovora med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo o imenu države; poziva nacionalne oblasti v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, naj opustijo ukrepe, ki bi lahko ogrozili prizadevanja za rešitev spora, povezanega z imenom države, ki bi bila sprejemljiva za vse; to vprašanje ne bi smelo vplivati na odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, kljub temu pa bo v pristopnem procesu odločilnega pomena; |
37. |
ocenjuje, da je bil dosežen določen napredek na področju enakopravnosti spolov in pozitivno ocenjuje ustanavljanje komisij za enake možnosti v številnih lokalnih skupnostih. Pričakuje nadaljnje napore pri preprečevanju družinskega in spolnega nasilja, zmanjšanju diskriminacije ter pri zagotavljanju bolj uravnotežene volilne udeležbe; |
38. |
opaža ustanavljanje komisij za odnose med etničnimi skupnostmi na lokalni ravni, čeprav se zaveda težav, ki izhajajo iz njihovega nejasnega mandata in pomanjkanja finančnih sredstev. Poziva oblasti, naj odpravijo ovire za nadaljnje uspešno delo teh komisij. |
Krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti
ODBOR REGIJ
39. |
pozdravlja nadaljevanje fiskalne decentralizacije in nadaljnje zmanjševanje dolgov lokalnih skupnosti ter povišanje stopnje pobranih davkov. Vendar opozarja, da finančna sredstva še zmeraj ne zadoščajo za kakovostno izvajanje nalog na lokalni ravni; |
40. |
pozdravlja sprejetje zakona o regionalnem razvoju in poziva k zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev za vzpostavljanje in ohranjanje enakomernega regionalnega razvoja; poziva tudi k ustanovitvi svetov za regionalni razvoj in poudarja pomen povečanja možnosti koordiniranja med različnimi administrativnimi strukturami; |
41. |
opaža potrebo po učinkovitejšem in doslednejšem dialogu med nacionalno oblastjo in lokalnimi oblastmi na področjih, pomembnih za razvoj in delovanje lokalnih oblasti, na primer pri izobraževanju in državnih nepremičninah, in priporoča okrepitev takšnega dialoga; |
42. |
poudarja pomen vzpostavitve ustreznih instrumentov za krepitev administrativnih zmogljivosti lokalnih oblasti ter povečanje preglednosti in odgovornosti lokalnih uprav; |
43. |
opaža nadaljevanje procesa decentralizacije in meni, da je treba proces pospešiti. Poudarja, da lahko decentralizacija pristojnosti in nalog ob neustreznem financiranju ogrozi kakovost izvajanja nalog in storitev, zato pričakuje zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za izvajanje decentraliziranih nalog; |
44. |
je seznanjen s pripravljenim osnutkom zakona o medobčinskem sodelovanju in priporoča njegovo čimprejšnje sprejetje; |
45. |
meni, da je bil dosežen določen napredek pri reformi javne uprave, in poudarja pomen vzpostavitve ustreznih instrumentov za povečanje administrativnih zmogljivosti lokalnih oblasti ter za bolj pregledne dejavnosti lokalnih administracij; |
46. |
opaža, da so bile sprejete spremembe v nacionalnem sistemu za koordinacijo izobraževanja in strategija izobraževanja javnih uslužbencev na lokalni in regionalni ravni. Meni, da je za uspešno in kakovostno izobraževanje javnih uslužbencev treba v sistem izobraževanja vključiti ZELS (združenje občin); |
47. |
pozdravlja dejstvo, da je že več kot 70 občin sprejelo etične kodekse za javne uslužbence na lokalni ravni, ki so zaveza lokalnih uslužbencev k višjim standardom dela, ter poziva ostale, da temu področju namenijo ustrezno in nujno pozornost. |
TURČIJA
Napredek države v pristopnem procesu
ODBOR REGIJ
48. |
pozdravlja zavezo vlade k nadaljevanju pristopnega procesa in pričakuje, da bodo pripravljene učinkovite politične in ustavne reforme, ki bodo Turčijo še bolj približale mednarodnim in evropskim standardom; meni, da so potrebni dodatni napori za spoštovanje različnosti in reševanje problemov skozi dialog in kompromis; |
49. |
ugotavlja, da je bil na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu dosežen omejen napredek; poudarja, da je za izboljšanje na tem področju ob sprejetju temeljnih dokumentov in vzpostavitvi ustreznih institucionalnih okvirov potrebna tudi polna politična podpora; |
50. |
poudarja, da pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo ostajajo prednostna naloga, glede na precejšnjo finančno podporo EU Turčiji, katere namen je državi pomagati pri soočanju z ogromnim porastom tokov nezakonitih migrantov, ki prek njenega ozemlja vstopajo v EU. Pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu se morajo čim prej ponovno začeti, da bo sporazum čim hitreje sprejet. Odbor tudi ugotavlja, da je v zvezi s tem posebnega pomena ustrezno in učinkovito izvajanje sprejetih dvostranskih sporazumov z državami članicami; |
51. |
poudarja, da je treba pospešiti ratifikacije mednarodnih instrumentov za zaščito človekovih pravic in svoboščin ter pričakuje čimprejšnjo odločitev ustavnega sodišča in vzpostavitev instituta varuha človekovih pravic; |
52. |
pozdravlja prizadevanja za boljšo zaščito svobode izražanja, pri tem pa poudarja, da je treba pospešiti izvajanje s tem povezanih zakonodajnih sprememb ter ukiniti vse omejitve ali ovire za svobodo tiska in svobodo zbiranja; |
53. |
pozdravlja začetek oddajanja televizijskega programa v kurdskem jeziku ter načrte za oddajanje v armenščini; opozarja, da standardi EU pri zagotavljanju kulturne in verske raznolikosti ter spoštovanju in zaščiti manjšin niso v celoti uresničeni, zato pričakuje ustrezne zakonske in dejanske korake k uveljavitvi polnega spoštovanja manjšinskih pravic; |
54. |
poudarja polno uveljavitev enakopravnosti žensk v političnem življenju, izobraževalnih procesih, pri dostopu do trga dela in zdravstvenih storitvah ter poziva k izvajanju določil zakona o občinah, ki določajo ustanovitev in število zavetišč za ženske kot nujnih varnih območij za zaščito žensk pred domačim nasiljem in umori iz časti; |
55. |
poudarja, da je treba za zagotavljanje javnega reda in miru uporabljati izključno strukture in ukrepe, ki so v skladu z načeli pravne države, in da mora imeti država monopol nad uporabo sile, katere izvajanje je v pristojnosti državnih organov in se ne sme prenesti na skupine civilnega prebivalstva; |
56. |
poudarja potrebo po razumni rešitvi ciprskega vprašanja na podlagi resolucij Varnostnega sveta ZN in načel, na katerih temelji Evropska unija; pozdravlja ponovno zavezanost voditeljev obeh ciprskih skupnosti za iskanje rešitve in podpira trenutna pogajanja voditeljev obeh skupnosti; |
57. |
v zvezi z odnosi med Grčijo in Turčijo poudarja, da se je Turčija zavezala k dobrososedskim odnosom, zato poziva turško vlado, naj si prizadeva za mirno rešitev vseh odprtih sporov v skladu z Ustanovno listino ZN, drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter dvostranskimi sporazumi in obveznostmi. |
Krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti
ODBOR REGIJ
58. |
poudarja pomen čim zgodnejšega vključevanja lokalnih oblasti v pristopne procese ter v pripravo in izvedbo potrebnih reform in pravnih prilagoditev ter priporoča ustrezno informiranje in usklajenost med lokalno in nacionalno ravnjo; |
59. |
pozdravlja sprejetje predlogov sprememb zakonov o lokalni upravi in pričakuje, da bodo omogočile učinkovitejše delovanje in organiziranje občin; |
60. |
pozdravlja krepitev finančnih zmogljivosti občin s sprejetjem zakona o povečanju občinskih prihodkov in izvajanje zakonov o lokalni upravi; pričakuje nadaljnje aktivnosti za finančno krepitev občin z namenom učinkovitega izvajanja njihovih pristojnosti; |
61. |
obžaluje, da ni napredka pri sprejemanju okvirnega zakona o javni upravi, in opozarja na pomembnost decentralizirane uprave pri izvajanju nalog za državljane; |
62. |
meni, da so potrebni dodatni napori za vzpostavitev učinkovitega delovanja mestnih svetov kot platforme za aktivno sodelovanje prebivalcev pri oblikovanju odločitev lokalnih oblasti; |
63. |
poudarja pomen decentralizacije oblasti ter ustreznega povečanja usposobljenosti lokalnih oblasti za izvajanje decentraliziranih pristojnosti ter krepitev sistema odgovornosti in preglednosti; |
64. |
obžaluje, da je pri nedavnih lokalnih volitvah zlasti na kurdskih območjih prišlo do nasilja, v katerem je izgubilo življenje več ljudi, zato poziva pristojne oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da v prihodnje zagotovijo svobodne, demokratične in transparentne volitve, ki bodo potekale v miru; |
65. |
ponovno poudarja potrebo po ustanovitvi skupnega posvetovalnega odbora med OR in Turčijo kot pomembnega instrumenta izmenjave izkušenj, znanja ter informacij o procesih vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v procese pridruževanja EU. |
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/43 |
Mnenje Odbora regij krepitev globalnega pristopa k vprašanju migracij: izboljšanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja
(2009/C 211/05)
ODBOR REGIJ
— |
meni, da so lokalne in regionalne oblasti prve pri pripravi, izvajanju, ocenjevanju in spremljanju politike priseljevanja in jih je zato pri njenem razvoju treba obravnavati kot nepogrešljive partnerje; |
— |
poudarja, da morajo države članice in institucije Skupnosti spodbujati tesnejša partnerstva med institucijami; |
— |
meni, da je treba namenjati več pozornosti krepitvi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ker imajo odločilno vlogo pri snovanju in upravljanju politike priseljevanja ter še posebej pri spodbujanju sodelovanja z upravami tretjih držav, pristojnih za zaposlovanje in priseljevanje. Na ta pristop je Odbor regij opozoril že v svojih prejšnjih mnenjih; |
— |
opozarja, da bi bilo treba v obravnavo migracijskih vprašanj vključiti že obstoječe instrumente in institucionalne strukture, kot so pobuda Odbora regij Evro-sredozemska regionalna in lokalna skupščina (ARLEM), Svet Evrope in druge tovrstne mreže; |
— |
poudarja potrebo po boljšem vključevanju migrantov v družbe gostiteljice, saj so priseljenci odločilni akterji tako pri razvoju države, iz katere prihajajo, kot države, ki je njihov cilj; |
— |
poleg tega poudarja, da so potrebni skupni napori za zagotovitev boljšega upravljanja zunanjih mej EU, predvsem južnih zunanjih morskih mej, in vseh drugih regij, izpostavljenih množičnemu pritoku migrantov, ki prihajajo v humanitarno kritičnem stanju; |
— |
poudarja vlogo mreže uradnikov za zvezo na področju priseljevanja pri uresničevanju ciljev, navedenih v sporočilu. Obenem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pristojne lokalne in regionalne oblasti vključene v izmenjavo najboljših praks ter da ji bodo ta izmenjava in informacije, zbrane prek mreže, lahko koristile; |
— |
pozdravlja razširitev koncepta globalnega pristopa na druge države in regije, kot npr. Azijo, Latinsko Ameriko in Karibe, ter spodbuja Evropsko komisijo, naj nadaljuje v tej smeri in opozarja na potrebo po opredelitvi podrobnosti dialoga s temi regijami, s tem pa utira pot za tesnejše sodelovanje in usklajevanje z Afriko ter južnimi in jugovzhodnimi regijami v soseščini EU. |
Poročevalec |
Arnoldas Abramavičius (LT/EPP), župan okrožja Zarasai |
Referenčni dokument
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o krepitvi globalnega pristopa k vprašanju migracij: izboljšanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja
COM(2008) 611 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
Vloga lokalnih in regionalnih oblasti
ODBOR REGIJ
1. |
meni, da so lokalne in regionalne oblasti prve pri pripravi, izvajanju, ocenjevanju in spremljanju politike priseljevanja in jih je zato pri njenem razvoju treba obravnavati kot nepogrešljive partnerje; |
2. |
spominja, da imajo lokalne in regionalne oblasti na tem področju skupne ali pa tudi izključne pristojnosti. Zato bi moralo biti posvetovanje držav članic in Evropske komisije z njimi obvezno, in sicer tako v predzakonodajnem postopku kot tudi v posvetovalnem postopku, v katerega je vključen Odbor regij; |
3. |
poudarja, da morajo države članice in institucije Skupnosti spodbujati tesnejša partnerstva med institucijami; |
4. |
meni, da je treba namenjati več pozornosti krepitvi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ker imajo odločilno vlogo pri snovanju in upravljanju politike priseljevanja ter še posebej pri spodbujanju sodelovanja z upravami tretjih držav, pristojnih za zaposlovanje in priseljevanje. Na ta pristop je Odbor regij opozoril že v svojih prejšnjih mnenjih (1); |
5. |
obžaluje, da pomembna vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri čezmejnem ozemeljskem sodelovanju na področju priseljevanja ni dovolj priznana; |
6. |
opozarja, da bi bilo treba pripraviti temeljitejšo oceno pobud, kot je npr. raziskovanje novih znanstvenih metod zbiranja in izmenjave informacij o migracijskih tokovih, ter politik vključevanja in njihovih posledic za finančne in upravne obremenitve lokalnih in regionalnih oblasti; |
7. |
poziva Evropsko komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje zbiranja in razširjanja zanesljivih, svežih kvantitativnih in kvalitativnih informacij, ki so lahko glavni vir za pripravo priseljenskih profilov posameznih držav članic; |
8. |
pozdravlja zamisel, da je treba izrecno opozoriti na potrebno povečanje človeških in finančnih virov za spremljanje izvajanja obstoječe zakonodaje, saj je to eden osrednjih elementov za doseganje boljšega regulativnega okolja; |
9. |
meni, da bi bilo treba namero Komisije, da podpre organizacije, ki delajo z migranti v državah izvora, neposredno usmeriti v lokalni in regionalni okvir, da bi izboljšali poznavanje možnosti v državah, iz katerih prihajajo migranti. Zato priporoča vključitev lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovih nacionalnih združenj, še zlasti v partnerskih, a tudi v tretjih državah, v skupno izvajanje politike priseljevanja; |
10. |
opozarja, da bi bilo treba v obravnavo migracijskih vprašanj vključiti že obstoječe instrumente in institucionalne strukture, kot so pobuda Odbora regij Evro-sredozemska regionalna in lokalna skupščina (ARLEM), Svet Evrope in druge tovrstne mreže; |
11. |
v zvezi z opredeljevanjem politik preseljevanja priporoča vključujoč pristop, tako da bi sporočilo Evropske komisije moralo izrecno omeniti vse udeležene akterje na lokalni, regionalni in osrednji ravni, ki prispevajo k snovanju politik in k njihovemu učinkovitemu izvajanju; |
12. |
opozarja, da so sklepi srečanja na vrhu regij in mest 2009 v Pragi zahtevali integriran in obsežen pristop k migraciji in vključevanju na temelju prizadevanj lokalnih in regionalnih oblasti; |
13. |
meni, da skupna evropska politika priseljevanja na področjih, na katerih se to zdi državam članicam upravičeno, ne sme onemogočati bolj velikodušne ureditve v posamezni državi. |
Krepitev globalnega pristopa k vprašanju migracij
Splošna priporočila
ODBOR REGIJ
14. |
meni, da je politika priseljevanja EU v svojem bistvu medsektorska naloga s številnimi vidiki in so zato zanjo pristojne tako Evropska unija kot različne ravni upravljanja v posameznih državah članicah in tretjih državah. Vse morajo sodelovati na podlagi načel demokracije, subsidiarnosti, solidarnosti in medsebojnega zaupanja ter v skladu s posebnostmi različnih regionalnih in lokalnih razmer ob ohranjanju človekovih pravic in temeljnih vrednot Evropske unije; |
15. |
pozdravlja namero o spodbujanju skladnega globalnega pristopa k vprašanju migracij, pri katerem je eden osrednjih vidikov krepitev političnega dialoga in praktičnega sodelovanja med državami članicami, tretjimi državami in regijami. Vendar je treba zagotoviti skladnost z načeli in krovnimi cilji socialne, gospodarske in razvojne politike EU; |
16. |
poudarja, da ostajajo v veljavi smernice, opredeljene v prejšnjih dokumentih EU, še posebej glede treh sestavin (dobrega upravljanja zakonitega priseljevanja, boja proti nedovoljenemu priseljevanju, razmerja med priseljevanjem in razvojem) in nujnosti njihovega uravnoteženega izvajanja; |
17. |
opozarja, da so v sporočilu Evropske komisije omenjene samo ravni EU in posameznih držav; poudarja, da je treba nameniti več poudarka lokalnim in regionalnim oblastem in njihovi vlogi pri izvajanju globalne politike priseljevanja; |
18. |
zahteva več pozornosti za posebno negotove razmere priseljenk, katerih položaj je Odbor regij že obravnaval v svojem mnenju iz leta 2007 (CdR 296/2007); |
19. |
podpira sklepe Evropskega sveta iz decembra 2008 (2) in ponavlja, da je pri financiranju potrebna večja skladnost, da bi zagotovili hitro izvajanje predvidenih ukrepov. Priporoča uporabo obstoječih skladov Skupnosti za izboljšanje sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz EU ter njihovimi partnerji iz držav izvora. |
Zakonite gospodarske migracije in mobilnost
ODBOR REGIJ
20. |
se strinja, da mora mobilnost ostati odločilen element zakonitih migracij in da jo morajo lokalne in regionalne oblasti še naprej spodbujati tako kot razširitev pilotnih projektov partnerstev za mobilnost, npr. po zgledu tistih z Moldavijo in Zelenortskimi otoki; |
21. |
poziva lokalne in regionalne oblasti, naj se vključijo v zbiranje podatkov o zakonitih migracijskih tokovih, ki se objavljajo prek interaktivnih spletnih portalov, kot so načrtovani portal EU o priseljevanju, portal EU o poklicni mobilnosti, mreža EURES, evropski portal za mobilnost raziskovalcev in evropska migracijska mreža. To lahko prispeva k boljšemu upoštevanju lokalnih in regionalnih posebnosti pri razvoju politik priseljevanja; |
22. |
podpira predloge Komisije, da podpre pobude za spodbujanje prožnejših in učinkovitejših rešitev za migrante na področju dela, med drugim tudi s proučitvijo novih pobud o prenosljivosti pokojninskih pravic, priznavanju spričeval iz tujine in socialnem vključevanju migrantov; |
23. |
poudarja potrebo po boljšem vključevanju migrantov v družbe gostiteljice, saj so priseljenci odločilni akterji tako pri razvoju države, iz katere prihajajo, kot države, ki je njihov cilj; |
24. |
pozdravlja vzpostavitev mreže migracijskih opazovalnic, kot je predvideno v sklepih Sveta za splošne zadeve z dne 8. decembra 2008. S tem bi se izboljšal status priseljenskih profilov kot odločilnega instrumenta za skupno politiko EU na področju priseljevanja. Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti neposredno vključene v delo teh opazovalnic in delovati kot glavni akterji pri njihovem vzpostavljanju ter izvajanju njihovih ukrepov. |
Boj proti nedovoljenemu priseljevanju
ODBOR REGIJ
25. |
pozdravlja podaljšanje mandata agencije Frontex, da bi tretjim državam pomagali pri nadzoru mej, kot je Odbor regij že zahteval v enem svojih mnenj (CdR 210/2008); |
26. |
podpira zamisel, predloženo v Evropskem paktu o priseljevanju in azilu, da se preuči vzpostavitev evropskega sistema mejnih straž; |
27. |
opozarja, da bi moralo sporočilo Komisije omeniti vključevanje lokalnih in regionalnih uprav – zlasti tistih, ki so najbolj izpostavljene migracijskim tokovom – v skupine za hitro posredovanje na mejah; |
28. |
poudarja, da so potrebni skupni napori za zagotovitev boljšega upravljanja zunanjih mej EU, predvsem južnih zunanjih morskih mej, in vseh drugih regij, izpostavljenih množičnemu pritoku migrantov, ki prihajajo v humanitarno kritičnem stanju; |
29. |
poudarja vlogo mreže uradnikov za zvezo na področju priseljevanja pri uresničevanju ciljev, navedenih v sporočilu. Obenem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pristojne lokalne in regionalne oblasti vključene v izmenjavo najboljših praks ter da ji bodo ta izmenjava in informacije, zbrane prek mreže, lahko koristile; |
30. |
soglaša s predlogom Komisije, da se v boju proti trgovanju z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, nameni prednost izvajanju akcijskega načrta iz Ouagadougouja, pri katerem je vloga lokalnih in regionalnih združenj za razvoj akcijskih načrtov in strategij proti trgovanju z ljudmi odločilnega pomena. |
Migracije in razvoj
ODBOR REGIJ
31. |
podpira partnerske programe med delodajalci javnega in zasebnega sektorja ter institucijami iz držav članic EU ter državami izvora migrantov, s čimer se spodbuja krožna migracija in prepreči „beg možganov“. Lokalne in regionalne oblasti bi lahko s svojimi dragocenimi izkušnjami in znanjem migrantom pomagale pri ponovnem vključevanju v domače trge dela; |
32. |
soglaša s predlogom Komisije, da se pridobi boljše razumevanje obsega in posledic „bega možganov“. To je v skladu s specifičnimi zahtevami lokalnih in regionalnih oblasti v enem prejšnjih mnenj OR (CdR 296/2007); |
33. |
poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za preučitev povezave med podnebnimi spremembami in migracijami; |
34. |
poudarja pomen lokalnih in regionalnih oblasti za spodbujanje teritorialnega gospodarskega razvoja, demokratizacije in dobrega upravljanja ter pomen njihove vključitve v pripravo in izvajanje programov sodelovanja na področju migracij; |
35. |
pozdravlja vlogo Skupne pobude Evropske komisije in Združenih narodov za migracije in razvoj (Joint Migration and Development Initiative, JMDI) v podporo organizacijam civilne družbe in lokalnim oblastem pri njihovih prizadevanjih, da prispevajo k povezavi med migracijami in razvojem ter dosežejo čim večje pozitivne sinergijske učinke med lokalnimi in regionalnimi akterji; |
36. |
poudarja, da bi sodelovanje lokalnih in regionalnih skupnosti prek njihovih regionalnih združenj v mrežah in platformah za sodelovanje ter vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti ter združenj iz tretjih držav znatno prispevalo k učinkovitemu sodelovanju pri usposabljanju uradnikov kazenskega pregona, pri programih partnerstev, zbiranju in razširjanju podatkov ter spremljanju migracijskih tokov in podobnih projektov; |
37. |
poudarja pomen vzpostavljanja stalnih platform za sodelovanje, dialog in izmenjavo med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter zvezami, zlasti v severnem, južnem in vzhodnem Sredozemlju. Ustanovitev Evro-sredozemske regionalne in lokalne skupščine bi bila lahko zgled za nadaljnji razvoj; |
38. |
poudarja, da je treba namenjati bolj sistematično pozornost vlogi diaspor in njihovemu prispevku k razvoju svojih držav izvora, na primer s pošiljanjem denarja in razvojem združenj ter njihovim mreženjem. |
Geografski pristop
ODBOR REGIJ
39. |
podpira stališče Sveta Evropske unije (3), da je treba preučiti vzpostavitev tristranskega dialoga med državami izvora, tranzitnimi in ciljnimi državami z različnih geografskih območij, pri tem pa bi bilo treba uporabljati in razširjati že obstoječe instrumente, kot so npr. partnerstva za mobilnost, dvostranski kanali, okviri sodelovanja kot npr. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Economic Community of West African States, ECOWAS), Rabatski proces, pilotna partnerstva za mobilnost itd. Konkretne instrumente in sredstva bi bilo treba diverzificirati v skladu s praktičnimi potrebami posameznih regij in tretjih držav ter njihovimi konkretnimi potrebami in možnostmi; |
40. |
pozdravlja razširitev koncepta globalnega pristopa na druge države in regije, kot npr. Azijo, Latinsko Ameriko in Karibe, ter spodbuja Evropsko komisijo, naj nadaljuje v tej smeri in opozarja na potrebo po opredelitvi podrobnosti dialoga s temi regijami, s tem pa utira pot za tesnejše sodelovanje in usklajevanje z Afriko ter južnimi in jugovzhodnimi regijami v soseščini EU. |
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
(1) Mnenje OR o skupni politiki priseljevanja za Evropo, CdR 210/2008 fin.
(2) Sklepi predsedstva, 16041/08 rev 1.
(3) 2914. seja Sveta za splošne zadeve, Bruselj, 8.12.2008, točka 22.
