19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/1

1.

Svet je 7. julija 2009 preučil posodobljeno različico programa Slovenije za stabilnost, ki obravnava obdobje od leta 2008 do leta 2011.

2.

Močno gospodarsko rast Slovenije v zadnjih letih, ki je v obdobju 2004–2008 v povprečju znašala 5 %, je zaznamovala velika uspešnost pri izvozu in naložbah. Ker je njeno gospodarstvo zelo odprto, ga je svetovna kriza močno prizadela. Dejavnost se je v letu 2008 izrazito zmanjšala, pri čemer je do velikega padca prišlo v zadnjem četrtletju. Obenem so se v gospodarstvu pojavili višji stroški dela na enoto. Poleg tega sta zasebno porabo, čeprav jo je podpiralo veliko povečanje zaposlenosti in plač, zavirala visoka inflacija in vse manjše zaupanje potrošnikov. Organi so zaradi fiskalnega manevrskega prostora, ki je nastal zaradi zmerne ravni primanjkljaja in dolga na začetku krize, sprejeli ukrepe za podporo gospodarstvu, da bi stabilizirali finančni sistem, zaščitili delovna mesta in povečali potencial rasti, medtem ko so podjetja upravičena tudi do davčne olajšave, ki je bila sprejeta pred začetkom krize. Zaradi nujnega izboljšanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ so hkrati sprejeli ukrepe za konsolidacijo in po predložitvi programa v programu za stabilnost dodatna varčevanja (v dodatnem proračunu, ki ga je vlada sprejela 17. junija), da bi preprečili hitro povečevanje javnofinančnega primanjkljaja, ki se je povečal z manj kot 1 % BDP leta 2008 na več kot 5 % BDP leta 2009 (približno polovica poslabšanja je posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev). Ukinitev fiskalne spodbude in vrnitev k proračunski konsolidaciji sta glavna izziva za prihodnost, kot tudi izboljšanje dolgoročne vzdržnosti z reformo pokojninskega sistema. Zaradi nedavnih sprememb na področju plač in produktivnosti je naslednji izziv izboljšati konkurenčnost z ustreznimi plačnimi politikami in prizadevanji na področju raziskav in inovacij, ki bi morale prispevati k povečevanju tehnološke intenzivnosti proizvodnje.

3.

V makroekonomskem scenariju, ki je podlaga za program, je predvideno, da se bo realni BDP po 3,5 %-odstotnem povečanju v letu 2008 leta 2009 zmanjšal za 4 %, nato pa bo njegova rast v preostanku programskega obdobja ponovno pozitivna in se bo povečevala. Glede na trenutno razpoložljive podatke (2), zlasti podatke o realnem BDP za prvo četrtletje 2009, ki so bili objavljeni po predložitvi programa, se zdi, da ta scenarij temelji na ugodnih predpostavkah o rasti. Gospodarska rast v letu 2009 bi lahko bila nižja od napovedane v programu in tudi oživljanje gospodarstva bi lahko v letu 2010 potekalo počasneje. Zaradi tega bi se lahko brezposelnost povečevala nekoliko hitreje, kot je predvideno v dopolnitvi. Napovedi programa za inflacijo, ki naj bi se po najvišji stopnji, ki jo je dosegla leta 2008, precej zmanjšala, se zdijo realne. Zaradi znatnega zmanjšanja rasti plač v zasebnem sektorju je v dopolnitvi napovedano izrazitejše zmanjšanje zunanjega primanjkljaja, kot so ga napovedovale službe Komisije v letu 2009 (s 5,6 % BDP leta 2008).

4.

Glede na proračunsko obvestilo spomladi 2009 je javnofinančni primanjkljaj za leto 2008 ocenjen na 0,9 % BDP, kar je v skladu s ciljem iz predhodne dopolnitve programa stabilnosti, medtem ko je rast BDP nižja od predvidene (3,5-odstotna namesto predvidene 4,6-odstotne). Pri izvrševanju proračuna so se pojavile prekoračitve pri odhodkih. Zaradi tega cilja za leto 2008 ni bilo mogoče preseči, kar pa bi bilo mogoče glede na to, da (i) je bil rezultat v letu 2007 za 1 odstotno točko BDP boljši od pričakovanega v predhodnem programu in (ii) da je bila rast prihodkov leta 2008 večja od predvidene v proračunu. Prihodki so se povečali za 7,1 % namesto za 6,4 %, kot je bilo predvideno, pri čemer so bili pozitivni razvoji pri dohodnini, socialnih prispevkih in nedavčnih prihodkih. Odhodki so se povečali za 10,7 % namesto za 7,4 %, pri čemer so bile prekoračitve pri javnih naložbah, socialnih transferjih in sredstvih za zaposlene.

5.

Glede na dopolnjeni program se bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 precej povečal – na 5,1 % BDP – in sicer zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in različnih diskrecijskih ukrepov ter močne dinamike socialnih transferjev (zlasti zaradi ureditve indeksacije) in sredstev za zaposlene (zaradi dogovora o odpravi „razlik v plačah“). Glede na program znašajo ukrepi za podporo gospodarstvu iz vladnega svežnja spodbud in ekspanzivni ukrepi, sprejeti pred začetkom krize (predvsem davčne olajšave za podjetja), skoraj 2 % BDP. Hkrati so bili sprejeti ukrepi za konsolidacijo v obliki povečanja trošarin ter varčevanja pri odhodkih za plače v javnem sektorju, vmesno porabo in naložbe. Slednje je bilo napovedano v programu za stabilnost, vendar pozneje samo delno potrjeno v dodatnem proračunu. V programu je predvideno povečanje strukturnega primanjkljaja, tj. ciklično prilagojeni primanjkljaj brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, za 1,25 odstotne točke BDP (izračunano v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo), kar kaže na ekspanzivno proračunsko naravnanost.

6.

