9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/1

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

2009/C 156/01

Datum sprejetja odločitve

22.7.2008

Referenčna številka državne pomoči

N 683/07

Država članica

Litva

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Nuostoliø, patirtø dël gyvûnø uþkreèiamøjø ligø, kompensavimas

Pravna podlaga

—	Lietuvos Respublikos žemės ūkio ir kaimo plėtros įstatymas, (Žin., 2002, Nr. 72-3009);

—	Lietuvos Respublikos veterinarijos įstatymas, (Žin., 1992, Nr. 2-15);

—	Lietuvos Respublikos Vyriausybės 2006 m. spalio 11 d. nutarimas Nr. 987 Dėl valstybės institucijų, savivaldybių ir kitų juridinių asmenų, atsakingų už Europos žemes ūkio garantijų fondo priemonių įgyvendinimą, paskyrimo;

—	Projektas. Nuostolių, patirtų likviduojant gyvūnų užkrečiamųjų ligų protrūkius, įvertinimo ir atlyginimo taisyklės.

Vrsta ukrepa

Izkoreninjenje živalskih bolezni

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva in subvencionirane storitve

Proračun

Skupni proračun znaša 115 000 000 LTL (približno 33,3 milijona EUR)

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Do 31. decembra 2013

Gospodarski sektorji

Kmetijski sektor

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerija

Gedimino pr. 19

LT-01103 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/index.htm

Datum sprejetja odločitve

28.5.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 48/09

Država članica

Estonija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Meetod riigiabi elemendi arvutamiseks Maaelu Edendamise Sihtasutuse garantiide andmisel

Pravna podlaga

—

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Metodologija za izračun državne pomoči, dodeljene v obliki kreditnega jamstva

Oblika pomoči

Jamstvo

Proračun

—

Intenzivnost

—

Trajanje

31.12.2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo in MSP, ki delujejo na ruralnih območjih

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Maaelu Edendamise Sihtasutus

R. Tobiase 4

10147 Tallinn

EESTI/ESTONIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/index.htm

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/5

Menjalni tečaji eura (1)

8. julija 2009

2009/C 156/05

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3901
JPY	japonski jen	131,02
DKK	danska krona	7,4469
GBP	funt šterling	0,86495
SEK	švedska krona	11,0600
CHF	švicarski frank	1,5162
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0770
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,047
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	278,10
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7000
PLN	poljski zlot	4,4338
RON	romunski leu	4,2178
TRY	turška lira	2,1623
AUD	avstralski dolar	1,7728
CAD	kanadski dolar	1,6206
HKD	hongkonški dolar	10,7738
NZD	novozelandski dolar	2,2168
SGD	singapurski dolar	2,0323
KRW	južnokorejski won	1 776,14
ZAR	južnoafriški rand	11,3450
CNY	kitajski juan	9,4984
HRK	hrvaška kuna	7,3430
IDR	indonezijska rupija	14 248,39
MYR	malezijski ringit	4,9522
PHP	filipinski peso	67,049
RUB	ruski rubelj	44,1250
THB	tajski bat	47,368
BRL	brazilski real	2,7686
MXN	mehiški peso	18,7010
INR	indijska rupija	67,9620

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/6

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 156/06

Št. pomoči: XA 387/08

Država članica: Nizozemska

Regija: De provincies Groningen en Drenthe

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Provinciale Agrarische bedrijfsverplaatsings regelingen, zie onder rechtsgrondslag voor de exacte benamingen.

Pravna podlaga:

—	Wet inrichting landelijk gebied;

—	Provinciewet;

—	Wet inkomstenbelasting 2001, art. 3.54;

—

naslednje pokrajinske določbe:

Provinca	Ime sheme
Groningen	Programma landelijk gebied PMJP 2007-2013 Groningen; deel 3 kader voor subsidies en overeenkomsten; paragraaf 9.3 Beleidsregel Verplaatsing Grondgebonden Agrarische Bedrijven
Drenthe	Provinciaal Meerjarenprogramma Drenthe, deel 3 subsidiegids, 2. subsidies voor natuur, verwerving EHS, Agrarische bedrijfsverplaatsingen

Načrtovani letni izdatki po shemi (v milijonih EUR):

Provinca	2008	2009	2010	2011	2012	2013	Skupaj (1)
Groningen	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	0,5	3
Drenthe	0,8	0,8	0,8	0,8	0,8	0,8	Največ 4,8

Največja intenzivnost pomoči: V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 se pomoč dodeli kmetijskim gospodarstvom z zemljišči:

Podjetniki, ki zaradi premestitve svoje podjetje likvidirajo, morajo plačati davek na skrite rezerve in podobna sredstva (starega) podjetja. Za podjetnike predstavlja ta davek strošek, ki je neposredno in neločljivo povezan s premestitvijo njihovega podjetja. Po shemi pomoči se pomoč odobri v višini do 100 % dejanskih nastalih stroškov, s čimer se izpolnijo določbe člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006.

Stroški za premestitev (v točki a) pokrivajo:

dejanske stroške za premestitev (kot so stroški premestitve sredstev in živali na novo lokacijo);

notarske in katastrske stroške;

davek na prenos, ki se vplača v zvezi s premestitvijo;

stroške svetovanja v zvezi s premestitvijo (kot so plačila nepremičninskim posrednikom in računovodjem).

Investicijski stroški za premestitev (v točki b) zajemajo:

investicijske stroške v zvezi s kmetijskimi poslopji in objekti na novi lokaciji;

splošne stroške (svetovalnih) storitev, kot so plačila arhitektom, inženirjem in svetovalcem ter stroške za študije izvedljivosti premestitve. Pravni stroški (za dovoljenja, spremembe prostorskega načrta, postopke iz člena 19, potrdila o zelenih površinah itd.) se ne krijejo.

Nadomestilo v točkah b in c se izračuna na podlagi običajne tržne vrednosti. Zneski pomoči do 40 % morebitne pozitivne razlike med običajno tržno vrednostjo opuščene lokacije in pripadajočih poslopij ter vsoto naslednjih stroškov:

običajna tržna vrednost nove lokacije kmetije in pripadajočih poslopij ter

vse investicije v zvezi z gradnjo, modernizacijo, nadomestitvijo in/ali širitvijo novih kmetijskih poslopij.

Datum začetka izvajanja: Shema se začne izvajati po objavi v Uradnem listu Evropske unije, kakor je določeno v členu 18(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006, ali po objavi odloka o pričetku veljavnosti odloka z dne 3. septembra 2007 o spremembi Odloka o izvajanju davka na dohodek (Uitvoeringsbesluit inkomstenbelasting) 2001, Stb. 2007, 328.

Trajanje sheme: Do 31. decembra 2013.

Cilj pomoči: Premestitev – v javnem interesu – kmetijskih gospodarstev z dobrimi možnostmi, kjer je kmetijsko zemljišče potrebno za izboljšanje prostorske ureditve ali kmetijske strukture, narave, pokrajine, vode ali okolja.

Zadevni gospodarski sektorji: Vsa kmetijska podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo izdelkov iz Priloge I k Pogodbi ES.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Provinca	Naslov
Groningen	Postbus 610, 9700 AP Groningen
Drenthe	Postbus 122, 9400 AC Assen

Spletni strani:

Provinca	Spletna stran
Groningen	http://www.provinciegroningen.nl/boa/documenten/boerderijverplaatsingr0901.pdf
Drenthe	www.provincie.drenthe.nl/actueel/bekendmakingen/?ActItmIdt=12790

Drugi podatki: Ukrep 125 Programa za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 se nanaša na možnost subvencioniranja premestitve podjetij. Province so se odločile, da ne izkoristijo te možnosti, ker navedeni ukrep nudi možnost subvencije samo v zvezi z zmanjševanjem emisij in kopičenja amoniaka, medtem ko je za učinkovito doseganje nacionalnih in pokrajinskih političnih ciljev v zvezi z naravo, vodo ter kmetijskimi strukturami potreben širši pristop subvencijske sheme.

Št. pomoči: XA 442/08

Država članica: Španija

Regija: Castilla-La Mancha

Naziv sheme pomoči: Ayudas para la realización de auditorías, análisis y estudios

Pravna podlaga: Convocatorias de ayudas para las cooperativas agrarias

Orden de 8.6.2000 de la Consejería de Agricultura y Medio Ambiente por la que se establecen los programas de fomento de la calidad agroalimentaria en Castilla-La Mancha (FOCAL 2000) programa 1 cooperativismo agrario

Orden de de la Consejería de Agricultura y Desarrollo Rural, por la que se aprueban las bases reguladoras de las ayudas para la mejora de las estructuras asociativas agrarias en Castilla-La Mancha y se convocan dichas ayudas para el año 2009.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: skupni znesek v višini 20 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 50 % upravičenih stroškov:

Izdatki za plačilo računov zunanjih podjetij, ki izvajajo revizije, analize ali študije ali ki uvajajo standarde kakovosti.