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/47 |
Mnenje Odbora regij nov zagon za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti
(2009/C 211/06)
ODBOR REGIJ
— |
uradno priznava, da so bile politike za zaustavitev zmanjšanja biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010 neuspešne, zato je potrebna proaktivna strategija, ki mora biti zastavljena „sistemsko“ in jo je treba zelo dolgoročno podpirati, tj. še precej po letu 2010. V tej strategiji bodo morale biti polno vključene lokalne in regionalne oblasti, države članice pa jim bodo morale zagotoviti potrebna pravna in finančna sredstva; |
— |
poziva Evropsko unijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj vzpostavijo strog sistem pogojevanja subvencij in pomoči s skladnostjo z okoljskimi predpisi. Hkrati poziva Komisijo, naj spodbudi revizijo davčnega sistema v državah članicah pa tudi prilagoditev nacionalnih pomoči, da bi se bolje podprla biotska raznovrstnost; |
— |
meni, da je treba mrežo območij Nature 2000 v večini držav utrditi, in poziva države članice, da prevzamejo odgovornost za svoja morska območja in podtalne vodne vire. Treba je oblikovati in izvajati prilagojene načrte upravljanja za območja Nature 2000, ki vključujejo lokalne in regionalne oblasti ter lastnike zasebnih zemljišč in virov; |
— |
poziva k takojšnji ustanovitvi okoljske mreže, resnične naravne infrastrukture, in k temu, da se zagotovi, da noben ukrep boja proti emisijam toplogrednih plinov ne bo škodoval biotski raznovrstnosti. Meni tudi, da je lahko strategija boja proti invazivnim vrstam učinkovita zgolj na evropski ravni; |
— |
meni, da je uspeh strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti mogoče zagotoviti le z vključitvijo splošne javnosti, in želi k sodelovanju pritegniti lokalne in regionalne oblasti ter spodbuditi, da se jim zagotovi pomoč pri oblikovanju programov ozaveščanja in kakovostnega usposabljanja. |
Poročevalec |
: |
René Souchon (FR/PES), predsednik regionalnega sveta Auvergne |
Referenčna dokumenta
Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Srednjeročna ocena izvajanja akcijskega načrta ES za biotsko raznovrstnost
COM(2008) 864 konč.
ter
Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj strategije EU za invazivne vrste
COM(2008) 789 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
1. |
na podlagi mnenj znanstvenikov in raziskovalcev ugotavlja, da je izginevanje živih vrst, tako rastlinskih kot živalskih, veliko hitrejše, kot je bilo kadarkoli prej; |
2. |
ugotavlja, da je biotska raznovrstnost, zlasti zaradi delovanja ekosistemov, bistvena za preživetje človeštva v prihodnosti, pa tudi že za sedanjo generacijo; |
3. |
opaža vpliv podnebja na dinamiko in porazdelitev živih vrst; |
4. |
opaža, da človek ni zmožen živeti v zgolj rudninskem okolju, na podlagi česar sklepa, da bodo imele spremembe ali zmanjševanje biotske raznovrstnosti za človeštvo grozljive posledice; |
5. |
že opaža negativne socialne in gospodarske učinke izgube biotske raznovrstnosti in zmanjšanega delovanja ekosistemov; |
6. |
ugotavlja, da so najpomembnejši razlogi za zmanjševanje biotske raznovrstnosti umetno spreminjanje sestave tal, drobljenje naravnih območij ter razvoj eksotičnih rastlinskih in živalskih vrst, intenzivnejše kmetijstvo, podnebne spremembe in različne vrste onesnaženja; |
7. |
ugotavlja, da je treba biotsko raznovrstnost upravljati in zaščititi na regionalni in lokalni ravni, da bi jo ohranili na globalni ravni, ter priznava, da je za to treba združiti vse lokalne akterje, ki sodelujejo pri zaščiti biotske raznovrstnosti: zlasti podjetja, združenja, lastnike in upravljavce podeželskih območij, znanstvenike, oblikovalce politik, lokalne ter regionalne oblasti. |
Splošne ugotovitve in vloga lokalnih in regionalnih oblasti
ODBOR REGIJ
8. |
meni, da so lahko posledice izgube biotske raznovrstnosti za človeštvo izjemno nevarne, tako kot posledice podnebnih sprememb; |
9. |
uradno priznava, da so bile politike za zaustavitev zmanjšanja biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010 neuspešne, kar je mogoče pripisati velikemu razkoraku med izraženimi ambicijami ter dejanskimi ukrepi in načini izvajanja; |
10. |
kljub temu opaža, da so bili nekateri posamezni ukrepi uspešni, na primer načrti zaščite nekaterih rastlinskih ali živalskih vrst (jastreb, vidra, grivasta gos (Branta bernicla) itd.) in habitatov (aluvialni gozdovi v Porenju, Temza itd.) ter načrti upravljanja, ki so bili izvedeni v nekaterih označenih predelih; |
11. |
meni, da je treba obvezno dati nov zagon strategijam in programom za trajnostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in delovanje ekosistemov, npr. v okviru izvajanja Evropske konvencije o krajini v vseh državah članicah, da bodo uporabljena sredstva dejansko dala oprijemljive rezultate; |
12. |
zato meni, da je treba regionalne in lokalne oblasti v veliki meri vključiti v proces opredeljevanja in izvajanja programov ter jim tako v smislu trajnostnega razvoja zagotoviti pravna in finančna sredstva v skladu z njihovimi odgovornostmi; |
13. |
opaža, da je odnos različnih družb do naravnih virov in okolij (uporaba ali izkoriščanje virov, tal, uporaba prostora itd.) povezan z dojemanjem narave v kulturi oziroma tradiciji, in poziva EU, naj razvije novo kulturno vizijo biotske raznovrstnosti, tako da globalno popolnoma poveže etični pristop, zlasti vezan na temeljno vrednost narave, dediščine človeštva, in bolj utilitarističen pristop, ki ga zlasti upravičuje delovanje ekosistemov; |
14. |
ugotavlja, da je za ohranjanje biotske raznovrstnosti in delovanja ekosistemov (zaščita pred erozijo tal, čiščenje voda itd.) potrebna proaktivna strategija, ki mora biti zastavljena „sistemsko“ (torej v smislu povezovanja več različnih elementov, ki so med seboj dinamično povezani) in jo je treba zelo dolgoročno podpirati, tj. še precej po letu 2010. V tej strategiji bodo morale biti polno vključene lokalne in regionalne oblasti; |
15. |
želi, da ohranitev biotske raznovrstnosti postane povezovalni element upravljanja in urejanja zemljišč tako na podeželju kot v mestih ter da to ostane še precej po letu 2010; |
16. |
želi, da ohranjanje biotske raznovrstnosti postane in tudi po letu 2010 ostane ključni element evropskih politik, strategij in programov. Kot horizontalna tema mora postati vodilo za zagotavljanje nujno potrebne dejanske usklajenosti različnih politik urejanja in uporabe zemljišč, kar zahteva tesno sodelovanje različnih direktoratov Komisije in močno mobilizacijo regionalnih in lokalnih oblasti; |
17. |
pozdravlja natančnost metode, razvite v sodelovanju med državami članicami in Komisijo, ki je pripravila srednjeročno oceno s povzetkom stanja na področju biotske raznovrstnosti in uresničevanja akcijskih programov; ta metoda je osnovana na samoocenjevanju držav članic pri izvajanju projektov, ki ga Komisija nato združi v celovito vizijo; |
18. |
pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta o potrebi po evropski mreži naravnih območij, imenovanih območja neokrnjene narave ali „divjine“, ki jih človeška dejavnost skoraj ni spremenila, ki je bila soglasno sprejeta 3. februarja 2009 (2008/2210(INI)); pozdravlja konferenco o divjini in velikih območjih naravnih habitatov v Evropi, ki jo je češko predsedstvo organiziralo 27. in 28. maja 2009; |
19. |
opaža, da so v skladu z načelom subsidiarnosti za trajnostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in delovanja ekosistemov hkrati potrebni ukrepi na lokalni ravni in globalno upoštevanje zahtev delovanja ekosistemov, ki segajo prek upravnih meja in od katerih so še posebej odvisne storitve, ki se zagotavljajo prebivalcem; |
20. |
poziva države članice k doslednemu izvajanju določb strateške okoljske presoje (Direktiva 2001/42/ES) in presoje vplivov na okolje (Direktiva 85/337/ES) ter postopka Nature 2000 za čim večje zmanjšanje pritiska na naravna območja in biotsko raznovrstnost; |
21. |
meni, da je za dosego cilja – zaustavitve zmanjševanja biotske raznovrstnosti – potrebna velikopotezna strategija. Strategija mora tako zajeti gospodarski in finančni vidik ter pritegniti lokalne in regionalne oblasti ter lastnike zemljišč. Potrebne strategije je treba oblikovati in izvajati na različnih ravneh delovanja naravnih sistemov, da bi zagotovili njihovo nujno potrebno usklajenost in da bi jih vsi sprejeli; |
22. |
poziva Evropsko unijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj vzpostavijo strog sistem pogojevanja subvencij in pomoči s skladnostjo z okoljskimi predpisi, na podlagi jasnih kazalcev, kot so tisti, ki jih razvijajo v okviru SEBI-2010 in vključujejo biotsko raznovrstnost ter medsebojne povezave v okviru le-te; |
23. |
poziva Komisijo, naj v mejah svojih pristojnosti spodbudi revizijo davčnega sistema v državah članicah pa tudi prilagoditev nacionalnih pomoči, namenjenih podjetjem ter lokalnim in regionalnim oblastem, da bi se bolje podprla biotska raznovrstnost, na primer z zmanjšanjem DDV za proizvode ekološkega kmetovanja ali proizvode, proizvedene na območjih Nature 2000. Dejansko je zaželeno: |
23.1 |
po eni strani zmanjšanje ali celo odprava dajatev in davkov, ki škodljivo vplivajo na biotsko raznovrstnost, da bi zagotovili notranjo skladnost zakonov z nacionalnimi kodeksi v prid biotski raznovrstnosti; |
23.2 |
po drugi strani pa okrepitev subvencij in razširitev področja uporabe oprostitve davka, ki ugodno vplivata na ravnanje v korist biotske raznovrstnosti; |
24. |
poziva Komisijo, naj v okviru trenutnih razmišljanj na evropski ravni glede revizije meril, ki se uporabljajo za izračun BDP (ta meri samo finančne tokove in ne velikosti zalog kapitala) poleg meril zdravja in dobrobiti prebivalstva upošteva tudi zahteve po ohranitvi biotske raznovrstnosti in z njo povezanega delovanja ekosistemov; na primer stroške dela, ki jih povzročijo naključna ali nenaključna onesnaženja, bi bilo treba odšteti, ne pa prišteti, kot se trenutno počne; |
25. |
poziva k pospešenemu nadaljevanju izvajanja ukrepov za zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti tudi po letu 2010; |
26. |
meni, da je treba v odziv na gospodarsko krizo, proti kateri se je treba bojevati z obsežnimi ukrepi za prestrukturiranje, v celoti vključiti parametre biotske raznovrstnosti. Pomen tega okoljskega vprašanja je treba bolj upoštevati na vseh teritorialnih ravneh in predvsem tudi pri vseh gospodarskih dejavnostih. |
Biotska raznovrstnost v Evropski uniji
ODBOR REGIJ
27. |
poudarja, da so nujno potrebni odločni in usklajeni ukrepi na evropski ravni, razširjeni tudi na lokalno in regionalno raven, zlasti na regije, da se jih približa državljanom; |
28. |
poudarja izvirnost in pomen projekta Natura 2000, ki tesno povezuje znanstvenike in politične predstavnike ter katerega cilj je trajnostna uporaba naravnih virov. Pozdravlja območja, ki so postala del Nature 2000 in obsegajo okoli 20 % evropskega ozemlja; |
29. |
vendar meni, da je treba mrežo območij v okviru posebnega ohranitvenega območja (Direktiva o habitatih št. 92/43/EGS) in posebnega zaščitenega območja (Direktiva o pticah št. 79/409/EGS) v večini držav utrditi: pomanjkanje referenčnih znanstvenih podatkov onemogoča celostno oceniti, ali kopenska območja Nature 2000 izpolnjujejo merila direktiv o habitatih in pticah. Poleg tega poziva države članice, da prevzamejo odgovornost za svoja morska območja in podtalne vodne vire; |
30. |
poudarja poseben pomen ekosistemov v rečnih ustjih, ki so ključni habitati za biotsko raznovrstnost tako sladkovodnih kot morskih ekosistemov, in poziva, naj se jim posveti več pozornosti, tako da se vsaj za tiste v okviru omrežja Nature 2000 sprejme obvezni celostni načrt gospodarjenja; |
31. |
poudarja, da je treba večjo pozornost posvetiti kakovosti tal in njihovi biotski raznovrstnosti; tla so dejansko edini element ekologije na planetu, skozi katerega se pretakajo vsi tokovi snovi in energije v okviru dinamike ekosistemov, torej dinamike vrst. V ustrezni direktivi, ki je v postopku priprave, je treba sklop biotske raznovrstnosti znatno okrepiti; |
32. |
poziva, naj se posebna pozornost nameni zaščiti ravni in kakovosti podtalnic, ki so še posebej pomembne za kakovost in biotsko raznovrstnost tal (predvsem za kmetijstvo) ter oskrbo s pitno vodo za ljudi; |
33. |
želi, da se za večjo učinkovitost pri trajnostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti okrepijo operativni odnosi med strokovnjaki, ki prihajajo iz znanstvenih ustanov ali iz okoljskih združenj, in oblikovalci politik, saj so odločitve in izvajanje programov odvisni tako od sposobnosti znanstvenikov kot tudi od pristojnih za upravljanje na lokalni ravni; |
34. |
meni, da bodo lahko območja Nature 2000 v celoti prispevala k trajnostni ohranitvi biotske raznovrstnosti samo z izvajanjem prilagojenega upravljanja, ki bo vključilo zlasti lokalne in regionalne oblasti ter lastnike zasebnih zemljišč in virov; dejstvo, da je verjetno polovica vrst in več kot tri četrtine habitatov evropskega pomena v neugodnem stanju ohranjenosti, kaže na nujno potrebo po ad hoc upravljanju teh območij; |
35. |
meni, da je treba mrežo Natura 2000 in vsa območja neokrnjene narave v celoti vključiti v strategije prostorskega ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki bi jih izvajale države članice ter regionalne in lokalne oblasti; |
36. |
poziva k takojšnji ustanovitvi okoljske mreže, resnične naravne infrastrukture, ki bi zagotovila funkcionalne povezave najprej med območji Nature 2000 in območji neokrnjene narave, nato pa tudi med mestnimi in predmestnimi kmetijskimi območji, ter hkrati mobilizirala različne lokalne in regionalne oblasti, med njimi tudi regije. To ekološko infrastrukturo bi bilo treba upoštevati pri vseh obstoječih linearnih posegih v prostor (avtocestah, železniških progah itd.) in zagotoviti, da se naravna območja ne bi drobila, vključiti pa bi jo bilo treba tudi v novo skupno kmetijsko politiko; |
37. |
ugotavlja, da je biološka raznovrstnost območij Nature 2000 – zaradi značilnosti delovanja biotske raznovrstnosti – pod zelo močnim pritiskom sosednjih območij, in meni, da bi se moralo upravljanje in izkoriščanje površin na območjih, ki mejijo na območja Nature 2000, izvajati tako, da bi trajnostno prispevalo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in delovanja ekosistemov znotraj območij; |
38. |
poudarja, da je treba poglobljeno revidirati in okrepiti skupno ribiško politiko (SRP) in skupno kmetijsko politiko (SKP), razviti novo politiko gospodarjenja z gozdovi in v vse v celoti vključiti zahteve biotske raznovrstnosti in načela skladnosti z okoljskimi predpisi; |
39. |
poziva k vključitvi akvakulture v sladkih in morskih vodah, zlasti v primeru intenzivnih praks, v Prilogo I Direktive 2008/1/ES, ki obravnava preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja; |
40. |
predlaga revizijo meril o navedbi geografskega porekla: pridelovalni postopki morajo v teh primerih izpolnjevati zahteve glede biotske raznovrstnosti in dinamike njenega razvoja; |
41. |
pozdravlja sklep Sveta EU z dne 2. marca 2009 o uporabi načela previdnosti pri gensko spremenjenih rastlinah (Firenška listina, podpisana 4. februarja 2005) in si želi njeno čim bolj strogo in pregledno izvajanje v skladu z Aarhuško konvencijo, podpisano 25. junija 1998; |
42. |
izraža zaskrbljenost zaradi verjetnih posledic gojenja energetskih rastlin, kot so biogoriva, za katera so potrebne obsežne obdelovalne površine, kar dodatno spodbuja zlasti izkoriščanje prah in območij neokrnjene narave, primer tega je bila odprava obveznosti zamrznitve prahe jeseni 2008, to pa prispeva tudi h krčenju gozdov južnih držav. OR Komisiji predlaga, da opravi oceno učinka biogoriv na biotsko raznovrstnost, okolje in ekosisteme; |
43. |
ugotavlja, da se vrste, ekosistemi in z njimi povezani tokovi snovi širijo ne glede na upravne meje, zlasti državne, in tako opozarja na območja Nature 2000, ki jih sekajo državne meje; zato predlaga, da se na evropski ravni uvedejo statusi ali oznake za čezmejna območja (čezmejna Natura 2000 oziroma čezmejni naravni rezervat ali regionalni park), ki bi omogočala usklajeno obravnavo biotske raznovrstnosti in zajetih ekosistemov; |
44. |
meni, da je uspeh strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti mogoče zagotoviti le z vključitvijo splošne javnosti: od državljanov do gospodarstvenikov in lokalnih politikov. To vključuje program ozaveščanja in kakovostnega usposabljanja, zlasti z najsodobnejšimi tehnikami komuniciranja (internet), pa tudi v okviru šolskih programov; k sodelovanju je treba pritegniti lokalne in regionalne oblasti, zlasti regije, ker so bliže državljanom, ter jim pri tej vlogi pomagati; |
45. |
predlaga, da se primeri dobre prakse v prid biotski raznovrstnosti in dinamiki njenega razvoja nagradijo z objavo. |
Invazivne vrste posebej
ODBOR REGIJ
46. |
pozdravlja, da je Komisija posebej pozorno obravnavala problem eksotičnih vrst, ki so postale invazivne in so zelo nevarne za lokalno biotsko raznovrstnost; |
47. |
glede invazivnih vrst (CdR 159/2006 fin) ponovno priporoča nujno ukrepanje s proaktivno in jasno strategijo, ki vključuje lokalne in regionalne oblasti; in meni, da je treba nujno pripraviti ad hoc direktivo; |
48. |
meni, da je lahko strategija boja proti invazivnim vrstam učinkovita zgolj na evropski ravni, torej z usklajenim in tesnim sodelovanjem vseh držav članic pri pripravi zakonodaje ter njihovih lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi ukrepov za boj proti tem vrstam; dejansko meni, da je mogoče na regionalni ravni najbolje učinkovito izvesti ukrepe za nadzor, preprečevanje razmnoževanja in uničevanje invazivnih vrst; |
49. |
ugotavlja, da na evropski ravni, ki je primerna za nadzor uvajanja eksotičnih rastlinskih in živalskih vrst, ni dovolj posebej prilagojene zakonodaje, čeprav obstojajo posebni akti na drugih področjih; |
50. |
obžaluje, da obstaja toliko različnih nacionalnih določb in ukrepov, kar močno ovira učinkovitost strategij boja proti eksotičnim invazivnim vrstam, in države članice poziva k pripravi zakonodaje za zagotovitev usklajenega in celovitega pristopa; |
51. |
meni, da je treba vsaj pri prostovoljnem uvozu uvesti strog nadzor uvoza vrst, ki v Evropi niso avtohtone, a opozarja na glavne ali prikrite razloge, ki vplivajo na odločitve o tem, zato predlaga kar največjo etično previdnost. |
EU in svetovna biotska raznovrstnost
ODBOR REGIJ
52. |
priznava posebno odgovornost, ki jo ima Evropska unija za svetovno biotsko raznovrstnost, tako zaradi svoje zgodovine kot tudi trgovinskih odnosov, zato je njena dolžnost, da postane zgled na tem področju; |
53. |
izrazito opozarja na veliko tveganje, da se z odpiranjem trgov razširjajo naravne ali gensko spremenjene vrste, ki so lahko invazivne; zato odločno poziva, da se v vse mednarodne trgovinske sporazume vključi zahtevo po ohranjanju biotske raznovrstnosti; |
54. |
države članice poziva, naj v celoti prevzamejo odgovornost za svoja zemeljska in morska naravna območja izven Evrope, zlasti za tista, ki so še posebej bogata z živimi vrstami z značilnimi ekosistemi, ne glede na njihovo oddaljenost; |
55. |
poziva k podpori mednarodnemu sodelovanju med regijami, da se podprejo predvsem gospodarski in pedagoški ukrepi v prid trajnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti na ravni, ki bo regijam omogočila spodbujanje in podporo njihovega izvajanja; |
56. |
poudarja pomen ustanovitve mednarodne skupine strokovnjakov za biotsko raznovrstnost, pri čemer se je treba močno opreti na obstoječe organe, kot so Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost, Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov ali medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov (IPBES), ki je v ustanavljanju. |
Biotska raznovrstnost in podnebne spremembe
ODBOR REGIJ
57. |
ugotavlja, da imajo podnebne razmere odločilen vpliv na vrste in ekosisteme, torej na biotsko raznovrstnost, zaradi česar je treba na primer pri ekološko nestabilnih sistemih sistemskemu pristopu dati prednost pred pristopom, usmerjenim v posamezne vrste. Vlaganja v naravno okolje lahko povzročijo pojav novih močnih ekosistemov; |
58. |
poziva, naj se zagotovi, da noben ukrep boja proti emisijam toplogrednih plinov ne bo škodoval biotski raznovrstnosti; |
59. |
meni, da je treba območja proizvodnje, zlasti pridelave hrane, približati območjem potrošnje, da se po eni strani omejijo s tem povezani energetski stroški prevoza na dolge razdalje, po drugi strani pa da se povečata prehrambena samostojnost in samozadostnost posameznih držav; |
60. |
hkrati opaža, da je zaradi prispevka vrst k svetovnemu sproščanju toplogrednih plinov, zlasti CO2, treba cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vključiti v programe ohranjanja biotske raznovrstnosti, na primer z ohranjanjem habitatov, ki zvišujejo O2 in znižujejo CO2, kot so gozdni habitati in vlažna območja (močvirja, šotišča itd.); |
61. |
opaža obujeno zanimanje za gozdove, ki se ponovno obravnavajo kot vir obnovljivih virov energije, in vztraja, da je treba pri tem paziti na nevarnost novega gospodarjenja (gospodarjenja, usmerjenega na eno samo vrsto; prehitrega menjavanja ciklov kolobarjenja itd.), ki bi škodilo biotski raznovrstnosti; |
62. |
poudarja, da vlaganja in dejavnosti, ki so trenutno namenjene proizvodnji obnovljive energije in povzročajo spremembe habitata ali negativne posledice za biotsko raznovrstnost (gre v glavnem za majhne obrate in hidroelektrarne), uporabljajo naravne vire ob upoštevanju nekaterih temeljnih pogojev, ki zagotavljajo zaščito in ohranitev potencialne biotske raznovrstnosti rečnega okolja. V primeru, da bi spoštovanje biotske raznovrstnosti pomenilo manjšo donosnost dejavnosti, to ne bi nikakor smelo dajati pravice do javne pomoči v smislu kompenzacije, saj gre za obveznost. Zaščititi je treba tudi ekološki koridor, ki ga tvori vodni tok ter rečna ravnina, ki ga obdaja, da ne bi izolirali populacij. |
Baza znanja
ODBOR REGIJ
63. |
vztraja, da je treba zagotoviti zanesljive podatke o biotski raznovrstnosti, njenem stanju in funkcionalnosti ekosistemov, to znanje pa mora biti dostopno kar največjemu številu ljudi; |
64. |
poudarja pomen raziskav na področju naravoslovja in ekologije. Zato je treba vzpostaviti mrežo enotno zaščitenih območij in/ali območij divjine, da se ustvari observatorij dinamike narave, zlasti pod vplivom podnebnih sprememb; |
65. |
predlaga razvoj raziskav za boljšo oceno in analizo resnične vrednosti (kulturne in gospodarske) biotske raznovrstnosti in delovanja ekosistemov; raziskave pa bodo morale za dosego sistematičnega pristopa vključiti skupine znanstvenikov različnih disciplin, da se zagotovi globalna vizija, ki upošteva tako naravoslovne kot kulturne vidike; |
66. |
vztraja, da je treba na državni in regionalni ravni ugotoviti ter dobro opredeliti glavne razloge za zmanjševanje biotske raznovrstnosti in s tem povezanega zmanjšanega delovanja ekosistemov, da se ugotovijo in uresničijo učinkovite strategije njenega ohranjanja; |
67. |
poudarja, da je treba nujno določiti ali izpopolniti sklop pomembnih kazalcev (na primer kazalcev v okviru SEBI-2010), usklajenih na evropski ravni, za operativen nadzor razvoja biotske raznovrstnosti, njenega stanja in delovanja ekosistemov; |
68. |
poziva države članice, naj ponovno uvedejo in posodobijo izobraževanje na področju naravoslovja, zlasti višje in visokošolsko ter izobraževanje v okviru terenskega dela, in na področju opredelitve vrst in ekosistemov; |
69. |
poziva države članice, da izobraževanje o biotski raznovrstnosti vključijo v visokošolsko tehnične izobraževalne programe in v poklicno izobraževanje (prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, gradnja infrastrukture, ekonomija, urbanizem itd.). |
Glavni podporni ukrepi
ODBOR REGIJ
70. |
vztraja, da je treba nacionalnim, lokalnim in regionalnim organom nujno zagotoviti potrebne človeške, tehnične in finančne vire za podporo trajnostnih programov tudi po letu 2010, da se zagotovi dolgotrajno ohranjanje biotske raznovrstnosti; |
71. |
poziva k povečanju ustreznih proračunskih sredstev in poenostavitvi postopka odobritve, pri čemer se ne smejo zmanjšati koristi v prid biotski raznovrstnosti, zlasti za program LIFE+, vendar tudi k boljši uporabi sredstev iz skladov ESRR, EKSRP, ESR za ohranjanje biotske raznovrstnosti; |
72. |
želi, da bi se pri dodeljevanju finančne podpore natančno in dosledno upoštevala skladnost z okoljskimi predpisi, in sicer na podlagi meril z jasnimi in zanesljivimi kazalniki, kakršni so tisti v okviru SEBI-2010; |
73. |
odločno vztraja, da morajo skupine za administracijo in logistiko med seboj tesno sodelovati vse od začetka projekta, da se zagotovi sistemski pristop (tj. z usklajevanjem več različnih elementov, ki so med seboj dinamično povezani), pa naj gre za skupine Komisije, držav članic ali pa lokalnih in regionalnih oblasti; |
74. |
odločno vztraja, da je za pridobitev nujno potrebnega znanja za zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti treba razvijati programe znanstvenih raziskav, zlasti na področju naravoslovja in ekologije, in poudarja pomen usmerjanja programov pridobivanja znanja in razvoja poklicev v znanosti (na primer z evropskimi štipendijami) na teme, povezane z biotsko raznovrstnostjo – tako v naravoslovnih znanostih kot tudi v družboslovju; |
75. |
poudarja pomen pedagoških ukrepov, zlasti za šolarje, študente in vse mlade, za resnično ozaveščanje javnosti o težavah pri ravnanju z biotsko raznovrstnostjo, ki morajo zajeti vse dele družbe, Ti ukrepi se bi morali opreti na lokalne in regionalne oblasti, ki so tesno povezane z državljani. |
Spremljanje
ODBOR REGIJ
76. |
poudarja, da so konkretni rezultati politike ohranjanja biotske raznovrstnosti vidni na dolgi rok, torej po letu 2010 in celo po letu 2020; zato lahko ocena dosežkov vsake dve leti zajame samo ugotavljanje, ali so se ukrepi dejansko izvajali; |
77. |
nenehno opozarja, da ocena biotske raznovrstnosti ne sme temeljiti zgolj na številu živih vrst, temveč mora v celoti vključiti njihovo medsebojno povezanost in kompleksnost ekosistemov ter njihovo delovanje; |
