16.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 320/1

RESOLUCIJA SVETA

z dne 21. novembra 2008

o evropski strategiji za večjezičnost

(2008/C 320/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB SKLICEVANJU NA:

Resolucijo Sveta z dne 14. februarja 2002 o spodbujanju jezikovne raznolikosti in učenja jezikov (1), v kateri je poudaril, da je znanje jezikov eno od osnovnih znanj, ki ga potrebuje vsak državljan, da lahko učinkovito sodeluje v evropski družbi znanja, in na ta način pospešuje vključevanje v družbo in spodbuja socialno kohezijo.

2.	Sklepe Evropskega sveta, sprejete v Barceloni 15. in 16. marca 2002, v katerih je Evropski svet pozval k sprejetju nadaljnjih ukrepov, da bi z njimi izboljšali obvladovanje osnovnih znanj, zlasti s poučevanjem dveh tujih jezikov že od zgodnjega otroštva (2).

3.	Odločbo št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) (3).

Sklepe Sveta z dne 19. maja 2006 o evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc (4), v katerih je Svet ponovno potrdil, da znanje tujih jezikov ne samo spodbuja krepitev boljšega medsebojnega razumevanja narodov, temveč je tudi predpogoj za mobilnost delavcev in lahko prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije.

5.	Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (5), v katerih je poudaril kulturno razsežnost večjezičnosti, zlasti pa vlogo večjezičnosti pri dostopu do kulture in njenem pomenu za ustvarjalnost.

6.	Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih, ki priznavajo pomen učenja jezikov in prevajanja za pridobivanje medkulturnih zmožnosti.

7.	Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o večjezičnosti, v katerih je Svet med drugim pozval Komisijo, naj do konca leta 2008 pripravi celovit okvir politike večjezičnosti.

OB POZDRAVLJANJU:

—	sporočila Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (6).

OB UPOŠTEVANJU:

—	zelene knjige Komisije z dne 3.julija 2008 z naslovom „Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU“ (7)

ter glede na razprave v okviru konvencije o večjezičnosti, ki je bila v Parizu 26. septembra 2008 –

MENI, DA:

—	sta jezikovna in kulturna raznolikost del evropske identitete; takšna raznolikost je hkrati skupna dediščina, bogastvo, izziv in prednost Evrope,

—	je večjezičnost pomembno horizontalno področje, ki zadeva družbeno, kulturno, gospodarsko in s tem tudi izobraževalno področje,

—	spodbujanje manj razširjenih evropskih jezikov pomembno prispeva k večjezičnosti,

—	bi si bilo treba še bolj prizadevati za spodbujanje učenja tujih jezikov in spoštovanje kulturnih vidikov jezikovne raznolikosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, obenem pa tudi izboljšati informacije o raznolikosti evropskih jezikov in jih bolje širiti po svetu,

—	je večjezičnost zelo pomembna tudi pri spodbujanju kulturne raznolikosti, med drugim na področju medijev in spletnih vsebin, ter medkulturnega dialoga v Evropi in z drugimi regijami sveta; k temu prispeva zlasti prevajanje, saj združuje jezike in kulture in na široko odpira vrata do del in idej,

—	je jezikovna raznolikost v Evropi dodana vrednost za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med Evropsko unijo in preostalim delom sveta,

—	večjezičnost prispeva k razvoju ustvarjalnosti, saj omogoča dostop do drugačnega načina razmišljanja ter razumevanja sveta in izražanja idej.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

1. Spodbujajo večjezičnost, da bi povečale socialno kohezijo ter okrepile medkulturni dialog in evropski ustroj

(a)	v javnosti, zlasti med mladimi na začetni stopnji usposabljanja, tako splošnega kot poklicnega, bi bilo treba povečati ozaveščenost o prednostih jezikovne raznolikosti in učenja jezikov;

(b)	migrantom, zlasti mladim, bi bilo treba omogočiti učenje jezika države gostiteljice, ki je ključni element uspešnega vključevanja in zaposljivosti, pri tem pa spoštovati jezike države izvora.

2. Krepijo vseživljenjsko učenje jezikov

(a)

prizadevati bi si bilo treba, da bi mladim že od zgodnjega otroštva ter med splošnim izobraževanjem in po njem, tako v poklicnem kot visokošolskem izobraževanju, zagotovili raznoliko in visokokakovostno ponudbo učenja jezikov in kultur, ki bi jim omogočila obvladovanje vsaj dveh tujih jezikov, kar je pomemben dejavnik pri vključevanju v družbo znanja;

(b)	prizadevati bi si bilo treba, da bi vse spodbudili k učenju jezikov in rednemu obnavljanju tega znanja v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;

(c)	prizadevati bi si bilo treba za večji izbor jezikov, ki se poučujejo na različnih stopnjah izobraževanja – vključno s priznanimi jeziki, ki so manj razširjeni –, da bi učenci lahko izbirali na podlagi osebnih interesov ali geografskega položaja;

