16.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 87/2

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta z dne 3. maja 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z varnostjo igrač (88/378/EGS)

(Besedilo velja za EGP)

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi)

2009/C 87/02

ESO (1)	Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument)	Prva objava UL	Referenca za nadomestni standard	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomestnega standarda Opomba 1
CEN	EN 71-1:2005+A6:2008 Varnost igrač – 1. del: Mehanske in fizikalne lastnosti (vključno z dopolnilom A6)	16.9.2008	EN 71-1:2005+A4:2007 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.11.2008)
Opomba: „V primeru igrač z izstrelki s priseski kot udarno površino zahteva iz klavzule 4.17.1(b), po kateri se izvede natezni preskus v skladu s klavzulo 8.4.2.3, ne zajema tveganja zadušitve pri teh igračah.“ – Odločba Komisije 2007/224/ES z dne 4. aprila 2007 (UL L 96, 11.4.2007, str. 18).
CEN	EN 71-2:2006+A1:2007 Varnost igrač – 2. del: Vnetljivost	16.9.2008	EN 71-2:2006 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (16.9.2008)
CEN	EN 71-3:1994 Varnost igrač – 3.del: Migracija določenih elementov	12.10.1995	EN 71-3:1988 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (30.6.1995)
	EN 71-3:1994/A1:2000	14.9.2001	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.10.2000)
	EN 71-3:1994/A1:2000/AC:2000	8.8.2002
	EN 71-3:1994/AC:2002	15.3.2003
CEN	EN 71-4:1990 Varnost igrač – 4. del: Kompleti za kemijske poskuse in druge poskuse, pri katerih uporabljamo kemikalije	9.2.1991
	EN 71-4:1990/A1:1998	5.9.1998	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.10.1998)
	EN 71-4:1990/A2:2003	9.12.2003	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.1.2004)
	EN 71-4:1990/A3:2007	4.10.2007	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.11.2007)
CEN	EN 71-5:1993 Varnost igrač – 5.del: Kemijske igrače (kompleti), razen kompletov za kemijske poskuse	1.9.1993
CEN	EN 71-5:1993/A1:2006	31.5.2006	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (31.7.2006)
CEN	EN 71-6:1994 Varnost igrač – 6. del: Slikovna oznaka, ki opozarja na neustreznost igrače za navedeno starostno skupino otrok	22.6.1995
CEN	EN 71-7:2002 Varnost igrač – 7. del: Prstne barve - Zahteve in preskusne metode	15.3.2003
CEN	EN 71-8:2003 Varnost igrač – 8. del: Gugalnice, tobogani in podobne igrače za notranje in zunanje prostočasne aktivnosti na domu	9.12.2003
CEN	EN 71-8:2003/A1:2006	26.10.2006	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (30.11.2006)
Cenelec	EN 62115:2005 Električne igrače – Varnost IEC 62115:2003 (Spremenjen) + A1:2004	8.3.2006	EN 50088:1996 + A1:1996 + A2:1997 + A3:2002 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.1.2008)

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za (delni) nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive za tiste proizvode, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive za proizvode, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomestnega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba:

—	Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES.

—	Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—	Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija. (to opombo je treba vključiti samo v zbirni seznam)

—	Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na http://ec.europa.eu/enterprise/newapproach/standardization/harmstds/

(1) ESO: Evropske organizacije za standarde:

—	CEN: Avenue Marnix 17, B-1000, Bruselj, Tel.+32 2 5500811; faks +32 2 5500819 (http://www.cen.eu)

—	CENELEC: Avenue Marnix 17, B-1000, Bruselj, Tel.+32 2 5196871; faks +32 2 5196919 (http://www.cenelec.org)

—	ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, Tel.+33 492 944200; faks +33 493 654716, (http://www.etsi.eu).

16.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 87/5

DRŽAVNE POMOČI – NIZOZEMSKA

Državna Pomoč C 45/08 (prej NN 97/05) – Pomoč za Farm Dairy Flevoland

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

2009/C 87/03

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 26.11.2008 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Nizozemsko o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedeno pomočjo.

Zainteresirane strani lahko pošljejo svoje pripombe v roku enega meseca od dneva objave tega povzetka in priloženega dopisa na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'agriculture et du développement rural

Direction M. Législation agricole

Unité M.2. Concurrence

Rue de la Loi, 130 5/94A

B-1049 Bruxelles

Telefaks: +32 22967672

Te pripombe se posredujejo Nizozemski. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

1. POSTOPEK

1.	Ob pregledu podatkov, ki so bili poslani v okviru zahtevka za izvzetje na podlagi Uredbe 68/2001, je Komisija pridobila informacije o pomoči, ki je bila ali bi bila dodeljena podjetju Farm Dairy Flevoland. Z dopisom z dne 29. junija 2004 je Komisija Nizozemsko zaprosila za informacije o tem ukrepu.

2.	Nizozemski organi so odgovorili z dopisom z dne 28. novembra 2005, evidentiranim 29. novembra 2005.

3.	Z dopisom z dne 22. maja 2007 je Komisija zaprosila za dodatne informacije; Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 25. junija 2007.

2. OPIS UKREPA

4.	Farm Dairy je 24. avgusta 1998 vložil zahtevek za pomoč v skladu s točko 3.3 enotnega programskega dokumenta (EPD) pokrajine Flevoland. Ob ustanovitvi podjetja je bilo predvideno, da bo ustvarilo neposredna in posredna delovna mesta v regiji. Farm Dairy je podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov.

5.	Pokrajina je 23. septembra 1998 zahtevek za pomoč sprejela in nizozemskemu ministrstvu za kmetijstvo (Ministerie voor Landbouw, Natuur and Voedselkwaliteit - LNV) poslala zahtevek za financiranje, ki je bil sprejet.

Po odločitvi LNV je pokrajina izdala odločbo, s katero Farm Dairy dodeljuje nepovratna sredstva v skupni višini 1 575 milijonov NLG (t. j. 715 909 EUR), in podjetju Farm Dairy sporočila, da mu bo nepovratna sredstva dodelila 3. marca 1999. Nepovratna sredstva bi se financirala iz prispevkov EKUJS, države in pokrajine.

7.	Ker po informacijah Evropske komisije dodelitev pomoči tovarni mlečnih izdelkov ni dovoljena, se je LNV odločil, da ne dodeli javnih sredstev, in je to sporočil pokrajini v dopisu z dne 14. septembra 1999.

8.	Po pregledu, ki ga je izvedel Generalni direktorat za kmetijstvo, je Komisija odločila, da se projekt ne more financirati iz EPD in da zato ne bo dodeljen delež sredstev iz EKUJS. Komisija je pokrajini to odločitev sporočila v dopisu z dne 25. junija 1999.

9.	Pokrajina se je vseeno odločila, da bo projekt financirala izključno iz pokrajinskih sredstev. Farm Dairy je bil z dopisom z dne 20. novembra 2000 obveščen o dokončni dodelitvi nepovratnih sredstev in njihovemu izplačilu.

10.	Na pobudo pokrajine Flevoland so se njeni predstavniki 23. februarja 2001 sestali z uradniki GD za kmetijstvo na neuradnem srečanju. Na tem srečanju so uradniki pojasnili, da Farm Dairy ni upravičen do pomoči, zato jo mora vrniti, da se sredstva lahko porabijo za kak drug projekt.

11.	Pokrajina je kljub temu dodelila pomoč v obliki odškodnine podjetju Farm Dairy zaradi preklica odločitve o dodelitvi pomoči. Višina odškodnine je bila enaka znesku, ki bi ga Farm Dairy prejel, če bi bila pomoč odobrena.

3. PREDHODNA PRESOJA

12.	Na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, je Komisija na tej stopnji mnenja, da zadevni ukrep sodi na področje člena 87(1) Pogodbe in predstavlja državno pomoč. Pomoč iz sredstev pokrajine Flevolandje je bila namreč dodeljena podjetju, ki deluje na konkurenčnem trgu.

13.	Ker je bila pomoč dodeljena in plačana brez vnaprejšnjega obvestila Komisiji, je nezakonita v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999.

14.