78. |
prostovoljne okoljske organizacije poziva, naj v okviru procesa spremljanja in opozarjanja na spremembe biotske raznovrstnosti prispevajo svoje znanje in o spremembah obveščajo lokalne in regionalne oblasti; |
79. |
poziva k ustanovitvi pomembnega „observatorija za biotsko raznovrstnost“ (lahko bi bil vključen v poseben evropski tematski center za ohranjanje narave), kar bi bilo nadaljevanje pristopa, ki se je že začel s sedanjo vmesno oceno. Zaželeno bi bilo, da bi ta observatorij podpirali observatoriji na nacionalni, regionalni in drugi podnacionalni ravni. |
V Bruslju, 18. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/54 |
Mnenje Odbora regij ravnanje z biološkimi odpadki v Evropski Uniji
(2009/C 211/07)
ODBOR REGIJ
— |
predlaga, da se sklepi o ukrepih in omejitvah na področju ravnanja z biološkimi odpadki sprejemajo na ravni držav članic. Pristojnim organom – v mnogih državah članicah so to lokalne in regionalne oblasti – bi bilo treba prepustiti izbiro o postopkih za obdelavo bioloških odpadkov, ki so prilagojeni njihovim lokalnim potrebam, varni za okolje in učinkoviti; |
— |
poudarja, da je prednostni cilj v tem, da se preprečuje proizvodnja bioloških odpadkov. Treba je okrepiti ozaveščenost, zavreči čim manj živil, podpirati v prihodnost usmerjeni urbanizem, „pametno vrtnarjenje“ in kompostiranje v gospodinjstvih ter razmisliti o javnih naročilih kot o pomembnem instrumentu na tem področju; |
— |
meni, da bodo nacionalni ukrepi o omejitvi količine bioloških odpadkov, namenjenih za odlagališča, ki so prekašale omejitve EU, skupaj s podporo EU za naložbe v infrastrukturo pospešili prehod z odlaganja na odlagališča na drugačne, bolj trajnostne oblike ravnanja z biološkimi odpadki; |
— |
poziva k ločenemu zbiranju bioloških odpadkov, da bi lahko med drugim zagotovili njihovo kakovost, pri čemer bi bilo treba oblike zbiranja bioloških odpadkov opredeliti glede na lokalne razmere in jih v državah članicah uvesti kot eno od mnogih sredstev za razvoj ravnanja z biološkimi odpadki; |
— |
meni, da je treba obliko ciljev glede ločenega zbiranja in recikliranja različnih frakcij odpadkov ter okvir, v katerega bodo umeščeni, določiti na ravni EU. Pri tem mora vsaka država članica imeti možnost, da opredeli svoje cilje glede na svoje značilnosti in potrebe. Nezakonodajni cilji na ravni EU morajo biti progresivni, saj je za proizvodnjo gnojil potrebna zanesljiva kakovost ravnanja z biološkimi odpadki. V primeru okolju in človekovemu zdravju nevarnih snovi morajo v vsej EU veljati standardi kakovosti za kompost in kompostu podobne produkte iz bioloških odpadkov. |
Poročevalka |
: |
Mona-Lisa NORRMAN (SE/PES), članica okrožnega sveta pokrajine Jämtland |
Referenčni dokument
Zelena knjiga o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji
COM(2008) 811 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Odbor regij
1. |
pozdravlja zeleno knjigo in njen prednostni cilj o odpravi povezave med gospodarsko rastjo in vse večjimi količinami odpadkov v Evropski uniji. To je tudi pomemben cilj strategije EU za trajnostni razvoj, s katero naj bi se visoki okoljski standardi in socialna kohezija združila s trajnostnim in dinamičnim gospodarstvom; |
2. |
ugotavlja, da nastajanje odpadkov in ravnanje z odpadki predstavljata okoljske in zdravstvene probleme v Evropski uniji in svetu, ki neposredno vplivajo na lokalne in regionalne oblasti kot glavne izvajalke in organizatorke. Ugotavlja tudi, da so vsi akterji na področju ravnanja z odpadki odgovorni za zagotavljanje visoke ravni zaščite okolja in človekovega zdravja. Ravnanje z odpadki je torej storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) Pogodbe ES; |
3. |
poudarja, da je prednostni cilj v tem, da se čim bolj preprečuje proizvodnja bioloških odpadkov. Institucije EU in države članice morajo poskrbeti, da bo ta cilj splošnega pomena uresničen v skladu s členom 16 Pogodbe ES; |
4. |
ugotavlja, da predstavlja prevoz odpadkov velik delež prometa v EU, kar povzroča podnebne probleme, ki jih je treba obravnavati. Zato bi moralo ravnanje z biološkimi odpadki potekati v skladu z načelom v členu 174(2) Pogodbe ES, po katerem je treba „okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru“. Potemtakem je treba pri ravnanju z biološkimi odpadki upoštevati tudi prometne in infrastrukturne vidike. Pomemben instrument pri tem so načrti ravnanja z odpadki, ki jih je treba pripraviti v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih; |
5. |
ugotavlja, da zelena knjiga obravnava številna politična področja: od odpadkov do podnebja, energije, prometa, kmetijstva, potrošnje, pridelave živil, konkurence in prostega pretoka. Pričakuje, da se bo Komisija pri razvoju ravnanja z odpadki ravnala po členu 6 Pogodbe ES in upoštevala okoljevarstvene vidike posameznih političnih področij, ki so povezani z ravnanjem z biološkimi odpadki; |
6. |
meni, da je treba spodbujati razvoj večinoma lokalnega trga bioloških odpadkov. Biološke odpadke je treba priznati kot dragocen naravni vir, iz katerega je mogoče proizvajati kompost, ki je zelo pomemben za ohranjanje rodovitnosti prsti, zmanjšanje uporabe energetsko intenzivnih umetnih gnojil ter za povečanje sposobnosti prsti, da zadrži vodo (in s tem za zmanjšanje odtekanja in nenadnih poplav). Po mnenju OR mora biti trg bioloških odpadkov v skladu z načeli Pogodbe ES, torej v skladu s previdnostnim načelom, načelom preventivnega ravnanja in načelom „onesnaževalec plača“. To je pomemben predpogoj za to, da bodo prihodnji predlogi Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki upoštevali pričakovanja državljanov in njihove zahteve po verodostojnem ukrepanju na področju problematike odpadkov. Trg bioloških odpadkov je treba razvijati in analizirati, da ne bo zastopanost z nacionalnega in evropskega vidika niti prevelika niti premajhna. Pri tem so nacionalni načrti za ravnanje z odpadki pomembni instrumenti; |
7. |
se strinja s Komisijo, da je treba pristojnim organom v državah članicah prepustiti izbiro o postopkih za obdelavo odpadkov glede na njihove lokalne in regionalne danosti. To je pomemben predpogoj za razvoj okolju prijaznih in učinkovitih postopkov za obdelavo bioloških odpadkov, ki so prilagojeni lokalnim danostim. Med pomembnimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so: podnebje, geologija, stanje tal, povpraševanje po kompostu in energiji, gostota prebivalstva, količina odpadkov, fizični pogoji, kot je infrastruktura, lokalno prizadevanje ter delujoč dialog pristojnih oblasti z drugimi akterji in ne nazadnje z državljani. Na tem področju je jasno, da imajo pri doseganju ciljev EU pomembno vlogo načela subsidiarnosti, lokalne samouprave in približevanja državljanom; |
8. |
opozarja, da so biološki odpadki v zeleni knjigi opredeljeni enako kot v členu 3(4) direktive EU o odpadkih. Strinja se s pomislekom Komisije, da bi lahko preobsežna opredelitev bioloških odpadkov otežila preprečevanje nastajanja odpadkov in učinkovito ravnanje z biološkimi odpadki. Odbor poziva Komisijo, da opravi oceno učinka opredelitve, predlagane v zeleni knjigi; |
9. |
spominja Komisijo, da je širitev družbene infrastrukture – med drugim za ravnanje z biološkimi odpadki – izziv za javne in zasebne akterje. Dobro oblikovani načrti za ravnanje z odpadki, ki jih sprejmejo nacionalne, regionalne ali lokalne oblasti, so orodje za uresničitev delujoče infrastrukture za ravnanje z odpadki. Načrte za ravnanje z odpadki je treba uskladiti z drugimi načrti družbenega razvoja. Med drugim bi jih lahko uporabljali za spremljanje ravnanja z biološkimi odpadki v državah članicah in kot orodje za izmenjavo izkušenj; |
10. |
meni, da so za razvoj okolju prijaznih in učinkovitih postopkov za ravnanje z biološkimi odpadki, ki so prilagojeni lokalnim danostim, potrebne finančna podpora in večje naložbe v raziskave in razvoj. OR podpira financiranje EU za razvoj lokalnim razmeram prilagojene infrastrukture in trgov za trajnostno ravnanje z biološkimi odpadki. Financiranje EU na tem področju mora obsegati primerjalno analizo, se navezovati na ustrezne raziskave in spoštovati skupna gospodarska načela. |
Ugotovitve o pobudi
Vprašanje 1: Preprečevanje nastajanja odpadkov
ODBOR REGIJ
11. |
ugotavlja, da velike količine bioloških odpadkov, ki so opredeljeni v zeleni knjigi, nastanejo zaradi proizvodnje živil in njihove porabe v družbi. V Veliki Britaniji se zavrže do 35 % vseh nakupljenih živil. Na nakupe vse bolj vplivajo trendi, razvijajo se hitra hrana, že pripravljene jedi in delno pripravljene jedi, ljudje pa nakupujejo velike količine, da bi prihranili čas in denar. OR se zavzema za kampanje obveščanja, s katerimi bi proizvajalce in tudi potrošnike ozaveščali o povezavah med potrošnjo, proizvodnjo, stroški, odpadki, okoljem in zdravjem. Treba si je prizadevati za to, da se bo v živilski industriji, trgovini, gostinstvu, zdravstvu, šolah in drugod zavrglo manj živil. Odbor se zavzema za okrepitev raziskav in razvoja na področju trajnostne proizvodnje in potrošnje; |
12. |
predlaga pobudo za pojasnitev in izpostavitev povezave med zakonodajo EU, finančno podporo in postopki na področju kmetijstva in živil ter proizvodnjo bioloških odpadkov; |
13. |
meni, da je za razvoj „trajnostnih mest“ pomembna razsežnost v prihodnost usmerjeni urbanizem, ki je predpogoj za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. Primer za to bi bilo povečanje števila trgovin z živili na stanovanjskih območjih, namesto da se takšne trgovine odpirajo zunaj teh območij. Urbanizem, ki v glavnem temelji na manjših razsežnostih, spodbuja bolj trajnostne nakupovalne navade in bi s tem lahko pomagal preprečevati nastajanje bioloških odpadkov; |
14. |
meni, da je treba razviti koncept „pametnega vrtnarjenja“ („smart gardening“) in spodbujati raziskave in razvoj na tem področju. Kompostiranje z lokalno ponovno uporabo komposta, ki nastane pri negi vrtov, parkov in zelenic, močno zmanjša prevoz odpadkov, zagotavlja bolj kakovosten proizvod in izboljša varnost ravnanja z biološkimi odpadki. Treba je čim bolj razvijati kompostiranje v gospodinjstvih, da se ustvarijo lokalni cikli bioloških odpadkov, pa tudi spodbuja in izkoristi prizadevanje državljanov; |
15. |
opozarja, da so lahko javna naročila, ki dosegajo 14 % BDP EU, pomemben instrument za preprečevanje nastajanja bioloških odpadkov. Treba bi bilo sprožiti pobude za razvoj dialoga med javnim sektorjem ter proizvajalci blaga in ponudniki storitev, ki so povezani s proizvodnjo bioloških odpadkov in ravnanjem z njimi. V živilskem sektorju je treba nadaljevati z razvojem javnih naročil za tehnično opremo, da bo mogoče proizvode in storitve oblikovati v sodelovanju s proizvajalci oz. ponudniki in potrošniki. |
Vprašanje 2: Omejevanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na odlagališča
ODBOR REGIJ
16. |
ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti za izpolnitev okoljskih zahtev EU, zlasti Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih (1999/31/ES), vložile veliko sredstev in razvile usklajene dolgoročne strategije in partnerstva. Da tega ne bi ogrozili, je navedeno treba upoštevati pri obravnavi prihodnjih pobud v zvezi z biološkimi odpadki; |
17. |
opozarja, da se upravne, politične, gospodarske, geografske in podnebne razmere v 27 državah članicah močno razlikujejo. Zato se zdi smiselno, da se sklepi o morebitnih omejitvah in ukrepih na področju ravnanja z biološkimi odpadki sprejemajo na ravni držav članic; |
18. |
ugotavlja, da bo prišlo do obremenitev javnih financ zaradi kapitalskih naložb in/ali visokih nadomestil za ravnanje z odpadki, ne glede na to, ali se bodo države članice odločile za ponovno uporabo organskih odpadkov s kompostiranjem, fermentacijo, proizvodnjo bioplina ali sežiganjem za pridobivanje energije, in ne glede na to, ali bodo te naložbe zasebne ali javne; |
19. |
ugotavlja, da je bilo mogoče zbrati dobre izkušnje z nacionalnimi zakonskimi določbami o omejitvi količine bioloških odpadkov, namenjenih za odlagališča, ki so prekašale omejitve, opredeljene v direktivi EU o odlaganju odpadkov. Na Švedskem je od leta 2002 prepovedano na odlagališča odlagati gorljive odpadke, od leta 2005 pa organske odpadke. Ti predpisi so privedli do močnega zmanjšanja odlaganja bioloških odpadkov na odlagališča, s katerimi sedaj vse bolj ravnajo na višji stopnji v hierarhiji ravnanja z odpadki; |
20. |
poudarja, da je mogoče pričakovati, da bodo ukrepi posameznih držav za omejitev odlaganja bioloških odpadkov na odlagališča skupaj z naložbami v infrastrukturo pospešili prehod z odlaganja na odlagališča na drugačne, bolj trajnostne oblike ravnanja z biološkimi odpadki. Države z najboljšimi upravnimi, političnimi in gospodarskimi pogoji so dobro pripravljene na uresničitev tega prehoda, druge države pa bodo pri tem verjetno potrebovale pomoč. Evropska unija mora za uresničitev tega prehoda zagotoviti, da bodo lokalne in regionalne oblasti, pristojne za ravnanje z biološkimi odpadki, ki je storitev splošnega gospodarskega pomena, lahko po potrebi vlagale v lastne obrate, ne da bi jih pri tem ovirala zakonodaja EU o konkurenci in notranjem trgu. Odbor je prepričan, da je treba nujno sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi omejili obseg odpadkov na odlagališčih in organskih snovi, ki hitro fermentirajo, med odpadki na odlagališčih ter zahtevali njihovo stabilnost, ali pa ekonomske ukrepe, s katerimi bi sankcionirali odlaganje odpadkov na odlagališčih (pristojbine za odlagališča). |
Vprašanje 3: Možnosti obdelave bioloških odpadkov
ODBOR REGIJ
21. |
ugotavlja, da je treba potrebe po električni energiji in toploti, ponovno uporabo komposta in proizvodnjo bioplina meriti na podlagi lokalnih in regionalnih danosti. Zato je treba način obdelave izbrati na lokalni ali regionalni ravni; |
22. |
poudarja, da morajo pristojni organi – v mnogih državah članicah so to lokalne in regionalne oblasti – pri načrtovanju ravnanja z odpadki upoštevati svoje zmožnosti in pristojnosti ter izbrati najprimernejše ukrepe za obdelavo odpadkov. Na voljo morajo imeti tudi pravna in finančna sredstva za izvedbo teh storitev splošnega gospodarskega pomena v praksi. Regionalnega sodelovanja ali sodelovanja z zasebnimi akterji ne smejo ovirati predpisi s področja konkurence ali notranjega trga. Komisija je odgovorna za to, da doseže zadovoljivo ravnovesje med prostim pretokom ter okoljskimi in podnebnimi vprašanji. Morebiten predlog Komisije na tem področju bi moral temeljiti na previdnostnem načelu, načelu preprečevanja nastajanja odpadkov in načelu „onesnaževalec plača“. Pri tem je analiza biološkega cikla pomemben instrument za pripravo obsežne podlage za odločanje; |
23. |
poudarja, da so zaradi visoko zastavljenih ciljev EU na področju podnebnih sprememb potrebne sodobne tehnike izkoriščanja in proizvodnje obnovljive energije. Pridobivanje bioplina iz bioloških odpadkov zmanjšuje količino odlaganja odpadkov na odlagališčih. Da bi lahko bioplin, ki se pridobiva iz bioloških odpadkov, v celoti postal trajnostni vir energije na lokalni ravni, pa ga je treba proizvajati v zadostnih količinah, poleg tega pa je treba omogočiti učinkovito distribucijo; |
24. |
opozarja, da je zelo veliko neizkoriščenih možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju lokalnega prometa. Na to med drugim vplivajo strožje okoljske zahteve v javnih naročilih. Bioplin je ena od teh možnosti, ki jo je mogoče uresničiti na naslednjih področjih:
|
25. |
ugotavlja, da je za izbiro načina obdelave bioloških odpadkov, ki se ne odlagajo več na odlagališčih, nujna doslednejša analiza biološkega cikla. V ta namen je potreben razvoj metod in prilagoditev pomembnim vprašanjem. |
Vprašanje 4: Energetska predelava bioloških odpadkov
ODBOR REGIJ
26. |
meni, da je povezanost sežiganja bioloških odpadkov s pridobivanjem energije pomemben pogoj za to, da sežiganje bioloških odpadkov postane izvedljiva možnost v hierarhiji ravnanja z odpadki. Sežiganje bioloških odpadkov je alternativna možnost pridobivanju gnojil predvsem takrat, kadar ni mogoče zagotavljati kakovosti bioloških odpadkov, torej za odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, vendar vsebujejo biološke odpadke; |
27. |
želi opozoriti na to, da imajo mnoge države članice obsežno lokalno infrastrukturo za daljinsko ogrevanje; toplota med drugim nastaja pri sežiganju odpadkov. Ta infrastruktura se gradi zaradi vse večje potrebe po ogrevanju, hlajenju in električni energiji, ravno tako pa je povezana z naraščajočimi količinami odpadkov. |
Vprašanje 5: Recikliranje bioloških odpadkov
ODBOR REGIJ
28. |
meni, da cilji glede ločenega zbiranja in recikliranja različnih frakcij odpadkov spodbujajo okolju prijazen razvoj ravnanja z biološkimi odpadki. Kakšno obliko bodo imeli ti cilji in v kateri okvir bodo umeščeni, je treba določiti na ravni EU. Pri tem mora vsaka država članica imeti možnost, da opredeli svoje cilje glede na lokalne, regionalne in nacionalne značilnosti in potrebe. Nezakonodajni cilji na ravni EU morajo biti progresivni, saj je za proizvodnjo gnojil potrebna zanesljiva kakovost ravnanja z biološkimi odpadki. To je mogoče le, če se zberejo surovine za proizvodnjo gnojil, in sicer prek ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Za razvoj in uvedbo ustreznih tehnologij in logistike je potreben čas in za to so potrebna prizadevanja na področju raziskav in razvoja tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni; |
29. |
meni, da je treba za varstvo zdravja ljudi pri obdelavi in uporabi bioloških odpadkov na prvo mesto postaviti previdnostno načelo, in sicer zaradi njihove potencialne posredne vrnitve v prehransko ali predelovalno verigo ter njihove uporabe v uvoženih živilih in krmi; |
30. |
poudarja, da se potreba po gnojenju kmetijskih površin v posameznih državah članicah razlikuje in je odvisna od geoloških razmer, vrste in rabe tal. Pri obdelavi bioloških odpadkov je treba torej izhajati iz lokalnih in regionalnih značilnosti in potreb; |
31. |
meni, da je smiselno usklajevati proizvodnjo gnojil in bioplina, in sicer tako, da se odpadne snovi, ki nastanejo pri proizvodnji bioplina, uporabijo kot gnojilo. Kot surovine za proizvodnjo gnojil ali bioplina se lahko uporabljajo ne le snovi, ki so v zeleni knjigi opredeljene kot biološki odpadki, temveč tudi ostanki rastlin, ki nastajajo na gozdarskih in kmetijskih površinah, hlevski gnoj, blato iz čistilnih naprav ali drugi biološki odpadki, npr. naravna vlakna, papir ali lesni ostanki; želi poudariti, da je pri integriranem ravnanju z vsemi vrstami bioloških odpadkov pomembno v okviru sistemskega razmišljanja izhajati iz celostnega vidika, ki vključuje vse vidike trajnostnega razvoja. |
Vprašanje 6: Spodbujanje uporabe komposta/pregnitega blata
ODBOR REGIJ
32. |
poziva k ločenemu zbiranju bioloških odpadkov, da bi lahko med drugim zagotovili njihovo kakovost. Vendar bi bilo treba oblike zbiranja bioloških odpadkov opredeliti glede na obstoječe lokalne razmere in jih v državah članicah uvesti kot eno od mnogih sredstev za razvoj ravnanja z biološkimi odpadki; |
33. |
meni, da je v primerih, ko je za izboljšanje rodovitnosti tal treba povečati vsebnost organskih snovi, najbolje ravnati z biološkimi odpadki tako, da se zbirajo ločeno in nato obdelajo s fermentacijo in kompostiranjem pregnite snovi ali drugimi procesi. Tako nastane zelo kakovosten kompost, s tem pa se uspešno izrabijo tudi surovine in energija; |
34. |
opozarja, da je glavni vzrok za to, da se biološki odpadki ne uporabljajo kot gnojila, predvsem povezan z možnostmi zagotavljanja njihove kakovosti. Še en pomemben vidik je, da državljani oz. potrošniki razumejo potrebo po učinkovitem gospodarstvu, ki temelji na recikliranju, in možnosti, ki se pri tem ponujajo; |
35. |
meni, da bi morali v primeru okolju in človekovemu zdravju nevarnih snovi v vsej EU veljati enotni standardi kakovosti za kompost in kompostu podobne produkte iz bioloških odpadkov. Upoštevati je treba tudi področje uporabe komposta in kompostu podobnih produktov ter značilnosti tal, na katerih bo kompost uporabljen, pa tudi obseg in koncentracijo uporabe itd. V ta namen je treba tla, na katerih se uporabljajo kompost in kompostu podobni produkti, razdeliti v razrede. Standarde kakovosti za produkte iz bioloških odpadkov je treba razdeliti v dve kategoriji:
|
36. |
opozarja, da je še en ukrep za spodbujanje uporabe bioloških odpadkov za gnojila navajanje njihove sestave, zlasti vsebnosti sprstenine, hranilnih snovi ipd; |
37. |
ugotavlja, da je glavni argument za uporabo komposta za izboljšanje kakovosti tal v tem, da je treba obdelovalni zemlji in drugim površinam povrniti hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline. Potrebe in pogoji na tem področju se med različnimi državami članicami razlikujejo. Zato je pri odločanju o tem, ali obdelovalni zemlji in drugim površinam dodajati biološke odpadke zanesljive kakovosti ali pa s sežiganjem bioloških odpadkov proizvajati energijo, pomembno izhajati iz lokalnih in regionalnih značilnosti in potreb. |
Vprašanje 7: Zakonodajni okvir za operativne standarde za obrate
ODBOR REGIJ
38. |
priporoča, da zahteve za obrate za obdelavo bioloških odpadkov ustrezajo veljavnim okoljskim merilom, da pa se prilagodijo tudi lokalnim in regionalnim značilnostim in potrebam. |
Vprašanje 8: Prednosti in pomanjkljivosti nadaljnjega razvoja različnih tehnik obdelave odpadkov
ODBOR REGIJ
39. |
meni, da so za opredelitev prednosti in pomanjkljivosti različnih tehnik obdelave bioloških odpadkov, predvsem pa za razvoj novih tehnik, potrebna nadaljnja prizadevanja na področju raziskav in razvoja. Raziskave morajo zajeti vse vidike ravnanja z biološkimi odpadki, od uporabe in proizvodnje do tehničnih dejavnikov in okoljske neoporečnosti. |
V Bruslju, 18. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/59 |
Resolucija Odbora regij o evropskem odzivu na krizo v avtomobilski industriji
Sprejeta 18. junija 2009
(2009/C 211/08)
ODBOR REGIJ
ob upoštevanju resnosti krize v avtomobilski industriji
1. |
izraža zaskrbljenost zaradi teritorialnega učinka krize v avtomobilski industriji, ki je prizadela celotno avtomobilsko industrijo v Evropski uniji in ki ima različne posledice za regije; |
2. |
opozarja na posledični vpliv krize na dobavno verigo, MSP ter skupnosti na lokalni in regionalni ravni; |
3. |
poudarja prizadevanja lokalnih in regionalnih oblasti za opredelitev in izvajanje ukrepov za ublažitev posledic krize. |
Prispevek EU k premagovanju krize
ODBOR REGIJ
4. |
pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta o prihodnosti avtomobilske industrije z dne 25. marca 2009; |
5. |
poudarja, da je avtomobilska industrija zelo pomembna za bruto domači proizvod (BDP), raziskave, razvoj in inovacije ter za zaposlovanje v Evropi, saj sodi med glavne gospodarske stebre v več evropskih regijah; |
6. |
prosi Evropsko komisijo, naj pripravi predlog za oblikovanje skupnega evropskega pristopa za avtomobilsko industrijo, ki bo vključeval lokalne in regionalne oblasti ter širok spekter socialnih akterjev in zainteresiranih strani, hkrati pa upošteval že obstoječe strukturne probleme; |
7. |
opozarja na nevarnost protekcionizma, ki se pojavlja v gospodarski krizi; |
8. |
poudarja pomen ukrepov za ohranitev delovnih mest in ublažitev socialnih posledic krize za delavce in prizadeta področja zaposlovanja, predvsem ukrepov za širši in lažji dostop do sredstev evropskega socialnega sklada in evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ter opozarja na pomen spodbujanja zaposljivosti delavcev z ukrepi za usposabljanje; |
9. |
obžaluje, da sedanji instrumenti niso primerni za odziv na specifične težave malih in srednje velikih podjetij (MSP), predvsem pa dobaviteljev v avtomobilskem sektorju, ne glede na njihovo velikost; |
10. |
poziva k boljši uporabi pravnih in finančnih mehanizmov na evropski ravni, da bi lahko MSP v celoti izkoristila sedanje ali nove možnosti financiranja; |
11. |
poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja mrežno povezovanje med regijami, ki so močno specializirane na področju avtomobilske industrije, in sicer z instrumentom Regije za gospodarsko spremembo ali katerim koli drugim instrumentom teritorialnega ali tehničnega sodelovanja. |
K bolj zeleni avtomobilski industriji
ODBOR REGIJ
12. |
pozdravlja predlog Evropske komisije o pobudi za „zelene“ avtomobile, ki je v skladu z načelom trajnostnega razvoja in podpira vključenost regij v usklajevanje raziskav in inovacij na tem področju; |
13. |
opozarja na pomen zagotavljanja zadostnih javnih sredstev za spodbujanje predvsem vseh ukrepov na področju raziskav, razvoja in inovacij, okolju prijaznih tehnologij in izboljšanja usposobljenosti delavcev v avtomobilski industriji; |
14. |
poziva vse zainteresirane strani, naj podprejo pobude za obnovo voznih parkov in za več kampanj obveščanja o gospodarskih in okoljskih prednostih energetsko učinkovitih vozil. |
Spodbujanje konstruktivnega dialoga z lokalnimi in regionalnimi oblastmi
ODBOR REGIJ
15. |
poziva k upoštevanju pravil notranjega trga in povezanosti nacionalnih in/ali regionalnih politik, kot so nacionalne sheme potrošniških kreditov; |
16. |
potrjuje, da je treba poglobiti in razširiti sedanji dialog in razprave o prihodnosti avtomobilske industrije ter, če je to potrebno, prispevati k nastanku novih industrijskih sektorjev. |
Za večje priznavanje teritorialne razsežnosti krize
ODBOR REGIJ
17. |
poziva Evropsko komisijo, naj v skupino na visoki ravni Cars 21 vključi predstavnike Odbora regij; |
18. |
poudarja potrebo po zanesljivih in primerljivih podatkih o avtomobilski industriji; |
19. |
poziva države članice, da se pri ukrepih za podporo avtomobilski industriji več posvetujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, na primer tako, da lokalne in regionalne oblasti vključijo v konstruktiven dialog s proizvajalci avtomobilov, dobavitelji, organizacijami zaposlenih in nacionalnimi ali evropskimi oblastmi; |
20. |
poziva avtomobilsko industrijo, naj začne dialog z organizacijami zaposlenih na regionalni in lokalni ravni; poziva k posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi še pred sprejetjem pomembnih in izrednih sklepov, kadar bi ti močno ali nepričakovano vplivali na družbeno-gospodarsko strukturo katere koli regije. |