Srednjeročna strategija programa je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj v programskem obdobju s prilagoditvijo, bolj poudarjeno na začetku, z nekaj več kot 5 % BDP leta 2009 na 3,4 % BDP leta 2011. Primarni primanjkljaj bi se zaradi napovedanega povečanja bremena obresti znatno zmanjšal. V programu je potrjeno, da je srednjeročni cilj za proračunsko stanje Slovenije strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP, ni pa predvideno, da bo srednjeročni cilj dosežen v programskem obdobju, čeprav je za obdobje po letu 2010 predvideno približevanje k srednjeročnemu cilju. V skladu s ciljem „ukinitve fiskalne spodbude, kar je skladno z oživitvijo gospodarstva do leta 2011“, naj bi predvidena konsolidacija potekala predvsem na strani odhodkov, zlasti z zmanjšanjem subvencij za 1 odstotno točko BDP med letoma 2009 in 2011. Program subvencioniranja plač bi se moral izteči v letu 2010, ostali spodbujevalni ukrepi za strani odhodkov pa bi se morali končati leta 2011. Napovedano povečanje bremena obresti za 0,25 odstotne točke BDP v programskem obdobju je v veliki meri izravnano z zmanjšanjem sredstev za zaposlene kot delež BDP. Ovojnica za socialne transferje naj bi bila zamrznjena do konca leta 2010 (na ravni, doseženi v prvi polovici leta 2009).

Prihodki naj bi se leta 2010 povečali za 0,5 odstotne točke BDP. Delež bruto javnega dolga, leta 2008 ocenjen na 22,8 % BDP, naj bi se v programskem obdobju povečal za 13,5 odstotne točke. Več kot polovica povečanja deleža dolga je posledica znatnega povečanja primarnega primanjkljaja, k povečanju pa sta prispevala tudi učinek snežene kepe ter precejšnja uskladitev stanj in tokov v letu 2009, ki obsega dokapitalizacije in operacije za povečanje likvidnosti za podporo finančnemu sektorju.

7.

Proračunski rezultati so v celotnem programskem obdobju izpostavljeni negativnim tveganjem. Prvič, gospodarska rast bi bila lahko nižja od napovedane v programu. Drugič, dodatni proračun, sprejet po predložitvi programa, kaže, da prihranki pri odhodkih za vmesno porabo in naložbe, napovedani v programu za stabilnost za leto 2009, morda ne bodo v celoti doseženi. Poleg tega obstajajo tudi tveganja prekoračitve pri odhodkih: za predvideno nadaljnjo omejitev plač na primer se je treba s socialnimi partnerji še pogajati. Prav tako bo morda težko uresničiti načrtovano ukinitev spodbujevalnih ukrepov na strani odhodkov, ki obsegajo predvsem subvencije. Tretjič, poleg vpliva morebiti nižje gospodarske rasti lahko po letu 2010 pride do izpada prihodkov, zlasti pri posrednem obdavčevanju. Poleg tega pomenijo znatna državna jamstva, zagotovljena v okviru ukrepov za podporo finančnemu sektorju, dodatno tveganje za proračunske cilje (saj bi se odhodki povečali, če in ko bi se jamstva uveljavljala). Negativna tveganja za proračunske cilje in negotovost v zvezi z uskladitvijo stanj in tokov pomenijo, da bi se lahko delež dolga povečal hitreje, kot je napovedano v programu.

8.

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva v Sloveniji je precej nad povprečjem EU, na kar vpliva relativno veliko napovedano povečanje odhodkov za pokojnine kot delež BDP v prihodnjih desetletjih. V programu ocenjeno proračunsko stanje v letu 2008, ki je slabše od začetnega stanja v predhodnem programu, še povečuje proračunski vpliv staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Zmanjšanje primarnega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju, kot je predvideno v programu, in nadaljnja pokojninska reforma, ki naj bi zlasti s spodbujanjem daljšega delovnega življenja omejila znatno povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bi prispevala k zmanjšanju velikih tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

9.

V slovenskem proračunskem okviru je mogoče marsikaj izboljšati, zlasti na področju nadzora nad porabo, glede na to, da konsolidacijska strategija temelji na omejevanju odhodkov. Hkrati bi se lahko povečali učinkovitost in uspešnost javne porabe, med drugim na področju zdravstvenega varstva, s čimer bi preprečili, da omejevanje odhodkov ogrozi raven ponujenih storitev. Da bi dosegla ta cilj, namerava vlada z naslednjim proračunskim ciklom (2010–2011) vpeljati načrtovanje proračuna na podlagi uspešnosti, vendar v programu ni podrobnosti o tem, kako bo to v praksi izvedeno.

10.

Slovenija je sprejela več ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sektorja. Jeseni 2008 je uvedla neomejeno državno jamstvo za bančne vloge posameznikov. Poleg tega lahko vlada sprejme naslednje vrste ukrepov: (i) posojila kreditnim institucijam, zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam ter kapitalske naložbe vanje; (ii) državna jamstva za kreditne institucije pri refinanciranju; in (iii) nakupi terjatev od kreditnih institucij. Ti ukrepi naj bi se iztekli do konca leta 2010. Celoten obseg državnih jamstev je bil omejen na 12 milijard EUR (33 % BDP). Drugi sklop ukrepov, sprejet v začetku leta 2009, sestavljajo shema državnega jamstva za bančna posojila podjetjem in dokapitalizacija Slovenske izvozne in razvojne banke ter Slovenski podjetniški sklad (skupaj v višini 0,6 % BDP). Vlada je pri bankah tudi začasno naložila izkupičke nekaterih pred kratkim izdanih obveznic.

11.

V skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, o katerem se je decembra 2008 dogovoril Evropski svet, je Slovenija sprejela dva svežnja spodbud. Spodbujevalni ukrepi in davčna olajšava za podjetja, sprejeta že pred začetkom krize, bi znašali skupaj skoraj 2 % BDP in bi se delno financirali z že sprejetimi in napovedanimi ukrepi za konsolidacijo. Na podlagi dodatnega proračuna neto učinek znaša približno 0,75 % BDP. Zdi se, da so ukrepi primeren odziv na gospodarski upad, saj fiskalni manevrski prostor, ki je nastal zaradi zmernih ravni primanjkljaja in dolga na začetku krize, omejujejo izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Spodbujevalni ukrepi se lahko štejejo za pravočasne in ciljno usmerjene, saj so usmerjeni v preprečevanje poslabšanja položaja na trgu dela ter povečevanje potenciala rasti in konkurenčnosti s spodbujanjem naložb v nove tehnologije ter raziskave in razvoj. Tretji sklop ukrepov, s katerim se prerazporejajo sredstva iz prejšnjih dveh svežnjev, ker je uporaba programa subvencioniranja plač majhna, je vlada sprejela po predložitvi programa. Predvideva nadaljnjo podporo trgu dela in pavšalni transfer prikrajšanim osebam. Spodbujevalni ukrepi, povezani z odhodki (predvsem subvencije), naj bi bili začasni – omejeni na eno ali dve leti –, drugi ukrepi, vključno z davčno olajšavo, ki se je že prej sprejela, pa so trajni. Tekoče infrastrukturne naložbe bi morale oživitev dodatno podpreti. Ukrepi, ki so jih sprejeli organi, so povezani s srednjeročnim programom reform in priporočili, ki jih je Komisija posebej za to državo predlagala 28. januarja 2009 na podlagi lizbonske strategije za rast in delovna mesta, Evropski svet pa potrdil na spomladanskem zasedanju 19. marca.

12.

Primanjkljaj naj bi se po velikem povečanju v letu 2009 postopoma zmanjševal, zlasti v letu 2010. Ob upoštevanju tveganj za proračunske cilje se primanjkljaj do konca programskega obdobja (2011) ne bo zmanjšal nazaj pod referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj se bo v letu 2009 verjetno zelo povečal, verjetno bo večji od tistega, predvidenega v programu. Proračunska naravnanost v programu v letih 2010 in 2011 ne bi zagotovila ustreznega strukturnega izboljšanja zaradi izziva dolgoročne vzdržnosti javnih financ, razen če se nadaljuje izvajanje pokojninske reforme in odpravijo zgoraj navedena tveganja za proračunske cilje, zlasti z ukinitvijo spodbude, ko se začne oživljanje, izvajanjem dodatnih ukrepov za konsolidacijo in zagotovitvijo strogega nadzora nad odhodki. Poleg tega je treba prilagoditev, predvideno za leto 2011, zaradi napovedane okrepitve gospodarske rasti izvesti hitreje.

13.

Kar zadeva zahteve po podatkih, določenih v kodeksu ravnanja za programe stabilnosti in konvergenčne programe, je v programu nekaj pomanjkljivosti pri obveznih in neobveznih podatkih (3).

(i)

v letu 2009 izvaja spodbujevalne ukrepe v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in v okviru Pakta za stabilnost in rast;

(ii)

v letu 2010 začenja ukinjati fiskalno spodbudo, kot je načrtovano v programu, nato pa izvaja znatno konsolidacijo na podlagi konkretnih ukrepov; pri tem naj strogo nadzira javnofinančne odhodke, tudi z načrtovanim izboljšanjem proračunskega okvira;

(iii)

ob upoštevanju predvidenega povišanja odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema, zlasti z vidika spodbujanja daljšega delovnega življenja.

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/6

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/8

Food Safety and Inspection Service (FSIS) of the United States Department of Agriculture (USDA)

Washington D.C., 20250

UNITED STATES OF AMERICA

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/9

1.

Evropski svet je na zasedanjih 20. marca 2009 ter 18. in 19. junija 2009 potrdil svojo zavezanost k ponovni vzpostavitvi zaupanja in ustreznega delovanja finančnega trga, ki je nujen pogoj za izhod iz sedanje finančne in gospodarske krize. Ob upoštevanju sistemske narave krize in medsebojne soodvisnosti finančnega sektorja so se na ravni Skupnosti začeli izvajati številni ukrepi, namenjeni povrnitvi zaupanja v finančni sistem, ohranjanju notranjega trga in zagotavljanju posojil gospodarstvu (1).

2.

Te pobude je treba dopolniti z ukrepi na ravni posameznih finančnih institucij in tako zagotoviti, da bodo te institucije lahko vzdržale sedanjo krizo in začele ponovno dolgoročno uspešno poslovati, ne da bi morale za izboljšanje svoje kreditne dejavnosti uporabiti pomoč države. Komisija že obravnava več zadev v zvezi z državnimi pomočmi, s katerimi države članice poskušajo preprečiti težave z likvidnostjo, plačilno sposobnostjo in kreditno dejavnostjo bank. Komisija je v treh zaporednih sporočilih zagotovila smernice o obliki in uporabi državnih pomoči v korist bank (2). V njih je izrazila stališče, da resnost krize upravičuje dodeljevanje pomoči, ki se lahko šteje za združljivo po členu 87(3)(b) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zagotovila okvir za usklajeno zagotavljanje državnih jamstev, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva v državah članicah. Glavni namen teh pravil je zagotoviti, da bodo ukrepi reševanja omogočili izpolnitev ciljev finančne stabilnosti in ohranjanja kreditnih tokov v celoti, hkrati pa zagotoviti tudi enake pogoje bankam (3), ki poslujejo v različnih državah članicah, ter bankam, ki so oziroma niso prejemnice državne pomoči, preprečiti škodljivo tekmovanje za subvencije, omejiti moralno tveganje ter zagotoviti konkurenčnost in učinkovitost evropskih bank v Skupnosti ter na mednarodnih trgih.

3.

Pravila o državni pomoči so orodje za zagotavljanje usklajenosti ukrepov držav članic, ki so se odločile, da jih uvedejo. Vendar pa odločitev o uporabi državnih sredstev, denimo za zaščito bank pred oslabljenimi sredstvi, ostaja v rokah držav članic. V nekaterih primerih bodo finančne institucije sposobne premostiti sedanjo krizo brez večjih prilagoditev ali dodatne pomoči. V drugih primerih pa bo morda potrebna državna pomoč v obliki jamstev, dokapitalizacije ali finančne pomoči za oslabljena sredstva.