(d)	učenje in širjenje evropskih jezikov bi bilo treba spodbujati z inovativnimi orodji, kot sta digitalna komunikacijska tehnologija in učenje na daljavo, ter s pristopi, ki na primer temeljijo na medsebojnem razumevanju sorodnih jezikov;

(e)	spodbujati bi bilo treba ocenjevanje učencev na mednarodno priznane načine, na primer na podlagi skupnega evropskega referenčnega jezikovnega okvira Sveta Evrope in jezikovnega potnega lista Europass, po potrebi pa tudi na podlagi evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc;

(f)	posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadaljnjemu usposabljanju učiteljev jezikov in izboljšanju znanja jezikov med učitelji nasploh, s čimer bi spodbujali poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku (CLIL – Content and Language Integrated Learning);

(g)	spodbujati bi bilo treba evropsko mobilnost in izmenjave učiteljev jezikov, da bi lahko čim več učiteljev nekaj časa preživelo v državi, kjer govorijo jezik, ki ga poučujejo;

(h)

s programom Vseživljenjsko učenje in z ustreznimi nacionalnimi shemami bi bilo treba vsem ciljnim skupinam, zlasti pa mladim, ki se usposabljajo, in učiteljem, omogočiti mobilnost, da bi lahko izboljšali znanje jezikov, s pobudami, kot so evropsko jezikovno priznanje, pa bi lahko pripravili gradivo za učenje in poučevanje jezikov.

3. Bolje spodbujajo večjezičnost kot dejavnik konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter mobilnosti in zaposljivosti ljudi

(a)	spodbujati bi bilo treba ponudbo in učenje številnih različnih jezikov, da bi podjetjem, zlasti MSP, zagotovili širši dostop do trgov po vsem svetu, predvsem do novo nastajajočih trgov;

(b)	spodbujati bi bilo treba to, da se pri poklicnem razvoju zaposlenih bolj upošteva znanje jezikov, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih;

(c)	po potrebi bi bilo treba izkoristiti sredstva evropskih strukturnih skladov, da bi v okviru poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih zagotovili jezikovne tečaje, prilagojene delovnemu mestu;

(d)	treba bi bilo ovrednotiti in izkoristiti jezikovno znanje državljanov z migrantskim poreklom, s čimer bi okrepili medkulturni dialog in povečali gospodarsko konkurenčnost.

4. Spodbujajo jezikovno raznolikost in medkulturni dialog z zagotavljanjem še večje podpore prevajanju, da bi spodbudile kroženje del ter razširjanje idej in znanja v Evropi in po svetu:

z obstoječimi politikami in programi:

(a)

bi bilo treba bolje obveščati javnost, zlati pa evropske strokovnjake, o nacionalnih in evropskih programih pomoči za prevajanje literature, znanstvenih in tehničnih besedil, vključno s kulturnimi in kreativnimi spletnimi vsebinami, nadnaslavljanjem predstav ter podnaslavljanjem avdiovizualnih del in filmov;

(b)	treba bi bilo uskladiti in povečati pomoč, ki je v okviru obstoječih evropskih programov namenjena ukrepom za podporo prevajanju;

(c)	povečati bi bilo treba možnosti za usposabljanje na področju prevajanja in njegovo kakovost, ustrezne ciljne skupine (šolarje, študente, podjetja itd.) pa bolje obveščati o teh poklicih in možnostih usposabljanja;

(d)	podpreti bi bilo treba povezovanje večjezičnih terminoloških baz, s čimer bi lahko olajšali delo prevajalcev in tolmačev;

(e)

pospešiti bi morali razvoj jezikovnih tehnologij, zlasti na področju prevajanja in tolmačenja, pri tem pa naj bi na eni strani spodbujali sodelovanje med Komisijo, državami članicami, lokalnimi organi, raziskovalnimi ustanovami in industrijo in drugi strani zagotovili skladnost raziskovalnih programov, določitev področij uporabe in razširitev tehnologije na vse jezike EU;

B.	začeti bi bilo treba razpravo o dolgoročni ustreznosti in izvedljivosti posebnega programa pomoči, ki bi bil namenjen prevajanju in prilagojen kulturnim, tehnološkim in poklicnim izzivom, povezanim s prevajanjem.

5. Po vsem svetu spodbujajo učenje jezikov EU

(a)	treba bi bilo okrepiti sodelovanje med državami članicami ter med njihovimi kulturnimi ustanovami ali drugimi predstavništvi v tretjih državah ter spodbujati jezikovna partnerstva in medkulturni dialog s tretjimi državami;

(b)	treba bi bilo kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih nudijo evropski jeziki za razvoj kulturnega in gospodarskega dialoga s preostalim svetom, in okrepiti vlogo EU na mednarodnem prizorišču;

(c)	bi bilo treba okrepiti sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti pa s Svetom Evrope in UNESCOm, ki so dejavne na področju učenja jezikov ter jezikovne in kulturne raznolikosti.

POZIVA KOMISIJO, DA:

1.	podpre države članice pri njihovem prizadevanju za doseganje ciljev iz te resolucije, tako da v celoti izkoristijo evropsko sodelovanje na področju izobraževanja, kulture in drugih ustreznih politik;

v sklopu novega celovitega okvira politike večjezičnosti in v okviru svojih pristojnosti sprejme ukrepe, s katerimi bi ustrezno upoštevali jezikovne potrebe državljanov in institucij, pri čemer naj posebno pozornost nameni:

—	odnosom med evropskimi institucijami in javnostjo,

—	odnosom med evropskimi in nacionalnimi institucijami, in si posebej prizadeva, da bi bile na spletnih straneh Komisije informacije zagotovljene v vseh uradnih jezikih in spodbujala večjezičnost;

3.	do sredine leta 2011 v sodelovanju z državami članicami pripravi poročilo o izvajanju te resolucije in pri tem posebno pozornost nameni primerom dobre prakse;

4.	redno pregleduje stanje glede znanja jezikov v Evropi, zlasti tako, da upošteva obstoječe raziskave, ki so jih opravile države članice, skupni evropski referenčni jezikovni okvir, po potrebi pa tudi evropski kazalnik jezikovnih kompetenc.

(1) UL C 50, 23.2.2002.

(2) SN 100/02, odstavek 44, str. 19.

(3) UL L 412, 30.12.2006, str. 44.

(4) UL C 172, 25.7.2006, str. 1.

(5) UL C 143, 10.6.2008.

(6) 13253/08 + ADD 1 + ADD 2 + ADD 3.

(7) 11631/08 + ADD 1 + (COM (2008) 432 konč.).

16.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 320/6

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, dne 21. novembra 2008, o mobilnosti mladih

(2008/C 320/03)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

Evropski svet se je marca 2000 v Lizboni in marca 2002 v Barceloni dogovoril o strateškem cilju Evropske unije, tj. da Unija do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, da njeni sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postanejo svetovno merilo za kakovost ter da se vzpostavi evropski prostor za raziskave in inovacije.

2.	Evropski svet, ki se je sestal marca 2008 v Bruslju, je potrdil cilj, da se odstranijo ovire za svoboden pretok znanja z uvedbo t. i. pete svoboščine, ki bi med drugim vključevala povečano čezmejno mobilnost raziskovalcev, študentov, znanstvenikov in univerzitetnega pedagoškega osebja.

Povečanje mobilnosti je cilj vseh sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskih programov za obdobje 2007–2013 na področju kontinuiranega izobraževanja in usposabljanja mladih; to je tudi cilj evropskih programov in ukrepov na področju raziskovalne in podjetniške politike ter strukturnih skladov.

4.	V priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski listini kakovosti za mobilnost (iz leta 2006) so predlagana ključna načela za zagotovitev boljših pogojev za pripravo, spremljanje in ocenjevanje obdobja mobilnosti mlade osebe v drugi državi članici.

Namen bolonjskega procesa, ki se nanaša na visokošolsko izobraževanje, in kopenhagenskega procesa, ki se nanaša na poklicno izobraževanje in usposabljanje, je ustvariti evropski prostor, ki omogoča večjo mobilnost študentov in učiteljev, preglednost pri priznavanju kvalifikacij ter študijskih obdobij in obdobij usposabljanja ter večje sodelovanje med izobraževalnimi zavodi.

Cilj različnih obstoječih (EQF, ECTS, Europass) in prihodnjih instrumentov EU (ECVET) je, da se evropskim državljanom omogoči boljše priznavanje in nadgradnja kvalifikacij in usposobljenosti, ter zagotavljanje informacij o možnostih izobraževanja po vsej Evropi (portala PLOTEUS in „Study in Europe“) (1).

7.	Sklepi Sveta o medkulturnih kompetencah iz maja 2008 poudarjajo prispevek mobilnosti k pridobivanju takih kompetenc.

8.	Priporočilo Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev po Evropski uniji z dne 20. novembra 2008 obravnava vprašanja, ki se povezana prav z mobilnostjo mladih prostovoljcev.

POZDRAVLJA poročilo foruma strokovnjakov za mobilnost na visoki ravni, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2008 (2), in sicer na zahtevo Sveta, da razvije in razširi mobilnost tako, da bi bila dostopna tudi drugim skupinam mladih, ne le študentom, ter poročilo Evropsko-socialnega odbora z dne 29. maja 2008 z naslovom „Boljše spodbujanje mobilnosti mladih v Evropi: praktični vidiki“.

SE ZAVEDA, da je:

mobilnost mladih v Evropi, ki temelji na načelu svobodnega gibanja, omogočenega vsem evropskim državljanom, ima osrednjo vlogo v evropskem sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja, bodisi formalna, priložnostna ali neformalna, in je ključni izziv Evrope znanja, pomemben instrument za:

—	spodbujanje občutka pripadnosti Evropi,

—	spodbujanje socialnega in poklicnega vključevanja,

—	zagotovitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva v globaliziranem okolju.

UGOTAVLJA, DA:

kljub uspehu programa Erasmus mobilnost mladih vse prepogosto ostaja izjema; to velja tudi za študente, med katerimi jih zelo malo odide na študij ali na usposabljanje v podjetje v drugi državi članici. Še vedno je neuravnotežena glede na vrsto usposabljanja in sektorje, vrsto izobraževanja, države in družbeno okolje, kar je posledica zlasti pomanjkanja informacij, finančnih težav in nezadostnega priznavanja študija v tujini. Mobilnost še vedno ni dovolj poznana, zaradi pomanjkanja kakovostnih informacij in zanesljive in primerljive statistike izven okvira programov Skupnosti.

POUDARJA NASLEDNJA NAČELA:

1.	Mobilnost zadeva vse mlade Evropejce, tj. učence, študente, vajence, prostovoljce, učitelje, mlade raziskovalce, inštruktorje, mladinske delavce, podjetnike ali mlade na trgu dela.

Mobilnost je treba razumeti predvsem kot fizično mobilnost, kar pomeni bivanje v drugi državi zaradi študija, pripravništva, opravljanja družbeno koristnega dela ali dodatnega usposabljanja v okviru vseživljenjskega učenja. Vendar pa lahko „virtualna mobilnost“, to je uporaba IKT za razvoj partnerstev ali izmenjav na daljavo z mladimi v drugih državah v okviru strukturiranega projekta izobraževanja ali usposabljanja, tudi bistveno pripomore k mobilnosti, zlasti v okviru šol.

Mobilnost ne more biti cilj sama po sebi, temveč naj bi bila prednostno sredstvo za krepitev evropskega državljanstva in konkurenčnosti; smisel mobilnosti je bogatitev usposabljanja in izkušenj mladih, krepitev njihove sposobnosti prilagajanja, zagotavljanje boljših možnosti zaposlovanja ter prek komunikacije v različnih jezikih in dojemanja različnih kultur krepitev medkulturnega razumevanja.

Da bi ambiciozna in transverzalna politika za mobilnost v Evropi uspela, mora spodbuditi k mobilnosti vse mlade, njen cilj mora biti,da bo mobilnost v drugi evropski državi postopoma postala pravilo za vse; v ta namen je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tistim študentom, ki zaradi družbenega okolja, iz katerega prihajajo, ali posebnih potreb potrebujejo dodatno finančno podporo. Taka politika bi morala biti usmerjena tudi v priprave in podporo mobilnosti, ter priznavanje znanj, pridobljenih z mobilnostjo, in bi morala spodbujati razvoj mobilnosti za učitelje in mentorjev, ki imajo pri tem ključno vlogo.

5.	Cilj te politike mobilnosti je predvsem mobilnost znotraj Evrope, lahko pa prispeva tudi k razvoju mobilnosti med Evropo in tretjimi državami.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

sprejmejo cilj, da obdobja izobraževanja v tujini postopoma postanejo pravilo in ne izjema za vse mlade Evropejce, in sicer s povečevanjem možnosti za čezmejno mobilnost na različnih področjih izobraževanja in usposabljanja ter – ob ustreznem upoštevanju njihovih nacionalnih okvirov in zakonodaje – na področju prostovoljnih dejavnosti;

2.	s tem namenom uresničijo cilje iz programov Evropske unije na področju izobraževanja, mladih, kulture in državljanstva in raziskav za obdobje 2007–2013;

si na podlagi rezultatov dela foruma strokovnjakov na visoki ravni, čim bolj prizadevajo za naslednje cilje po letu 2013:

3.1

vsi mladi bi morali imeti priložnost sodelovati v eni od oblik mobilnosti, bodisi kot pripravniki v času študija ali usposabljanja bodisi v okviru prostovoljnih dejavnosti. Zlasti:

—	vsi učenci splošnih ali poklicnih šol bi morali imeti možnost sodelovati v programu mobilnosti v času svojega šolanja,

—	vsi študenti v visokošolskih ustanovah bi morali imeti možnost, da del študija ali usposabljanja ali pripravništva opravijo v tujini. Visokošolske ustanove bi morale spodbujati, da bi bila takšna obdobja mobilnosti sestavni del študija na prvi ali drugi stopnji,

—	bistveno bi bilo treba izboljšati možnosti za mobilnost v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

3.2	mobilnost učiteljev, mentorjev in drugih pedagoških delavcev, zlasti v okviru sedanjih programov, bi bilo treba povečati;

4.	postavijo te cilje v prakso na različnih ravneh, da bi povečali možnosti mobilnosti za mlade in izvajali partnerstva za mobilnost, ki bi vključevala vse zainteresirane strani – javne organe, podjetja in izobraževalne zavode in zavode za usposabljanje – ter civilno družbo.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI sprejmejo ukrepe, ki upoštevajo nacionalne razmere in zakonodajo, z namenom odstranitve ovir za mobilnost na različnih področjih in zagotovili priznavanje obdobij izobraževanja in usposabljanja v tujini. V okviru različnih dejavnosti odprte metode usklajevanja na področjih izobraževanja in usposabljanja, kulture in mladih, naj zlasti:

1. Izboljšajo možnosti za mobilnost za vse mlade

1.1	izboljšajo upravljanje podpore mobilnosti s strani javnega sektorja, in sicer s spodbujanjem usklajenih ukrepov političnih in upravnih akterjev (Evropske unije, države, regionalnih in lokalnih organov, nacionalnih služb, odgovornih za upravljanje programov Skupnosti);

1.2	v celoti izkoristijo vse trenutne možnosti za mobilnost programov Evropske unije za virtualno mobilnost, ki vključujejo ne samo mlade, ampak tudi pedagoško osebje v širšem smislu;

1.3	upoštevajo potrebe, zlasti glede financiranja študentov, ki so v slabšem položaju in drugače ne bi mogli izkoristiti programov;

1.4

spodbujajo razvoj novih možnosti mobilnosti, zlasti z:

—	razširitvijo partnerstev, ki vključujejo priznana obdobja mobilnosti v drugih zavodih ali strukturah, zlasti zvezah,

—	povečanjem števila dvojnih in skupnih diplom,

—	povečajo podporo za mobilnost mladih, tudi vajencev, v času njihovega poklicnega usposabljanja,

—	povečanjem števila bivanj v drugih državah z namenom spoznavanja kulture in učenja jezika,

—	spodbujanjem združevanja študentov, med drugim študentov iz evropskih umetniških šol, za izvajanje skupnih projektov,

—	razvojem dodatnih modulov izobraževanja, ki jih izvajajo visokošolske ustanove, na primer poletnih tečajev,

—	povečevanjem mobilnosti med podjetji in med podjetji in – akademskimi, raziskovalnimi in pedagoškimi krogi,

—	ustvarjanjem priložnosti za izmenjavo v okviru prostovoljnih dejavnosti;

2. Zagotovijo boljše informiranje o vseh obstoječih programih mobilnosti

2.1	ozaveščanje glede prednosti mobilnosti med mladimi, osebjem, ki so zanje odgovorni, in njihovimi socialnimi krogi (zlasti njihovimi družinami, učitelji in izobraževalnim osebjem), ter mladinskimi delavci; v ta namen spodbujati dostop do informacij za te ciljne skupine z vsemi možnimi sredstvi;

2.2.	nadalje krepijo spodbujanje in izvajanje programov Evropske unije na področju izobraževanja, mladine, kulture, državljanstva in raziskav

3. Poenostavijo postopke

3.1	nadalje poenostavijo načine izvajanja programov Evropske unije, in sicer s splošno uporabo večletnih sporazumov, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ti sporazumi so predpogoj za vzpostavitev trajnih partnerstev med zavodi za usposabljanje in podjetji;

3.2	izvajajo ali spodbujajo razvoj strategije finančne spodbude za organe in interesne skupine, zlasti učitelje, mentorje in mladinske delavce, ki organizirajo mobilnost mladih, za katere skrbijo, v Evropi;

3.3

izboljšajo priznavanje rezultatov, pridobljenih z mobilnostjo, s čim bolj splošnim priznavanjem rezultatov uvajanja za celotno obdobje mobilnosti, ki je potekalo v Evropi, in sicer z vključitvijo sistemov kvalifikacij držav članic v evropsko ogrodje kvalifikacij in evropske instrumente, kot so Europass, sistem kreditnih točk ECTS in sistem ECVET do leta 2010.

4. Razširijo in razvejijo vire financiranja za mobilnost mladih

4.1

podpirajo mobilnost mladih z ustreznimi finančnimi sredstvi Skupnosti, v mejah finančnega okvira, zlasti iz strukturnih skladov – predvsem z boljšim izkoriščanjem možnosti, ki jih omogoča evropski socialni sklad – in dolgoročno s prilagoditvijo svojih smernic in upravljanja v skladu s prednostnimi nalogami držav članic, tako da bodo upoštevani cilji mobilnosti;

4.2

spodbujajo večjo razpršitev in boljše dopolnjevanje načinov financiranja projektov mobilnosti mladih, z uporabo virov financiranja javnega in zasebnega sektorja v mejah njihovih zmožnosti (države, regionalnih in lokalnih organov, podjetij, bank, vključno z Evropsko investicijsko banko, fundacij, evropskih strokovnih združenj itd.);

4.3	upoštevajo posebne finančne potrebe študentov iz manj privilegiranega socialno-ekonomskega okolja ali študentov s posebnimi potrebami, da bi lahko sodelovali v programih mobilnosti;

5. Uporabijo načela, opredeljena v Evropski listini kakovosti za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri vseh oblikah mobilnosti, zlasti kar zadeva postopke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje obdobij mobilnosti

5.1	spodbujajo izmenjavo dobrih praks, da se poveča sprejemna zmogljivost mladih Evropejcev, vključenih v programe mobilnosti, in kakovost tega sprejema;

5.2	pozivajo odgovorne interesne skupine, naj izboljšajo pogoje nastanitve, življenjske in delovne pogoje mladih Evropejcev, vključenih v programe mobilnosti, zlasti v študentskih domovih;

5.3	izboljšajo pogoje jezikovne in kulturne priprave mladih na programe mobilnosti;

6. Izboljšajo poznavanje mobilnosti med mladimi

6.1	preučijo tokove mobilnosti v Evropi z združevanjem in po potrebi pripravo zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov;

6.2.	učinkoviteje razširjajo obstoječe rezultate raziskav in spodbujajo njihovo zbiranje;

6.3.	po potrebi izvedejo študijo vpliva, da se oceni konkretni prispevek mobilnosti mladih Evropejcev h kulturi in izobraževanju ter k posameznim strokam.

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

izdela delovni načrt, ki bi vključeval ukrepe za spodbujanje čezmejne mobilnosti v vseh evropskih programih, zlasti z razvojem mehanizmov za spodbujanje programov za mlade in skupaj s pristojnimi organi lažjim ustanavljanjem enotnih kontaktnih točk, ter portala za mobilnost evropske mladine, da bi se zagotovilo boljše razširjanje informacij med mladimi in pristojnimi izobraževalnimi zavodi, z ugotavljanjem možnosti vzpostavitve virtualne mobilnosti v okviru vseh programov in z zagotavljanjem sinergij med različnimi programi;

2.	pred koncem leta 2010 objavijo poročilo o srednjeročnem razvoju mobilnosti mladine po Evropi in pripravljajo redna poročila o stanju mobilnosti mladine in učiteljev v Evropski uniji, ki se vsaka štiri leta vključijo v vmesna poročila;

oblikujejo vodnik za države članice, regionalne in lokalne organe ter izobraževalne zavode in zavode za usposabljanje, ter akterje mladinskih politik, s katerim bi jim zagotovila dostop do drugih evropskih politik, ki podpirajo mobilnost, kot so strukturni skladi ter raziskovalne politike in programi;

4.	preučijo izvedljivost oblikovanja novih sredstev finančne podpore za pomoč mladim pri izkoriščanju obdobja čezmejne učne mobilnosti, vključno z možnostjo „evropskih posojil za študente“, in poročajo Svetu o doseženem napredku.

(1) http://www.ec.europa.eu/ploteus, http://www.study-in-europe.org

(2) http://ec.europa.eu/education/policies/2008/doc/resolution2004_en.pdf

16.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 320/10

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic

(2008/C 320/04)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OB UPOŠTEVANJU:

—	Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

—	Konvencije UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005 (1),

—	Konvencije UNESCA o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

—	Odločbe št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialog (2008) (2);

POZDRAVLJAJO:

—	sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 19. in 20. junija 2008 (3), v katerih je navedeno, da sta kulturno sodelovanje in medkulturni dialog sestavna dela vseh zunanjih politik;

OB SKLICEVANJU NA:

—	resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (4),

—	sklepe Sveta z dne 21. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih (5),

—	in sklepe z dne 21. maja 2008, ki so jih sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (6);

Z ZANIMANJEM POZDRAVLJAJO:

—	sporočilo Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije z dne 10. maja 2007 (7);

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

—	zlasti v politično občutljivih regijah lahko medkulturni dialog prispeva k zbliževanju posameznikov in narodov, preprečevanju sporov in procesu sprave,

—	kulturne izmenjave in sodelovanje, med drugim tudi na avdiovizualnem področju, lahko pripomorejo k vzpostavljanju partnerskih odnosov, krepitvi mesta in vloge civilne družbe, pospeševanju procesa demokratizacije in dobrega upravljanja ter uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—	kultura, ki je bistveni sestavni del na znanju temelječega gospodarstva, je tudi sektor z močnim gospodarskim potencialom, zlasti v zvezi z razvojem kulturne in ustvarjalne industrije ter trajnostnega kulturnega turizma,

—	umetniška, intelektualna in znanstvena umestitev Evrope v svetu je v veliki meri odvisna od dinamike njenega kulturnega ustvarjanja in kulturnih izmenjav s tretjimi državami,

—	kulturne vezi med Evropo in drugimi regijami sveta so lahko pomembne za razvijanje medkulturnega dialoga in izvajanje skupnih kulturnih projektov; poleg tega si mora Unija prizadevati za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

A. Uresničujejo naslednje politične cilje:

kulturi zagotoviti pomembnejše mesto in vlogo v politikah in programih, ki se izvajajo v okviru zunanjih odnosov, ter spodbujati sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za področje kulture, zlasti z UNESCOm in Svetom Evrope, da bi izboljšali kakovost in raznolikost izvajanih kulturnih dejavnosti ter na splošno prispevali k uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev in k trajnostnemu razvoju;

podpreti konvencijo UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005, kar pomeni:

—	spodbujati ratifikacijo in izvajanje te konvencije, ki je osrednji element kulturnih odnosov Unije in njenih držav članic s tretjimi državami in eden od stebrov globalnega upravljanja,

—	v zunanjih odnosih v celoti upoštevati posebno dvojno naravo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev, ki je hkrati kulturna in ekonomska,

—	vzpostavljati ali nadaljevati politični dialog s tretjimi državami, zlasti v zvezi z zakonodajnimi in regulativnimi okviri, da bi se v njihovih politikah ustvaril prostor za kulturo,

—

podpirati zunanje kulturne politike, ki spodbujajo dinamiko in uravnoteženo izmenjavo kulturnih dobrin in storitev s tretjimi državami, zlasti z razvijajočimi se gospodarstvi, da bi ohranili in spodbujali kulturno raznolikost na svetovni ravni ter prispevali k vitalnosti evropskega gospodarstva na področju kulture,

—	povečati prispevek kulture trajnostnemu razvoju ter spodbujati sodelovanje in solidarnost z državami v razvoju, zlasti zato, da bi povečali zmogljivosti teh držav za zaščito in spodbujanje raznolikosti kulturnega izražanja, vključno s kulturnimi industrijami in sodobnim ustvarjanjem;

spodbujati kulturni dialog pri dejavnostih, ki so se uspešno izvajale v državah članicah in zunaj Unije v Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) s konkretnimi projekti, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks; pri tem je treba upoštevati zlasti poročilo o tem letu, ki ga bo pripravila Komisija.

B. Določijo celovite in usklajene pristope:

—	pripraviti evropsko strategijo za usklajeno in sistematično vključevanje kulture v zunanjepolitične odnose Unije in prispevajo k prizadevanjem za dopolnjevanje ukrepov Unije z ukrepi držav članic,

—

uvajati posebne strategije z regijami in tretjimi državami, da bi natančno opredelili cilje in pristope na področju kulturnih odnosov; te strategije bodo prilagojene zlasti značilnostim in trajnostnim razvojnim perspektivam njihovega kulturnega sektorja, stanju na področju kulturnih izmenjav z Unijo ter njihovim gospodarskim in socialnim razmeram,

—	te posebne strategije bodo v skladu z delitvijo pristojnosti po Pogodbi lahko opredeljene po zaključku strokovnih postopkov in postopkov usklajevanja z zadevnimi državami in regijami.

C. V tem okviru okrepijo podporo:

—

kulturnemu sodelovanju s tretjimi državami na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, zlasti da bi spodbudili kulturne in umetniške izmenjave ter koprodukcije, prispevali k usposabljanju in mobilnosti umetnikov in drugih strokovnjakov na področju kulture ter po potrebi okrepili razvojne zmogljivosti kulturnih sektorjev partnerskih držav, predvsem z izmenjavo strokovnega znanja,

—	spodbujanju mednarodnih dejavnosti, dobrin in storitev evropske kulture, vključno z avdiovizualnimi (na primer, zunanje avdiovizualne storitve), ter mobilnosti umetnikov in drugih evropskih strokovnjakov na področju kulture zunaj Unije,

—	večjezičnosti, zlasti z učenjem jezikov, prevajanjem in razvojem možnosti vseh evropskih jezikov za razvijanje kulturnega in gospodarskega dialoga s preostalim svetom, ter razvoju medkulturnih kompetenc,

—	mobilnosti mladih, in sicer v okviru ustreznih pobud in programov Skupnosti, njihovemu kulturnemu in umetniškemu izobraževanju, vključno z medijsko vzgojo, in dostopu do vseh najrazličnejših oblik umetniškega izražanja,

—	varstvu avtorskih in sorodnih pravic ter preprečevanju ponarejanja in piratstva in boju proti tema pojavoma na mednarodni ravni v okviru ustreznih dvostranskih in večstranskih sporazumov, političnega dialoga ter sodelovanja s tretjimi državami,

—

varovanju, ohranjanju in pravilnemu vrednotenju materialne in nematerialne kulturne dediščine ter mednarodnemu sodelovanju, tudi z izmenjavo izkušenj v smislu navedene konvencije UNESCA iz leta 1970, pri boju proti kraji in nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, zlasti s protipravno pridobljenimi dobrinami iz nezakonitih izkopavanj ali okradenih spomenikov.

D. V skladu z navedenimi cilji razvijajo naslednje delovne metode in instrumente:

—	analizo kulturnih sektorjev tretjih držav, vključno z njihovimi razvojnimi perspektivami in regulativnim okvirom, da bi lahko bolje opredelili potrebne strategije in ukrepe; Komisija bo ob sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami pomagala pri tej analizi,

—

uporabo izkušenj držav članic in spodbujanje sinergij, da bi prispevali k boljšemu dopolnjevanju ukrepov Unije in ukrepov držav članic ter spodbudili več skupnih kulturnih dejavnosti in projektov na mednarodni ravni; pri tem bi lahko imela pomembno vlogo odprta metoda usklajevanja na področju kulture,

—

v okviru obstoječih finančnih instrumentov opredelitev operativnih programov, ki bodo prilagojeni značilnostim kulturnega sektorja, zlasti malim produkcijskim in distribucijskim strukturam ter lokalnim značilnostim držav članic in partnerskih držav: boljši dostop strokovnjakov do informacij o podpornih programih in dejavnostih, poenostavitev postopkov za dodeljevanje subvencij, registracijo dolgoročne finančne podpore itd.,

—	pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih z regionalnimi organizacijami ali partnerskimi državami upoštevanje strategij, ki se izvajajo z njimi,

—	spodbujanje vključevanja umetnikov, drugih strokovnjakov na področju kulture in na splošno civilne družbe, obenem pa tudi držav članic in partnerskih držav v pripravo in izvajanje zunanjih kulturnih politik,

—	in nazadnje, spodbujanje boljšega sodelovanja kulturnih ustanov držav članic Unije – ki vključujejo tudi kulturne organizacije – s sorodnimi ustanovami v tretjih državah, zlasti z mrežnim povezovanjem.

(1) Sklep Sveta 2006/515/ES z dne 18. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (UL L 201, 25.7.2006, str. 15).

(2) UL L 412, 30.12.2006, str. 44.

(3) 11018/08.

(4) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(5) 9021/08.

(6) UL C 143, 10.6.2008, str. 9.

(7) COM(2007) 242 konč.

16.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 320/13

Menjalni tečaji eura (1)

15. decembra 2008

(2008/C 320/05)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,351
JPY	japonski jen	122,42
DKK	danska krona	7,4502
GBP	funt šterling	0,8994
SEK	švedska krona	10,865
CHF	švicarski frank	1,5789
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,322
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,157
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	266,74
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7092
PLN	poljski zlot	3,9949
RON	romunski leu	3,94
SKK	slovaška krona	30,161
TRY	turška lira	2,1172
AUD	avstralski dolar	2,0246
CAD	kanadski dolar	1,6555
HKD	hongkonški dolar	10,4703
NZD	novozelandski dolar	2,4441
SGD	singapurski dolar	1,992
KRW	južnokorejski won	1 859,35
ZAR	južnoafriški rand	13,816
CNY	kitajski juan	9,2544
HRK	hrvaška kuna	7,1781
IDR	indonezijska rupija	15 117,69
MYR	malezijski ringit	4,8129
PHP	filipinski peso	64,38
RUB	ruski rubelj	37,5615
THB	tajski bat	47,123
BRL	brazilski real	3,2481
MXN	mehiški peso	18,4344

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

16.12.2008

Uradni list Evropske unije

C 320/16

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.5415 – Telenet/Concentra/VAR/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 320/08)

Komisija je 8. decembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetja Telenet NV („Telenet“, Belgija), ki je pod nadzorom Liberty Global, Inc. („Liberty Global“, ZDA), Concentra Media NV („Concentra“, Belgija) in Vlaamse Audiovisuele Regie NV („VAR“, Belgija), ki je pod nadzorom Vlaamse Radio- en Televiesieomroep („VRT“, Belgija), z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobijo skupni nadzor nad podjetjem Pebble Media NV („JV“, Belgija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za Liberty Global: ponujanje storitev dostopa do televizije, telefona in interneta preko kabelskih omrežij prebivalcem in poslovnim naročnikom v 17 državah, vključno z Belgijo in Nizozemsko,

—	za Telenet: ponujanje storitev dostopa do televizije, telefona in interneta preko kabelskih omrežij prebivalcem in poslovnim naročnikom v Belgiji,

—	za Concentra: izdajanje časopisov in revij, internetno založništvo, televizija in radio z nekodirano vsebino v Belgiji,

—	za VRT: televizija in radio z nekodirano vsebino v Belgiji,

—	za VAR: prodaja televizijskega in radijskega oglaševalskega časa v Belgiji,

—	za JV: storitve posredovanja pri prodaji spletnega oglaševalskega prostora v Belgiji in sosednjih državah.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5415 – Telenet/Concentra/VAR/JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Brussels

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 320

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 16. december 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2008/C 320/01	Resolucija Sveta z dne 21. novembra 2008 o evropski strategiji za večjezičnost	1

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropski parlament
2008/C 320/06	Razpis za prosto delovno mesto PE/115/S	14

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Komisija
2008/C 320/07	Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov	15

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2008/C 320/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5415 – Telenet/Concentra/VAR/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	16

Izdelek	Države porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklicevanje	Datum poteka veljavnosti
Silicij	Rusija	Protidampinška dajatev	Uredba Sveta (ES) št. 2229/2003 (UL L 339, 24.12.2003, str. 3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 821/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 1)	25.12.2008
Silicij	Rusija	Zaveza	Sklep Komisije 2004/445/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 114)	25.12.2008

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2008/C 320/02	Sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o imenovanju treh članov upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije	4

2008/C 320/03	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, dne 21. novembra 2008, o mobilnosti mladih	6

2008/C 320/04	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic	10

	Komisija
2008/C 320/05	Menjalni tečaji eura	13


2008/C 320/09	Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3


	(1) Besedilo velja za EGP