Naslednji ukrepi
ODBOR REGIJ
21. |
vabi pristojno komisijo OR, naj razpravlja o evropskem odzivu na krizo v avtomobilski industriji; |
22. |
poziva regionalne in lokalne oblasti v vsej EU, naj posodobijo lastne vozne parke in podprejo obnovo voznih parkov organizacij, ki so od njih odvisne, ali pogodbenih partnerjev, da se doseže zmanjšanje škodljivih emisij, spodbudi povpraševanje po novih tehnologijah in dobaviteljem v posamezni regiji pošlje jasen znak; |
23. |
pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in predsedstvom Evropske unije. |
Bruselj, 18. junij 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/61 |
Resolucija Odbora regij o podnebnih spremembah: pot v københavn
sprejeta 18. junija 2009
(2009/C 211/09)
PODNEBNE SPREMEMBE IZZIV ZA LOKALNE IN REGIONALNE OBLASTI
ODBOR REGIJ
1. |
opozarja, da so podnebne spremembe med najpomembnejšimi političnimi izzivi, s katerimi se sooča človeštvo. S tega vidika imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam že zato, ker najpogosteje krijejo s tem povezane socialne in gospodarske stroške; |
2. |
poudarja, da gospodarska kriza ne sme biti argument za zmanjšanje prizadevanj, temveč nasprotno za okrepitev ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Gospodarska kriza bi morala biti priložnost za okrepitev strokovnega znanja in za razvoj dejavnosti za reševanje podnebnih sprememb; |
3. |
poudarja, da številne lokalne in regionalne oblasti že znatno prispevajo k uspehu evropskih političnih pobud na področju podnebja in energije ter imajo ključno vlogo pri izvajanju politik na teh dveh področjih z ukrepi v javnem prevozu, prometni in energetski infrastrukturi, stanovanjskem sektorju, prostorskem načrtovanju, energetski učinkovitosti in komuniciranju z javnostjo; |
4. |
opozarja, da so evropske regije občutljive na podnebne spremembe in da se med sabo močno razlikujejo po sposobnosti prilagajanja nanje, zlasti zaradi razlik v socialnem in gospodarskem razvoju, naravnih značilnostih in gostoti prebivalstva; med regijami, ki so najbolj občutljive na negativne posledice podnebnih sprememb, so gorska območja, obalna območja, najodročnejše in otoške regije ter številna polsušna območja v sredozemskem bazenu; |
5. |
je prepričan, da bodo stroški političnih ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb znatno nižji kot ocenjeni stroški podnebnih sprememb; |
6. |
meni, da bi učinkovita podnebna politika lahko preprečila družbene neenakosti, ki so posledica podnebnih sprememb; |
7. |
poudarja, da je prehod na gospodarstvo brez ogljikovega dioksida ključni korak za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, še posebej za lokalne in regionalne oblasti. |
NADALJNJI KORAKI V MEDNARODNIH POGAJANJIH O PODNEBJU
ODBOR REGIJ
8. |
poziva Evropsko unijo, da okrepi prizadevanja na najvišji politični ravni za razširitev mednarodne koalicije proti podnebnim spremembam in zagotovitev postkjotskih sporazumov, ki bodo temeljili na ambicioznih, preglednih in pravno zavezujočih ciljih za zmanjšanje CO2; |
9. |
poudarja, da je treba zagotoviti zastopanost OR kot predstavnika evropskih lokalnih in regionalnih oblasti v delegaciji EU na konferenci Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja COP15 decembra 2009 v Københavnu; |
10. |
izraža zaskrbljenost, ker najnovejši osnutek pogajalskega dokumenta ad hoc delovne skupine za dolgoročno sodelovanje v okviru Konvencije (AWG-LCA) sicer priznava pomen prizadevanj na poddržavni ravni za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar ne omenja njihove vloge pri blažilnih ukrepih niti dolgoročne vizije za odzivanje na podnebne spremembe. |
SPLOŠNA POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
11. |
poziva Evropsko komisijo in države članice, naj uporabljajo načelo subsidiarnosti pri pripravi nove politike o vprašanjih, povezanih s podnebnimi spremembami, ki bi lahko bistveno vplivala na lokalne in regionalne skupnosti ter njihove državljane, in pri pogajanjih o tej politiki ter naj zagotovijo zadostne finančne in kadrovske zmogljivosti pri dodeljevanju pristojnosti različnim ravnem; |
12. |
poudarja, da je treba začeti aktivne kampanje ozaveščanja ob polni podpori regionalnih in lokalnih oblasti, ki z državljani neposredno komunicirajo; |
13. |
pozdravlja zavezanost EU sinergiji prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam v skladu z lizbonsko strategijo in göteborškim sporazumom, vendar meni, da se mora nova lizbonska strategija za obdobje po letu 2010 odmakniti od trenutnega stanja, v katerem hkrati potekajo trije procesi, in si mora prizadevati za en sam razvojni okvir, ki bo pokrival socialne, gospodarske in okoljske ukrepe Evropske unije; |
14. |
priporoča znatne naložbe v okolju prijazno infrastrukturo: razširjanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT) v upravi; energetsko učinkovito prenovo starih javnih in zasebnih zgradb; nove oblike prevoza. Spodbujati je treba tudi rabo energetsko učinkovite razsvetljave, ogrevanja in hlajenja. Bistveno je tudi uporabljati zelena javna naročila ter izboljšati varnost dobave energije; |
15. |
meni, da je treba prilagajanje in blažitev vključiti kot izrecen cilj v vse obstoječe politične okvire EU, tudi v politike EU za razvoj kmetijstva in podeželja, vključno s preprečevanjem krčenja gozdov, prevoz, biotsko raznovrstnost, ravnanjem z vodo in odpadki, ter v programe financiranja na področjih, kakršno je kohezijska politika; |
16. |
poziva k ponovnemu pregledu proračuna EU za obdobje po letu 2013, programov, politik in zlasti ključne zakonodaje zaradi spreminjanja parametrov, ki bo posledica podnebnih sprememb; |
17. |
priporoča, da se za pripravo ustreznih političnih odzivov na podnebne spremembe preveri, ali je treba razviti nove kazalnike za merjenje trajnosti in jih upoštevati kot parametre za novo generacijo strukturnih skladov; |
18. |
opozarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti popolnoma vključene v zasnovo, razvoj, sprejemanje in izvajanje nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za podnebne spremembe; |
19. |
ponovno izraža polno politično podporo Konvenciji županov, za katero je dala pobudo Evropska komisija v sodelovanju z Odborom regij, kot odziv mest na globalno segrevanje, v kateri so se mesta uradno zavezala preseči cilje EU za leto 2020 o zmanjšanju emisij CO2, ter poziva, naj bo Konvencija odprta za vse oblasti na poddržavni ravni. Meni, da je treba Konvencijo županov nadalje razvijati in ji dati na razpolago ustrezne vire za razvoj strokovnega znanja in strategij, ki bodo prilagojene posebnim potrebam lokalnih oblasti. |
PRILAGAJANJE
ODBOR REGIJ
20. |
priporoča, da je okvirni proračun Skupnosti zasnovan tako, da bodo vse evropske lokalne in regionalne oblasti enako dobro pripravljene na soočanje s podnebnimi spremembami in da bodo imele sredstva, potrebna za preprečevanje njihovih vzrokov in prilagoditev na njihove posledice, namenjena pa bi bila zlasti najbolj prizadetim ljudem in gospodarskim akterjem. |
BLAŽITEV
ODBOR REGIJ
21. |
meni, da je treba uporabljati načelo „onesnaževalec plača“ v vseh politikah Skupnosti, povezanih z varstvom okolja in podnebjem, in sicer z internalizacijo okoljskih stroškov blaga in storitev; |
22. |
odobrava načelo sodelovanja in solidarnosti med državami članicami, uvedeno v novem sistemu EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (EU ETS) med tehnološko naprednejšimi državami (katerih gospodarstvo je energetsko učinkovitejše) in manj razvitimi državami (katerih gospodarstvo porabi več energije in ki morajo povečati stopnjo rasti); |
23. |
meni, da je treba kljub doseženemu napredku povečati preglednost in dolgoročno zanesljivost EU ETS ter še naprej spremljati posledice predlaganih ukrepov za družbo in okolje, zlasti na lokalni in regionalni ravni; |
24. |
priporoča, da se upoštevajo zahteve politik regionalnega razvoja, in meni, da bi lahko za spodbujanje preglednejšega in učinkovitejšega trga CO2 precej industrijskih obratov temeljito prestrukturirali ter tako iz proizvodnega sistema odstranili najmanj učinkovite obrate ali obrate, ki so že v težavah. V zvezi s tem priporoča podporne ukrepe za proces preoblikovanja industrije in preusposabljanje delavcev; |
25. |
ugotavlja, da je treba poleg sistema za trgovanje s pravicami do emisij storiti še veliko, predvsem preiti na okolju prijazne načine prevoza; poziva nacionalne vlade, da razširijo infrastrukturo železniškega prometa in prometa po vodnih poteh ter na splošno spodbujajo intermodalne načine prevoza; |
26. |
glede na močno odvisnost evropskega prometnega sektorja od nafte obžaluje, da v drugem strateškem pregledu energetske politike ni predlogov za učinkovitost prevoza, ki bi bili podani hkrati s svežnjem o energetski učinkovitosti, in sicer niti na področjih, kot so železnica in druga javna prevozna sredstva, energetsko učinkovita vozila, skupna uporaba avtomobila, okolju prijazen način vožnje, večja uporaba koles itd.; |
27. |
meni, da sta energetska politika in politika varstva podnebja tesno povezani in da ju je treba uskladiti, saj proizvodnja energije povzroči 80 % CO2 emisij v Evropi; |
28. |
obžaluje, da s svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in energijo iz leta 2008 ni bil uveden zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti, ki je manjkajoči člen za potrebno zmanjšanje CO2; |
29. |
opozarja na različne stopnje napredka posameznih mest in regij EU pri zmanjševanju emisij CO2 in porabi energije v preteklih letih. Treba je upoštevati različne stopnje energetske intenzivnosti porabe in proizvodnje ter z njo povezane različne stopnje emisij toplogrednih plinov v posameznih državah članicah in znotraj držav članic, zlasti razlike med mestnimi in podeželskimi območji; |
30. |
meni, da bi lahko bili regionalni akcijski načrti glede podnebja in/ali načrti za trajnostno energijo povezava med lokalnimi in nacionalnimi pobudami, ki morajo uvesti praktične instrumente za doseganje ciljev; na razpolago je treba dati tudi ustrezna finančna sredstva; |
31. |
priporoča zagotavljanje dodatnih virov in pripravo nadaljnjih ukrepov, poleg uporabe evropskih strukturnih skladov, kot koristnih sredstev za spodbujanje politike prilagajanja in blažilnih ukrepov, kot sta varčevanje z energijo in uporaba obnovljive energije, da bi se izboljšala energetska učinkovitost zgradb in zmanjšale emisije toplogrednih plinov. Tako bi se povečala podpora evropski podnebni politiki; |
32. |
poziva k povečanju financiranja raziskav za tehnologije za zajem CO2, ki bi jih bilo treba uporabljati v kombinaciji z drugimi blažilnimi ukrepi, da bi dosegli nujno potrebno znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; |
33. |
želi zagotoviti dostopnost podpornih programov za proizvajalce obnovljivih virov na vseh ravneh, vključno z majhnimi obrati, in meni, da mora biti zaradi skladnosti podpora za obnovljive vire energije usmerjena v zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. |
ZAŠČITA RANLJIVIH DRŽAVLJANOV
ODBOR REGIJ
34. |
meni, da lahko Konvencija županov s podpiranjem trajnostne energije in energetske učinkovitosti spodbudi mesta in regije k spremembam, s katerimi bi zaščitili najbolj ranljive državljane, zlasti tiste z nizkimi in fiksnimi plačami, pred učinki visokih cen energije in pred „energetsko revščino“ (revščino zaradi stroškov energije); pri tem si je treba prizadevati za preprečevanje subvencioniranja porabe energije in omogočiti močne finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti ter po možnosti zmanjšanje porabe energije; |
35. |
močno podpira potrebo, da se zaščitijo najbolj ranljivi državljani v družbi pred morebitnim povečanjem cen energetskih virov, še zlasti električne energije, tudi s pomočjo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih domov; naroča svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje češkemu in švedskemu predsedstvu EU, Evropski komisiji, državam članicam in sorodnim organom ZN. |
V Bruslju, 18. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
PRILOGA
Seznam nedavnih mnenj OR, neposredno ali posredno povezanih z vprašanjem podnebnih sprememb
— |
Načrt za oživitev gospodarstva ter vloga regionalnih in lokalnih oblasti, CdR 12/2009 fin |
— |
Energija: strateški pregled in energetska učinkovitost stavb, CdR 8/2009 fin |
— |
Zelena knjiga o teritorialni koheziji, CdR 274/2008 fin |
— |
Peto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije, CdR 273/2008 fin |
— |
Prispevek regij k dosegi evropskih ciljev na področju podnebnih sprememb in energetike: poseben poudarek na konvenciji županov, CdR 241/2008 fin |
— |
Povečanje energijske učinkovitosti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, CdR 254/2008 fin |
— |
Predhodno mnenje OR: lizbonska strategija za rast in delovna mesta, CdR 245/2008 fin |
— |
Zakonodajni predlogi Komisije za skupno kmetijsko politiko po pregledu stanja, CdR 162/2008 fin |
— |
Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, CdR 161/2008 fin |
— |
Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, CdR 160/2008 fin |
— |
Predhodno mnenje OR: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k strategiji EU za trajnostni razvoj, CdR 85/2007 fin |
— |
Celostna pomorska politika za Evropsko unijo, CdR 22/2008 fin |
— |
Tretji zakonodajni paket: evropski trgi z električno energijo in zemeljskim plinom, CdR 21/2008 fin |
— |
Reforma proračuna v spreminjajoči se Evropi, CdR 16/2008 fin |
— |
Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji, CdR 313/2007 fin |
— |
Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi, CdR 309/2007 fin |
— |
Zelena knjiga o mestnem prometu, CdR 236/2007 fin |
— |
Pregled stanja skupne kmetijske politike, CdR 197/2007 fin |
— |
Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi: možnosti za ukrepanje EU, CdR 118/2007 fin |
— |
Energetski paket, CdR 111/2007 fin |
— |
Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija in vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije, CdR 110/2007 fin |
III Pripravljalni akti
Odbor regij
80. plenarno zasedanje 17. in 18. junij 2009
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/65 |
Mnenje Odbora regij pomorski in obalni paket
(2009/C 211/10)
ODBOR REGIJ
— |
meni, da je treba za evropsko pomorsko politiko izbrati celovit in medsektorski pristop, ki temelji na pomorskem prostorskem načrtovanju, da bi obvladali vse intenzivnejšo uporabo morij in zagotovili skladen soobstoj različnih namenov uporabe v omejenem in občutljivem življenjskem prostoru; |
— |
meni, da je treba za takšno načrtovanje uresničiti inovativen pristop k upravljanju, zasnovan v duhu upravljanja na več ravneh in ob spoštovanju načela subsidiarnosti, in zato poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri pomorskem prostorskem načrtovanju, zlasti za financiranje nekaterih ukrepov; kot raven, ki je najbolj neposredno soočena s položajem, so te oblasti v najboljšem položaju za zagotovitev skladnega soobstoja različnih namenov uporabe; |
— |
pozdravlja napredek, ki ga je dosegla Evropska komisija pri pomorskem prostorskem načrtovanju, in njeno pripravljenost, da oblikuje skupna načela na evropski ravni, ter meni, da bi se Evropska unija v prihodnje lahko posvetila tudi vprašanjem standardizacije v zvezi z metodiko in načeli, pri čemer bi se morala opirati zlasti na obstoječe regionalne sporazume; |
— |
podpira namero Evropske komisije, da se dokonča oblikovanje notranjega trga, s ciljem, da bi pomorski promet postal bolj privlačen in bolj konkurenčen, vendar obžaluje, da se konkretni ukrepi v bistvu osredotočajo samo na gospodarsko razsežnost, ter poziva, da se v polni meri upoštevajo socialni in okoljski vidiki; |
— |
ponovno poudarja svojo zahtevo, da se preuči možnost revizije sistema financiranja EU in da se preoblikuje v enoten, poenostavljen sistem za vse ali vsaj večino morskih vprašanj v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada, in sicer v okviru razprav o prihodnji finančni perspektivi 2014-2020; |
— |
pozdravlja pobudo Evropske komisije za razjasnitev subvencij za vzpostavitev pomorskih avtocest, vendar meni, da bi bilo primerneje zastaviti bolj ambiciozen cilj in celovito razmisliti o naravi dejavnosti in vlaganj, ki pridejo v poštev za dodeljevanje evropskih subvencij, še posebej, ker predpisi, sprejeti v zadnjih letih, niso prinesli pričakovanih rezultatov, predvsem v zvezi z zahtevami za kratkoročno donosnost storitev. |
Poročevalec |
g. Michel DELEBARRE (FR/PES), župan mesta Dunkerque |
Referenčni dokumenti
Časovni načrt za pomorsko prostorsko načrtovanje: Doseganje skupnih načel v EU COM(2008) 791 konč. Sporočilo Evropske komisije z dne 25. novembra 2008
Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018 COM(2009) 8 konč. Sporočilo Evropske komisije z dne 21. januarja 2009
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES COM(2009) 11 konč. 21.1.2009
Sporočilo in akcijski načrt za vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja COM(2009) 10 konč. 21.1.2009
Sporočilo o smernicah za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev pomorskih avtocest (2008/C 317/8)
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
1. |
priznava precejšnji napredek, ki ga je dosegla Komisija, ter pozdravlja uspešno izvajanje akcijskega načrta in uporabo sprejetega pristopa. Meni, da evropska pomorska politika zahteva celovit medsektorski pristop, „ki obsega vse vidike odnosa človeka do morij in oceanov“ (1); |
2. |
opozarja, da v obalnih regijah in mestih Evropske unije živi skoraj polovica evropskega prebivalstva (2), ki prispeva približno 40 % evropskega BDP. Lokalne in regionalne oblasti imajo različne pristojnosti na področjih, povezanih s pomorsko politiko, zato so primerna raven za usklajevanje različnih sektorskih politik na terenu. Poleg tega so obalne teritorialne skupnosti posebej odgovorne za prostorsko načrtovanje na teh območjih: urejati morajo napetosti, ki nastajajo zaradi konfliktov glede uporabe obale in morja, ter si prizadevati za trajnostni razvoj in stopnjo zaposlenosti, ki upoštevata potrebo po zaščiti pomorskega okolja. Zato so razvile strokovno znanje o celovitem strateškem načrtovanju na tovrstnih območjih, vključno s politikami za različna področja, kot so promet, razvoj pristanišč, varnost, urbani razvoj, pomorsko prostorsko načrtovanje in poklicno usposabljanje; |
3. |
meni, da je za primerno izvajanje evropske pomorske politike potrebna oblika upravljanja, ki bolj neposredno vključuje lokalne in regionalne akterje. Upravljanje, ki bi resnično temeljilo na partnerstvu za pomorsko politiko, vključno z vsemi ravnmi sprejemanja odločitev in civilne družbe, bi omogočilo pravočasno odkrivanje vsakršnih konfliktov ter iskanje primernih lokalnih rešitev; |
4. |
se strinja z mnenjem Komisije, izraženim v sporočilu v zvezi s smernicami za pomorsko upravljanje (3), da namreč obalne regije ne le koristijo celostni pristop pomorske politike, ampak lahko brez takega pristopa občutijo tudi negativne posledice; |
5. |
meni, da je treba cilj teritorialne kohezije povezati z oblikovanjem celostne pomorske politike, saj bi tako zagotovili večjo skladnost regionalnega razvoja na obalnih in otoških območjih ter v zaledju in pristaniščih, poleg tega pa bi bolje usklajevali prihodnje financiranje posebnih ukrepov v teh regijah; |
6. |
v zvezi s tem ponavlja svoj poziv k obravnavi možnosti preoblikovanja finančnega sistema EU v enotni poenostavljeni sistem za vsa pomorska vprašanja – ali vsaj večino – v okviru evropskega obalnega in otoškega sklada; obravnava bi potekala v okviru razprav o finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (4); |
7. |
v celoti podpira projekt, ki ga je Komisija pripravila, da bi vzpostavila bazo podatkov o projektih v obmorskih regijah, ki bo vsebovala podatke o koristnikih vseh evropskih skladov, saj meni, da je to nujno potrebno za zagotovitev preglednosti na tem področju in za spodbujanje izmenjave dobrih praks; želi biti vključen v upravljanje te baze podatkov, ki bo začela delovati do leta 2010. |
Pomorsko prostorsko načrtovanje (5)
ODBOR REGIJ
8. |
podpira časovni načrt in predloge Komisije glede oblikovanja desetih načel načrtovanja, ki bi lahko čez čas postala skupna načela, veljavna v vseh državah članicah; |
9. |
pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za oblikovanje celostne politike na podlagi „modre knjige“, v kateri določa jasno usmeritev za izkoriščanje morskih in obalnih virov v vsej Evropi, in Komisijo spodbuja, naj gre pri tem vidiku še dlje ter podrobno opredeli, kako je pomorsko prostorsko načrtovanje povezano z drugimi ukrepi Evropske unije, zlasti ukrepi v zvezi z Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, okvirno direktivo o vodah, okvirno direktivo o morski strategiji ter priporočili Evropskega parlamenta in Sveta za celovito upravljanje obalnih območij. Pomorsko prostorsko načrtovanje bi moralo prispevati k večji sinergiji med posameznimi zakonodajnimi akti, da se preprečita morebitna zmeda ali podvajanje; |
10. |
meni, da morajo prostorske spremembe slediti predhodnemu strateškemu premisleku in organizaciji upravljanja. Strateški premislek predstavlja temeljno fazo procesa načrtovanja, saj omogoča boljše povezovanje ciljev in sredstev ter upravljanje načrtovanja. Ta faza skupne priprave bi omogočila opredelitev načel in smernic ter določitev prednostnih nalog, ki so nujne pri pripravi in načrtovanju ter pri arbitraži, ki je sestavni del tega procesa; |
11. |
meni, da je uvedba inovativnega načina upravljanja, ki bi bil načrtovan v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in načelom subsidiarnosti, bistvenega pomena za opredelitev strateških smernic za prostorsko načrtovanje. To bi se moralo zgoditi na več ravneh, od morskega bazena do lokalne ravni. Poudarja tudi, da kljub soglasni podpori ekosistemskemu pristopu, ki ga je sprejela Komisija (6), to še vedno ne pomeni, da je primeren za vse pomorske dejavnosti. Glede na to OR želi, da Komisija vključi v svoje prihodnje predloge raven pomorskega bazena (ali regionalnega morja), ki je dovolj velika za preprečitev te nevarnosti; |
12. |
poudarja, da je namen pomorskega prostorskega načrtovanja v tem prostoru zajeti vse dejavnosti, ki se izvajajo v več državah, in jih bolje prilagoditi dejanskim ekosistemskim razmeram, ter da je zato to načrtovanje bistvena sestavina celostne pomorske politike. Meni, da je ta ukrep bistvenega pomena za obravnavo vse intenzivnejše uporabe morja, poleg tega pa v omejenem, ranljivem prostoru spodbuja skladen soobstoj konfliktnih interesov. Ne glede na to opozarja, da se moramo na področju pomorskega prometa soočiti z izzivom uskladitve prostorskega načrtovanja in načela svobode morja, kot je predvideno v konvencijah Mednarodne pomorske organizacije; |
13. |
strinja se, da je pomorsko načrtovanje prostora koristen način usklajevanja potreb posameznih dejavnosti z boljšo uporabo morja ob hkratnem trajnostnem varstvu ekosistema. Pravila, ki jih vsi poznajo, bodo spodbudila dolgoročne naložbe in s tem pripomogla, da se poveča prispevek pomorskih dejavnosti k doseganju ciljev glede konkurenčnosti ter povečanja rasti in zaposlovanja v skladu z lizbonsko strategijo. Glede na povedano želi, da bi Komisija določila čim bolj obsežna načela arbitraže, s katerimi bi se zagotovila preglednost tega procesa, in sicer z vnaprej določenimi pravili, ki bi bila dovolj prilagodljiva, kadar je treba upoštevati posebnosti morskega bazena; |
14. |
pozdravlja ukrepe Komisije na področju pomorskega načrtovanja in njeno pripravljenost, da oblikuje skupna načela na evropski ravni. Meni, da ima na tem področju Evropska unija vodilno in usklajevalno vlogo ter da se bo v okviru posvetovalnega procesa, ki ga bo organizirala Komisija leta 2009, izboljšalo razumevanje izzivov in se bodo pripravili predlogi smernic za spodbujanje skupnega pristopa. Komisiji predlaga, da po zaključku teh posvetovanj pripravi belo knjigo; |
15. |
meni, da lahko Evropska unija sčasoma prevzame regulativno vlogo, ki bi lahko zagotovila dejansko usklajevanje pomorskega načrtovanja v zadevnih državah. OR v zvezi s tem opozarja na izkušnje na regionalni ravni, zlasti v Sredozemlju v okviru Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja, še posebej njenega 7. protokola, v skladu s katerim so se zadevne države članice odločile, da skupaj izvajajo celovito upravljanje obalnih območij, hkrati pa so sprejele obvezujoče instrumente. Evropska unija bi lahko – poleg spodbujanja skupnega pristopa do pomorskega prostorskega načrtovanja – pomagala, da se v okviru obstoječih regionalnih konvencij v vsakem pomorskem bazenu podpre trajnostni in celostni pomorski razvoj v povezavi z vsako zadevno pomorsko regijo; |
16. |
odločno spodbuja Komisijo, da podpre pilotne projekte v vsakem morskem bazenu, da bi se preskusila veljavnost predlaganih načel glede na raznolikost regionalnih morij. V zvezi s tem opozarja, da je treba najbolj oddaljene regije, ki predstavljajo precejšen delež evropskega pomorskega prostora, v celoti vključiti v ta ukrep; |
17. |
poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri pomorskem prostorskem načrtovanju, zlasti kot organov, ki financirajo projekte, vendar tudi kot lokalnih organov, ki so v najboljšem položaju za organizacijo skladnega sožitja različnih uporab. Obstoječa pomorska in obalna partnerstva ter pomorska omrežja lahko odločilno prispevajo k spodbujanju razvoja pomorskega prostorskega načrtovanja v državah članicah in njegovem izvajanju. Običajno so države članice pristojne za upravljanje teritorialnih voda in IGC (7), vendar so lokalne in regionalne oblasti vključene že zaradi svojih pristojnosti in odgovornosti za upravljanje voda – in včasih tudi kot pristaniške oblasti za zavarovana območja. Na splošno so pristojne za enakomeren in solidaren razvoj, iz katerega pomorsko območje ne sme biti izključeno; |
18. |
poudarja tudi potrebo po usklajenem in doslednem načrtovanju na kopnem in morju, da bi primerno upravljali vmesno območje med njima, zlasti obalni pas. V zvezi s tem opozarja na dejavnosti, ki se že izvajajo v okviru celovitega upravljanja obalnih območij; |