4.

Če je finančna institucija prejela državno pomoč, mora država članica predložiti načrt za uspešno poslovanje ali bolj temeljen načrt prestrukturiranja, ki bo utrdil oziroma ponovno vzpostavil dolgoročno uspešno poslovanje posameznih bank brez uporabe državne pomoči. Merila za določitev, ali bo morala banka morda opraviti temeljitejše prestrukturiranje in ali so potrebni ukrepi zaradi izkrivljanja konkurence, ki izvira iz pomoči (4), so že bila vzpostavljena. To sporočilo ne spreminja navedenih meril, temveč jih dopolnjuje s pojasnili o tem, kako bo Komisija ocenjevala skladnost pomoči za prestrukturiranje (5), ki jo države članice dodelijo finančnim institucijam v trenutnih razmerah sistemske krize na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe, z namenom izboljšati napovedljivost in zagotoviti usklajen pristop.

5.

Sporočilo o bančništvu, sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o oslabljenih sredstvih ponovno potrjujejo osnovna načela, določena v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (6). V skladu s temi načeli mora pomoč za prestrukturiranje predvsem omogočiti ponovno dolgoročno uspešno poslovanje podjetja brez državne pomoči. Poleg tega morajo pomoč za prestrukturiranje spremljati ustrezna porazdelitev bremena, kolikor je to mogoče, ter ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi dolgoročno bistveno oslabilo strukturo in delovanje upoštevnega trga, na najmanjšo možno raven.

6.

Pri uporabi navedenih načel sta ključna dejavnika ohranjanje celovitosti notranjega trga in razvoj bank v celotni Skupnosti; treba se je izogibati fragmentaciji in delitvi trga. Po premostitvi trenutne krize bi morale imeti evropske banke zaradi enotnega evropskega finančnega trga močan položaj na svetovnem trgu. Komisija ponovno potrjuje tudi potrebo po predvidevanju in upravljanju sprememb na družbeno odgovoren način ter poudarja potrebo po skladnosti z nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo direktive Skupnosti o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, ki veljajo v takih okoliščinah (7).

7.

To sporočilo pojasnjuje, kako bo Komisija ocenjevala pomoč za prestrukturiranje bank v sedanji krizi, upoštevajoč potrebo po prilagoditvi pretekle prakse glede na naravo in svetovno razsežnost krize, sistemsko vlogo bančnega sektorja za celotno gospodarstvo ter sistemske učinke, ki bi jih lahko povzročila potreba po prestrukturiranju številnih bank v istem obdobju:

8.

Oddelek 2 se nanaša na primere, ko mora država članica priglasiti načrt prestrukturiranja (9). Načela, ki so podlaga za oddelek 2, se po analogiji uporabljajo za primere, ko državi članici formalno ni treba priglasiti načrta prestrukturiranja, vendar mora kljub temu dokazati uspešnost poslovanja (10) banke upravičenke. V takih primerih Komisija običajno zahteva manj podrobne informacije (11), razen če obstajajo pomisleki. V primeru dvoma bo Komisija zahtevala predvsem dokaze o ustreznem testiranju izjemnih situacij v skladu s točko 13 ter dokaze, da je rezultate testiranja potrdil pristojni nacionalni organ. Oddelki 3, 4 in 5 se nanašajo le na primere, ko mora država članica priglasiti načrt prestrukturiranja. Oddelek 6 obravnava omejeno trajanje veljavnosti tega sporočila in velja tako za države članice, ki morajo priglasiti načrt prestrukturiranja za upravičenko, kot tudi za države članice, ki morajo dokazati le uspešno poslovanje upravičenk.

9.

Če mora država članica na podlagi prejšnjih smernic ali odločb Komisije predložiti načrt prestrukturiranja (12), mora biti ta načrt celovit in podroben ter mora temeljiti na usklajenem konceptu. Pokazati mora, kako bo banka čim prej začela ponovno dolgoročno uspešno poslovati brez državne pomoči (13). Priglasitev vsakega načrta prestrukturiranja mora vključevati primerjavo z drugimi možnostmi, vključno z razdelitvijo ali pripojitvijo k drugi banki, da lahko Komisija oceni (14), ali so na voljo bolj tržno naravnane, manj drage ali manj izkrivljajoče rešitve, ki omogočajo ohranjanje finančne stabilnosti. Če ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke ni možna, je treba v načrtu prestrukturiranja pojasniti, kako bi bilo mogoče izvesti njeno pravilno likvidacijo.

10.

Načrt prestrukturiranja mora opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne slabosti ter opisati, na kakšen način bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja pripomogli k reševanju temeljnih problemov banke.

11.

V načrtu prestrukturiranja je treba zagotoviti informacije o poslovnem modelu upravičenke, zlasti o njeni organizacijski strukturi, financiranju (dokazati je treba uspešno delovanje kratko- in dolgoročne strukture financiranja (15), upravljanju (dokazati je treba preprečevanje navzkrižja interesov in potrebne spremembe pri vodenju (16), upravljanju tveganj (vključno z razkritjem oslabljenih sredstev in premišljenim oblikovanjem dolgoročnih rezervacij za pričakovano nedonosno aktivo) ter upravljanju sredstev in obveznosti, ustvarjanju denarnega toka (ki mora doseči zadostno raven brez državne pomoči), zunajbilančnih obveznostih (dokazati je treba njihovo vzdržnost in konsolidacijo, če je izpostavljenost banke tveganju precejšnja (17), financiranju s posojili, sedanji in prihodnji kapitalski ustreznosti v skladu z veljavno nadzorno uredbo (na podlagi preudarnega vrednotenja in ustreznega oblikovanja rezervacij) ter informacije o strukturi plačnih spodbud (18) (pokazati je treba, kako ta struktura prispeva k dolgoročni donosnosti upravičenke).

12.