Vendar pa Komisija na tej stopnji še ne more soditi glede skladnosti pomoči s skupnim trgom. Na podlagi informacij, ki jih ima trenutno na voljo Komisija, namreč ni mogoče ugotoviti, ali je pomoč skladna s smernicami za državne pomoči glede naložb za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov (1), ki so v veljavi ob dodelitvi pomoči. Navedene smernice izrecno izključujejo naložbe v sektorju kravjega mleka in izdelkov iz tega mleka, razen če proizvodnja ne vključuje obsežnih inovacij ali izpolnjuje drugih meril glede zmogljivosti proizvodnje ali možnosti za prodajo. Nobenega dokaza ni, da bi bila ta merila izpolnjena.

15.

Smernice v točki 3(d) določajo tudi, da mora Komisija preučiti, če bi bili zadevni ukrepi upravičeni do sofinanciranja Skupnosti v skladu z določbami iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2328/91 (2). Iz navedenega izhaja, da se projekt ne more financirati iz EPD. Komisija je zato na tej stopnji mnenja, da za navedeni ukrep ne velja odstopanje iz točke 3(d) navedenih smernic.

16.

Nizozemski organi so naknadno spremenili pravno podlago za pomoč in navedli, da je bila pomoč dodeljena kot odškodnina za škodo, nastalo zaradi napake organa, ki je najprej odobril pomoč, ki se je kasneje izkazala za nezakonito in morda neskladno s skupnim trgom. Vendar pa iz sodne prakse jasno izhaja, da ob upoštevanju obveznosti nadzora, ki ga Komisija izvaja nad državnimi pomočmi v skladu s členom 88 Pogodbe ES, podjetja, ki jim je bila dodeljena pomoč, načeloma ne smejo legitimno pričakovati, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena ob upoštevanju postopka iz navedenega člena. Primerno je, da se izvajalec prepriča o upoštevanju navedenega postopka (3).

17.

Z dodelitvijo pomoči v obliki odškodnine se izogne prepovedi dodelitve pomoči brez soglasja Komisije. Navedeno potrjuje dejstvo, da se je pokrajina Flevoland, ko je navedla, da je zadevna pomoč dodeljena kot odškodnina za upravno napako, jasno zavedala, da bi bilo treba pomoč pred izplačilom predložiti Komisiji v soglasje.

18.

Ker nizozemski organi niso navedli nobene druge pravne podlage, na tej stopnji ni mogoče izključiti, da zadevna pomoč predstavlja pomoč za poslovanje, t. j. pomoč, ki podjetje razbremeni stroškov, ki bi jih moralo v normalnih okoliščinah kriti samo v okviru tekočega upravljanja ali običajnih dejavnosti. Takšna pomoč pa je načeloma nezdružljiva s skupnim trgom.

19.

Zato glede na informacije, ki jih ima na voljo, in na podlagi predhodne ocene Komisija izraža dvome glede skladnosti pomoči, dodeljene Farm Dairy, s skupnim trgom; na podlagi tega se je Komisija odločila, da začne postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 upravičenec nezakonito pomoč, ki se razglasi za neskladno s skupnim trgom, vrne, razen če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti.

BESEDILO DOPISA

„Hierbij deelt de Commissie Nederland mee dat zij na onderzoek van de door uw autoriteiten verstrekte informatie over de hierboven genoemde maatregel heeft besloten de procedure van artikel 88, lid 2, van het EG-Verdrag in te leiden.

1. PROCEDURE

In het kader van het onderzoek van de beknopte informtatie die in verband met een verzoek om vrijstelling op grond van Verordening 68/2001 is toegestuurd, is de Commissie geïnformeerd over steun die is of zou zijn verstrekt aan Farm Dairy Flevoland. Bij brief van 29 juni 2004 (ref. AGR/16887) heeft de Commissie Nederland verzocht om informatie aangaande deze maatregel.

2.	De Nederlandse autoriteiten hebben hierop gereageerd bij brief van 28 november 2005, geregistreerd op 29 november 2005 (ref. AGR 35198).

3.	Bij brief van 22 mei 2007 (ref. AGR 12814) heeft de Commissie om aanvullende informatie gevraagd, op welk verzoek Nederland heeft geantwoord bij brief van 22 juni 2007, geregistreerd op 25 juni 2007 (ref. AGR 17675).

2. BESCHRIJVING VAN DE MAATREGEL

2.1. Context van de maatregel

Farm Dairy is een bedrijf dat zuivelproducten vervaardigt. De onderneming is verhuisd naar haar huidige locatie te Lelystad in Flevoland, dat een onder doelstelling nr. 1 vallende regio is. Op 24 augustus 1998 heeft Farm Dairy een steunaanvraag ingediend op grond van punt 3.3 van het EPD (Enig Programmeringsdocument) van de Provincie Flevoland. De vestiging van deze onderneming zou zowel direct als indirect voor extra werkgelegenheid in de regio zorgen.

Op 23 september 1998 heeft de Provincie naar aanleiding van deze steunaanvraag een gunstig advies afgegeven. De Provincie baseerde zich in dit besluit onder andere op de gunstige perspectieven in termen van werkgelegenheid, milieu, het drukken van de transportkosten voor de melk (tot die tijd werd de in Flevoland geproduceerde melk buiten Flevoland verwerkt, soms zelfs in België) en de rentabiliteitsverwachtingen van de onderneming. Farm Dairy verwachtte namelijk contracten te kunnen afsluiten met de in Flevoland gevestigde zuivelproducenten, alsmede met een bekende supermarktketen, waarmee men verzekerd zou zijn van de afname van de zuivelproducten. Farm Dairy zou naar schatting 48 miljoen kilo melk op jaarbasis verwerken.

Op 14 december 1998 heeft de Provincie bij het ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (LNV) een verzoek om medefinanciering ingediend, alsmede een verzoek om projectevaluatie. Het ministerie heeft zich vóór het project uitgesproken, op basis van een onder andere vanuit economisch perspectief gunstige beoordeling. Het ministerie heeft ook aangegeven dat het productieproces op zichzelf niet innoverend was, maar dat er wel sprake was van marktinnovatie.

Naar aanleiding van dit standpunt van het ministerie van LNV heeft de Provincie besloten een subsidie van in totaal 1,575 miljoen gulden (zijnde 715 909 euro) aan Farm Dairy te verlenen. De Provincie heeft Farm Dairy op 3 maart 1999 meegedeeld dat zij voornemens was deze subsidie te verstrekken. De subsidie zou gefinancierd worden door middel van bijdragen uit het EOGFL, van de rijksoverheid en de Provincie.

8.	Naar aanleiding van twijfels over de mogelijkheid dat de Europese Commissie de steun zou goedkeuren, heeft het ministerie van LNV besloten dat geen overheidsfinanciering zou plaatsvinden, waarvan zij de Provincie bij brief van 14 september 1999 op de hoogte heeft gesteld.

Het directoraat-generaal Landbouw heeft naar aanleiding van een door haar uitgevoerde controle vastgesteld dat het project niet via het EDP kon worden gefinancierd, en dat het uit het EOGFL te financieren deel van de steun daarom niet zou worden toegekend. Van dit besluit heeft het DG Landbouw de Provincie bij brief van 25 juni 1999 in kennis gesteld.

10.	De Provincie heeft niettemin besloten het project te financieren, en wel uitsluitend uit provinciefondsen. Bij brief van 20 november 2000 is Farm Dairy op de hoogte gebracht van de definitieve toekenning van deze subsidie en de betaling daarvan.

11.

Op 23 februari 2001 heeft er op verzoek van de Provincie Flevoland een informele ontmoeting plaatsgevonden tussen ambtenaren van het DG Landbouw en vertegenwoordigers van de Provincie Flevoland, op aanvraag van de Provincie. Tijdens deze bijeenkomst zouden ambtenaren van het DG Landbouw aangegeven hebben dat de steun aan Farm Dairy niet verenigbaar was met de gemeenschappelijke markt en dat deze teruggevorderd moest worden, waarbij deze fondsen desnoods in het kader van een ander project konden worden gebruikt.

12.

De Provincie heeft er desondanks voor gekozen de steun te verlenen in de vorm van een vergoeding aan Farm Dairy wegens de geleden schade als gevolg van het intrekken van het steunverleningsbesluit. De hoogte van die schadevergoeding was gelijk aan het bedrag dat Farm Dairy zou hebben ontvangen indien de steunverlening wel zou zijn toegestaan. De Provincie was namelijk van mening dat, aangezien in het steunverleningsbesluit niet de mogelijkheid was opgenomen de steun in te trekken, zij aan dit besluit gebonden was en verplicht was de steun toe te kennen, wilde zij niet geconfronteerd worden met gerechtelijke stappen van de zijde van Farm Dairy. De Provincie heeft haar voorstel tot schadevergoeding bij brief van 10 mei 2001 aan Farm Dairy voorgelegd. Farm Dairy heeft dit voorstel bij brief van 21 mei 2001 aanvaard.