19. |
opozarja, da so evropske regije in mesta že vključene v čezmejno sodelovanje, na primer v okviru programov Interreg, ki jim omogočajo izvajanje skupnih projektov, povezanih s pomorskim upravljanjem. Meni, da bi lahko evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) ponudila zanimive možnosti za regionalno sodelovanje; |
20. |
pozdravlja evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (European Marine Observation and Data Network – EMODN), ki jo je ustanovila Evropska komisija in od katere se pričakuje, da bo do konca leta 2009 ustvarila prototip evropskega atlasa morij, ter izraža upanje, da bo prihodnji atlas povezan z novim orodjem Google Ocean, ki je bilo predstavljeno februarja 2009; |
21. |
obžaluje, da Komisija vprašanja subsidiarnosti ni obravnavala v zadostni meri. Predlog Komisije v sedanji fazi temelji na številnih pravnih podlagah (vključno s tistimi, ki se nanašajo na prometno politiko in trajnostni razvoj). Politike prostorskega načrtovanja pa so bile doslej v skladu s Pogodbo iz Nice v izključni pristojnosti držav članic. Glede na možni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in na nove cilje teritorialne kohezije, se na primer postavlja vprašanje, ali se lahko člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (ki ustreza členu 308 PES v Pogodbi iz Nice) uporabi kot pravna podlaga za prihodnje regulativne akte na področju pomorskega prostorskega načrtovanja. |
Pomorski promet
ODBOR REGIJ
22. |
meni, da je pomorski promet sicer ključni del evropskega gospodarstva, vir dohodka in zaposlovanja, nosilec človeškega in tehnološkega znanja ter dejavnik okoljske uspešnosti in konkurenčnosti, vendar zahteva tudi posebne ukrepe na področju varnosti pomorskega prometa. Njegov pomen za trajnostno gospodarjenje je treba nenehno povečevati z odpravljanjem obstoječih težav v primerjavi z drugimi načini prevoza in z okoljskimi dajatvami. Čeprav je pomorski promet še posebej izpostavljen nepredvidljivosti finančnega gospodarstva, to ne zakrije dejstva, da je primarni vektor realnega gospodarstva. Ko pa se znova začne povečevati dejavnost realnega gospodarstva, bodo morala evropska pristanišča zagotoviti izpolnjevanje potreb pomorske industrije v smislu opreme in storitev. Evropske pristaniške zmogljivosti se v zadnjem desetletju niso razvijale s tako hitrostjo kot v drugih svetovnih pristaniščih, zlasti v Aziji. Zato morajo evropske pristaniške zmogljivosti tudi z vidika trajnostnega razvoja dohiteti druge, če naj se uspešno soočijo s prihodnjimi izzivi svetovne trgovine; |
23. |
podpira pripravljenost izoblikovati notranji trg, da bi povečali privlačnost in konkurenčnost pomorskega prometa. Vendar obžaluje, da se konkretni ukrepi osredotočajo predvsem na to vprašanje. Želi namreč, da bi se v celoti upoštevali tudi socialni in okoljski vidiki; |
24. |
poudarja, da je treba politiko pomorskega prometa oblikovati kot sestavino logistične verige, s katero je neločljivo povezana. Za to pa je treba pristanišča obravnavati kot nepogrešljivo sestavino usklajevanja različnih načinov prevoza blaga od ene do druge točke v evropskem ali mednarodnem prostoru. Pristanišč torej ne smemo dojemati le kot kraj odhoda ali prihoda, temveč kot odločilni dejavnik sistema prevoza od vrat do vrat; |
25. |
poudarja potrebo, da pristanišča pri virtualnem upravljanju prometne verige postanejo resnične referenčne točke, kar bi jim omogočilo načrtovanje upravljanja pretoka blaga. To pomeni, da informacijski sistemi, ki s spremljanjem blaga v realnem času optimizirajo prometne in logistične storitve, ne smejo biti moteni med pristaniškim tranzitom. Zato je treba omogočiti interoperabilnost sistemov obratovanja pristaniških krajev, in sicer med njimi in z notranjimi platformami – ali raziskati možnosti za njo, če še ni vzpostavljena; |
26. |
pozdravlja pripravljenost Komisije, da uskladi upravne in carinske obveznosti za pomorski prevoz s tistimi, ki veljajo za druge načine prevoza. Iluzorno je na primer pričakovati, da se bo prevoz blaga s cest preselil na morske poti v skladu s konceptom morskih avtocest, če so formalnosti v zvezi z natovarjanjem velikih tovornjakov na ladje ali z njihovim raztovarjanjem z ladij za možne uporabnike preveč obremenilne. Zato bi bilo treba predpise skrčiti na takšno mero, ki ustreza posebnim razmeram pomorskega prometa (odprtost morij in s tem nedoločenost mej v pristanišču, posebni položaji ogrožanja morskega okolja pri nesrečah itd.). |
Pomorska strategija do leta 2018 (8)
ODBOR REGIJ
27. |
pozdravlja priporočila, ki jih Komisija navaja v ključnih delih besedila:
|
28. |
se sprašuje o sposobnosti Evropske unije za izvedbo teh ukrepov glede na obsežnost področja, na katerega se nanašajo. Zato Komisiji predlaga, da oceni pomen posameznih vprašanj in določi prednostne naloge v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ter skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi čim prej, vsekakor pa do konca leta 2009, pripravi podroben časovni načrt; |
29. |
obžaluje, da se konkretni predlogi nanašajo le na liberalizacijo trgovinskih transakcij zaradi spodbujanja konkurenčnosti in produktivnosti. Ugotavlja, da se ohranjanje okolja in zagotavljanje boljšega življenjskega standarda pomorščakov navaja le na seznamu splošnih načel ter da niso predvideni časovni načrt in konkretni ukrepi; |
30. |
poudarja, da je pomorski promet trajnosten način prevoza blaga, ki veliko prispeva k boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka, bolj na splošno pa k ekologizaciji prometa. Meni, da je vzpostavitev okolju bolj prijaznega prometnega sistema prednostna politična naloga. OR meni, da prehod na pomorski način prevoza omogoča odziv tako na povečevanje povpraševanja po prevozu (potnikov in blaga) kakor tudi na zahteve v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. OR še posebej obžaluje, da mednarodni pomorski promet še vedno ni vključen v Kjotski protokol in časovni načrt za zmanjšanje toplogrednih plinov. Zato spodbuja Mednarodno pomorsko organizacijo, da (še pred konferenco Združenih narodov o podnebju decembra 2009 v Köbenhavnu) predlaga obvezujoča pravila glede toplogrednih plinov, ki bi veljala za vsa plovila ne glede na njihovo zastavo in naj bi bila sprejeta leta 2011; Evropska komisija bi se morala zavzeti za to, da podpre enotne in pregledne okoljske certifikate za ladje in pristanišča, kakršen je ESI Environmental Ship Index, ki ga razvija World Ports Climate Initiative. Da bi kolikor je le mogoče preprečili konkurenčne slabosti za evropsko pomorsko industrijo, bi si morala Evropska unija prizadevati predvsem za to, da bodo obvezujoče ureditve sprejete samo na mednarodni ravni. Poleg tega bi bilo treba proučiti, kakšni učinki bi bili povezani z uvedbo pristaniških pristojbin, odvisnih od obsega obremenjevanja okolja; |
31. |
poudarja, da mora tudi cilj ekologizacije prometa – ne glede na ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa ladij – voditi k meritvam ter k zmanjšanju okoljskega vpliva pristaniških in logističnih zmogljivosti. V zvezi s tem ugotavlja, da se to ne sme zgoditi tako, da se zmanjša kakovost okoljskih ocen, ne glede na to, da je treba pospešiti postopke za razvoj pristanišč, da bi pristaniščem v Evropi zagotovili konkurenčnost; določiti je treba natančne predpise, ki ne dopuščajo različnih razlag, kar bi lahko povzročalo izkrivljanja konkurence. Ustrezno urbano vključitev pomorskih, pristaniških in logističnih dejavnosti je treba obravnavati kot vse druge cilje evropske pomorske politike; |
32. |
meni, da mora biti pomorski promet zgled za ekologizacijo prometa, in poziva Evropsko unijo, naj zaradi izboljšanja okoljskih lastnosti ladij in pristanišč izrecno podpira raziskave in inovacije; treba bi bilo na primer upoštevati preprečevanje onesnaževanja voda z ladij; |
33. |
opozarja, da je treba za izvedbo teh priporočil mobilizirati precejšnja sredstva, in poziva Evropsko komisijo, naj oceni stroške za predlagane ukrepe ter predstavi njihovo možno financiranje in porazdelitev med različnimi udeleženimi stranmi. Ker je pomorski promet, še zlasti v primerjavi s cestnim prometom, okoljsko bolj trajnosten način prometa, je treba zanj nameniti več finančnih pomoči Skupnosti. Evropsko unijo poziva, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev nujnih finančnih sredstev Skupnosti; |
34. |
zahteva, da se naložbam v pristaniščih in njihovim povezavam z zaledjem v okviru proračuna EU, namreč strukturnih skladov, proračunske postavke TEN-T in programa Marco Polo, pri naslednji reviziji TEN-T nameni višja prednostna stopnja. Sklepi, o katerih so se sporazumeli na pogajanjih med državami članicami in Komisijo, so privedli do neravnotežja v breme pomorskega prometa in pristanišč. V prihodnosti je treba zagotoviti večje ravnotežje med posameznimi kategorijami pristanišč (priznanje pomena majhnih in srednje velikih pristanišč za izboljšanje njihove dostopnosti) in med regijami (središče – obrobje); k temu morajo prispevati vsi finančni instrumenti EU; |
35. |
meni, da je za zagotovitev uravnoteženih konkurenčnih pogojev za različne načine prometa potrebna internacionalizacija zunanjih stroškov (zlasti okoljskih). Če te internacionalizacije ne bo, prometnih tokov v pomorskem prometu ni mogoče urejati samo s pravili notranjega trga; |
36. |
opozarja tudi, da otoška območja Skupnosti, katerih konkurenčnost in udeležba v mednarodni in notranjeevropski trgovini sta močno odvisna od pomorskega prometa, potrebujejo diferencirano podporo, in poudarja željo, da bi bile „otoške regije Unije bolj povezane v sistem 'pomorskih avtocest', da bi se izboljšal njihov dostop do skupnega trga“ (9); |
37. |
podpira zahtevo po oblikovanju delovne skupine za proučitev možnosti za to, da bi dosegli ravnotežje med delovnimi razmerami za pomorščake in konkurenčnostjo evropskega ladjevja, in predlaga, da se mandat te delovne skupine razširi z opredelitvijo „minimalnega socialnega standarda“, da bi bil tako človek uveljavljen kot samostojen dejavnik. Odbor meni, da so usposabljanje in izobraževanje, profesionalnost in življenjske razmere ladijskih posadk ključ uspeha vsakršnih ukrepov za zagotavljanje konkurenčnosti storitev pomorskega prometa, varnosti in preprečevanja nevarnosti v pomorskem prometu ter varstva okolja. V zvezi s tem poziva Evropsko unijo, da na podlagi konvencij Mednarodne organizacije dela pripravi poseben mehanizem za regulacijo in nadzor agencij za zaposlovanje posadk, ki bi bil podoben mehanizmom, uvedenim za središča za usposabljanje na podlagi konvencije STCW; |
38. |
poudarja, tako kot Komisija, ključni pomen problematike usposabljanja za vse pomorske sektorje ter odobrava s tem povezane predloge. Posebej pozdravlja predlog, da se na področju pomorstva vzpostavi sistem po zgledu programa ERASMUS, in Komisijo poziva, da predlog pripravi podrobneje, da pojasni pogoje in področja uporabe. Tako bi bilo treba pojasniti predvsem vprašanje, kako bi bilo mogoče ta sistem uporabiti ne samo za usposabljanje častnikov, temveč vseh mladih, ki se šolajo na področju pomorstva; |
39. |
meni, da morajo biti predlogi glede človeških virov, pomorske prakse in pomorskega strokovnega znanja usmerjeni k celotnemu pomorskemu sektorju, vključno v njegovih kopenskih dejavnostih, tj. dejavnostih v pristaniščih ali v povezavi z logistiko ter pred prevozom ali po njem. Zato bi bilo zaželeno, da bi na evropski ravni določili splošen okvir, v katerem bi bile zajete dobre prakse, ki bi jih morali izvajati vsi akterji; vendar bi bilo treba določiti tudi nekatere meje. Tako bi morali npr. prepovedati pretovarjanje v lastni režiji. Takšen okvir je možno izvajati samo, če je zasnovan dovolj prožno in ga je tako mogoče prilagoditi potrebam vsakega posameznega pristanišča. Dvakratna zavrnitev direktive o liberalizaciji pristaniških storitev je pokazala, da je vsakršen zakonodajni predlog, ki je preveč tog, obsojen na neuspeh; |
40. |
poziva Komisijo, naj obrazloži sredstva za preprečevanje izkrivljanja konkurence med pristanišči z ozirom na odgovornost za varnostne ukrepe; |
41. |
poziva Komisijo, naj opredeli možnosti za preprečevanje izkrivljanja konkurence med pristanišči v skladu z zahtevami iz evropskih direktiv, zlasti na področju varnosti; |
42. |
podpira predloge za varnost pomorskega prometa in se seznanja s pomembnim napredkom pri usklajevanju teh vprašanj, ter opozarja, da je nedavno sprejetje tretjega svežnja za varnost pomorskega prometa (Erika III) v Evropskem parlamentu dokaz, da je predpise v pomorskem prometu mogoče uskladiti. Zaskrbljen je zaradi novih tveganj v pomorskem prometu, predvsem tistih, ki jih v primeru nesreče predstavljajo kontejnerske ladje ali tankerji za prevoz kemikalij, zlasti glede na to, da so zdaj ladje vedno večje, zato Komisijo poziva, da navede ukrepe, ki so že ali bodo sprejeti za obravnavanje te problematike; |
43. |
meni, da je treba morske ožine, skozi katere poteka velik del svetovnega prometa, obravnavati v posebnem pristopu, da bi lahko bolje uskladili njihovo upravljanje. Gre za zelo tvegana morska območja: z njihovimi tveganji se neposredno soočajo tudi lokalni akterji. Nesreča na odprtem morju v morski ožini, kakršen je Rokavski preliv, bi lahko imela precejšnje gospodarske in okoljske posledice za ta morska območja in za celotno Evropo; |
44. |
opozarja, da nacionalne prakse glede carinskih in veterinarskih pregledov lahko povzročijo izkrivljanja konkurence, in zato zahteva, naj Komisija strože nadzoruje izvajanje direktiv o pomorskem prometu, da se zagotovi enotna razlaga; |
45. |
poudarja pomen zunanje razsežnosti politike na področju pomorskega prometa, zlasti v prometu. Z uskladitvijo predpisov za obratovanje ladij pod različnimi evropskimi zastavami bi lahko okrepili položaj Evropske unije v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) in napravili nadaljnji korak k uskladitvi pomorskih predpisov v svetovnem merilu. EU bi morala v mednarodnih forumih (kot so IMO, WTO in ILO) pridobiti več veljave, da bi lahko evropski pomorski promet deloval v bolj preglednem in bolj korektnem konkurenčnem okolju. Odbor spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji za usklajevanje stališč držav članic v IMO, in se zavzema za to, da se Evropski uniji v IMO prizna status opazovalke; |
46. |
postavlja pod vprašaj časovni okvir, izbran za to strategijo pomorskega prometa, in sicer obdobje 2009–2018, ter se zavzema za (poznejšo) prilagoditev tega časovnega načrta novi lizbonski strategiji po letu 2010. |
Pomorski promet brez meja
ODBOR REGIJ
47. |
se zavzema za cilj, da se upravni postopki, ki omejujejo razvoj pomorskih prevozov na kratkih razdaljah (TCMD) v Evropski uniji, v celoti ali delno odpravijo ali olajšajo, pri čemer se obenem zagotovi visoko raven varnosti in varstva okolja; |
48. |
pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi prostor pomorskega prometa brez meja, da se tako dokončno vzpostavi notranji trg na področju pomorskega prometa, vendar obžaluje, da v svoje sporočilo ni vključila omembe skupnega evropskega prostora pomorskega prometa, ki presega odpravljanje upravnih in davčnih ovir za ladje, ki plujejo med evropskimi pristanišči; |
49. |
priporoča, da se upoštevajo socialni vidiki. Evropska unija bi morala skrbeti za boljše upoštevanje mednarodnih predpisov s področij delovnega prava in varstva okolja, da bi v svetovnem merilu ohranjali pravične konkurenčne pogoje. Zato meni, da so ukrepi, ki jih predlaga Komisija, le prva faza vzpostavljanja dejanskega skupnega prostora pomorskega prometa. Glede na to pozdravlja predloge za delovanje v prihodnosti, ki jih Komisija navaja v sporočilu z dne 21. januarja 2009, ter jo poziva, da čim prej predstavi naslednje faze ustvarjanja skupnega prostora pomorskega prometa; |
50. |
pozdravlja predlagane smernice za poenostavitev, uskladitev, „sistem enega okenca“ (One-Stop-Shop) in elektronsko posredovanje podatkov. Meni, da za ladje, ki plujejo med pristanišči EU pod zastavo ene od držav članic, ne bi smele veljati strožje obveznosti dokumentiranja kot za druge načine prometa, razen če je to potrebno zaradi posebnih varnostnih vidikov pomorskega prometa; |
51. |
se seznanja z že vloženimi napori za poenostavitev formalnosti poročanja in dematerializacijo ter pozdravlja pripravljenost, da se nadaljuje s poenostavitvijo in usklajevanjem, zlasti upravnih in carinskih postopkov ter veterinarskih in fitosanitarnih pregledov; |
52. |
obžaluje ponesrečeno navedbo Komisije, da lahko „tudi storitve pilotaže predstavljajo problem“. Opozarja na pomen storitev pilotaže za pomorsko varnost v pristaniščih in pri vstopanju v pristanišča. Zato Evropsko unijo in države članice poziva k čim večji natančnosti pri opredeljevanju okvira za določanje izjem za pilotažo; |
53. |
poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence zaradi različnih razlag pri uporabi že usklajenih postopkov; |
54. |
pozdravlja uvedbo „sistema enega okenca“, vendar opozarja, da so za to potrebna velika vlaganja za ustrezno opremo vseh akterjev v sektorju. Meni, da je evropski SafeSeaNet temeljnega pomena za racionalizacijo in pospešitev izmenjave dokumentov med akterji v pomorskem prometu. Pristanišča je treba pri opremljanju podpreti, da se zagotovi učinkovitost sistemov za izmenjavo dokumentov in uspešnost SafeSeaNeta; opozarja Komisijo na posledice nekaterih ukrepov, predlaganih za mala in srednje velika pristanišča, ter jo poziva, naj z ustreznimi ukrepi prepreči, da bi ti predlogi povzročili izkrivljanje konkurence, ki bi lahko škodilo ravnotežju evropskega pristaniškega omrežja. |
Smernice za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev morskih avtocest (10)
ODBOR REGIJ
55. |
pozdravlja pobudo Evropske komisije, da se razjasnijo povezave med različnimi pravili za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti, namenjena vzpostavitvi morskih avtocest. Poudarja, da je državna pomoč za razvoj prometa na kratke razdalje nepogrešljiva in odločilna. Cilj – razbremenitev cest in zmanjšanje posledic tovornega prometa za okolje – upravičuje močno državno podporo za projekte na področju morskih avtocest. V zvezi s tem je treba pozdraviti, da je bila priznana možnost dodeljevanja državne pomoči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vendar tega pristopa ne bi smeli jemati kot zadostno rešitev za nezadostno odobravanje sredstev EU za morske avtoceste; |
56. |
obžaluje, da merila, ki jih je Komisija sprejela za preverjanje projektov, upoštevajo predvsem kratkoročno donosnost ustrezne storitve, čeprav je to v kratkem času zelo težko doseči, ker so po eni strani potrebna velika začetna vlaganja, po drugi strani pa je obremenitev ladij sorazmerno negotova. Kot primer za to naj navedemo izkušnjo pristanišč Toulon in Civitavecchia (Rim) v času od leta 2005 do 2008; |
57. |
graja, da ni splošnega premisleka o vrsti dejavnosti in vlaganjih, ki pridejo v poštev za dodeljevanje evropskih subvencij, še posebej, ker predpisi, pripravljeni v zadnjih letih, niso prinesli pričakovanih rezultatov. Predlagani mehanizmi financiranja niso samo zelo zapleteni, temveč so v nekaterih primerih tudi povsem nezadostni oz. zelo malo uporabni za potrebe, ki so nastale z vzpostavitvijo storitve na pomorski avtocesti; |
58. |
predlaga, da lahko ladje, ki jih je zgradilo ali pridobilo podjetje za pomorski promet in se uporabljajo na morski avtocesti, kljub svoji „mobilni naravi“ lahko izjemoma veljajo za infrastrukturo. Tako bi bilo mogoče dodeljevati državne pomoči za te ladje podobno kot v primeru nekaterih cestnih in železniških naložb. Vendar v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in zlasti sodbama v zadevah Ferring (zadeva C-53/00) in Altmark (zadeva C-280/00) to ne sme voditi v finančno podporo dejavnosti teh ladij, ki bi presegla finančno nadomestilo za obveznosti javnih služb. Glede okoljskih vidikov, povezanih s konceptom morskih avtocest, je treba preučiti izredne ukrepe. Pričakovani učinki prenosa prometa s cest na morje bi delovali samo, če bo ta prenos resnično učinkovit. V tem smislu se zdi zamisel o prenosu financiranja ob predvidevanju prenosa prometa gotovo koristna; |
59. |
izraža upanje, da bodo zasebni ponudniki (ladjarji, logistični in prometni podjetniki), ki imajo v procesu uresničevanja koncepta pomorskih avtocest odločilno vlogo, v polni meri vključeni v poglobljeno analizo razlogov, ki so botrovali njihovi zadržanosti do vzpostavitve storitve pomorske avtoceste; |
60. |
v zvezi s tem zahteva, da se bolj priznajo organi, ki so jih države članice vzpostavile za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah (nacionalna središča odličnosti), in da se okrepijo naloge teh organov. Za to je treba znatno povečati njihove človeške in finančne vire, npr. v okviru partnerskih sporazumov s pomorskimi regionalnimi skupnostmi in zasebnimi akterji prometne verige (ladjarji, logističnimi in prometnimi podjetji itd.); |
61. |
meni, da bi morali biti predpisi o državni pomoči, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev morskih avtocest, zaradi razumljivosti vključeni v dokument o smernicah Skupnosti za državno pomoč pomorskemu prometu; |
62. |
Komisijo na splošno poziva, da preuči možnost splošne prilagoditve predpisov o državni pomoči in finančne pomoči EU za razvoj pomorskih avtocest; |
63. |
soglaša s stališčem Komisije, da je „določitev vnaprej določenega zneska javnega financiranja, na katerega se je mogoče zanesti, bistvenega pomena za morebitne udeležence v projektih.“ Tudi predpisi o vračilu so lahko za gospodarske akterje ovira, ker tvegajo, da bodo morali po zaključku projektov vrniti finančno pomoč, če cilji ne bodo doseženi. Odbor podpira zamisel, da mora biti državna pomoč pomorskim avtocestam vezana na uresničevanje konkretnih ciljev, vendar predlaga, da Komisija preuči možnost, da pri izvedbi projektov za pomorske avtoceste določi stopenjske cilje za nadaljevanje dodeljevanja državne pomoči; |
64. |
poziva Komisijo, naj ustrezne informacije močno razširja, ne samo z objavami v uradnih publikacijah, in tako ponudnike ozavešča glede utemeljenosti svoje politike ter jim obenem da vedeti, da se je velikega izziva pripravljena lotiti s primernimi ukrepi v skladu z jasno zavzetostjo za trajnostni razvoj, premiku prometa s cest na morje, pri tem pa skrbeti za preprečevanje vsakršnega izkrivljanja konkurence. |
Formalnosti poročanja za ladje pri vplutju v pristanišču držav članic Skupnosti in/ali izplutju iz teh pristanišč
ODBOR REGIJ
65. |
priznava, da poenostavitev upravnih postopkov s široko razširjenostjo elektronskega prenosa informacij in racionalizacijo formalnosti poročanja prispeva k večji privlačnosti pomorskega prometa; |
66. |
opozarja, da ti ukrepi pozitivno vplivajo tudi na varnost okolja in pomorskega prometa, ker se zmanjšuje upravno breme za posadke in se te lahko osredotočajo na svoje stražarjenje. Elektronski prenos podatkov omogoča tudi, da imajo oblasti v realnem času na voljo potrebne informacije, da se lahko ustrezno odzivajo v primerih nesreč; |
67. |
podpira odločitev o postopnem usklajevanju, s katerim se zagotavlja povezava in skladnost s časovnim načrtom mednarodne pomorske organizacije IMO, ki ostaja ustrezni nosilec odločanja. To kaže še zlasti predlog za začasni obrazec EU, s katerim naj bi usklajevali zahtevke za informacije v zvezi z varnostjo, dokler ne bo oblikovan obrazec, usklajen na mednarodni ravni. Odbor v zvezi s tem podpira zahtevo, da „se bodo morale delegacije držav članic Evropske unije na zasedanjih odbora FAL potruditi doseči, da se bodo obrazci konvencije FAL skladali z obrazci, ki jih zahtevajo obstoječi zakonodajni akti Skupnosti“; |
68. |
podpira splošno uvedbo sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov pred 15. februarjem 2013, vendar poudarja, da so za opremo celotne verige pomorskega prometa potrebna precejšnja vlaganja. Za majhna pristanišča so stroški za razvoj sistema za prenos podatkov velikanski. Odbor zato Komisijo poziva, naj obrazloži finančna sredstva, ki jih je mogoče dodeliti v ta namen; |
69. |
soglaša s stališčem Komisije, da sta poenostavitev in uskladitev upravnih formalnosti in dokumentov za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah velikega pomena, in v zvezi s tem pozdravlja izvzetje obrazcev FAL za ladje, ki plujejo med pristanišči EU. Kjer je to mogoče, bi bilo treba mednarodni kodeks o varnosti na ladjah in v pristaniščih (ISPS) prilagoditi z ozirom na podjetja, ki opravljajo pomorske prevoze na kratkih razdaljah; |
70. |
obžaluje, da ni bilo upoštevano vprašanje boja proti nezakonitemu priseljevanju, ki občutno upočasnjuje postopke obratovanja pristanišč in na nekaterih območjih povzroča precejšnje stroške; zahteva, da se določijo enotni in skupni predpisi o dolžnostih v zvezi z reševalnimi ukrepi in ukrepi prve pomoči – držav članic in s podporo EU – brodolomcem in ljudem na plovilih v evropskem morskem prostoru, ki jim grozi brodolom ali pa so jih njihovi ladjarji zapustili; |
71. |
med drugim poziva vse države članice, da v celoti sprejmejo mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (SAR) ter o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS). Te konvencije za vso mednarodno skupnost določajo skupne predpise o dolžnostih v zvezi z zagotavljanjem reševalnih ukrepov in ukrepov prve pomoči brodolomcem in ljudem na plovilih v evropskem morskem prostoru, ki jim grozi brodolom ali pa so jih njihovi ladjarji zapustili. Kljub temu pa meni, da bi morali hkrati s sprejetjem omenjenih predpisov na ravni Evropske unije vzpostaviti mehanizme solidarnosti, saj se pristojnosti za urejanje nezakonitih migracij na morju ne sme prepustiti zgolj državam članicam Evropske unije, katerih obala je izpostavljena migracijskim tokovom. Istočasno pa poudarja, da so prizadevanja za boljše izvajanje iskanja in reševanja migrantov in beguncev na morju, ki so v stiski, samo en vidik reševanja širšega problema, ki ga predstavljajo nezakonite migracije na morju. |
V Bruslju, 17. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
(1) Glej mnenje CdR 22/2008 Celostna pomorska politika za Evropsko unijo, točka 1.