Uspešnost poslovanja je treba analizirati za vsako posamezno poslovno dejavnost in profitni center s potrebno razčlenitvijo. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke bi morala temeljiti predvsem na notranjih ukrepih. Sicer lahko izvira tudi iz zunanjih dejavnikov, kot so nihanja cen in povpraševanja, na katere podjetje ne more bistveno vplivati, vendar le, če so tržne predpostavke splošno sprejete. Prestrukturiranje zahteva opustitev dejavnosti, ki bi srednjeročno iz strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

13.

Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna kriti vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami, ter zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Prestrukturirana banka mora biti sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. Za pričakovane rezultate načrtovanega prestrukturiranja je treba predložiti osnovni scenarij kot tudi „izjemne“ scenarije. Zato morajo načrti prestrukturiranja med drugim upoštevati trenutne razmere na finančnih trgih in prihodnje obete zanje, ki vključujejo predpostavke za osnovni in najslabši scenarij. Testiranje izjemnih situacij bi moralo vključevati niz scenarijev, med drugim kombinacijo izjemnih dogodkov in dolgotrajne svetovne recesije. Predpostavke je treba primerjati s sektorskimi merili, ki morajo biti ustrezno prilagojena, tako da se upoštevajo novi elementi trenutne krize na finančnih trgih. Načrt mora vključevati ukrepe za zadostitev morebitnim zahtevam, ki izhajajo iz testiranja izjemnih situacij. Kolikor je mogoče, mora testiranje izjemnih situacij temeljiti na skupnih parametrih, dogovorjenih na ravni Skupnosti (npr. na metodologiji, ki jo je razvil Odbor evropskih bančnih nadzornikov), po potrebi pa se ga prilagodi posebnim okoliščinam v posameznih državah in bankah.

14.

V sedanji krizi so države dokapitalizirale banke pod pogoji, ki so bili izbrani predvsem za ohranjanje finančne stabilnosti in ne toliko za zagotovitev donosnosti, ki bi bila sprejemljiva za zasebnega vlagatelja. Dolgoročno uspešno poslovanje zato zahteva, da se vsaka prejeta državna pomoč sčasoma odplača, kot je predvideno ob dodelitvi pomoči, ali pa se zanjo plača nadomestilo po običajnih tržnih pogojih, s čimer se zagotovi prenehanje vseh oblik dodatne državne pomoči. Pogodba ES je glede lastništva kapitala nevtralna, zato pravila o državni pomoči veljajo tako za banke v zasebni kot v javni lasti.

15.

Obdobje prestrukturiranja mora biti sicer čim krajše, da začne banka čim prej spet uspešno poslovati, vendar pa bo Komisija upoštevala trenutne krizne razmere in lahko dovoli, da se nekateri strukturni ukrepi dokončajo v daljšem obdobju kot običajno, zlasti zato, da se prepreči padec cen na trgih zaradi nujnih prodaj (19). Kljub temu mora biti prestrukturiranje izvedeno čim prej in ne sme trajati več kot pet let (20), da bi bilo učinkovito in da se zagotovi kredibilna vrnitev prestrukturirane banke k uspešnemu poslovanju.

16.

Če se izkaže, da je za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja potrebna dodatna pomoč, ki za obdobje prestrukturiranja v prvotno priglašenem načrtu prestrukturiranja ni bila predvidena, je treba vsako tako dodatno pomoč predhodno priglasiti, kar bo Komisija upoštevala v svoji končni odločbi.

17.

Prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji lahko prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja v trge. Prispeva lahko tudi h konsolidaciji finančnega sektorja. Zato mora kupec dokazati, da bo združeni subjekt uspešno posloval. V primeru prodaje je treba spoštovati tudi zahteve glede uspešnega poslovanja, lastnega prispevka in omejevanja izkrivljanja konkurence.

18.

Treba je zagotoviti pregleden, objektiven in nediskriminacijski konkurenčni postopek prodaje brez pogojev, ki zagotavlja enake možnosti vsem potencialnim ponudnikom (21).

19.

Ne glede na morebitni veljavni sistem nadzora združitev, ter ob upoštevanju dejstva, da lahko prodaja banke v težavah, ki prejema pomoč, konkurenčni banki, prispeva k ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja in hkrati poveča konsolidacijo finančnega sektorja, pa se prodaja take banke, ki bi prima facie povzročila resno oviranje učinkovite konkurence, ne sme dovoliti, razen če se hkrati ne sprejmejo ustrezni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

20.

Prodaja banke lahko vključuje tudi državno pomoč kupcu in/ali prodani dejavnosti (22). Če prodaja poteka prek javnega zbiranja konkurenčnih ponudb brez pogojev in se aktiva proda najboljšemu ponudniku, se šteje, da je prodajna cena tržna cena, in se lahko pomoč kupcu izključi (23). Izjemoma se lahko šteje, da negativna prodajna cena (ali finančna pomoč za kompenzacijo te negativne cene), ne vključuje državne pomoči, če bi bili stroški prodajalca v primeru likvidacije višji (24). Za izračun stroškov likvidacije v takih primerih bo Komisija upoštevala le tiste obveznosti, ki bi jih prevzel vlagatelj v tržnem gospodarstvu (25). To izključuje obveznosti, ki izvirajo iz državne pomoči (26).

21.

Če banka ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba vedno razmisliti o pravilni likvidaciji ali prodaji neuspešne banke na dražbi. Države bi morale spodbujati izstop neuspešnih subjektov, postopek izstopa pa mora potekati v ustreznem časovnem okviru, da se ohrani finančna stabilnost. Sporočilo o bančništvu določa postopek, v okviru katerega je treba izvesti tako pravilno likvidacijo (27). Prevzem „dobrih“ sredstev in obveznosti banke v težavah je lahko tudi možnost za zdravo banko, saj lahko tako na stroškovno učinkovit način poveča vloge in vzpostavi stike z zanesljivimi posojilojemalci. Poleg tega je lahko ustanovitev avtonomne „dobre banke“ iz kombinacije „dobrih“ sredstev in obveznosti obstoječe banke tudi sprejemljiva pot do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja, pod pogojem, da novonastali subjekt ne more neupravičeno izkrivljati konkurence.

22.