2.2. Rechtsgrondslag

13.	Aanvankelijk was de steun verleend in het kader van het EDP van de Provincie Flevoland. Vervolgens is de steun, om redenen die hiervoor uiteengezet zijn, verleend in de vorm van een vergoeding voor de geleden verliezen als gevolg van het besluit tot intrekking van de steunverlening.

2.3. Bedrag van de steun

14.	De steun bedraagt 1 575 000 NLG, d.i. 715 909 euro. Dit bedrag komt overeen met 8,5 % van het bedrag aan investeringen, die 18 597 000 NLG belopen.

2.4. Begunstigde

15.	De begunstigde is Farm Dairy B.V., gevestigd te Lelystad. Het gaat om een onderneming die zuivelproducten vervaardigt, zoals yoghurt en andere desserts op basis van melk.

2.5. Duur van de maatregel

16.	De steun is verleend voor de periode 1 oktober 1998 tot 1 mei 2000, zijnde de data van aanvang en einde van het project van Farm Dairy. Het steunverleningsbesluit als zodanig is op 3 maart 1999 genomen.

3. VOORLOPIGE BEOORDELING

17.

Overeenkomstig artikel 6, lid 1, van Verordening (EG) nr. 659/1999 van 22 maart 1999 behelst de beschikking om de formele onderzoeksprocedure in te leiden een samenvatting van de relevante feiten en rechtspunten, een eerste beoordeling van de Commissie omtrent de steunverlenende aard van de voorgestelde maatregel, alsmede de redenen waarom getwijfeld wordt aan de verenigbaarheid ervan met de gemeenschappelijke markt.

3.1. Het bestaan van staatssteun in de zin van artikel 87, lid 1, van het EG-Verdrag

18.

Op grond van artikel 87, lid 1, van het EG-Verdrag zijn steunmaatregelen van de staten of in welke vorm dan ook met staatsmiddelen bekostigd, die de mededinging door begunstiging van bepaalde ondernemingen of bepaalde producties vervalsen of dreigen te vervalsen, onverenigbaar met de gemeenschappelijke markt, voor zover deze steun het handelsverkeer tussen de lidstaten ongunstig beïnvloedt.

19.	Steunmaatregel van de staat: aan deze voorwaarde is voldaan, aangezien de steunmaatregel door de Provincie Flevoland is toegekend.

20.

Steunmaatregel die leidt tot ongunstige beïnvloeding van het handelsverkeer en de mededinging vervalst of dreigt te vervalsen: de zuivelsector staat open voor mededinging op communautair niveau (4) en is derhalve gevoelig voor elke maatregel ten gunste van de productie in een van de lidstaten. In het onderhavige geval was het doel de melk te verwerken in de provincie Flevoland, terwijl de melk voordien voor een deel in België werd verwerkt. Daarom dreigt deze maatregel de mededinging op de markt voor melk en melkproducten te vervalsen.

21.	Maatregel waardoor bepaalde ondernemingen of bepaalde producties worden begunstigd: de steun werd aan één enkele onderneming verstrekt, te weten Farm Dairy.

22.	Om deze redenen komt de Commissie in dit stadium tot de conclusie dat de maatregel in kwestie onder artikel 87, lid 1, van het EG-Verdrag valt en als staatssteun moet worden aangemerkt.

3.2. Het kwalificeren van de maatregel als onrechtmatige steun

23.	Aangezien de steun is toegekend en uitbetaald zonder vooraf te zijn aangemeld, gaat het om onrechtmatige steun in de zin van artikel 1, punt f) van Verordening (EG) nr. 1659/1999.

3.3. Voorlopige beoordeling van de verenigbaarheid van de steun

24.

De Nederlandse autoriteiten hebben de steun op tweeërlei wijze gerechtvaardigd. Aanvankelijk, dat wil zeggen bij het toekennen van de steun, werd aangegeven dat het om investeringssteun ging, die binnen het kader van het EPD Flevoland zou moeten vallen (zie hierboven). Vervolgens, nadat de Europese Commissie had aangegeven dat op deze basis geen financieringsbijdrage zou worden verstrekt, hebben de autoriteiten van de Provincie Flevoland deze investeringssteun omgezet in een schadevergoeding voor de geleden verliezen als gevolg van het niet toekennen van de steun. Het voorlopige onderzoek van de steunmaatregel in het onderhavige besluit zal dan ook in drie onderdelen worden opgesplitst: onderzoek naar de verenigbaarheid van de steun als investeringssteun (3.3.1.), als schadevergoeding (3.3.2.) en onderzoek naar eventuele andere rechtsgrondslagen (3.3.3.).

3.3.1. Investeringssteun

25.

De Commissie heeft de maatregelen onderzocht in het licht van de regelgeving die van toepassing was op het moment waarop de maatregel werd toegekend, dat wil zeggen op 3 maart 1999. In dit geval gaat het om de kaderregeling inzake staatssteun voor investeringen voor de verwerking en de afzet van landbouwproducten (5) (hierna „de kaderregeling” genoemd).

26.

Krachtens punt 3, onder b), van de kaderregeling wordt investeringssteun ten behoeve van investeringen als genoemd in punt 1.2, tweede en derde streepje, van de bijlage bij Beschikking 94/173/EG van de Commissie geacht onverenigbaar te zijn met de gemeenschappelijke markt. Daarnaast worden investeringen die op grond van punt 2 van diezelfde bijlage zijn uitgesloten, eveneens geacht onverenigbaar te zijn met de gemeenschappelijke markt indien niet wordt voldaan aan de daarin genoemde bijzondere voorwaarden.

27.

In het onderhavige geval is punt 2.3 van Beschikking nr. 94/173/EG van belang, waarin het volgende wordt bepaald:

„In de sector koemelk en koemelkprodukten komen de volgende investeringen niet voor bijstand in aanmerking:

—

[…]

—	investeringen met betrekking tot de volgende producten: boter, weipoeder, melkpoeder, butteroil, lactose, caseïne en caseïnaten,

—

investeringen voor de bereiding van verse producten en kaas, behalve producten die in belangrijke mate innoverend inspelen op de ontwikkeling van de vraag, producten waarvoor is aangetoond dat de capaciteit ontoereikend is en dat er daadwerkelijk afzetmogelijkheden voor die producten bestaan, en producten die volgens de in de Gemeenschapsvoorschriften omschreven traditionele of biologische methoden worden bereid.

De bovenstaande beperkingen gelden niet voor de volgende investeringen, voor zover zij niet leiden tot een uitbreiding van de capaciteit:

—	investeringen met het oog op aanpassing aan de sanitaire voorschriften van de Gemeenschap,

—	investeringen op het gebied van milieubescherming.”

28.

Hieruit volgt dat, a priori, een investeringssteun voor de bereiding van verse produkten zoals de steun die hier onderzocht wordt, niet verenigbaar zou zijn met de gemeenschappelijke markt, tenzij deze investering in aanmerking zou komen voor de toepassing van één van de uitzonderingen vermeld in punt 2.3 van de bijlage bij Beschikking 94/173/EG.

29.

In dit stadium beschikt de Commissie niet over voldoende elementen op basis waarvan kan worden geconcludeerd dat de door Farm Dairy gedane investeringen voldoen aan een van de bovengenoemde voorwaarden, waardoor op hen het verbod inzake investeringssteun niet van toepassing zou zijn. Met name is niet duidelijk of er bij de productie in belangrijke mate sprake is van innovatie, in overeenstemming met de ontwikkelingen aan de vraagzijde, of er onvoldoende capaciteit is dan wel of er reële of effectieve afzetmogelijkheden bestaan.

30.

De Commissie merkt op dat de Nederlandse autoriteiten in de briefwisseling niet hebben aangegeven dat aan deze voorwaarden was voldaan. Integendeel, uit de door de Nederlandse autoriteiten overgelegde documentatie blijkt dat het productieproces niet innoverend is (zie nota van het ministerie van Landbouw van 14 december 1998, die als bijlage is gevoegd bij de brief van Nederland aan de Commissie van 29 november 2005). Daarom plaatst de Commissie in dit stadium twijfels bij de verenigbaarheid van de maatregel in kwestie met de regelgeving inzake investeringssteun.

31.

Overigens heeft de Commissie de steun nagekeken in het licht van artikel 3, d) van de vermelde richtlijnen, die aangeven dat de Commissie per geval moet onderzoeken in hoeverre een steunmaatregel die op grond van deze richtsnoeren en dienstige maatregelen moet worden uitgesloten maar in beginsel wel voor communautaire medefinanciering op grond van Verordening 2328/91 (6) in aanmerking komt. Uit de brief die door de Commissie aan Nederland opgestuurd werd op 25 juni 1999 volgt dat het project niet gefinancierd kon worden door middel van het EPD. Bijgevolg is de Commissie in dit stadium van mening dat de uitzonderingen vermeld in punt 3, d) van vermelde kaderregeling niet van toepassing zijn op de onderhavige maatregel.

3.3.2. Vergoeding van de geleden schade als gevolg van het niet toekennen van de steun

32.

De Nederlandse autoriteiten hebben aangegeven dat de steun is verleend in de vorm van een vergoeding voor de geleden schade als gevolg van de door de overheid gemaakte fout, aangezien zij de steun in eerste instantie had toegekend, terwijl later bleek dat die steun onrechtmatig en misschien onverenigbaar was.

33.

Het Hof heeft geoordeeld dat de betaling van schadevergoeding niet als steun kan worden aangemerkt (7). Het Hof heeft zich daarbij gebaseerd op het feit dat overheidssteun en schadevergoeding een verschillend rechtskarakter dragen. Daarom levert de betaling van een schadevergoeding de begunstigde daarvan in beginsel geen voordeel op, omdat het eenvoudigweg gaat om compensatie voor een door hem genoten recht.

34.

In onderhavig geval kan moeilijk worden beweerd dat de begunstigde recht op steun heeft, aangezien dit vermeende recht reeds vanaf het begin zijn grondslag vond in een onrechtmatige gedraging van de lidstaat. Uit constante jurisprudentie blijkt namelijk dat gezien het dwingende karakter van de door de Commissie op grond van artikel 88 van het EG-Verdrag uitgevoerde controle op staatssteun, ondernemingen die staatssteun genieten in beginsel alleen een gewettigd vertrouwen in de rechtmatigheid van die steun mogen hebben indien deze is verleend met inachtneming van de in genoemd artikel vastgestelde procedure. Normaal gesproken mag van een serieuze deelnemer aan het economisch verkeer namelijk worden verwacht dat hij in staat is zich ervan te vergewissen dat deze procedure is nageleefd (8).

35.

In dezen is het eveneens van belang op te merken dat het verlenen van steun in de vorm van een schadevergoeding zou betekenen dat het verbod op het toekennen van steun zonder goedkeuring door de Commissie zou worden omzeild. Dit wordt overigens bevestigd door het feit dat op het moment dat de Provincie Flevoland aangaf dat de steun in kwestie zou worden toegekend in het kader van een vergoeding voor de door de overheid gemaakte fout, zij zich terdege bewust was van het feit dat de steun vóór toekenning daarvan ter goedkeuring aan de Commissie had moeten worden voorgelegd.

36.	De Commissie plaatst dan ook haar twijfels bij de vraag of het verlenen van het predicaat schadevergoeding een afdoende rechtvaardiging vormt om te concluderen dat de onderhavige maatregel niet als steun moet worden aangemerkt.

3.3.3. Andere rechtsgrondslagen op grond waarvan de steun verenigbaar zou zijn

37.

Nu de Nederlandse autoriteiten geen andere rechtsgrondslagen hebben aangevoerd ten behoeve van het onderzoek en het eventueel goedkeuren van de aan Farm Dairy toegekende maatregel, kan in dit stadium niet worden uitgesloten dat de voorgenomen steun als exploitatiesteun moet worden aangemerkt, anders gezegd steun die erop gericht is de onderneming te vrijwaren van de kosten die zij zelf normaliter voor het dagelijks beheer of de normale bedrijfsvoering had moeten dragen. Dergelijke steun moet in beginsel als onverenigbaar met de gemeenschappelijke markt worden beschouwd.

38.

Op basis van het thans voorliggende dossier beschikt de Commissie niet over informatie op grond waarvan zij kan beoordelen of de steun verenigbaar is met andere op het moment van de steunverlening geldende richtsnoeren of kaderregelingen. De Commissie herinnert er in dit opzicht aan dat het aan de betrokken lidstaat is om in het kader van diens samenverwerkingsverplichting jegens de Commissie alle informatie te verstrekken aan de hand waarvan deze laatste kan verifiëren of is voldaan aan de voorwaarden op grond waarvan deze lidstaat zou mogen afwijken van de relevante regelgeving (9).

4. BESLUIT

39.

Gelet op bovenstaande overwegingen verzoekt de Commissie Nederland in het kader van de procedure van artikel 88, lid 2, van het EG-Verdrag binnen een maand na de datum van ontvangst van deze brief zijn opmerkingen kenbaar te maken en alle informatie te verstrekken die van nut kan zijn voor de beoordeling van de maatregel. Zij nodigt uw autoriteiten uit onmiddellijk een kopie van deze brief aan de mogelijke begunstigde van de steun te doen toekomen.

40.	De Commissie herinnert Nederland aan de opschortende werking van artikel 88, lid 3 van het EG-Verdrag en verwijst naar artikel 14 van Verordening (EG) nr. 659/1999 van de Raad, waarin is bepaald dat iedere onrechtmatig verleende steun van de begunstigde kan worden teruggevorderd.

41.

De Commissie attendeert Nederland er hierbij op dat zij de betrokkenen op de hoogte zal brengen door middel van de bekendmaking van deze brief en een samenvatting daarvan in het Publicatieblad van de Europese Unie. Alle bovengenoemde betrokkenen zullen in de gelegenheid worden gesteld binnen een maand na de datum van die bekendmaking hun opmerkingen kenbaar te maken.”

(1) UL C 29, 2.2.1996, str. 4.

(2) UL L 218, 6.8.1991, str. 1.

(3) SES, 14. januar 1997, Španija proti Komisiji, C-169/95, ECR/Zbirka I-135.

(4) Op grond van jurisprudentie van het Hof van Justitie vormt een verbetering van de concurrentiepositie van een onderneming als gevolg van staatsteun over het algemeen een bewijs voor het feit dat sprake is van concurrentievervalsing ten opzichte van andere ondernemingen die een dergelijke steun niet hebben ontvangen (Zaak C - 730/79, Jur. 1980, blz. 2671, punten 11 en 12).

(5) PB C 29 van 2.2.1996, blz. 4.

(6) PB L 218 van 6.8.1991, p. 1.

(7) HvJ, 27.9.1988, Asteris AE vs. Helleense Republiek en EEG, gevoegde zaken 106-120/87, Jur. 1988, blz. 5515.

(8) HvJ, 14 januari 1997, Spanje/Commissie, zaak C-169/95, Jur. blz. I-135.

(9) Arrest van het Gerecht van 15 juni 2005, Regione autonoma della Sardegna/Commissie, T-171/02, Jur. blz. II-2123, punt 129.

16.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 87/14

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 87/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„PARMIGIANO REGGIANO“

ES št.: IT-PDO-0317-0016-26.7.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalne zahteve
—		Drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Sprememba(-e)

3.1 Opis:

Natančneje se opišejo značilnosti končnega proizvoda.

Podrobneje se opiše način hranjenja krav, ki proizvajajo mleko za proizvodnjo sira ZOP „Parmigiano Reggiano“, da bi se jasneje določili elementi, ki se nadzorujejo.

3.2 Metoda pridobivanja

Natančneje se določi dovoljena in nedovoljena krma za prehrano krav mlekaric.

Shranjevanje kakršne koli silirane krme v vzrejnem obratu je prepovedana, da prepreči tveganje okužbe, do katere bi lahko prišlo tudi preko tal in krme. Predvideno je, da morebitna vzreja goveda za meso poteka v prostorih, ki so ločeni od prostora za vzrejo živine za proizvodnjo mleka.

Uvedejo se določila glede velikosti kotlov in njihove uporabe, ki zagotavljajo tradicionalno rabo in navade, da bi se ohranila obrtniški način proizvodnje in povezanost z ozemljem. Uvede se možnost ponovne uporabe 15 % kotlov sirarne za ponovno sirjenje, kar je utemeljeno s posebnimi tehnično-izvajalnimi pogoji proizvodnega ozemlja ZOP „Parmigiano Reggiano“. Ta nova določba je namenjena reševanju problema povečanja laktacije krav mlekaric, ki se pojavi zaradi laktacijske krivulje; na ta način se omogoča sirarnam boljši izkoristek večje količine mleka brez dodatnega nameščanja novih kotlov ali novih struktur. 15 % povečanje kotlov je v skladu s povprečnim povečanjem mlečne proizvodnje.

Odstranjeno je sklicevanje na vroči žig, saj uporaba odprtega ognja v zorilnicah, po veljavni zakonodaji, ni dovoljena.

3.3 Označevanje

Za zagotavljanje pristnosti in za pravilno identifikacijo sira „Parmigiano Reggiano“, ki se na trg sprosti že zapakiran, nariban in v kosih, se vpelje specifično pravilo za etikete: na zgornjem delu etikete je slika kosa sira iz koluta sira „Parmigiano Reggiano“ in nož za rezanje sira, na spodnjem delu pa napis „PARMIGIANO REGGIANO“.

Odstrani se zahteva po zapisu „Parmigiano Reggiano o CFPR“ na dodani kazeinski ploščici. Ta odstranitev bo omogočala uporabo tudi drugačnih zapisov, kot je „Consorzio del Formaggio Parmigiano Reggiano“, ali uporabo skupne oznake.

Uvede se naziv „prima stagionatura“ (prvo zorenje) kot ekvivalent za drugo kategorijo ali „mezzano“ (srednje zrel).

3.4 Nacionalne zahteve

V proizvodni standard se vnese sklicevanje na odlok predsednika ministrskega sveta z dne 4. novembra 1991, ki je bil že veljaven in se je izvajal.

3.5 Drugo

Predvidi se, da se razrez in pakiranje obvezno izvajata na območju porekla zaradi zagotavljanja kakovosti in sledljivosti. V skladu s smernicami, ki jih navaja Sodišče v razsodbi z dne 25. junija 2002 (C-66/00) ter v razsodbi z dne 20. maja 2003 (C-469/00), je za zaščito potrošnikov edini pravi ukrep za zagotavljanje pristnosti sira „Parmigiano Reggiano“, ki se na trgu pojavlja v zapakiranih kosih, pakiranje na samem območju porekla. To pa zaradi tega, ker na kosih brez skorje ni identifikacijske oznake proizvoda, ki jo sestavljata oznaka porekla in oznaka izbora, drugače vidna na celem kolutu, na veliko kosih s skorjo pa ne; skratka za zagotavljanje pristnosti zapakiranega proizvoda in s tem tudi popolne sledljivosti. Glede kakovosti pa se pri odpiranje koluta siru odvzame zaščito, ki jo daje skorja, saj je izredno suha in je tako odličen izolator navzven. Skorja ščiti sir pred nevarnostjo dehidracije, oksidacije, prepuščanja vlage (transudacije) in taljenja maščobnega deleža ter preprečuje širjenje plesni. Razrezane kose je treba čim hitreje po odprtju koluta, vakuumsko zapakirati v kontroliranem okolju, po določenih postopkih in pod nadzorom strokovnega osebja, da bi se izognili nepopravljivim spremembam.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PARMIGIANO REGGIANO“

ES št.: IT-PDO-0317-0016-26.7.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Naziv

„Parmigiano Reggiano“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda (Priloga II)

Skupina 1.3

Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Parmigiano Reggiano“ je trdi sir, iz kuhanega testa, ki zori počasi, pridelan iz surovega kravjega mleka, delno posnetega na površju. Mleko ne sme biti izpostavljeno termičnim obdelavam in mora biti pridobljeno od krav mlekaric, hranjenih s krmo iz območja porekla. Zorenje traja najmanj 12 mesecev. „Parmigiano Reggiano“ se lahko prodaja v celih kolutih, v kosih ali nariban.

„Parmigiano Reggiano“ ima naslednje značilnosti:

—	je valjaste oblike z rahlo izbočenim ali skoraj ravnim krajcem, ploskvi sta ravni, z rahlo dvignjenim robom;

—	mere: premer ravnih ploskev je od 35 do 45 cm, višina krajca pa od 20 do 26 cm;

—	najmanjša teža koluta: 30 kilogramov;

—	zunanji videz: skorja je naravne slamnate barve;

—	debelina skorje: približno 6 mm;

—	barva testa: od rahlo slamnate do slamnate barve;

—	značilni vonj in okus testa: dišeč, nežen, polnega vendar ne ostrega okusa;

—	zgradba testa: drobnozrnata, z značilnim luskastim lomljenjem;

—	maščoba v suhi snovi: najmanj 32 %.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Kravje mleko, sol, telečje sirilo.

Mleko mora biti mleko krav, vzrejenih na omejenem geografskem območju.

Uporaba dodatkov ni dovoljena.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Osnovna prehrana krav je krma iz omejenega geografskega območja ter je količinsko in kakovostno določena.

Najmanj 75 % suhe snovi mora biti proizvedenih znotraj geografskega območja.

Najvišja vsebnost krme je 50 % suhe snovi v obroku.

Uporaba silirane krme je prepovedana.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vzreja krav mlekaric za proizvodnjo mleka za „Parmigiano Reggiano“ mora potekati na opredeljenem geografskem območju.

Proizvodnja in predelava mleka se morata odvijati na opredeljenem geografskem območju. Mleko večerne in jutranje molže se v skladu s proizvodno specifikacijo predaja v sirarne surovo in nepredelano. Jutranje mleko se pretoči v bakrene kotle, kjer se pomeša z večernim mlekom, delno posnetim na površju. Mleku se doda avtohtona sirotka za sirjenje. Uporaba izbranih encimov ni dovoljena. Koagulacija, ki se sproži zgolj z uporabo telečjega sirila, sledi rezanje sesirjenega mleka in kuhanje. Po sedimentaciji se sirno maso vloži v posebne modele za oblikovanje kolutov. Sledi označevanje. Po nekaj dnevih se postopek nadaljuje s soljenjem v solnici, kateremu sledi zorenje, ki traja najmanj 12 mesecev.

Najkrajše obdobje zorenja je 12 mesecev in mora potekati na opredeljenem geografskem območju.

Po koncu tega obdobja zorenja je na vrsti strokovno preverjanje za ugotavljanje skladnosti s proizvodno specifikacijo.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

„Parmigiano Reggiano“ se lahko prodaja v celih kolutih, v kosih ali nariban.

Za zaščito potrošnikov in za zagotavljanje pristnosti sira „Parmigiano Reggiano“, ki se na trgu prodaja zapakiran, nariban ali v kosih, morajo biti ribanje in kosanje sira ter pakiranje proizvoda izvedeni na opredeljenem geografskem območju. Ta ukrep je nujen za zagotavljanje porekla pakiranega proizvoda, saj identifikacijske oznake „Parmigiano Reggiano“, ki je vidna na celem kolutu, ni ali ni vidna pri naribanemu siru in siru v kosih. Poleg tega tudi za zagotovilo, da so kosi zapakirani v kratkem času po razkosanju, kar preprečuje dehidracijo, oksidacijo ali izgubo osnovnih organoleptičnih lastnosti sira „Parmigiano Reggiano“. Odpiranje koluta odvzame siru naravno zaščito, ki mu jo daje skorja, saj je izredno suha in je tako odličen izolator.

Pakiranje kosov sira „Parmigiano Reggiano“ je dovoljeno v obratih, kjer se kosi pripravijo.

Ribanje sira je dovoljeno zgolj za cele kolute, ki imajo zaščiteno označbo porekla „Parmigiano Reggiano“, pakiranje mora biti izvedeno takoj, brez kakršne koli obdelave in brez dodatkov, ki bi spreminjali obstojnost in izvorne organoleptične značilnosti.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Vsak kolut sira „Parmigiano Reggiano“ mora imeti naslednje identifikacijske oznake: točkovni zapis „Parmigiano Reggiano“, ki je skupaj z matično številko proizvajalca, letnico in mesecem proizvodnje s posebnimi matricami (žigosnimi trakovi) vtisnjen na površino oboda, ovalni žig z zapisom „Parmigiano Reggiano Consorzio Tutela“, kazeinska ploščica z identifikacijskimi šiframi koluta, za kolute druge kategorije pa še dodaten identifikacijski znak.

Identifikacijski znak sira „Parmigiano Reggiano“, ki se na trgu prodaja zapakiran, nariban ali v kosih, ima na zgornji strani sliko kosa sira iz koluta „Parmigiano Reggiano“ in noža za rezanje sira, na spodnjem delu pa napis „PARMIGIANO REGGIANO“. Ta oznaka je obvezna sestavina etikete, narejena z uporabo tehnik, ki jih je Konzorcij opredelil v posebnem dokumentu.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Opredeljeno geografsko območje zajema ozemlja pokrajine Bologna na levem porečju reke Reno, Mantovo na desnem porečju reke Pad, Modeno, Parmo in Reggio nell’Emilia.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Posebnost geografskega območja

Pri naravnih dejavnikih so pomembne predvsem značilna sestava prsti opredeljenega geografskega ozemlja, vse od apeninskega gorskega grebena do reke Pad, ter podnebne razmere, ki neposredno vplivajo tako na rastlinsko sestavo kot na posebno fermentacijo proizvoda. Človeški dejavniki pa so, poleg zgodovinske pomembnosti sira za lokalno gospodarstvo, tudi posebni postopki pridelave sira „Parmigiano Reggiano“, sad tradicionalne sirarske obrti, uveljavljene v preteklih stoletjih na zadevnem proizvodnem območju, ki se je zvesto in vztrajno prenašala z lokalnimi običaji.

5.2 Posebnost proizvoda

Posebna značilnost sira „Parmigiano Reggiano“ je struktura testa, ki je drobnozrnata, z značilnim luskastim lomljenjem, testo je prijetnega vonja in nežnega, polnega, vendar ne preostrega okusa, je izredno topljiv in zlahka prebavljiv.

Na te lastnosti vplivajo posebnosti ter kriteriji izbora mleka, ki se dnevno zbira v bakrenih kotlih, kjer se sesiri s pomočjo telečjega sirila z visoko vsebnostjo himozina, ter seveda soljenja v slanici in dolgega obdobja zorenja.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO)

Posebne kemično fizikalne in mikrobiološke lastnosti mleka, ki zagotavljajo značilnosti in kakovost sira „Parmigiano Reggiano“, so take predvsem zaradi prehrane krav mlekaric, saj se prehranjujejo s krmo iz območja porekla, strogo pa je izključena uporaba silirane krme.

Najkrajše obdobje zorenja je 12 mesecev in se mora odvijati v opredeljenem geografskem območju zaradi posebnih podnebnih razmer, saj tako proizvod v postopku predelave mleka preko posebnih encimskih postopkov dobi posebne značilnosti sira „Parmigiano Reggiano“.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

—	na naslednji povezavi www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE (Reg CE 510/2006)“

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

16.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 87/20

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 87/07

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9

„BITTO“

št. ES: IT-PDO-117-1502-02.08.2006

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Spremenjena postavka v specifikaciji proizvoda

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezava
—		Označevanje
—		Nacionalni pogoji
—		Drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, ki ne zahteva spremembe objavljenega enotnega dokumenta (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Sprememba (-E)

3.1 Opis proizvoda

V členu 3 je treba opredeliti krmo govedi na pašniku in jo dopolniti z največ 3 kg suhe snovi na dan poleg soli in „pomožne“ krme na osnovi sena s stalnega pašnika. Takšna dopolnitev je potrebna zaradi izpolnjevanja zahtev proizvajalcev, ki so v težkem položaju zaradi spremenjenih pogojev na planinskih pašnikih in genetskih značilnosti živine, ki se pase na planini. Sam pašnik ne more vedno zagotavljati dobrega počutja živali. V tem členu je določeno, da se uporablja surovo mleko; pri tem gre izključno za spremembo oblike, ker sedanja specifikacija proizvoda ne predvideva nobene obdelave po molži, zato gre pri tem že za „surovo mleko“.

Razen tega je treba zvišati maksimalno višino sira z 10 na 12 cm. Takšno zvišanje je utemeljeno s proizvodnimi metodami, ki zaradi močne povezave s tradicionalnimi postopki ne omogočajo proizvodnje povsem enake oblike sira, temveč se ta v določeni meji spreminja. Razen tega je treba natančno opredeliti, da je določitev razlike v višini oboda hlebca sira „BITTO“ (8–12 cm) v skladu s podatki, ki so navedeni v zgodovinskih dokumentih, v katerih je navedena maksimalna višina ravno 12 cm.

3.2 Geografsko območje

V zvezi s členom o območju izvora je določeno, da zahtevana sprememba vsebuje združitev proizvodnega območja mleka na treh planinskih pašnikih z imeni Varrone, Artino in Lareggio, ki ležijo v pokrajinah Bergamo in Lecco. Ti planinski pašniki so bili v prvotni sestavi pomotoma izpuščeni. Obseg teh proizvodnih površin je minimalen, ker znaša manj kot 1 % sedanje proizvodne površine, njihovo geografsko homogenost pa zagotavljajo značilnosti kamnin, nadmorska višina in izpostavljenost dodanih planinskih pašnikov, ki so enake kot značilnosti površin, ki so že vključene v proizvodno območje. Pašniška vegetacija je zato povsem enaka vegetaciji na prvotno navedenem proizvodnem območju.

3.3 Način pridobivanja

Namen te spremembe je omogočiti uporabo avtohtonih startnih kultur; ta tehnološko inovativna praksa prispeva k izboljšanju postopka izdelave sira, zmanjšanju števila nepravilnosti, zagotavljanju zdravosti izdelka in hkrati ohranjanju značilnih lastnosti, ki so izraz povezanosti z območjem. Med dejavniki, ki vplivajo na postopek izdelave sira, so tudi mikrobiološki faktorji, ki imajo bistveno vlogo pri proizvodnji in zorenju sira. Uporaba surovega mleka za izdelavo sira je za sir Bitto in za značilne sire nasploh prednost, vendar lahko hkrati postane glavna pomanjkljivost, če je mikrobiološka kakovost mleka slabša zaradi pomanjkanja mlečnih bakterij ali zaradi prisotnosti škodljivih mikroorganizmov. Vzrok za šibko fermentiranje mleka je lahko temeljito čiščenje in higiena v različnih fazah proizvodnje (molža, prevoz mleka, posode in prostori za predelavo) ter v uporabi kovinskih ali plastičnih posod in orodij namesto lesenih. Ti postopki po eni strani rešujejo probleme higiensko sanitarne narave, po drugi strani pa mleko zaradi manjšega števila mikroorganizmov vsebuje manj mlečnih bakterij. Vzrok za prisotnost v mleku mikrobne flore, ki preprečuje nastanek sira in jo včasih najdemo v alpskem mleku, je v slabih proizvodnih pogojih, predvsem v primeru zelo deževnih poletij. Pri sirih iz surovega mleka cepljenje prispeva k „obvladovanju“ fermentacijskih postopkov pri pridobivanju sira in tako zmanjšuje pojav nepravilnosti v siru. To zagotavlja pravilne pogoje kisanja in čiščenja sirotke (brez tega bi v siru ostalo preveč sirotke in bi se pozneje pojavila luknjičavost ter neprijeten, tj. nezaželen vonj), hkrati pa je s tem zagotovljen enakomeren razvoj različnih vrst mlečnih mikrobov, ki se nahajajo v surovini (ti so udeleženi v postopku zorenja in zagotavljajo značilnost izdelka). V primeru značilnih sirov je zelo pomembna uporaba kultur, ki se izolirajo in odberejo iz mikroflore, značilne za vsak posamezen sir. Na ta način je mogoče ohraniti tipične lastnosti, po katerih se ti proizvodi odlikujejo, izboljšati njihovo kakovost in preprečiti, da bi jih skrčili na standardizirane, vendar neizrazite izdelke povprečnega okusa in brez posebnih značilnosti. Consorzio di Tutela (Konzorcij za nadzor) je leta 1999 v sodelovanju s CNR – ISPA iz Milana začel izvajati raziskave, namenjene poglabljanju znanja o mikroflori, po kateri se sir Bitto odlikuje, ohranitvi biotske raznovrstnosti mikrobov in lastnosti, ki jih ta daje izdelku, in izboljšanju kakovosti. Z leti so izolirali in proučili seve mlečnih bakterij in enterokokov. Na delu tako določenih sevov so opravili dodatne analize, da bi ocenili njihove fiziološke, biokemične in metabolične značilnosti ter sirarske sposobnosti. Z masovnim razmnoževanjem avtohtonih sevov bakterij so pridobili izbrana cepljenja, ki z vnašanjem v surovo mleko ne omejujejo naravne mikroflore v mleku, ampak ustvarjajo ugodnejše pogoje za njen razvoj in hkrati zagotavljajo ohranjanje senzoričnih lastnosti sira.

3.4 Označevanje

Za to, da bi potrošnikom posredovali podrobnejše informacije in hkrati pospešili takojšnjo prepoznavnost proizvoda, je treba opisati identifikacijski znak zadevne ZOP, ki je bil v veljavni specifikaciji proizvoda samo priložen, in uvesti priložitev okrogle papirne etikete. Ta etiketa poleg napisa „Bitto“, ki se večkrat ponavlja na robu, vsebuje logotip Skupnosti in imena podjetij, posestev, kmetij, firm in zasebnih blagovnih znamk, ki ne smejo hvaliti proizvoda ter potrošnika ne smejo zavajati. Možnost navedbe imena planinskega pašnika, na katerem je bil sir proizveden, je bila uvedena zaradi povečanja vrednosti sira, ki ga pridobivajo proizvajalci, ki pod slabimi in težkimi delovnimi pogoji na planinskih pašnikih proizvodnega območja sira Bitto (dostopnost do pašnikov in stavb ni vedno lahka, skromne kmetijske stavbe, tradicionalna oprema, močan vpliv vremenskih pogojev na rejo in sirarstvo) prostovoljno uporabljajo način pridobivanja z velikim tveganjem in možnimi izgubami proizvoda. S povečanjem vrednosti proizvoda je mogoče kriti večja tveganja, ki jih prevzemajo proizvajalci.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„BITTO“

Št. ES: IT-PDO-117-1502-02.08.2006

ZGO ZOP ( X )

1. Ime:

„Bitto“

2. Država članica ali tretja država:

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda (kot v Prilogi II)

Razred 1.3 –

Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Sir iz polnomastnega surovega kravjega mleka tradicionalnih pasem območja, lahko z dodatkom surovega kozjega mleka v količini, ki ne presega 10 %, s srednje dolgim in dolgim zorenjem, v obliki pravilnega valja z ravno površino, konkavnim obodom hlebca z ostrimi robovi. Premer ploskev je od 30 do 50 cm, višina oboda hlebca je 8–12 cm, teža pa od 8 do 25 kg. Zunanjost je svetlo rumene barve, ki z zorenjem postane intenzivnejša, debelina skorje je od 2 do 4 milimetre. Sredica ima kompaktno strukturo in redke luknjice velikosti očesa jerebice. Glede na trajanje zorenja je sredica spremenljive barve od bele do svetlo rumene, okus je sladek in prijeten ter z zorenjem postane bolj močan. Z dodatkom kozjega mleka postane značilna aroma še močnejša. Sir vsebuje najmanj 45 % suhe snovi, vlažnost 70 dni starega sira pa znaša 38 %. Sir se pridobiva na tradicionalen način, ki izhaja iz značilnosti okolja, in sicer v obdobju od 1. junija do 30. septembra.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Surovo kravje mleko, največ 10 % surovega kozjega mleka, telečje sirilo, sol, avtohtoni encimi.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Krmo za krave sestavlja trava s planinskih pašnikov na območju, navedenem v točki 4. Zaradi ohranitve primerne ravni zdravja živali so za krave mlekarice dovoljeni dodatki k paši v maksimalni količini 3 kg suhe snovi na dan, in sicer v obliki naslednjih živil: koruza, ječmen, pšenica, soja, melasa v količini, ki ne presega 3 %. Dovoljena je uporaba soli za pašnike. Samo v nujnih primerih, to je ob izrednih vremenskih razmerah, ki ne omogočajo paše (npr. sneg, toča), je dovoljeno krmljenje samo s pomožno krmo iz sena s stalnega pašnika, katere količina ne sme presegati 5 % in je omejeno na čas do ponovne vzpostavitve normalnih pogojev.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Postopki pridobivanja in obdelave mleka ter zorenja sira Bitto morajo potekati na območju proizvodnje sira, kot je določeno v točki 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Po najmanj enoletnemu zorenju se proizvod lahko uporablja kot ribani sir.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Sir „Bitto“ z zaščiteno označbo porekla je treba pred oddajo v prodajo in po končanem zorenju označiti z oznako, ki mora biti vžgana v obod. Oznaka je sestavljena iz napisa „Bitto“, pri čemer je črka „B“ delno čitljiva in je dopolnjena s sliko stiliziranega hlebca sira, ki mu manjka ena rezina. Manjkajoči del hlebca sestavlja začetnico „V“ za Valtellina. Hlebec sira ponazarja proizvod. Črka B je podoba sira, preostali napis ITTO pa je izpisan v formatu „times regular“, razširjen na 113,94 %.

Za zagotovitev istovetnosti proizvoda je dovoljeno na ploskve celih hlebcev nalepiti papirno okroglo nalepko, ki je primerna za živila.

Premer okrogle nalepke je približno 30 cm. Sestavljen je iz zunanje obrobe z rdečo podlago, napisa BITTO v rumeni barvi, ki se po obodu večkrat ponovi, in logotipa Skupnosti za zaščiteno označbo porekla primerne velikosti ter v izvirnih barvah in črkah.

Notranji krog v rumeni barvi zraven zunanje rdeče obrobe se lahko uporablja za navedbo elementov, ki jih predvideva veljavna zakonodaja, in navedbo imen podjetij, posestev, kmetij, firm in zasebnih blagovnih znamk, ki ne smejo hvaliti proizvoda ter potrošnika ne smejo zavajati.

Proizvajalci, ki v skladu s Specifikacijo proizvodnje krmijo krave mlekarice izključno s travo s planinskih pašnikov na območju, določenem v točki 4, brez dodajanja dodatkov razen soli za pašnike in pomožne krme iz sena s stalnega pašnika v količini pod 20 %, in ki začnejo s predelavo mleka v tridesetih minutah po koncu molže, smejo uporabljati žig, ki vsebuje ime planinskega pašnika, na katerem je bil sir pridobljen. Takšen žig, ki se plitvo vtisne na obod hlebca v fazi pridobivanja, vsebuje ime planinskega pašnika v širokem formatu „times“ in mora biti vtisnjen poleg zgoraj navedenih oznak.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Območje porekla mleka, namenjenega predelavi za proizvodnjo sira „Bitto“, zajema celotno ozemlje pokrajine Sondrio, in sicer planinske pašnike območij, ki mejijo na naslednje občine Alta Valle Brembana v pokrajini Bergamo: Averara, Carona, Cusio, Foppolo, Mezzoldo, Piazzatorre, Santa Brigida, Valleve in planinske pašnike, imenovane Varrone, Artino in Lareggio na območjih, ki mejijo na občini Introbio in Premana v pokrajini Lecco.

5. Povezava z geografskim območjem:

5.1 Posebnost geografskega območja

Območje proizvodnje sira Bitto je planinsko ozemlje (70 % površine se nahaja nad 1 500 metri nadmorske višine, manj kot 8 % pa se nahaja pod 500 metri; doline so srednje strme in pobočja so neenakomerna) med alpskim območjem Retiche in Orobie, ki se razteza v smeri od vzhoda proti zahodu. To je vplivalo na podnebje in floro ter na socialni, kulturni in gospodarski razvoj. Višinska razlika pašniške površine se giblje okoli srednje vrednosti približno 486 metrov, kar je dovolj visoko za smotrno uporabo pašnika. Velika višinska razlika je pravzaprav nujen pogoj za izkoriščanje pašnika v primerni fazi zorenja. Zaradi pestrih oblik planinskih pašnikov na proizvodnem območju so ti primerni za sočasno pašo različnih kategorij živine (med drugim tudi za molzne krave in drobnico za pridelavo sira Bitto). Tudi izpostavljenost planšarij je zelo različna in skupaj z lego, višino in vetrovi sestavlja alpsko podnebje, za katerega so ne glede na spremenljivost značilne velike toplotne razlike, suh zrak, močna osončenost in obilje poletnih padavin. Skoraj za vse pašnike je značilna kisla prst, ki ni preveč globoka in se nahaja na silikatnem substratu (gneiss) ter mikatnem, talkastem in glinastem skrilavcu. Prevladujoče botanične vrste so večletnice ali trajnice, za katere je značilna hitra reprodukcija, intenziven razvoj, po rasti so pritlehne in gostorasle, z močno razvitimi koreninami in krošnjo, bogastvom vonjav in so močno odporne na teptanje in grizenje. Velika večina jih spada v družino graminacae, sekundarno tudi v družino composite, leguminose, ombrellifere, chenopodiacae, rosacae itd. Kar zadeva pašo, je alpsko območje tradicionalno razdeljeno na več planšarskih postaj, ki se nahajajo na različnih višinah in legah.

5.2 Posebnost proizvoda

Bitto je sir, ki se proizvaja izključno na alpskem območju iz surovega mleka ene same molže krav in včasih pašne drobnice. Je masten sir z mehko sredico srednje do večje dimenzije, z gladko površino in značilno konkavnim obodom z ostrimi robovi. Sredica ima kompaktno strukturo in redke luknjice velikosti očesa jerebice ter je svetle jantarno rumene barve (ta postane izrazitejša po daljšem zorenju). Trajanje zorenja mora biti najmanj sedemdeset dni, vendar se lahko podaljša tudi na več let, ne da bi se spremenile njegove organoleptične in strukturne značilnosti. Okus sira Bitto je v letu njegove proizvodnje sladek, sredica je mehka in topljiva. Okus postaja z zorenjem bolj izrazit, notranjost bolj suha in v sredici se pojavi rahla zrnatost. Posebne vonjave sira Bitto izvirajo iz različnih vrst trav na pašniku, kjer so se pasle živali, ki dajejo mleko. Z dodatkom kozjega mleka postane značilna aroma tega sira še močnejša.

5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO)

Med različnimi elementi ozemlja, ki imajo pomembno vlogo pri določanju značilnosti sira Bitto, je treba omeniti rastlinsko sestavo pašnika, ki je odvisna od naravnega okolja (prst, podnebje), in od upravljanja sirarne. Pašnik živalim ponuja zelo pestro vegetacijo. Številne tam prisotne rastline vsebujejo veliko število kemičnih substanc, ki imajo lahko v prebavnem in presnovnem procesu živalskega organizma pomembno vlogo, s tem pa tudi pri določanju kvalitativnih značilnosti proizvodov. Hlapljive snovi, ki jih krma vsebuje, se lahko z neposredno absorpcijo prenesejo na mlečno-sirne proizvode preko prebavnega trakta ali preko prebavnih plinov, torej v obtočni sistem, kar daje tem proizvodom značilen vonj in okus. Kaže, da je zlasti vsebnost nekaterih sestavin v mleku, na primer terpenov, tesno povezana s prehrano živali. Naravni planinski travniki, za katere je značilna velika raznolikost vrst in ki so sestavljeni predvsem iz dikotiledonov, imajo veliko število in vsebnost terpenov. Planinski siri so tudi bogatejši s terpeni v primerjavi s siri, pridelanimi v nižini. Poleg tega, ker se terpenska sestava spreminja glede na rastlinske vrste, ki se nahajajo v krmi, sta narava in količina terpenov v mleku (in torej siru) odvisni od rastlinske sestave trav, ki jih živali zaužijejo. Med mikrohranili, ki so najbolj razširjena med travami na pašnikih, so največjo pozornost raziskovalcev pritegnile maščobne kisline; nenasičene maščobne kisline predstavljajo več kot sedemdeset odstotkov vseh maščobnih kislin, ki jih vsebuje trava. Od teh kislin se linolejska kislina pretvori iz nekaterih prebavnih bakterij v cis in trans izomere, del teh pa se nato prenese v mleko.

Sistem vzreje in tehnike predelave so dodatni elementi, ki povezujejo proizvod z ozemljem, na katerem je pridelan. Živali so v obdobju proizvodnje sira Bitto, od 1. junija do 30. septembra, na pašniku, na višjih legah, vedno na prostem (samo na nekaterih sirarnah obstajajo objekti, kamor se živali lahko zatečejo v primeru neugodnih vremenskih razmer). Na kakovost mleka, poleg značilnosti krme, vplivajo tudi pogoji vzreje živali in okolje v širšem smislu. Na vsebnost maščob na primer vplivajo predvsem znatna količina grobih vlaknin v travi, napredna faza laktacije živali in višina. To so dejavniki, ki, razen prvega, s svojim bogastvom tekočega dušika na pašniku prav tako vplivajo na povečano vsebnost dušika. Na rudninsko in vitaminsko vrednost pa poleg razpoložljivosti pabuluma vpliva tudi intenzivnost osončenja. Mleko gre v predelavo neposredno po molži na kraju samem, brez kakršne koli obdelave surovega mleka v skladu s tradicionalnim postopkom, ki se je prenašal iz roda v rod in se še danes uporablja. Neposredna predelava mleka v sir za dolgo hrambo na planinah je bila v preteklosti logična rešitev za „shranjevanje“ mleka in njegovih hranilnih vrednosti; po koncu poletne sezone pa so hlebce odpeljali v dolino. Večji del teh opravil (polnjenje, lomljenje, mešanje in jemanje sira iz posode) se še vedno izvaja ročno: bistvene so izkušnje in spretnost sirarja. Fermentacija, ki poteka na podlagi izvirne mikroflore, skupaj s tehniko proizvodnje omogoča pridelavo edinstvenega končnega proizvoda, ki ga ni mogoče posnemati. Okrogla oblika s konkavnim obodom izhaja iz tradicionalne posode, v katero so hlebec položili potem, ko so ga izvlekli iz posode. Zorenje se začne v alpskih sirarnah, to so običajno podkleteni objekti, ki zagotavljajo stalno temperaturo in primerno stopnjo vlage, in v njih sir zori v naravnih pogojih. Med celotnim trajanjem zorenja je sire treba občasno obračati, čistiti in drgniti.

Sklic na objavo specifikacije:

Ta uprava je sprožila nacionalni postopek za vlogo za spremembo poimenovanja zaščitenega porekla „Bitto“.

Konsolidirano besedilo proizvodne specifikacije je na voljo

—	na spletni strani: www.politicheagricole.it/DocumentiPubblicazioni/Search_Documenti_Elenco.htm?txtTipoDocumento=Disciplinare%20in%20esame%20UE&txtDocArgomento=Prodotti%20di%20Qualit%E0>Prodotti%20Dop,%20Igp%20e%20Stg ali

—	neposredno na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (www.politicheagricole.it) s klikom na „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE (Reg.CE510/2006)“.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2009.087.slv
Uradni list Evropske unije		C 87

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 16. april 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 087/01	Menjalni tečaji eura	1

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 087/02	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta z dne 3. maja 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z varnostjo igrač (88/378/EGS)(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi) ( 1 )	2

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 087/03	Državne Pomoči – Nizozemska Državna Pomoč C 45/2008 (prej NN 97/2005) – Pomoč za Farm Dairy Flevoland Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES	5

2009/C 087/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5403 – Lufthansa/British Midland) ( 1 )	12

2009/C 087/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5479 – LONZA/TEVA/JV) ( 1 )	13

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 087/06	Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	14

2009/C 087/07	Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	20

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3173
JPY	japonski jen	130,70
DKK	danska krona	7,4498
GBP	funt šterling	0,88210
SEK	švedska krona	10,8650
CHF	švicarski frank	1,5100
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,8405
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,883
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	290,79
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7092
PLN	poljski zlot	4,3005
RON	romunski leu	4,1935
TRY	turška lira	2,1162
AUD	avstralski dolar	1,8352
CAD	kanadski dolar	1,6004
HKD	hongkonški dolar	10,2094
NZD	novozelandski dolar	2,2912
SGD	singapurski dolar	1,9810
KRW	južnokorejski won	1 757,28
ZAR	južnoafriški rand	12,1509
CNY	kitajski juan	9,0001
HRK	hrvaška kuna	7,3767
IDR	indonezijska rupija	14 351,98
MYR	malezijski ringit	4,7522
PHP	filipinski peso	62,790
RUB	ruski rubelj	44,1005
THB	tajski bat	46,758
BRL	brazilski real	2,9223
MXN	mehiški peso	17,4346
INR	indijska rupija	65,4370


	(1) Besedilo velja za EGP