(2) Prebivalstvo, ki živi v območju manj kot 50 km od morja ali oceana.
(3) Smernice za celostni pristop k pomorski politiki: za najboljšo prakso pri celostnem upravljanju morij in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, COM(2008) 395 konč.
(4) Glej CdR 22/2008, točka 14.
(5) Glej COM(2008) 791 konč.
(6) Zlasti v Okvirni direktivi o morski strategiji.
(7) Izključne gospodarske cone.
(8) Glej COM(2009) 8 konč.
(9) Glej mnenje CdR 119/2006 Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije o prometu, točka 4.4,
(10) Glej (2008/C 317/8).
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/73 |
Mnenje Odbora regij Sistem SPkupnosti za nadzor ribištva
(2009/C 211/11)
ODBOR REGIJ
— |
močno pozdravlja korenito prenovo nadzornega sistema skupne ribiške politike (SRP) EU ter poziva Svet in Evropsko komisijo, naj upoštevata raznolikost in posebnosti različnih ladjevij in ribolovnih območij; |
— |
meni, da se bo „kultura skladnosti“ spodbujala samo, če bodo nadzorni ukrepi izvedeni na podlagi dialoga in soglasja ter se ne bodo uvajali v okviru pristopa od zgoraj navzdol. Pozdravlja nove ukrepe, določene v uredbi, ki države članice obvezujejo k izpolnitvi ciljev SRP, vendar meni, da je treba dobro preučiti sorazmernost takih ukrepov. OR se ne strinja z zavrnitvijo prenosa in izmenjave kvot; |
— |
poziva, naj se pojasni področje uporabe novih določb o rekreacijskem ribolovu glede izdajanja licenc in dovoljenj. Če tak ribolov ne bo reguliran, lahko ogrozi staleže rib iz načrtov za obnovitev. Vendar pa mora biti ureditev ribolova v uredbi sorazmerna in ne pretirana; |
— |
izraža zaskrbljenost glede trajnostnega razvoja in donosnosti malega priobalnega ribolova, zato želi pojasnilo novih določb, ki za čolne z dolžino 10–15 metrov zahtevajo namestitev sistema za spremljanje plovil, uporabo elektronskih ladijskih dnevnikov in popolne elektronske deklaracije o iztovarjanju. Zavrača namestitev AIS na vsa ribiška plovila s skupno dolžino nad 15 metrov in poziva, naj se plovila z dolžino manj kot 10 metrov, ki uporabljajo mirujoče ribolovno orodje, izvzamejo iz zahtev po potrjevanju moči motorja. |
Poročevalec |
: |
Simon DAY (UK/EPP), član grofijskega sveta Devon |
Referenčna dokumenta
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o predlogu Uredbe Sveta o oblikovanju nadzornega sistema Skupnosti za zagotovitev upoštevanja pravil skupne ribiške politike – COM(2008) 718 konč.
Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, COM(2008) 721 konč. – 2008/0216 (CNS)
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
1. |
močno pozdravlja prenovo nadzornega sistema skupne ribiške politike (SRP) EU, saj je sedanji nadzorni sistem neučinkovit, drag, zapleten in ne prinaša želenih rezultatov; |
2. |
podpira zastavljene cilje, tj. poenostavitev, uskladitev, doseganje večje učinkovitosti nadzora s čim manjšimi stroški, razvoj kulture skladnosti; |
3. |
meni, da je potrebna celovita reforma in da je možnost 3 (nova uredba) najustreznejša. |
A. Upoštevanje lokalne in regionalne razsežnosti
ODBOR REGIJ
4. |
poziva Svet in Evropsko komisijo, naj upoštevata raznolikost in posebnosti različnih ladjevij in ribolovnih območij, kot je navedeno v uvodni izjavi 18 predloga; |
5. |
meni, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam perifernih obmorskih regij, ki so še posebej odvisne od ribolova. Bistveni sta fleksibilnost in možnost izvedbe posebnih ukrepov, prilagojenih posebnim razmeram in zadevnim regijam (1); |
6. |
poudarja, da se z decentralizacijo SRP, ki se odraža v ustanovitvi regionalnih svetovalnih svetov (RSS) in v preoblikovanju GD MARE Evropske komisije, potrjuje potreba po uporabi novega političnega okvira za nadzor na ravni regionalnih morij. Zato mora imeti Evropska komisija na voljo večje zmogljivosti, ki bodo ustrezale raznolikosti, ki izhajajo iz regionalnih posebnosti; |
7. |
poudarja spremembe, ki jih bo novi sistem za nadzor ribištva prinesel lokalnim in regionalnim oblastem, pristojnim za nadzor ribištva. Novi sistem se lahko na terenu uspešno izvaja samo, če bodo države članice ustrezno porazdelile spremenjene pristojnosti med vse sodelujoče upravne ravni. Bistveni pogoj za to so zadostni finančni in človeški viri za dobro delujoče organizacijske strukture z ustreznimi sredstvi za nadzor in spodbujanje splošne kulture skladnosti ter z instrumenti za usklajeno uporabo teh sredstev. |
B. Nov skupni pristop k nadzoru in spremljanju
Splošne določbe
ODBOR REGIJ
8. |
podpira pojasnitev porazdelitve ustreznih pristojnosti med države članice in regije, Komisijo in Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA), da se dejavnosti ne bi podvajale. Evropska komisija bo še naprej izvajala potrebne ukrepe spremljanja in tako zagotovila, da bodo vse regije enotno upoštevale predpise o ribolovu; |
9. |
pozdravlja nove določbe o krepitvi strateškega načrtovanja, taktičnega usmerjanja in strategije vzorčenja v okviru nadzora ribištva, vključno s sistematično analizo tveganja. Da bi se izognili neusklajeni uporabi novega instrumenta, OR močno podpira pomoč organov za spremljanje, in sicer z razvojem enotnih metodologij obvladovanja tveganja na vseh ravneh, ki naj bi ga v skladu s členom 112 zagotavljala CFCA; |
10. |
zlasti pozdravlja uvedbo nove obveznosti za države članice, tj. vzpostavitev enega organa v vsaki državi članici (člen 5(5)), ki bo učinkovito usklajeval vse instrumente nadzora na vseh ravneh. |
Manjša upravna obremenitev in stroški
ODBOR REGIJ
11. |
predvideva znatno zmanjšanje operativnih stroškov (za 30 %), s čimer se bo povečala stroškovna učinkovitost nadzornih sistemov v državah članicah in regijah, pod pogojem, da se v celoti uporabijo sodobne tehnologije in poenostavljeni nadzorni sistemi. Če pa se stroški ne bodo zmanjšali, je treba kakršno koli dodatno finančno breme za države članice ali regije pokriti s sredstvi iz proračuna EU, predvsem glede na nesorazmerno veliko odgovornost nekaterih držav članic in regij pri nadzoru izvajanja skupne ribiške politike (SRP) v razmerju do njihovih kvot; |
12. |
poziva Svet, naj spodbudi stroškovno učinkovitost z vzpostavitvijo javnih obalnih struktur, ki bolje povezujejo upravljanje ribištva z drugimi pomorskimi dejavnostmi ter z vzpostavitvijo skupnih inšpektoratov za nadzor ribištva v obalnih državah članicah in njihovih sosednjih regijah; |
13. |
je pred kratkim priporočil, da ribiški inšpektorati med svoje naloge vključijo okoljski nadzor, mejni nadzor, reševanje na morju in civilno zaščito (2), ter pozdravlja novo določbo o vzpostavitvi celostnega omrežja za pomorski nadzor (členi 4, 112 in 17g o pristojnostih CFCA). |
Povečana uporaba sodobnih tehnologij
ODBOR REGIJ
14. |
s pridržkom sprejema dejstvo, da se v predlogu poudarja potreba po povečani uporabi sodobnih tehnologij in učinkovitih sistemov potrjevanja podatkov, vključno s spremljanjem plovil ter drugimi ustreznimi in stroškovno učinkovitimi sistemi (členi 9–11), kar delno odraža predhodno priporočilo OR (3). Čeprav je elektronsko spremljanje ključnega pomena za stroškovno učinkovito ribištvo, pa se sistemi izvrševanja in upravljanja ne bi smeli podvajati. Naprave bi morale ustrezati velikosti plovil ter trajanju in območju plovbe. OR je zlasti zaskrbljen, da je sistem AIS namenjen predvsem varnosti plovbe in ni primeren za nadzor ribištva; |
15. |
poudarja, da je treba zaradi stalnega razvoja tehnologij zakonodajo prilagoditi prihodnjim spremembam z vzpostavitvijo učinkovitega regulativnega mehanizma za prilagajanje tehničnim spremembam. Lokalne in regionalne oblasti ter organizacije proizvajalcev poziva k sodelovanju pri pilotnih projektih o orodjih za sledljivost, kot je genetska analiza (člen 13(1)). |
Spremljanje ribolova in trženja
ODBOR REGIJ
16. |
poudarja, da je treba še naprej izvajati nadzor na morju, saj je to trenutno edina metoda za ustrezno spremljanje ribolovnega orodja in tehničnih ohranitvenih ukrepov, mrežnih očes itd. in ga pogosto urejajo določbe o vplivih ribištva na okolje; |
17. |
podpira dvotirni pristop, ki skuša uskladiti nadzor na morju in na kopnem. Ta pristop bi moral vključevati a) izboljšave ustreznega in učinkovitega nadzora na morju ter b) boljši nadzor in inšpekcijo na kopnem, zlasti v pomembnejših pristaniščih, vključno z boljšim nadzorom uvoženih rib. Za boljšo izvedbo ocene staležev je bistvena določba o zanesljivejših podatkih o iztovarjanju; |
18. |
ob upravljanju ladjevja, ki je še vedno najpomembnejši element SRP, OR pozdravlja uvedbo novega instrumenta za spremljanje, potrjevanje in navzkrižno preverjanje moči motorja, razen v primeru čolnov z dolžino manj kot 10 metrov, ki uporabljajo samo mirujoče ribolovno orodje (členi 30–32); |
19. |
izraža zaskrbljenost glede trajnostnega razvoja in donosnosti malega priobalnega ribolova, zato želi pojasnilo novih določb, ki za čolne z dolžino 10–15 metrov zahtevajo namestitev sistema za spremljanje plovil (člen 9), uporabo elektronskih ladijskih dnevnikov (člen 14) in popolne elektronske deklaracije o iztovarjanju (člen 21), čeprav imajo države članice možnost uveljaviti odstopanja. OR poudarja, da je v podporo manjšim plovilom pri izpolnjevanju novih določb treba zagotoviti večje oprostitve ali da se na ravni EU in držav članic za to nameni več finančnih sredstev; |
20. |
spodbuja projekte na lokalni/regionalni ravni za prostovoljno in financirano uvedbo zgoraj omenjenih nadzornih sistemov ali podobnih sistemov za čolne z dolžino do 10/15 metrov z namenom upravljanja zavarovanih morskih območij in ohranitvenih območij; |
21. |
se strinja, da bi za zagotovitev ustrezne ravni nadzora države članice in regije morale nadzorovati plovila z dolžino do 10 metrov s pomočjo načrta vzorčenja. Vendar pa OR želi, da se pojasni, da so načrti vzorčenja „kolikor je to mogoče standardizirani v regijah“ (člena 16(2) in 22(2)); |
22. |
pozdravlja nove skupne standarde za spremljanje in trženje z zahtevo po popolni sledljivosti iztovarjanj. To bo prispevalo k zmanjšanju nezakonitega iztovarjanja rib in je v interesu potrošnikov, saj jim zagotavlja ustrezne informacije o ribiških proizvodih na vsaki stopnji trženja (člen 51). |
Posebno spremljanje večletnih načrtov in tehničnih ukrepov
ODBOR REGIJ
23. |
poziva, da se lokalne in regionalne nadzorne organe ter zainteresirane strani vključi v opredelitev „določenih pristanišč“ (člen 34) ter določanje nacionalnih in regionalnih kontrolnih akcijskih programov, ki se uporabljajo za vsak večletni načrt (člen 36); |
24. |
zopet poziva k boljšemu nadzoru tehničnih ukrepov, katerih cilj je zmanjšati in celo odpraviti zavržke ob upoštevanju lokalnih razmer in zagotavljanju spodbud (4). Vendar pa se ne zdi smiselno, da bi zavlačevali vračanje zavržkov v morje. Zabeležiti bi bilo treba samo ocene količin; |
25. |
pozdravlja nov napreden sistem za spremljanje plovil, predlagan za zavarovana morska območja (člen 39), ki javnim organom zagotavlja boljša orodja za izpolnitev njihovih upravljavskih obveznosti na teh območjih. Vendar pa je treba zavarovana morska območja dobro opredeliti in zagotoviti učinkovito informiranje o njihovem namenu, da se spremljajo samo plovila, ki nimajo dovoljenja za ribolov na teh območjih. |
Spremljanje rekreacijskega ribolova
ODBOR REGIJ
26. |
poziva Svet, naj pojasni področje uporabe novega člena 47 o rekreacijskem ribolovu. Če tak ribolov (na primer profesionalni ribiški turizem) ne bo reguliran, lahko ogrozi staleže rib iz načrtov za obnovitev. Staleži pa so lahko ogroženi tudi v obdobju, ko komercialno ribištvo ni dovoljeno. |
C. Kultura skladnosti
ODBOR REGIJ
27. |
poziva, da se v uvodni izjavi 5 uredbe razvoj kulture skladnosti tesneje poveže s predpisi o ribolovu, ki so jih določile vse sodelujoče zainteresirane strani. To bi moral biti temeljni pogoj za izvedbo učinkovitih reform nadzornega sistema; |
28. |
meni, da se bo „kultura skladnosti“ spodbujala samo, če bodo nadzorni ukrepi izvedeni na podlagi dialoga in soglasja ter se ne bodo uvajali v okviru pristopa od zgoraj navzdol. Za spodbujanje takega sodelovanja ni treba razviti skladnega partnerstva med ribiči, nadzornimi organi, raziskovalnimi ustanovami, NVO in ribiško industrijo, z RSS in lokalnimi skupinami, ustanovljenimi v okviru prednostne osi 4 Evropskega sklada za ribištvo. OR je poudaril, da morajo biti ribiči odgovorni za spremljanje ribolova in ribolovnih pravic (5); |
29. |
poziva Evropsko komisijo, naj si čim bolj prizadeva, da bi vsi mednarodni partnerji upoštevali kulturo skladnosti, tudi v drugih vodah, kjer plovila EU niso dejavna; |
30. |
meni, da je poenostavitev pravil o nadzoru ribištva prednostni cilj (6), in pozdravlja bistven napredek, ki ga je Komisija na tem področju dosegla. To zmanjšuje upravno obremenitev javnih organov in zasebnega sektorja, spremljanje predpisov pa je enostavnejše. Prav tako povečuje zaupanje zainteresiranih strani in tako spodbuja kulturo skladnosti. |
Uvedba usklajenih odvračilnih kazni
ODBOR REGIJ
31. |
pozdravlja uvedbo usklajenih in odvračilnih upravnih kazni za resne kršitve (člen 82), vključno z vzpostavitvijo sistema kazenskih točk (člen 84), posledica katerega je lahko začasna ukinitev ali trajen preklic dovoljenja za ribolov, ter uvedbo nacionalnih registrov kršitev (člen 85); |
32. |
meni, da je to odziv na prejšnje pozive OR k uskladitvi odvračilnih in kaznovalnih ukrepov (7) ter prispeva h korekciji samovoljne narave obstoječega sistema, preprečuje politiko „kršitve se splačajo“ in zmanjšuje migracijo kršiteljev v države članice, kjer so kazni najnižje; |
33. |
države članice in regije poziva k uskladitvi njihovih sankcij za kršitve, storjene na čezmejnih ribolovnih območjih, na primer na čezmejnih zavarovanih morskih območjih; |
34. |
se strinja, da je treba za plovila, ki so večkrat in resno kršila predpise, poleg kazni kot dodaten element sankcij uporabiti subvencije, in sicer bi morali zavrniti državno pomoč ali subvencije za ta plovila. Vendar pa bi pri razvoju kulture skladnosti zelo pomagale pozitivne spodbude, kot so dodatni „dnevi na morju“ ali druge nagrade, v zameno za sodelovanje pri ukrepih, kot so uporaba bolj izbranega ribolovnega orodja, podpora zaprtjem v realnem času, sodelovanje v načrtih za izogibanje posameznim staležem itd. |
Sodelovanje med državami članicami ter sodelovanje z Evropsko komisijo in CFCA
ODBOR REGIJ
35. |
pozdravlja okrepljene določbe za boljše sodelovanje med organi za nadzor ribištva v državah članicah/regijah ter z Evropsko komisijo, vključno s sodobnim pristopom k izmenjavi podatkov. Pri spodbujanju tega pristopa bi morala imeti CFCA ključno vlogo; |
36. |
ugotavlja napredek pri razvoju načrtov za skupne dejavnosti na morju. Vendar meni, da podoben napredek ni bil dosežen v primeru inšpekcije na kopnem. Poleg tega je treba vzpostaviti sodelovanje s pristojnimi službami v tretjih državah ob zagotavljanju, da imajo za to ustrezna sredstva in pristojnosti; |
37. |
meni, da se bo z oblikovanjem novih varnih spletnih strani za izmenjavo podatkov (členi 106–108) ter s sistematičnim navzkrižnim preverjanjem razpoložljivih podatkov (člen 102) povečala zmogljivost Evropske komisije pri ocenjevanju dejanskega obsega izvajanja SRP v državah članicah; |
38. |
je že podprl ustanovitev evropskega ribiškega inšpektorata (8) in v zvezi s tem pozdravlja podaljšanje mandata Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA), kot določa člen 112 osnutka uredbe. Vendar pa OR poudarja, da bi morali v predvideno pomoč CFCA nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom za nadzor ribištva vključiti tudi standardizirane inšpekcijske in nadzorne postopke na morju in na kopnem, preverjanje nacionalnih standardov, izvedbo delavnic in seminarjev ter tudi službo za pomoč, pri kateri bi države članice, RSS ali strokovne organizacije preverjale področje uporabe in pomen uredbe. |
D. Učinkovita uporaba pravil SRP
Novi standardi za nadzor in inšpekcije
ODBOR REGIJ
39. |
priznava, da morajo inšpekcije in nadzorni organi povečati obseg kazni in ravni zaznavanja v okviru vzpostavljenih nadzornih sistemov. OR v tem okviru pozdravlja nove določbe o standardizaciji nadzornih in opazovalnih sistemov ter o dopustnosti poročil o nadzoru in poročil opazovalcev (členi 61–64); |
40. |
podpira možnost, da države članice opravijo inšpekcijske preglede svojih plovil ali plovil druge države članice tudi v obalnih vodah do 12 navtičnih milj ter na ozemlju druge države članice (členi 71–73). OR lokalne in regionalne nadzorne organe, ki delujejo na obmejnih območjih, spodbuja, da ustvarijo sinergije s tesnim sodelovanjem v okviru svojih inšpekcijskih dejavnostih in hitro izvedbo postopkov glede prošenj za dovoljenje, kot je določeno v členu 72. |
Večje pristojnosti Komisije pri oceni, upravljanju in nadzoru
ODBOR REGIJ
41. |
delno podpira večjo uporabo obstoječih pristojnosti Evropske komisije, ko je zastavljeni cilj doseči enako raven nadzora in ko države članice ohranijo primarno odgovornost za nadzor SRP. OR s pridržkom podpira dodelitev dodatnih pristojnosti Evropski komisiji pri izvajanju neodvisnih inšpekcijskih pregledov (člen 90) in pri izvajanju revizij sistemov nadzora držav članic (člen 92). Hkrati pa meni, da je treba pojasniti obseg novih pristojnosti, dodeljenih Evropski komisiji za pripravo posebnega kontrolnega akcijskega načrta za države članice, ki niso odpravile nepravilnosti ali v katerih so ugotovljene pomanjkljivosti, da bi izboljšali njihovo izvajanje SRP (člen 94(4)); |
42. |
poziva Evropsko komisijo, naj ne sodeluje pri mikroodločitvah. V tem smislu je prenos pristojnosti zaprtja ribolovnega območja v realnem času (člen 26) na Komisijo vprašljiv, čeprav bi to ugodno vplivalo na vrste, ki jih ogroža prelov; |
43. |
poudarja, da mora dodelitev dodatnih pristojnosti temeljiti na ponovni opredelitvi sodelovanja z državami članicami, znotraj Evropske komisije pa na krepitvi zmogljivosti v GD MARE in CFCA ter tudi na večji institucionalni skladnosti z GD Evropske komisije za okolje. |
Ukrepi za zagotovitev skladnosti v državah članicah
ODBOR REGIJ
44. |
priznava, da lahko slabo izvajanje v eni državi članici ogrozi dobro upravljanje skupnih ribolovnih virov, zlasti v primeru ribjih vrst selivk. OR ugotavlja, da je edini postopek, ki je Komisiji trenutno na voljo, če država članica ne izpolnjuje obveznosti, postopek v primeru kršitve, ki pa je dolgotrajen in ne zagotavlja uvedbe sankcij; |
45. |
v zvezi s tem pozdravlja nove ukrepe, določene v uredbi, ki države članice obvezujejo k izpolnitvi ciljev skupne ribiške politike, vključno z zaprtjem ribolovnih območij na pobudo Komisije (člen 96) in finančnimi ukrepi proti državam članicam, kot sta začasna ustavitev in ukinitev finančne pomoči Skupnosti (člen 95). Vendar pa OR izraža zaskrbljenost, da bi lahko širše področje uporabe, ki vključuje odbitke kvot (člen 98) in zavrnitev prenosa kvot (člen 99), Komisiji omogočil, da enostransko spremeni relativno stabilnost celotnih dovoljenih ulovov in kvot v državah članicah; |
46. |
meni, da je treba dobro preučiti sorazmernost takih ukrepov. OR je zaskrbljen, da bodo stroške ukrepov nosile obalne regije EU in njihova ribiška industrija, in ne države članice; |
47. |
poziva Evropsko komisijo, naj hkrati s temi ukrepi še naprej uporablja bolj povezovalen pristop, ki ga je uvedla z novimi memorandumi o soglasju, podpisanimi z nekaterimi državami članicami, in ki vsebujejo jasno opredeljena merila za izboljšanje sistemov za nadzor ribištva v zadevnih državah članicah. Lokalni in regionalni nadzorni organi bi morali sodelovati pri pripravi takih memorandumov. |
II. PRIPOROČILA ZA SPREMEMBE
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe Sveta, uvodna izjava 29
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
OR priznava, da je treba državo članico, ki dovoli, da ladjevje stalno presega kvote, ali ki ne sprejme ustreznih ukrepov za zagotovitev skladnosti s pravili skupne ribiške politike, kaznovati. Vendar pa mehanizmi za kaznovanje ne bi smeli vsebovati odbitkov kvot in zavrnitve prenosa kvot ali izmenjave kvot, ker to ne bi prizadelo države članice, ki ne izpolnjuje obveznosti, ampak ladjevje, ki mogoče sploh ni bilo udeleženo v kršitvah, in v primeru izmenjave kvot celo druge države članice, ki z omenjenimi kršitvami sploh niso povezane. Poleg tega bi na podlagi teh ukrepov Komisija lahko enostransko spremenila relativno stabilnost med državami članicami.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe Sveta, člen 4(21)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Po predlagani opredelitvi bi se preprečila uporaba manj dragih, vendar enako učinkovitih, ustrezno preizkušenih sredstev v okviru sistema za spremljanje plovil, ki bi bolj ustrezala ribiškim plovilom s skupno dolžino med 10 in 15 metri, ki delujejo dovolj blizu kopenskih sistemov spremljanja. OR dopolnjuje to opredelitev in ustrezne pododstavke člena 9 (glej predlog spremembe 7).