Za zmanjšanje izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka upravičenka pa mora zagotoviti ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja. Banka in njeni delničarji morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. To je nujno, da se zagotovi, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti.

23.

Pomoč za prestrukturiranje mora biti omejena na kritje stroškov, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. To pomeni, da podjetje ne sme biti financirano z javnimi sredstvi, ki bi jih lahko uporabilo za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo trg in niso povezane s prestrukturiranjem. Z državno pomočjo se na primer ne smejo financirati nakupi delnic drugih podjetij ali nove naložbe, razen če je to nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja podjetja (28).

24.

Zaradi omejitve višine pomoči na najnižjo potrebno morajo banke za financiranje prestrukturiranja najprej uporabiti svoje lastne vire. To lahko vključuje na primer prodajo aktive. Državno pomoč je treba dodeliti pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena stroškov (29). To pomeni, da stroškov, povezanih s prestrukturiranjem, ne krije le država, temveč tudi tisti, ki so vlagali v banko, in sicer tako, da izgube absorbirajo z razpoložljivim kapitalom in za državno pomoč plačajo ustrezno nadomestilo (30). Kljub temu Komisija ob upoštevanju cilja, da se olajša dostop do zasebnega kapitala in ponovno vzpostavijo običajni tržni pogoji, meni, da v razmerah sedanje sistemske krize ni primerno vnaprej določiti fiksnih pragov glede porazdelitve bremena.

25.

Vsako odstopanje od ustrezne vnaprejšnje porazdelitve bremena, ki je bilo izjemoma odobreno v fazi reševanja zaradi ohranjanja finančne stabilnosti, je treba nadomestiti s prispevkom na poznejši stopnji prestrukturiranja, na primer v obliki klavzul za vračilo sredstev in/ali daljnosežnejšega prestrukturiranja, vključno z dodatnimi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence (31).

26.

Banke morajo biti sposobne iz dobičkov, ki jih ustvarijo s svojimi dejavnostmi, izplačati delničarje in lastnike hibridnega kapitala, med drugim v obliki dividend in kuponov na neodplačane podrejene dolgove. Vendar pa banke ne smejo uporabiti državne pomoči za izplačila za lastna sredstva (lastniški kapital in podrejeni dolg), če navedene dejavnosti ne ustvarjajo zadostnih dobičkov. Zato v okviru prestrukturiranja diskrecijska izravnava izgub s strani bank upravičenk (npr. s sprostitvijo rezerv ali zmanjšanjem lastniškega kapitala), da bi zagotovile izplačilo dividend in kuponov na neodplačani podrejeni dolg, načeloma ni združljiva s ciljem porazdelitve bremena (32). Treba jo je uravnovesiti z zagotavljanjem sposobnosti banke za refinanciranje in pobud za izstop (33). Da bi spodbujala banke upravičenke k refinanciranju, lahko Komisija ugodno obravnava izplačilo kuponov za novoizdane hibridne kapitalske instrumente, ki imajo pri poplačilu prednost pred obstoječim podrejenim dolgom. V vsakem primeru pa naj banke v fazi prestrukturiranja praviloma ne bi kupovale lastnih deležev.

27.

Zagotavljanje dodatne pomoči v obdobju prestrukturiranja bi moralo ostati omogočeno, če je to upravičeno zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Vsaka dodatna pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno za zagotovitev uspešnega poslovanja.

28.

Čeprav državna pomoč v času sistemske krize lahko podpira finančno stabilnost in ima še širše pozitivne učinke, pa lahko kljub temu na različne načine povzroči izkrivljanje konkurence. Če si banke konkurirajo in je pri tem odločilna kakovost njihovih proizvodov in storitev, bodo tiste, ki poslujejo pretirano tvegano in/ali uporabljajo nezanesljive poslovne modele, na koncu izgubile tržni delež in morda izstopile s trga, medtem ko se bodo učinkovitejše konkurentke širile ali vstopale na zadevne trge. Državna pomoč podaljšuje pretekla izkrivljanja konkurence, ki so jih povzročili pretirano tvegano poslovanje in nevzdržni poslovni modeli, saj umetno podpira tržno moč upravičenk. Na ta način lahko ustvarja moralno tveganje za upravičenke, hkrati pa slabi spodbude za konkurenčno ravnanje, naložbe in inovacije bank, ki niso upravičene do pomoči. Nazadnje lahko državna pomoč s tem, ko nepravičen delež bremena strukturnih prilagoditev in spremljajočih socialnih in ekonomskih problemov prenese na druge države članice, omaje enotni trg, hkrati pa ustvarja ovire za vstop in zmanjša spodbude za čezmejne aktivnosti.

29.

Finančna stabilnost ostaja glavni cilj pomoči, dodeljene finančnemu sektorju v sistemski krizi, vendar pa kratkoročno ohranjanje sistemske stabilnosti ne sme povzročiti dolgoročnejše škode pri zagotavljanju enakih pogojev in konkurenčnih trgov. V tem okviru imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, pomembno vlogo, med drugim iz naslednjih razlogov: prvič, kriza je banke v Skupnosti prizadela v zelo različnem obsegu in državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje bank v težavah lahko poslabša položaj bank, ki so ostale načeloma zdrave, kar bi lahko negativno vplivalo na finančno stabilnost. V razmerah finančne, gospodarske in proračunske krize postanejo razlike med državami članicami glede razpoložljivih virov za državne posege še bolj očitne in škodujejo zagotavljanju enakih pogojev na enotnem trgu. Drugič, države članice v razmerah trenutne krize razumljivo dajejo večji poudarek svojim nacionalnim trgom, zato obstaja resna nevarnost, da se umaknejo na svoje nacionalne trge, kar lahko povzroči fragmentacijo enotnega trga. Treba je oceniti prisotnost upravičenk na trgu, da se zagotovi učinkovita konkurenca ter preprečijo tržna moč, ovire za vstop na trg in ovire za čezmejno poslovanje, ki škodijo interesom evropskih podjetij in potrošnikov. Tretjič, sedanji obseg državnih posegov, potrebnih za ohranjanje finančne stabilnosti, in morebitne omejitve v običajni porazdelitvi bremena bodo nedvomno še povečali moralno tveganje, ki ga je treba ustrezno zmanjšati, da ne bi v prihodnosti ponovno prišlo do neprimernih spodbud in pretirano tveganega ravnanja in da se ustvarijo možnosti za hitro ponovno vzpostavitev običajnih tržnih pogojev brez državne pomoči.

