ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 75E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 52
31. marec 2009


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

III   Pripravljalni akti

 

SVET

2009/C 075E/01

Skupno stališče (ES) št. 10/2009 z dne 9. januarja 2007, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ( 1 )

1

2009/C 075E/02

Skupno stališče (ES) št. 11/2009 z dne 9. januarja 2009, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 ( 1 )

16

2009/C 075E/03

Skupno stališče (ES) št. 12/2009 z dne 9. januarja 2009, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 ( 1 )

38

2009/C 075E/04

Skupno stališče (ES) št. 13/2009 z dne 9. januarja 2009, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 ( 1 )

58

2009/C 075E/05

Skupno stališče (ES) št. 14/2009 z dne 9. januarja 2009, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT) ( 1 )

67

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


III Pripravljalni akti

SVET

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 75/1


SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 10/2009,

ki ga je sprejel Svet dne 9. januarja 2007

z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 75 E/01)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v Sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ poudarila pomen vzpostavitve notranjega trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Kot ključni ukrep za doseganje tega cilja se je opredelilo izboljšanje regulativnega okvira na ravni Skupnosti.

(2)

Komisija je leta 2003 s Sklepom Komisije 2003/796/ES (4) ustanovila neodvisno svetovalno skupino na področju električne energije in plina, imenovano „Skupina evropskih regulatorjev za električno energijo in plin“ („skupina ERGEG“), da bi olajšala posvetovanje, usklajevanje in sodelovanje med regulativnimi organi v državah članicah ter med temi organi in Komisijo, da bi okrepila notranji trg z električno energijo in zemeljskim plinom. To skupino sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih organov, ustanovljenih v skladu z Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (5) in Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (6).

(3)

Delo skupine ERGEG je od ustanovitve pozitivno prispevalo k notranjemu trgu z električno energijo in plinom. Vseeno sektor na splošno priznava in skupina ERGEG predlaga, da bi se prostovoljno sodelovanje nacionalnih regulativnih organov sedaj odvijalo v okviru strukture Skupnosti z jasnimi pooblastili in s pristojnostjo, da sprejema posamezne regulativne odločitve v številnih posebnih primerih.

(4)

Evropski svet je marca 2007 pozval Komisijo, naj predlaga ukrepe za ustanovitev neodvisnega mehanizma za sodelovanje nacionalnih regulatorjev.

(5)

Na podlagi ocene učinka zahtev v zvezi z viri za osrednji organ je bilo ugotovljeno, da samostojen osrednji organ v primerjavi z drugimi možnostmi zagotavlja vrsto dolgoročnih prednosti. Zato bi bilo treba ustanoviti Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev („Agencija“).

(6)

Agencija bi morala zagotoviti, da so regulativne dejavnosti nacionalnih regulativnih organov v skladu z Direktivo 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (7) in Direktivo 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (7), ustrezno usklajene in po potrebi dopolnjene na ravni Skupnosti. V ta namen je treba zagotoviti neodvisnost Agencije, njene tehnične in regulativne zmogljivosti, preglednost in učinkovitost.

(7)

Agencija bi morala spremljati regionalno sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov v sektorjih za električno energijo in plin, pa tudi izvajanje nalog Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo („ENTSO za električno energijo“) in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin („ENTSO za plin“). Vključenost Agencije bo ključnega pomena pri zagotavljanju, da bo sodelovanje med operaterji prenosnega sistema potekalo na učinkovit in pregleden način, kar bo koristilo notranjemu trgu za elektriko in zemeljski plin.

(8)

Agencija ima pomembno vlogo pri oblikovanju nezavezujočih okvirnih smernic, s katerimi morajo biti usklajeni kodeksi omrežij. Velja tudi, da bi bilo primerno in skladno z namenom Agencije, da sodeluje pri reviziji osnutka kodeksov omrežij (tako pri pripravi kot pri spreminjanju), da bi zagotovili njihovo skladnost z nezavezujočimi okvirnimi smernicami, preden priporoči Komisiji, naj jih sprejme.

(9)

Ustrezno je zagotoviti okvir za sodelovanje nacionalnih regulativnih organov. Ta okvir bi moral olajšati enotno uporabo zakonodaje o notranjem trgu za električno energijo in plin v celotni Skupnosti. V razmerah, ki zadevajo več držav članic, bi morala biti Agencija pooblaščena za sprejemanje posameznih odločitev. Ta pooblastila bi morala pod določenimi pogoji vključevati tehnična vprašanja, način reguliranja infrastrukture za električno energijo in plin, ki povezuje ali bi lahko povezovala vsaj dve državi članici in, kot zadnjo možnost, izvzetja iz pravil notranjega trga za nove povezovalne daljnovode za električno energijo in nove infrastrukture za plin, ki se nahajajo v več kot eni državi članici.

(10)

Ker ima Agencija pregled nad nacionalnimi regulativnimi organi, bi morala svetovati Komisiji v zvezi z vprašanji ureditve trga. Komisijo bi morala tudi obvestiti, če ugotovi, da sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov ne daje potrebnih rezultatov ali da nacionalni regulativni organ, katerega odločitev je kršila smernice, ne upošteva mnenja Agencije.

(11)

Agencija bi morala biti tudi pristojna za sprejemanje nezavezujočih smernic v pomoč regulativnim organom in udeležencem na trgu pri izmenjavi dobrih praks.

(12)

Strukturo Agencije bi bilo treba prilagoditi, da bo ustrezala posebnim potrebam ureditve energetike. Zlasti je treba v celoti upoštevati posebno vlogo nacionalnih regulativnih organov in njihovo neodvisnost.

(13)

Upravni odbor bi moral imeti potrebna pooblastila za določitev proračuna, pregled njegovega izvrševanja, oblikovanje notranjih pravil, sprejetje finančnih predpisov in imenovanje direktorja. Za zamenjavo članov upravnega odbora, ki jih imenuje Svet, bi bilo treba uporabljati sistem rotacije, da se sčasoma zagotovi uravnotežena zastopanost držav članic.

(14)

Agencija bi morala imeti potrebna pooblastila za učinkovito in predvsem neodvisno izvajanje regulativnih dejavnosti. Neodvisnost regulativnih organov ni le ključno načelo dobrega upravljanja, pač pa tudi temeljni pogoj za zagotovitev zaupanja v trg. Zato bi moral odbor regulatorjev – brez poseganja v to, da člani delujejo v imenu nacionalnih organov – delovati neodvisno od kakršnih koli tržnih interesov in ne bi smel zahtevati ali sprejemati navodil od katere koli vlade države članice, Komisije ali drugega javnega ali zasebnega subjekta.

(15)

Če je Agencija pristojna za sprejemanje odločitev, bi morale zainteresirane strani zaradi ekonomičnosti postopka imeti možnost pritožbe odboru za pritožbe, ki bi moral biti del Agencije, vendar neodvisen od njene upravne in regulativne strukture. Zaradi kontinuitete bi moralo biti pri imenovanju članov odbora za pritožbe ali pri podaljšanju njihovega mandata mogoče delno zamenjati člane odbora.

(16)

Agencija bi se morala večinoma financirati iz splošnega proračuna Evropske unije, s pristojbinami in prostovoljnimi prispevki. Zlasti viri, ki jih regulativni organi trenutno zagotavljajo za sodelovanje na ravni Skupnosti, bi morali biti Agenciji še vedno na voljo. Proračunski postopek Skupnosti bi se moral še naprej uporabljati v zvezi z vsemi subvencijami iz splošnega proračuna Evropske unije. Poleg tega bi moralo računovodske izkaze revidirati Računsko sodišče v skladu s členom 91 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8).

(17)

Agencija bi morala zaposlovati visoko strokovno osebje. Zlasti bi morala izkoristiti sposobnosti in izkušnje zaposlenih, ki ji jih bodo začasno dodelili nacionalni regulativni organi, Komisija in države članice. Za zaposlene pri Agenciji bi morali veljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Kadrovski predpisi“ oziroma „Pogoji za zaposlitev“) iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (9) ter pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Evropskih skupnosti za uporabo teh predpisov. Upravni odbor bi moral v soglasju s Komisijo sprejeti potrebne izvedbene ukrepe.

(18)

Agencija bi morala uporabljati splošna pravila v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov organov Skupnosti. Upravni odbor bi moral uvesti praktične ukrepe za zaščito poslovno občutljivih in osebnih podatkov.

(19)

Sodelovanje tretjih držav, ki niso članice Skupnosti, pri delu Agencije bi moralo biti mogoče v skladu z ustreznimi sporazumi, ki jih sklene Skupnost.

(20)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(21)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem smernic, potrebnih za situacije, ko Agencija postane pristojna za sprejemanje odločitev o pogojih dostopa do in obratovalni zanesljivosti čezmejne infrastrukture. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer sodelovanja nacionalnih regulativnih organov na ravni Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Ustanovitev in pravni status

Člen 1

Ustanovitev

1.   S to uredbo se ustanovi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev („Agencija“).

2.   Namen Agencije je na ravni Skupnosti pomagati regulativnim organom iz člena 34 Direktive 2009/…/ES in člena 38 Direktive 2009/…/ES pri opravljanju regulativnih nalog, ki jih le-ti izvajajo v državah članicah ter po potrebi usklajevati njihovo ukrepanje.

3.   Dokler prostori Agencije ne bodo pripravljeni, bo gostovala v prostorih Komisije.

Člen 2

Pravni status

1.   Agencija je organ Skupnosti s pravno osebnostjo.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

3.   Agencijo zastopa njen direktor.

Člen 3

Sestava

Agencijo sestavljajo:

(a)

upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 12;

(b)

odbor regulatorjev, ki izvaja naloge iz člena 14;

(c)

direktor, ki opravlja naloge iz člena 16;

(d)

odbor za pritožbe, ki izvaja naloge iz člena 18.

Člen 4

Vrste aktov Agencije

Agencija lahko:

(a)

izdaja mnenja in priporočila, naslovljena na operaterje prenosnih sistemov;

(b)

izdaja mnenja, naslovljena na regulativne organe;

(c)

izdaja mnenja in priporočila, naslovljena na Komisijo;

(d)

sprejema posamične odločitve v posebnih zadevah iz členov 7, 8 in 9.

POGLAVJE II

Naloge

Člen 5

Splošne naloge

Agencija lahko na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo poda Komisiji mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na namen, za katerega je bila ustanovljena.

Člen 6

Naloge glede sodelovanja operaterjev prenosnih sistemov

1.   Agencija posreduje Komisiji svoje mnenje o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika ENTSO za električno energijo v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (11) ter o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika ENTSO za plin v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (7).

2.   Agencija spremlja izvajanje dejavnosti ENTSO za električno energijo iz člena 9 Uredbe (ES) št. …/2009 ter ENTSO za plin iz člena 9 Uredbe (ES) št. …/2009.

3.   Agencija lahko poda mnenje:

(a)

v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. …/2009 ENTSO za električno energijo in v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. …/2009 ENTSO za plin o osnutku kodeksov omrežij, in

(b)

v skladu s prvim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. …/2009 ENTSO za električno energijo in v skladu s prvim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. …/2009 ENTSO za plin o osnutku letnega delovnega programa in osnutku nezavezujočega 10-letnega razvojnega načrta omrežja.

4.   Agencija predloži ustrezno utemeljeno mnenje in priporočila ENTSO-u za električno energijo, ENTSO-u za plin in Komisiji, če meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek nezavezujočega 10-letnega razvojnega načrta omrežja, predložena v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. …/2009 in drugim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. …/2009, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in učinkovitemu delovanju trga ali k zadostni ravni čezmejnega povezovanja, pri katerem lahko sodelujejo tretje strani.

Agencija predloži osnutek nezavezujočih okvirnih smernic Komisiji, če se to zahteva v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(2) Uredbe (ES) št. …/2009. Agencija revidira osnutek nezavezujočih okvirnih smernic in jih ponovno predloži Komisiji, če se to zahteva v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(4) Uredbe (ES) št. …/2009.

Agencija predloži utemeljeno mnenje o kodeksu omrežja ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v skladu s členom 6(7) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(7) Uredbe (ES) št. …/2009.

Agencija predloži kodeks omrežja Komisiji in lahko priporoči, naj se sprejme v skladu s členom 6(9) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(9) Uredbe (ES) št. …/2009. Agencija pripravi in predloži osnutek kodeksa omrežja Komisiji, če se to zahteva v skladu s členom 6(10) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(10) Uredbe (ES) št. …/2009.

5.   Agencija Komisiji v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 9(1) Uredbe (ES) št. …/2009 predloži ustrezno utemeljeno mnenje, če ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin nista uveljavila kodeksa omrežja, pripravljenega v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 8(2) Uredbe (ES) št. …/2009 ali kodeksa omrežja, uvedenega v skladu s členom 6(1) do (10) navedenih uredb, ki pa ga Komisija ni sprejela v skladu s členom 6(11) navedenih uredb.

6.   Agencija spremlja in analizira izvajanje kodeksov in smernic omrežij, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 6(11) Uredbe (ES) št. …/2009 in členom 6(11) Uredbe (ES) št. …/2009, ter njihov vpliv na usklajevanje veljavnih pravil za spodbujanje povezovanja trgov ter na nediskriminacijo, učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga ter o tem poroča Komisiji.

7.   Agencija spremlja regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov iz člena 12 Uredbe (ES) št. …/2009 in člena 12 Uredbe (ES) št. …/2009 ter ustrezno upošteva rezultate tega sodelovanja pri oblikovanju svojih mnenj, priporočil in odločitev.

Člen 7

Naloge v zvezi z nacionalnimi regulativnimi organi

1.   Agencija sprejme posamezne odločitve o tehničnih vprašanjih, če so te odločitve predvidene v Direktivi 2009/…/ES, Direktivi 2009/…/ES, Uredbi (ES) št. …/2009 ali Uredbi (ES) št. …/2009.

2.   V skladu s svojim delovnim programom ali na zahtevo Komisije lahko Agencija izda nezavezujoče smernice za pomoč regulativnim organom in udeležencem na trgu za izmenjavo dobre prakse.

3.   Agencija spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in med regulativnimi organi na regionalni ravni ter ustrezno upošteva rezultate tega sodelovanja pri oblikovanju svojih mnenj, priporočil in odločitev. Če Komisija meni, da so potrebna zavezujoča pravila o takem sodelovanju, ustrezno svetuje Komisiji.

4.   Agencija lahko na zahtevo katerega koli regulativnega organa ali Komisije predloži mnenje v zvezi z usklajenostjo sprejete odločitve regulativnega organa s smernicami iz Direktive 2009/…/ES, Direktive 2009/…/ES, Uredbe (ES) št. …/2009 ali Uredbe (ES) št. …/2009.

5.   Če nacionalni regulativni organ v štirih mesecih po prejemu mnenja Agencije iz odstavka 4 ne sprejme ustreznih ukrepov, Agencija obvesti Komisijo.

6.   Če ima nacionalni regulativni organ v posebnem primeru težave z uporabo smernic iz Direktive 2009/…/ES, Direktive 2009/…/ES, Uredbe (ES) št. …/2009 ali Uredbe (ES) št. …/2009 lahko Agencijo prosi za mnenje. Agencija po posvetovanju s Komisijo poda svoje mnenje v roku štirih mesecev po prejemu takšne prošnje.

7.   Agencija v skladu s členom 8 sprejme odločitev glede pogojev dostopa do električne in plinske infrastrukture, ki povezuje ali bi lahko povezovala vsaj dve državi članici („čezmejna infrastruktura“), ter njene obratovalne zanesljivosti.

Člen 8

Naloge glede pogojev dostopa do čezmejne infrastrukture in njene obratovalne zanesljivosti

1.   Za čezmejno infrastrukturo Agencija odloča o tistih regulativnih vprašanjih, ki sodijo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, ki lahko vsebujejo načine in pogoje dostopa ter obratovalno zanesljivost infrastrukture le:

(a)

če se pristojni nacionalni regulativni organi niso mogli sporazumeti v šestih mesecih od datuma, ko je bil primer posredovan še zadnjemu izmed teh regulativnih organov, ali

(b)

na skupno zahtevo pristojnih nacionalnih regulativnih organov.

Pristojni nacionalni regulativni organi lahko skupaj zaprosijo, da se obdobje iz točke (a) podaljša za največ šest mesecev.

Agencija se pri pripravi odločitve posvetuje z nacionalnimi regulativnimi organi in zadevnimi operaterji prenosnega sistema ter je obveščena o predlogih in ugotovitvah vseh zadevnih operaterjev prenosnega sistema.

2.   Načini in pogoji dostopa do čezmejne infrastrukture vsebujejo:

(a)

postopek dodeljevanja zmogljivosti,

(b)

roke za dodeljevanje,

(c)

delitev prihodkov od prezasedenosti,

(d)

tarife, ki se zaračunajo uporabnikom infrastrukture iz člena 17(1)(d) Uredbe (ES) št. …/2009 in člena 35(1)(d) Direktive 2009/…/ES.

3.   Če je bila Agenciji na podlagi odstavka 1 predložena zadeva, Agencija:

(a)

pripravi odločitev v največ šestih mesecih od predložitve;

(b)

lahko po potrebi pripravi začasno odločitev, s katero poskrbi za zaščito zanesljivosti oskrbe in obratovalno zanesljivost zadevne infrastrukture.

4.   Komisija lahko sprejme smernice za situacije, ko Agencija postane pristojna za sprejemanje odločitev o pogojih dostopa in obratovalni zanesljivosti čezmejne infrastrukture. Navedeni ukrepi, namenjeni dopolnjevanju o nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 31(2) te uredbe.

Člen 9

Druge naloge

1.   Agencija lahko v skrajnem primeru odobri izjeme, kot jih določa člen 17(5) Uredbe (ES) št. …/2009. Agencija lahko odobri tudi izjeme, kot jih določa člen 35(4) Direktive 2009/…/ES, če je zadevna infrastruktura na ozemlju več držav članic.

2.   Agencija na zahtevo Komisije v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe (ES) št. …/2009 ali člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. …/2009 predloži mnenje o odločitvah nacionalnih regulativnih organov glede certifikacije.

Člen 10

Posvetovanja

Agencija se pri izvajanju svojih nalog temeljito in že v začetni fazi posvetuje z udeleženci na trgu, operaterji prenosnega sistema, potrošniki, končnimi uporabniki, po potrebi pa tudi z organi, pristojnimi za konkurenco, in sicer brez poseganja v njihove pristojnosti; ta posvetovanja so odprta in pregledna, zlasti kadar njene naloge zadevajo operaterje prenosnega sistema.

POGLAVJE III

Organizacija

Člen 11

Upravni odbor

1.   Upravni odbor sestavlja šest članov. Vsak član ima enega namestnika. Enega člana in njegovega namestnika imenuje Komisija, pet članov in njihovih namestnikov pa Svet. Mandat traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. V prvem mandatu za polovico članov in njihovih namestnikov mandat traja šest let.

2.   Upravni odbor med svojimi člani imenuje predsednika in podpredsednika. Podpredsednik avtomatično nadomesti predsednika, če ta ni sposoben izvajati svojih dolžnosti. Mandat predsednika in podpredsednika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Vendar se mandat predsednika in podpredsednika v vsakem primeru izteče takoj, ko nista več člana upravnega odbora.

3.   Sestanke upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik odbora regulatorjev ali zastopnik iz tega odbora in direktor Agencije sodelujeta v razpravah, razen če upravni odbor glede direktorja ne odloči drugače. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat na leto na redni seji. Prav tako se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov. Upravni odbor lahko povabi vsako osebo, ki bi lahko imela relevantno mnenje, da se udeleži sestankov kot opazovalec. Članom upravnega odbora lahko v skladu s poslovnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Agencija poskrbi za tajniške storitve upravnega odbora.

4.   Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi dvotretjinske večine prisotnih članov.

5.   Vsak član ima en glas. Poslovnik upravnega odbora podrobno določa:

(a)

ureditev glasovanja, zlasti pogoje, ko lahko en član deluje v imenu drugega, in po potrebi tudi pravila, ki urejajo sklepčnost;

(b)

ureditev sistema rotacije, ki se uporablja za zamenjavo članov odbora, ki jih imenuje Svet, da se sčasoma zagotovi uravnotežena zastopanost držav članic.

6.   Član upravnega odbora ne more biti član odbora regulatorjev.

7.   Člani upravnega odbora se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu. S tem namenom vsak član odbora poda izjavo o zavezah in izjavo o interesih, iz katere je razvidno, da ne obstajajo nikakršni interesi, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost, ali nikakršni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost. Te izjave se predložijo vsako leto v pisni obliki.

Člen 12

Naloge upravnega odbora

1.   Upravni odbor po posvetovanju z odborom regulatorjev in potem ko slednji v skladu s členom 14(2) poda pozitivno mnenje imenuje direktorja v skladu s členom 15(2).

2.   Upravni odbor uradno imenuje člane odbora regulatorjev v skladu s členom 13(1).

3.   Upravni odbor uradno imenuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 17(1).

4.   Upravni odbor zagotovi, da Agencija izvaja svoje poslanstvo in opravlja naloge, ki so ji dodeljene v skladu s to uredbo.

5.   Upravni odbor do 30. septembra vsako leto po posvetovanju s Komisijo in po odobritvi s strani odbora regulatorjev v skladu s členom 14(3) sprejme delovni program Agencije za naslednje leto ter ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se objavi.

6.   Upravni odbor sprejme večletni program in ga po potrebi revidira. Revizija temelji na poročilu o oceni, ki ga na zahtevo upravnega odbora pripravi neodvisni zunanji strokovnjak. Ti dokumenti se javno objavijo.

7.   Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členi 20 do 23.

8.   Upravni odbor se po prejemu soglasja Komisije odloči, ali bo sprejel kakršno koli zapuščino, donacijo ali nepovratna sredstva iz drugih virov Skupnosti ali kakršne koli prostovoljne prispevke držav članic ali njihovih regulativnih organov. Mnenje, ki ga upravni odbor predloži v skladu s členom 23(5), izrecno obravnava vire financiranja, naštete v tem odstavku.

9.   Upravni odbor v posvetovanju z odborom regulatorjev izvaja disciplinski nadzor nad direktorjem.

10.   Upravni odbor po potrebi določi kadrovsko politiko Agencije v skladu s členom 27(2).

11.   Upravni odbor v skladu s členom 29 sprejme posebne določbe glede pravice dostopa do dokumentov Agencije.

12.   Upravni odbor sprejme in objavi letno poročilo o dejavnostih Agencije na podlagi osnutka letnega poročila iz člena 16(8) ter ga do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Letno poročilo vsebuje neodvisni del, ki ga je odobril odbor regulatorjev, v zvezi z regulativnimi dejavnostmi Agencije v obravnavanem letu.

13.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 13

Odbor regulatorjev

1.   Odbor regulatorjev sestavljajo:

(a)

visoki predstavniki regulativnih organov iz člena 34(1) Direktive 2009/…/ES in člena 38(1) Direktive 2009/…ES, in en namestnik na državo članico izmed sedanjega višjega osebja teh organov, in

(b)

predstavnik Komisije brez glasovalne pravice.

2.   Odbor regulatorjev med svojimi člani izvoli predsednika in podpredsednika. Podpredsednik nadomesti predsednika, če ta ni sposoben izvajati svojih dolžnosti. Mandat predsednika in podpredsednika traja dve leti in pol ter se lahko podaljša. Vendar se mandat predsednika in podpredsednika v vsakem primeru izteče takoj, ko nista več člana odbora regulatorjev.

3.   Odbor regulatorjev odloča z dvotretjinsko večino svojih prisotnih članov. Vsak član ali namestnik ima en glas.

4.   Odbor regulatorjev sprejme in objavi svoj poslovnik. Poslovnik podrobno določa ureditev glasovanja, zlasti pogoje, ko lahko en član deluje v imenu drugega, in po potrebi tudi pravila, ki urejajo sklepčnost. V poslovniku se lahko predvidijo posebne delovne metode za obravnavo vprašanj, ki izhajajo iz pobud regionalnega sodelovanja.

5.   Odbor regulatorjev pri izvajanju nalog, ki jih dodeljuje ta uredba, in ne glede na njegove člane, ki delujejo v imenu svojega regulativnega organa, deluje neodvisno in ne zahteva ali sprejema navodil od nobene vlade držav članic, Komisije ali katerega koli javnega ali zasebnega subjekta.

6.   Agencija poskrbi za tajniške storitve odbora regulatorjev.

Člen 14

Naloge odbora regulatorjev

1.   Odbor regulatorjev direktorju predloži mnenje o mnenjih, priporočilih in odločitvah iz členov 5, 6, 7, 8 in 9, katerih sprejetje se preučuje. Razen tega odbor regulatorjev v okviru svojih pristojnosti zagotovi napotke direktorju pri izvajanju njegovih nalog.

2.   Odbor regulatorjev poda upravnemu odboru svoje mnenje o kandidatu za direktorja v skladu s členoma 12(1) in 15(2). Odbor regulatorjev sprejme to odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

3.   Odbor regulatorjev v skladu s členom 12(5) in členom 16(6) ter v skladu s predhodnim predlogom proračuna, pripravljenim na podlagi člena 22(1) odobri delovni program Agencije za naslednje leto in ga pred 1. septembrom predloži upravnemu odboru v sprejetje.

4.   Odbor regulatorjev v letnem poročilu iz členov 12(12) in 16(8) odobri neodvisni del o regulativnih dejavnostih.

Člen 15

Direktor

1.   Agencijo vodi direktor, ki deluje v skladu s smernicami iz drugega stavka člena 14(1), in – če je predvideno s to uredbo – mnenji odbora regulatorjev. Ne glede na vloge, ki jih imata upravni odbor in odbor regulatorjev v zvezi z nalogami direktorja, slednji ne zahteva ali sprejema nobenih navodil od nobene vlade, Komisije ali drugega javnega ali zasebnega subjekta.

2.   Direktorja po javnem razpisu za prijavo interesa in po pozitivnem mnenju odbora regulatorjev imenuje upravni odbor s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, in sicer na podlagi dosežkov ter znanja in izkušenj. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

3.   Mandat direktorja traja pet let. V devetih mesecih pred koncem tega obdobja Komisija izvede ocenjevanje, ki zajema zlasti:

(a)

delo direktorja,

(b)

dolžnosti in potrebe Agencije v naslednjih letih.

Ocenjevanje glede točke (b) se izvede s pomočjo neodvisnega zunanjega strokovnjaka.

4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ob upoštevanju poročila o oceni in mnenja odbora regulatorjev o tej oceni, zgolj v primerih, kadar dolžnosti in potrebe Agencije to upravičujejo, mandat direktorja enkrat podaljša za največ tri leta.

5.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati direktorjev mandat. V enem mesecu pred podaljšanjem mandata lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta direktorja povabi, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

6.   Če mandat direktorja ni podaljšan, ta opravlja funkcijo do imenovanja njegovega naslednika.

7.   Direktorja se lahko s položaja odstavi le na podlagi odločitve upravnega odbora, potem ko je pridobil pozitivno mnenje odbora regulatorjev. Upravni odbor sprejme to odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

8.   Evropski parlament in Svet lahko pozoveta direktorja, da predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 16

Naloge direktorja

1.   Direktor zastopa Agencijo in je odgovoren za njeno vodenje.

2.   Direktor pripravi delo upravnega odbora. Pri delu upravnega odbora sodeluje brez glasovalne pravice.

3.   Direktor sprejme in objavi mnenja, priporočila in odločitve iz členov 5, 6, 7, 8 in 9, o katerih je odbor regulatorjev podal pozitivno mnenje.

4.   Direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Agencije pod vodstvom odbora regulatorjev in pod upravnim nadzorom upravnega odbora.

5.   Direktor sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti notranja upravna navodila in objavo obvestil, za zagotovitev delovanja Agencije v skladu s to uredbo.

6.   Direktor vsako leto pripravi osnutek delovnega programa Agencije za naslednje leto ter ga do 30. junija tekočega leta predloži odboru regulatorjev in Komisiji.

7.   Direktor pripravi predhodni predlog proračuna Agencije v skladu s členom 22(1) in izvršuje proračun Agencije v skladu s členom 23.

8.   Direktor vsako leto pripravi osnutek letnega poročila, ki vsebuje neodvisni del o regulativnih dejavnostih Agencije ter del o finančnih in upravnih zadevah.

9.   V zvezi z zaposlenimi v Agenciji direktor izvaja pristojnosti iz člena 27(3).

Člen 17

Odbor za pritožbe

1.   Odbor za pritožbe sestavlja šest članov in šest namestnikov, izbranih med sedanjimi ali nekdanjimi višjimi zaposlenimi v nacionalnih regulativnih organih, organih za konkurenco in drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, z ustreznimi izkušnjami v sektorju energije. Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika. Odbor za pritožbe sprejema odločitve na podlagi kvalificirane večine vsaj štirih od šestih članov. Odbor za pritožbe se skliče, kadar je to potrebno.

2.   Člane odbora za pritožbe po javnem razpisu za prijavo interesa imenuje upravni odbor na predlog Komisije in po posvetovanju z odborom regulatorjev.

3.   Mandat članov odbora za pritožbe traja pet let. Ta mandat se lahko podaljša. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni in niso vezani na nobena navodila. Ne smejo opravljati nobenih drugih dolžnosti v Agenciji, upravnem odboru ali odboru regulatorjev. Člana odbora za pritožbe se med mandatom ne sme odstaviti s položaja, razen če je kriv hujše kršitve in če upravni odbor po posvetovanju z odborom regulatorjev sprejme takšno odločitev.

4.   Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

5.   Če zaradi enega od razlogov iz odstavka 4 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe. Zoper člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavka 4 ali suma, da je pristranski. Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov in ni dopusten, če je pritožbena stranka opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

6.   Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 4 in 5, brez sodelovanja zadevnega člana. Pri odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov/njen namestnik, razen če je ta v enakem položaju. V tem primeru predsednik imenuje namestnika izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

7.   Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno v javnem interesu. Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, iz katerih je razvidno, da ne obstajajo nikakršni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma navedejo morebitne neposredne ali posredne interese, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave se predložijo vsako leto v pisni obliki.

Člen 18

Pritožbe

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, se lahko pritoži na odločitev iz členov 7, 8 in/ali 9, naslovljene nanjo, ali na odločitev, ki jo neposredno in osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2.   Pritožba se skupaj z njeno obrazložitvijo vloži pri Agenciji v pisni obliki v dveh mesecih po tem, ko je bila zadevna oseba o ukrepu uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Agencija objavila svojo odločitev. Odbor za pritožbe sprejme odločitev glede pritožbe v roku dveh mesecev po tem, ko je bila vložena.

3.   Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka. Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4.   Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe stranke povabi na pritožbene postopke tako pogosto, kot je potrebno, da v določenih rokih pridobi pripombe na uradna obvestila, ki jih je izdal sam, ali na sporočila drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke imajo v pritožbenih postopkih pravico do ustne izjave.

5.   Odbor za pritožbe lahko v okviru tega člena izvaja vsa pooblastila, ki so v pristojnosti Agencije, ali preda primer pristojnemu organu Agencije. Slednjega zavezuje odločitev odbora za pritožbe.

6.   Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7.   Agencija objavi odločitve odbora za pritožbe.

Člen 19

Tožbe pred Sodiščem prve stopnje in pred Sodiščem

1.   V skladu s členom 230 Pogodbe se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem zaradi odločitve, ki jo je sprejel odbor za pritožbe, ali, v zadevah, za katere odbor za pritožbe ni pristojen, Agencija.

2.   Če Agencija odločitve ne sprejme, se lahko pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem v skladu s pogoji iz člena 232 Pogodbe sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

3.   Agencija mora sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje ali Sodišča.

POGLAVJE IV

Finančne določbe

Člen 20

Proračun Agencije

1.   Prihodke Agencije sestavljajo zlasti:

(a)

subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropskih unije (oddelek o Komisiji);

(b)

pristojbine, plačane Agenciji v skladu s členom 21;

(c)

kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali njihovih regulativnih organov iz člena 12(8);

(d)

kakršne koli zapuščine, donacije ali nepovratna sredstva iz člena 12(8).

2.   Odhodki zajemajo odhodke za zaposlene, upravne odhodke, odhodke za infrastrukturo in operativne stroške.

3.   Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4.   Na podlagi vseh prihodkov in odhodkov Agencije se za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, pripravijo načrti, ki se vključijo v proračun Agencije.

Člen 21

Takse

1.   Za zahtevke za izvzetje v skladu s členom 9(1) se Agenciji plačajo takse.

2.   Takse iz odstavka 1 določi Komisija.

Člen 22

Oblikovanje proračuna

1.   Do 15. februarja vsako leto direktor pripravi predhodni predlog proračuna, ki vključuje operativne odhodke, in program pričakovanega dela za prihodnje proračunsko leto ter ta predhodni predlog pošlje upravnemu odboru skupaj s seznamom začasnih postavk. Upravni odbor vsako leto na podlagi predhodnega predloga proračuna, ki ga pripravi direktor, oceni prihodke in odhodke Agencije za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor to oceno, ki vključuje organizacijsko shemo, do 31. marca posreduje Komisiji. Pred sprejetjem ocene se predlog, ki ga pripravi direktor, posreduje odboru regulatorjev, ki lahko izrazi mnenje o njem.

2.   Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu („proračunski organ“).

3.   Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, ki se ji zdijo nujne v zvezi z organizacijsko shemo, in znesek sredstev, ki bremeni splošni proračun Evropske unije, v skladu s členom 272 Pogodbe.

4.   Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Agencije.

5.   Upravni odbor pripravi proračun Agencije. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je to potrebno, se ustrezno prilagodi.

6.   Upravni odbor proračunski organ takoj obvesti, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti projektov, ki zadevajo lastnino, kot je najem ali nakup objektov. O tem obvesti Komisijo. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o tem obvesti Agencijo v dveh tednih po prejemu podatkov o gradbenem projektu. Če ni odgovora, lahko Agencija nadaljuje z načrtovanimi dejavnostmi.

Člen 23

Izvajanje in nadzor proračuna

1.   Direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Agencije.

2.   Računovodja Agencije do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu posreduje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasne zaključne račune skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Agencije pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12) („Finančna uredba“).

3.   Računovodja Komisije do 31. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu posreduje začasne zaključne račune Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih Agencije v skladu z določbami člena 129 Finančne uredbe direktor na lastno odgovornost pripravi zaključne račune Agencije in jih predloži upravnemu odboru za pridobitev mnenja.

5.   Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Agencije.

6.   Direktor zaključne račune, skupaj z mnenjem upravnega odbora, posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču do 1. julija v letu po zaključenem proračunskem letu.

7.   Zaključni račun se objavi.

8.   Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 15. oktobra. Prav tako pošlje izvod tega odgovora upravnemu odboru in Komisiji.

9.   Na zahtevo Evropskega parlamenta in v skladu s členom 146(3) Finančne uredbe mu direktor predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto.

10.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

Člen 24

Finančna pravila

Finančna pravila, ki veljajo za Agencijo, pripravi upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko odstopajo od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Agencije in le ob predhodnem soglasju Komisije.

Člen 25

Ukrepi proti goljufijam

1.   Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13) za Agencijo uporabljajo brez omejitev.

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14) in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Agenciji.

3.   Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi nad prejemniki denarnih sredstev Agencije in zaposlenimi, odgovornimi za njihovo dodelitev, opravita pregled na kraju samem.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Člen 26

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 27

Osebje

1.   Za osebje Agencije, tudi direktorja, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev ter pravila, ki so jih za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti.

2.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

3.   Kar zadeva njene zaposlene Agencija izvaja pooblastila, ki jih organu za imenovanja podeljujejo Kadrovski predpisi, organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb, pa Pogoji za zaposlitev.

4.   Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih se nacionalni strokovnjaki iz držav članic lahko napotijo v Agencijo.

Člen 28

Odgovornost Agencije

1.   Pri nepogodbeni odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sama ali jo povzročijo njeni zaposleni pri opravljanju svojih nalog. Za spore v zvezi z odpravljanjem takšne škode je pristojno Sodišče.

2.   Osebna finančna in disciplinska odgovornost zaposlenih Agencije do agencije je urejena z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zaposlene Agencije.

Člen 29

Dostop do dokumentov

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (15).

2.   Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 do … (16).

3.   Odločitve, ki jih Agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču, v skladu s pogoji iz členov 195 ali 230 Pogodbe.

Člen 30

Sodelovanje tretjih držav

1.   V Agenciji lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so Skupnostjo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti, ki ureja energetiko in, kjer relevantno, na področju okolja in konkurenčnosti.

2.   V skladu z zadevnimi določbami teh sporazumov se določijo pravila, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve teh držav v delo Agencije, vključno z določbami, ki se nanašajo na finančne prispevke in osebje.

Člen 31

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 32

Jezik

1.   Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (17).

2.   Notranjo ureditev glede rabe jezikov v okviru Agencije določi upravni odbor.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske Unije.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 33

Vrednotenje

1.   Komisija s pomočjo neodvisnega zunanjega strokovnjaka izvede oceno dejavnosti Agencije. To vključuje dosežene rezultate in delovne metode Agencije v povezavi z njenim ciljem, pooblastili in nalogami, ki so opredeljeni v tej uredbi in letnih delovnih programih Agencije.

2.   Odbor regulatorjev prejme rezultate ocenjevanja in predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, Agencije in njenih delovnih metod Komisiji, ki jih lahko skupaj z lastnim mnenjem in ustreznimi predlogi pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Komisija prvo poročilo o oceni predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v štirih letih po tem, ko prvi direktor prevzame svoje dolžnosti. Zatem Komisija poročilo o oceni predloži vsaj vsakih pet let.

Člen 34

Začetek veljavnosti in prehodni ukrepi

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Členi 5, 6, 7, 8, 9 in 10 se uporabljajo od … (18).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(2)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 9. januarja 2009 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 296, 14.11.2003, str. 34.

(5)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(6)  UL L 176, 15.7.2003, str. 57.

(7)  UL L …

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(9)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(11)  18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(12)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(13)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(15)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(16)  Šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(17)  UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(18)  18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

1.

Komisija je 19. septembra 2007 na podlagi člena 95 Pogodbe predložila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev skupaj s štirimi drugimi predlogi v svežnju o notranjem energetskem trgu.

2.

Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta mnenji o celotnem svežnju predložila 10. (1) oz. 22. aprila 2008 (2).

3.

Evropski parlament je mnenje (3) sprejel na prvi obravnavi 18. junija 2008 in v njem odobril 73 sprememb. Komisija ni predložila spremenjenega predloga.

4.

Svet je dne 9. januarja 2009 sprejel skupno stališče v skladu s členom 251 Pogodbe.

II.   CILJ PREDLOGA

5.

Predlog je skupaj z direktivo o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, uredbo o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, direktive o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in uredbo o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije del tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu. Prispeva k vzpostavitvi regulativnega okvira, ki je potreben, da postane odprtje trga v celoti učinkovito in da se ustvari enotni trg za zemeljski plin in električno energijo z vzpostavitvijo agencije, ki bo na ravni Skupnosti pomagala regulativnim organom pri izvajanju regulativnih nalog, ki se izvajajo na nacionalni ravni, in po potrebi pri usklajevanju njihovih ukrepov.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

6.   Splošne opombe

6.1.

Komisija je sprejela vse spremembe, ki jih je k njenemu predlogu podal Svet.

6.2.

Od 73 sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament, je Svet sledil Komisiji in:

sprejel naslednjih 25 sprememb:

v celoti (včasih s preoblikovanjem): 9, 12, 45, 47, 48, 49, 53, 54, 58, 59 in 66

delno/načelno/v duhu: 3, 4, 11 (prvi del), 13, 15, 16, 40, 44, 51, 57, 61, 64, 68 in 76; ter

zavrnil naslednjih 25 sprememb: 8, 17, 18, 20, 21, 22, 25, 29, 30, 34, 36, 37, 38, 46, 50, 52, 55, 56, 60, 62, 63, 67, 69, 71 in 73, zaradi vsebine, oblike ali skladnosti.

6.3.

Stališče Sveta se je razlikovalo od stališča Komisije, in sicer je Svet

vsebinsko sprejel spremembo 65 in

zavrnil naslednjih 23 sprememb: 5, 6, 7, 10, 11 (drugi del), 14, 19, 24, 26, 27, 28, 31, 32, 33, 35, 39, 41, 42, 43, 70, 72, 74 in 75.

7.   Posebne opombe

7.1.

Glede sprememb EP, kjer se stališče Sveta razlikuje od stališča Komisije:

(a)

Svet je sprejel sprem. 65 (skladno s tem, da mora direktor ukrepati v skladu z navodili odbora regulatorjev).

(b)

Svet je zavrnil 23 navedenih sprememb (točka 6.3.) iz naslednjih razlogov:

(i)

sprem. 5: podvaja naloge, ki jih že izvaja Komisija in ni v skladu z nalogami, predvidenimi v predlogu Komisije

(ii)

sprem. 6: ni dodane vrednosti in ni pravilna, saj bodo nacionalni regulatorji še naprej sodelovali izven okvira, ki ga daje agencija

(iii)

sprem. 7: s to spremembo postaja področje delovanja agencije nejasno in je v nasprotju z nezavezujočo naravo nekaterih njenih aktov.

(iv)

sprem. 10: ne loči med neodvisnostjo nacionalnih regulatorjev, ki jo določajo direktive o električni energiji in zemeljskem plinu, in neodvisnostjo organov agencije.

(v)

sprem. 11 (drugi del): brez dodane vrednosti in neskladna z nalogami direktorja

(vi)

sprem. 14: ni v skladu z operativnimi določbami uredbe

(vii)

sprem. 19: ne loči med dejanji agencije in nalogami, opisanimi v členih 5 do 10

(viii)

sprem. 24: člen 30 (udeležba tretjih držav) zadošča za zagotovitev ustrezne vključenosti tretjih držav v delo agencije

(ix)

sprem. 26: Svet ugotavlja, da lahko Komisija sprejme to sprem. le za posamezne sklepe v posebnih primerih pod točno določenimi pogoji. Poleg tega Svet ne vidi nobene podlage, da bi delegiral pooblastila Komisije v teh zadevah, in nadalje opozarja, da bi sprememba omejila pooblastila agencije le na tehnične kodekse, medtem ko bi morala mnenja agencije zajemati tudi tržne kodekse.

(x)

sprem. 27 in 28: večinoma zajeti v členu 6(6), 7(3) in 8(1), tretjem pododstavku.

(xi)

sprem. 31: agencija ne more zagotoviti sodelovanja med regulatorji

(xii)

sprem. 32: in 33: te naloge običajno sodijo v pristojnost Komisije:

(xiii)

sprem. 39: podvaja naloge, predvidene v direktivi 2004/67 o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom in direktivi 2005/89 o zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo.

(xiv)

sprem. 42: člen 7 predloga je namenjen nacionalnim regulatorjem, ne operaterjem prenosnega sistema

(xv)

sprem. 35, 41 in 43: sprem. 35 in 41 se podvajata, kakor tudi sprem. 43, ki podvaja naloge, ki jih že izvaja Komisija na podlagi direktive o električni energiji in zemeljskem plinu.

(xvi)

sprem. 70: v nasprotju (c) s prostovoljno naravo nacionalnih prispevkov in (ca) neizvedljiva v praksi

(xvii)

sprem. 72: oblikovanje mnenja bi lahko bilo določeno v poslovniku regulativnega odbora

(xviii)

sprem. 74: Komisiji naj se prepusti, da odloči, ali in v kakšni meri se bo posvetovala pri izvajanju ocenjevanja

(xix)

sprem. 75: časovno obdobje, predvideno v tej spremembi, je prekratko, da bi omogočilo relevantno oceno.

7.2.

Glede predloga Komisije je Svet predlagal nekatere druge spremembe (vsebine /ali oblike), da bi zagotovil regulativno agencijo, ki bo neodvisna od držav članic in Komisije, z natančno določenimi nalogami, ki dosledno odražajo naloge, ki jih agenciji zaupajo direktive in uredbe o električni energiji in zemeljskem plinu. agencija se pri zavezujočih odločitvah osredotoči na vprašanja, ki zadevajo več kot eno državo članico; njena vloga pri tehničnih vprašanjih (oblikovanje mrežnih kodeksov) je bila okrepljena, vendar še vedno sodeluje v vlogi svetovalke. V splošnem dopušča, da nacionalne ravni igrajo svojo vlogo (npr. dvofazni pristop za opredelitev pogojev za dostop in operativno varnost za čezmejno infrastrukturo (člen 8)). Pri vseh teh nalogah se posvetuje z udeleženci na trgu in nacionalnimi organi (člen 8(1), 10) ter ustrezno upošteva rezultate regionalnega sodelovanja med operaterji prenosnega sistema in regulatorji (člen 6(6) in 7(3)).

Skupno stališče določa (člen 13) močen regulativni odbor, ki ga sestavljajo visoki predstavniki nacionalnih regulatorjev, in direktor agencije, ki deluje v skladu z regulativnim odborom. Predvideva tudi majhen in učinkovit upravni odbor (člen 11), s šestimi člani (kakor predlaga EP, sprem. 44), od katerih pet imenuje Svet, enega pa Komisija, in v katerem velja pravilo delne zamenjave, tako da so sčasoma v njem enakovredno zastopane vse države. Določbe o preglednosti so bile znatno poostrene zaradi boljše demokratične odgovornosti, na primer glede interesov članov upravnega odbora (npr. člen 11(7)).

Zaradi prilagoditve agencije ob upoštevanju izkušenj skupno stališče uvaja mehanizem pregleda (člen 33(2)), pri katerem v veliki meri sodeluje regulativni odbor.


(1)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(2)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(3)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 75/16


SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 11/2009

ki ga je sprejel Svet dne 9. januarja 2009

z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 75 E/02)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj notranjega trga z električno energijo, ki se postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem potrošnikom v Skupnosti, bodisi državljanom bodisi podjetjem, novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnostnosti.

(2)

Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (4) in Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (5) sta znatno prispevali k oblikovanju takega notranjega trga z električno energijo.

(3)

Vendar trenutno v Skupnosti obstajajo ovire za prodajo električne energije pod enakimi pogoji, brez diskriminacije ali ovir. Zlasti nediskriminatoren dostop do omrežij in enako učinkovita raven regulativnega nadzora še ne obstajata v vseh državah članicah.

(4)

Komisija je v svojem Sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ poudarila pomen vzpostavitve notranjega t+rga z električno energijo in zagotavljanja enakovrednih pogojev za vsa elektroenergetska podjetja v Skupnosti. Sporočili Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Možnosti za notranji trg s plinom in električno energijo“ ter „Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi (Končno poročilo)“ sta pokazali, da obstoječa pravila in ukrepi ne zagotavljajo potrebnega okvira za doseganje cilja dobro delujočega notranjega trga.

(5)

Poleg temeljitega izvajanja obstoječega regulativnega okvira bi bilo treba v skladu z navedenimi sporočili spremeniti regulativni okvir notranjega trga z električno energijo iz Uredbe (ES) št. 1228/2003.

(6)

Zlasti je potrebno večje sodelovanje in usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov, da bi oblikovali kodekse omrežij za zagotavljanje in upravljanje dejanskega čezmejnega dostopa do prenosnih omrežij ter za zagotavljanje usklajenega in dovolj v prihodnost usmerjenega načrtovanja in dobrega tehničnega razvoja prenosnega sistema v Skupnosti z ustreznim upoštevanjem varovanja okolja. Navedeni kodeksi omrežij bi morali biti v skladu z nezavezujočimi okvirnimi smernicami, ki jih razvije Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. …/… z dne … Evropskega parlamenta in Sveta (6) („Agencija“). Agencija bi morala imeti vlogo pri pregledovanju osnutka kodeksov omrežij, vključno pri pregledovanju njihovega spoštovanja nezavezujočih okvirnih smernic, in moralo bi ji biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. Agencija bi morala oceniti predloge sprememb kodeksov omrežij in moralo bi ji biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. Operaterji prenosnih sistemov bi morali s svojimi omrežji upravljati v skladu z navedenimi kodeksi omrežja.

(7)

Da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja za prenos električne energije in da se omogočita čezmejno trgovanje z električno energijo in njena čezmejna dobava v Skupnosti, bi bilo treba ustanoviti Evropsko mrežo operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo (v nadaljnjem besedilu „ENTSO za električno energijo“). Naloge ENTSO za električno energijo bi se morale izvajati v skladu s pravili konkurence Skupnosti, ki za odločitve ENTSO za električno energijo ostajajo v veljavi. Njene naloge bi morale biti točno določene, njihove delovne metode pa bi morale zagotavljati učinkovitost, reprezentativnost in preglednost. S kodeksi omrežij, ki jih pripravi ENTSO za električno energijo, ne bi smeli nadomestiti potrebnih nacionalnih tehničnih kodeksov za notranja vprašanja. Glede na to, da je s pristopom na regionalni ravni možen učinkovitejši napredek, bi morali operaterji prenosnih sistemov znotraj splošne strukture za sodelovanje vzpostaviti regionalne strukture ter hkrati zagotoviti združljivost rezultatov na regionalni ravni s kodeksi omrežij in nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežij na ravni Skupnosti. Sodelovanje v okviru takšnih regionalnih struktur predpostavlja dejansko ločevanje dejavnosti omrežja od dejavnosti proizvodnje in dobave, brez česar regionalno sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov povzroča tveganje protikonkurenčnega obnašanja.

(8)

Vsi udeleženci na trgu so zainteresirani za delo, ki se pričakuje od ENTSO za električno energijo. Učinkovito posvetovanje je zato ključnega pomena, obstoječe strukture, vzpostavljene za spodbujanje in racionalizacijo postopka posvetovanja, npr. Zveza za koordinacijo prenosa električne energije, nacionalni regulatorji ali Agencija, pa bi morali igrati pomembno vlogo.

(9)

Za zagotavljanje hitrega prilagajanja spremenjenim okoliščinam bi ta uredba morala predpisati osnovna načela glede postavitve cen in dodeljevanja zmogljivosti ter obenem zagotavljati sprejetje smernic, ki natančno opredeljujejo nadaljnja pomembna načela in metodologije.

(10)

Na odprtem, konkurenčnem trgu bi morali operaterji prenosnih sistemov za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih, prejeti nadomestilo od operaterjev prenosnih sistemov, iz katerih izvirajo ti čezmejni pretoki in v katerih le-ti ponikajo.

(11)

Pri določanju nacionalnih omrežnih tarif bi se morala upoštevati plačila in prejemki, ki izvirajo iz nadomestila med operaterji prenosnih sistemov.

(12)

Dejanski znesek za plačilo za čezmejni dostop do omrežja lahko precej niha, odvisno od vključenih operaterjev prenosnih sistemov in zaradi razlik v strukturi tarifnih sistemov, ki se uporabljajo v državah članicah. Za preprečevanje izkrivljanja trgovanja je torej potrebna določena stopnja uskladitve.

(13)

Potreben bi bil ustrezen sistem dolgoročnih lokacijskih signalov, ki bi na podlagi različnih cen za dostop do omrežja za proizvajalce in/ali odjemalce temeljil na načelu, da višina cene dostopa do omrežja odraža ravnovesje med proizvodnjo in odjemom zadevne regije.

(14)

Zato ne bi bilo primerno uporabiti tarif, ki temeljijo na oddaljenosti med proizvajalcem in odjemalcem, ali v primeru, da so ustrezni lokacijski signali vzpostavljeni, posebne tarife, ki jo plačajo le izvozniki ali uvozniki poleg splošne cene za dostop do državnega omrežja.

(15)

Predpogoj za učinkovito konkurenco na notranjem trgu z električno energijo so nediskriminatorne in pregledne cene za uporabo omrežja, vključno s povezovalnimi daljnovodi v prenosnem omrežju. Razpoložljive zmogljivosti teh vodov bi bilo treba določiti na najvišjo možno vrednost skladno z varnostnimi standardi za zanesljivo delovanje omrežja.

(16)

Pomembno je izogniti se izkrivljanju konkurence zaradi različnih varnostnih standardov ter standardov za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba udeležencem na trgu zagotoviti preglednost razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ter varnostnih standardov in standardov za načrtovanje in obratovanje, ki vplivajo na razpoložljivost prenosnih zmogljivosti.

(17)

Iz spremljanja trga, ki ga zadnja leta izvajajo nacionalni regulativni organi in Komisija, je razvidno, da trenutno veljavne zahteve po preglednosti in pravila glede dostopa do infrastrukture ne zadostujejo.

(18)

Da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za gibanje veleprodajnih cen, je potreben enak dostop do informacij, kar zadeva fizično stanje omrežja. To vključuje podrobnejše informacije o proizvodnji električne energije, ponudbi in povpraševanju, vključno z napovedmi, zmogljivosti omrežja in medsebojnih povezav, pretoku in vzdrževanju, izravnavi in rezervnih zmogljivosti.

(19)

Za večje zaupanje v trg se morajo udeleženci zanesti, da se osebe, ki zagrešijo zlorabe, lahko kaznuje. Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da učinkovito preučijo obtožbe glede tržnih zlorab. Zato potrebujejo pristojni organi dostop do informacij, ki zagotavljajo informacije o operativnih odločitvah dobaviteljev. Na trgu z električno energijo mnoge pomembne odločitve sprejemajo proizvajalci energije, ki morajo te informacije dati na voljo pristojnim organom za določeno obdobje. Manjši proizvajalci energije, ki nimajo realnih možnosti za izkrivljanje trga, bi morali biti izvzeti iz te obveznosti.

(20)

Morala bi obstajati pravila o uporabi prihodkov iz postopkov razreševanja prezasedenosti, razen če posebna narava zadevnega povezovalnega daljnovoda utemeljuje izvzetje iz teh pravil.

(21)

Razreševanje problemov prezasedenosti bi moralo zagotavljati ustrezne ekonomske signale operaterjem prenosnih sistemov in udeležencem na trgu in temeljiti na tržnih mehanizmih.

(22)

Močno bi bilo treba spodbujati naložbe v večje nove infrastrukture, hkrati pa zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo. Da bi spodbujali pozitivne učinke izvzetih povezovalnih daljnovodov za enosmerni tok na konkurenco in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba raziskati tržni interes v načrtovalni fazi projekta in sprejeti pravila upravljanja prezasedenosti. Če so povezovalni daljnovodi za enosmerni tok na ozemlju več držav članic, v skrajnem primeru zahtevek za izvzetje obravnava Agencija, da se bolje upoštevajo njegove čezmejne posledice in olajša njegova upravna obravnava. Zaradi izredno velikega profila tveganj pri konstrukciji takih izvzetih velikih infrastrukturnih projektov bi bilo poleg tega treba omogočiti začasno odstopanje od pravil o popolnem ločevanju za podjetja, ki jih zanimata dobava in proizvodnja, v zvezi z zadevnimi projekti.

(23)

Za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga z električno energijo bi bilo treba predvideti postopke za sprejemanje odločb in smernic, ki med drugim zadevajo postavitev cen in dodeljevanje zmogljivosti s strani Komisije in obenem zagotavljajo sodelovanje regulativnih organov držav članic v tem procesu, če je to ustrezno, v okviru njihovih evropskih združenj. Regulativni organi skupaj z drugimi ustreznimi organi držav članic pomembno prispevajo k pravilnemu delovanju notranjega trga z električno energijo.

(24)

Nacionalni regulativni organi bi morali zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in smernicami, sprejetimi na podlagi te uredbe.

(25)

Države članice in pristojni nacionalni organi bi morali Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija bi te informacije morala obravnavati zaupno. Komisija bi morala imeti možnost, da zahteva primerne informacije neposredno od zadevnih podjetij, če je to potrebno, pod pogojem, da so pristojni nacionalni organi o tem obveščeni.

(26)

Države članice bi morale predpisati pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(28)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev ali sprejetje smernic, potrebnih za izpolnjevanje minimalne stopnje usklajenosti, ki je potrebna za doseganje cilja te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve usklajenega okvira za čezmejne izmenjave električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(30)

Glede na obseg sprememb Uredbe (ES) št. 1228/2003, uvedenih s to uredbo, je zaradi jasnosti in racionalnosti zaželeno, da se zadevne določbe prenovijo, s tem da se združijo v enotnem besedilu v novi uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Namen te uredbe je:

(a)

opredeliti poštena pravila za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešiti konkurenco na notranjem trgu z električno energijo ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov. To vključuje vzpostavitev mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitev usklajenih načel za tarife čezmejnega prenosa in za dodeljevanje razpoložljivih povezovalnih zmogljivosti med nacionalnimi prenosnimi sistemi;

(b)

spodbuditi nastajanje dobro delujočega in preglednega veleprodajnega trga z visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe z električno energijo. V njej so določeni mehanizmi za uskladitev zadevnih pravil za čezmejno izmenjavo električne energije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (6) z izjemo opredelitve pojma „povezovalni daljnovod“, ki se nadomesti z naslednjim:

„povezovalni daljnovod“ pomeni prenosni daljnovod, ki prečka ali povezuje mejo med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic.

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„regulativni organi“ pomenijo regulativne organe iz člena 34(1) Direktive 2009/…/ES;

(b)

„čezmejni pretok“ pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev in/ali odjemalcev zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju. Če so prenosna omrežja ene ali več držav članic v celoti ali delno vključena v en kontrolni blok, se izključno za namene mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov iz člena 13 šteje, da je kontrolni blok kot celota del prenosnega omrežja ene od zadevnih držav članic, s čimer se zagotovi, da se pretoki znotraj kontrolnih blokov ne štejejo za čezmejni pretok in da ne prihaja do izplačila nadomestil v skladu s členom 13. Regulativni organi zadevnih držav članic lahko odločijo, kateri od zadevnih držav članic bo pripadal kontrolni blok kot celota;

(c)

„prezasedenost“ pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih sistemov ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;

(d)

„napovedani izvoz“ pomeni pošiljanje električne energije v eni državi članici na podlagi pogodbenega dogovora o ustreznem istočasnem odjemu (napovedani uvoz) električne energije v drugi državi članici ali v tretji državi;

(e)

„napovedani tranzit“ pomeni okoliščine, ko pride do napovedanega izvoza električne energije in ko določena pot za prenos vključuje državo, v kateri se ne opravi niti pošiljanje niti ustrezni istočasni odjem električne energije;

(f)

„napovedani uvoz“ pomeni odjem električne energije v državi članici ali v tretji državi, ki se opravi istočasno kot pošiljanje električne energije (napovedani izvoz) v drugi državi članici;

(g)

„novi povezovalni daljnovod“ pomeni povezovalni daljnovod, ki ni zgrajen do … (8).

Člen 3

Certificiranje operaterjev prenosnega sistema

1.   Komisija preuči vsako obvestilo o odločitvi o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 10(6) Direktive 2009/…/ES takoj, ko jo prejeme. Komisija v roku dveh mesecev po prejemu takšnega obvestila zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu izda mnenje glede skladnosti s členom 10(2) ali členom 11 ter členom 9 Direktive 2009/…/ES.

Komisija lahko pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka od Agencije zahteva, da poda svoje mnenje o odločitvi nacionalnega regulativnega organa o certifikaciji. V tem primeru se dvomesečni rok iz prvega pododstavka podaljša za nadaljnja dva meseca.

Če Komisija v roku iz prvega in drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi regulativnega organa.

2.   Nacionalni regulativni organ po prejetju mnenja Komisije v dveh mesecih sprejme končno odločitev o certificiranju operaterja prenosnega sistema, pri čemer v čim večji meri upošteva mnenje Komisije. Odločitev regulativnega organa in mnenje Komisije se objavita skupaj.

3.   Regulativni organi in/ali Komisija lahko v kateri koli fazi postopka od operaterja prenosnega sistema in/ali podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

4.   Regulativni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.   Komisija lahko sprejme smernice, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

6.   Če Komisija prejme obvestilo o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 9(10) Direktive 2009/…/ES, sprejme odločitev o certificiranju. Regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije.

Člen 4

Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo

Vsi operaterji prenosnega sistema sodelujejo na ravni Skupnosti prek ENTSO za električno energijo, da bi spodbudili dokončno oblikovanje notranjega trga z električno energijo ter zagotovili optimalno upravljanje in dober tehnični razvoj evropskega omrežja za prenos električne energije.

Člen 5

Ustanovitev ENTSO za električno energijo

1.   Operaterji prenosnega sistema za električno energijo najpozneje do … (9) predložijo Komisiji in Agenciji osnutek statuta bodoče ENTSO za električno energijo, seznam njenih članov in osnutek poslovnika, vključno s pravilnikom za posvetovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi.

2.   V dveh mesecih po prejemu teh informacij Agencija po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zainteresirane strani, Komisiji predloži mnenje o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika.

3.   Komisija predloži mnenje o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika v treh mesecih po prejemu mnenja Agencije.

4.   Operaterji prenosnega sistema v treh mesecih po prejemu mnenja Komisije ustanovijo ENTSO za električno energijo, sprejmejo statut in poslovnik ter ju objavijo.

Člen 6

Oblikovanje kodeksov omrežij

1.   Komisija po posvetovanju z Agencijo, ENTSO za električno energijo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravi letni seznam prednostnih nalog, v katerem so navedena področja iz člena 8(6), ki jih je treba vključiti v oblikovanje kodeksov omrežij.

2.   Komisija od Agencije lahko zahteva, da v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev, predloži osnutek nezavezujoče okvirne smernice, v katerem so v skladu s členom 8(7) določena jasna in objektivna načela za pripravo kodeksov omrežij za področja iz prednostnega seznama. Vsak osnutek nezavezujoče okvirne smernice prispeva k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanju trga. Komisija lahko ta rok na utemeljeno zahtevo Agencije podaljša.

3.   Agencija se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku nezavezujoče okvirne smernice na odprt in pregleden način posvetuje z ENTSO za električno energijo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

4.   Če Komisija meni, da osnutek nezavezujoče okvirne smernice ne prispeva k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanja trga, lahko od Agencije zahteva, da osnutek nezavezujoče okvirne smernice v razumnem roku revidira in jo ponovno predloži Komisiji.

5.   Če Agencija v roku, ki ga predpiše Komisija na podlagi odstavkov 2 ali 4, osnutka nezavezujoče okvirne smernice ne predloži ali ga ne predloži ponovno, zadevno nezavezujočo okvirno smernico pripravi Komisija.

6.   Komisija od ENTSO za električno energijo zahteva, naj v razumnem roku, ki ni daljši od dvanajstih mesecev, Agenciji predloži kodeks omrežja, ki je v skladu z ustrezno nezavezujočo okvirno smernico.

7.   Agencija pošlje ENTSO za električno energijo utemeljeno mnenje o kodeksu omrežja v treh mesecih po njegovem prejemu; v tem roku se Agencija lahko uradno posvetuje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

8.   ENTSO za električno energijo lahko kodeks omrežja spremeni v skladu z mnenjem Agencije in ga ponovno predloži Agenciji.

9.   Ko se Agencija prepriča, da je kodeks omrežja v skladu z ustreznimi nezavezujočimi okvirnimi smernicami, ga predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

10.   Če ENTSO za električno energijo kodeksa omrežja ne pripravi v roku, ki ga predpiše Komisija v skladu z odstavkom 6, lahko Komisija od Agencije zahteva, naj pripravi osnutek kodeksa omrežja na podlagi ustrezne nezavezujoče okvirne smernice. Agencija se lahko med pripravo osnutka kodeksa omrežja v skladu s tem odstavkom še nadalje posvetuje. Agencija osnutek kodeksa omrežja, pripravljen na podlagi tega odstavka, predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

11.   Komisija lahko na lastno pobudo, če ENTSO za električno energijo ali Agencija nista pripravila osnutka kodeksa omrežja iz odstavka 10 tega člena ali na priporočilo Agencije po odstavku 9 tega člena sprejme enega ali več kodeksov omrežja za področja iz člena 8(6).

Če Komisija predlaga sprejetje kodeksa omrežja na lastno pobudo, se lahko Komisija v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku kodeksa omrežja posvetuje z Agencijo, ENTSO za električno energijo in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

12.   Ta člen ne vpliva na pravico Komisije, da sprejema in spreminja smernice iz člena 18.

Člen 7

Sprememba kodeksov omrežij

1.   Osnutek sprememb kodeksa omrežja, sprejetega v skladu s členom 6, lahko Agenciji predlagajo osebe, pri katerih obstaja verjetnost interesa za ta kodeks omrežja, vključno z ENTSO za električno energijo, operaterji prenosnega sistema, uporabniki omrežja in odjemalci. Agencija lahko predlaga spremembe tudi na lastno pobudo.

2.   Agencija v svojem poslovniku določi učinkovit postopek za oceno osnutka sprememb in temeljito posvetovanje o njem, tudi z ENTSO za električno energijo in uporabniki sistema. Po končanem postopku lahko Agencija predloži Komisiji utemeljene predloge sprememb z obrazložitvijo, na kakšen način so ti predlogi skladni s cilji kodeksov omrežij iz člena 6(2).

3.   Komisija lahko ob upoštevanju predlogov Agencije sprejme spremembe kodeksa omrežja, sprejetega v skladu s členom 6. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

4.   Obravnava predlogov sprememb v skladu s postopkom iz člena 23(2) je omejena na obravnavo vidikov, vezanih na predloge teh sprememb. Te predlagane spremembe ne vplivajo na druge spremembe, ki jih lahko predlaga Komisija.

Člen 8

Naloge ENTSO za električno energijo

1.   ENTSO za električno energijo na zahtevo Komisije v skladu s členom 6(6) oblikuje kodekse omrežij za področja iz odstavka 6 tega člena.

2.   ENTSO za električno energijo lahko oblikuje kodekse omrežij za področja iz odstavka 6, če se ti kodeksi ne nanašajo na področja, za katera je Komisija nanj naslovila zahtevo. Ti kodeksi omrežij se predložijo v mnenje Agenciji.

3.   ENTSO za električno energijo sprejme:

(a)

skupne instrumente za upravljanje omrežij, vključno s skupno lestvico za razvrščanje incidentov, in načrte raziskav;

(b)

nezavezujoč 10-letni razvojni načrt omrežja za celotno Skupnost („razvojni načrt omrežja“), vključno z evropsko napovedjo glede zadostnosti proizvodnje, in sicer vsako drugo leto;

(c)

letni delovni program;

(d)

letno poročilo;

(e)

letno zimsko in poletno napoved glede zadostnosti proizvodnje.

4.   V evropski napovedi glede zadostnosti proizvodnje iz odstavka 3(b) je zajeta skupna zadostnost elektroenergetskega sistema glede tekočega in napovedanega povpraševanja po električni energiji v naslednjih petih letih in v roku med petimi in 15 leti po datumu te napovedi. Napoved glede zadostnosti evropske proizvodnje električne energije temelji na napovedih glede zadostnosti proizvodnje električne energije v državah članicah, ki jih pripravijo posamezni operaterji prenosnega sistema.

5.   Letni delovni program iz odstavka 3(c) vsebuje seznam in opis kodeksov omrežij, ki jih je treba pripraviti, načrt usklajevanja za upravljanje omrežja, dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je treba izvesti v zadevnem letu, in okvirni časovni razpored.

6.   Kodeksi omrežij iz odstavkov 1 in 2 se nanašajo na naslednja področja, pri čemer se po potrebi upoštevajo regionalne posebnosti:

(a)

pravila glede varnosti in zanesljivosti omrežja, vključno s pravili o tehničnih rezervnih zmogljivostih prenosa za zanesljivo obratovanje omrežja;

(b)

pravila o priključevanju na omrežje;

(c)

pravila za dostop tretjih strank;

(d)

pravila glede izmenjave podatkov in poravnave;

(e)

pravila glede medobratovalnosti;

(f)

obratovalne postopke v izrednih razmerah;

(g)

pravila za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti;

(h)

pravila glede trgovanja, povezana s tehničnim in obratovalnim zagotavljanjem storitev za dostop do omrežja ter z izravnavo odstopanj;

(i)

pravila glede preglednosti;

(j)

pravila glede izravnave, tudi z omrežjem povezana pravila glede rezervne električne energije;

(k)

pravila glede usklajenih tarifnih struktur za prenos, vključno z lokacijskimi signali in pravili glede nadomestil med operaterji prenosnega sistema, ter

(l)

energetsko učinkovitost električnih omrežij.

7.   Kodeksi omrežij se pripravijo le v zvezi z vprašanji čezmejnih omrežij in ne posegajo v pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne kodekse za notranja vprašanja.

8.   ENTSO za električno energijo spremlja in analizira izvajanje kodeksov in smernic omrežja, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 6(11), in njihov vpliv na usklajevanje veljavnih pravil glede spodbujanja povezovanja trgov. ENTSO za električno energijo o svojih ugotovitvah poroča Agenciji, rezultate analize pa vključi v letno poročilo iz odstavka 3(d) tega člena.

9.   ENTSO za električno energijo da na voljo vse informacije, ki jih zahteva Agencija za izpolnitev nalog v okviru člena 9(1).

10.   ENTSO za električno energijo vsaki dve leti sprejme in objavi razvojni načrt omrežja. Ta razvojni načrt omrežja vključuje modeliranje integriranega omrežja, scenarije razvoja, evropsko napoved glede zadostnosti proizvodnje in oceno prožnosti sistema.

Razvojni načrt omrežja zlasti:

(a)

temelji na nacionalnih naložbenih načrtih, regionalnih naložbenih načrtih iz člena 12(1) in po potrebi na smernicah za vseevropska energetska omrežja v skladu z Odločbo št. 1364/2006/ES (10);

(b)

glede čezmejnih povezav gradi tudi na razumnih potrebah različnih uporabnikov omrežja in vključuje dolgoročne obveznosti vlagateljev iz člena 8 ter členov 13 in 22 Direktive 2009/…/ES;

(c)

prepoznava vrzeli pri naložbah, zlasti v zvezi s čezmejnimi zmogljivostmi.

11.   ENTSO za električno energijo Komisiji na njeno zahtevo predloži mnenje v zvezi s sprejetjem smernic iz člena 18.

Člen 9

Spremljanje s strani Agencije

1.   Agencija spremlja izvajanje nalog ENTSO za električno energijo iz člena 8(1), (2) in (3) ter poroča Komisiji.

Agencija spremlja, kako ENTSO za električno energijo izvaja kodekse omrežij iz člena 8(2) in kodekse omrežij, ki so bili oblikovani v skladu s členom 6(1) do (10), vendar jih Komisija ni sprejela v skladu s členom 6(11). Agencija predloži Komisiji ustrezno utemeljeno mnenje, če ENTSO za električno energijo ne izvaja teh kodeksov omrežij.

Agencija spremlja in analizira izvajanje kodeksov omrežij in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 6(11), ter njihov vpliv na usklajevanje veljavnih pravil za spodbujanje povezovanja trgov ter nediskriminacije, učinkovite konkurence in uspešnega delovanja trga, ter o tem poroča Komisiji.

2.   ENTSO za električno energijo Agenciji v mnenje predloži osnutek razvojnega načrta omrežja in osnutek letnega delovnega programa, vključno z informacijami o postopku posvetovanja.

Agencija v dveh mesecih od prejema dokumentov ENTSO za električno energijo in Komisiji predloži ustrezno utemeljeno mnenje ter priporočila, če meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja, ki ju je predložil ENTSO za električno energijo, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci, uspešnemu delovanju trga ali k zadostnim čezmejnim povezavam, ki bi bile na voljo tretjim stranem.

Člen 10

Posvetovanje

1.   Pri pripravi kodeksov omrežij, osnutka razvojnega načrta omrežja in letnega delovnega programa iz člena 8(1), (2) in (3) se ENTSO za električno energijo v skladu s poslovnikom iz člena 5(1) v zgodnji fazi postopka opravi obsežno posvetovanje na odprt in pregleden način z vsemi ustreznimi udeleženci na trgu, zlasti z organizacijami, ki zastopajo vse zainteresirane strani. V posvetovanje so vključeni tudi nacionalni regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, odjemalci, uporabniki sistema, operaterji distribucijskega sistema, vključno z ustreznimi panožnimi združenji, tehničnimi organi in združenji zainteresiranih strani. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh ustreznih strani v postopku odločanja.

2.   Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj v zvezi s posvetovanjem iz odstavka 1 se objavijo.

3.   Pred sprejetjem letnega delovnega programa in kodeksov omrežij iz člena 8(1), (2) in (3) ENTSO za električno energijo navede, kako je upoštevala pripombe, ki jih je prejela med posvetovanjem. Če pripomb ni upoštevala, to utemelji.

Člen 11

Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za električno energijo iz členov 4 do 12, krijejo operaterji prenosnega sistema in se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so ustrezni in sorazmerni.

Člen 12

Regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov

1.   Operaterji prenosnega sistema znotraj ENTSO za električno energijo vzpostavijo regionalno sodelovanje, da bi prispevali k dejavnostim iz člena 8(1), (2) in (3). Zlasti vsaki dve leti objavijo regionalni naložbeni načrt, na podlagi tega načrta pa se lahko odločajo glede naložb.

2.   Za zagotovitev optimalnega upravljanja omrežja operaterji prenosnega sistema spodbujajo obratovalne dogovore, prav tako spodbujajo razvoj energetskih borz, dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, in sicer z nediskriminatornimi tržnimi rešitvami in ob ustreznem upoštevanju konkretnih koristi implicitnih dražb za kratkoročne dodelitve, ter povezovanje mehanizmov izravnave in rezerv električne energije.

3.   Geografsko območje posameznih struktur regionalnega sodelovanja lahko določi Komisija, pri tem pa upošteva obstoječe strukture regionalnega sodelovanja. Vsaka država članica lahko spodbuja sodelovanje na več kot enem geografskem območju. Ukrep iz prvega stavka, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

V ta namen se lahko Komisija posvetuje z ENTSO za električno energijo in z Agencijo.

Člen 13

Mehanizem nadomestil med operaterji prenosnega sistema

1.   Operaterji prenosnih sistemov prejmejo povračilo za stroške, nastale zaradi prevajanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih.

2.   Nadomestilo iz odstavka 1 izplačajo operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih se čezmejni pretoki začnejo, in sistemov, v katerih se ti pretoki končajo.

3.   Nadomestila se izplačujejo redno za določeno preteklo obdobje. Naknadni popravki izplačanih nadomestil se opravijo zaradi upoštevanja dejanskih stroškov, kadar je to potrebno.

Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 18.

4.   Komisija določi višino nadomestil za izplačilo v skladu s postopkom iz člena 23(2).

5.   Obseg prevajanja čezmejnih pretokov in obseg čezmejnih pretokov, ki se začnejo in/ali se končajo v nacionalnih prenosnih sistemih, se določi na podlagi fizičnega pretoka električne energije, ki se dejansko izmeri v danem časovnem obdobju.

6.   Stroški, nastali zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se določijo na podlagi predvidenega dolgoročnega povprečja dodatnih stroškov, ob upoštevanju izgub, naložb v novo infrastrukturo in ustreznega deleža stroškov obstoječe infrastrukture, če se ta infrastruktura uporablja za prenos čezmejnih pretokov, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Pri ugotavljanju nastalih stroškov se uporabijo priznane standardne metode za izračun stroškov. Koristi, ki jih omrežje pridobi zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se upoštevajo za zmanjšanje višine prejetih nadomestil.

Člen 14

Cene za dostop do omrežij

1.   Cene, ki jih operaterji omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, so pregledne, upoštevajo potrebo po zanesljivosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Cene ne smejo biti odvisne od razdalje.

2.   Dostop do omrežja se lahko zaračuna proizvajalcem in odjemalcem (obremenitev). Delež celotnega zneska omrežnine, ki ga plačajo proizvajalci, je zaradi potrebe po zagotovitvi ustreznih in učinkovitih lokacijskih signalov nižji kakor delež, ki ga plačajo odjemalci. Če je to potrebno, tarifna stopnja, ki velja za proizvajalce in/ali odjemalce, zagotavlja lokacijske signale na ravni Skupnosti in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter naložbene stroške za infrastrukturo. To ne preprečuje državam članicam, da zagotovijo lokacijske signale na svojem ozemlju ali da uporabijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce (obremenitev) enotna na njihovem celotnem ozemlju.

3.   Pri določanju cen za dostop do omrežja je treba upoštevati naslednje:

(a)

plačila in prejemke, ki izhajajo iz mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov,

(b)

dejanska opravljena in prejeta plačila ter pričakovana plačila za prihodnja obdobja, ocenjena na podlagi preteklih obdobij.

4.   Pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti lokacijski signali, se v skladu z odstavkom 2 cene za dostop do omrežij za proizvajalce in odjemalce uporabljajo ne glede na namembno državo oziroma državo izvora električne energije, kot predpisuje dogovor, ki je podlaga za posel. Uporaba takšnih cen ne posega v cene za napovedani izvoz in napovedani uvoz kot posledico upravljanja prezasedenosti, kot navaja člen 16.

5.   Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za napovedani tranzit električne energije.

Člen 15

Zagotavljanje informacij

1.   Zaradi zagotavljanja zanesljivosti omrežij v zvezi z upravljanjem prezasedenosti operaterji prenosnih sistemov vzpostavijo mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij.

2.   Varnostni standardi ter standardi za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov, se objavijo. Objavljene informacije zajemajo splošen sistem za izračun celotne prenosne zmogljivosti in prenosne rezerve, temelječ na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Taki sistemi morajo pridobiti odobritev regulativnih organov.

3.   Operaterji prenosnih sistemov objavijo ocene razpoložljivih prenosnih zmogljivosti za vsak dan in prikažejo vse proste prenosne zmogljivosti, ki so že rezervirane. Objave se opravijo v določenih časovnih razmikih pred dnevom prenosa in v vsakem primeru zajemajo ocene za teden in mesec vnaprej ter kvantitativno oceno pričakovane zanesljivosti razpoložljivih zmogljivosti.

4.   Operaterji prenosnih sistemov objavijo ustrezne podatke o napovedani in dejanski skupni porabi, o razpoložljivosti in dejanski uporabi proizvodnih zmogljivostih in porabniških naprav, razpoložljivosti in uporabi omrežij in povezovalnih daljnovodov ter izravnalni energiji in rezervni proizvodni zmogljivosti. V zvezi z razpoložljivostjo in dejansko uporabo manjših proizvodnih zmogljivosti in obremenitev se lahko uporabijo zbirni ocenjeni podatki.

5.   Zadevni udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo ustrezne podatke.

6.   Proizvajalci, ki imajo ali upravljajo proizvodne naprave, od katerih ima vsaj ena proizvodna naprava inštalirano zmogljivost vsaj 250 MW, pet let hranijo urne podatke za posamezen obrat, ki so potrebni za preverjanje vseh operativnih odločitev razporejanja in ponudbene strategije pri izmenjavah električne energije, na dražbah povezovalnih daljnovodov, trgih z rezervno energijo in prostih trgih, da so ti na razpolago nacionalnemu regulativnemu organu, nacionalnemu organu za konkurenco in Komisiji. Podatki na obrat in uro, ki jih je treba hraniti, med drugim vključujejo podatke o razpoložljivih proizvodnih zmogljivostih in predvidenih rezervnih zmogljivosti, vključno z dodelitvijo teh predvidenih rezervnih zmogljivosti na ravni obrata, v času dražbe ali proizvodnje.

Člen 16

Splošna načela upravljanja prezasedenosti

1.   Pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nediskriminatorne tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov. Če je mogoče, se pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja uporabijo netransakcijske metode, to je metode, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu.

2.   Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora operater prenosnega sistema ukrepati zelo hitro in ponovno razporejanje in kompenzacija nista mogoča. Vsak tak postopek se uporabi na nediskriminatoren način.

Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako omejitev prenosa.

3.   Najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok se da na voljo udeležencem na trgu, ob upoštevanju varnostnih standardov za zanesljivo delovanje omrežja.

4.   Udeleženci na trgu zadevne operaterje prenosnih sistemov pravočasno pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno da na trg in sicer na pošten, pregleden in nediskriminatoren način.

5.   Operaterji prenosnih sistemov, kolikor je to tehnično možno, združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti v nasprotni smeri po prezasedeni povezavi, da bi ta daljnovod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju zanesljivosti omrežja se transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja, nikoli ne zavrnejo.

6.   Vsak prihodek, ki nastane zaradi dodeljevanja povezav, se uporabi za naslednje namene:

(a)

zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti; in/ali

(b)

vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi.

Če prihodkov ni mogoče učinkovito porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka, se lahko ob upoštevanju odobritve regulativnih organov zadevnih držav članic uporabijo v najvišji vrednosti, ki jo določijo ti regulativni organi, kot dohodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali določanju tarif.

Preostali prihodki se prenesejo na ločen interni račun, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka.

Člen 17

Novi povezovalni daljnovodi

1.   Regulativni organi lahko na zahtevo za nov povezovalni daljnovodi za enosmerni tok za omejeno obdobje odobrijo izvzetje iz določb člena 16(6) te uredbe in členov 9, 31 in člena 36(6) in (8) Direktive 2009/…/ES pod naslednjimi pogoji:

(a)

naložba mora povečevati konkurenco na področju oskrbe z električno energijo;

(b)

stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se odobri izvzetje;

(c)

povezovalni daljnovod mora biti v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po svoji pravni obliki ločena od operaterjev sistemov, v katerih se bo gradil ta povezovalni daljnovod;

(d)

stroški se pobirajo od uporabnikov tega povezovalnega daljnovoda;

(e)

da se od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (11), noben del kapitalskih ali operativnih stroškov poslovanja povezovalnega daljnovoda ni povrnil iz naslova katerega koli elementa cene za uporabo prenosnih ali distribucijskih sistemov, ki jih povezuje povezovalni daljnovod;

(f)

izvzetje ne škoduje konkurenci ali učinkovitemu delovanju notranjega trga z električno energijo, ali učinkovitemu delovanju reguliranega sistema, s katerim je povezan povezovalni daljnovod.

2.   Odstavek 1 se v izrednih primerih uporablja tudi za povezovalne daljnovode za izmenični tok, če so stroški in tveganje zadevne naložbe posebno visoki v primerjavi z običajnimi stroški in tveganjem, ki nastanejo ob povezovanju dveh sosednjih nacionalnih prenosnih sistemov s povezovalnim daljnovodom za izmenični tok.

3.   Odstavek 1 se uporabi tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih daljnovodih.

4.   Regulativni organi zadevnih držav članic za vsak primer posebej sprejmejo odločitev o izvzetju iz odstavkov 1, 2 in 3. Izvzetje lahko zajema vse ali del zmogljivosti novega povezovalnega daljnovoda ali obstoječega povezovalnega daljnovoda z znatno povečano zmogljivostjo.

Pri odločanju za odobritev izvzetja se za vsak primer posebej upošteva potreba po postavitvi pogojev glede trajanja izvzetja in nediskriminatornega dostopa do povezovalnega daljnovoda. Pri določanju teh pogojev je treba predvsem upoštevati dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, ali spremembo obstoječih zmogljivosti, časovni okvir projekta in stanje v državi.

Pred odobritvijo izvzetja regulativni organi zadevnih držav članic določijo pravila in mehanizme za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti. Pravila za upravljanje prezasedenosti vključujejo obveznost, da se neuporabljene zmogljivosti ponudijo na trgu, uporabniki naprav pa so upravičeni do trgovanja s pridobljenimi zmogljivostmi na sekundarnem trgu. Pri ocenjevanju meril iz odstavka 1(a), (b) in (f) tega člena se upoštevajo rezultati postopka dodeljevanja zmogljivosti.

Odločitev o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz drugega pododstavka tega odstavka, je ustrezno utemeljen in objavljen.

5.   Odločitve iz odstavka 4 sprejme Agencija samo:

(a)

če se zadevni regulativni organi niso mogli sporazumeti v šestih mesecih od datuma, ko je bila zahteva za izvzetje nazadnje podana pri zadnjem od teh regulativnih organov, ali

(b)

na skupno zahtevo zadevnih regulativnih organov.

Agencija se posvetuje z zadevnimi regulativnimi organi.

6.   Ne glede na odstavka 4 in 5 države članice lahko določijo, da mora regulativni organ ali Agencija, odvisno od primera, za uradno odločitev ustreznemu pristojnemu organu države članice predložiti svoje mnenje o zahtevi za izvzetje. To mnenje se objavi skupaj z odločitvijo.

7.   Regulativni organi ob prejetju brez odlašanja posredujejo izvod vseh zahtev za izvzetje v vednost Agenciji in Komisiji. Zadevni regulativni organi ali Agencija („organi obveščanja“) Komisijo nemudoma seznanijo z odločitvijo in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to določitvijo. Te informacije se lahko predložijo Komisiji v zbirni obliki, ki Komisiji omogoča sprejetje utemeljene odločitve. Informacije zlasti vsebujejo:

(a)

podroben opis razlogov, na podlagi katerih je bilo odobreno izvzetje, vključno s finančnimi informacijami, ki utemeljujejo potrebo po izvzetju;

(b)

opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na učinkovito delovanje notranjega trga z električno energijo;

(c)

razloge za obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevnega povezovalnega daljnovoda, za katerega se izvzetje odobri;

(d)

izid posvetovanja z zadevnimi regulativnimi organi.

8.   V dveh mesecih od dne po prejemu obvestila po odstavku 7 lahko Komisija sprejme odločitev, na podlagi katere od organov obveščanja zahteva, da spremenijo ali prekličejo odločitev o odobritvi izvzetja. Ta rok dveh mesecev se lahko podaljša za dodatna dva meseca, če Komisija zahteva dodatne informacije. Ta dodatni dvomesečni rok začne teči dan po prejemu vseh informacij. Začetni dvomesečni rok se lahko tudi podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja.

Če zahtevane informacije niso predložene v roku, določenem v zahtevku, se šteje, da je obvestilo preklicano, razen če se pred iztekom tega roka ta podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja ali če organi obveščanja z ustrezno utemeljeno izjavo Komisijo obvestijo, da je po njihovem mnenju obvestilo popolno.

Organi obveščanja ravnajo v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o izvzetju v roku enega meseca in o tem obvestijo Komisijo.

Komisija poskrbi za zaupnost komercialno občutljivih informacij.

Veljavnost odločitve o izvzetju s strani Komisije se izteče dve leti po dnevu sprejetja, če se do takrat izgradnja povezovalnega daljnovoda še ni začela, in pet let po dnevu sprejetja, če povezovalni daljnovod do takrat še ni začel obratovati.

9.   Komisija lahko sprejme smernice za uporabo pogojev iz odstavka 1 tega člena ter določi postopek za uporabo odstavkov 4, 7 in 8 tega člena. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

Člen 18

Smernice

1.   Smernice glede mehanizmov medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov po potrebi v skladu z načeli iz členov 13 in 14 določajo naslednje:

(a)

podrobnosti postopka za določanje, kateri operaterji prenosnih sistemov morajo plačati nadomestilo za čezmejne pretoke, tudi kar zadeva razdelitev med operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih se čezmejni pretoki začnejo, in sistemov, v katerih se ti pretoki končajo, v skladu s členom 13(2);

(b)

podrobnosti postopka plačil, vključno z določitvijo prvega roka, za katerega se nadomestilo izplača, v skladu z drugim pododstavkom člena 13(3);

(c)

podrobnosti metodologij za ugotavljanje prevajanja čezmejnih pretokov, za katere se izplača nadomestilo po členu 13, v smislu količine in vrste pretoka, in določitev obsega teh tokov, kot izvirajo ali poniknejo v prenosnih sistemih posameznih držav članic, v skladu s členom 13(5);

(d)

podrobnosti metodologije za določanje stroškov in koristi, nastalih zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, v skladu s členom 13(6);

(e)

podrobnosti obravnave v okviru mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov za pretoke električne energije, ki izvirajo ali poniknejo v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora;

(f)

vključevanje nacionalnih sistemov, ki so med seboj povezani z daljnovodi za enosmerni tok, v skladu s členom 13.

2.   Smernice lahko opredelijo tudi ustrezna pravila za postopno uskladitev temeljnih načel za določanje cen za proizvajalce in odjemalce („obremenitev“) po nacionalnih tarifnih sistemih, vključno z vplivom mehanizma medsebojnih nadomestil operaterji prenosnih sistemov na nacionalni sistem omrežnin in vzpostavitvijo ustreznih in učinkovitih lokacijskih signalov, v skladu z načeli iz člena 14.

Smernice omogočijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih usklajenih lokacijskih signalov na ravni Skupnosti.

Nobeno usklajevanje v tem smislu ne preprečuje državam članicam uporabe mehanizmov, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce („obremenitev“) primerljiva na njihovem celotnem ozemlju.

3.   Smernice za zagotavljanje minimalne ravni usklajenosti, potrebne za doseganje cilja te uredbe, po potrebi določajo tudi:

(a)

podrobnosti v zvezi z zagotavljanjem informacij v skladu z načeli iz člena 15;

(b)

podrobnosti pravil trgovanja z električno energijo;

(c)

podrobnosti pravil spodbujanja naložb za zmogljivosti povezovalnih daljnovodov, vključno z lokacijskimi signali,

(d)

podrobnosti o področjih iz člena 8(6).

4.   Smernice za upravljanje in dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi sistemi so določene v Prilogi I.

5.   Komisija lahko sprejme smernice o zadevah iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena. Smernice iz odstavka 4 tega člena lahko spremeni v skladu z načeli iz členov 15 in 16, zlasti tako da vanje vključi podrobne smernice o vseh v praksi uporabljenih metodologijah za dodeljevanje zmogljivosti in zagotovi, da se mehanizmi za upravljanje prezasedenosti razvijajo na način, ki je združljiv s cilji notranjega trga. Po potrebi se pri takšnem spreminjanju smernic določijo tudi skupna pravila o minimalnih varnostnih in obratovalnih standardih za uporabo in obratovanje omrežij, kot je določeno v členu 15(2).

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(2).

Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija zagotovi, da smernice izpolnjujejo minimalno stopnjo usklajenosti, ki je potrebna za doseganje ciljev te uredbe, in da ne prekoračijo okvirov, potrebnih za ta namen.

Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija navede način ukrepanja za zagotavljanje skladnosti pravil, uporabljenih v tretjih državah, ki so del elektroenergetskega sistema Skupnosti, z zadevnimi smernicami.

Ko Komisija prvič sprejeme smernice, zagotovi, da so v enem osnutku ukrepa vsebovane vsaj točke iz odstavka 1(a) in (d) ter odstavka 2.

Člen 19

Regulativni organi

Regulativni organi pri izvajanju svojih nalog zagotovijo skladnost s to uredbo in smernicami, sprejetimi v skladu s členom 18. Pri izpolnjevanju ciljev te uredbe regulativni organi sodelujejo med seboj, s Komisijo in z Agencijo v skladu s poglavjem IX Direktive 2009/…/ES.

Člen 20

Zagotavljanje informacij in zaupnost

1.   Države članice in regulativni organi na zahtevo Komisije tej predložijo vse potrebne informacije za namene člena 13(4) in člena 18.

Regulativni organi predvsem za namene člena 13(4) in (6) redno dajo na voljo informacije o dejanskih stroških operaterjev nacionalnih prenosnih sistemov ter vse ustrezne informacije v zvezi s fizičnimi pretoki v omrežjih operaterjev prenosnih sistemov, in s stroški omrežij.

Komisija določi razumen rok, v katerem morajo biti informacije predložene, ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih informacij in nujnosti potrebe po informacijah.

2.   Če zadevna država članica ali regulativni organ teh informacij ne zagotovi v roku iz odstavka 1 tega člena, lahko Komisija vse informacije, potrebne za namene členov 13(4) in 18, zahteva neposredno od zadevnih podjetij.

Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev informacij podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulativnim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.

3.   V svoji zahtevi za informacije Komisija navede pravno podlago zahteve, rok za predložitev informacij, namen zahteve ter kazni iz člena 22(2) za posredovanje napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij. Komisija ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih informacij in nujnosti potrebe po informacijah določi razumen rok.

4.   Zahtevane informacije predložijo lastniki podjetja ali njihovi zastopniki ali, v primeru pravnih oseb, osebe, ki so pooblaščene za zastopanje bodisi zakonsko bodisi na podlagi ustanovitvenega akta. Ustrezno pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank, vendar v tem primeru stranka ostane v celoti odgovorna, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.   Če podjetje zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne informacije, Komisija lahko z odločbo zahteva informacije, ki jih je treba predložiti. Odločba podrobno opredeli informacije, ki jih je treba predložiti, in določi rok za njihovo predložitev. Odločba navaja kazni, predpisane v členu 22(2). Opozori tudi na pravico, da odločbo pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.

Komisija izvod svoje odločbe obenem pošlje regulativnim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča zadevne osebe ali sedež zadevnega podjetja.

6.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se uporabijo le za namene člena 13(4) in člena 18.

Komisija ne sme razkriti tistih informacij, pridobljenih v skladu s to uredbo, ki so zajeti v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 21

Pravica držav članic do podrobnejših ukrepov

Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da vzdržujejo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor ukrepi iz te uredbe in smernice iz člena 18.

Člen 22

Kazni

1.   Brez poseganja v določbe odstavka 2 lahko države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje teh določb. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice določbe, ki ustrezajo določbam Uredbe (ES) št. 1228/2003, sporočijo Komisiji do 1. julija 2004 in jo nemudoma obvestijo o vsaki kasnejši spremembi teh določb. O določbah, ki ne ustrezajo določbam Uredbe (ES) št. 1228/2003 Komisijo obvestijo do … (12) in jo nemudoma obvestijo o vsaki kasnejši spremembi teh določb

2.   Komisija lahko z odločbo naloži podjetjem denarne kazni, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v preteklem poslovnem letu, če ta podjetja namerno ali iz malomarnosti predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo, podano v skladu s členom 20(3), ali ne predložijo informacij v roku, določenem v odločbi skladno s prvim pododstavkom člena 20(5).

Pri določanju višine denarne kazni mora biti upoštevana resnost neupoštevanja zahtev iz prvega pododstavka.

3.   Predvidene kazni iz odstavka 1 in odločbe, sprejete po odstavku 2, ne smejo biti kazenske narave.

Člen 23

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 46 Direktive 2009/…/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 24

Poročilo Komisije

Komisija spremlja izvajanje te uredbe. V svojem poročilu v skladu s členom 47(6) Direktive … (13) Komisija prav tako poroča o izkušnjah, pridobljenih z uporabo te uredbe. Poročilo predvsem navaja, v kakšni meri je bila ta uredba uspešna pri zagotavljanju nediskriminatornih in stroške odražajočih pogojev za dostop do omrežij za čezmejne izmenjave električne energije, da bi odjemalcem na dobro delujočem notranjem trgu z električno energijo omogočila večjo izbiro in dolgoročno zanesljivost oskrbe, ter v kakšni meri so vzpostavljeni učinkoviti lokacijski signali. Poročilu so po potrebi priloženi ustrezni predlogi in/ali priporočila.

Člen 25

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1228/2003 se razveljavi z učinkom od … (13). Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … (13).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(2)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 9. januarja 2009 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(5)  UL L 176, 15.7.2003, str. 1.

(6)  UL L …

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  Datuma začetka veljavnosti razveljavljene Uredbe (ES) št. 1228/2003.

(9)  Datum začetka uporabe te uredbe, tj. 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(10)  Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (UL L 262, 22.9.2006, str. 1).

(11)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(12)  Datum začetka uporabe te uredbe.

(13)  18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.


PRILOGA I

Smernice za upravljanje in dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji

1.   Splošne določbe

1.1

Operaterji prenosnih sistemov si prizadevajo sprejeti vse trgovinske posle, tudi posle, ki vključujejo čezmejno trgovanje.

1.2

Kadar ni prezasedenosti, tudi ni omejitve dostopa do povezave. Kjer je to običajno, ni potrebe po stalnem splošnem postopku dodeljevanja dostopa do storitve čezmejnega prenosa.

1.3

Kadar redni trgovinski posli niso združljivi z varnim delovanjem omrežja, operaterji prenosnih sistemov blažijo prezasedenost v skladu z zahtevami za operativno zanesljivost omrežja in si pri tem prizadevajo zagotoviti, da s tem povezani stroški ostanejo na gospodarsko učinkoviti ravni. V primeru, da ni mogoče uporabiti stroškovno ugodnejših ukrepov, se predvidi ponovno razporejanje ali kompenzacija.

1.4

V primeru strukturne prezasedenosti začnejo operaterji prenosnih sistemov takoj izvajati ustrezna vnaprej opredeljena in dogovorjena pravila razreševanja prezasedenosti in dogovore. Metode razreševanja prezasedenosti zagotavljajo, da so fizični pretoki električne energije, povezani s celotno dodeljeno prenosno zmogljivostjo, v skladu z varnostnimi standardi omrežja.

1.5

Metode, sprejete za razreševanje prezasedenosti, dajejo udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov učinkovite ekonomske signale, podpirajo konkurenco in so primerne za regionalno uporabo ter uporabo v celotni Skupnosti.

1.6

Pri razreševanju prezasedenosti se med transakcijami ne sme razlikovati. Določena zahteva za prenosno storitev se zavrne le, kadar sta hkrati izpolnjena oba pogoja:

(a)

dodatni fizični pretoki električne energije, ki so posledica sprejetja take zahteve, kažejo, da ni več mogoče zagotavljati varnega delovanja elektroenergetskega sistema in

(b)

denarna vrednost tega zahtevka je v postopku razreševanja prezasedenosti nižja od vseh drugih zahtev, ki naj bi bile sprejete za isto storitev in pod istimi pogoji.

1.7

Pri opredeljevanju ustreznih območij omrežja, v in med katerimi se uporablja razreševanje prezasedenosti, operaterji prenosnih sistemov upoštevajo načela stroškovne učinkovitosti in zmanjšanja negativnih učinkov na notranji trg z električno energijo. Operaterji prenosnih sistemov še zlasti ne smejo omejiti zmogljivosti interkonekcijskih povezav z namenom reševanja prezasedenosti na njihovem nadzornem območju, razen iz zgoraj navedenih vzrokov in vzrokov obratovalne zanesljivosti (1). V primeru take situacije ga morajo operaterji prenosnih sistemov opisati in na pregleden način predstaviti vsem uporabnikom. Tak položaj je dopusten le, dokler se ne najde dolgoročna rešitev. Operaterji prenosnih sistemov vsem uporabnikom opišejo in na pregleden način predstavijo metodologijo in projekte za doseganje dolgoročne rešitve.

1.8

Operaterji prenosnih sistemov pri izravnavanju omrežja na nadzornem območju z operativnimi ukrepi v omrežju in ponovnim razporejanjem upoštevajo učinek teh ukrepov na sosednja nadzorna območja.

1.9

Do 1. januarja 2008 se usklajeno in v skladu s pogoji varnega delovanja vzpostavijo mehanizmi za razreševanje prezasedene zmogljivosti interkonekcijskih povezav večkrat na dan z namenom čim bolj povečati tržne priložnosti in predvideti čezmejno izravnavanje.

1.10

Nacionalni regulativni organi redno vrednotijo metode razreševanja prezasedenosti, pri čemer posebno pozornost namenjajo skladnosti z načeli in pravili iz te uredbe in smernic ter s pogoji, ki jih v skladu s temi načeli in pravili določijo regulativni organi. Tako vrednotenje vključuje posvetovanje vseh udeležencev na trgu in namenske študije.

2.   Metode razreševanja prezasedenosti

2.1

Metode razreševanja prezasedenosti so tržno zasnovane in omogočajo učinkovito čezmejno trgovanje. Zato se zmogljivost dodeli samo z eksplicitnimi (zmogljivost) ali implicitnimi (zmogljivost in energija) dražbami. Za isto povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Pri trgovanju večkrat na dan se lahko uporablja neprekinjeno trgovanje.

2.2

Mehanizmi razreševanja prezasedenosti lahko glede na pogoje konkurence omogočajo tako dolgoročno kot tudi kratkoročno dodeljevanje prenosne zmogljivosti.

2.3

Vsak postopek dodeljevanja zmogljivosti dodeli predpisan delež razpoložljive interkonekcijske zmogljivosti in preostalo zmogljivost, ki še ni dodeljena, ter zmogljivost, ki so jo sprostili imetniki zmogljivosti iz prejšnjih dodelitev.

2.4

Operaterji prenosnih sistemov optimizirajo stopnjo zagotovljene zmogljivosti, pri tem pa upoštevajo obveznosti in pravice udeleženih operaterjev prenosnih sistemov ter obveznosti in pravice udeležencev na trgu, da se omogoči učinkovita in smotrna konkurenca. Primeren delež zmogljivosti se lahko ponudi na trgu z nižjo stopnjo zagotovljene zmogljivosti, vendar morajo biti udeleženci na trgu ves čas seznanjeni z natančni pogoji za prenos s čezmejnimi vodi.

2.5

Pravice do dostopa do dolgoročnih in srednjeročnih dodelitev so pravice do zagotovljene prenosne zmogljivosti. V času imenovanja velja zanje načelo „uporabi ali izgubi“ ali „uporabi ali prodaj“.

2.6

Operaterji prenosnih sistemov opredelijo ustrezno strukturo za dodeljevanje zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih. To lahko vključuje možnost rezervacije najmanjšega odstotka zmogljivosti interkonekcijskih povezav za dnevno dodelitev ali dodelitev večkrat na dan. Takšno strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Pri pripravi svojih predlogov operaterji prenosnih sistemov upoštevajo:

(a)

značilnosti trgov,

(b)

obratovalne pogoje, kot so posledice združevanja jasno napovedanih razporedov,

(c)

stopnjo usklajenosti odstotkov in časovnih obdobij, določenih za različne mehanizme dodeljevanja zmogljivosti, ki se uporabljajo.

2.7

Pri dodeljevanju zmogljivosti se ne sme diskriminirati med udeleženci na trgu, ki želijo uveljaviti svoje pravice do uporabe dvostranskih dobavnih pogodb, in udeleženci, ki želijo prodajati na borzi električne energije. V določenem časovnem okviru se izbere ponudba z najvišjo implicitno ali eksplicitno vrednostjo.

2.8

V regijah, kjer so terminski finančni trgi z električno energijo dobro razviti in učinkoviti, se celotna zmogljivost interkonekcijskih povezav dodeli z implicitnimi dražbami.

2.9

Razen v primeru novih povezovalnih daljnovodov, ki so v skladu s členom 7 te uredbe upravičeni do izvzetja, izklicne cene pri metodah dodeljevanja zmogljivosti niso dovoljene.

2.10

Načeloma lahko vsi morebitni udeleženci na trgu sodelujejo v postopku dodeljevanja brez omejitev. Da bi se izognili nastajanju ali povečevanju problemov zaradi morebitne zlorabe prevladujočega položaja enega od udeležencev na trgu, lahko ustrezni regulativni organ in/ali organi, pristojni za konkurenco, kjer je to primerno, odredijo splošne omejitve ali omejitve za posamezno podjetje zaradi prevladujočega položaja na trgu.

2.11

Udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov do določenega roka natančno opredelijo uporabo zmogljivosti za vsako časovno obdobje. Rok je določen tako, da lahko operaterji prenosnih sistemov prerazporedijo neuporabljeno zmogljivost za ponovno dodelitev v naslednjem časovnem obdobju – vključno z uporabo večkrat na dan.

2.12

Z zmogljivostjo je mogoče prosto sekundarno trgovati pod pogojem, da je operater prenosnega sistema o tem pravočasno vnaprej obveščen. Kadar operater prenosnega sistema zavrne sekundarno trgovanje (transakcijo), mora to jasno in pregledno sporočiti ter to razložiti vsem udeležencem na trgu in o tem uradno obvestiti regulativni organ.

2.13

Finančne posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti nosijo tisti, ki so odgovorni za tako neizpolnjevanje. Kadar udeleženci na trgu ne uporabijo zmogljivosti, za katero so se obvezali, da jo bodo uporabili, ali v primeru eksplicitne dražbe zmogljivosti ne trgujejo sekundarno ali zmogljivosti ne vrnejo pravočasno, izgubijo pravice do take zmogljivosti in plačajo dajatev, ki odraža stroške. Vse dajatve, ki odražajo stroške, nastale zaradi neporabljene zmogljivosti, morajo biti upravičene in sorazmerne. Prav tako mora operater prenosnega sistema, ki ne izpolni svojih obveznosti, udeležencem na trgu nadomestiti izgubo pravic do zmogljivosti. Posledične izgube se pri tem ne upoštevajo. Ključni načini in metode za določanje obveznosti, ki nastanejo zaradi neizpolnjevanja obveznosti, se določijo vnaprej glede na finančne posledice, pregleda pa jih ustrezni nacionalni regulativni organ ali organi.

3.   Usklajevanje

3.1

Operaterji prenosnih sistemov usklajujejo in izvajajo dodeljevanje zmogljivosti na interkonekcijski povezavi v skupnem postopku dodeljevanja. Kadar je pričakovati, da bo trgovinska menjava med dvema državama (operaterjema prenosnih sistemov) znatno vplivala na pogoje fizičnega pretoka v tretji državi (operaterju prenosnega sistema), vsi zadevni operaterji prenosnih sistemov uskladijo metode razreševanja prezasedenosti s skupnim postopkom razreševanja prezasedenosti. Nacionalni regulativni organi in operaterji prenosnih sistemov zagotovijo, da noben od postopkov razreševanja prezasedenosti, ki ima velik vpliv na fizične pretoke električne energije v drugih omrežjih, ni enostranski.

3.2

Skupna usklajena metoda razreševanja prezasedenosti in postopek za dodeljevanje zmogljivosti na trgu vsaj enkrat letno, mesečno in dan vnaprej, se uporabljata do 1. januarja 2007 med državami v naslednjih regijah:

(a)

severna Evropa (Danska, Švedska, Finska, Nemčija in Poljska),

(b)

severozahodna Evropa (Beneluks, Nemčija in Francija),

(c)

Italija (Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Slovenija in Grčija),

(d)

srednjevzhodna Evropa (Nemčija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija in Slovenija),

(e)

jugozahodna Evropa (Španija, Portugalska in Francija),

(f)

Združeno kraljestvo, Irska in Francija,

(g)

baltske države (Estonija, Latvija in Litva).

Pri državah, ki so vključene v interkonekcijsko povezavo in ki pripadajo več kot eni regiji, se metode razreševanja prezasedenosti lahko razlikujejo, da se zagotovi združljivost z uporabljenimi metodami v ostalih regijah, ki jim te države pripadajo. V tem primeru ustrezni operaterji prenosnih sistemov predlagajo metodo, ki jo nato pregleda ustrezni regulativni organi.

3.3

Regije iz točke 2.8 lahko celotno zmogljivost interkonekcijskih povezav dodelijo z dodeljevanjem dan vnaprej.

3.4

V vseh teh sedmih regijah se opredelijo združljivi postopki razreševanja prezasedenosti z namenom, da se oblikuje resnično povezan trg z električno energijo. Udeležencem na trgu ne bodo ponujeni nezdružljivi regionalni sistemi.

3.5

Zaradi spodbujanja poštene in učinkovite konkurence in čezmejnega trgovanja usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov v regijah iz točke 3.2 vključuje vse stopnje od izračunavanja zmogljivosti in optimizacije dodeljevanja do varnega delovanja omrežja ter jasno dodeljevanje odgovornosti. Tako usklajevanje vključuje zlasti:

(a)

uporabo skupnega modela prenosa, ki učinkovito obravnava med seboj odvisne fizične pretoke v zanki in upošteva neskladja med fizičnimi in trgovinskimi tokovi,

(b)

dodelitev in imenovanje zmogljivosti za učinkovito obravnavanje med seboj odvisnih fizičnih pretokov v zanki,

(c)

enake obveznosti za imetnike zmogljivosti o posredovanju informacij o nameravani uporabi zmogljivosti, tj. imenovanje zmogljivosti (za eksplicitne dražbe),

(d)

enaka časovna obdobja in čas zapiranja,

(e)

enako strukturo za dodeljevanje zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih (npr. 1 dan, 3 ure, 1 teden itd.) in glede na prodane količine zmogljivosti (količina moči, izražena v MW, MWh itd.),

(f)

dosleden pogodbeni okvir z udeleženci na trgu,

(g)

preverjanje, ali pretoki izpolnjujejo varnostne zahteve omrežja za operativno načrtovanje in obratovanje v realnem času,

(h)

obračunavanje in uveljavljanje ukrepov razreševanja prezasedenosti.

3.6

Usklajevanje vključuje tudi izmenjavo informacij med operaterji prenosnih sistemov. Narava, čas in pogostost izmenjave informacij je združljiva z dejavnostmi iz točke 3.5 in delovanjem trgov z električno energijo. Ta izmenjava informacij omogoča operaterjem prenosnih sistemov predvsem najboljše možne napovedi globalnega položaja omrežja, da lahko ocenijo pretoke v svojem omrežju in razpoložljive zmogljivosti interkonekcijskih povezav. Operater prenosnega sistema, ki zbira informacije v imenu drugega operaterja prenosnega sistema, udeleženemu operaterju prenosnega sistema vrne rezultate zbiranja informacij.

4.   Časovni razpored operacij na trgu

4.1

Dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti mora potekati dovolj zgodaj. Pred vsako dodelitvijo zadevni operaterji prenosnih sistemov skupaj objavijo zmogljivost, ki bo dodeljena, in pri tem, kjer je primerno, upoštevajo zmogljivost, zagotovljeno s pravicami do zagotovljenega prenosa in, kjer je ustrezno, s tem povezana imenovanja za pobotanje, ter časovna obdobja, v katerih bo zmogljivost zmanjšana ali ne bo na voljo (na primer zaradi vzdrževanja).

4.2

Imenovanje pravic do prenosa mora potekati ob popolnem upoštevanju zanesljivosti omrežja in dovolj zgodaj pred trgovanjem dan vnaprej na vseh ustreznih organiziranih trgih in pred objavo zmogljivosti, ki bo dodeljena na podlagi mehanizma dodeljevanja dan vnaprej ali večkrat na dan. Imenovanje pravic do prenosa v nasprotni smeri se pobotajo zaradi učinkovite uporabe medsebojne povezave.

4.3

Zaporedno dodeljevanje razpoložljivega prenosa večkrat na dan poteka za dan D na dan D-1 ali D po izdaji navedenih ali dejanskih razporedov proizvodnje dan vnaprej.

4.4

Pri pripravi delovanja omrežja dan vnaprej operaterji prenosnih sistemov izmenjajo informacije s sosednjimi operaterji prenosnih sistemov, vključno z napovedjo topologije omrežja, razpoložljivostjo in predvideno zmogljivostjo proizvodnih enot in pretokov obremenitve z namenom, da se z operativnimi ukrepi optimizira uporaba celotnega omrežja v skladu s pravili za varno delovanje omrežja.

5.   Preglednost

5.1

Operaterji prenosnih sistemov objavijo vse ustrezne podatke v zvezi z razpoložljivostjo omrežja, dostopom do omrežja in uporabo omrežja, vključno s poročilom, kdaj in zakaj obstaja prezasedenost, ter metodami, uporabljenimi za razreševanje prezasedenosti in načrti za razreševanje v prihodnje.

5.2

Operaterji prenosnih sistemov objavijo splošen opis metode razreševanja prezasedenosti, ki se uporablja v različnih okoliščinah za čim večje povečanje zmogljivosti, ki je na voljo na trgu, in splošno shemo za izračun zmogljivosti interkonekcijskih povezav v različnih časovnih obdobjih, ki temelji na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Tako shemo pregledajo regulativni organi zadevnih držav članic.

5.3

Razreševanje prezasedenosti in postopke dodeljevanja zmogljivosti, časovne okvire in postopke za uporabo zmogljivosti, opis ponujenih izdelkov ter pravic in obveznosti tako operaterjev prenosnih sistemov kot stranke, ki prejme zmogljivost, vključno z obveznostmi, ki nastanejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti, operaterji prenosnih sistemov podrobno opišejo in na pregleden način posredujejo vsem morebitnim uporabnikom omrežja.

5.4

Varnostni standardi za obratovanje in načrtovanje so sestavni del informacij, ki jih operaterji prenosnih sistemov objavijo v odprtem javnem dokumentu. Ta dokument pregledajo tudi nacionalni regulativni organi.

5.5

Operaterji prenosnih sistemov objavijo vse ustrezne podatke o čezmejnem trgovanju na podlagi najboljše možne napovedi. Da bi izpolnili to obveznost, zadevni udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov predložijo vse ustrezne podatke. Način objave takih informacij pregledajo regulativni organi. Operaterji prenosnih sistemov objavijo najmanj:

(a)

letno: informacije o dolgoročnem razvoju prenosne infrastrukture in njen vpliv na zmogljivost čezmejnega prenosa;

(b)

mesečno: predvidena prenosna zmogljivost, ki bo na voljo na trgu čez en mesec in eno leto ob upoštevanju vseh informacij, ki jih ima operater prenosnih sistemov na voljo v času izračuna napovedi (npr. vpliv zimske in letne sezone na zmogljivost vodov, vzdrževanje omrežja, razpoložljivost proizvodnih enot itd.);

(c)

tedensko: predvidena prenosna zmogljivost, ki bo na voljo na trgu čez en teden ob upoštevanju vseh ustreznih informacij, ki jih imajo operaterji prenosnih sistemov na voljo v času izračuna napovedi, na primer vremenska napoved,, vzdrževalna dela na omrežju, razpoložljivost proizvodnih enot itd.);

(d)

dnevno: prenosno zmogljivost, ki bo na voljo trgu čez en dan ali večkrat dnevno za vsako tržno časovno enoto ob upoštevanju vseh pobotanih imenovanj za dan vnaprej, razporeditev proizvodnje dan vnaprej, predvideno povpraševanje in načrtovana vzdrževana dela na omrežju;

(e)

skupno dodeljeno zmogljivost za vsako tržno časovno enoto ter vse ustrezne pogoje, pod katerimi se ta zmogljivost lahko uporabi (npr. končna cena na dražbi, obveznosti glede uporabe zmogljivosti itd.), da se ugotovi preostala zmogljivost;

(f)

čim prej po vsaki dodelitvi dodeljeno zmogljivost in navedbo plačanih cen;

(g)

skupno uporabljeno zmogljivost za vsako tržno časovno enoto takoj po imenovanju;

(h)

čim bližje realnemu času: skupne realizirane trgovinske in fizične pretoke za vsako tržno časovno enoto, vključno z opisom vpliva korektivnega ukrepanja operaterjev prenosnih sistemov (kot je omejitev) za reševanje problemov omrežja ali sistema;

(i)

predhodne informacije o načrtovanih začasnih prekinitvah delovanja ter naknadne informacije o načrtovanih ali nenačrtovanih začasnih prekinitvah delovanja proizvodnih enot, večjih od 100 MW, za prejšnji dan.

5.6

Vse ustrezne informacije so na trgu na voljo pravočasno za pogajanje o vseh transakcijah (kot je čas pogajanja o letnih dobavnih pogodbah za industrijske uporabnike ali čas pošiljanja ponudb na organizirane trge).

5.7

Operaterji prenosnih sistemov objavijo ustrezne informacije o predvidenem povpraševanju in proizvodnji za časovna obdobja iz točk 5.5 in 5.6. Operaterji prenosnih sistemov objavijo tudi ustrezne informacije, potrebne za čezmejni izravnalni trg.

5.8

Po objavi napovedi se za napovedane informacije objavijo tudi naknadno realizirane vrednosti v časovnem obdobju, ki sledi obdobju, na katero se nanaša napoved, ali najpozneje naslednji dan (D+1).

5.9

Vse informacije, ki jih objavijo operaterji prenosnih sistemov, so brezplačne in lahko dostopne. Vsi podatki so dostopni tudi z ustreznimi in standardiziranimi sredstvi izmenjave informacij, ki se opredelijo v tesnem sodelovanju z udeleženci na trgu. Podatki vključujejo informacije o preteklih časovnih obdobjih (za najmanj dve leti), tako da imajo tudi novi udeleženci na trgu dostop do takih podatkov.

5.10

Operaterji prenosnih sistemov redno izmenjujejo niz dovolj točnih podatkov o omrežju in pretoku obremenitve z namenom, da lahko vsak operater prenosnega sistema na svojem območju izračuna pretok obremenitve. Isti niz podatkov se na zahtevo posreduje regulativnim organom in Komisiji. Regulativni organi in Komisija zagotovijo zaupno ravnanje s tem nizom podatkov tako v svojem imenu kot tudi v imenu svetovalcev, ki zanje opravljajo analitsko delo na podlagi teh podatkov.

6.   Uporaba prihodka od prezasedenosti

6.1

Postopki razreševanja prezasedenosti lahko v vnaprej določenem časovnem okviru ustvarjajo prihodek samo v primeru prezasedenosti, ki je posledica navedenega časovnega okvira, razen v primeru novih povezovalnih daljnovodov, ki so v skladu s členom 7 te uredbe upravičeni do izvzetja. Postopek za razdelitev teh prihodkov preverijo regulativni organi. Ta ne sme izkrivljati postopka dodeljevanja v korist katere koli stranke, ki je zaprosila za zmogljivost ali energijo, in ne sme imeti zaviralnega učinka na znižanje prezasedenosti.

6.2

Nacionalni regulativni organi delujejo pregledno, kar zadeva uporabo prihodkov, ki izhajajo iz dodeljevanja zmogljivosti interkonekcijskih povezav.

6.3

Prihodek od prezasedenosti si razdelijo zadevni operaterji prenosnih sistemov v skladu z merili, o katerih so se sporazumeli zadevni operaterji prenosnih sistemov in ki so jih pregledali ustrezni regulativni organi.

6.4

Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bodo uporabili nastale prihodke od prezasedenosti, in poročajo o dejanski uporabi tega prihodka. Regulativni organi preverijo in potrdijo, da je ta uporaba v skladu s to direktivo in smernicami in da je skupni znesek prihodka od prezasedenosti, ki izhaja iz dodeljevanja zmogljivosti interkonekcijskih povezav, namenjen najmanj enemu od treh namenov iz člena 16(6) te uredbe.

6.5

Regulativni organi vsako leto do 31. julija istega leta objavijo poročilo, v katerem so navedeni prihodki, nastali v 12-mesečnem obdobju do 30. junija istega leta, in kako so bili ti zadevni prihodki uporabljeni, ter potrditev, da je ta uporaba v skladu s to uredbo in temi smernicami ter da je skupni znesek prihodka od prezasedenosti namenjen enemu od treh predpisanih namenov.

6.6

Uporaba prihodka od prezasedenosti za naložbe za vzdrževanje ali povečanje zmogljivosti interkonekcijskih povezav se dodeli zlasti posebnim, vnaprej opredeljenim projektom, ki prispevajo k razbremenitvi obstoječe povezane prezasedenosti in ki se lahko izvedejo v razumnem času, zlasti kar zadeva postopek odobritve.


(1)  Operativna varnost pomeni, da „prenosni sistem upošteva dogovorjene varnostne omejitve“.


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 1228/2003

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

-

Člen 3

-

Člen 4

-

Člen 5

-

Člen 6

-

Člen 7

-

Člen 8

-

Člen 9

-

Člen 10

-

Člen 11

-

Člen 12

Člen 3

Člen 13

Člen 4

Člen 14

Člen 5

Člen 15

Člen 6

Člen 16

Člen 7

Člen 17

Člen 8

Člen 18

Člen 9

Člen 19

Člen 10

Člen 20

Člen 11

Člen 21

Člen 12

Člen 22

Člen 13

Člen 23

Člen 14

Člen 24

-

Člen 25

Člen 15

Člen 26

Priloga

Priloga I


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

1.

Komisija je 19. septembra 2007 skupaj s štirimi drugimi predlogi iz svežnja o notranjem energetskem trgu predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, ki temelji na členu 95 Pogodbe.

2.

Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta mnenji o celotnem svežnju predložila 10. (1) oziroma 22. aprila 2008 (2).

3.

Evropski parlament je mnenje (3) v prvi obravnavi sprejel 18. junija 2008 in odobril 32 predlogov sprememb. Komisija ni predložila spremenjenega predloga.

4.

Svet je 9. januarja 2009 sprejel skupno stališče v skladu s členom 251 Pogodbe v obliki prenovljene uredbe.

II.   CILJ PREDLOGA

5.

Predlog je del tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu, v katerega spadajo še direktiva o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo, uredba o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in uredba o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Pripomogel naj bi k doseganju cilja dobro delujočega notranjega trga z električno energijo, in to z uvedbo zlasti:

določb, katerih namen je boljše sodelovanje in usklajevanje med operaterji prenosnega sistema, med drugim z vzpostavitvijo Evropskega omrežja operaterjev prenosnega sistema za električno energijo (ENTSO za elektriko);

zahtev po izboljšanju preglednosti.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

6.   Splošne pripombe

6.1.

Svet je menil, da bi bilo bolj učinkovito in pregledno ter glede na Uredbo (ES) št. 1228/2003 bolj dosledno, za bralca pa bolj prijazno, če bi določbe uredbe prenovili. Pri tem pa je Svet načeloma v celoti upošteval predlog Komisije o spremembi, in sicer ni ponovno preučeval nobene druge določbe, ki ni bila vključena v predlog Komisije, razne če predloga ni bil primoran spreminjati zaradi sprememb, ki jih je vnesel, ali zaradi sprememb v sklicevanjih, nastalih ob preštevilčenju členov, itd. Svet je v čim večji meri upošteval pristop Komisije glede enake obravnave sektorjev električne energije in plina.

Komisija je privolila v vse spremembe, ki jih je v njen predlog vnesel Svet.

6.2.

Svet je glede 32 sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament, in ene ustne spremembe, ravnal tako kot Komisija, namreč:

sprejel je naslednjih sedem sprememb:

v celoti spremembo 12;

delno/načeloma spremembe 11, 15, 18, 24, 29, in 32;

ter

zavrnil naslednjih šest: 5, 13, 19, 26, 27 in 30, in sicer zaradi vsebine, usklajenosti ali oblike.

6.3.

Svet je za razliko od Komisije

sprejel spremembo 23 (delno)

ter

zavrnil naslednjih 18: 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 14, 17, 20, 21, 22, 25, 28, 31, in ustno spremembo.

7.   Specifične pripombe

7.1.

V zvezi s spremembami EP, pri katerih se Svet odmika od stališča Komisije:

(a)

Svet je spremembo 23 delno sprejel zato, ker meni, da bi moralo biti pod določenimi pogoji in ob določenih omejitvah omogočeno, da se pri izračunavanju tarif upoštevajo dohodki od prezasedenosti;

(b)

Svet je zavrnil 18 sprememb, navedenih pod točko 6.3, saj:

(i)

niso potrebne oziroma nimajo nobene dodane vrednosti, v glavnem zato, ker so te zadeve delno/zadostno obravnavane v drugih delih besedila ali pa besedilo, ki ga predlaga Komisija, zadošča: spremembe 1, 2, 3, 4; spremembi 7 in 8 sta odveč; zadeva iz ustne spremembe je že obravnavana v členu 8(8+9);

(ii)

ta sprememba uvaja besedilo, ki ni ustrezno z vidika vloge regulativnih organov, med drugim zato, ker so naloge in pristojnosti teh organov določene v direktivi o električni energiji: sprememba 9; sprememba 10 (Svet je poleg tega prestavil člen o maloprodajnih trgih v direktivo o električni energiji); spremembi 20 in 31;

(iii)

spremembo 6 je zavrnil, ker za pripravo časovnega načrta o prenosnih omrežjih ni pristojna Komisija;

(iv)

spremembi 14 in 21 uvajata besedilo, ki ne ustreza vlogi, ki jo je Svet dodelil agenciji; niti ni primerno iz pravnih razlogov, da agencija sprejme ali odobri kodekse omrežja ali sprejema splošne odločitve;

(v)

zavrnil je spremembo 17, ker bi posvetovanje (člen 10) moral opraviti ENTSO; posvetovanje, ki ga mora izvesti agencija, je obravnavano v členu 6;

(vi)

sprememba 22 ni primerna, saj bi se morali izogibati pretiranemu normiranju;

(vi)

spremembo 25 je zavrnil, ker bi bilo treba ohraniti primerljivost s postopkom izvzetja, ki je predviden za plin (člen 35 direktive o plinu);

(vii)

sprememba 28 presega področje uporabe uredbe, državam članicam pa zapoveduje naloge, ki bi jih morali opravljati operaterji prenosnega sistema.

7.2

Svet je v zvezi s predlogom Komisije uvedel nekatere druge spremembe (vsebinske in/ali oblikovne); glavne so podane v nadaljevanju:

(a)

certificiranje operaterjev prenosnega sistema:

Svetu se je zdelo ustrezno, da del besedila o postopku certificiranja, v katerem je določena vloga Komisije pri tem postopku, prenese iz direktive o električni energiji v nov člen 3 te uredbe;

(b)

oblikovanje in sprememba kodeksov omrežja:

po mnenju Sveta je ustrezno, da se podrobneje opišeta postopek za oblikovanje kodeksov omrežja (člen 6) in krajši postopek za spremembo teh kodeksov (člen 7). Ta člena nadomeščata člen 2e predloga Komisije. Svet je agenciji dodelil jasno vlogo: oblikovati bi morala nezavezujoče okvirne smernice, ki bi ENTSO služile kot podlaga za oblikovanje kodeksov omrežja, pregledati bi morala osnutek kodeksov omrežja in oceniti predlagane spremembe teh kodeksov. Komisija lahko po potrebi te kodekse sprejme s komitološkim postopkom, da bodo zavezujoči (glej tudi uvodno izjavo 6);

(c)

spremljanje s strani agencije:

Svet je uvedel odstavka, v katerih opisuje vlogo agencije, ki mora spremljati, kako ENTSO izvaja kodekse omrežja (pododstavka 2+3 člena 9(1));

(d)

izvzetje za nove povezovalne daljnovode:

kar zadeva odobritev izvzetja za nove povezovalne daljnovode med državami članicami (člen 17), je Svet menil, da bi bila udeležba agencije primerna samo takrat, ko se zadevni nacionalni regulativni organi ne bi sporazumeli ali ko bi agenciji predložili skupno zahtevo (odstavek 5). Države članice bi morale imeti tudi možnost, da po želji določijo, da uradni sklep o izvzetju sprejme drug ustrezni pristojni organ države članice na podlagi mnenja regulatorja (odstavek 6);

(e)

maloprodajni trgi:

Po mnenju Sveta je primerno, da se člen o maloprodajnih trgih preoblikuje, med drugim da se črta sklicevanje na čezmejne trge in prenese iz uredbe (člen 7a predloga Komisije) v direktivo o električni energiji (novi člen 40);

(f)

druge točke:

Sveta meni, da je namesto izraza „naložbeni načrt“ ustrezneje uporabiti besedno zvezo „načrt razvoja omrežja“ in pojasniti, da so ti načrti nezavezujoči (člen 8(3)(b));

Svet je skladno z obliko, značilno za prenovitev, dodal nov člen za razveljavitev obstoječega zakonodajnega akta (člen 25).


(1)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(2)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(3)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 75/38


SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 12/2009

ki ga je sprejel Svet dne 9. januarja 2009

z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 75 E/03)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj notranjega trga z zemeljskim plinom, ki se postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem potrošnikom v Skupnosti, bodisi državljanom bodisi podjetjem, novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnostnost.

(2)

Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (4) in Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (5) sta znatno prispevali k oblikovanju takega notranjega trga z zemeljskim plinom.

(3)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju in spremljanju prvega sklopa Smernic za dobro prakso, ki jih je sprejel Evropski regulativni forum za plin („Madridski forum“) leta 2002, dokazujejo, da je za zagotovitev popolnega izvajanja pravil iz navedenih smernic v vseh državah članicah in minimalnega jamstva za dejansko enake pogoje dostopa na trg treba predvideti pravno obveznost teh smernic.

(4)

Drugi sklop skupnih pravil z naslovom „Drugi sklop smernic za dobro prakso“ je bil sprejet v okviru zasedanja Madridskega foruma 24. in 25. septembra 2003; cilj te uredbe je na podlagi navedenega drugega sklopa smernic določiti osnovna načela in pravila glede dostopa do omrežja, storitev za dostop tretjih strani, upravljanja prezasedenosti, preglednosti ter glede izravnave odstopanj in trgovanja s pravicami do zmogljivosti.

(5)

Direktiva 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (6) dopušča operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega sistema. Zaradi pravil, določenih v tej uredbi, torej ni treba spreminjati organizacije nacionalnih prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so skladna z ustreznimi določbami Direktive 2009/…/ES.

(6)

Visokotlačni plinovodi, ki povezujejo lokalne distributerje s plinskim omrežjem in ki se v glavnem ne uporabljajo za lokalno distribucijo, so vključeni v področje uporabe te uredbe.

(7)

Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga ter da v celoti upoštevajo potrebo po celovitosti omrežja in odražajo dejansko nastale stroške, kolikor taki stroški ustrezajo stroškom, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ob zagotavljanju primerne donosnosti naložb in, če je to primerno, ob upoštevanju primerjalnih analiz tarif, ki jih pripravljajo regulativni organi.

(8)

Pri izračunavanju tarif za dostop do omrežij je pomembno upoštevati dejansko nastale stroške, kolikor taki stroški ustrezajo stroškom, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ter potrebo po zagotavljanju primerne donosnosti naložb in spodbud za gradnjo nove infrastrukture. V tem smislu in zlasti, če obstaja učinkovita konkurenca med plinovodi, bo primerno upoštevati primerjalno analizo tarif s strani regulativnih organov.

(9)

Uporaba tržno zasnovanih ureditev za določanje tarif, na primer dražb, mora biti združljiva z določbami Direktive 2009/…/ES.

(10)

Potreben je minimalni skupni sklop storitev za dostop tretjih strani, da se zagotovita dejanski skupni minimalni standard za dostop v celotni Skupnosti in zadostna združljivost storitev za dostop tretjih strani ter da se omogoči izkoriščanje prednosti, ki izvirajo iz dobro delujočega notranjega trga z zemeljskim plinom.

(11)

Trenutno v Skupnosti obstajajo ovire za prodajo plina pod enakimi pogoji, brez diskriminacije ali ovir. Zlasti še ne obstajata nediskriminatoren dostop do omrežij in enako učinkovita raven regulativnega nadzora v vsaki državi članici.

(12)

Komisija je v Sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ poudarila pomen vzpostavitve notranjega trga z zemeljskim plinom in zagotavljanja enakovrednih pogojev za vse plinske družbe v Skupnosti. Sporočili Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Možnosti za notranji trg s plinom in električno energijo“ ter „Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi (Končno poročilo“) sta pokazali, da obstoječa pravila in ukrepi ne zagotavljajo potrebnega okvira za doseganje cilja dobro delujočega notranjega trga.

(13)

Poleg temeljitega izvajanja obstoječega regulativnega okvira bi bilo treba regulativni okvir notranjega trga z zemeljskim plinom iz Uredbe (ES) št. 1775/2005 prilagoditi v skladu z navedenimi sporočili.

(14)

Zlasti je potrebno večje sodelovanje in usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov, da bi zagotovili oblikovanje kodeksov omrežij za zagotavljanje in upravljanje dejanskega čezmejnega dostopa do prenosnih omrežij ter da bi zagotovili usklajeno in dovolj v prihodnost usmerjeno načrtovanje in dober tehnični razvoj prenosnega sistema v Skupnosti z ustreznim upoštevanjem varovanja okolja. Kodeksi omrežij bi morali biti v skladu z nezavezujočimi okvirnimi smernicami, ki jih razvije Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ustanovljene z Uredbo (ES) št. …/2009 (6) Evropskega parlamenta in Sveta („Agencija“). Agencija bi morala imeti vlogo pri pregledovanju osnutkov kodeksov omrežij, vključno z njihovo usklajenostjo z nezavezujočimi okvirnimi smernicami, in da jih lahko priporoči v sprejetje Komisiji. Primerno bi bilo tudi, da Agencija oceni predloge sprememb kodeksov omrežij in da jih lahko priporoči v sprejetje Komisiji. Operaterji prenosnih sistemov bi morali svoja omrežja upravljati v skladu s temi kodeksi omrežij.

(15)

Da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja za prenos plina v Skupnosti, bi bilo treba ustanoviti Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za plin („ENTSO za plin“). Naloge ENTSO za plin bi se morale izvajati v skladu s pravili Skupnosti o konkurenci, ki bi se morala še naprej uporabljati za odločitve ENTSO za plin. Naloge ENTSO za plin bi morale biti točno določene, delovne metode teh nalog pa bi morale zagotavljati učinkovitost, reprezentativno naravo in preglednost. S kodeksi omrežij, ki jih pripravi ENTSO za plin, naj ne bi nadomestili potrebnih nacionalnih kodeksov omrežij za notranja vprašanja. Glede na to, da je s pristopom na regionalni ravni možen učinkovitejši napredek, bi morali operaterji prenosnih sistemov znotraj splošne strukture za sodelovanje vzpostaviti regionalne strukture ter hkrati zagotoviti združljivost rezultatov na regionalni ravni s kodeksi omrežij in nezavezujočimi 10-letni razvojni načrt omrežij na ravni Skupnosti. Sodelovanje v okviru takšnih regionalnih struktur predpostavlja dejansko ločevanje dejavnosti omrežja od dejavnosti proizvodnje in dobave. Brez takšnega ločevanja regionalno sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov povzroča tveganje protikonkurenčnega ravnanja.

(16)

Vsi udeleženci na trgu so zainteresirani za delo, ki se pričakuje od ENTSO za plin. Zato je učinkovito posvetovanje ključnega pomena, obstoječe strukture, vzpostavljene za spodbujanje in racionalizacijo postopka posvetovanja, kot so na primer Evropska zveza za racionalizacijo energetskih izmenjav, nacionalni regulatorji ali Agencija, pa bi morale igrati pomembno vlogo.

(17)

Za povečanje konkurenčnosti na likvidnih veleprodajnih trgih s plinom je ključnega pomena, da se s plinom lahko trguje neodvisno od njegove lokacije v sistemu. To je mogoče doseči le tako, da se uporabnikom omrežja omogoči, da neodvisno rezervirajo vhodno in izhodno zmogljivost in s tem prenašajo plin po območjih namesto po pogodbenih poteh. Na šestem Madridskem forumu 30. in 31. oktobra 2002 je večina zainteresiranih strani že izrazila naklonjenost vhodno-izhodnim sistemom za lažji razvoj konkurence. Tarife ne bi smele biti odvisne od prenosnih poti; zato tarifa, določena za eno ali več vstopnih točk, ne bi smela biti povezana s tarifo, določeno za eno ali več izstopnih točk, in obratno.

(18)

Sklicevanje na usklajene pogodbe o prenosu v okviru nediskriminatornega dostopa do omrežja s strani operaterjev prenosnih sistemov ne pomeni, da morajo biti pogoji pogodb o prenosu določenega operaterja sistema v eni državi članici enaki kot pogoji drugega operaterja prenosnega sistema v isti državi članici ali drugi državi članici, razen če so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse pogodbe o prenosu.

(19)

V plinskih omrežjih obstaja obsežna pogodbena prezasedenost. Načeli razreševanja prezasedenosti in dodeljevanja zmogljivosti za nove ali nedavno dogovorjene pogodbe torej temeljita na sprostitvi neizkoriščenih zmogljivosti, tako da se uporabnikom omrežja omogoči, da dajo v podzakup ali ponovno prodajo svoje pogodbene zmogljivosti, operaterji prenosnih sistemov pa so obvezani, da neizkoriščene zmogljivosti ponudijo na trgu vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost. Zaradi velikega deleža obstoječih pogodb in potrebe po ustvarjanju resnično enakovrednih pogojev med uporabniki novih in obstoječih zmogljivosti bi bilo treba ti načeli uporabiti za vse pogodbene zmogljivosti, vključno z obstoječimi pogodbami.

(20)

Čeprav trenutna fizična prezasedenost omrežij redko predstavlja problem v Skupnosti, lahko v prihodnosti postane problematična. Pomembno je torej določiti temeljno načelo za dodeljevanje prezasedenih zmogljivosti v takšnih okoliščinah.

(21)

Iz spremljanja trga, ki ga zadnja leta izvajajo nacionalni regulativni organi in Komisija, je razvidno, da trenutno veljavne zahteve po preglednosti in pravila glede dostopa do infrastrukture ne zadostujejo.

(22)

Da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za gibanje veleprodajnih cen, je potreben enak dostop do podatkov, kar zadeva fizično stanje omrežja. To vključuje podrobnejše informacije o ponudbi in povpraševanju, zmogljivosti omrežja, pretoku in vzdrževanju, izravnavi in razpoložljivosti ter uporabi skladišč. Pomen teh informacij za delovanje trga zahteva zmanjšanje obstoječih omejitev za objavo zaradi zaupnosti.

(23)

Zahteve glede zaupnosti poslovno občutljivih informacij pa so zlasti pomembne, ko gre za poslovne podatke, ki so strateško pomembni za podjetje, če skladišče uporablja le en uporabnik, ali ko gre za podatke glede izhodnih točk sistema ali podsistema, ki niso povezane z drugim prenosnim ali distribucijskim sistemom, temveč samo enim industrijskim končnim odjemalcem, če bi objava teh podatkov razkrila zaupne informacije o proizvodnem procesu tega odjemalca.

(24)

Za večje zaupanje v trg mora biti udeležencem zagotovljeno, da je udeležence, ki so zagrešijo zlorabe, mogoče kaznovati. Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da učinkovito preučijo obtožbe glede tržnih zlorab. Zato pristojni organi potrebujejo dostop do podatkov, ki zagotavljajo informacije o operativnih odločitvah dobaviteljev. Na trgu s plinom se vse te odločitve sporočajo operaterjem sistemov v obliki rezervacij zmogljivosti, napovedi in realiziranega pretoka. Operaterji sistemov bi morali te informacije dati na voljo pristojnim organom za določeno obdobje.

(25)

Treba je izboljšati pravila, ker dostop do skladišč za zemeljski plin in obratov za utekočinjeni zemeljski plin („UZP“) ni zadosten in zato bi bilo treba izboljšati pravila s tem v zvezi. Spremljanje, ki ga je opravila Skupina evropskih regulatorjev za električno energijo in plin, je pokazalo, da se prostovoljne smernice za dobro prakso dostopa tretjih strani za operaterje skladiščnih sistemov, o katerih so se dogovorile vse interesne skupine na Madridskem forumu, ne uporabljajo dovolj in morajo zato postati obvezujoče.

(26)

Nediskriminatorni in pregledni sistemi izravnave odstopanj za plin, ki jih upravljajo operaterji prenosnih sistemov, so pomembni mehanizmi zlasti za nove udeležence na trgu, ki bi utegnili imeti več težav z izravnavo celotnega portfelja prodaj v primerjavi z že uveljavljenimi podjetji na določenem trgu. Treba je torej sprejeti pravila za zagotovitev, da operaterji prenosnih sistemov upravljajo takšne mehanizme na način, ki je združljiv z nediskriminatornimi, preglednimi in učinkovitimi pogoji za dostop do omrežja.

(27)

Trgovanje s primarnimi pravicami do zmogljivosti je pomemben del razvoja konkurenčnega trga in ustvarjanja likvidnosti. S to uredbo bi bilo treba torej določiti osnovna pravila glede takega trgovanja.

(28)

Nacionalni regulativni organi bi morali zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in iz smernic, sprejetih v skladu s to uredbo.

(29)

V smernicah, priloženih k tej uredbi, so na podlagi prej omenjenega drugega sklopa Smernic za dobro prakso opredeljena določena podrobna izvedbena pravila. Ta pravila se bodo, če bo primerno, sčasoma razvijala, upoštevajoč razlike med nacionalnimi plinskimi sistemi.

(30)

Komisija bi morala pri predlaganju sprememb smernic, ki so priložene tej uredbi, zagotoviti predhodno posvetovanje z vsemi zadevnimi stranmi, ki jih predstavljajo strokovna združenja, in z državami članicami v okviru Madridskega foruma.

(31)

Države članice in pristojni nacionalni organi bi morali Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija bi morala te informacije obravnavati kot zaupne.

(32)

Ta uredba in smernice, sprejete v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Skupnosti o konkurenci.

(33)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(34)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za pripravo ali sprejetje smernic, potrebnih za izpolnjevanje minimalne stopnje usklajenosti, ki je potrebna za doseganje cilja te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(35)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja pravičnih pravil v zvezi s pogoji za dostop do prenosnih sistemov zemeljskega plina, skladišč in obratov za UZP, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(36)

Glede na obseg sprememb Uredbe (ES) št. 1775/2005 v tem aktu je zaradi jasnosti in racionalnosti zaželeno, da se zadevne določbe prenovijo in z novo uredbo združijo v enotno besedilo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Namen te uredbe je:

(a)

določiti nediskriminatorna pravila o pogojih za dostop do prenosnih sistemov za zemeljski plin ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov z namenom zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga s plinom;

(b)

določiti nediskriminatorna pravila o pogojih za dostop do obratov UZP in skladišč ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov; ter

(c)

spodbujati nastanek dobro delujočega in preglednega veleprodajnega trga z visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe s plinom. Ta uredba določa mehanizme za uskladitev pravil za čezmejno izmenjavo plina.

Cilji iz prvega pododstavka tega člena vključujejo določitev usklajenih načel za tarife za dostop do omrežja, vendar ne do skladišč, ali metodologij za njihov izračun, zagotovitev storitev za dostop tretjih strani, določitev usklajenih načel za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, določitev zahtev po preglednosti, določitev pravil glede izravnave in obračunavanje odstopanj ter spodbujanje trgovanja z zmogljivostmi.

Ta uredba se z izjemo člena 19(4) uporablja samo za skladišča iz člena 32(3) ali (4) Direktive 2009/…/ES.

Države članice lahko za namene izvajanja ene ali več nalog, navadno dodeljenih operaterju prenosnega sistema, v skladu z Direktivo 2009/…/ES ustanovijo subjekt ali telo, za katero se uporabljajo zahteve iz te uredbe. Za omenjeni subjekt ali telo veljata certificiranje v skladu s členom 3 te uredbe in imenovanje v skladu s členom 10 Direktive 2009/…/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„prenos“ pomeni prenos zemeljskega plina po omrežju, ki v glavnem zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, vendar ne po pridobivalnem plinovodnem omrežju in ne po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina, in ne vključuje dobave;

(2)

„pogodba o prenosu“ pomeni pogodbo, ki jo je operater prenosnega sistema sklenil z uporabnikom omrežja z namenom izvajati prenos;

(3)

„zmogljivost“ pomeni največji možni pretok, izražen v normalnih kubičnih metrih na časovno enoto ali energijskih enotah na časovno enoto, do katerega je upravičen uporabnik omrežja v skladu z določbami pogodbe o prenosu;

(4)

„neizkoriščena zmogljivost“ pomeni zagotovljeno zmogljivost, ki jo je uporabnik omrežja sicer pridobil v okviru pogodbe o prenosu, vendar je ni napovedal do poteka roka, določenega s pogodbo;

(5)

„upravljanje prezasedenosti“ pomeni upravljanje portfelja zmogljivosti operaterja prenosnega sistema z namenom doseči optimalno in najučinkovitejšo uporabo tehnične zmogljivosti ter pravočasno odkrivanje prezasedenosti in zasičenosti v prihodnosti;

(6)

„sekundarni trg“ pomeni trg zmogljivosti, s katerimi se trguje drugače kot na primarnem trgu;

(7)

„napoved“ pomeni predhodno poročanje uporabnika omrežja operaterju prenosnega sistema o dejanskem pretoku, s katerim uporabnik omrežja želi oddajati plin v omrežje ali ga odjemati iz njega;

(8)

„popravljena napoved“ pomeni naknadno sporočeno popravljeno napoved;

(9)

„celovitost omrežja“ pomeni kakršno koli stanje v zvezi s prenosnim omrežjem, vključno s potrebnimi prenosnimi objekti in napravami, v katerih ostaneta tlak in kakovost zemeljskega plina znotraj minimalnih in maksimalnih meja, ki jih določi operater prenosnega sistema, tako da je s tehničnega stališča zagotovljen prenos zemeljskega plina;

(10)

„obdobje izravnave odstopanj“ pomeni obdobje, v katerem mora vsak uporabnik omrežja v skladu s pogodbo o prenosu ali kodeksom omrežja izravnati odjem neke količine zemeljskega plina, izražene v energijskih enotah, z oddajo enake količine zemeljskega plina v prenosno omrežje;

(11)

„uporabnik omrežja“ pomeni odjemalca ali potencialnega odjemalca pri operaterju prenosnega sistema in same operaterje prenosnega sistema, v kolikor je to potrebno, da opravljajo svoje naloge v zvezi s prenosom;

(12)

„prekinljive storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi s prekinljivo zmogljivostjo ponuja operater prenosnega sistema;

(13)

„prekinljiva zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, ki jo operater prenosnega sistema lahko prekine v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi o prenosu;

(14)

„dolgoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih operater prenosnega sistema ponuja za obdobje enega leta ali več;

(15)

„kratkoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih operater prenosnega sistema ponuja za manj kot eno leto;

(16)

„zagotovljena zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, za katero operater prenosnega sistema s pogodbo jamči, da se ne prekinja;

(17)

„zagotovljene storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi z zagotovljeno zmogljivostjo ponuja operater prenosnega sistema;

(18)

„tehnična zmogljivost“ pomeni največjo zagotovljeno zmogljivost, ki jo operater prenosnega sistema lahko ponudi uporabnikom omrežja, pri čemer upošteva celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja;

(19)

„pogodbena zmogljivost“ pomeni zmogljivost, ki jo je operater prenosnega sistema v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku omrežja;

(20)

„razpoložljiva zmogljivost“ pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v tem trenutku še vedno na razpolago v sistemu;

(21)

„pogodbena prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po zagotovljeni zmogljivosti presega tehnično zmogljivost;

(22)

„primarni trg“ pomeni trg, na katerem operater prenosnega sistema trguje neposredno z zmogljivostjo;

(23)

„fizična prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po dejanskih dobavah presega tehnično zmogljivost v določenem trenutku;

(24)

„zmogljivost obrata za UZP“ pomeni zmogljivost terminala za UZP za utekočinjanje zemeljskega plina ali uvoz, raztovarjanje, sistemske storitve, prehodna skladišča in ponovno uplinjanje UZP;

(25)

„prostor“ pomeni prostornino plina, ki jo uporabnik skladišča lahko uporabi za skladiščenje plina;

(26)

„zmogljivost odjema“ pomeni stopnjo, po kateri lahko uporabnik skladišča odjema plin iz objekta za skladiščenje.

(27)

„zmogljivost oddaje“ pomeni stopnjo, po kateri lahko uporabnik skladišča oddaja plin v objekt za skladiščenje;

(28)

„zmogljivost skladišča“ pomeni kakršno koli kombinacijo prostora, zmogljivosti oddaje in zmogljivosti odjema;

2.   Brez poseganja v opredelitve pojmov iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo tudi ustrezne opredelitve iz člena 2 Direktive 2009/…/ES, razen opredelitve pojma „prenos“ iz točke 3 navedenega člena.

Opredelitve v točkah 3 do 23 iz odstavka 1 tega člena glede prenosa se uporabljajo po analogiji za skladišča in obrate za UZP.

Člen 3

Certificiranje operaterjev prenosnega sistema

1.   Če Komisija prejme obvestilo o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 10(6) Direktive 2009/…/ES, ga takoj po prejemu preuči. Komisija v dveh mesecih po prejemu obvestila zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu izda mnenje glede skladnosti s členom 10(2) ali členom 11 ter členom 9 Direktive 2009/…/ES.

Komisija lahko pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka od Agencije zahteva, da poda mnenje o odločitvi nacionalnega regulativnega organa. V tem primeru se dvomesečni rok iz prvega pododstavka podaljša za nadaljnja dva meseca.

Če Komisija v roku iz prvega ali drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da odločitvi regulativnega organa ne nasprotuje.

2.   Nacionalni regulativni organ po prejemu mnenja Komisije v dveh mesecih sprejme končno odločitev o certificiranju operaterja prenosnega sistema, pri čemer v največji možni meri upošteva mnenje Komisije. Odločitev regulativnega organa in mnenje Komisije se objavita skupaj.

3.   Regulativni organi in/ali Komisija lahko v kateri koli fazi postopka od operaterjev prenosnega sistema in/ali podjetij, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

4.   Regulativni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

5.   Komisija lahko sprejme smernice, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

6.   Če Komisija prejme obvestilo o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 9(10) Direktive 2009/…/ES, sprejme odločitev o certifikaciji. Regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije.

Člen 4

Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin

Vsi operaterji prenosnih sistemov sodelujejo na ravni Skupnosti prek ustanovitve ENTSO za plin, da bi spodbudili dokončno oblikovanje notranjega trga za zemeljski plin ter zagotovili optimalno upravljanje in dober tehnični razvoj omrežja za prenos zemeljskega plina.

Člen 5

Ustanovitev ENTSO za plin

1.   Operaterji prenosnih sistemov za plin do … (8)predložijo Komisiji in Agenciji osnutek statuta ENTSO za plin, seznam članov in osnutek poslovnika, vključno s pravilnikom za posvetovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi.

2.   V dveh mesecih po prejemu teh podatkov Agencija po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zainteresirane strani, Komisiji predloži mnenje o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika.

3.   Komisija predloži mnenje o osnutku statuta, seznam članov in osnutku poslovnika v treh mesecih po prejemu mnenja Agencije.

4.   Operaterji prenosnih sistemov v treh mesecih po prejemu mnenja Komisije ustanovijo ENTSO za plin, sprejmejo statut in poslovnik ter ju objavijo.

Člen 6

Oblikovanje kodeksov omrežij

1.   Komisija po posvetovanju z Agencijo, ENTSO za plin in pristojnimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi pripravi letni seznam prednostnih nalog, v katerem so navedena področja iz člena 8(6), ki jih je treba vključiti v oblikovanje kodeksov omrežij.

2.   Komisija lahko Agencijo zaprosi, da v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev, predloži osnutek nezavezujoče okvirne smernice, v katerem so v skladu s členom 8(7) določena jasna in objektivna načela za pripravo kodeksov omrežij za področja iz prednostnega seznama. Vsak osnutek nezavezujoče okvirne smernice prispeva k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanju trga. Komisija lahko ta rok na utemeljeno zahtevo Agencije podaljša.

3.   Agencija se v obdobju, ki ni krajše od dveh mesecev, o osnutku nezavezujoče okvirne smernice na odprt in pregleden način posvetuje z ENTSO za plin in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

4.   Če Komisija meni, da osnutek nezavezujoče okvirne smernice ne prispeva k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanja trga, lahko od Agencije zahteva, da osnutek nezavezujoče okvirne smernice v razumnem roku ponovno preuči in predloži Komisiji.

5.   Če Agencija v roku, ki ga določi Komisija v skladu z odstavkom 2 ali 4, osnutka nezavezujoče okvirne smernice ne predloži ali ga ne predloži ponovno, zadevno nezavezujočo okvirno smernico pripravi Komisija.

6.   Komisija ENTSO za plin zaprosi, naj v razumnem roku, ki ni daljši od dvanajstih mesecev, Agenciji predloži kodeks omrežja, ki je v skladu z ustrezno nezavezujočo okvirno smernico.

7.   Agencija pošlje ENTSO za plin utemeljeno mnenje o kodeksu omrežja v treh mesecih po njegovem prejemu, v tem obdobju pa se lahko Agencija uradno posvetuje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

8.   ENTSO za plin lahko kodeks omrežja spremeni v skladu z mnenjem Agencije in ga ponovno predloži Agenciji.

9.   Ko Agencija ugotovi, da je kodeks omrežja v skladu z ustreznimi nezavezujočimi okvirnimi smernicami, ga predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

10.   Če ENTSO za plin kodeksa omrežja ne pripravi v roku, ki ga predpiše Komisija v skladu z odstavkom 6, lahko Komisija od Agencije zahteva, da pripravi osnutek kodeksa omrežja na podlagi ustrezne nezavezujoče okvirne smernice. Agencija se lahko med pripravo osnutka kodeksa omrežja v skladu s tem odstavkom še dodatno posvetuje. Agencija osnutek kodeksa omrežja, pripravljenega na podlagi tega odstavka, predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

11.   Komisija lahko na lastno pobudo, če ENTSO za plin ne pripravi kodeksa omrežja ali če Agencija ne pripravi osnutka kodeksa omrežja, kot je navedeno v odstavku 10 tega člena, ali na priporočilo Agencije v skladu z odstavkom 9 tega člena sprejme enega ali več kodeksov omrežij za področja, našteta v členu 8(6).

Če Komisija predlaga sprejetje kodeksa omrežja na lastno pobudo, se lahko v obdobju, ki ni krajše od dveh mesecev, o osnutku kodeksa omrežja posvetuje z Agencijo, ENTSO za plin in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

12.   Ta člen ne posega v pravico Komisije, da sprejema in spreminja smernice iz člena 23.

Člen 7

Sprememba kodeksov omrežij

1.   Osnutek sprememb kodeksov omrežij, sprejetih v skladu s členom 6, lahko Agenciji predlagajo osebe, ki bi bile najverjetneje lahko zainteresirane za zadevni kodeks omrežja, vključno z ENTSO za plin, operaterji prenosnih sistemov, uporabniki omrežja in odjemalci. Agencija lahko predlaga spremembe tudi na lastno pobudo.

2.   Agencija v svojem poslovniku določi učinkovit postopek za oceno osnutka sprememb in temeljito posvetovanje o njem, tudi z ENTSO za plin in uporabniki omrežja. Po končanem postopku lahko Agencija Komisiji predloži utemeljene predloge sprememb s pojasnilom o tem, kako so ti predlogi skladni s cilji kodeksov omrežij iz člena 6(2).

3.   Komisija lahko ob upoštevanju predlogov Agencije sprejme spremembe kodeksov omrežij, sprejetih v skladu s členom 6. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

4.   Obravnava predlogov sprememb v skladu s postopkom iz člena 28(2) je omejena na obravnavo vidikov v zvezi s predlaganimi spremembami. Te predlagane spremembe ne posegajo v druge spremembe, ki jih lahko predlaga Komisija.

Člen 8

Naloge ENTSO za plin

1.   ENTSO za plin na zahtevo Komisije v skladu s členom 6(6) oblikuje kodekse omrežij za področja iz odstavka 6 tega člena;

2.   ENTSO za plin lahko oblikuje kodekse omrežij za področja iz odstavka 6, če se ti kodeksi ne nanašajo na področja, za katera je Komisija nanj naslovila zahtevo. Ti kodeksi omrežij se predložijo Agenciji, da o njih poda mnenje.

3.   ENTSO za plin sprejme:

(a)

skupne instrumente za upravljanje omrežij in načrte raziskav;

(b)

nezavezujoč 10-letni razvojni načrt omrežja za celotno Skupnost („razvojni načrt omrežja“), vključno z napovedjo glede zadostnosti evropske ponudbe, in sicer vsako drugo leto;

(c)

letni delovni program;

(d)

letno poročilo;

(e)

letno zimsko in poletno napoved glede ponudbe.

4.   V napovedi glede zadostnosti evropske ponudbe iz točke (b) odstavka 3 je zajeta skupna zadostnost plinskega sistema glede tekočega in napovedanega povpraševanja po plinu v naslednjih petih letih in v obdobju med petimi in desetimi leti po datumu te napovedi. Ta napoved glede zadostnosti evropske ponudbe temelji na nacionalnih napovedih glede ponudbe, ki jih pripravijo posamezni operaterji prenosnih sistemov.

5.   Letni delovni program iz točke (c) odstavka 3 vsebuje seznam in opis kodeksov omrežij, ki jih je treba pripraviti, načrt usklajevanja za obratovanje omrežja, dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je treba izvesti v zadevnem letu, in okvirni časovni razpored.

6.   Kodeksi omrežij iz odstavkov 1 in 2 urejajo naslednja področja, pri čemer se po potrebi upoštevajo regionalne posebnosti:

(a)

pravila glede varnosti in zanesljivosti omrežja;

(b)

pravila o priključevanju na omrežje;

(c)

pravila za dostop tretjih strani;

(d)

pravila glede izmenjave podatkov in poravnave;

(e)

pravila glede medobratovalnosti;

(f)

operativni postopki v izrednih razmerah;

(g)

pravila za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti;

(h)

pravila glede trgovanja, povezana s tehničnim in operativnim zagotavljanjem storitev za dostop do omrežja ter z izravnavo odstopanj;

(i)

pravila glede preglednosti;

(j)

pravila glede izravnave, tudi z omrežjem povezana pravila glede postopkov napovedi, obračunavanja odstopanj in operativne izravnave med sistemi operaterjev prenosnega sistema;

(k)

pravila glede usklajenih tarifnih struktur za prenos; in

(l)

energetska učinkovitost plinskih omrežij.

7.   Kodeksi omrežij se pripravijo le v zvezi z vprašanji čezmejnih omrežij in ne posegajo v pravico držav članic, da sprejmejo svoje kodekse za nečezmejna vprašanja.

8.   ENTSO za plin spremlja in analizira izvajanje kodeksov omrežij in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 6(11), in njihov vpliv na usklajevanje veljavnih pravil glede spodbujanja povezovanja trgov. ENTSO za plin o svojih ugotovitvah poroča Agenciji, rezultate analize pa vključi v letno poročilo iz točke (d) odstavka 3 tega člena.

9.   ENTSO za plin da na voljo vse informacije, ki jih zahteva Agencija za izvajanje nalog iz člena 9(1).

10.   ENTSO za plin vsaki dve leti sprejme in objavi razvojni načrt omrežja iz točke (b) odstavka 3. Razvojni načrt omrežja vključuje modeliranje integriranega omrežja, scenarije razvoja, napoved glede zadostnosti evropske ponudbe ter oceno prožnosti sistema.

Razvojni načrt omrežja zlasti:

(a)

temelji na nacionalnih naložbenih načrtih, regionalnih naložbenih načrtih iz člena 12(1) in po potrebi na smernicah za vseevropska energetska omrežja v skladu z Odločbo št. 1364/2006/ES (9);

(b)

glede čezmejnih povezav temelji tudi na razumnih potrebah različnih uporabnikov omrežja in vključuje dolgoročne obveznosti vlagateljev iz členov 14 in 22 Direktive 2009/…/ES;

(c)

prepoznava naložbenih vrzeli, zlasti v zvezi s čezmejnimi zmogljivostmi.

11.   ENTSO za plin Komisiji na njeno zahtevo predloži mnenje v zvezi s sprejetjem smernic iz člena 23.

Člen 9

Spremljanje s strani Agencije

1.   Agencija spremlja izvajanje nalog ENTSO za plin iz člena 8(1), (2) in (3) ter poroča Komisiji.

Agencija spremlja, kako ENTSO za plin izvaja kodekse omrežij iz člena 8(2) in kodekse omrežij, ki so bili oblikovani v skladu s členom 6(1) do (10), vendar jih Komisija ni sprejela v skladu s členom 6(11). Agencija predloži Komisiji ustrezno utemeljeno mnenje, če ENTSO za plin ne izvaja teh kodeksov omrežij.

Agencija spremlja in analizira izvajanje kodeksov omrežij in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 6(11), ter njihov vpliv na usklajevanje veljavnih pravil za spodbujanje povezovanja trgov ter na nediskriminacijo, učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga, ter o tem poroča Komisiji.

2.   ENTSO za plin Agenciji v mnenje predloži osnutek razvojnega načrt omrežja in osnutek letnega delovnega programa, vključno s podatki o postopku posvetovanja, da o njih poda mnenje.

Agencija v dveh mesecih od prejema dokumentov predloži ustrezno utemeljeno mnenje ter ENTSO za plin in Komisiji predloži priporočila, če meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja, ki ju je predložil ENTSO za plin, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci, učinkovitemu delovanju trga ali k zadostnim čezmejnim povezavam, ki so na voljo tretjim stranem.

Člen 10

Posvetovanja

1.   Pri pripravi kodeksov omrežij, osnutka razvojnega načrta omrežja in letnega delovnega programa iz člena 8(1), (2) in (3) se ENTSO za plin v skladu s poslovnikom iz člena 5(1) v zgodnji fazi obsežno posvetuje na odprt in pregleden način z vsemi zadevnimi udeleženci na trgu, zlasti pa z organizacijami, ki zastopajo vse zainteresirane strani. V posvetovanje so vključeni tudi nacionalni regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, odjemalci, uporabniki omrežja, operaterji distribucijskih sistemov ter zadevna panožna združenja, tehnični organi in združenja zainteresiranih strani. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh zadevnih strani v postopku odločanja.

2.   Vsi dokumenti in zapisniki sestankov v zvezi s posvetovanji iz odstavka 1 se objavijo.

3.   Pred sprejetjem letnega delovnega programa in kodeksov omrežij iz člena 8(1), (2) in (3) ENTSO za plin sporoči, kako je upošteval pripombe, ki jih je prejel med posvetovanjem. Če pripomb ni upošteval, to utemelji.

Člen 11

Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za plin iz členov 4 do 12, krijejo operaterji prenosnih sistemov in se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in sorazmerni.

Člen 12

Regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov

1.   Operaterji prenosnih sistemov znotraj ENTSO za plin vzpostavijo regionalno sodelovanje, da bi prispevali k nalogam iz člena 8(1), (2) in (3). Zlasti vsaki dve leti objavijo regionalni naložbeni načrt, na podlagi katerega se lahko odločajo glede naložb.

2.   Za zagotovitev optimalnega upravljanja omrežja operaterji prenosnih sistemov spodbujajo operativne dogovore, prav tako spodbujajo razvoj izmenjave energije, dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, in sicer z nediskriminatornimi tržnimi rešitvami in ob ustreznem upoštevanju konkretnih koristi od implicitnih dražb za kratkoročne dodelitve, ter povezovanje mehanizmov izravnave.

3.   Geografsko območje, na katerega se nanašajo posamezne strukture regionalnega sodelovanja, lahko določi Komisija ob upoštevanju obstoječih struktur regionalnega sodelovanja. Vsaka država članica lahko spodbuja sodelovanje na več kot enem gospodarskem območju. Ukrep iz prvega stavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

V ta namen se lahko Komisija posvetuje z ENTSO za plin in Agencijo.

Člen 13

Tarife za dostop do omrežij

1.   Tarife ali metodologije za izračun tarif, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov in so v skladu s členom 40(6) Direktive 2009/…/ES potrjene s strani regulativnih organov, ter tarife, objavljene v skladu s členom 31(1) navedene direktive, so pregledne, upoštevajo potrebo po celovitosti sistema in njenem izboljšanju ter odražajo dejansko nastale stroške, kolikor ti stroški ustrezajo stroškom učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja ter so pregledni, hkrati pa vključujejo ustrezno donosnost naložb, in po potrebi upoštevajo primerjalno analizo tarif s strani regulativnih organov. Tarife ali metodologije za izračun tarif se uporabljajo na nediskriminatoren način.

Države članice lahko določijo, da je tarife mogoče določiti z na trgu temelječimi mehanizmi, na primer z dražbami, pod pogojem, da takšno ureditev in nastale prihodke odobri regulativni organ.

Tarife ali metodologije za izračun tarif spodbujajo učinkovito trgovanje s plinom in konkurenco, istočasno pa preprečujejo navzkrižno subvencioniranje med uporabniki omrežij in zagotavljajo spodbude za naložbe ter vzdržujejo ali vzpostavljajo medobratovalnost prenosnih omrežji.

Tarife za uporabnike omrežja se določijo ločeno glede na vsako vstopno točko v prenosni sistem ali izstopno točko iz prenosnega sistema. Mehanizme za razporeditev stroškov in metodologijo za določitev stopenj v zvezi z vstopnimi in izstopnimi točkami potrdijo nacionalni regulativni organi. Države članice zagotovijo, da se po izteku prehodnega obdobja, po … (10), omrežnine ne obračunavajo na podlagi pogodbenih poti.

2.   Tarife za dostop do omrežja ne omejujejo likvidnosti trga niti ne izkrivljajo čezmejnega trgovanja različnih prenosnih sistemov. Če razlike v tarifnih strukturah ali mehanizmih za izravnavo odstopanj ovirajo trgovanje preko prenosnih sistemov, se operaterji prenosnih sistemov brez poseganja v člen 40(6) Direktive 2009/…/ES v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi aktivno zavzemajo za zbliževanje tarifnih struktur in načel zaračunavanja, tudi glede izravnave odstopanj.

Člen 14

Storitve za dostop tretjih strani v zvezi z operaterji prenosnih sistemov

1.   Operaterji prenosnih sistemov:

(a)

zagotovijo, da nudijo storitve vsem uporabnikom omrežja brez diskriminacije. Zlasti kadar operater prenosnega sistema ponuja enake storitve različnim odjemalcem, to počne pod enakimi pogodbenimi pogoji, bodisi z uporabo usklajenih pogodb o prenosu bodisi s skupnim kodeksom omrežja, potrjenim s strani pristojnega organa v skladu s postopkom iz člena 40 Direktive 2009/…/ES;

(b)

nudijo zagotovljene in prekinljive storitve za dostop tretjih strani. Cena prekinljive zmogljivosti odraža verjetnost prekinitve;

(c)

nudijo uporabnikom omrežja dolgoročne in kratkoročne storitve.

2.   Pogodbe o prenosu z netipskim začetkom veljavnosti ali sklenjene za krajše obdobje kot tipska enoletna pogodba o prenosu v skladu z načeli iz člena 13(1) nimajo za posledico poljubno višjih ali nižjih tarif, ki ne odražajo tržne vrednosti storitve.

3.   Kadar je to primerno, se storitve za dostop tretjih strani odobrijo, če obstajajo ustrezna jamstva s strani uporabnikov omrežja glede njihove kreditne sposobnosti. Takšna jamstva ne smejo predstavljati neupravičenih ovir za vstop na trg in morajo biti nediskriminatorna, pregledna in sorazmerna.

Člen 15

Storitve za dostop tretjih strani v zvezi s skladišči in obrati za UZP

1.   Vsak operater skladiščnega sistema in sistema za UZP:

(a)

vsem uporabnikom omrežja brez diskriminacije nudi storitve, ki ustrezajo tržnemu povpraševanju. Zlasti kadar operater skladiščnega sistema ali sistema za UZP ponuja enake storitve različnim odjemalcem, to počne pod enakimi pogodbenimi pogoji;

(b)

nudi storitve, ki so skladne z uporabo povezanih prenosnih sistemov za plin, in omogočajo dostop prek sodelovanja z operaterjem prenosnega sistema, ter

(c)

objavi zadevne informacije, zlasti podatke o uporabi in razpoložljivosti storitev v časovnem okviru, ki je združljiv z razumnimi tržnimi potrebami uporabnikov obratov za UZP ali skladišč.

2.   Vsak operater skladiščnih sistemov:

(a)

nudi zagotovljene in prekinljive storitve za dostop tretjih strani; cena prekinljive zmogljivosti odraža verjetnost prekinitve;

(b)

nudi uporabnikom skladišč tako dolgoročne kot kratkoročne storitve;

(c)

nudi uporabnikom skladišč tako povezane kot ločene storitve skladiščnega prostora, zmogljivosti oddaje in zmogljivosti odjema.

3.   Pogodbe o obratih za UZP in skladiščih nimajo za posledico poljubno višjih ali nižjih tarif v primerih, ko so:

(a)

podpisane izven leta zemeljskega plina z netipskim začetkom veljavnosti, ali

(b)

sklenjene za krajše obdobje kot tipska pogodba o obratih UZP in skladiščih na letni osnovi.

4.   Kadar je to primerno, se storitve za dostop tretjih strani odobrijo, če obstajajo ustrezna jamstva s strani uporabnikov omrežja glede njihove kreditne sposobnosti. Takšna jamstva ne smejo predstavljati neupravičenih ovir za vstop na trg in morajo biti nediskriminatorna, pregledna in sorazmerna.

5.   Pogodbene omejitve na zahtevano najmanjšo velikost zmogljivosti obratov za UZP in skladišč se utemeljijo na podlagi tehničnih omejitev in omogočajo manjšim uporabnikom skladišč dostop do storitev skladiščenja.

Člen 16

Načela mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in postopkov upravljanja prezasedenosti za operaterje prenosnih sistemov

1.   Udeležencem na trgu se zagotovi največja možna zmogljivost na vseh relevantnih točkah iz člena 18(3), pri tem pa se upošteva celovitost sistema in učinkovito obratovanje omrežja.

2.   Operater prenosnega sistema izvaja in objavi nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti, ki:

(a)

zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in največjo možno izrabo tehničnih zmogljivosti ter spodbujajo naložbe v novo infrastrukturo;

(b)

so združljivi s tržnimi mehanizmi, ki vključujejo fizične trge (spot markets) in trgovalna vozlišča (trading hubs), hkrati pa so prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram;

(c)

so združljivi s sistemi držav članic za dostop do omrežja.

3.   Operater prenosnega sistema izvaja in objavi nediskriminatorne in pregledne postopke upravljanja prezasedenosti, ki temeljijo na naslednjih načelih:

(a)

v primeru pogodbene prezasedenosti operater prenosnega sistema nudi neizkoriščeno zmogljivost na primarnem trgu, in sicer vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost;

(b)

uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v podzakup neizkoriščeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, imajo pravico to storiti. Države članice lahko v tem primeru od uporabnikov omrežja zahtevajo, da o tem obvestijo operaterja prenosnega sistema.

4.   V primeru fizične prezasedenosti operater prenosnega sistema ali po potrebi regulativni organi uporabijo nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti.

5.   Operaterji prenosnih sistemov redno ocenjujejo tržno povpraševanje zaradi novih naložb. Operaterji prenosnih sistemov tržno povpraševanje ocenijo pri načrtovanju novih naložb.

Člen 17

Načela mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in postopkov upravljanja prezasedenosti za skladišča in obrate za UZP

1.   Udeležencem na trgu se zagotovi največja možna zmogljivost skladišča in obrata za UZP ob upoštevanju celovitosti sistema in njegovega obratovanja.

2.   Vsak operater sistema za UZP in skladiščnega sistema izvaja in objavi nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti, ki:

(a)

zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in največjo možno izrabo zmogljivosti ter spodbujajo naložbe v novo infrastrukturo;

(b)

so združljivi s tržnimi mehanizmi, ki vključujejo fizične trge (spot markets) in trgovalna vozlišča (trading hubs), hkrati pa so prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram;

(c)

so združljivi s priključenimi sistemi za dostop do omrežja.

3.   Pogodbe o obratih za UZP in skladiščih vključujejo ukrepe za preprečevanje kopičenja zmogljivosti z upoštevanjem naslednjih načel, ki se uporabijo v primeru pogodbene prezasedenosti:

(a)

operater sistema ponudi neuporabljene zmogljivosti obrata za UZP ali skladišča na primarnem trgu; za skladišča se to stori vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost;

(b)

uporabniki obratov za UZP in skladišč, ki želijo ponovno prodati pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, imajo pravico to storiti.

Člen 18

Zahteve po preglednosti za operaterje prenosnih sistemov

1.   Operaterji prenosnih sistemov objavijo podrobne informacije glede storitev, ki jih ponujajo, in glede relevantnih pogojev, ki jih uporabljajo, skupaj s tehničnimi informacijami, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja.

2.   Za zagotovitev preglednih, objektivnih in nediskriminatornih tarif ter za spodbujanje učinkovite uporabe plinskega omrežja objavijo operaterji prenosnih sistemov ali zadevni nacionalni organi primerne in dovolj podrobne informacije o oblikovanju, metodologiji in strukturi tarif.

3.   Vsak operater prenosnega sistema za ponujene storitve objavi številčne informacije o tehničnih, pogodbenih in razpoložljivih zmogljivostih za vse relevantne točke, vključno za vstopne in izstopne točke, in sicer redno in nepretrgano ter na uporabniku prijazen standardiziran način.

4.   Relevantne točke prenosnega sistema, o katerih je treba objaviti informacije, potrdijo pristojni organi po posvetovanju z uporabniki omrežja.

5.   Operater prenosnega sistema vedno razkrije informacije, zahtevane s to uredbo, na smiseln, količinsko jasen, zlahka dostopen in nediskriminatoren način.

6.   Operater prenosnega sistema objavi predhodne in naknadne informacije o ponudbi in povpraševanju na podlagi napovedi in realiziranega pretoka v omrežje in iz sistema. Objavljene informacije so tako podrobne kot informacije, ki so na voljo operaterju prenosnega sistema.

Operater prenosnega sistema objavi sprejete ukrepe ter nastale stroške in prihodke za izravnavo sistema.

Zadevni udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo podatke iz tega člena.

Člen 19

Zahteve po preglednosti za skladišča in obrate za UZP

1.   Vsak operater sistema za UZP in skladiščnega sistema objavi podrobne informacije glede storitev, ki jih ponuja, in relevantnih pogojev, ki jih uporablja, skupaj s tehničnimi informacijami, ki jih uporabniki skladišč in obratov za UZP potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do skladišč in obratov za UZP.

2.   Vsak operater sistema za UZP in skladiščnega sistema objavlja za ponujene storitve številčne informacije o pogodbenih in razpoložljivih zmogljivostih skladišč in obratov za UZP, in sicer redno in nepretrgano ter na uporabniku prijazen standardiziran način.

3.   Vsak operater sistema za UZP in skladiščnega sistema vedno razkrije informacije, zahtevane s to uredbo, na smiseln, količinsko jasen, zlahka dostopen in nediskriminatoren način.

4.   Vsak operater sistema za UZP in skladiščnega sistema objavi količino plina v posameznem skladišču ali obratu za UZP oziroma skupini skladišč, če se uporabnikom sistema dostop zagotavlja na ta način, pritok in odtok ter razpoložljive zmogljivosti skladišč in obratov za UZP, tudi za obrate, ki so izvzeti iz dostopa tretjih strani. Te informacije sporoči tudi operaterju prenosnega sistema, ki jih objavi na zbirni ravni po sistemih ali podsistemih, opredeljenih z zadevnimi točkami. Informacije se posodabljajo najmanj enkrat na dan.

Če je uporabnik skladiščnega sistema edini uporabnik skladišča, lahko uporabnik skladiščnega sistema nacionalnemu regulativnemu organu predloži obrazloženo zahtevo za zaupno obravnavo podatkov iz prvega pododstavka. Če nacionalni regulativni organ presodi, da je takšna zahteva upravičena, zlasti ob upoštevanju potrebe po uskladitvi interesa do legitimne zaščite poslovnih skrivnosti, katerih razkritje bi negativno vplivalo na celotno poslovno strategijo uporabnika skladišča, s ciljem vzpostavitve konkurenčnega notranjega trga z zemeljskim plinom, lahko operatorju skladiščnega sistema dovoli, da največ eno leto ne objavlja podatkov iz prvega pododstavka. Ta pododstavek se uporablja brez poseganja v obveznosti objavljanja in sporočanja iz prvega pododstavka, ki so naložene operaterju prenosnega sistema, razen če so združeni podatki enaki kot podatki o posameznem skladiščnem sistemu, za katerega je nacionalni regulativni organ odobril, da se podatki ne objavijo.

Člen 20

Vodenje evidenc operaterjev sistemov

Operaterji prenosnih sistemov, operaterji skladiščnih sistemov in sistemov za UZP pet let hranijo vse informacije iz členov 18 in 19 ter dela 3 Priloge I in jih dajo na razpolago nacionalnim organom, vključno nacionalnemu regulativnemu organu, nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, in Komisiji.

Člen 21

Pravila za izravnavo in obračunavanje odstopanj

1.   Pravila za izravnavo odstopanj se oblikujejo na pošten, nediskriminatoren in pregleden način ter temeljijo na objektivnih merilih. Pravila za izravnavo odstopanj odražajo dejanske potrebe sistema, upoštevajoč vire, ki so na voljo operaterju prenosnega sistema. Pravila za izravnavo odstopanj so tržno zasnovana.

2.   Operater prenosnega sistema na spletu zagotovi zadostne, pravočasne in zanesljive informacije o stanju izravnave odstopanj uporabnika omrežja, da lahko uporabniki omrežja pravočasno sprejmejo ukrepe za izravnavo odstopanj.

Zagotovljene informacije ustrezajo informacijam, ki so na voljo operaterju prenosnega sistema, in vključujejo obračunsko obdobje, za katero se obračunajo odstopanja.

Zagotavljanje takšnih informacij je brezplačno.

3.   Obračunavanje odstopanj po najboljših možnostih odraža stroške, obenem pa uporabnikom omrežja zagotavlja ustrezne spodbude za izravnavo predaje in prevzema plina. Obračunavanje odstopanj preprečuje navzkrižno subvencioniranje med uporabniki omrežja in ne sme ovirati vstopa novih udeležencev na trgu.

Pristojni organi ali po potrebi operater prenosnega sistema objavi vse metodologije za obračunavanje odstopanj in končne tarife.

4.   Države članice zagotovijo, da si operaterji prenosnih sistemov prizadevajo uskladiti ureditve za izravnavo odstopanj ter racionalizirati strukture in ravni plačila za izravnavo odstopanj, da bi se tako spodbudilo trgovanje s plinom.

Člen 22

Trgovanje s pravicami do zmogljivosti

Vsak operater prenosnega sistema ali operater skladiščnega sistema in sistema za UZP sprejme razumne ukrepe, da omogoči in spodbudi prosto trgovanje s pravicami do zmogljivosti. Vsak tak operater pripravi usklajene pogodbe o prenosu, obratih za UZP in skladiščih ter razvije postopke na primarnem trgu z namenom spodbujati sekundarno trgovanje z zmogljivostmi in prizna prenos primarnih pravic do zmogljivosti, v primeru, da je o tem obveščen s strani uporabnikov sistema.

Regulativne organe se obvesti o usklajenih pogodbah o prenosu, obratih za UZP in skladiščih ter postopkih.

Člen 23

Smernice

1.   Smernice za zagotavljanje minimalne ravni usklajenosti, potrebne za doseganje cilja te uredbe, po potrebi določajo:

(a)

podrobnosti o storitvah za dostop tretjih strani v skladu s členoma 14 in 15, vključno z vrsto, trajanjem in drugimi zahtevami teh storitev;

(b)

podrobnosti o načelih mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in uporabi postopkov za upravljanje prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti v skladu s členoma 16 in 17;

(c)

podrobnosti o zagotavljanju informacij in opredelitvi tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do sistema, in opredelitvi vseh relevantnih točk za potrebe zahtev po preglednosti v skladu s členoma 18 in 19, vključno z informacijami za objavo na vseh relevantnih točkah in časovnim razporedom, v skladu s katerim se te informacije za objavo;

(d)

podrobnosti o metodologiji za obračun tarife v zvezi s čezmejno trgovino z zemeljskim plinom v skladu s členom 13;

(e)

podrobnosti o področjih, navedenih v členu 8(6).

2.   Smernice o zadevah iz odstavka 1(a), (b) in (c) za operaterje prenosnih sistemov so določene v Prilogi.

Komisija lahko sprejme smernice o zadevah iz odstavka 1 tega člena in spremeni smernice iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

3.   Uporaba in sprememba smernic, sprejetih na podlagi te uredbe, odražata razlike med nacionalnimi plinskimi sistemi in tako ne zahtevata enotnih podrobnih pogojev na ravni Skupnosti glede dostopa tretjih strani. Smernice lahko vseeno določijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za dosego nediskriminatornih in preglednih pogojev za dostop do omrežja, potrebnih za notranji trg z zemeljskim plinom, ki se lahko nadalje uporabijo ob upoštevanju razlik med nacionalnimi plinskimi sistemi.

Člen 24

Regulativni organi

Regulativni organi držav članic pri izvajanju svojih nalog v okviru te uredbe zagotovijo skladnost s to uredbo in smernicami, sprejetimi na podlagi člena 23.

Po potrebi sodelujejo med seboj, s Komisijo in z Agencijo v skladu s poglavjem VIII Direktive 2009/…/ES.

Člen 25

Obveščanje

Države članice in regulativni organi na zahtevo posredujejo Komisiji vse informacije, potrebne za namene člena 23.

Komisija določi razumen rok za predložitev informacij in pri tem upošteva kompleksnost in nujnost zahtevanih informacij.

Člen 26

Pravica držav članic do sprejeta podrobnejših ukrepov

Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor tiste, ki jih določajo ta uredba in smernice iz člena 23.

Člen 27

Kazni

1.   Države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice sporočijo pravila o kaznih, ki ustrezajo določbam Uredbe (ES) št. 1775/2005, Komisiji do 1. julija 2006 in ji nemudoma sporočijo vsako naknadno spremembo teh pravil. Komisiji do … (11) sporočijo pravila, ki ne ustrezajo določbam Uredbe (ES) št. 1775/2005, in ji nemudoma sporočijo vsako naknadno spremembo teh pravil.

2.   V skladu z odstavkom 1 predvidene kazni niso kazenskopravne narave.

Člen 28

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 50 Direktive 2009/…/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 29

Poročilo Komisije

Komisija spremlja izvajanje te uredbe. V poročilu na podlagi člena 51(6) Direktive 2009/…/ESporoča tudi o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe. Poročilo predvsem preuči, v kolikšni meri je uredba uspela zagotoviti nediskriminatorne in stroške upoštevajoče pogoje za dostop do prenosnih omrežij plina in s tem prispevala k odjemalčevi izbiri na dobro delujočem notranjem trgu ter k zanesljivi dolgoročni oskrbi. Poročilu so po potrebi priloženi ustrezni predlogi in/ali priporočila.

Člen 30

Odstopanja in izjeme

Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

prenosne sisteme zemeljskega plina, ki se nahajajo v državah članicah, za čas trajanja odstopanj, odobrenih v skladu s členom 48 Direktive 2009/…/ES; države članice, ki so jim bila odobrena odstopanja po členu 48 Direktive v, lahko zaprosijo Komisijo za začasno odstopanje od uporabe te uredbe za obdobje največ dveh let od dne izteka odstopanja iz te točke;

(b)

novo plinsko infrastrukturo večjega obsega, to je povezovalne plinovode, obrate za UZP in skladišča ter znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in spremembe takšne infrastrukture, ki omogočajo razvoj novih virov oskrbe s plinom, kakor je navedeno v členu 35(1) in (2) Direktive 2009/…/ES, ki so izvzeti iz določb členov 9, 14, 31, 32, 33 ali člena 40(6), (7) in (8) navedene direktive, dokler so izvzeti iz določb iz te točke, z izjemo člena 19(4) te uredbe; ali

(c)

prenosne sisteme zemeljskega plina, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 47 Direktive 2009/…/ES.

Člen 31

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1775/2005 se razveljavi z učinkom od … (8). Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … (8).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(2)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Sklep Sveta z dne 9. januarja 2009 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 176, 15.7.2003, str. 57.

(5)  UL L 289, 3.11.2005, str. 1.

(6)  UL L ….

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(9)  Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (UL L 262, 22.9.2006, str. 1).

(10)  Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

(11)  Datum začetka uporabe te uredbe.


PRILOGA I

SMERNICE ZA:

1.   STORITVE ZA DOSTOP TRETJIH STRANI, KI ZADEVAJO OPERATERJE PRENOSNIH SISTEMOV

1.

Operaterji prenosnih sistemov nudijo zagotovljene in prekinljive storitve za najmanj en dan.

2.

Usklajene pogodbe o prenosu in skupni kodeksi omrežij so oblikovani tako, da spodbujajo trgovanje in ponovno uporabo zmogljivosti, ki so s pogodbo dodeljene uporabnikom omrežja, ne da bi bilo ovirano sproščanje zmogljivosti.

3.

Operaterji prenosnih sistemov razvijejo kodekse omrežij in usklajene pogodbe po ustreznem posvetovanju z uporabniki omrežja.

4.

Operaterji prenosnih sistemov uvedejo tipske postopke napovedi in popravljene napovedi. Razvijejo informacijske sisteme in elektronska komunikacijska sredstva, s katerimi bodo uporabnikom omrežja zagotovili ustrezne podatke in poenostavili transakcije, kot so napovedi, sklepanje pogodb za dodeljevanje zmogljivosti in prenos pravic do zmogljivosti med uporabniki omrežja.

5.

Operaterji prenosnih sistemov uskladijo formalizirane postopke za predložitev zahtev in odzivne čase v skladu z najboljšo prakso v panogi z namenom čim bolj skrajšati odzivne čase. Najpozneje do 1. julija 2006 in po posvetovanju z ustreznimi uporabniki omrežja poskrbijo za „on-line“ elektronski sistem rezervacije zmogljivosti in njihove potrditve ter za postopke napovedi in popravljene napovedi.

6.

Operaterji prenosnih sistemov uporabnikom omrežja ne zaračunavajo posebej za zahteve po informacijah in transakcije v zvezi z njihovimi pogodbami o prenosu, ki se izvršijo v skladu s standardnimi pravili in postopki.

7.

Zahteve po informacijah, ki terjajo izredne ali čezmerne stroške, kot na primer študije izvedljivosti, se lahko zaračunava posebej, pod pogojem, da je te stroške mogoče ustrezno utemeljiti.

8.

Operaterji prenosnih sistemov sodelujejo z drugimi operaterji prenosnih sistemov pri usklajevanju vzdrževanja lastnih omrežij z namenom kar najbolj zmanjšati vsakršne motnje prenosnih storitev za uporabnike omrežja in operaterje prenosnih sistemov na drugih območjih ter zagotoviti enake koristi v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, vključno s tranzitom.

9.

Po ustreznem predhodnem obvestilu operaterji prenosnih sistemov objavijo vsaj enkrat letno v predhodno določenem roku vsa načrtovana obdobja za vzdrževanje, ki bi utegnila vplivati na pravice uporabnikov omrežja, izhajajoče iz pogodb o prenosu, ter ustrezne operativne informacije. To vključuje takojšnjo in nediskriminatorno objavo vsakršnih sprememb načrtovanih obdobij za vzdrževanje in obvestilo o nenačrtovanem vzdrževanju, takoj ko je ta informacija na voljo operaterju prenosnega sistema. V obdobju vzdrževanja operaterji prenosnih sistemov objavljajo redno posodobljene informacije o podrobnostih, pričakovanem trajanju in posledicah vzdrževanja.

10.

Operaterji prenosnih sistemov vodijo dnevnik o dejanskem vzdrževanju in nastalih motnjah pretoka ter ga dajo na razpolago pristojnemu organu, če ta to zahteva. Informacije so na voljo tudi tistim, ki jih je motnja prizadela, če to zahtevajo.

2.   NAČELA MEHANIZMOV ZA DODELJEVANJE ZMOGLJIVOSTI IN POSTOPKI UPRAVLJANJA PREZASEDENOSTI, KI ZADEVAJO OPERATERJE PRENOSNIH SISTEMOV, TER NJIHOVA UPORABA V PRIMERU POGODBENE PREZASEDENOSTI

2.1.   NAČELA MEHANIZMOV ZA DODELJEVANJE ZMOGLJIVOSTI IN POSTOPKI UPRAVLJANJA PREZASEDENOSTI, KI ZADEVAJO OPERATERJE PRENOSNIH SISTEMOV

1.

Mehanizmi za dodeljevanje zmogljivosti in postopki upravljanja prezasedenosti spodbujajo razvoj konkurence in prosto trgovanje z zmogljivostjo ter so skladni s tržnimi mehanizmi, vključno s fizičnimi trgi in trgovalnimi vozlišči. So prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram.

2.

Ti mehanizmi in postopki upoštevajo celovitost zadevnega sistema in zanesljivost oskrbe.

3.

Ti mehanizmi in postopki niti ne ovirajo vstopa novih udeležencev na trg niti ne ustvarjajo neupravičenih ovir za dostop do trga. Udeležencem na trgu, vključno z novimi udeleženci na trgu in podjetji z majhnim tržnim deležem, ne preprečujejo, da bi učinkovito konkurirali.

4.

Ti mehanizmi in postopki zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in optimalno izrabo tehnične zmogljivosti in spodbujajo vlaganje v novo infrastrukturo.

5.

Uporabnikom omrežja se svetuje v zvezi z okoliščinami, ki bi lahko vplivale na razpoložljivost pogodbene zmogljivosti. Informacije o prekinitvi bi morale odražati raven informacij, ki so na voljo operaterju prenosnega sistema.

6.

V primeru težav pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti dobave, nastalih zaradi razlogov v zvezi s celovitostjo sistema, bi morali operaterji prenosnih sistemov o tem nemudoma obvestiti uporabnike omrežja in najti nediskriminatorno rešitev.

Operaterji prenosnih sistemov se pred izvajanjem postopkov o teh postopkih posvetujejo z uporabniki omrežja in se o njih dogovorijo z regulativnim organom.

2.2.   POSTOPKI UPRAVLJANJA PREZASEDENOSTI V PRIMERU POGODBENE PREZASEDENOSTI

1.

Če ostane pogodbena zmogljivost neizkoriščena, jo operaterji prenosnih sistemov ponudijo kot prekinljivo zmogljivost na primarnem trgu s pogodbami z različnim trajanjem, dokler zadevni uporabnik omrežja ne ponudi te zmogljivosti po primerni ceni na sekundarnem trgu.

2.

Prihodki iz sproščene prekinljive zmogljivosti se razdelijo v skladu s pravili, ki jih določi ali odobri ustrezni regulativni organ. Ta pravila morajo biti združljiva z zahtevami dejanske in učinkovite uporabe sistema.

3.

Ustrezni regulativni organi lahko, upoštevajoč posebne okoliščine, določijo primerno ceno za sproščeno prekinljivo zmogljivost.

4.

Kadar je to primerno, si operaterji prenosnih sistemov v razumni meri prizadevajo ponuditi na trgu vsaj dele neizrabljene zmogljivosti kot zagotovljeno zmogljivost.

3.   OPREDELITEV TEHNIČNIH INFORMACIJ, KI JIH UPORABNIKI OMREŽJA POTREBUJEJO ZA PRIDOBITEV DEJANSKEGA DOSTOPA DO SISTEMA, OPREDELITEV VSEH RELEVANTNIH TOČK V ZVEZI Z ZAHTEVAMI PO PREGLEDNOSTI, INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA OBJAVITI ZA VSE RELEVANTNE TOČKE, IN ČASOVNI RAZPORED, PO KATEREM SE TE INFORMACIJE OBJAVIJO

3.1.   OPREDELITEV TEHNIČNIH INFORMACIJ, KI JIH UPORABNIKI OMREŽJA POTREBUJEJO ZA PRIDOBITEV DEJANSKEGA DOSTOPA DO SISTEMA

Operaterji prenosnih sistemov v zvezi s svojimi omrežji in storitvami objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)

podroben in celovit opis različnih ponujenih storitev in cene zanje;

(b)

različne vrste pogodb o prenosu, ki so na voljo za te storitve, in po potrebi kodeks omrežja in/ali običajne pogoje, ki določajo pravice in obveznosti vseh uporabnikov omrežja, vključno z usklajenimi pogodbami o prenosu in drugimi ustreznimi dokumenti;

(c)

usklajene postopke, ki se izvedejo pri uporabi prenosnega sistema, vključno z opredelitvijo ključnih pojmov;

(d)

določbe o dodeljevanju zmogljivosti, upravljanju prezasedenosti in postopkih za preprečevanje kopičenja zmogljivosti in njihove ponovne uporabe;

(e)

pravila, ki se uporabljajo za trgovanje z zmogljivostjo na sekundarnem trgu v odnosu do operaterjev prenosnih sistemov;

(f)

po potrebi raven fleksibilnosti in dopustne meje odstopanja, vključene v prenosne in druge storitve brez posebnega zaračunavanja, ter vsakršno dodatno ponujeno fleksibilnost in pripadajoče cene;

(g)

podroben opis plinskega sistema operaterja prenosnega sistema z navedbo vseh relevantnih točk, ki povezujejo njegov sistem s sistemom drugih operaterjev prenosnih sistemov in/ali plinsko infrastrukturo, kot na primer za utekočinjen zemeljski plin (UZP), ter infrastrukture, potrebne za zagotovitev sistemskih storitev, kot so opredeljene s členom 2(14) Direktive 2009/…/ES;

(h)

informacije o zahtevah glede kakovosti in tlaka plina;

(i)

pravila za priključitev na sistem, ki ga upravlja operater prenosnega sistema;

(j)

vsakršne informacije o predlagani in/ali dejanski spremembi storitev ali pogojev, vključno z zadevami pod točkami (a) do (i), ki morajo biti posredovane pravočasno.

3.2.   OPREDELITEV VSEH RELEVANTNIH TOČK V ZVEZI Z ZAHTEVAMI PO PREGLEDNOSTI

Relevantne točke vključujejo vsaj:

(a)

vse vstopne točke na omrežju, ki ga upravlja operater prenosnega sistema;

(b)

najpomembnejše izhodne točke in izhodna območja, ki zajemajo najmanj 50 % vseh izhodnih zmogljivosti omrežja določenega operaterja prenosnega sistema, vključno z vsemi izhodnimi točkami ali izhodnimi območji, ki pomenijo več kot 2 % celotne izhodne zmogljivosti omrežja;

(c)

vse točke, ki povezujejo različna omrežja operaterjev prenosnih sistemov;

(d)

vse točke, ki povezujejo omrežje operaterjev prenosnih sistemov s terminalom UZP;

(e)

vse bistvene točke znotraj omrežja določenega operaterja prenosnega sistema, vključno s točkami, povezanimi s plinskimi vozlišči; za bistvene veljajo vse točke, pri katerih bi glede na izkušnje utegnilo priti do fizične prezasedenosti;

(f)

vse točke, ki povezujejo omrežje določenega operaterja prenosnega sistema z infrastrukturo, ki je potrebna za zagotavljanje sistemskih storitev, kot so opredeljene s členom 2(14) 2009/…/ES.

3.3.   INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA OBJAVITI ZA VSE RELEVANTNE TOČKE, IN ČASOVNI RAZPORED, PO KATEREM BI BILO TREBA TE INFORMACIJE OBJAVITI

1.

Operaterji prenosnih sistemov objavljajo vsakodnevno na internetu za vse relevantne točke naslednje informacije o stanju zmogljivosti, in sicer redno/tekoče, na standardiziran, uporabniku prijazen način:

(a)

največjo možno tehnično zmogljivost za pretoke v obeh smereh,

(b)

celotno pogodbeno in prekinljivo zmogljivost,

(c)

razpoložljivo zmogljivost.

2.

Operaterji prenosnih sistemov objavljajo za vse relevantne točke razpoložljive zmogljivosti za obdobje najmanj 18 mesecev vnaprej in posodobijo te informacije vsaj enkrat mesečno ali pogosteje, če so na voljo nove informacije.

3.

Operaterji prenosnih sistemov objavljajo dnevne posodobitve o razpoložljivosti kratkoročnih storitev (dan in teden vnaprej), ki temeljijo med drugim na napovedih, prevladujočih pogodbenih obveznostih in rednih dolgoročnih napovedih o razpoložljivih zmogljivostih, in sicer letno za obdobje do 10 let za vse relevantne točke.

4.

Operaterji prenosnih sistemov objavljajo pretekle največje in najmanjše mesečne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti in povprečne letne pretoke za vse relevantne točke, in sicer tekoče za pretekla tri leta.

5.

Operaterji prenosnih sistemov vodijo dnevnik dejanskih skupnih pretokov za obdobje najmanj treh mesecev.

6.

Operaterji prenosnih sistemov vodijo redno evidenco o vseh pogodbah o zmogljivostih ter vseh drugih pomembnih informacijah v zvezi z izračunavanjem in zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih zmogljivosti, ki je dostopna vsem ustreznim nacionalnim organom za izpolnjevanje njihovih nalog.

7.

Operaterji prenosnih sistemov zagotavljajo uporabniku prijazne instrumente za izračunavanje tarif za razpoložljive storitve in za sprotno preverjanje razpoložljive zmogljivosti.

8.

Če operaterji prenosnih sistemov niso zmožni objavljati informacij v skladu z odstavki 1, 3 in 7, se posvetujejo z ustreznimi nacionalnimi organi in čim prej oblikujejo akcijski načrt za čimprejšnjo izvedbo, in sicer najkasneje do 31. decembra 2006.


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 1775/2005

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

-

Člen 3

-

Člen 4

-

Člen 5

-

Člen 6

-

Člen 7

-

Člen 8

-

Člen 9

-

Člen 10

-

Člen 11

-

Člen 12

Člen 3

Člen 13

Člen 4

Člen 14

-

Člen 15

Člen 5

Člen 16

-

Člen 17

Člen 6

Člen 18

-

Člen 19

-

Člen 20

Člen 7

Člen 21

Člen 8

Člen 22

Člen 9

Člen 23

Člen 10

Člen 24

Člen 11

Člen 25

Člen 12

Člen 26

Člen 13

Člen 27

Člen 14

Člen 28

Člen 15

Člen 29

Člen 16

Člen 30

-

Člen 31

Člen 17

Člen 32

Priloga

Priloga I


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

1.

Komisija je 19. septembra 2007 na podlagi člena 95 Pogodbe v svežnju s štirimi drugimi predlogi v zvezi z notranjim energetskim trgom predložila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1775/2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina.

2.

Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta mnenji predložila 10. (1) oziroma 22. aprila 2008 (2).

3.

Evropski parlament je dal mnenje (3) v prvi obravnavi 9. julija 2008 in odobril 47 sprememb. Komisija ni predložila spremenjenega predloga.

4.

Svet je 9. januarja 2009 sprejel skupno stališče v skladu s členom 251 Pogodbe, in sicer v obliki prenovljene uredbe.

II.   CILJ PREDLOGA

5.

Predlog je del tretjega svežnja aktov o notranjem energetskem trgu, kamor spadata še direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, uredba o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, direktiva o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in uredba o ustanovitvi agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Njen namen je pripomoči k uresničevanju cilja dobro delujočega notranjega trga s plinom, zlasti z:

določbami za okrepitev sodelovanja in usklajevanja med operaterji prenosnega sistema, med drugim z ustanovitvijo Evropskega omrežja operaterjev prenosnega sistema (ENTSO za plin);

učinkovitejšimi zahtevami glede preglednosti in

določbami za boljšo dostopnost skladiščenja in napravami za UZP.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

6.   Splošne opombe

6.1.

Svet je menil, da bo učinkovitost, preglednost in skladnost z direktivo (ES) št. 1775/2005 ter boljšo berljivost laže zagotoviti s prenovitvijo določb uredbe. Ob tem je Svet sledil splošnemu načelu, da se v celoti upoštevajo predlogi sprememb, ki jih je pripravila Komisija, kar pomeni, da ni spreminjal določb, ki jih predlog Komisije ne zadeva, razen če so bile spremembe potrebne zaradi sprememb, ki jih je v predlog vnesel Svet, spremenjenih sklicevanj zaradi preštevilčenja členov itd. Svet je kolikor je bilo mogoče sledil pristopu Komisije glede enakega obravnavanja sektorjev plina in električne energije.

Komisija je sprejela vse spremembe, ki jih je v njen predlog vnesel Svet.

6.2.

Od skupaj 47 sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament, je Svet po vzoru Komisije:

deloma/načelno sprejel naslednjih sedem sprememb: 12, 14, 16, 19, 50, 51 in 44

ter

zavrnil naslednjih šest sprememb: 4, 7, 13, 15, 23 in 28 iz vsebinskih in/ali oblikovnih razlogov.

6.3.

Svet se je oddaljil od stališča Komisije, s tem, ko je:

sprejel tri spremembe: 40 (načeloma), 42 (smiselno) in 45 (deloma)

ter

zavrnil naslednjih 31 sprememb: 1–3, 5, 6, 8–11, 17, 18, 49, 22, 24–27, 29–31, 47, 33–39, 41, 43, in 46.

7.   Konkretne pripombe:

7.1.

Spremembe EP, pri katerih se je Svet oddaljil od stališča Komisije:

(a)

Svet je sprejel

spr. 40 načeloma, saj meni, da je omemba „skupine skladišč“ potrebna, in hkrati, da je treba navesti tudi pogoj;

spr. 42 smiselno, saj meni, da bi bilo pod nekaterimi pogoji in z nekaterimi omejitvami podatke o skladiščenju treba obravnavati zaupno;

spr. 45 deloma, s čimer je črtal določeno število vprašanj, v zvezi s katerimi je Komisija predlagala možnost sprejetja smernic po postopku v odboru.

(b)

Svet je zavrnil 31 sprememb, navedenih pod točko 6.3, in sicer z naslednjo obrazložitvijo:

(i)

Spremembe zadevajo določbe, ki jih predlog Komisije ne zajema; te spremembe so bile zavrnjene iz načelnih razlogov (glej točko 6.1 zgoraj): spr. 24, 25 in 31.

(ii)

Spremembe so nepotrebne ali brez dodane vrednosti, večinoma zato, ker ta vprašanja deloma/zadovoljivo urejajo drugi deli besedila: spr. 2; spr. 3 je zadovoljivo rešena z uvodno izjavo 14; spr. 5, 6, 8, 11, 17; spr. 49 je rešena s členom 8(8) in (9); spr. 27 je zadovoljivo rešena s členom 13(1); spr. 30; spr. 33 je zadovoljivo rešena s členom 1(c); spr. 34 je deloma rešena s členom 16(5); spr. 36, 37 in 38 (prvi del); spr. 43: načelo je zajeto v člen 1.

(iii)

Spremembe niso jasne: spr. 1 in 29.

(iv)

Pri spremembi gre za uvodno besedilo, ki pa ni ustrezno, med drugim zato ker so naloge in pristojnosti regulatornih organov navedene v direktivi o plinu: spr. 9, 10 (poleg tega je Svet prenesel člen o maloprodajnem trgu v direktovo o plinu), 38 (2. del), 39, 46.

(v)

Spremembe niso primerne: spr. 26, ker člen 13 obravnava tarife in ne pravila o dostopu; spr. 47 zlasti zaradi črtanja točke b člena 16(3).

(vi)

Vloga agencije bi v skladu s spremembo 18 ne ustrezala vlogi, ki ji jo namenja Svet; pravno gledano ni primerno, da bi agencija sprejemala ali odobravala kodekse omrežij ali sprejemala odločitve splošne uporabe.

(vii)

Spr. 22, ker bi posvetovanja (člen 10) moral opraviti ENTSO; posvetovanje, ki ga mora opraviti agencija, je urejeno s členom 6.

(viii)

Spr. 35 ni primerna, saj bi lahko privedla do prekomerne urejenosti s predpisi, besedilo v skladu s spremembo 41 pa je za učinkovitost uredbe nepotrebno.

7.2

Kar zadeva predlog Komisije, je Svet vnesel še nekatere druge spremembe (vsebinske in/ali formalne); najpomembnejše so navedene v nadaljevanju.

(a)

Certificiranje operaterjev prenosnega sistema:

Svet je štel za primerno, da del besedila o postopku certificiranja, ki določa vlogo Komisije v tem postopku, prenese iz direktive o plinu v nov člen 3 te uredbe.

(b)

Oblikovanje in spreminjanje kodeksov omrežja:

Svet je menil, da je primerno natančneje določiti postopek oblikovanja kodeksov omrežja (člen 6) in drugi, krajši postopek za spreminjanje kodeksov omrežja (člen 7). Ta člena sta nadomestila člen 2e iz predloga Komisije. Svet je agenciji namenil jasno vlogo, v okviru katere naj bi pripravljala nezavezujoče okvirne smernice kot podlago za kodekse omrežij, ki jih oblikuje ENSTO, pregledovala osnutke kodeksov omrežja in ocenjevala predloge sprememb kodeksov omrežja. Komisija bi te kodekse po potrebi lahko sprejemala po postopku v odboru, s čimer bi postali zavezujoči (glej tudi uvodno izjavo 14).

(c)

Spremljanje s strani agencije

Svet je vključil dva odstavka o tem, kako Agencija spremlja izvajanje omrežnih kodeksov s strani ENTSO (pododstavka 2 in 3 člena 9(1)).

(d)

Zahteve glede preglednosti in varovanja tajnosti

Svet je menil, da je treba omogočiti varovanje tajnosti občutljivih podatkov v zvezi s skladiščenjem, če to odobri regulatorni organ (uvodna izjava 23 in drugi pododstavek člena 19(4).

(e)

Maloprodajni trgi:

Svet je štel za primerno, da se člen o maloprodajnih trgih sestavi na novo in se pri tem med drugim izpusti omemba čezmejnega vidika in se prenese iz uredbe (člen 8a predloga Komisije) v direktivo o plinu (novi člen 44).

(f)

Druge točke:

Svet je v besedilo ponovno vključil zadnji pododstavekčlena 1, ki izhaja iz veljavne uredbe o plinu in je v skladu s smislom predloga Komisije.

Svet je menil, da je primerno uporabiti izraz „načrt razvoja omrežja“ namesto „naložbeni načrt“ in pojasniti, da ti načrti niso zavezujoči (člen 8 (3)(a)).

V skladu z obliko prenovitve je Svet dodal člen o razveljavitvi sedanjega zakonodajnega akta (člen 31).


(1)  UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(2)  UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(3)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 75/58


SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 13/2009

ki ga je sprejel Svet dne 9. januarja 2009

z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 75 E/04)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Statistični podatki o trgovinskih tokovih držav članic z državami nečlanicami so bistvenega pomena za gospodarsko in trgovinsko politiko Skupnosti ter analiziranje razvoja trgov za posamezno blago. Preglednost statističnega sistema bi bilo treba izboljšati, da bi se lahko odzval na spreminjajoče se upravno okolje in zadostil novim potrebam uporabnikov. Zato bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95 z dne 22. maja 1995 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo Skupnosti in njenih držav članic z državami nečlanicami (3) nadomestiti z novo uredbo v skladu z zahtevami iz člena 285(2) Pogodbe.

(2)

Zunanjetrgovinska statistika temelji na podatkih iz carinskih deklaracij, kot je določeno v Uredbi sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu „Carinski zakonik“). Zaradi razvoja v evropskem povezovanju ter posledičnih sprememb carinjenja, kar vključuje enotna dovoljenja za uporabo poenostavljene deklaracije ali postopek hišnega carinjenja ter centraliziranega carinjenja, ki bodo rezultat procesa posodabljanja Carinskega zakonika v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (5), (v nadaljnjem besedilu „Modernizirani carinski zakonik“), bo prišlo do mnogih sprememb. Zaradi tega je zlasti treba prilagoditi način priprave zunanjetrgovinske statistike, ponovno preučiti pojem države članice uvoznice ali izvoznice ter natančneje določiti vir podatkov za pripravo statistike Skupnosti.

(3)

Zaradi poenostavitve carinskih formalnosti in kontrol v skladu z Moderniziranim carinskim zakonikom carinske deklaracije morda ne bodo na voljo. Da pa bi tudi v prihodnje lahko pripravili popolno zunanjetrgovinsko statistiko, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo gospodarski subjekti, ki bodo uporabljali poenostavitev, zagotovili statistične podatke.

(4)

Z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (6) se bo vzpostavil elektronski carinski sistem za izmenjavo podatkov iz carinskih deklaracij. Da bi lahko evidentirali fizične trgovinske tokove blaga med državami članicami in državami nečlanicami ter zagotovili, da so v zadevni državi članici na voljo podatki o uvozu in izvozu, bi bilo treba urediti sodelovanje med carinskimi in statističnimi organi ter to ureditev podrobno določiti. To vključuje pravila o izmenjavi podatkov med upravami držav članic. Ta sistem izmenjave podatkov bi moral v največji možni meri koristiti infrastrukturo, ki so jo vzpostavili carinski organi.

(5)

Za dodelitev izvoza in uvoza Skupnosti zadevni državi članici je treba pripraviti podatke o „namembni državi članici“ za uvoz in „državi članici dejanskega izvoza“ za izvoz. Te države članice bi morale v zunanjetrgovinski statistiki srednjeročno postati države članice uvoznice in izvoznice.

(6)

Za namene te uredbe bi moralo biti blago za zunanjo trgovino razvrščeno v skladu s kombinirano nomenklaturo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (7) (v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“).

(7)

Evropska centralna banka in Komisija potrebujeta podatke o deležu eura v mednarodni blagovni menjavi, zato bi bilo treba podatke o valuti računa za izvoz in uvoz poročati na agregatni ravni.

(8)

Za trgovinska pogajanja in upravljanje notranjega trga bi morala imeti Komisija na voljo podrobne podatke o preferencialni obravnavi blaga, uvoženega v Skupnost.

(9)

Zunanjetrgovinska statistika zagotavlja podatke za pripravo plačilne bilance in nacionalnih računov. Značilnosti, ki omogočajo njihovo prilagoditev za namene plačilne bilance, bi morale postati del obveznega in standardnega podatkovnega niza.

(10)

Za statistiko držav članic o carinskih skladiščih in prostih conah ni usklajenih predpisov. Kljub temu lahko države članice še naprej pripravljajo to statistiko za svoje potrebe.

(11)

Države članice bi morale Eurostatu zagotoviti letne agregatne podatke o trgovini, razčlenjene po značilnostih podjetij, zaradi česar bo med drugim lažje analizirati poslovanje evropskih gospodarskih družb v okviru globalizacije. Povezava med poslovno in trgovinsko statistiko je vzpostavljena z združitvijo podatkov o uvozniku in izvozniku, ki so na voljo na carinski deklaraciji, in podatkov, zahtevanih v skladu z Uredbo (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene (8).

(12)

Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (9) je referenčni okvir za določbe te uredbe. Vendar so zaradi zelo podrobne ravni podatkov o blagovni menjavi potrebna posebna pravila o zaupnosti za zagotovitev relevantnosti teh statističnih podatkov.

(13)

Prenos zaupnih statističnih podatkov urejajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 322/97 in Uredbi Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (10). Ukrepi, sprejeti v skladu s tema uredbama, zagotavljajo fizično in logično varstvo zaupnih podatkov ter zagotavljajo tudi, da statistični podatki pri pripravi in izkazovanju statistike Skupnosti niso nezakonito razkriti ali uporabljeni v namene, ki niso statistični.

(14)

Nacionalni statistični organi in statistični organi Skupnosti bi morali pri pripravi in izkazovanju statistike Skupnosti v skladu s to uredbo upoštevati načela, določena v Kodeksu ravnanja evropske statistike, ki ga je Odbor za statistični program sprejel 24. februarja 2005 in je bil priložen Priporočilu Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

(15)

Treba bi bilo oblikovati posebne določbe, ki bodo veljale, dokler spremembe carinske zakonodaje ne bodo omogočile pridobivanja dodatnih podatkov na carinski deklaraciji in dokler zakonodaja Skupnosti ne bo zahtevala elektronske izmenjave carinskih podatkov.

(16)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za sistematično pripravo zunanjetrgovinske statistike Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov uredbe lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(17)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(18)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev seznama carinskih postopkov ali carinsko dovoljene rabe ali uporabe, ki določajo izvoz ali uvoz za zunanjetrgovinsko statistiko; sprejetje različnih ali posebnih pravil za blago ali gibanja, za katere so zaradi metodoloških razlogov potrebne posebne določbe; prilagoditev seznama blaga in gibanj, izključenih iz zunanjetrgovinske statistike; določitev drugih virov podatkov kot carinske deklaracije za evidenco o uvozu in izvozu posebnega blaga ali gibanj; določitev statističnih podatkov, skupaj z oznakami, ki jih je treba uporabiti; določitev zahtev za podatke o posebnem blagu ali gibanjih; določitev zahtev za pripravo statistike; določitev značilnosti vzorcev; določitev obdobja poročanja ter stopnjo agregacije za države partnerice, blago in valute ter za prilagoditev roka za posredovanje statistike, vsebine, zajetja podatkov in pogojev za revizijo že posredovane statistike ter določitev roka za posredovanje trgovinske statistike po značilnostih podjetij in trgovinske statistike, razčlenjene po valuti računa. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti o blagovni menjavi z državami nečlanicami (v nadaljnjem besedilu „zunanjetrgovinska statistika“).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„blago“ pomeni vse premičnine, tudi elektriko;

(b)

„statistično ozemlje Skupnosti“ pomeni „carinsko območje Skupnosti“, kakor je opredeljeno v Carinskem zakoniku, in otok Helgoland na ozemlju Zvezne republike Nemčije;

(c)

„nacionalni statistični organi“ pomeni nacionalne statistične urade in druge organe, ki so v vsaki državi članici odgovorni za pripravo zunanjetrgovinske statistike;

(d)

„carinski organi“ pomeni „carinske organe“, kakor so opredeljeni v Carinskem zakoniku;

(e)

„carinska deklaracija“ pomeni „carinsko deklaracijo“, kakor je opredeljena v Carinskem zakoniku;

(f)

„odločitev carinskih organov“ pomeni katerikoli uradni akt carinskih organov o sprejetih carinskih deklaracijah, ki ima pravni učinek za eno ali več oseb.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Zunanjetrgovinska statistika evidentira uvoz in izvoz blaga.

Države članice evidentirajo izvoz, v primeru, da blago zapusti statistično ozemlje Skupnosti v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov ali carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, določeno v Carinskem zakoniku:

(a)

izvoz;

(b)

pasivno oplemenitenje;

(c)

ponovni izvoz po aktivnem oplemenitenju ali oplemenitenju pod carinskim nadzorom.

Države članice evidentirajo uvoz, v primeru, da blago vstopi na statistično ozemlje Skupnosti v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov iz Carinskega zakonika:

(a)

sprostitev v prosti promet;

(b)

aktivno oplemenitenje;

(c)

oplemenitenje pod carinskim nadzorom.

2.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe glede prilagoditve seznama carinskih postopkov ali carinsko dovoljene rabe ali uporabe iz odstavka 1, zaradi upoštevanja sprememb Carinskega zakonika ali določb, izpeljanih iz mednarodnih konvencij, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3.   Zaradi metodoloških razlogov so za določeno blago in gibanja potrebne posebne določbe. To zadeva industrijske obrate, plovila in zrakoplove, morske proizvode, blago, dostavljeno plovilom in zrakoplovom, postopne pošiljke razstavljenega blaga, vojaško blago, blago, ki je namenjeno za objekte na morju ali prihaja z njih, vesoljska plovila, elektriko in plin ter odpadke (v nadaljnjem besedilu „posebno blago ali gibanja“).

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na posebno blago in gibanja ter različne ali posebne določbe, ki veljajo zanje, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

4.   Določeno blago ali gibanja se zaradi metodoloških razlogov izključijo iz zunanjetrgovinske statistike. To velja za monetarno zlato in plačilna sredstva, ki so zakonito plačilno sredstvo; blago, namenjeno za diplomatsko ali podobno uporabo; gibanje blaga med državami članicami uvoznicami in izvoznicami in njihovimi nacionalnimi oboroženimi silami, nameščenimi v tujini, ter za določeno blago, ki ga pridobijo in imajo na razpolago tuje oborožene sile; posebno blago, ki ni predmet trgovinskega posla; gibanje naprav za izstrelitev satelitov pred izstrelitvijo; blago za popravilo in po njem; blago za začasno uporabo ali po njej; blago, ki se uporablja kot nosilec uporabniku prilagojenih ali naloženih podatkov; in blago, ki se ustno prijavi carinskim organom kot komercialno blago, če njegova vrednost ne presega statističnega praga 1 000 EUR v vrednosti ali 1 000 kilogramov v neto masi, ali je nekomercialno blago.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na izključitev blaga ali gibanj iz zunanjetrgovinske statistike, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 4

Vir podatkov

1.   Vir podatkov za evidentiranje uvoza in izvoza blaga iz člena 3(1) je carinska deklaracija, skupaj z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami statističnih podatkov, ki so posledica odločitev carinskih organov o njej.

2.   Če zaradi nadaljnjih poenostavitev carinskih formalnosti in kontrol v skladu s členom 116 Moderniziranega carinskega zakonika carinski organi nimajo evidenc o uvozu in izvozu blaga, statistične podatke iz člena 5 te uredbe zagotovi gospodarski subjekt, ki mu je bila poenostavitev odobrena.

3.   Države članice lahko za pripravo nacionalnih statistik uporabljajo druge vire podatkov, dokler se ne začne izvajati mehanizem za vzajemno izmenjavo podatkov po elektronski poti iz člena 7(2).

4.   Za posebno blago ali gibanja iz člena 3(3) so lahko uporabljeni tudi drugi viri podatkov kot carinska deklaracija.

5.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na zbiranje podatkov v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3). Ti ukrepi dosledno upoštevajo potrebo po vzpostavitvi učinkovitega sistema, s katerim bi karseda zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov in uprav.

Člen 5

Statistični podatki

1.   Države članice iz evidenc o uvozu ali izvozu iz člena 3(1) pridobijo naslednje podatke:

(a)

trgovinski tok (uvoz, izvoz);

(b)

mesečno referenčno obdobje;

(c)

statistična vrednost blaga na nacionalni meji držav članic uvoznic ali izvoznic;

(d)

količina, izražena v neto masi in v posebni merski enoti, če je navedena na carinski deklaraciji;

(e)

subjekt, ki trguje, in sicer uvoznik/prejemnik pri uvozu in izvoznik/pošiljatelj pri izvozu;

(f)

država članica uvoznica ali izvoznica, tj. država članica, v kateri je bila carinska deklaracija vložena, če pa je na carinski deklaraciji navedeno, pa tudi:

(i)

namembna država članica pri uvozu;

(ii)

država članica dejanskega izvoza pri izvozu;

(g)

država partnerica, in sicer:

(i)

država porekla in država odpreme/izvoza pri uvozu,

(ii)

zadnja znana namembna država pri izvozu;

(h)

blago v skladu s kombinirano nomenklaturo, in sicer:

(i)

oznaka blaga tarifne podštevilke Taric pri uvozu;

(ii)

oznaka blaga tarifne podštevilke kombinirane nomenklature pri izvozu;

(i)

oznaka za carinski postopek, ki jo je treba uporabljati za določitev statističnega postopka;

(j)

vrsta posla, če je navedena na carinski deklaraciji;

(k)

preferencialna obravnava pri uvozu, če jo carinski organi odobrijo;

(l)

valuta računa, če je navedena na carinski deklaraciji;

(m)

vrsta prevoza z navedbo:

(i)

vrste prevoza na meji;

(ii)

vrste notranjega prevoza;

(iii)

zabojnika.

2.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na podrobnejšo določitev podatkov iz odstavka 1 tega člena, tudi oznak, ki jih je treba uporabljati, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3.   Če ni drugače navedeno in brez poseganja v carinsko zakonodajo, podatke vsebuje carinska deklaracija.

4.   Za posebno blago ali gibanja iz člena 3(3) in podatke, ki se zagotovijo v skladu s členom 4(2), se lahko zahtevajo omejeni nabori podatkov.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na omejene nabore podatkov, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 6

Priprava zunanjetrgovinske statistike

1.   Države članice za vsako mesečno referenčno obdobje pripravijo statistiko, izraženo v vrednosti in količini uvoženega in izvoženega blaga, po:

(a)

oznaki blaga;

(b)

državah članicah uvoznicah/izvoznicah;

(c)

državah partnericah;

(d)

statističnem postopku;

(e)

vrsti posla;

(f)

preferencialni obravnavi pri uvozu;

(g)

vrsti prevoza.

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(2) določi izvedbene določbe za pripravo statistike.

2.   Države članice pripravijo letno trgovinsko statistiko po značilnostih podjetja, in sicer po gospodarski dejavnosti, ki jo opravlja podjetje, glede na področje ali dvomestno raven statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE), in velikostnem razredu, določenem glede na število zaposlenih.

Statistika se pripravi s povezovanjem podatkov o značilnostih podjetja, evidentiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 177/2008, in podatkov, evidentiranih v skladu s členom 5(1) te uredbe o uvozu in izvozu. Nacionalni carinski organi v ta namen nacionalnim statističnim organom posredujejo ustrezno identifikacijsko številko subjektov, ki trgujejo.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na povezavo podatkov in pripravo te statistike, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3.   Države članice vsaki dve leti pripravijo trgovinsko statistiko, razčlenjeno po valuti računa.

Države članice pripravijo statistiko z uporabo reprezentativnega vzorca evidenc o uvozu in izvozu iz carinskih deklaracij, ki vsebujejo podatke o valuti računa. Če valuta računa za izvoz na carinski deklaraciji ni navedena, se opravi raziskovanje za pridobitev zahtevanih podatkov.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na značilnosti vzorca, obdobje poročanja in raven agregacije za države partnerice, blago in valute se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

4.   Priprava dodatne statistike s strani držav članic za nacionalne namene se lahko določi, če so podatki na voljo na carinski deklaraciji.

5.   Države članice niso obvezane, da pripravijo in Komisiji (Eurostatu) posredujejo zunanjetrgovinsko statistiko za statistične podatke, ki v skladu s Carinskim zakonikom ali nacionalnimi navodili še niso navedeni na carinski deklaraciji niti jih ni mogoče preprosto izvesti iz drugih podatkov na carinski deklaraciji, vloženi pri njihovih carinskih organih. Države članice se torej lahko same odločijo, ali bodo posredovale naslednje podatke:

(a)

namembno državo članico pri uvozu;

(b)

državo članico dejanskega izvoza pri izvozu;

(c)

vrsto posla.

Člen 7

Izmenjava podatkov

1.   Nacionalni statistični organi nemudoma, najpozneje pa v mesecu po mesecu, ko so bile carinske deklaracije sprejete ali so bile o njih sprejete ustrezne odločitve, od carinskih organov pridobijo evidenco o uvozu in izvozu, ki temelji na deklaracijah, vloženih pri teh organih.

Evidenca vsebuje vsaj tiste statistične podatke iz člena 5, ki so v skladu s carinskim zakonikom ali nacionalnimi navodili navedeni na carinski deklaraciji.

2.   Z začetkom izvajanja mehanizma za vzajemno izmenjavo podatkov po elektronski poti carinski organi zagotovijo, da se evidence o uvozu in izvozu posredujejo nacionalnemu statističnemu organu države članice, ki je v evidenci navedena kot:

(a)

namembna država članica pri uvozu;

(b)

država članica dejanskega izvoza pri izvozu.

Mehanizem za vzajemno izmenjavo podatkov se začne izvajati najpozneje takrat, ko se začne uporabljati naslov 1 poglavja 2 oddelka 1 Moderniziranega carinskega zakonika.

3.   Izvedbeni predpisi, ki določajo posredovanje iz odstavka 2 tega člena, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 8

Posredovanje zunanjetrgovinske statistike Komisiji (Eurostatu)

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo statistiko iz člena 6(1) najpozneje v 40 dneh po koncu vsakega mesečnega referenčnega obdobja.

Države članice zagotovijo, da statistika vključuje podatke o celotnem uvozu in izvozu v zadevnem referenčnem obdobju, ter jo ustrezno prilagodijo, če evidenca ni na voljo.

Države članice posredujejo posodobljeno statistiko, če je že posredovana statistika predmet revizij.

Države članice v rezultate, ki jih posredujejo Komisiji (Eurostatu), vključijo vse zaupne statistične podatke.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na prilagajanje roka za posredovanje statistike, vsebino, zajetje podatkov in pogoje revizije že posredovane statistike, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

2.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki se nanašajo na rok za posredovanje trgovinske statistike po značilnostih podjetja iz člena 6(2) in trgovinsko statistiko, razčlenjeno po valuti računa iz člena 6(3), se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3.   Države članice posredujejo statistiko v elektronski obliki v skladu s standardom izmenjave. Praktični postopki za posredovanje rezultatov se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 9

Ocenjevanje kakovosti

1.   V tej uredbi se za statistiko, ki jo je treba posredovati, uporabljajo naslednja merila ocenjevanja kakovosti:

(a)

„ustreznost“ pomeni stopnjo, do katere statistični podatki izpolnjujejo sedanje in potencialne potrebe uporabnikov;

(b)

„natančnost“ pomeni približek ocen neznanim dejanskim vrednostim;

(c)

„pravočasnost“ pomeni časovni razpon med razpoložljivostjo podatkov in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

(d)

„točnost“ pomeni časovni razpon med datumom objave podatkov in ciljnim datumom, ko bi se podatki morali zagotoviti;

(e)

„dostopnost“ in „jasnost“ pomenita pogoje in načine, kako lahko uporabniki pridobijo, uporabijo in razlagajo podatke;

(f)

„primerljivost“ pomeni merljivost učinka, ki ga imajo razlike pri uporabi statističnih konceptov ter orodij in postopkov za merjenje, kadar se primerjajo statistike med zemljepisnimi območji, sektorji ali skozi čas;

(g)

„skladnost“ pomeni ustreznost podatkov za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne namene.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto predložijo poročilo o kakovosti posredovane statistike.

3.   Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 tega člena za statistiko, ki jo zajema ta uredba, se načini priprave in struktura poročil o kakovosti določijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Komisija (Eurostat) oceni kakovost posredovane statistike.

Člen 10

Izkazovanje zunanjetrgovinske statistike

1.   Na ravni Skupnosti Komisija (Eurostat) izkazuje zunanjetrgovinsko statistiko, pripravljeno v skladu s členom 6(1) ter posredovano s strani držav članic, vsaj po podštevilkah kombinirane nomenklature.

Nacionalni organi zadevne države članice samo na zahtevo uvoznika ali izvoznika odločijo, ali bi bilo zunanjetrgovinsko statistiko te države članice, ki lahko omogoči identifikacijo zadevnega uvoznika ali izvoznika, treba izkazovati ali jo spremeniti tako, da izkazovanje ne posega v zaupnost statističnih podatkov.

2.   Komisija (Eurostat) brez poseganja v izkazovanje podatkov na nacionalni ravni ne izkazuje podrobne statistike po podštevilkah Taric in preferencialih, če bi bilo njeno razkritje v nasprotju z varovanjem javnega interesa v okviru trgovinske in kmetijske politike Skupnosti.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za statistične podatke v zvezi z blagovno menjavo s tretjimi državami.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1172/95 se razveljavi s 1. januarjem 2010.

Še naprej se uporablja za podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred 1. januarjem 2010.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 70, 15.3.2008, str. 1.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Skupno stališče Sveta z dne 16. februarja 2009.

(3)  UL L 118, 25.5.1995, str. 10.

(4)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(5)  UL L 145, 4.6.2008, str. 1.

(6)  UL L 23, 26.1.2008, str. 21.

(7)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(8)  UL L 61, 5.3.2008, str. 6.

(9)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

(10)  UL L 151, 15.6.1990, str. 1.

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

Komisija je 30. oktobra 2007 (1) Svetu predložila zgoraj navedeni predlog.

Evropski parlament je v prvi obravnavi 23. septembra 2008 podal mnenje s 35 predlogi sprememb (2) predloga.

Svet je dne 16. februarja 2009 v skladu s postopkom soodločanja (člen 251 PES) in ob upoštevanju prve obravnave Parlamenta sprejel skupno stališče o osnutku uredbe.

II.   CILJ

Namen tega predloga je revizija sedanjega statističnega sistema blagovne menjave z državami nečlanicami (Extrastat), da se:

izboljša jasnost, enostavnost in preglednost zakonodaje;

sistem o trgovinski statistiki zunaj Skupnosti prilagodi spremembam, ki jih je treba uvesti v postopke v zvezi s carinskimi deklaracijami prek uvedbe enotnih dovoljenj za uporabo poenostavljenih deklaracij ali postopkov hišnega carinjenja in prek centralnega carinjenja v okviru posodobljenega carinskega zakonika Skupnosti;

zmanjša „rotterdamski učinek“, ki se kaže v

(a)

preveliki zastopanosti v zunanjetrgovinski statistiki držav članic, ki imajo visoko stopnjo carinjenja ali izvoza, vendar so samo tranzitne države, na škodo držav članic dejanske namembnosti ali odpošiljanja blaga ter

(b)

dvojnem poročanju glede istega blaga v Extrastatu kot blago držav nečlanic in nato v Intrastatu kot blago Skupnosti, ki prihaja iz druge države članice, s primerljivim stanjem pri izvozu;

izboljša relevantnost, natančnost, pravočasnost in primerljivost zunanjetrgovinske statistike ter vzpostavi sistem za ocenjevanje kakovosti;

podpre povezanost trgovinske statistike s statistiko podjetij;

odzove na potrebe uporabnikov s pripravo dodatne trgovinske statistike, in sicer z uporabo razpoložljivih informacij v carinskih deklaracijah;

v skladu z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja nadzoruje privilegirani dostop do občutljivih podatkov o zunanji trgovini.

Predlog poleg tega vsebuje spremembe, predvidene v uredbi, ki sta jo Svet in Parlament sprejela 13. aprila 2005 (3), in sicer z namenom izboljšanja varstva in varnosti blaga, ki prečka meje Skupnosti.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

1.   Splošni vidik

Svet je v skupnem stališču upošteval veliko večino sprememb Parlamenta ter sprejel besedilo, ki je zelo podobno stališču Evropskega parlamenta v prvi obravnavi. Svet se popolnoma strinja s ciljem predloga, tj. s poenostavitvijo zakonodaje, da bi sistem o trgovinski statistiki zunaj Skupnosti prilagodili spremembam, ki jih je treba uvesti v carinsko zakonodajo in postopke, ter zmanjšali „rotterdamski učinek“. Po temeljiti preučitvi predloga pod slovenskim in francoskim predsedstvom ter glede na praktični pomen izvajanja posodobljenega carinskega zakonika za nacionalne uprave, Komisijo in trgovino, je Svet vnesel nekatere spremembe, ki so predvsem tehničnega značaja; pregled teh sprememb je podan v oddelku 3.

2.   Spremembe EP

2.1.   Spremembe, ki jih je Svet upošteval

Evropski parlament je v zvezi s predlogom sprejel 27 sprememb (4); Svet jih je v skupnem stališču – v celoti ali deloma – upošteval 24. To so spremembe 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12 (deloma), 13, 14 (deloma), 15 (deloma), 20, 21 (deloma), 22, 23, 24, 25, 28, 29, 30, 31, 32 (deloma) 33, 34 in 35.

2.2.   Spremembe, ki jih Svet ni upošteval oziroma jih je deloma upošteval

Sprememba 12

Ta sprememba je bila delno upoštevana, čeprav z natančnejšo ubeseditvijo, ki se Svetu zdi primernejša, in sicer glede opisa izjem pri ustnih deklaracijah blaga.

Sprememba 14

Ta sprememba je bila delno upoštevana. Z zvezi z določbo o izvedbenih ukrepih (novi odstavek 5 v besedilu Sveta) Svet meni, da bi morala izvedbena pooblastila zajemati tudi zbiranje podatkov v (novih) odstavkih in odstavku 4: specifikacija virov podatkov, ki niso carinske deklaracije, in tudi statističnih podatkov, ki jih zagotovi gospodarski subjekt, ki ima korist od nadaljnje poenostavitve carinskih formalnosti in nadzora. Svet je poleg tega poudaril, da je treba vzpostaviti učinkovit sistem, s katerim bi karseda zmanjšali upravno breme.

Sprememba 15

Svet lahko to spremembo delno upošteva. Države članice lahko za pripravo nacionalnih statistik uporabljajo druge vire podatkov do datuma, ko se začne izvajati mehanizem za vzajemno izmenjavo podatkov. Sklicevanje na člen 7(3) je bilo spremenjeno na člen 7(2).

Sprememba 18

Svet meni, da bi bila natančnejša ubeseditev primernejša (glej oddelek 3).

Sprememba 21

Svet meni, da se lahko zahtevajo tudi omejeni podatki za podatke, ki se zagotovijo v skladu s členom 4(2) (v besedilu skupnega stališča).

Sprememba 26

Svet meni, da bi se morale z začetkom izvajanja mehanizma za vzajemno izmenjavo podatkov po elektronski poti evidence o uvozu in izvozu pošiljati nacionalnemu statističnemu organu države članice, ki je v evidenci navedena kot namembna država članica, v primeru uvoza, ali država članica dejanskega izvoza, v primeru izvoza.

Sprememba 27

Svet te spremembe ni upošteval, je pa v členu 4(2) zagotovil alternativno rešitev (v besedilu skupnega stališča – glej oddelek 3).

Sprememba 32

Svet je to spremembo delno upošteval in jo delno preoblikoval („po podštevilkah TARIC in preferencialih“).

3.   Novi elementi, ki jih je vključil Svet

V tem delu je podan pregled novih elementov, ki jih je Svet – poleg upoštevanih sprememb EP – vključil v skupno stališče. Pregled namerno ne povzema tistih novih elementov, ki so povsem tehničnega ali redakcijskega značaja.

Poleg tega je treba opozoriti, da je posledica sprememb, ki jih je uvedel Svet, preoblikovanje predloga in posledično preštevilčenje uvodnih izjav in odstavkov nekaterih členov.

3.1   Uvodna izjava 3

V uvodni izjavi je razloženo, da carinske deklaracije po uvedbi olajšav za subjekte v posodobljeni carinski zakonik morda ne bodo na voljo v obliki poenostavitve carinskih formalnosti in kontrol; če so takšne deklaracije vir statističnih podatkov o zunanji trgovini, mora uredba določiti ukrepe, ki bodo zagotovili, da se bodo podatki posredovali subjektom, katerim so bile odobrene olajšave.

3.2   Uvodna izjava 4

V uvodni izjavi je omenjena „e-carinska“ deklaracija, na osnovi katere se vzpostavlja elektronski carinski sistem za izmenjavo podatkov iz carinskih deklaracij. Cilj pri tem je, da bi takšen sistem izmenjave podatkov v statistične namene čim bolj temeljil na infrastrukturi, ki so jo vzpostavili carinski organi.

3.3   Člen 4(2)

Ta nov odstavek določa načelo, da morajo subjekti, ki so jim bile dodeljene olajšave, zaradi katerih carinske deklaracije in ustrezni statistični podatki morda ne bodo na voljo, te statistične podatke zagotoviti.

3.4   Člen 4(5)

Svet je dodal stavek, da bi zagotovil, da bi karseda zmanjšali upravno breme trgovine in uprav, ki izhaja iz zbiranja podatkov.

3.5   Člen 5(4)

Svet je dodal sklicevanje na podatke iz člena 4(2).

3.6   Člen 7(2)

Svet v skupnem stališču ni upošteval spremembe EP št. 26 (kot je obrazloženo v oddelku 2), saj meni, da bi morali carinski organi od začetka izvajanja mehanizma za izmenjavo podatkov po elektronski poti podatke pošiljati nacionalnemu statističnemu organu države članice (namembnosti ali dejanskega izvoza). Svet poleg tega meni, da bi bilo treba zgornji mehanizem začeti izvajati najpozneje, ko se bo začel uporabljati ustrezen naslov posodobljenega carinskega zakonika.

IV.   SKLEP

Svet meni, da je skupno stališče, ki je rezultat temeljite preučitve predloga pod dvema predsedstvoma in ki ga Komisija v celoti podpira, popolnoma v skladu s cilji predloga.

V skupnem stališču je poleg tega upoštevana velika večina sprememb, ki jih je predlagal Parlament.

Novi elementi, ki jih je vključil Svet, odražajo potrebo po prilagoditvi besedila praktični in tehnični stvarnosti ter po boljšem usklajevanju zahtev nacionalnih uprav in carinskih olajšav za trgovino.


(1)  UL L 145, 4.6.2008, str. 1.

(2)  8 predlogov sprememb (št. 1–4, 8, 16, 17 in 19) se ni nanašalo na vse jezikovne različice, zato se o njih ni glasovalo.

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, UL L 117, 4.5.2005, str. 13.

(4)  Glej opombo 2.


31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 75/67


SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 14/2009

ki ga je sprejel Svet dne 9. januarja 2009

z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/C 75 E/05)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenem v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (4), Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (5), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (6), Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (7) in Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (8) (skupaj „Okvirna direktiva in posebne direktive“) so namenjene oblikovanju notranjega trga elektronskih komunikacij znotraj Skupnosti in hkrati zagotavljanju visoke stopnje naložb, inovacij in varstva potrošnikov na podlagi okrepljene konkurence.

(2)

Za uspešen razvoj notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je nujno treba zagotoviti, da se bo regulativni okvir EU skladno uporabljal v vseh državah članicah. Regulativni okvir EU določa cilje, ki jih je treba doseči, in zagotavlja nacionalnim regulativnim organom okvir za ukrepanje, hkrati pa jim zagotavlja prožnost na nekaterih področjih, da lahko uporabljajo pravila ob upoštevanju nacionalnih okoliščin.

(3)

Za zagotovitev razvoja skladne regulativne prakse in skladne uporabe regulativnega okvira EU je Komisija s Sklepom Komisije 2002/627/ES z dne 29. julija 2002 o ustanovitvi Evropske skupine regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (9) ustanovila Evropsko skupino regulatornih organov (ERG), da svetuje in pomaga Komisiji pri razvoju notranjega trga in da, bolj splošno, posreduje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo.

(4)

ERG je s spodbujanjem sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo pozitivno prispeval k vzpostavitvi skladne regulativne prakse. Ta pristop za razvoj večje skladnosti med nacionalnimi regulativnimi organi z izmenjavo informacij in znanja o praktičnih izkušnjah se je v kratkem času od vzpostavitve ERG izkazal za uspešnega. Sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi bo treba nadaljevati in stopnjevati, da bi še naprej razvijali notranji trg elektronskih komunikacijskih storitev in omrežji.

(5)

Zato je treba okrepiti ERG in jo znotraj regulativnega okvira EU priznati za Skupino evropskih regulatorjev za telekomunikacije („GERT“). GERT naj ne bi imela oblike agencije Skupnosti niti naj ne bi bila pravna oseba. Nadomestila bi ERG, zagotavljala strokovno znanje in ustvarjala zaupanje na podlagi svoje neodvisnosti, kakovosti svojega svetovanja in informacij, preglednosti svojih postopkov in načinov delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju svojih nalog.

(6)

GERT bi morala z združevanjem strokovnega znanja pomagati nacionalnim regulativnim organom, ne da bi nadomeščala njihove obstoječe funkcije ali podvajala že začeto delo, in pomagati Komisiji pri izvrševanju njenih nalog.

(7)

GERT bi morala nadaljevati delo ERG in razvijati sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo, da bi zagotovila skladno uporabo regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v vseh državah članicah in tako prispevala k razvoju notranjega trga.

(8)

GERT bi morala Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji služiti tudi kot organ za razmislek, razpravo in svetovanje na področju elektronskih komunikacij. V skladu s tem bi GERT morala svetovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo.

(9)

GERT bi se pri delu morala osredotočiti na predhodne regulacije trgov za elektronske komunikacije, zlasti v sklopu postopka analize trga. GERT bi morala še naprej izvajati svoje naloge v sodelovanju z obstoječimi skupinami in odbori, vendar brez poseganja v njihovo vlogo, kot na primer z Odborom za komunikacije, ustanovljenim z Direktivo 2002/21/ES (Okvirna direktiva), Odborom za radijski spekter, ustanovljenim na podlagi Odločbe 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (10), Skupino za politiko radijskega spektra, ustanovljeno na podlagi Sklepa Komisije 2002/622/ES z dne 26. julija 2002 o ustanovitvi Skupine za politiko radijskega spektra (11), in kontaktnim odborom, ustanovljenim na podlagi Direktive 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 30. junija 1997, ki spreminja Direktivo Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (12).

(10)

Ker ciljev predlaganih ukrepov, in sicer nadaljnjega razvoja skladne regulativne prakse z okrepitvijo sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo, med drugim z izmenjavo informacij, za nadaljnji razvoj notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev,države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi področja uporabe v celotni EU te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN NALOGE

Člen 1

Vsebina, področje uporabe in cilji

1.   Ustanovi se Svetovalna skupina nacionalnih regulativnih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, imenovana Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije („GERT“).

2.   GERT deluje v okviru področja uporabe Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) in direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES, 2002/22/ES in 2002/58/ES (posebne direktive), zlasti v zvezi z ekonomsko regulacijo trgov za elektronske komunikacije.

3.   GERT izvaja svoje naloge neodvisno, nepristransko in pregledno. GERT si pri vseh dejavnostih prizadeva za enake cilje, kot so v členu 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) določeni za nacionalne regulativne organe. GERT zlasti prispeva k razvoju in boljšemu delovanju notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve s prizadevanjem za zagotovitev skladne uporabe regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije.

4.   GERT spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo in svetuje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 2

Vloga GERT pri uporabi regulativnega okvira EU

1.   GERT:

(a)

med nacionalnimi regulativnimi organi razvija in razširja najboljše prakse s področja regulative, kot so skupni pristopi, metodologije ali smernice za izvajanje regulativnega okvira EU;

(b)

na zahtevo zagotavlja pomoč nacionalnim regulativnim organom pri regulativnih vprašanjih, vključno z dajanjem mnenj v primeru čezmejnih sporov v skladu s členom 21 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) ali pa da nacionalnim regulativnim organom pomaga pri analizi upoštevnih trgov v skladu s členom 16 navedene direktive;

(c)

daje mnenja o osnutkih odločitev, priporočil in smernic Komisije, kakor je določeno v odstavku 2;

(d)

na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo pripravlja poročila ali svetuje ter na zahtevo ali na lastno pobudo svetuje Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh zadevah, povezanih z elektronskimi komunikacijami, ki so v njeni pristojnosti;

(e)

na zahtevo pomaga Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter nacionalnim regulativnim organom pri razširjanju najboljših regulativnih praks tretjim državam.

2.   Osnutki odločitev, priporočil in smernic iz odstavka 1(c) so:

(a)

odločitve in/ali mnenja o osnutkih ukrepov nacionalnih regulativnih organov v zvezi z opredelitvijo trga, določitvijo podjetij s pomembno tržno močjo in naložitvijo pravnih sredstev v skladu s členom 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(b)

priporočila in/ali smernice o obliki, vsebini in ravni podrobnosti, ki se navedejo v uradnih obvestilih, v skladu s členom 7a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(c)

priporočila o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v skladu s členom 15 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(d)

odločitve o opredelitvi nadnacionalnih trgov v skladu s členom 15 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(e)

priporočila o standardizaciji v skladu s členom 19 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(f)

odločitve o pooblastilu ali prepovedi, da nacionalni organi sprejmejo izredne ukrepe, v skladu s členom 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu).

3.   Nacionalni regulativni organi in Komisija dosledno upoštevajo mnenja, nasvete ali najboljše prakse s področja regulative, ki jih sprejme GERT.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA GERT

Člen 3

Sestava

1.   GERT sestavljajo vodje ali visoki predstavniki nacionalnega regulativnega organa, ki se ustanovi v vsaki državi članici in je prvenstveno odgovoren za vsakdanje spremljanje delovanja trgov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

2.   Vsaka država članica ima enega predstavnika.

3.   Komisija ima status opazovalke in je zastopana na ustrezni ravni.

4.   Nacionalni regulativni organi iz držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in držav, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo, imajo status opazovalcev in so zastopani na ustrezni ravni.

Člen 4

Operativne ureditve

1.   GERT sprejme svoj poslovnik in ga objavi.

2.   Mnenja, najboljše regulativne prakse in poročila GERT se sprejmejo na podlagi dvotretjinske večine članov. Vsak član ima en glas.

Poslovnik podrobneje določa ureditev glasovanja, vključno s pogoji, pod katerimi lahko en član deluje v imenu drugega, pravila, ki urejajo sklepčnost in roke za obvestila o sejah. V poslovniku so lahko določeni tudi postopki za nujno glasovanje.

Mnenja, najboljše regulativne prakse in poročila, ki jih izda ali sprejme GERT, se objavijo, v njih pa so navedeni pridržki nacionalnega regulativnega organa, če ta tako zahteva.

3.   GERT v skladu s poslovnikom izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednike. Mandat predsednika in podpredsednikov traja eno leto. Predsednik in podpredsedniki zastopajo GERT.

4.   Plenarne seje GERT skliče predsednik in potekajo najmanj štirikrat letno kot redne seje. Tudi izredne seje se skličejo na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov GERT. Dnevni red seje določi predsednik in se objavi.

5.   Delo GERT je lahko po potrebi organizirano v ustrezne strokovne delovne skupine.

6.   Komisija je povabljena na vse plenarne seje GERT, lahko pa je tudi povabljena, da se udeleži sej njenih strokovnih delovnih skupin.

7.   Strokovnjaki iz držav EGP in držav, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo, lahko na sejah GERT sodelujejo kot opazovalke. GERT lahko povabi tudi druge strokovnjake in opazovalce, da se udeležijo njenih sej.

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 5

Posvetovanje

Po potrebi se GERT pred sprejetjem mnenj, najboljših regulativnih praks ali poročil posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v primernem roku podajo pripombe. Brez poseganja v člen 8 GERT omogoči, da so rezultati posvetovalnega postopka dostopni javnosti.

Člen 6

Preglednost in odgovornost

1.   GERT pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavlja visoko raven preglednosti. GERT zagotovi, da dobijo javnost in vse zainteresirane strani objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, predvsem v zvezi z rezultati njenega dela.

2.   GERT vsako leto po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo sprejme delovni program za naslednje leto, ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga da na voljo javnosti. GERT objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.

3.   Evropski parlament in Svet lahko od GERT zahtevata, da se v zvezi s pomembnimi vprašanji, ki zadevajo njene dejavnosti, posvetuje z njima.

Člen 7

Zagotavljanje informacij GERT

Komisija in nacionalni regulativni organi zagotavljajo informacije, ki jih GERT potrebuje za izvajanje svojih nalog. Te informacije se uporabljajo v skladu s pravili iz člena 5 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Člen 8

Zaupnost

GERT ne objavi informacij, ki jih obdeluje ali prejme in za katere se zahteva zaupna obravnava, niti jih ne razkrije tretjim osebam.

Če je zahtevani nasvet ali zastavljeno vprašanje zaupne narave, člani GERT, opazovalci in katera koli druga oseba ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo pri delu GERT ali njenih strokovnih delovnih skupin.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 31. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 224, 30.8.2008, str. 50.

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 51.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 16. februarja 2009 in Stališče Evropskega parlamenta z dne …

(4)  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(5)  UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(6)  UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

(7)  UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

(8)  UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(9)  UL L 200, 30.7.2002, str. 38.

(10)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(11)  UL L 198, 27.7.2002, str. 49.

(12)  UL L 202, 30.7.1997, str. 60.


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

Komisija je 16. novembra 2007 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (1). Svet je predlog Komisije prejel 19. novembra 2007 (2).

Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel 24. septembra 2008.

Odbor regij je mnenje predložil 19. junija 2008 (3).

Ekonomsko-socialni odbor je mnenje predložil 29. maja 2008 (4).

Komisija je predlog spremenila 5. novembra 2008 (5).

Svet je skupno stališče sprejel 16. februarja 2009.

II.   CILJ

Predlagana uredba je del regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije, ki ga je predstavila Komisija novembra 2007, in je namenjena ustanovitvi novega organa Skupnosti. Organ bi v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv prispeval k boljšemu delovanju notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, vključno zlasti z razvojem elektronskih komunikacij po vsej Skupnosti. Deloval bi kot središče strokovnega znanja na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na ravni EU, pri tem pa bi se opiral na izkušnje nacionalnih regulativnih organov. Tako bi bila zagotovljena enotna uporaba regulativnega okvira za elektronske komunikacije, s čimer bi povečali konkurenco in spodbudili konkurenčnost.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

(1)   Splošne opombe

Svet se je odločil za drugačno obliko pravnega akta, kot jo je predlagala Komisija, vendar je v skupno stališče v celoti, delno ali smiselno vključena večina sprememb, ki jih je predlagal Evropski parlament v prvi obravnavi.

Vsebuje tudi nekaj novih sprememb, namenjenih ustanovitvi prožnega, neodvisnega organa z zasebnopravno podporno strukturo.

Nekatere spremembe, ki jih je sprejel Evropski parlament, v skupnem stališču niso upoštevane, ker je Svet menil, da so nepotrebne ali nesprejemljive, ali ker so bile v nekaterih primerih določbe prvotnega predloga Komisije črtane ali povsem preoblikovane.

Svet je skupno stališče sprejel predvsem zaradi izboljšanja in okrepitve sedanjih struktur, zlasti Skupine evropskih regulatorjev (SER). Predlagani novi organ naj bi nadomestil SER ter izboljšal delovanje zaradi še večje preglednosti in učinkovitosti postopka sprejemanja odločitev. Svet se je odločil za formalno opredelitev statusa SER v uredbi Skupnosti, in sicer z natančno določitvijo njenih nalog, njenega načina delovanja in odnosov z institucijami Skupnosti. Novi organ, ki se imenuje Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT – Group of European Regulators in Telecoms), ne bi bil ne agencija Skupnosti pa tudi ne pravna oseba. Imel bi zasebnopravno podporno strukturo. Z GERT bi se torej ustanovil prožen in učinkovit organ, ki bi deloval samostojno v skladu s podeljenimi pristojnostmi, zlasti v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv.

Nekatere določbe je Svet dodal ali spremenil zato, da bi bila sestava GERT jasno opredeljena, njena organizacijska struktura skladna s pristojnostmi, postopki sprejemanja odločitev pa preprosti in učinkoviti. Tako kot Evropski parlament, je tudi Svet mnenja, da je pomembno, da bi bile dejavnosti organa pregledne ter da bi slednji poročal evropskim institucijam.

(2)   Posebne opombe

(a)   Vsebina, področje uporabe in cilji

Svet soglaša s Komisijo in Evropskim parlamentom, ki menita, da bi bilo treba novi organ ustanoviti v okviru notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (spremembe 7–13). Novi organ bi imel posvetovalno vlogo in bi moral pomagati nacionalnim regulativnim organom ter Komisiji pri izvajanju njenih nalog (sprememba 12). Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji naj bi služil tudi kot organ za razmislek, razpravo in svetovanje na področju elektronskih komunikacij ter jim svetovati na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo (spremembe 17–18, 52). Moral bi nadomestiti SER (Skupina evropskih regulatorjev), ki trenutno svetuje in pomaga Komisiji pri razvoju notranjega trga (sprememba 13). Skupina GERT bi morala nadaljevati delo SER in si prizadevati za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med njimi in Komisijo, da bi zagotovili dosledno uporabo regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v vseh državah članicah in tako prispevali k razvoju notranjega trga (spremembe 11, 48–49, 53).

Svet soglaša s Komisijo in Evropskim parlamentom, ki menita, da bi moral novi organ delovati v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv in da bi morale biti njegove dejavnosti jasno opredeljene (spremembe 47–50, 56–60, 64, 69, 75–78, 80, 85, 87, 91–92, 97, 98, 99, 105). Tako kot Evropski parlament, je tudi Svet mnenja, da bi morala skupina GERT za nacionalne regulativne organe oblikovati najboljše regulativne prakse, kot so skupni pristopi, metodologije ali smernice za izvajanje regulativnega okvira, ter jih razširjati med njimi (sprememba 53). Prav tako z obema institucijama soglaša, da Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA – European Network and Information Security Agency) ne bi smela biti del novega organa, ki naj ne bi imel pristojnosti na evropski ravni, kar se tiče vprašanj varnosti omrežij in informacij (spremembe 9–10, 24, 27, 36, 50, 56, 65, 89, 107(d), 143).

V nasprotju z Evropskim parlamentom Svet meni, da bi bil naziv GERT („Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije“) bolj primeren za ta novi organ kot naziv BERT („Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije“) (sprememba 47). Čeprav se Svet strinja z Evropskim parlamentom, da bi za ustanovitev takšnega organa bila potrebna bolj trdna podlaga (sprememba 8), meni, da GERT ne bi smela imeti značilnosti agencije niti pravne osebnosti (spremembi 14, 51). Svet se z Evropskim parlamentom strinja, da bi GERT zagotavljala strokovno znanje in ustvarjala zaupanje na podlagi svoje neodvisnosti, kakovosti svojega svetovanja in informacij, ki bi jih razširjala, preglednosti svojih postopkov in načinov delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju nalog (sprememba 12). Svet namreč meni, da bi bilo treba GERT ustanoviti z uredbo Skupnosti, da bi zagotovili nadaljnji razvoj dosledne regulativne prakse z okrepljenim sodelovanjem in usklajevanjem med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo za okrepitev notranjega trga elektronskih komunikacijskih storitev.

Načelo sorazmernosti prepoveduje preseganje okvirov, ki so nujni za izpolnitev zastavljenega cilja. Svet meni, da se ta cilj lahko doseže z GERT, ki je manj tog in birokratski organ od agencije Skupnosti.

Kar zadeva naloge GERT Svet v nasprotju z Evropskim parlamentom meni, da bi se skupina morala posvetiti zlasti vprašanjem, povezanim z gospodarsko ureditvijo trgov elektronskih komunikacij in se izogibati nalogam, ki niso bile vnaprej natančno določene (spremembe 16, 19, 20, 22, 26, 28, 68, 70, 71, 79, 81–84, 86, 93, 95, 102, 103 104, 106). Svet ne deli mnenja Evropskega parlamenta, da bi GERT morala svetovati tudi udeležencem na trgu (spremembi 15, 54), saj meni, da mora GERT opravljati svoje naloge neodvisno in brez navzkrižnih interesov. Svet meni, da je prav, da si GERT prizadeva izvajati svoje naloge v sodelovanju z obstoječimi skupinami in odbori, vendar meni, da jim ne bi smela svetovati (spremembe 81–84, 88).

(b)   Sestava in načini delovanja

Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi novi organ moral biti sestavljen iz vodij ali visokih predstavnikov nacionalnih regulativnih organov, ustanovljenih v vsaki državi članici in odgovornih predvsem za nadzorovanje vsakdanjega delovanja trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev; sestavljati bi ga moral po en član iz vsake države članice. Prav tako se strinja, da bi Komisija morala imeti status opazovalke (sprememba 108) in da bi novi organ moral imeti predsednika in podpredsednike, izvoljene med njegovimi člani (sprememba 109). Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi novi organ moral izvrševati svoje naloge neodvisno, nepristransko in pregledno (sprememba 112) in da bi moral sprejemati odločitve z dvotretjinsko večino članov (sprememba 111). Svet se strinja z mnenjem Evropskega parlamenta, da bi nacionalni regulativni organi in Komisija morali kar najbolj upoštevati mnenja GERT (sprememba 72).

Svet se strinja s poenostavitvijo sestave novega organa in nalog, ki jo je predlagal Evropski parlament, zlasti glede na sestavo, ki jo je predlagala Komisija (spremembe 107(d) in (e), 115–117, 119–120, 122, 125, 129–130, 138, 143–147), in se z Evropskim parlamentom strinja glede nekaterih načinov delovanja, kot je sprejetje poslovnika novega organa (sprememba 111) ali sklicevanje sej (sprememba 110).

Vendar se Svet zavzema za manj togo in birokratsko organizacijsko in finančno strukturo, kot jo je predlagal Evropski parlament. Meni, da za dobro izvajanje nalog GERT ni potrebno ustanoviti odbora regulatorjev niti položaja generalnega direktorja (spremembe 107, 108, 114, 126–127, 131, 133–139, 142). Svet meni, da zaradi zagotovitve neodvisnosti GERT ne bi smela biti niti delno niti v celoti financirana iz proračuna Skupnosti (spremembe 37, 51, 168, 149–151, 153–154). Svet glede zagotovitve načel subsidiarnosti in sorazmernosti meni, da oblika agencije Skupnosti za GERT ni nujna za njej dodeljene naloge, niti ni sorazmerna z njimi (spremembe 14, 51, 163, 168). Glede dve in pol letnega mandata predsednika in podpredsednikov Svet meni, da je krajši, enoletni mandat primernejši (sprememba 109).

(c)   Preglednost in zaupnost

Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi se GERT pred izdajo mnenj, priporočanjem najboljših regulativnih praks ali sestavo poročil po potrebi morala posvetovati z zainteresiranimi stranmi in jim omogočiti, da v primernem roku sporočijo pripombe.

Načeloma bi bilo treba izide svetovalnega postopka objaviti in navesti pridržke nacionalnega regulativnega organa, če ta tako zahteva (sprememba 156). Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi GERT morala izvajati svoje dejavnosti z veliko stopnjo preglednosti (sprememba 31).

Prav tako se strinja z načelom, da bi morala GERT objaviti letni program in letni program svojih dejavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o svojih dejavnostih, čeprav se operativna oblika, ki jo predlaga Evropski parlament, razlikuje od tiste, ki jo predlaga Svet (spremembe 101, 118, 124, 136, 139–142, 152). Svet se strinja z mnenjem Evropskega parlamenta, da bi morala GERT ustrezno spoštovati načelo zaupnosti (spremembe 39–40, 96). Svet zlasti meni, da GERT ne bi smela objaviti informacij, ki jih obdeluje ali prejme in za katere se zahteva zaupna obravnava, niti jih ne bi smela razkriti tretjim osebam. Poleg tega člani GERT, opazovalci in katera koli druga oseba ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo pri delu GERT ali njenih strokovnih skupin.


(1)  COM(2007) 699 konč.

(2)  Dok. 15408/07.

(3)  UL C 257, 9.10.2008, str. 68.

(4)  TEN/327-329 – CESE 984/2008 – 2007/0247 (COD) – 2007/0248 (COD) – 2007/0249 (COD).

(5)  COM(2008) 720 konč.