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe Sveta, člen 4 – nova točka za točko 24
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
„resna kršitev“ pomeni vrsto ravnanja, ki naj bi negativno vplivala zlasti na ustrezno uporabo pravil SRP, še posebej na področju ohranjanja staležev, spremljanja ribolovnih dejavnosti in trženja ribiških proizvodov. To so predvsem dejavnosti, navedene v 1. odstavku člena 42 UREDBE SVETA (ES) št. 1005/2008; |
OR želi pojasnilo, katere kršitve naj bi bile „resne“, da bi lahko uporabili člen 82. Dodatno pozornost je treba nameniti različnim razlagam v državah članicah, ustrezna merila pa je treba čim bolj uskladiti.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe Sveta, člen 4 – nova točka za točko 24
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
„dražbeni center“ pomeni fizično ali pravno osebo, registrirano in pooblaščeno kot dražbeni center ribiških proizvodov, kjer se ribe najprej prodajo najboljšemu ponudniku ali neposredno registriranim kupcem; |
OR ugotavlja, da ni bila predložena opredelitev „dražbenega centra“, čeprav se v skladu s členom 52 zahteva prva prodaja določenih ribiških proizvodov v dražbenih centrih. „Dražbe“ v tej uredbi ne bi smeli omejiti na „prodajo najboljšemu ponudniku“.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe Sveta, člen 4 – nova točka za točko 24
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
„rekreacijski ribolov“ pomeni ribolov, razen komercialnega ali dovoljenega, ki se na plovilu(-ih) na odprtem morju izvaja v velikem obsegu in brez dovoljenja ter zajema staleže rib iz večletnih načrtov. |
Člen 47 se nanaša na „rekreacijski ribolov“. Komisija bi sicer lahko preoblikovala člen 47, OR pa predlaga, da se doda opredelitev „rekreacijskega ribolova“ in tako pojasni obstoječi predlog uredbe.
Vendar nekomercialni rekreacijski ribolov običajno pomeni vsak ribolov v morskih vodah, med drugim tudi športni ribolov, rekreacijski ribolov in turnirje, ki se izvajajo s plovila, za katerega na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1281/2005 z dne 3. avgusta 2005 ni obvezno dovoljenje Skupnosti za gospodarski ribolov.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe Sveta, člen 5(6)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
6. Plačilo prispevkov iz Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in finančnih prispevkov Skupnosti za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 je odvisno od tega, kako države članice izpolnjujejo svojo obveznost zagotavljanja skladnosti s pravili o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih in izvrševanju v okviru skupne ribiške politike in njihovega izvajanja glede ali z vplivom na učinkovitost ukrepov, ki se financirajo, ter delovanja in ohranjanja ustreznega učinkovitega sistema inšpekcijskih pregledov, spremljanja, nadzorovanja in izvrševanja. |
6. Plačilo prispevkov iz Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in finančnih prispevkov Skupnosti za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 je odvisno od tega, kako države članice izpolnjujejo svojo obveznost zagotavljanja skladnosti s pravili o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih in izvrševanju v okviru skupne ribiške politike in njihovega izvajanja glede ali z vplivom na učinkovitost ukrepov, ki se financirajo, ter delovanja in ohranjanja ustreznega učinkovitega sistema inšpekcijskih pregledov, spremljanja, nadzorovanja in izvrševanja. |
OR meni, da mora boljša zakonodaja vsebovati pobude in kazni. Nepopolno izpolnjevanje pravil SRP bi morali preučevati sorazmerno z obravnavo samo resnih kršitev na ustrezni sodni ravni. Povezovanje plačila prispevkov iz Evropskega sklada za ribištvo s celovitim izpolnjevanjem obveznosti nadzora ni sprejemljivo. Ta odstavek povzroča veliko pravno negotovost (glej člen 95).
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe Sveta, člen 9(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Države članice upravljajo satelitski sistem za spremljanje plovil za učinkovito spremljanje ribolovnih dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami, ne glede na to, kje so, in ribolovnih dejavnosti v svojih vodah. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti teh podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne. |
1. Države članice upravljajo satelitski in, kadar je to ustrezno, kopenski sistem za spremljanje plovil za učinkovito spremljanje ribolovnih dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami, ne glede na to, kje so, in ribolovnih dejavnosti v svojih vodah. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti teh podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne. |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 2.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe Sveta, člen 10
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Člen 10 Sistem za samodejno prepoznavanje 1. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega 15 metrov, je opremljeno s sistemom za samodejno prepoznavanje, ki izpolnjuje standarde delovanja, ki jih je izdelala Mednarodna pomorska organizacija v skladu s poglavjem V, pravilo 19, oddelek 2.4.5, Konvencije SOLAS 1974 v posodobljeni različici, in ga vzdržuje. 2. Države članice uporabljajo podatke iz sistema za samodejno prepoznavanje za navzkrižno preverjanje z drugimi razpoložljivimi podatki v skladu s členoma 102 in 103. Države članice zato zagotovijo, da so podatki iz sistema za samodejno prepoznavanje za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, na voljo njihovim nacionalnim organom za nadzor ribištva. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti navedenih podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne. |
Člen 10 Sistem za samodejno prepoznavanje 1. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega 15 metrov, je opremljeno s sistemom za samodejno prepoznavanje, ki izpolnjuje standarde delovanja, ki jih je izdelala Mednarodna pomorska organizacija v skladu s poglavjem V, pravilo 19, oddelek 2.4.5, Konvencije SOLAS 1974 v posodobljeni različici, in ga vzdržuje. 2. Države članice uporabljajo podatke iz sistema za samodejno prepoznavanje za navzkrižno preverjanje z drugimi razpoložljivimi podatki v skladu s členoma 102 in 103. Države članice zato zagotovijo, da so podatki iz sistema za samodejno prepoznavanje za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, na voljo njihovim nacionalnim organom za nadzor ribištva. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti navedenih podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne. |
Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) zahteva namestitev sistema samodejnega prepoznavanja na plovilih na mednarodni plovbi s 300 registrskimi tonami (GT) ali več ter na vseh potniških ladjah, ne glede na njihovo velikost.
Trenutno je na 40 000 plovilih po vsem svetu nameščeno samodejno prepoznavanje ladij (AIS), da bi povečali varnost plovbe in varnost v mednarodnem sektorju pomorskega prometa. Namestitev AIS na vsa ribiška plovila s skupno dolžino nad 15 metrov bi sistem nedvomno preobremenila in oslabila njegovo učinkovitost na področju pomorske varnosti.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe Sveta, člen 14(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Brez vpliva na posebna pravila kapitani ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega deset metrov, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih, v katerem so zlasti navedeni vse količine, večje od 15 kg v ekvivalentu žive teže vsake vrste, ki so jo ujeli ali jo hranijo na krovu, datum in ustrezno geografsko območje takega ulova, izraženo s sklicevanjem na podobmočje in razdelek ali podrazdelek, ali kjer se uporablja, na statistično območje, na katerem se v skladu z zakonodajo Skupnosti uporabljajo omejitve ulova, in vrsta uporabljenega ribolovnega orodja. V ladijski dnevnik se vpišejo tudi količine posamezne vrste, zavržene na morju. Za točnost podatkov v ladijskem dnevniku je odgovoren kapitan. |
1. Brez vpliva na posebna pravila kapitani ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega deset metrov, o svojih dejavnostih vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v papirnati obliki, v katerem so zlasti navedeni vse količine, večje od 50 15 kg v ekvivalentu žive teže vsake vrste, ki so jo ujeli ali jo hranijo na krovu, datum in ustrezno geografsko območje takega ulova, izraženo s sklicevanjem na podobmočje in razdelek ali podrazdelek, ali kjer se uporablja, na statistično območje, na katerem se v skladu z zakonodajo Skupnosti uporabljajo omejitve ulova, in vrsta uporabljenega ribolovnega orodja. V ladijski dnevnik se vpišejo tudi količine posamezne vrste, zavržene na morju Ocenjene količine posamezne vrste, zavržene na morju, se lahko vpišejo v ladijski dnevnik za namene evalvacije. Za točnost podatkov v ladijskem dnevniku je odgovoren kapitan. |
OR meni, da je treba zaradi pravne jasnosti dodati besede „v papirnati obliki“, da se upošteva spremenjeni člen 15.
OR meni tudi, da količinske omejitve v tem členu pomenijo novo in izredno obremenitev za kapitane ribiških plovil, v primeru evidentiranja zavržkov pa ne vplivajo na izkoriščanje ribolovnih možnosti. Besedilo Uredbe Sveta (EGS) št. 284/93 določa, da „se lahko količine, zavržene na morju, evidentirajo zaradi evalvacije“. OR priporoča uporabo tega besedila.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe Sveta, člen 14(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
3. Dopustno odstopanje v ocenah količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, zapisanih v ladijskem dnevniku, je 5 %. |
3. Dopustno odstopanje v ocenah količin vrst rib v okviru TAC in kvot v kilogramih, ki so na krovu plovila, zapisanih v ladijskem dnevniku, je 5 12 %. |
OR opozarja, da je za odstopanje uporabljena poljubna številka, za katero ni znanstvene utemeljitve. Praktični preskusi, ki jih je MRAG opravil na ribiških plovilih, so pokazali zelo različna odstopanja z malo korelacijskimi faktorji. Sprejeta enotna vrednost bi morala biti uporabna in v sorazmerju z zahtevami za spremljanje. OR meni, da je predlagano odstopanje neizvedljivo. Treba bi bilo sprejeti kompromis med obstoječim sistemom in odstopanjem za obnovitev staležev. Uredba bi se morala uporabljati samo za vrste v okviru TAC.
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe Sveta, člen 15(1) in (2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
Člen 15 Elektronsko zapisovanje in prenos podatkov iz ladijskih dnevnikov 1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, z elektronskimi sredstvi zapisuje podatke v ladijski dnevnik in jih vsaj enkrat na dan z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnemu organu države članice zastave. 2. Odstavek 1 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz odstavka 1, če:
|
Člen 15 Elektronsko zapisovanje in prenos podatkov iz ladijskih dnevnikov 1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset petnajst metrov, z elektronskimi sredstvi zapisuje podatke v ladijski dnevnik in jih vsaj enkrat na dan z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnemu organu države članice zastave. 2. Odstavek 1 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz odstavka 1, če:
|
OR meni, da ribiška plovila s skupno dolžino med 10 in 15 metri niso dovolj velika, da bi lahko varno in stroškovno učinkovito uporabljala elektronske ribiške ladijske dnevnike.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe Sveta, člen 17(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||||||||||||||
1. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi zastopniki sporočijo pristojnim organom države članice, katere pristanišče ali objekte za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče, razen če so pristojni organi dovolili zgodnejši prihod, naslednje podatke:
|
1. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, ali njihovi zastopniki sporočijo pristojnim organom države članice, katere pristanišče ali objekte za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče, razen če so pristojni organi dovolili zgodnejši prihod, naslednje podatke:
|
Odbor meni, da manjša ribiška plovila s skupno dolžino do 15 metrov niso dovolj velika, da bi morala iz varnostnih razlogov vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče o tem obvestiti pristojne organe. Obveznost evidentiranja vrnitev brez ulova je nerazumljiva.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe Sveta, člen 21(2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
2. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ali njegov zastopnik z elektronskimi sredstvi pošlje deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave v dveh urah po končanem iztovarjanju. |
2. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ali njegov zastopnik z elektronskimi sredstvi, če plovilo presega skupno dolžino 15 metrov, drugače pa v papirnati obliki pošlje deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave v dveh 48 urah po končanem iztovarjanju. |
OR opozarja, da mora kapitan potrditi točnost podatkov na deklaraciji o iztovarjanju, zato pa je treba ulov sortirati in stehtati. Ta težavna zahteva bi lahko povzročila znatne stroške v pristaniščih raztovarjanja, ki nimajo prostorov za dražbe, zlasti za manjša plovila, ki ulov raztovarjajo v perifernih obmorskih regijah. Člen 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 določa 48-urni časovni presledek. OR predlaga uporabo tega besedila.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe Sveta, člen 23(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
3. Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki ga opravijo ribiška plovila Skupnosti, se odpiše od kvote, ki velja za državo članico zastave za zadevni stalež ali skupino staležev, ne glede na kraj iztovarjanja. |
3. Vsako raztovarjanje ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki ga opravijo ribiška plovila Skupnosti, se odpiše od kvote, ki velja za državo članico zastave za zadevni stalež ali skupino staležev, ne glede na kraj iztovarjanja. |
Čeprav so nacionalne kvote določene na podlagi količine, znane kot celotni dovoljeni ulov, pa OR meni, da je količino treba prešteti na kraju raztovarjanja in pri prvi prodaji. Zavržkov ne bi smeli odšteti od nacionalnih kvot.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe Sveta, člen 31(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Organi držav članic za nove motorje, nadomestne motorje in motorje, ki so bili tehnično spremenjeni, uradno potrdijo, da ne morejo proizvesti več moči, kot je navedeno v spričevalu motorja. Taka potrdila se izdajo le, če motor ne more preseči navedene moči. |
1. Organi držav članic za nove motorje, nadomestne motorje in motorje, ki so bili tehnično spremenjeni, razen v primeru čolnov z dolžino manj kot 10 metrov, ki uporabljajo samo mirujoče ribolovno orodje, uradno potrdijo, da ne morejo proizvesti več moči, kot je navedeno v spričevalu motorja. Taka potrdila se izdajo le, če motor ne more preseči navedene moči. |
Potrjevanje moči motorja za ribiška plovila, ki se večinoma uporabljajo za mali priobalni ribolov, ni smiselno. Čolne z dolžino manj kot 10 metrov, ki uporabljajo samo mirujoče ribolovno orodje, bi bilo treba zato izvzeti iz te zahteve. Podatki proizvajalca motorja bi morali veljati za zadostne. Moč motorja je za ribolovno učinkovitost odločilna le pri ribolovu z vlečnimi mrežami.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe Sveta, člen 37(2), uvodno besedilo
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
2. Pri ribolovu, pri katerem je dovoljeno imeti na krovu več kot dve vrsti ribolovnega orodja, je orodje, ki se ne uporablja, spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji: |
2. Pri ribolovu, pri katerem je dovoljeno imeti na krovu dve ali več kot dve vrsti ribolovnega orodja, je orodje, ki se ne uporablja, spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji: |
OR meni, da je to napaka v predlogu uredbe. Spraviti je treba drugo ali več kot dve orodji, ki se ne uporabljajo.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe Sveta, člen 40(1) in (2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||||||||||
Člen 40 Tranzit prek zavarovanega morskega območja 1. Tranzit prek zavarovanega morskega območja je dovoljen za vsa ribiška plovila pod naslednjimi pogoji:
2. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki nameravajo izvesti tranzit prek zavarovanega morskega območja, organom države članice zastave in obalni državi članici sporočijo naslednje podatke v obliki poročila o tranzitu:
|
Člen 40 Tranzit prek zavarovanega morskega območja 1. Tranzit prek zavarovanega morskega območja za ribiška plovila, ki nimajo dovoljenja za ribolov na tem območju, je dovoljen za vsa ribiška plovila pod naslednjimi pogoji:
2. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki nameravajo izvesti tranzit prek zavarovanega morskega območja ali ki imajo dovoljenje za ribolov na tem območju, organom države članice zastave in obalni državi članici sporočijo naslednje podatke v obliki poročila o tranzitu:
|
OR je zelo zaskrbljen glede pravnega statusa zavarovanega morskega območja, kot je opredeljeno v členu 4 in predlagano v členih 39 in 40. Predlagana zavarovana morska območja bi imela enak status kot območje, kjer je ribolov prepovedan. Pravilo o tranzitu se lahko uporablja samo za plovila, ki jim po členu 7(c) to ni dovoljeno. Za OR so zahteve za spremljanje iz člena 39 in pogoji iz členov 4 in 40 sporni, zato predlaga spremembo.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe Sveta, člen 41(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Kapitan ribiškega plovila evidentira vse zavržke, katerih količina presega 15 kg v ekvivalentu žive teže, in te podatke nemudoma, če je mogoče z elektronskimi sredstvi, sporoči pristojnim organom. |
1. Kapitan ribiškega plovila lahko ocenjene količine posamezne vrste, zavržene na morju, evidentira vse zavržke, katerih količina presega 15 kg v ekvivalentu žive teže, in te podatke nemudoma, če je mogoče z elektronskimi sredstvi, sporoči pristojnim organom ,v ladijskem dnevniku za namene evalvacije. |
Besedilo Uredbe Sveta (EGS) št. 284/93 določa, da „se lahko količine, zavržene na morju, evidentirajo zaradi evalvacije“. OR priporoča uporabo spremenjenega besedila. Nerazumno bi bilo zahtevati evidentiranje vseh zavržkov s težo nad 15 kg in to sporočiti pristojnim organom. OR meni, da je treba ustrezno količino zavržkov nemudoma vreči v morje, da bi omogočili čim večjo možnost preživetja.
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe Sveta, člen 47
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Člen 47 Rekreacijski ribolov 1. Za rekreacijski ribolov s plovilom v vodah Skupnosti na stalež, za katerega velja večletni načrt, je potrebno dovoljenje za to plovilo, ki ga izda država članica zastave. 2. Ulove pri rekreacijskem ribolovu na staleže, za katere velja večletni načrt, evidentira država članica zastave. 3. Ulovi vrst, za katere velja večletni načrt pri rekreacijskem ribolovu, se vštejejo v zadevne kvote države članice zastave. Zadevne države članice določijo delež takih kvot, ki se uporablja izključno za namene rekreacijskega ribolova. 4. Trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova je prepovedano, razen v človekoljubne namene. |
Člen 47 Rekreacijski ribolov 1. Za rekreacijski ribolov s plovilom brez dovoljenja za ribolov v vodah Skupnosti na stalež, za katerega velja večletni načrt, je potrebno dovoljenje za to plovilo, ki ga izda država članica zastave. 2. Ulove pri rekreacijskem ribolovu na staleže, za katere velja večletni načrt, evidentira država članica zastave. 3. Ulovi vrst, za katere velja večletni načrt pri rekreacijskem ribolovu, se vštejejo v zadevne kvote države članice zastave. Zadevne države članice določijo delež takih kvot, ki se uporablja izključno za namene rekreacijskega ribolova. 4. Trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova je prepovedano, razen v človekoljubne namene. |
OR predlaga opredelitev rekreacijskega ribolova v členu 4(27).
Tukaj predlagano besedilo pojasnjuje položaj glede izdajanja licenc in dovoljenj. Kot je poudarjeno v točki 26 političnih priporočil, je treba tak ribolov (na primer profesionalni ribiški turizem) regulirati, sicer lahko ogrozi staleže rib iz načrtov za obnovitev. Staleži pa so lahko ogroženi tudi v obdobju, ko komercialno ribištvo ni dovoljeno. S črtanjem 3. in 4. odstavka pa se zagotovi sorazmerna, toda ne pretirana ureditev takega ribolova.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe Sveta, člen 52(2) in (3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
2. Drugi ribiški proizvodi se prodajajo le v dražbenem centru ali organom ali osebam, ki so jih pooblastile države članice. 3. Kupec ribiških proizvodov z ribiškega plovila v prvi prodaji se registrira pri organih države članice, v kateri poteka prva prodaja. Za registracijo se v nacionalnih zbirkah podatkov vsak kupec izkaže s številko DDV. |
2. Drugi ribiški proizvodi se prodajajo le v dražbenem centru ali organom ali osebam, ki so jih pooblastile države članice. 3. Kupec ribiških proizvodov z ribiškega plovila v prvi prodaji se registrira pri organih države članice, v kateri poteka prva prodaja. Za registracijo se v nacionalnih zbirkah podatkov vsak kupec izkaže z registrsko številko ali s številko DDV. |
OR meni, da številka DDV ni vedno ustrezna, registrsko številko pa izdaja država članica.
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe Sveta, člen 53(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Vsi registrirani kupci, ki kupujejo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, zagotovijo, da se vse prejete pošiljke tehtajo s tehtnicami, ki jih odobrijo pristojni organi. Tehtanje se opravi pred razvrščanjem, predelavo, skladiščenjem in prevažanjem rib s kraja iztovarjanja ali vnovično prodajo. |
1. Vsi registrirani kupci, ki kupujejo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, zagotovijo, da se reprezentativni vzorci vseh prejete ih pošiljke tehtajo s tehtnicami, ki jih odobrijo pristojni organi. Tehtanje se opravi pred med razvrščanjem, toda pred predelavo, skladiščenjem in prevažanjem rib s kraja iztovarjanja ali vnovično prodajo. |
OR izraža zaskrbljenost, da bi v primeru tehtanja vsakega zaboja rib nepotrebni postopki in zamude negativno vplivali na kakovost rib.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe Sveta, člen 53(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo, da se sveže ribe tehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če rib ni bilo mogoče tehtati ob iztovarjanju in če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju države članice, ki ni več kot 20 kilometrov oddaljen od kraja iztovarjanja. |
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo, da se sveže ribe tehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če rib ni bilo mogoče tehtati ob iztovarjanju in če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju države članice, ki ni več kot 20 100 kilometrov oddaljen od kraja iztovarjanja. |
OR je zaskrbljen, da predlog Komisije vsebuje nepotrebne in obremenjujoče obveznosti za industrijo, kar ne bi spodbujalo kulture skladnosti.
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe Sveta, člen 54(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorni za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, v dveh urah po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, elektronsko predložijo obvestilo o prodaji. Če ta država članica ni država zastave plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovijo, da se po prejemu zadevnih informacij kopija obvestila o prodaji predloži pristojnim organom države članice zastave. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe. |
1. Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorni za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, v dveh 48 urah po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, elektronsko predložijo obvestilo o prodaji. Če ta država članica ni država zastave plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovijo, da se po prejemu zadevnih informacij kopija obvestila o prodaji predloži pristojnim organom države članice zastave. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe. |
Pri trženju rib je treba posebno pozornost nameniti kakovosti, dobavne roke za kupce pa je treba čim bolj skrajšati. OR meni, da ni praktično obdobja med prvo prodajo in predložitvijo deklaracij organom skrajšati z 48 ur na 2 uri.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe Sveta, člen 82(2) in (3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
2. Poleg tega države članice za vse resne kršitve, katerih stopnja se ne more povezati z vrednostjo ribiških proizvodov, pridobljeno s storitvijo resne kršitve, zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, kaznuje z upravno kaznijo v višini najmanj 5 000 EUR in največ 300 000 EUR za vsako resno kršitev. Državo članico zastave je treba nemudoma obvestiti o naloženi kazni. 3. Če se resna kršitev v petih letih ponovi, država članica naloži upravno kazen v višini najmanj 10 000 EUR in največ 600 000 EUR. |
2. Poleg tega države članice za vse resne kršitve, katerih stopnja se ne more povezati z vrednostjo ribiških proizvodov, pridobljeno s storitvijo resne kršitve, zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, kaznuje z upravno kaznijo v višini najmanj 5 000 EUR in največ do300 000 EUR za vsako resno kršitev. Državo članico zastave je treba nemudoma obvestiti o naloženi kazni. 3. Če se resna kršitev v petih enem letih u ponovi, država članica naloži upravno kazen v višini najmanj 10 000 EUR in največ do 600 000 EUR. |
OR meni, da morajo pravosodni organi vsake države članice določiti kazni do najvišje vrednosti. Če je naveden najvišji znesek kazni, ni treba navesti tudi najnižjega zneska kazni. Zaradi poenotenja besedila OR ugotavlja, da člen 76 predvideva kazen v primeru, da se resna kršitev ponovi „v enem letu“.
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe Sveta, člen 99
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
Člen 99 Zavrnitev prenosa kvot Komisija lahko zavrne prenos kvot za staleže države članice v naslednje leto v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto, če:
|
Člen 99 Zavrnitev prenosa kvot Komisija lahko zavrne prenos kvot za staleže države članice v naslednje leto v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto, če:
|
OR je zelo zaskrbljen, da se kot kazen predlaga zavrnitev prenosa kvot. Obstaja nevarnost, da bi Komisija enostransko spremenila relativno stabilnost TAC in kvot med državami članicami.
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe Sveta, člen 100
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
Člen 100 Zavrnitev izmenjave kvot Komisija lahko zavrne možnost izmenjave kvot v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002:
|
Člen 100 Zavrnitev izmenjave kvot Komisija lahko zavrne možnost izmenjave kvot v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002:
|
OR je zelo zaskrbljen, da se kot kazen predlaga zavrnitev izmenjave kvot. Obstaja nevarnost, da bi Komisija enostransko spremenila relativno stabilnost TAC in kvot med državami članicami.
V Bruslju, 18. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE
(1) CdR 22/2008 fin, CdR 258/2006 fin in Cdr 153/2001 fin.
(2) CdR 22/2008 fin in CdR 258/2006 fin.
(3) CdR 258/2006 fin.
(4) CdR 22/2008 fin, CdR 252/2004 fin, CdR 189/2002 fin in CdR 153/2001 fin.
(5) CdR 189/2002 fin.
(6) CdR 153/2001 fin.
(7) CdR 258/2006 fin, CdR 189/2002 fin in CdR 153/2001 fin.
(8) CdR 153/2001 fin.
4.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 211/90 |
Mnenje Odbora regij Nediskriminacija, enake možnosti in izvajanje načela enakega obravnavanja oseb
(2009/C 211/12)
ODBOR REGIJ
— |
podpira obnovljeno zavezo Komisije, da predstavi nove predloge za izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; priznava načelo, da je v razsvetljeni družbi, ki je zavezana temeljnim pravicam, nesprejemljiva diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; |
— |
meni, da sta vključevanje načela nediskriminacije in dobro počutje posameznika nujni prednostni nalogi v podporo vse bolj raznoliki Evropi, ki je posledica procesa širitve EU, migracij, družbenih sprememb, kot je demografsko staranje, in novih družinskih oblik; |
— |
znova poudarja, da je vključevanje načela enakega obravnavanja mogoče doseči le z resničnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti; kot glavni ponudniki storitev (zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju ter na področju socialnih storitev) imajo te oblasti ključno vlogo pri opredeljevanju novih potreb ranljivih skupin in zagotavljanju informacij o teh potrebah; |
— |
poudarja pomen ustanovitve organov, pristojnih za pravice in enake možnosti, v vsaki regionalni upravi, za praktično izvajanje načela enakih možnosti v vseh regionalnih ukrepih, ki se sofinancirajo s sredstvi EU. |
Poročevalka |
Claudette Abela Baldacchino (MT/PES), namestnica župana, občinski svet mesta Qrendi |
Referenčna dokumenta
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nediskriminacija in enake možnosti: obnovljena zaveza
COM(2008) 420 konč.
Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost
COM(2008) 426 konč.
I. POLITIČNA PRIPOROČILA
ODBOR REGIJ
1. |
podpira obnovljeno zavezo Komisije, da predstavi nove predloge za izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; priznava načelo, da je v razsvetljeni družbi, ki je zavezana temeljnim pravicam, nesprejemljiva diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; |
2. |
meni, da sta vključevanje načela nediskriminacije in dobro počutje posameznika nujni prednostni nalogi v podporo vse bolj raznoliki Evropi, ki je posledica procesa širitve EU, migracij, družbenih sprememb, kot je demografsko staranje, in novih družinskih oblik; |
3. |
opozarja, da je kljub pomembnemu napredku, ki je bil v preteklem desetletju dosežen pri boju proti diskriminaciji na podlagi spola, invalidnosti ali rase, treba področje uporabe zaščite pred diskriminacijo razširiti na vse oblike diskriminacije, navedene v členu 13; |
4. |
podpira obnovljeno zavezo Komisije glede enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, raso, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in poudarja, da mora enako obravnavanje temeljiti na priznavanju in spoštovanju skupnih evropskih temeljnih vrednot; |
5. |
poudarja, da je treba razmisliti, ali je mogoče vključevanje načela nediskriminacije doseči na eni strani z zakonodajo, ki ustrezno upošteva vse skupine, na drugi pa z usklajeno prilagoditvijo politik in postopkov; |
6. |
poudarja, da sta krepitev ozaveščanja in izobraževanje, zlasti izobraževanje o raznolikosti, pomembna strateška ukrepa, ki izboljšujeta družbene odnose in krepita socialno kohezijo; |
7. |
priznava osrednji pomen medijev pri spodbujanju nepristranske razprave in poročanja o raznolikosti, ter poudarja njihovo odgovornost, saj lahko s pozitivnim poudarjanjem raznolikosti pospešujejo socialno kohezijo. |
Pomen za lokalno in regionalno raven ter OR
ODBOR REGIJ
8. |
znova poudarja, da je vključevanje načela enakega obravnavanja mogoče doseči le z resničnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti; kot glavni ponudniki storitev (zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju ter na področju socialnih storitev) imajo te oblasti ključno vlogo pri opredeljevanju novih potreb ranljivih skupin in zagotavljanju informacij o teh potrebah; |
9. |
poudarja pomen ustanovitve organov, pristojnih za pravice in enake možnosti, v vsaki regionalni upravi, za praktično izvajanje načela enakih možnosti v vseh regionalnih ukrepih, ki se sofinancirajo s sredstvi EU; |
10. |
poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti – ker so najbližje ljudem in odgovorne za največ socialnih in ekonomskih vidikov njihovega vsakdanjika – v dobrem položaju, da v praksi uresničujejo vrednote in strukture predlagane direktive; |
11. |
meni, da je vključevanje načel enakosti in nediskriminacije v družbi na splošno mogoče doseči samo s skupnimi prizadevanji s civilno družbo in politikami vključevanja na vseh ravneh uprave; |
12. |
opozarja, da je treba učinkovite in konkretne ukrepe za spodbujanje enakega obravnavanja sprejemati na vseh ravneh javne uprave in da morajo biti usklajeni. Poleg tega priznava, da je dialog prek mediacije učinkovito orodje, ki državljanom in institucijam omogoča ustvarjati nove družbene odnose, ki bodo resnično omogočili enako obravnavanje. |
Subsidiarnost, sorazmernost in pravna ureditev
ODBOR REGIJ
13. |
poudarja ključno vlogo lokalne in regionalne decentralizacije in subsidiarnosti za večjo udeležbo in učinkovitejše vključevanje državljanov – zlasti tistih, ki so morda diskriminirani – pri razvoju in izvajanju politik ali programov; |
14. |
opozarja, da je treba spoštovati načelo sorazmernosti v zvezi z določbami o pravnih sredstvih in izvršbi, kot so na primer omejitve za kazni in dokazno breme; |
15. |
opozarja, da v predlogu ni jasno opredeljeno področje uporabe direktive glede diskriminacije na podlagi starosti. Cela vrsta javnih storitev in pravic je odvisnih od starosti. Zato se starost po eni strani pri zakonodaji, po drugi pa pri upravi pogosto uporablja kot objektivno merilo. Takšne zakonske in upravne določbe so lahko glede na sedanje besedilo direktive v konfliktu z zakonodajo ali celo nezakonite; |
16. |
poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme in upoštevati vpliv predlagane direktive na gospodarske subjekte, na primer na mala in srednje velika podjetja (MSP), pa tudi na potrošnike; |
17. |
ugotavlja, da predlagana direktiva ne postavlja pod vprašaj nacionalnih pristojnosti v zvezi z opredelitvijo odnosov med cerkvijo in državo ali s tem povezanimi institucijami in organizacijami, učne vsebine in organizacije izobraževalnih sistemov, ter sprejemanjem zakonov o priznavanju zakonskega in družinskega statusa, reproduktivnih pravicah, posvojitvah ali drugih podobnih vprašanjih. |
Krepitev pravnega okvira
ODBOR REGIJ
18. |
meni, da je treba razmisliti o tem, ali je potrebna močnejša protidiskriminacijska zakonodaja EU, da se zagotovi enako obravnavanje in zaščita vseh oseb, ki živijo in/ali delajo v Evropi; |
19. |
ugotavlja, da je cilj, da se v praksi uresniči popolnoma enako obravnavanje ranljivih skupin na področju izobraževanja, socialne zaščite, socialnih ugodnosti ter dostopa do blaga in storitev; |
20. |
poziva k izvajanju pravnih predpisov o prepovedi fizične ali spolne zlorabe in izkoriščanja, kjer se ti ne izvajajo; |
21. |
ugotavlja, da so potrebni ustrezni pravni postopki za zaščito manjšin pred nasiljem in drugimi napadi zaradi njihove ranljivosti; |
22. |
opozarja, da je pravna zaščita bistvenega pomena, vendar vnovič poudarja, da so bolj zaželene poravnave sporov z mediacijo, saj postopek mediacije vzgojno vpliva na državljane in krepi njihovo vlogo ter omogoča institucijam in ponudnikom storitev, da se prilagodijo in izboljšajo; |
23. |
poziva Komisijo in vse ostale pristojne oblasti, naj okrepijo in spodbujajo ne le mediacijo, zlasti socialno in kulturno mediacijo na lokalni in regionalni ravni, ampak tudi medkulturne sposobnosti izvajalcev storitev in njihovih zaposlenih, zlasti v javnem sektorju; |
24. |
poudarja, da sta trgovina z ljudmi ter izkoriščanje žensk in otrok v komercialne namene še vedno razširjena v mnogih državah članicah, in da ta nova oblika človeškega suženjstva spodkopava skupne evropske vrednote in temeljne človekove pravice; |
25. |
poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za preprečevanje tovrstnih nesprejemljivih ravnanj in poziva h krepitvi in učinkovitejšemu izvajanju veljavne zakonodaje; zavzema se tudi za uporabo ustreznih storitev in praks za obveščanje migrantov, zlasti žensk in otrok, o morebitnih lažnih priložnostih za migracijo in izkoriščanju; poziva tudi k tesnejšemu mrežnemu povezovanju na podlagi skupnih pristopov in strategij na lokalni in regionalni ravni; priporoča, da se žrtvam nudi socialna pomoč, zlasti prek neodvisnih organizacij in združenj; |
26. |
opozarja, da bi morala biti v skladu s členom 3 predlagane direktive prepovedana tudi diskriminacija vseh oseb v zasebnem sektorju, in meni, da bi bilo treba pojem „zasebni sektor“ opredeliti, saj bi njegova razlaga lahko povzročala težave. Pri tem je treba upoštevati, da sta lastninska pravica in z njo povezana avtonomija zasebnega prava na ravni držav članic in EU ustavno zaščiteni; |
27. |
opozarja, da je treba pri ugotavljanju primerov nesorazmerne obremenitve upoštevati tudi različne potrebe ljudi s kakršnokoli vrsto in stopnjo invalidnosti, najsi bo fizična, psihična, senzorična ali povezana s težavami pri učenju. |
Krepitev političnih orodij
ODBOR REGIJ
28. |
poudarja, da je treba protidiskriminacijsko zakonodajo povezati s političnimi orodji za boj proti neenakemu obravnavanju, stereotipom in žalitvam, da bi se učinkovito spopadli s kompleksnimi, večstranskimi in raznolikimi vzorci diskriminacije; |
29. |
poudarja, da bi morala predlagana direktiva poudariti vključevanje načela enakosti, tako da se zagotovi, da se pri pripravi politik in analizi njihovega vpliva ter pri ozaveščanju upoštevajo vse oblike diskriminacije; |
30. |
poudarja, da je treba vprašanja enakosti obravnavati v vseh načrtih, politikah in programih, ter opozarja na pomen orodij vključevanja, zlasti posvetovanja in neposrednega sodelovanja vseh zainteresiranih strani ter skupin, ki so v družbi zastopane v premajhnem številu; |
31. |
meni, da je socialni dialog tako na evropski ravni kot tudi z nevladnimi in drugimi predstavniškimi organizacijami nujno potreben za spodbujanje sprememb, saj se z izmenjavo znanja, sposobnosti in najboljših praks ugotavljajo različne socialne okoliščine in rešitve; |
32. |
meni, da lahko sodelovanje z odborom za socialno kohezijo pri Svetu Evrope prispeva k učinkovitem izvajanju načel vključevanja enakosti, in izreka priznanje delu sedanje delovne skupine, ki sta jo ustanovila Komisija in Svet Evrope, v zvezi z vprašanji medkulturnih sposobnosti na področju socialnih storitev; |
33. |
znova potrjuje, da je vključevanje pomembno za lokalne in regionalne oblasti, ter poudarja vlogo posebnih ukrepov za zagotavljanje nepristranskega in pravičnega dostopa za osebe in skupine, ki jim grozi socialna izključenost na področju blaga in storitev; |
34. |
poziva k učinkoviti uporabi instrumentov, ki so na voljo v okviru strukturnih skladov v podporo ukrepom, ki omogočajo socialno vključenost, in za spodbujanje dostopa do trga dela, blaga in storitev ter udeležbe v družbi nasploh; |
35. |
podpira programe ozaveščanja, katerih cilj je izobraževanje zainteresiranih strani o njihovih pravicah in dolžnostih ter preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja; |
36. |
ugotavlja in pozdravlja obstoj služb v državah članicah, ki so dostopne vsem otrokom in katerih namen je obveščati otroke o njihovih pravicah in jim svetovati; poziva vse države članice, naj zagotovijo tovrstne službe za otroke, in poudarja, da je treba otroke izobraževati, med drugim zlasti o razmerju med pravicami in dolžnostmi; |
37. |
meni, da so potrebne dodatne informacije o težavah in potrebah ranljivih skupin, zlasti o mladoletnih priseljencih brez spremstva, trgovini z ljudmi, pravicah otrok, delavcih oz. gospodinjstvih z nizkimi dohodki ter diskriminaciji na podlagi vere oz. prepričanja in spolne usmerjenosti; |
38. |
meni, da je zbiranje podatkov o vprašanjih enake obravnave pomembno za zagotavljanje celovite razlage sedanjega stanja v zvezi z diskriminacijo; podpira pripravo skupnih meril za zbiranje podatkov in analizo, da bi pridobili zanesljive in primerljive podatke in statistike brez prekomerne dodatne birokracije. |
Razvoj ciljnih pristopov
ODBOR REGIJ
39. |
podpira posebne odzive, prilagojene za posamezne oblike diskriminacije, saj se te med seboj bistveno razlikujejo; |
40. |
poudarja, da se določeni državljani v nekaterih državah članicah soočajo z mnogovrstnimi ovirami, ki povzročajo diskriminacijo, in sicer: s pomanjkanjem ustreznega zdravstvenega varstva, pokojninskih programov in predpisov o upokojevanju ter z nedostopnostjo široke palete ustreznega in poceni blaga in storitev zaradi resničnih ovir pri uporabi sodobne tehnologije, kot je internet; |
41. |
spodbuja ponudnike javnih in zasebnih storitev, naj zagotovijo uporabnikom prijazne storitve na način, ki spoštuje dostojanstvo in ustreza sposobnostim posameznika, in obenem zagotovijo ustrezne informacije o tehnoloških vidikih; |
42. |
poudarja, da bi morala predlagana direktiva zagotoviti močnejšo zaščito žensk zunaj trga dela, saj spolno nadlegovanje, zloraba in nasilje neprestano ogrožajo dostojanstvo in varnost žensk; |
43. |
ugotavlja, da se ženske zaradi predsodkov o spolu, strukturnih in kulturnih ovir v sistemu formalnega izobraževanja, medijih in politiki še vedno soočajo z večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti zaradi razlike v plačah med spoloma, pa tudi zaradi neugodnih določb socialnega varstva in pokojninskih pravic; |
44. |
poziva k oblikovanju zakonodaje in politik za odpravo homofobije (zlasti sovražnega govora in zločinov iz sovraštva), ovir pri dostopu do stanovanja, neposredne diskriminacije pri zdravstvenih storitvah ter ustrahovanja in nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah, pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju; |
45. |
poudarja, da je treba okrepiti socialno vključevanje in udeležbo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na splošno; |
46. |
meni, da je treba razširiti ustrezno upoštevanje invalidov in prikrajšanih oseb, da bi sorazmerno izboljšali njihov dostop in udeležbo na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, prometa, trgovine, dejavnosti v prostem času in dostopa do drugega blaga in storitev, da bi zagotovili enako obravnavanje in se izognili nepotrebni birokraciji in zlorabi pritožbenih postopkov; |
47. |
opozarja, da za osebe z duševnimi težavami obstaja večja verjetnost, da bodo socialno izključene in se soočale s predsodki. Zato poziva države članice, da tem skupinam namenijo posebno pozornost in si bolj prizadevajo za to, da bi jim pomagali. V skladu s potrebami bi bilo treba pomagati zlasti otrokom z duševnimi motnjami; |
48. |
poudarja, da bi bilo treba diskriminiranim posameznikom in skupinam nameniti ustrezno pozornost z nudenjem podpore pri premagovanju težav pri dostopu in vključevanju v vzgojo, izobraževanje, prostočasne dejavnosti in kulturo, ki so bistveni dejavniki za sodelovanje v družbi. |
Boj proti raznovrstni diskriminaciji
ODBOR REGIJ
49. |
meni, da bi morala evropska zakonodaja bolje upoštevati raznovrstno diskriminacijo, zlasti z jasno opredelitvijo tega pojava, da se zaščitijo in obravnavajo potrebe skupin in posameznikov, ki jih ogroža raznovrstna diskriminacija (migranti, zlasti ženske in otroci, romski otroci, mladoletniki brez spremstva, prosilci za azil, invalidi in osebe z duševnimi motnjami, starejši pripadniki etničnih manjšin itd.); |
50. |
poziva k širjenju in podpori specializiranih centrov in opazovalnic za enakost v okviru politik lokalnih in regionalnih oblasti, pristojnih za obravnavanje vseh oblik diskriminacije in zaščito pravic oseb, ki bi jih lahko zaradi različnih lastnosti in identitete ogrožala raznovrstna diskriminacija, ter za pomoč žrtvam, izvajanje raziskav, objavo poročil o raznovrstni diskriminaciji in opravljanje vsega dela na področjih predlagane direktive. |
Dostop do kakovostne zaposlitve
ODBOR REGIJ
51. |
poudarja, da ima diskriminacija lahko za posledico, da posameznik ne more v polni meri razviti svojih sposobnosti in zato tvega, da bo delal na delovnih mestih z nizkimi dohodki, zaradi katerih pa prihaja do dodatnih težav pri dostopu do blaga in storitev, kot so izobraževanje in stanovanja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost; |
52. |
vztraja, da so ovire pri zagotavljanju zaposlitve eden od glavnih razlogov za neenakost in socialno izključenost ter da zelo pogosto negotova delovna mesta z nizkimi dohodki zasedajo osebe v občutljivem položaju, kot so mladi in starejši delavci, migranti in invalidi; |
53. |
podpira prostovoljne zaveze in druge ukrepe, ki podjetja spodbujajo k sprejetju delovnih metod, ki podpirajo nediskriminacijo in enako obravnavanje, kot je npr. uporaba upravljanja različnosti v podjetjih, ki koristi ne le delodajalcem, ampak tudi delavcem in strankam; |
54. |
čeprav sta načeli nediskriminacije in enakih možnosti univerzalni, Odbor regij zlasti poudarja posebno ranljiv položaj otrok in Romov v Evropi. |
Socialno vključevanje Romov
ODBOR REGIJ
55. |
poudarja, da je treba povečati udeležbo Romov in priznati njihov prispevek na področju zaposlovanja in usposabljanja ter skupno odgovornost, ki je potrebna, da se izboljša njihov dostop do blaga in storitev, kot so stanovanja in zdravstvo, zmanjša njihova ogroženost zaradi revščine, zmanjšajo nevarnosti, da postanejo žrtve nasilja in zlorabe, in zaščiti romske otroke pred zdravstvenimi težavami, otroško prostitucijo, spolnimi zlorabami in trgovino z otroki; |
56. |
opozarja na pomen posebnih ukrepov za zmanjšanje števila dejanj proti Romom, ki so povezana z diskriminacijo, ali odpravo teh dejanj, da se tako spodbuja enaka obravnava Romov in pospeši njihovo socialno vključevanje; |
57. |
poziva k učinkoviti uporabi Evropskega socialnega sklada za konstruktivne kampanje in krepitev ozaveščenosti o pomenu prispevka Romov v družbi, za dodatne programe ustvarjanja delovnih mest, kampanje opismenjevanja, poklicno usposabljanje, štipendije za dijake in študente, za storitve za njihove posebne potrebe (npr. zdravstveno varstvo žensk) in druge storitve, ki so nujne za socialno vključenost romskih otrok, kot so dobro organizirane storitve za varstvo in zaščito, in poklicno izobraževanje (zlasti jezikovno); |
58. |
priporoča Komisiji, naj okrepi prizadevanja za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola na področjih izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev ter socialne zaščite; poziva k enaki zaščiti proti vsem oblikam diskriminacije. Komisija naj predloži časovni načrt za doseganje tega cilja. |
Priporočila Odbora regij
ODBOR REGIJ
59. |
meni, da so stereotipi v izobraževanju, zaposlovanju in medijih pomembne ovire za enako obravnavanje in socialno vključevanje, ter poziva k njihovi odpravi. Nujno je treba zagotoviti, da se otroci že zgodaj navadijo sklepati prijateljstva z učenci, ki so pripadniki etničnih ali verskih manjšin, in invalidnimi učenci, ter se jih naučijo spoštovati; |
60. |
meni, da je treba priporočila iz predlagane direktive dopolniti z urami praktičnega usposabljanja in konferencami z zainteresiranimi stranmi, da se jih obvesti o vseh možnostih za vključevanje načela enakosti, namenjenega uresničevanju enakega obravnavanja; |
61. |
poudarja pomen usposabljanja strokovnjakov iz različnih sektorjev (zdravnikov, učiteljev, zaposlenih v medijih itd.) in uslužbencev javnih organov na vseh ravneh ter osebja iz sektorja storitev na področju medkulturnih sposobnosti ter socialnega in kulturnega posredovanja, da se odpravi vsakršno diskriminacijsko, žaljivo ali neobzirno vedenje, preprečijo stereotipi in krepi zavest teh strokovnjakov glede posebnih potreb oseb z drugačnimi lastnostmi in potrebami; |
62. |
izraža zaskrbljenost zaradi migrantk in migrantov, ki jih zaradi izkoriščanja na delovnem mestu bolj ogrožata revščina in socialna izključenost, in meni, da bi izobraževanje (zlasti jezikovno) in poklicno usposabljanje etničnih manjšin spodbudilo migrantke in migrante k iskanju boljših delovnih mest; |
63. |
zlasti izraža zaskrbljenost zaradi migrantk, ker meni, da jim v okviru zaposlitve, poroke ali prostitucije grozi nevarnost fizičnih ali spolnih zlorab; treba jih je ozaveščati o dejanskih razmerah in nevarnostih v morebitnih državah gostiteljicah, da bi preprečili, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi; in treba je še okrepiti njihovo zaščito in vključevanje, da se zagotovi, da bodo dejansko uživale človekove pravice; |
64. |
predlaga ustanovitev posebnega sklada za mladoletne priseljence brez spremstva, s katerim bi regijam, ki so zanje odgovorne, pomagali, da bi tem otrokom lahko nudile enake možnosti, kot jih imajo njihovi vrstniki, ter jih vključile v družbo gostiteljico, s čimer bi se izognili dvojni vrsti diskriminacije, ki bi jo lahko utrpeli zaradi svojega položaja mladoletnikov in priseljencev; |
65. |
poudarja, da je iskanje azila socialni problem z gospodarskimi in drugimi posledicami in ga je treba obravnavati kot takega, predvsem s spodbujanjem socialnega vključevanja prosilcev za azil, zlasti mladoletnikov in otrok, s skupno odgovornostjo in zagotavljanjem enakih možnosti pri dostopu do blaga in storitev; |
66. |
podpira izvajanje programov aktivnega izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje nediskriminacije in enakih možnosti ter doseganje lizbonskih ciljev z neprestanim nadaljnjim usposabljanjem in zavezanostjo vseživljenjskemu učenju; |
67. |
opozarja, da so za osebe z različnimi potrebami potrebni prilagojeni ukrepi, na primer: poklicno usposabljanje za Rome, migrante in starejše brezposelne za njihovo vključitev na trg dela; usposabljanje starejših na področju informacijske tehnologije, da se okrepi njihov položaj kot potrošnikov in kupcev; kampanje opismenjevanja, namenjene podeželskim in revnim ženskam in otrokom; pomoč invalidom, delavcem z nizkimi dohodki in njihovim otrokom itd.; |
68. |
poudarja, da je treba pripraviti kampanje za predstavitev in krepitev ozaveščenosti, da se priporočila predlagane direktive predstavi javnosti, obvesti zainteresirane strani o njihovih pravicah in obveznostih ter predstavi posebne ukrepe in postopke za pomoč žrtvam; |
69. |
poudarja ključno vlogo organov za enako obravnavo in organizacij, ki zastopajo interese oseb, ki lahko postanejo žrtve diskriminacije in neenakega obravnavanja, pri razširjanju informacij, zlasti z objavljanjem vsebin, organizacijo spletnih kampanj obveščanja in konferenc, ki upoštevajo različne kulture in so namenjene posameznim skupinam, ter poudarja, da je treba informacije jasno usmeriti na posamezne skupine; |
70. |
poudarja, da so za izvajanje predlagane direktive potrebni ustrezni človeški in finančni viri (zlasti prek sklada PROGRESS), da bi lahko zajeli vse oblike diskriminacije; |
71. |
poziva vse lokalne in regionalne oblasti, naj podpirajo nediskriminacijo na lokalni in regionalni ravni s spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic in krepitvijo zaupanja s konstruktivnim dialogom, ki daje ljudem večjo vlogo, uveljavlja demokracijo v družbi in hkrati zmanjšuje polarizacijo ter povečuje socialno kohezijo. Poleg tega bi moral Odbor regij spodbujati pomen raznolikosti ter poudarjati njeno dinamiko kot vir inovativnosti in ustvarjalnosti, napredka in blaginje za vse, v skladu s temeljnimi vrednotami človekovih pravic, pravne države in demokracije. |
V Bruslju, 18. junija 2009
Predsednik
Odbora regij
Luc VAN DEN BRANDE