30.

Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno uspešno posluje, poleg tega pa morajo biti skladni s skupno politiko in načeli. Ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja, predvidenega v oddelku 2. Glede na naravo izkrivljanja konkurence so ukrepi lahko povezani z obveznostmi in/ali sredstvi (34). Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

31.

Pri prvem merilu se ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zelo razlikujejo glede na višino pomoči, pa tudi stopnjo porazdelitve bremena in višino nadomestila. V tem okviru bo državna pomoč ocenjena tako v absolutnem smislu (znesek prejetega kapitala, element pomoči v jamstvih in ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva) kot tudi v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke. Komisija bo upoštevala celotni znesek pomoči, dodeljen upravičenki, vključno z morebitno pomočjo za reševanje. Podobno bo Komisija upoštevala tudi višino lastnega prispevka upravičenke in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja. Na splošno je negativnih posledic moralnega tveganja manj, če sta porazdelitev bremena in lastni prispevek večja. S tem se zmanjša potreba po nadaljnjih ukrepih (35).

32.

Pri drugem merilu bo Komisija analizirala verjetne učinke pomoči na trge, na katerih banka posluje po prestrukturiranju. Najprej bo proučila velikost in relativno moč banke na trgih, na katerih ponovno uspešno posluje. Če je banka po prestrukturiranju na trgih ohranila le omejeno prisotnost, je manj verjetno, da bodo potrebne dodatne omejitve v obliki odprodaje ali zavez glede ravnanja. Ukrepi bodo prilagojeni značilnostim trgov (36), da se zagotovi ohranjanje učinkovite konkurence. Na nekaterih področjih ima lahko odprodaja negativne posledice in ni nujno potrebna za doseganje želenih rezultatov. V tem primeru je lahko omejitev organske rasti boljša rešitev. Na drugih področjih, zlasti tistih, ki vključujejo nacionalne trge z močnimi ovirami za vstop, pa bo morda potrebna odprodaja, da se omogoči vstop na trg ali širitev konkurentov. Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo poslabšati možnosti banke, da začne spet uspešno poslovati.

33.

Komisija bo pozorna tudi na tveganje, da bi ukrepi prestrukturiranja omajali notranji trg, in bo pozitivno ocenila ukrepe, ki podpirajo nadaljnjo odprtost nacionalnih trgov in konkuriranje na njih. Pomoč je namenjena ohranjanju finančne stabilnosti in zagotavljanju posojil realnemu gospodarstvu v državi članici, ki dodeli pomoč; če pa je taka pomoč pogojena tudi z določenimi cilji glede zagotavljanja posojil, ki jih mora spoštovati banka upravičenka, v drugih državah članicah poleg tiste, ki dodeli pomoč, se to lahko šteje za pomemben dodaten pozitivni učinek pomoči. To velja še zlasti, kadar je ciljna raven za zagotavljanje posojil v primerjavi z verjetnim scenarijem brez določene ciljne ravni znatna, kadar se doseganje navedenih ciljev ustrezno spremlja (npr. s sodelovanjem med nadzornimi organi v državi, ki je dodelila pomoč, in drugih državah), kadar v bančnem sistemu države, ki je dodelila pomoč, prevladujejo banke s sedežem v tujini, in kadar se take zaveze glede zagotavljanja posojil koordinirajo na ravni Skupnosti (na primer v okviru pogajanj o likvidnostni pomoči).

34.

Primerno plačilo za vsak poseg države je običajno eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence, saj omeji višino pomoči. Če je vstopna cena zaradi ohranjanja finančne stabilnosti občutno nižja od tržne cene, je treba zagotoviti, da se pogoji finančne pomoči v načrtu prestrukturiranja (37) revidirajo, da se zmanjša izkrivljajoči učinek subvencije.

35.

Na podlagi ocene v skladu z merili, določenimi v tem oddelku, se lahko od bank, ki prejmejo državno pomoč, zahteva, da odprodajo hčerinske družbe ali podružnice, portfelje strank ali poslovne enote, ali da sprejmejo druge tovrstne ukrepe (38), tudi na domačem maloprodajnem trgu prejemnice pomoči. Da bi taki ukrepi pospeševali konkurenco in prispevali k ohranjanju notranjega trga, morajo olajšati vstop konkurentov in čezmejne dejavnosti (39). V skladu z zahtevo po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja bo Komisija take strukturne ukrepe ocenila pozitivno, če bodo sprejeti brez diskriminacije med podjetji v različnih državah članicah in bodo tako prispevali k ohranjanju notranjega trga na področju finančnih storitev.

36.

Morda bo potrebna tudi omejitev širjenja banke na nekaterih poslovnih področjih ali geografskih območjih, na primer s tržno naravnanimi ukrepi, kot so posebne kapitalske zahteve, če bi neposredne omejitve širjenja oslabile konkurenco na trgu ali za zmanjšanje moralnega tveganja. Hkrati bo Komisija namenila posebno pozornost potrebi, da se preprečita umik na nacionalne trge in fragmentacija enotnega trga.

37.

Če se bo iskanje kupca hčerinskih družb oziroma drugih dejavnosti ali sredstev izkazalo za objektivno težavno, bo Komisija podaljšala rok za izvedbo navedenih ukrepov, pod pogojem, da bo predložen zavezujoč časovni načrt za zmanjšanje poslovnih dejavnosti (vključno z ločevanjem poslovnih področij). Vendar pa rok za izvedbo teh ukrepov ne sme biti daljši od petih let.

38.