V primeru sodelovanja na razstavah, sejmih ali tekmovanjih so do financiranja iz pomoči upravičeni stroški sodelovanja in stroški objav ter najema instalacij.

Datum začetka izvajanja: od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja

Trajanje programa ali posamične pomoči: do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Tehnična pomoč (člen 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006) in proizvodnja kakovostnih kmetijskih proizvodov (člen 14 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo in ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Consejería de Agricultura y Desarrollo Rural

C/Pintor Matías Moreno, no 4

45004 Toledo

ESPAÑA

Spletni naslov: začasno na

http://www.jccm.es/agricul/paginas/ayudas/cooperativismo/cooperativismo.htm

po objavi pa na:

www.jccm.es/cgi-bin/docm.php3

(1) Letni zneski so okvirni; predvideni skupni proračun ostane enak.

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/9

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2009/C 156/07

Št. pomoči: XA 82/09

Država članica: Španija

Regija: Comunitat Valenciana

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Intercitrus

Pravna podlaga: Propuesta de Resolución del expediente acogido a la linea «Promoción Agroalimentaria de los cítricos»

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 250 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka veljavnosti: od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje programa ali individualne pomoči: december 2009

Cilj pomoči: Udeležba na trgovinskih sejmih; organizacija forumov za izmenjavo znanj med podjetji; kampanje za obveščanje in promocijo pomaranč in klementin za povečanje njihove porabe, skupaj s podatki o hranljivi vrednosti in ugodnih učinkih na zdravje, pri čemer se ne omenja podjetja, znamke ali izvora; promocijske dejavnosti za učence v šolah; zbiranje in analiza znanstvenih informacij za predstavitev predlogov za vključitev v sezname, ki jih je treba izdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 in se nanašajo na prehranske trditve in zdravilne lastnosti živil; izboljšanje poznavanja razvoja trgov. Upravičeni ukrepi so v skladu z ukrepi iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006.

Zadevni gospodarski sektorji: mala in srednje velika podjetja kmetijsko-živilskega sektorja v Avtonomni skupnosti Valencie.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación

C/Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/INTERCITRUS%202009.pdf

Drugi podatki: —

Generalna direktorica za trženje

Marta VALSANGIACOMO GIL

Št. pomoči: XA 96/09

Država članica: Španija

Regija: Comunitat Valenciana

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Consejo Regulador IGP Cítricos Valencianos.

Pravna podlaga: Ayuda individual nominativa: Presupuestos de la Generalitat 2009

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 604 750,00 EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka veljavnosti: od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje programa ali posamične pomoči: december 2009.

Cilj pomoči: Sodelovanje na razstavah, tekmovanjih, sejmih in forumih za izmenjavo znanja med podjetji ter organiziranje navedenih dogodkov. (Med upravičene stroške spadajo: najemnina za prostor, stojnico ali prostor za predstavitve, pristojbine za sodelovanje, zadevni potni stroški in stroški za objave, povezane s to dejavnostjo; objave, kot so katalogi ali spletne strani z informacijami o proizvajalcih iz določene regije ali proizvajalcih določenega proizvoda, pod pogojem, da so informacije in predstavitev nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v objavi; na dejstvih temelječe informacije o generičnem proizvodu, njegovih prehranskih koristih in priporočilih za uporabo, lahko tudi o izvoru proizvoda, pod pogojem, da navedbe izvora povsem ustrezajo navedbam, registriranim pri Evropski skupnosti (zadnja alinea člena 15(2)(e)).

Dejavnosti iz člena 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006.

Zadevni gospodarski sektorji: mala in srednje velika podjetja kmetijsko-živilskega sektorja v Avtonomni skupnosti Valencia.

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conselleria de Agricultura, Pesca y Alimentación

C/Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/Consejo_Regulador_IGP_CITRICOS_VALENCIANOS.pdf

Drugi podatki: —

Generalna direktorica za trženje

Marta VALSANGIACOMO GIL

Št. pomoči: XA 99/09

Država članica: Francija

Regija: département de la Haute-Garonne

Naziv sheme pomoči: Indemnisation des pertes entraînées par la fièvre catarrhale ovine (FCO) en Haute-Garonne: réduction des surcoûts de mise en «quarantaine» des jeunes bovins en surplus sur les exploitations.

Pravna podlaga: Členi L 1511-2 in L 1511-5 iz Code général des collectivités territoriales

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006

Arrêté du 15 décembre 2008 modifiant l'arrêté du 1er avril 2008 définissant les zones réglementées relatives à la fièvre catarrhale du mouton

Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine

Délibération du Conseil général de la Haute-Garonne du 28 janvier 2009

Načrtovani letni izdatki po shemi: 1 milijon EUR.

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Ta pomoč se dodeli za živali, ki:

so bile rojene na kmetiji med 1. januarjem 2008 in 1. junijem 2008 ter so bile registrirane v departmaju Haute-Garonne,

so bile na kmetiji po 22. avgustu 2008,

so bile cepljene proti bolezni modrega jezika, serotipoma 1 in 8,

so bile dane na trg pred 1. marcem 2009.

Pomoč je namenjena za kritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi zadržanja mlade govedi v karanteni, pri čemer velja omejitev 100 % za nastale dodatne stroške in 105 EUR na žival.

Minimalni stroški zaradi karantene so ocenjeni na 161,44 EUR za 62 dni zadržanja (virološki izvid ob odhodu mora biti negativen) in 201,72 EUR za 81 dni zadržanja:

— krma: 1,70 EUR/dan,

— stelja in veterinarska oskrba: 0,42 EUR/dan,

— vnaprejšnje plačilo: 30 EUR/žival.

Stroški za 62 dni:

= (1,7 + 0,42) × 62 + 30 = 161,44 EUR

Stroški za 81 dni:

= (1,7 + 0,42) × 81 + 30 = 201,72 EUR

V prvem primeru kmet plača najmanj 56,44 EUR.

V drugem primeru kmet plača najmanj 96,72 EUR.

Datum začetka izvajanja: Od 27. marca 2009, datuma objave identifikacijske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Trajanje sheme pomoči: Do konca leta 2009.

Cilj pomoči: Ko je departma Haute-Garonne postal:

dne 20. junija 2008 območje z omejitvami za bolezen modrega jezika serotipa 8

in nato 22. avgusta 2008 za bolezen modrega jezika serotipov 1 in 8,

so morali kmetje v departmaju zadrževati mlado govedo na kmetiji toliko časa, kot je bilo potrebno, da so živali postale odporne na bolezen, čeprav govedorejci v departmaju Haute-Garonne za izvoz navadno prodajo vitke živali (v povprečju stare pet mesecev).

Pomoč od Conseil général de la Haute-Garonne je namenjena kot nadomestilo za del dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi zadrževanja živali v karanteni.

V skladu z nacionalnim programom za nadzor bolezni modrega jezika ter za dopolnitev različnih ukrepov, sprejetih za spremljanje te bolezni, bo pomoč kot izredni ukrep omogočala kmetom kritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi karantene mladih govejih samcev in samic; karantena je vključevala zadržanje živali od 20. junija 2008 in nato od 22. avgusta 2008 ter je bila utemeljena na podlagi časa, ki je potreben, da se opravijo cepljenja ter da živali postanejo odporne in jih je mogoče poslati v izvoz.

Vsa merila upravičenosti za mlado govedo in njihova kumulativna narava zagotavljajo, da je pomoč namenjena izključno za živali, za katere se dejansko zahteva karantena.

Zadevni sektor: govedina in teletina

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conseil général de la Haute-Garonne

1 boulevard de la Marquette

31090 Toulouse Cedex

FRANCE

Spletni naslov: http://www.cg31.fr/upload/pdf_dadre_fco/aide_au_maintien_quarantaine_bovins.pdf

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/12

Posodobitev seznama carinskih uradov (1), pri katerih se lahko prijavi proizvode iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1635/2006 (2) za sprostitev v prosti promet v Evropski skupnosti

2009/C 156/08

Država članica	Carinski uradi
BELGIQUE/BELGIË	Anvers DE — voie maritime Bierset — (Grâce-Hollogne) DE — voies aérienne et/ou terrestre Bruxelles DE — voie aérienne Zaventem D — voie aérienne
БЪЛГАРИЯ	Varna and Bourgas ports Sofia, Varna and Bourgas airports
ČESKÁ REPUBLIKA	Vsi carinski uradi
DANMARK	Vsa pristanišča in letališča na Danskem
DEUTSCHLAND	Baden-Württemberg	HZA Lörrach–ZA Weil-am-Rhein-Autobahn HZA Stuttgart–ZA Flughafen HZA Ulm–ZA Aalen
	Bayern	HZA München–ZA Flughafen HZA Regensburg–ZA Furth-im-Wald-Schafberg HZA Schweinfurt–ZA Bayreuth HZA Nürnberg–ZA Erlangen-Tennenlohe
	Berlin	HZA Berlin–ZA Marzahn HZA Potsdam–ZA Berlin-Flughafen-Tegel
	Brandenburg	Bereich HZA Frankfurt (Oder) HZA Frankfurt (Oder)–ZA Frankfurt (Oder) Autobahn HZA Frankfurt (Oder)–ZA Forst-Autobahn Bereich HZA Potsdam HZA Potsdam–ZA Berlin-Flughafen Schönefeld
	Bremen	HZA Bremen–ZA Neustädter Hafen HZA Bremerhaven–ZA Bremerhaven
	Hamburg	HZA Hamburg-Hafen–ZA Waltershof-Abfertigung Köhlfleetdamm HZA Hamburg-Stadt–ZA Oberelbe HZA Hamburg-Hafen–ZA Waltershof HZA Itzehoe–ZA Hamburg-Flughafen
	Hessen	HZA Frankfurt-am-Main-Flughafen
	Mecklenburg-Vorpommern	HZA Stralsund–ZA Rostock-Grenzkontrollstelle Rostock
	Niedersachsen	HZA Hannover–ZA Hannover-Nord HZA Braunschweig–ZA Braunschweig-Broitzem
	Nordrhein-Westfalen	HZA Dortmund–ZA Ost HZA Düsseldorf–ZA Flughafen
	Rheinland-Pfalz	HZA Koblenz–ZA Hahn-Flughafen
	Schleswig-Holstein	HZA Kiel–ZA Wik, Grenzkontrollstelle Kiel Ostuferhafen HZA Kiel–ZA Travemünde
EESTI	Mejni prehodi Narva, Koidula, Luhamaa; letališče Tallinn; pristanišča Tallinn, Paljassaare in Muuga
ΕΛΛΑΔΑ	Αθηνών, Πειραιά, Κρατικού Αερολιμένα Αθηνών, Θεσσαλονίκης, Αερολιμένα Μίκρας,Βόλου, Πατρών, Ηρακλείου, Αερολιμένα Ηρακλείου Κρήτης, Καβάλας, Ιωαννίνων, Ναυπλίου
ESPAÑA	Barcelona (Aeropuerto), Barcelona (Puerto), Irun (Carretera), La Junquera (Carretera), Madrid (Aeropuerto)
FRANCE	Bordeaux: transport aérien Brive: transport terrestre Dunkerque: transport maritime Lille: transport aérien et terrestre Lyon-Satolas: transport aérien Le Puy-en-Velay: transport terrestre Marseille: transport aérien, terrestre et maritime Nice-aéroport: transport aérien Orly: transport aérien Roissy: transport aérien et terrestre Rungis: transport terrestre Saint-Julien-en-Genevois: transport terrestre Saint-Louis/Bâle: transport aérien et terrestre Strasbourg: transport terrestre Thionville: transport terrestre Toulouse-Blagnac: transport aérien Valence: transport terrestre
IRELAND	Vsi carinski uradi
ITALIA	Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Trieste Ufficio di Sanità aerea di Torino–Caselle Ufficio di Sanità aerea di Roma–Fiumicino Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Venezia Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Genova Ufficio di Sanità marittima di Livorno Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Ancona Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Brindisi Ufficio di Sanità aerea di Varese–Malpensa Ufficio di Sanità aerea di Bologna–Panicale Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Bari Posto d'Ispezione frontaliera di Chiasso
ΚΥΠΡΟΣ	Vsi carinski uradi
LATVIJA	Roads: Grebneva, Pãternieki, Terehova; Railways: Daugavpils, Rēzekne-2; Seaports: Liepāja, Rĭga, Ventspils; Airport: Rĭga; Post: Rĭga International branch of the Latvian Post Office
LIETUVA	Vsi carinski uradi
LUXEMBOURG	Bureau des Douanes et Accises Centre douanier–Luxembourg Bureau des Douanes et Accises Luxembourg-Aéroport–Niederanven
MAGYARORSZÁG	Vsi carinski uradi
MALTA	Oddelek Mednarodnega letališča Malta za zračni tovor, Luqa Oddelek carinarnice za pomorski tovor, Valletta Poštni urad za pošiljke Carinskega urada, Qormi
NEDERLAND	Vsi carinski uradi
ÖSTERREICH	Nickelsdorf Heiligenkreuz Spielfeld Tissis Wien–Flughafen Schwechat
POLSKA	Vsi carinski uradi
PORTUGAL	Aeroportos de Lisboa, Porto e Faro Portos de Lisboa e Leixões
ROMÂNIA	Vsi carinski uradi
SLOVENIJA	Obrežje (road border crossing), Koper (port border crossing), Dobova (railway border crossing), Gruškovje (road bordercrossing), Jelšane (road border crossing), Brnik (air border crossing), Ljubljana (road and railway)
SLOVENSKO	Vsi carinski uradi
SUOMI — FINLAND	Helsinki, Vaalimaa, Niirala, Vartius, Raja-Jooseppi, Utsjoki, Kilpisjärvi, Helsinki-Vantaan lentoaseman
SVERIGE	Arlanda, Göteborg, Landvetter, Helsingborg, Karlskrona, Stockholm, Ystad, Karlshamn
UNITED KINGDOM	Belfast International Airport, Port of Belfast, Port of Dover, Port of Falmouth, Port of Felixstowe, Gatwick Airport, Glasgow Prestwick Airport, Manchester Airport, Port of Hull and Goole, Port of London, Port of Southampton

(1) Posodobitev je prikazana v poševnem tisku.

(2) UL L 306, 7.11.2006, str. 3.

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/18

NADZORNI ORGAN EFTE PRIPOROČILO

z dne 5. novembra 2008

o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z aktom iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve), kakor je bil prilagojen s Protokolom 1 k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu

2009/C 156/12

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (1),

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (2)), kakor je bil prilagojen s Protokolom 1 k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu, in zlasti člena 15 Direktive,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa št. 194/04/COL z dne 14. julija 2004 o sprejetju Priporočila o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, in Smernic za tržno analizo in oceno pomembne tržne moči,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okvirna direktiva določa zakonodajni okvir za sektor elektronskih komunikacij, katerega namen je odgovoriti na trende zbliževanja tako, da s svojim področjem uporabe zajema vsa elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Cilj regulativnega okvira je, da se z razvojem konkurence na trgu postopno odpravijo predhodne posebne določbe, ki veljajo za sektor.

(2)	Člen 15 okvirne direktive določa, da Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) po javni razpravi in posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi v državah Efte sprejme priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev.

(3)

Namen tega priporočila je opredeliti tiste trge proizvodov in storitev, za katere je lahko v skladu s členom 15(1) okvirne direktive upravičeno predhodno urejanje. Cilj vsakega predhodnega regulativnega posredovanja je navsezadnje ustvariti koristi za končne uporabnike z doseganjem trajne konkurenčnosti maloprodajnih trgov. Opredelitev upoštevnih trgov se lahko in se sčasoma spreminja zaradi razvoja značilnosti proizvodov in storitev ter spreminjanja možnosti za nadomestitev povpraševanja in ponudbe. Ker je Priporočilo z dne 14. julija 2004 (3) v veljavi že več kot štiri leta, ga je zdaj primerno pregledati glede na razvoj EGP. Zato to priporočilo zamenjuje Priporočilo z dne 14. julija 2004, kakor je bilo sprejeto z Odločbo št. 194/04/COL.

(4)

Člen 15(1) okvirne direktive zahteva, da Nadzorni organ opredeli trge v skladu z načeli konkurenčnega prava. Načela konkurenčnega prava se v tem priporočilu uporabljajo za določitev meja proizvodnega trga v sektorju elektronskih komunikacij, opredelitev ali izbira opredeljenih trgov za predhodno urejanje pa je odvisna od trgov z značilnostmi, s katerimi je mogoče utemeljiti uvedbo predhodnih regulativnih obveznosti. Terminologija v tem priporočilu temelji na terminologiji iz okvirne direktive in Direktive 2002/22/ES (4). V skladu z okvirno direktivo opredelijo nacionalni regulativni organi upoštevne trge glede na razmere v državi, zlasti upoštevne geografske trge na svojem ozemlju.

(5)

Izhodišče za opredelitev trgov v Priporočilu je opredelitev maloprodajnih trgov glede na pričakovani prihodnji razvoj, ob upoštevanju nadomestljivosti pri povpraševanju in ponudbi. Po opredelitvi maloprodajnih trgov je ustrezno opredeliti upoštevne veleprodajne trge. Če trg na koncu prodajne verige večinoma oskrbuje vertikalno povezano podjetje ali podjetja, bi potencialna nepovezana podjetja morda le s težavo pridobila potrebne zmogljivosti. Da se ugotovi, ali je trg lahko predmet predhodnega urejanja, je morda treba vzpostaviti teoretični nabavni veleprodajni trg. Trgi v sektorju elektronskih komunikacij so pogosto dvostranski, ker obsegajo opravljanje storitev prek omrežij ali platform, ki združujejo uporabnike na obeh straneh trga; na primer končne uporabnike, ki si izmenjujejo komunikacije, ali pošiljatelje in prejemnike informacij ali vsebine. Te vidike je treba upoštevati pri določanju in opredelitvi trgov, ker lahko vplivajo na način opredelitve trgov in na to, ali imajo značilnosti, ki bi lahko utemeljile uvedbo predhodnih regulativnih obveznosti.

(6)

Za opredelitev trgov, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, je treba uporabiti naslednja kumulativna merila. Prvo merilo je prisotnost velikih in stalnih ovir za vstop na trg. Te so lahko strukturne, pravne ali regulativne. Vendar pa je treba glede na dinamični značaj in delovanje trgov elektronskih komunikacij pri analizi prihodnjih razmer za opredelitev upoštevnih trgov, ki bi lahko bili predmet predhodnega urejanja, upoštevati tudi možnosti premagovanja ovir za vstop na trg v ustreznem časovnem okviru. Drugo merilo torej dopušča le tiste trge, katerih struktura se ne nagiba k učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem okviru. Uporaba tega merila vključuje pregled stanja na področju konkurence za ovirami za vstop. Tretje merilo je, da zgolj uporaba konkurenčnega prava ne bi zadostovala za ustrezen odziv na zadevne tržne nepopolnosti.

(7)

Glavni kazalniki, ki se upoštevajo pri ocenjevanju prvega in drugega merila, so podobni tistim, ki se preverijo kot del analize prihodnjih razmer na trgu, zlasti kazalniki ovir za vstop ob odsotnosti regulacije trga (vključno z obsegom nepovratnih stroškov), tržna struktura, delovanje trga in tržna dinamika, vključno s kazalniki, kot so tržni deleži in gibanja, tržne cene in gibanja ter obseg in pokritost konkurenčnih omrežij ali infrastruktur. Vsak trg, ki brez predhodne ureditve izpolnjuje ta tri merila, je lahko predmet predhodnega urejanja.

(8)

V skladu z okvirno direktivo se s konkurenčnega gledišča na novo nastajajočih trgih ne smejo uvesti neprimerne obveznosti, tudi če ima prvi na trgu prednost. Za novo nastajajoče trge se šteje, da obsegajo proizvode ali storitve, pri katerih je zaradi njihovih novosti zelo težko predvideti pogoje povpraševanja ali vstop na trg in ponudbene pogoje, zato je tudi težko uporabiti ta tri merila. Namen tega, da se na novo nastajajočih trgih ne smejo uvesti regulativni ukrepi zaradi konkurence, je spodbujati inovacije, kot zahteva člen 8 okvirne direktive; hkrati je treba preprečiti, da bi vodilno podjetje zaseglo takšne trge, kot je določeno tudi v smernicah Nadzornega organa za tržno analizo in ocenjevanje pomembne tržne moči na podlagi regulativnega okvira za elektronske komunikacije in storitve (5). Primarne nadgraditve obstoječe omrežne infrastrukture redko povzročijo nastanek novega trga ali hitro rastočega trga. Pomanjkanje zamenljivosti proizvoda se določi z vidika povpraševanja in ponudbe, preden je mogoče zaključiti, da ni del že obstoječega trga. Pojav novih storitev na maloprodajni ravni lahko povzroči nastanek novega veleprodajnega trga v takšnem obsegu, da teh storitev na maloprodajni ravni ni mogoče zagotoviti z uporabo obstoječih proizvodov za veleprodajo.

(9)	Za to priporočilo sta pomembni zlasti dve vrsti ovir za vstop: strukturne in pravne ali regulativne ovire.

(10)

Strukturne ovire za vstop izvirajo iz prvotnih značilnosti na ravni stroškov ali povpraševanja, ki ustvarjajo nesorazmerne pogoje med prvotnimi ponudniki in novimi konkurenti ter ovirajo ali preprečujejo vstop slednjih na trg. Velike strukturne ovire na primer obstajajo, kadar so za trg značilne absolutne stroškovne prednosti, znatna ekonomija obsega in/ali povezanih proizvodov, omejitve zmogljivosti in visoki nepovratni stroški. Do danes je mogoče takšne ovire še vedno odkriti v zvezi s široko razširjeno uporabo in/ali zagotavljanjem omrežij za krajevni dostop na fiksnih lokacijah. Sorodna strukturna ovira lahko obstaja tudi, kadar je za zagotavljanje storitve potrebna komponenta omrežja, ki je tehnično ni mogoče podvojiti ali pa jo je mogoče podvojiti le po takšni ceni, da postane nedonosna za konkurente.

(11)

Pravne ali regulativne ovire ne temeljijo na gospodarskih razmerah, temveč izvirajo iz zakonodajnih, upravnih ali drugih državnih ukrepov, ki neposredno vplivajo na pogoje vstopa in/ali umestitve operaterjev na upoštevnem trgu. Primer pravne ali regulativne ovire, ki preprečuje vstop na trg, je lahko omejitev števila podjetij z dostopom do spektra za zagotavljanje osnovnih storitev. Drugi primeri pravnih ali regulativnih ovir so cenovni nadzori ali drugi ukrepi v zvezi s cenami, uvedeni za podjetja, ki vplivajo tako na vstop kot tudi na umestitev podjetij na trgu. Pravne ali regulativne ovire, ki jih je mogoče odpraviti v ustreznem časovnem okviru, običajno ne predstavljajo gospodarske ovire za vstop na trg v smislu prvega merila.

(12)

Ovire za vstop lahko postanejo manj pomembne na trgih, vezanih na inovacije, za katere je značilen stalen tehnološki napredek. Konkurenčne omejitve na takšnih trgih pogosto izhajajo iz groženj, povezanih z inovacijami potencialnih konkurentov, ki jih trenutno ni na trgu. Na takšnih trgih, vezanih na inovacije, lahko pride do dinamične ali dolgoročne konkurence med podjetji, ki niso nujno konkurenti na obstoječem „statičnem“ trgu. To priporočilo ne opredeljuje trgov, pri katerih se pričakuje, da ovire za vstop ne bodo trajale dlje kot predvideno obdobje. Pri ocenjevanju, ali bodo ovire za vstop v odsotnosti regulacije trga še naprej obstajale, je treba preveriti, ali je industrija izkusila pogoste in uspešne vstope na trg in ali so vstopi bili ali bodo verjetno v prihodnosti dovolj hitri in trajni, da bodo omejili tržno moč. Pomen ovir za vstop bo med drugim odvisen od najmanjšega učinkovitega obsega proizvodnje in nepovratnih stroškov.

(13)

Tudi kadar so za trg značilne velike ovire za vstop, lahko drugi strukturni dejavniki na tem trgu pomenijo, da se trg nagiba proti učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem okviru. Tržno dinamiko lahko na primer povzroči tehnološki razvoj ali zbliževanje proizvodov in trgov, ki lahko povzroči konkurenčne omejitve med operaterji, ki delujejo na ločenih proizvodnih trgih. Do tega lahko pride tudi na trgih z omejenim, vendar zadostnim številom podjetij z različnimi strukturami stroškov, ki se soočajo s tržnim povpraševanjem po elastičnih cenah. Na trgu lahko obstaja tudi presežna zmogljivost, ki konkurenčnim podjetjem običajno omogoči zelo hitro povečanje proizvodnje kot odgovor na kakršen koli dvig cen. Na takšnih trgih lahko sčasoma pride do spremembe tržnih deležev in/ali do padca cen. Če se tržne dinamike hitro spreminjajo, je potrebna posebna previdnost pri izbiri ustreznega časovnega okvira, da bi ta odražal ustrezen tržni razvoj.

(14)

Odločitev, da se trg opredeli kot trg, ki je lahko predmet predhodnega urejanja, mora biti odvisna tudi od ocene ustreznosti konkurenčnega prava za odpravo tržnih pomanjkljivosti, ki nastanejo, kadar sta izpolnjeni prvi dve merili. Ukrepi konkurenčnega prava verjetno ne zadostujejo, če so zahteve po skladnosti ukrepanja za odpravo tržne pomanjkljivosti obsežne ali če je nujno pogosto in/ali pravočasno ukrepanje.

(15)

Uporaba navedenih treh meril bi morala omejiti število trgov v sektorju elektronskih komunikacij, na katerih se uvedejo predhodne regulativne obveznosti, kar bi prispevalo k cilju regulativnega okvira, da se z razvojem konkurence na trgih postopno omejijo predhodne posebne določbe, ki veljajo za sektor. Ta merila je treba uporabljati kumulativno, tako da neizpolnjevanje katerega koli od njih pomeni, da trg ne more biti predmet predhodnega urejanja.

(16)

Regulativni nadzor maloprodajnih storitev se uvede samo, kadar nacionalni regulativni organi menijo, da z ustreznimi ukrepi v veleprodaji ali ukrepi glede izbire ali predizbire operaterja ne bi dosegli cilja, da se zagotovi učinkovita konkurenca in ciljev javnega interesa. S posredovanjem na veleprodajni ravni, vključno s sredstvi, ki lahko vplivajo na maloprodajne trge, lahko države EGP zagotovijo, da je vrednostna veriga čim bolj odprta za običajni konkurenčni postopek, s čimer se dosežejo najboljši rezultati za končne uporabnike. To priporočilo zato opredeljuje predvsem veleprodajne trge, katerih ustrezna regulacija trga je namenjena odpravi pomanjkanja učinkovite konkurence, ki se odraža na trgih končnih uporabnikov. Če nacionalni regulativni organ dokaže, da so bili veleprodajni ukrepi neuspešni, je lahko zadevni maloprodajni trg predmet predhodnega urejanja, če so izpolnjena zgornja tri merila.

(17)	Evropska komisija je 17. decembra 2007 izdala novo Priporočilo 2007/879/ES (6) o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z okvirno direktivo.

(18)

Izhodišče za ponovni pregled Priporočila Nadzornega organa o upoštevnih trgih je novo priporočilo Komisije in premisleki Komisije iz pojasnila k njenemu priporočilu. Za postopek ponovnega pregleda je Nadzorni organ izbral pristop, po katerem je treba primerjavo razvoja trgov opraviti glede na merilo EGP in ne le ob upoštevanju razmer na trgih v posameznih državah Efte.

(19)

Na podlagi razvoja trgov v državah Efte in pripomb, prejetih med javnim posvetovanjem, ter drugih informacij, ki so na voljo Nadzornemu organu, se zdi, da ni verjetno, da bo delovanje trgov elektronskih komunikacij treh držav Efte na splošno bolj odstopalo od povprečnega delovanja trgov v Evropski uniji ali celotni EGP, kot se to dogaja z delovanjem upoštevnih trgov posameznih držav članic EU v primerjavi z navedenim povprečjem.

(20)

Cilj Sporazuma EGP je ustanoviti „dinamičen in homogen Evropski gospodarski prostor, ki bo temeljil na skupnih pravilih in enakih pogojih konkurence“ (7). Zaradi tega cilja in navedenih premislekov Nadzorni organ sprejme priporočilo, ki je usklajeno s Priporočilom Komisije, da se interesnim skupinam na trgih elektronskih komunikacij v EGP zagotovi enotna uporaba skupnega regulativnega okvira in pravne varnosti. Zato se je število trgov, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, v tem priporočilu zmanjšalo z 18 na 7.

(21)

Zmanjšanje števila trgov, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, še ne pomeni, da so odstranjeni trgi dejansko konkurenčni v vsaki od držav Efte in da predhodno urejanje na teh trgih ni več upravičeno. Po nekaterih prispevkih, ki jih je Nadzorni organ prejel med postopkom ponovnega pregleda, bi bilo nadaljevanje regulacije na nekaterih trgih upravičeno.

(22)

Trgi iz Priloge so bili opredeljeni na podlagi teh treh kumulativnih meril. Za trge, ki niso navedeni v tem priporočilu, uporabijo nacionalni regulativni organi test treh meril. Za trge v prilogi k Priporočilu št. 194/04/COL z dne 14. julija 2004, ki niso navedeni v prilogi k temu priporočilu, morajo biti nacionalni regulativni organi pooblaščeni za uporabo testa treh meril, da ugotovijo, ali je glede na razmere v državi trg še lahko predmet predhodnega urejanja. Nacionalni regulativni organ se lahko pri trgih, navedenih v tem priporočilu, odloči, da jih ne bo analiziral, če ugotovi, da navedena tri merila za zadevni trg niso izpolnjena. Nacionalni regulativni organi lahko opredelijo trge, ki se razlikujejo od tistih, ki so navedeni v tem priporočilu, če ravnajo v skladu s členom 7 okvirne direktive. Če osnutek ukrepa, ki vpliva na trgovino med državami Efte, kakor je opisano v uvodni izjavi 38 okvirne direktive, ni sporočen, se lahko proti zadevni državi sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Trgi, ki niso navedeni v tem priporočilu, morajo biti opredeljeni na podlagi konkurenčnih načel iz Obvestila Nadzornega organa o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava EGP (8) in morajo biti v skladu s Smernicami Nadzornega organa za tržno analizo in oceno pomembne tržne moči, pri čemer morajo biti izpolnjena navedena tri merila.

(23)

Dejstvo, da to priporočilo opredeljuje tiste trge proizvodov in storitev, na katerih je mogoče utemeljiti predhodno urejanje, ne pomeni, da je regulacija trga vedno upravičena ali da bodo na teh trgih uvedene regulativne obveznosti iz določenih direktiv. Regulacije trga zlasti ni mogoče uvesti ali pa jo je treba odpraviti, če na teh trgih obstaja učinkovita konkurenca brez regulacije, kar pomeni, da noben operater nima pomembne tržne moči v smislu člena 14 okvirne direktive. Regulativne obveznosti morajo biti ustrezne in utemeljene z značajem ugotovljenega problema, sorazmerne ter upravičene v smislu ciljev, določenih v okvirni direktivi, in morajo zlasti povečevati koristi za uporabnike, zagotavljati, da ne pride do izkrivljanja ali omejevanja konkurence, spodbujati učinkovite naložbe v infrastrukturo, podpirati inovacije ter spodbujati učinkovito uporabo in upravljanje radijskih frekvenc in številskih virov.

(24)	Opredeljevanje trgov v tem priporočilu ne vpliva na opredelitve trgov iz posebnih primerov po konkurenčnem pravu. Poleg tega obseg predhodnega urejanja ne posega v obseg dejavnosti, ki se lahko analizirajo po konkurenčnem pravu.

(25)	O tem priporočilu je bilo opravljeno javno posvetovanje in posvetovanje z nacionalnimi regulativnimi organi in drugimi nacionalnimi organi držav Efte.

(26)

To priporočilo je treba razlagati v povezavi s pojasnilom k Priporočilu Komisije 2007/879/ES o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z okvirno direktivo. Pojasnilo med drugim vsebuje opis tehnologije, ki se razvija v zvezi s trgi iz Priporočila –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Pri opredelitvi upoštevnih trgov glede na razmere v državi v skladu s členom 15(3) akta iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve), kakor je bil prilagojen Sporazumu s Protokolom I k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu, se nacionalnim regulativnim organom priporoča, da analizirajo trge proizvodov in storitev iz Priloge k temu priporočilu.

Pri opredelitvi trgov, ki niso navedeni v Prilogi, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da so kumulativno izpolnjena naslednja tri merila:

(a)	prisotnost velikih in stalnih ovir za vstop na trg. Te so lahko strukturne, pravne ali regulativne;

(b)	tržna struktura, ki se ne nagiba k učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem okviru. Uporaba tega merila vključuje pregled stanja na področju konkurence za ovirami za vstop;

(c)	samo konkurenčno pravo ni dovolj za odpravo zadevnih tržnih pomanjkljivosti.

To priporočilo ne vpliva na opredelitve trgov, rezultate tržnih analiz in regulativne obveznosti, ki so jih pred datumom sprejetja tega priporočila sprejeli nacionalni regulativni organi v skladu s členi 15(3) in 16 akta iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP, kakor je bil prilagojen Sporazumu s Protokolom 1 k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve).

4.	To priporočilo je naslovljeno na države EFTE.

V Bruslju, 5. novembra 2008

Za Nadzorni organ EFTE

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JAEGER

Član kolegija

(1) V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(2) UL L 108, 24.4.2002, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 717/2007 (UL L 171, 29.6.2007, str. 32; v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva).

(3) Priporočilo Nadzornega organa EFTA št. 194/04/COL z dne 14. julija 2004 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, kot je vključena v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 113, 27.4.2006, str. 18. in Dodatek EGP št. 21, 27.4.2006, str. 33). Sprejeto z Odločbo št. 194/04/COL.

(4) Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), (UL L 108, 24.4.2002, str. 51), kakor je bila dodana v točko 5cm Priloge XI k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 11/2004 (UL L 116, 22.4.2004, str. 60. in Dodatek EGP št. 20, 22.4.2004, str. 14).

(5) Smernice Nadzornega organa EFTA z dne 14. julija 2004 za tržno analizo in oceno pomembne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom za elektronska komunikacijska omrežja in storitve iz Priloge XI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (UL C 101, 27.4.2006, str. 1. in Dodatek EGP št. 21, 27.4.2006, str. 1).

(6) UL L 344, 28.12.2007, str. 65.

(7) Četrta uvodna izjava iz preambule Sporazuma EGP.

(8) Decision of the EFTA Surveillance Authority No 46/98/COL of 4 March 1998 on the issuing of two notices in the field of competition on the definition of the relevant market for the purpose of competition law within the European Economic Area (EEA), and on agreements of minor importance which do not fall under Article 53(1) of the EEA Agreement (UL L 200, 16.7.1998, str. 46. in Dodatek EGP št. 28, 16.7.1998, str. 1).

PRILOGA

Maloprodajna raven

1.	Dostop do javnega telefonskega omrežja na fiksni lokaciji za rezidenčne in poslovne uporabnike.

Veleprodajna raven

Posredovanje klica v javnem telefonskem omrežju na fiksni lokaciji.

V tem priporočilu izvor klica vključuje prenos klica, ki je razmejen tako, da je v nacionalnem smislu skladen z opredeljenimi razmejitvami trgov za tranzit klica in za zaključevanje klica v javnem telefonskem omrežju na fiksni lokaciji.

Zaključevanje klica v posameznih javnih telefonskih omrežjih na fiksni lokaciji.

V tem priporočilu dokončanje klica vključuje prenos klica, ki je razmejen tako, da je v nacionalnem smislu skladen z opredeljenimi razmejitvami trgov za posredovanje klica in za tranzit klica v javnem telefonskem omrežju na fiksni lokaciji.

4.	Dostop do veleprodajne (fizične) omrežne infrastrukture (vključno s sodostopom ali razvezanim dostopom) na fiksni lokaciji.

Veleprodajni širokopasovni dostop.

Ta trg obsega nefizični ali navidezni dostop do omrežja, vključno z dostopom z bitnim tokom na fiksni lokaciji. V tržni verigi se nahaja pod fizičnim dostopom, ki ga pokriva zgoraj navedeni trg 4, tj. širokopasovni dostop za veleprodajo je mogoče vzpostaviti z uporabo tega vira v kombinaciji z drugimi elementi.

6.	Veleprodaja priključkov v segmentu zakupljenih vodov, ne glede na tehnologijo, s katero se zagotovi zakupljena ali namenska zmogljivost.

7.	Zaključevanje govornega klica v posameznih mobilnih omrežjih.

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/25

Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/B-1/39.316 – Gaz de France (zapiranje trgov plina)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 156/14

1. UVOD

(1)

Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo, s katero zahteva odpravo kršitve, in zadevne stranke ponudijo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko Komisija v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) odloči, da te zaveze postanejo za podjetja zavezujoče. Taka odločba se lahko sprejme za določeno obdobje z ugotovitvijo, da ni več razlogov za ukrepanje s strani Komisije. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija.

2. POVZETEK ZADEVE

(2)	Komisija je 22. junija 2009 sprejela predhodno oceno v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 glede domnevnih kršitev podjetja Gaz de France Suez S.A. in njegovih hčerinskih podjetij GRTgaz S.A. („GRTgaz“) in Elengy S.A. (skupaj „GDF Suez“) na francoskih trgih plina.

(3)

V skladu s predhodno oceno ima skupina GDF Suez prevladujoč položaj na trgih zmogljivosti za uvoz in dobavo plina v obeh izravnalnih območjih, tj. severnem in južnem, v prenosnem omrežju podjetja GRTgaz. Po predhodni oceni Komisije obstaja možnost, da je skupina GDF Suez zlorabila svoj prevladujoči položaj v smislu člena 82 Pogodbe ES, in sicer s preprečevanjem dostopa do zmogljivosti za uvoz plina v Francijo, kar bi omejilo konkurenco na dobavnih trgih. To preprečevanje dostopa do zmogljivosti naj bi izhajalo iz dolgoročne rezervacije večine uvoznih zmogljivosti v Franciji ter pogojev za dodeljevanje uvoznih zmogljivosti na novem terminalu za utekočinjen zemeljski plin v kraju Fos Cavaou in strateškega omejevanja naložb v dodatne uvozne zmogljivosti na terminalu za utekočinjen zemeljski plin v kraju Montoir de Bretagne.

3. GLAVNA VSEBINA PONUJENIH ZAVEZ

(4)	Skupina GDF Suez se ne strinja s predhodno oceno Komisije. Kljub temu pa je v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 ponudila zaveze, da bo upoštevala pomisleke Komisije glede konkurence. Glavni elementi teh zavez so povzeti v nadaljevanju (za podrobnosti o vsaki točki glej besedilo zavez).

(5)

Od 1. oktobra 2010, pa vse do konca trajanja rezervacij zmogljivosti, ki jih skupina GDF Suez sklene do datuma uradnega obvestila o odločbi, ki bi jo Komisija lahko sprejela v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, bo skupina GDF Suez tretjim osebam odprodala dolgoročne stabilne zmogljivosti na vstopnih točkah Obergailbach (80 GWh/dan) in Taisnières-H (10 GWh/dan).

(6)

Prav tako bo skupina GDF Suez tretjim osebam odprodala ustrezne prenosne zmogljivosti na debelo, in sicer najpozneje do 30. septembra 2027 na vstopni točki Waidhaus in izstopni točki Medelsheim, najpozneje do 30. septembra 2025 na vstopni točki Zeebrugge in izstopni točki Blaregnies ter v primeru povpraševanja kupcev do 30. septembra 2018 na plinovodu Interconnector na vstopni točki „sortie NBP“ (državna izravnalna točka – izstop) in izstopni točki „zone d'entrée Zeebrugge IZT“ (terminal plinovoda Interconnector v Zeebruggeu – vstopno območje).

(7)	Poleg tega bo skupina GDF Suez tretjim osebam odprodala dolgoročne stabilne zmogljivosti na terminalih za utekočinjen zemeljski plin v krajih Montoir de Bretagne (1 Gm3/leto od 1. oktobra 2010 in 1 Gm3/leto od 1. oktobra 2011) ter Fos Cavaou (2,175 Gm3/leto od 1. januarja 2011 (2)).

(8)	Najpozneje od 1. oktobra 2014 bo skupina GDF Suez za deset let omejila svoje rezervacije zmogljivosti na manj od 50 % vseh dolgoročnih stabilnih vstopnih zmogljivosti za plin H v severnem in južnem izravnalnem območju omrežja podjetja GRTgaz ter na celotnem francoskem ozemlju (3).

(9)

Skupina GDF Suez se zavezuje, da bo med 1. oktobrom 2014 in 1. oktobrom 2021 za obdobje med 1. oktobrom 2024 in 1. oktobrom 2029 omejila svoje rezervacije dolgoročnih stabilnih vstopnih zmogljivosti za plin H na plinovodih, obstoječih na dan 1. oktobra 2014, in sicer na delež, manjši od 50 % vseh razpoložljivih dolgoročnih stabilnih zmogljivosti na teh plinovodih.

(10)	Poleg tega se skupina GDF Suez zavezuje, da bo še naprej pod pogoji, v čim večji meri enakimi veljavnim pogojem, zagotavljala podjetju GRTgaz izmenjavo plina H za plin B, da bo to podjetje lahko zagotavljalo nepretrganost javne storitve pretvorbe plina H v plin B.

(11)	Za nadzor nad tem, ali skupina GDF Suez spoštuje ponujene zaveze, bo pristojen neodvisen skrbnik.

(12)	Zaveze so v celoti objavljene v francoskem jeziku na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_fr.html

4. POZIV K PREDLOŽITVI PRIPOMB

(13)	Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti odločbo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, s katero bodo zgoraj povzete zaveze, objavljene na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, postale zavezujoče.

(14)

V skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj predložijo svoje pripombe na predlagane zaveze. V zvezi s tem Komisija zainteresirane osebe poziva, naj v svojih pripombah navedejo, ali po njihovem mnenju zaveze, ki jih ponuja skupina GDF Suez, upoštevajo izražene pomisleke. Komisija mora te pripombe prejeti v dveh mesecih od objave tega obvestila. Poleg tega Komisija prosi zainteresirane tretje osebe, da predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri naj izbrišejo poslovne skrivnosti in druga zaupna mesta ter jih nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“. Upravičene zahteve bodo upoštevane.

(15)

Pripombe z navedbo sklicne številke COMP/B-1/39.316 – GDF (zapiranje trgov plina) lahko pošljete Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu: +32 22950128 ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Antitrust Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(2) Zmogljivost v obsegu 0,175 Gm3/leto bo namenjena predvsem trgovcem s plinom, ki bodo rezervirali kratkoročne zmogljivosti na terminalu v Fos Cavaou.

(3) Za namen teh zavez vstopne točke za plin pomenijo vse obstoječe ali prihodnje vstopne točke za plin v Franciji, vključno z vstopno točko med Španijo in Francijo.

9.7.2009

Uradni list Evropske unije

C 156/27

Objava vloge na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

2009/C 156/15

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

„KABANOSY“

ES št.: PL-TSG-0007-0050-22.01.2007

1. Naziv in naslov skupine vlagateljev:

Naziv: Związek „Polskie Mięso”

Naslov:

ul. Chałubińskiego 8

00-613 Warsaw

POLSKA/POLAND

Telefon +48 228302657

Telefaks +48 228301648

E-naslov: info@polskie-mieso.pl

2. Država članica ali tretja država:

Poljska

3. Specifikacija proizvoda:

3.1. Ime za registracijo (člen 2 Uredbe (ES) št. 1216/2007)

„Kabanosy“

3.2. Navedite, ali gre za ime, ki

 je specifično samo po sebi

Ime izraža posebne lastnosti proizvoda. Izraz „kaban“ ali pomanjševalnica „kabanek“ se je na Poljskem in v Litvi v 19. stoletju uporabljala za ekstenzivno rejene mlade prašiče, ki so jih pitali predvsem s krompirjem, iz njih proizvedeno meso pa so običajno imenovali „kabanina“. „Kabanos“ izhaja iz imena, ki se je uporabljalo za opis teh prašičev.

3.3. Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006:

 Registracija s pridržanjem imena

3.4. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2 —

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.5. Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1 (člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1216/2007):

Proizvod „kabanosy“ je dolga, tanka suha klobasa, ki je na enem koncu upognjena in ima enakomerno nagubano površino. Ti proizvodi so prepognjeni na dva dela, v krivini pa so sploščeni zaradi obešanja.

Površina proizvoda „kabanosy“ je temno rdeča s češnjevim odtenkom. Pri prerezu so vidni temno rdeči koščki mesa in maščoba svetlo rumene barve.

Površina je na otip gladka, suha in enakomerno nagubana.

Proizvod „kabanosy“ ima močan okus po slani, pečeni svinjini in prefinjen pookus po dimu ter izrazit vonj po kumini in popru.

Kemična sestava:

—	vsebnost beljakovin – najmanj 15,0 %,

—	vsebnost vode – največ 60,0 %,

—	vsebnost maščob – največ 35,0 %,

—	vsebnost soli – največ 3,5 %,

—	vsebnost nitrata (III) in nitrata (V), izražena kot NaNO2 – največ 0,0125 %.

Navedene vrednosti kemične sestave zagotavljajo tradicionalno kakovost proizvoda. Donos končnega proizvoda v primerjavi z mesom, uporabljenim kot surovina, mora biti manj kot 68 %.

3.6. Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1 (člen 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

Sestavine

Meso (100 kg surovin):

—	svinjina razreda I z vsebnostjo maščob do 15 % – 30 kg,

—	svinjina razreda IIA z vsebnostjo maščob do 20 % – 40 kg,

—	svinjina razreda IIB z vsebnostjo maščob do 40 % – 30 kg.

Začimbe (na 100 kg mesa):

—	poper – 0,15 kg,

—	muškatni orešček – 0,05 kg,

—	kumina – 0,07 kg,

—	sladkor – 0,20 kg.

Drugi aditivi:

—	mešanica za soljenje (na podlagi mešanice jedilne soli (NaCl) in natrijevega nitrita (NaNO2)) – približno 2 kg.

Krmljenje pri proizvodnji svinjine za izdelavo proizvoda „kabanosy“:

Krmljenje pomeni pitanje za mastno meso. Cilj je vzreja prašičev s težo do 120 kg, za katere je značilna višja vsebnost medmišične maščobe (več kot 3 %).

—	Pitanje temelji na pasmah, ki odrastejo pozno, z ustreznim načinom pitanja pa se doseže želena vsebnost medmišične maščobe. Pasme za pitanje nimajo gena RN, pri čemer je gen RYR 1T prisoten pri 20 % populacije.

—	Pitanje je treba izvajati v treh fazah – faza I do približno 60 kg, faza II do približno 90 kg in faza III do 120 kg.

—

Za pitanje živali do teže 90 kg se uporabljata dve vrsti krmnih mešanic. Krmne mešanice (odmerki) vsebujejo:

—	energijske sestavine: žitni zdrob – pšenica, ječmen, rž, oves, tritikala ali koruza; koruzni zdrob in zdrob vrst golega ovsa, ki predstavljata do 30 % mešanice;

—	beljakovinske sestavine: zdrob iz volčjega boba, fižola in graha, moka iz ekstrahirane soje, moka iz ekstrahirane oljne ogrščice, tropine oljne ogrščice, kvašena krma ali posušena zelena krma.

—

Krmne mešanice (odmerki) za živali od 90 do 120 kg vsebujejo:

—	energijske sestavine: zdrob iz pšenice, ječmena, rži in tritikale. V mešanicah (odmerkih) se ne smeta uporabljati koruzni zdrob in zdrob vrst golega ovsa;

—	beljakovinske sestavine: zdrob iz stročnic (volčji bob, fižol in grah), moka iz ekstrahirane soje, tropine oljne ogrščice ali moka iz ekstrahirane oljne ogrščice ter posušena zelena krma.

—	V ciklu krmljenja se nikoli ne smejo uporabljati: rastlinska olja, krma živalskega izvora, npr. mleko v prahu, posušena sirotka, ribja moka.

—	Vsebnost metabolne energije v mešanicah v vseh fazah pitanja je 12–13 MJ ME/kg mešanice. Vsebnost beljakovin v mešanicah mora znašati 16–18 % v prvi fazi pitanja, 15–16 % v drugi fazi in približno 14 % v zadnji fazi pitanja.

—	Odmerki za pitanje lahko temeljijo samo na hranilnih mešanicah ali na hranilnih mešanicah in razsuti krmi, npr. krompir in zelena krma.

Faze v proizvodnji proizvoda „kabanosy“

Faza 1

predhodno rezanje vseh mesnih sestavin. Pri tem se zagotovi, da so koščki mesa enake velikosti (premer približno 5 cm).

Faza 2

tradicionalno soljenje (suha metoda) za približno 48 ur, pri čemer se uporabi mešanica za soljenje.

Faza 3

meso razreda I se zmanjša na približno 10 mm ter meso razreda IIA in IIB na približno 8 mm.

Faza 4

mešanje vseh mesnih sestavin in začimb: poper, muškatni orešček, kumina in sladkor.

Faza 5

nadevanje v tanko ovčje črevo premera med 20 in 22 mm, ki se na enem koncu zavije, tako da je proizvod dolg približno 25 cm.

Faza 6

postavitev na temperaturo, ki ne presega 30 °C, za dve uri. Predhodno sušenje površine, tako da se sestavine znotraj proizvoda „uležejo“.

Faza 7

sušenje površine in tradicionalno prekajevanje na vročem dimu (za približno 150 minut) toliko časa, dokler v notranjosti proizvoda ni dosežena temperatura najmanj 70 °C.

Faza 8

konec prekajevanja, proizvodi „kabanosy“ ostanejo v prekajevalnici približno eno uro, nato se ohladijo pod 10 °C.

Faza 9

sušenje na 14–18 °C in pri 80 %-odstotni vlažnosti za 3–5 dni, dokler se ne doseže želeni donos (ki ne presega 68 %).

3.7. Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

Posebnost proizvoda „kabanosy“ je več lastnosti, ki so značilne za proizvod:

—	mehkost, sočnost in posebne značilnosti mesa;

—	izjemen okus in aroma;

—	značilna enotna oblika.

Mehkost, sočnost in posebne značilnosti mesa

Svinjina prašičev pasem, ki odrastejo pozno, so pitani do teže približno 120 kg in imajo genske značilnosti, opisane v točki 3.6., je bistvena sestavina proizvoda „kabanosy“, ki vpliva na poseben značaj klobase. Izpolnjevanje teh zahtev omogoča, da se doseže vsebnost medmišične maščobe več kot 3 %, kar zagotavlja, da ima meso ustrezen okus in tehnološke značilnosti, ki so bistvene za proizvodnjo proizvoda „kabanosy“. Uporaba takih surovin in upoštevanje tradicionalne metode pridobivanja s posebnim poudarkom na fazah rezanja, soljenja in prekajevanja zagotavljata, da so proizvodi „kabanosy“ izjemno mehki in sočni. Za proizvod „kabanosy“ je značilen tudi razločen zvok, kadar se prelomi na dvoje. To je zaradi mehkosti mesa in načina priprave proizvoda „kabanosy“, zlasti sušenja in prekajevanja.

Izjemen okus in aroma

Proizvod „kabanosy“ se od drugih klobas loči po okusu in aromi. Te značilnosti so posledica uporabe ustrezno izbranih začimb in njihovega razmerja v proizvodnem procesu (poper, muškatni orešček, kumina, sladkor) in posebnega postopka prekajevanja, ki dodatno poudari aromo proizvoda.

Značilna enotna oblika

Posebna lastnost proizvoda „kabanosy“ je povezana predvsem z njegovo edinstveno obliko. „Kabanosy“ je dolga, tanka suha klobasa, ki je na enem koncu upognjena in ima enakomerno nagubano površino.

3.8. Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(4) Uredbe (ES) št. 1216/2007):

Tradicionalna metoda pridobivanja in skladiščenje

Proizvod „kabanosy“ ali tanko, suho in prekajeno svinjsko klobaso v ovčjem črevu so na Poljskem jedli že v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Klobase so se pod enakim imenom proizvajale v majhnih lokalnih mesnicah, vendar so se razlikovale po regijah. Razlikovale so se predvsem po uporabljenih začimbah in tudi kakovosti samih klobas. Takratne kuharske knjige in objavljena dela o hrani, kot je knjiga „Wyrób wędlin i innych przetworów mięsnych sposobem domowym“ avtorice M. Karczewske, ki je bila objavljena v Varšavi leta 1937, so vključevala recepte in prispevala k standardizaciji proizvodnih tehnik za proizvod „kabanosy“, kar je omogočilo utrjevanje blagovne znamke in izboljšanje kakovosti. Klobase so bile dobrega okusa, zaradi tehnik konzerviranja, kot sta prekajevanje in sušenje, pa je bil njihov rok trajanja daljši.

Po letu 1945 je bila uvedena standardizacija kot poskus izboljšanja kakovosti proizvoda. Proizvodi „kabanosy“ so bili uradno sproščeni za porabo z odlokom ministrov za prehrano, trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1948 (Uradni list 1948/44, številka 334). Tehnološki in proizvodni vidiki so bili standardizirani pozneje (Standard št. RN-54/MPMIM1-Mięs-56 z dne 30. decembra 1954), osrednji urad poljske mesne industrije v Varšavi pa je leta 1964 izdal standardni recept za proizvod „kabanosy“ na podlagi tradicionalnih metod pridobivanja (Notranji predpis št. 21).

Proizvodi „kabanosy“ so bili izjemno priljubljeni v času komunizma (1945–1989), ko so jih kupovali vsi. Ob posebnih priložnostih so krasili lično pripravljene mize in bili primerni tudi kot hrana za popotnike, darila ali prigrizek z vodko. Skupaj s šunko in slanino so postali izvozna posebnost Poljske.

Tradicionalna sestavina – svinjina

Proizvod „kabanosy“ je narejen iz svinjine prašičev, pitanih na poseben način, ki so znani pod imenom „kabany“. Izraz „kaban“ je naveden v epski pesnitvi „Pan Tadeusz“ poljskega nacionalnega pesnika Adam Mickiewicza iz leta 1834. Izraz, ki se je do 19. stoletja prvotno nanašal na divje merjasce, prašiče in celo konje, se je glede na zvezek 13 knjige „Encyklopedyja Powszechna“ iz leta 1863 na splošno uporabljal za poimenovanje dobro pitanega debelega mladega prašiča. Prašiči so bili pitani na poseben način, tako da je bilo meso okusno, odlično in je imelo visoko vsebnost medmišične maščobe, zato so imeli proizvodi močan, značilen okus in so bili mehki in sočni. Splošno se je uporabljal tudi izraz „kabanina“, ki izhaja iz izraza „kaban“. Glede na opredelitev iz poljskega slovarja, objavljenega leta 1861 v Vilni, se je izraz običajno nanašal na svinjino.

Meso prašičev, rejenih za proizvodnjo proizvoda „kabanosy“, mora vsebovati več kot 3 % medmišične maščobe; tako meso z maščobo daje proizvodu želeno mehkost, sočnost in odličen okus. Uporaba takega mesa odločilno vpliva na kakovost končnega proizvoda in njegove posebne lastnosti ter je v skladu s tradicionalno metodo pridobivanja.

3.9. Minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti (člen 4 Uredbe (ES) št. 1216/2007):

Ob upoštevanju posebnih lastnosti proizvoda „kabanosy“ je treba nadzorovati zlasti:

Kakovost surovin, uporabljenih pri proizvodnji (svinjina, začimbe), vključno s:

—	tehnološko ustreznostjo mesa;

—	načinom pitanja;

—	časom soljenja;

—	začimbami, uporabljenimi pri proizvodnji proizvoda „kabanosy“, in razmerji, v katerih so začimbe uporabljene.

Postopek prekajevanja proizvoda „kabanosy“

Med inšpekcijskim pregledom je treba preveriti:

—	ohranjanje temperature, ki je potrebna za tradicionalno prekajevanje na vročem dimu, in temperature segrevanja;

—	ohranjanje trajanja in temperature ponavljajočega se prekajevanja na hladnem dimu;

—	uporabo bukovih trsk za prekajevanje na hladnem dimu.

Kakovost končnega proizvoda:

—	vsebnost beljakovin;

—	vsebnost vode;

—	vsebnost maščob;

—	vsebnost natrijevega klorida;

—	vsebnost nitrata (III) in nitrata (V);

—	okus in aroma.

4.	Oblika proizvoda

Pogostost izvajanja pregledov

Preglede v navedenih fazah je treba izvesti enkrat na dva meseca. Če vse te faze potekajo pravilno, se lahko pogostost pregledov zmanjša na dva pregleda na leto.

Če se v kateri koli fazi pojavijo nepravilnosti, je treba preglede v zadevni fazi izvajati bolj pogosto (enkrat na dva meseca). Pregledi v drugih fazah se lahko izvajajo enkrat na šest mesecev.

4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:

4.1. Naziv in naslov:

Naziv: Główny Inspektorat Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

Naslov:

ul. Wspólna 30

00-930 Warsaw

POLSKA/POLAND

Telefon +48 226232901

Telefaks +48 226232099

E-naslov: —

Javni Zasebni

4.2. Posebne naloge organa ali telesa:

Zgoraj navedeni nadzorni organ je odgovoren za preglede celotne specifikacije.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.156.slv
Uradni list Evropske unije		C 156

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 9. julij 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 156/01	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	1

2009/C 156/02	Sporočilo Komisije o podaljšanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah	3

2009/C 156/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Primera COMP/M.5553 – Perdigão/Sadia) ( 1 )	4

2009/C 156/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Primera COMP/M.5510 – Atlantia/Sias/Acciona/Itinere Chilean Assets) ( 1 )	4

	Islandija	Lihtenštajn	Norveška
1.1.2009–31.1.2009	16,42	2,95	6,43
1.2.2009–28.2.2009	16,42	2,33	5,41
1.3.2009–	16,42	1,58	4,26

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 156/05	Menjalni tečaji eura	5

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 156/06	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	6

2009/C 156/07	Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	9

2009/C 156/08	Posodobitev seznama carinskih uradov, pri katerih se lahko prijavi proizvode iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1635/2006 za sprostitev v prosti promet v Evropski skupnosti	12

	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ EFTE
2009/C 156/09	Obvestilo Nadzornega organa Efte o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za tri države Efte, ki veljajo od 1. marca 2009(Objavljeno v skladu s členom 10 Sklepa Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (UL L 139, 25.5.2006, str. 37 in v Dopolnilu EGP št. 26/2006, 25.5.2006, str. 1))	15

2009/C 156/10	Odobritev državne pomoči v skladu s členom 61 Sporazuma EGP in člena 1(3) dela 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzoru in sodišču	16

2009/C 156/11	Nadzorni organ EFTE je ugotovil, da spodaj navedeni ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61 Sporazuma EGP	17

2009/C 156/12	Nadzorni organ EFTE priporočilo z dne 5. novembra 2008 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z aktom iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve), kakor je bil prilagojen s Protokolom 1 k Sporazumu in s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge XI k navedenemu sporazumu	18

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2009/C 156/13	Razpis za oddajo vlog: Potrošniška politika	24

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 156/14	Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/B-1/39.316 – Gaz de France (zapiranje trgov plina) ( 1 )	25

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 156/15	Objava vloge na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil	27