Komisija bo pri oceni potrebnega obsega strukturnih ukrepov za odpravo izkrivljanja konkurence v danem primeru ob ustreznem upoštevanju načela enakega obravnavanja upoštevala ukrepe, predvidene v primerih, ki istočasno zadevajo iste trge ali dele trgov.

39.

Državna pomoč se ne sme uporabljati na škodo konkurentov, ki niso deležni podobne državne pomoči (40).

40.

Razen v izjemnih primerih iz točke 41 banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti (41). Ta pogoj mora veljati najmanj tri leta, glede na obseg, višino in trajanje pomoči pa lahko velja do konca obdobja prestrukturiranja.

41.

V izjemnih okoliščinah lahko Komisija odobri prevzem (ki ga je treba priglasiti), če je ta sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. Pri prevzemu morajo biti spoštovana načela enakih možnosti za vse potencialne kupce, rezultat pa mora zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnih trgih.

42.

Kadar odprodaja in/ali prepoved prevzemov nista primerni, lahko Komisija dovoli, da država članica uvede mehanizem za vračilo sredstev, na primer v obliki dajatve za prejemnice pomoči. To bi omogočilo izterjavo dela pomoči od banke, potem ko je začela ponovno uspešno poslovati.

43.

Če so banke, ki prejemajo državno pomoč, dolžne izpolnili določene zahteve glede zagotavljanja posojil realnemu gospodarstvu, morajo ta posojila zagotavljati po tržnih pogojih (42).

44.

Državna pomoč se ne sme uporabiti za ponujanje pogojev, ki jih konkurenčne banke, ki ne prejemajo državne pomoči, ne morejo ponuditi (npr. obrestne mere ali zavarovanje s premoženjem). Vendar pa morajo države članice v primerih, ko omejitve glede določanja cen upravičenke niso primerne, na primer ker bi lahko povzročile zmanjšanje učinkovite konkurence, predlagati druga, ustreznejša sredstva za zagotavljanje učinkovite konkurence, denimo ukrepe, ki olajšujejo vstop na trg. Podobno se banke pri trženju svojih finančnih ponudb ne smejo sklicevati na državno pomoč kot na konkurenčno prednost (43). Glede na obseg, višino in trajanje pomoči morajo te omejitve veljati najmanj tri leta, lahko pa tudi celotno obdobje prestrukturiranja. To zagotavlja močno spodbudo bankam, da čim prej odplačajo državna sredstva.

45.

Komisija bo proučila tudi stopnjo odprtosti trga in sposobnost sektorja, da prenese propad bank. V svoji splošni oceni lahko Komisija upošteva morebitne zaveze upravičenke ali zaveze države članice glede uvedbe ukrepov (44), ki bi spodbujali bolj zdrave in konkurenčne trge, na primer z olajšanjem vstopa na trg in izstopa z njega. Take pobude bi v ustreznih okoliščinah lahko spremljale druge strukturne ukrepe ali ukrepe glede ravnanja, ki bi jih upravičenka običajno sicer morala izvesti. Komisija lahko zavezo države članice, da bo uvedla mehanizme za reševanje težav bank na zgodnji stopnji, obravnava pozitivno kot element, ki podpira zdrave in konkurenčne trge.

46.

Da bi preverila, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja, bo Komisija zahtevala redna podrobna poročila. Prvo poročilo bo praviloma treba predložiti Komisiji najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta prestrukturiranja.

47.

Ob priglasitvi načrta prestrukturiranja mora Komisija oceniti, ali je verjetno, da bo načrt omogočil ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja in ustrezno omejevanje izkrivljanja konkurence. Če Komisija resno dvomi o skladnosti načrta prestrukturiranja z zadevnimi zahtevami, mora sprožiti formalni postopek preiskave in s tem dati tretjim osebam možnost, da dajo pripombe o ukrepu, ter tako zagotoviti pregleden in usklajen pristop ob spoštovanju pravil o zaupnosti, ki veljajo v postopkih v zvezi z državno pomočjo (45).

48.

Komisiji pa ni treba sprožiti formalnega postopka preiskave, če je načrt prestrukturiranja popoln in so predlagani ukrepi taki, da Komisija nima nadaljnjih pomislekov glede združljivosti v smislu člena 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (46). To je zlasti verjetno v primerih, ko je država članica priglasila Komisiji pomoč skupaj z načrtom prestrukturiranja, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega sporočila, da bi si zagotovila pravno varnost glede potrebnih naknadnih ukrepov. V takih primerih lahko Komisija sprejme končno odločbo, v kateri ugotovi, da je pomoč za reševanje kot tudi pomoč za prestrukturiranje združljiva na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe.

49.

Uporaba tega sporočila je upravičena zaradi trenutne izjemne krize v finančnem sektorju, zato bi moralo biti v veljavi samo v omejenem obdobju. Komisija bo to sporočilo uporabljala za oceno ukrepov pomoči za prestrukturiranje, ki bodo Komisiji priglašeni do vključno 31. decembra 2010. Za nepriglašeno pomoč bo veljalo Obvestilo Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (47). Komisija bo to sporočilo zato uporabljala pri ocenjevanju združljivosti nepriglašene pomoči, dodeljene do vključno 31. decembra 2010.

50.

Ob upoštevanju dejstva, da je podlaga tega sporočila člen 87(3)(b) Pogodbe, lahko Komisija ponovno presodi njegovo vsebino in trajanje veljavnosti v skladu z razvojem razmer na trgu, izkušnjami, pridobljenimi pri obravnavanju zadev, in splošnim interesom za ohranjanje finančne stabilnosti.

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/21

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/22

1.

Komisija je 12. avgusta 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Dong Naturgas A/S, ki je pod nadzorom Dong Energy A/S („Dong“, Danska), z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Kom-Strom AG („Kom-Strom“, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5604 – Dong/Kom-Strom na naslov:

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/23

1.

Komisija je 11. avgusta 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Panasonic Corporation („Panasonic“, Japonska) z javno ponudbo za odkup pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Sanyo Electric Co., Ltd. („Sanyo“, Japonska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5421 – Panasonic/Sanyo na naslov: