26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/1

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/2

1.

V teh smernicah so določena načela, ki jih bodo Komisija in Evropske skupnosti upoštevale pri opredelitvi trgov in oceni sporazumov o sodelovanju v tistih sektorjih storitev pomorskega prometa, na katere se neposredno nanašajo spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1419/2006 z dne 25. septembra 2006, tj. v sektorju linijskih prevozov v pomorskem prometu, kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi (1).

2.

Te smernice so namenjene podjetjem in združenjem podjetij, ki izvajajo te storitve, zlasti do in/ali iz pristanišča ali pristanišč v Evropski uniji, in sicer za oceno skladnosti njihovih sporazumov (2) s členom 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba“). Smernice ne veljajo za druge sektorje.

3.

Uredba (ES) št. 1419/2006 je razširila področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (3), ter Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe (4) na kabotažo in prevozne storitve v prosti plovbi. Zato od 18. oktobra 2006 za vse sektorje storitev pomorskega prometa velja splošni postopkovni okvir.

4.

Z Uredbo (ES) št. 1419/2006 je bila tudi razveljavljena Uredba Sveta (EGS) št. 4056/1986 z dne 22. decembra 1986 o uporabi členov 85 in 86 (zdaj 81 in 82) Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom (5), ki je vsebovala skupinsko izjemo za linijsko konferenco, ki je dovoljevala srečevanje linijskih družb v linijskih konferencah za določanje cen in drugih pogojev prevoza, ker konferenčni sistem ne izpolnjuje več pogojev člena 81(3) Pogodbe. Razveljavitev skupinske izjeme začne veljati dne 18. oktobra 2008. Po tem datumu morajo linijski prevozniki, ki izvajajo storitve do in/ali iz enega ali več pristanišč v Evropski uniji, ustaviti vse aktivnosti linijske konference, ki so v nasprotju s členom 81 Pogodbe. To velja tudi, če druge zakonodajne pristojnosti izrecno ali tiho dovoljujejo določanje cen z linijskimi konferencami ali diskusijskimi sporazumi. Poleg tega bi morali člani konference od 18. oktobra 2008 zagotoviti skladnost vseh sporazumov, sklenjenih v okviru konferenčnega sistema, s členom 81.

5.

Te smernice dopolnjujejo navodila, ki jih je Komisija že objavila v drugih obvestilih. Ker so za storitve pomorskega prometa značilni razširjeni sporazumi o sodelovanju med konkurenčnimi prevozniki, so Smernice o uporabi člena 81 Pogodbe za sporazume o horizontalnem sodelovanju (6) (Smernice o horizontalnem sodelovanju) in Smernice o uporabi člena 81(3) Pogodbe (7) še zlasti pomembne.

6.

Sporazume o horizontalnem sodelovanju v linijskem prevozu glede zagotavljanja skupnih storitev ureja Uredba Komisije (ES) št. 823/2000 z dne 19. aprila 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji) (8). V njej so določeni pogoji v skladu s členom 81(3) Pogodbe, pod katerimi prepoved iz člena 81(1) Pogodbe ne velja za sporazume med dvema ali več prevozniki, ki upravljajo s plovili (konzorciji). Pregledana bo po spremembah, ki so bile uvedene z Uredbo (ES) št. 1419/2006 (9).

7.

Te smernice ne posegajo v razlago člena 81 Pogodbe, ki jo lahko poda Sodišče ali Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti. Načela teh smernic je treba uporabljati v skladu z okoliščinami vsakega posameznega primera.

8.

Komisija bo te smernice uporabljala za obdobje petih let.

9.

Linijski prevozi v pomorskem prometu, kabotaža in prevozne storitve v prosti plovbi so sektorji pomorskega prometa, na katere se neposredno nanašajo spremembe iz Uredbe (ES) št. 1419/2006.

10.

Linijski prevozi so redni prevozi tovora, predvsem v zabojnikih, v pristanišča določene geografske poti, splošno znani kot promet. Za linijske prevoze je splošno značilno tudi, da so vozni redi in dnevi plovbe vnaprej objavljeni in da so storitve na voljo vsem uporabnikom prevoza.

11.

V členu 1(3)(a) Uredbe (EGS) št. 4056/86 so opredeljene storitve v izrednem ladijskem prometu kot prevoz blaga v razsutem ali zbirnem stanju s plovilom, ki je bilo deloma ali v celoti oddano v zakup enemu ali več prevoznikov na podlagi določene poti ali časovnega zakupa ali katero koli drugo obliko pogodbe o plovbi zunaj rednega voznega reda ali o plovbi, ki ni bila oglaševana, ob tovorninah, ki so predmet prostega dogovarjanja od primera do primera skladno s pogoji ponudbe in povpraševanja. Prevozne storitve v prosti plovbi so večinoma nenačrtovani prevozi ene vrste blaga, ki napolni plovilo (10).

12.

Kabotaža zajema zagotavljanje storitev pomorskega prometa, vključno s prevoznimi storitvami v prostem prometu in linijskimi prevozi, ki povezuje dve ali več pristanišč v isti državi članici (11). Čeprav te smernice ne obravnavajo posebej storitev kabotaže, pa kljub temu veljajo za takšne storitve, če se te izvajajo kot linijski prevoz ali prevozne storitve v prosti plovbi.

13.

Člen 81 Pogodbe velja za vse sporazume, ki lahko znatno vplivajo na trgovino med državami članicami. Da obstaja učinek na trgovino, mora biti z zadostno stopnjo verjetnosti na podlagi vrste objektivnih zakonskih dejavnikov ali dejstev možno predvideti, da lahko sporazum ali ravnanje neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno vpliva na vzorec trgovine med državami članicami (12). Komisija je navodila o tem, kako bo uporabljala koncept učinka na trgovino, objavila v svojih Smernicah o konceptu učinka na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe (13).

14.

Storitve prometa, ki jih ponujajo ponudniki linijskih prevozov in izvajalci prevozov v prosti plovbi, so pogosto mednarodnega značaja, saj povezujejo pristanišča Skupnosti s tretjimi državami in/ali vključujejo uvoz in izvoz med dvema ali več državami članicami (tj. trgovanje znotraj Skupnosti (14)). V večini primerov bodo verjetno vplivale na trgovino med državami članicami, med drugim z učinkom, ki ga imajo na trge zagotavljanja prevoza in posredniških storitev (15).

15.

Učinek na trgovino med državami članicami je še posebno pomemben za storitve pomorske kabotaže, saj določa področje uporabe člena 81 Pogodbe in medsebojne povezave z nacionalnim konkurenčnim pravom v okviru člena 3 Uredbe (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe. Obseg učinka teh storitev na trgovino med državami članicami je treba oceniti na podlagi posameznega primera (16).

16.

Za oceno učinkov določenega sporazuma na konkurenco je za namene člena 81 Pogodbe treba opredeliti ustrezne proizvodne in geografske trge. Glavni cilj opredelitve trga je sistematično ugotoviti konkurenčne omejitve, s katerimi se sooča neko podjetje. Navodila o tej zadevi so v Obvestilu Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (17). Ta navodila so ustrezna tudi za opredelitev trga glede storitev pomorskega prometa.

17.

Upoštevni proizvodni trg obsega vse proizvode in/ali storitve, za katere potrošnik meni, da so za zamenljive ali nadomestljive zaradi lastnosti proizvodov, njihove cene in namena uporabe. Upoštevni geografski trg obsega območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo in povpraševanje proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij zato, ker so pogoji konkurence v teh območjih občutno drugačni (18). Prevoznik ali prevozniki ne morejo imeti znatnega učinka na prevladujoče razmere trga, če lahko potrošniki z lahkoto preidejo k drugim ponudnikom storitev (19).

18.

Storitve linijskih prevozov v zabojnikih so bile opredeljene kot upoštevni proizvodni trg linijskih prevozov v nekaj odločbah Komisije in sodbah Sodišča (20). Te odločbe in sodbe so se nanašale na pomorski promet po globokomorskih poteh. Druge oblike prevoza niso bile vključene v isti trg storitev, čeprav so lahko v nekaterih primerih te storitve v določenem obsegu zamenljive. Razlog za to je, da se lahko premajhen delež blaga, ki se prevaža v zabojnikih, prevaža z drugimi načini prevoza, kot so na primer storitve zračnega prevoza (21).

19.

V določenih okoliščinah bi bilo primerno opredeliti ožji proizvodni trg, omejen na določeno vrsto proizvoda, ki se prevaža po morju. Na primer, prevoz pokvarljivih proizvodov bi lahko bil omejen na prevoz v hladilnih zabojnikih ali bi vključeval prevoz s konvencionalnimi ladjami hladilnicami. Medtem ko je v izjemnih okoliščinah mogoča zamenjava med prevozom v zbirnem stanju in prevozom v zabojnikih (22), se zdi, da ni trajnega prehoda od prevozov v zabojnikih k prevozom v razsutem stanju. Za veliko večino skupin blaga in uporabnikov blaga, ki se prevaža v zabojnikih, prevoz v zbirnem stanju ni sprejemljiva alternativa linijskemu prevozu v zabojnikih (23). Ko se tovor enkrat redno prevaža v zabojnikih, je malo verjetno, da bi se ponovno prevažal kot tovor, ki ni v zabojnikih (24). Za linijske prevoze v zabojnikih je zato doslej večinoma veljala enosmerna zamenljivost (25).

20.

Upoštevni geografski trg obsega področje, na katerem se tržijo storitve, splošno so to pristanišča na obe straneh storitve, in ki ga določajo prispevna območja pristanišč, ki se prekrivajo. Kot evropski konec storitve pri geografskem trgu so bila doslej v primeru linijskih prevozov opredeljena pristanišča v severni Evropi in/ali v Sredozemlju. Ker lahko storitve linijskih prevozov iz Sredozemlja samo v zelo majhnem obsegu nadomestijo prevoze iz pristanišč severne Evrope, so bile opredeljene kot ločeni trgi (26).

21.

Komisija člena 81 Pogodbe še ni uporabila za prevozne storitve v prosti plovbi. Podjetja lahko pri svoji oceni upoštevajo naslednje elemente, če zadevajo prevozne storitve v prosti plovbi, ki jih opravljajo.

22.

„Glavni pogoji“ pri posamezni zahtevi za prevoz so izhodišče za opredelitev upoštevnih trgov za prevozne storitve v prosti plovbi, ker splošno opredeljujejo bistvene elemente (27) zadevne zahteve za prevoz. Glede na posebne potrebe uporabnikov prevoza bodo obsegali tržne in netržne elemente. Ko je tržni element glavnih pogojev opredeljen, na primer vrsta ali velikost plovila, lahko pomeni, da je upoštevni trg glede na ta posebni element širši, kot je določen v prvotni zahtevi za prevoz.

23.

Narava prevoznih storitev v prosti plovbi je lahko različna, obstajajo pa tudi različne pogodbe o prevozu. Zato je treba oceniti, ali povpraševalec šteje storitve, zagotovljene na podlagi pogodb o zakupu, pogodb o zakupu plovbe na določeni poti ali pogodb o prevozu tovora, kot nadomestljive. V tem primeru lahko pripadajo istemu upoštevnemu trgu.

24.

Vrste plovil so običajno razdeljene na več standardnih industrijskih velikosti (28). V običajnih tržnih pogojih, zaradi znatne ekonomije obsega, storitev, pri kateri je količina tovora zelo neusklajena z velikostjo plovila, ne more ponuditi konkurenčne prevozne cene. Zato je treba za vsak posamezni primer oceniti zamenljivost različnih velikosti plovil, da se ugotovi, ali vsaka posamezna velikost plovila pomeni poseben upoštevni trg.

25.

Fizični in tehnični pogoji tovora za prevoz in vrsta plovila so prvi podatki o upoštevnem trgu s strani ponudbe (29). Če je plovila mogoče prilagoditi za prevoz določenega tovora z zanemarljivimi stroški in v kratkem časovnem okviru (30), lahko različni ponudniki prevoznih storitev v prosti plovbi tekmujejo za prevoz tega tovora. V takih okoliščinah bo upoštevni trg s strani ponudbe obsegal več kot eno vrsto plovila.

26.

Obstajajo tudi številna plovila, ki so tehnično prilagojena in/ali posebno zgrajena za zagotavljanje specializiranih storitev prevoza. Čeprav lahko specializirana plovila prevažajo tudi druge vrste tovora, so lahko v manj ugodnem konkurenčnem položaju. Možnost ponudnikov specializiranih storitev, da konkurirajo za prevoz drugega tovora, je zato lahko omejena.

27.

Pri prevoznih storitvah v prosti plovbi so pristanki v pristanišču izraz posameznega povpraševanja. Vendar pa je lahko za določene vrste plovil in v določenih pristaniščih ali regijah mobilnost plovil omejena s terminalskimi omejitvami in omejitvami zaradi ugreza ali okoljskimi standardi.

28.

Upoštevati je treba tudi obstoj verižne zamenljivosti med velikostjo plovil pri prevoznih storitvah v prosti plovbi. Na določenih trgih prevoznih storitev v prosti plovbi velikosti plovil na skrajnih koncih trga niso neposredno zamenljive. Učinki verižne zamenljivosti lahko kljub temu zadržujejo cene na skrajnih koncih trga in vodijo k njihovi vključitvi v širšo opredelitev trga.

29.

Na določenih trgih prevoznih storitev v prosti plovbi je treba ugotoviti, ali je plovilo mogoče obravnavati kot plovilo z omejeno zmogljivostjo in se ne sme upoštevati pri ocenjevanju upoštevnega trga.

30.

Drugi dejavniki, kot so zanesljivost ponudnika storitev, varnost, varnostne in pravne zahteve, lahko vplivajo na zamenljivost v okviru ponudbe in povpraševanja, na primer, zahteva za dvojni trup tankerjev v vodah Skupnosti (31).

31.

Zahteve za prevoz običajno obsegajo geografske elemente, kot so pristanišča ali regije natovarjanja ali raztovarjanja. Ta pristanišča so prve smernice za opredelitev upoštevnega geografskega trga v okviru povpraševanja, ne vplivajo pa na končno opredelitev upoštevnega geografskega trga.

32.

Nekatere geografske trge je mogoče opredeliti na smerni osnovi ali pa so lahko samo začasni, na primer, ko klimatski pogoji ali obdobja letine redno vplivajo na povpraševanje po prevozu določenih tovorov. Pri razvrstitvi upoštevnih geografskih trgov je treba v tem okviru upoštevati premeščanje plovil, prevoze z balastom in neravnovesje v prometu.

33.

Tržni deleži zagotavljajo koristne prve podatke o strukturi trga ter pomembnosti udeležencev in njihovih tekmecev z vidika konkurence. Komisija tržne deleže razlaga posamično glede na tržne pogoje. Pri storitvah linijskih prevozov so bili podatki o količini in/ali zmogljivostih opredeljeni kot osnova za izračun tržnih deležev v nekaj odločbah Komisije in sodbah Sodišča (32).

34.

Na trgih prevoznih storitev v prosti plovbi ponudniki storitev tekmujejo za pridobitev pogodb o prevozu, to pomeni, da prodajajo prevoze ali prevozne zmogljivosti. Glede na zadevne posebne storitve lahko ponudniki izračunajo svoje letne tržne deleže (33) na podlagi različnih podatkov, na primer:

35.

Sporazumi o sodelovanju so značilni za trge pomorskega prometa. Glede na to, da te sporazume lahko sklenejo dejanski ali potencialni tekmeci in lahko negativno vplivajo na parametre konkurence, morajo biti podjetja še posebno pozorna, da zagotovijo ravnanje v skladu s pravili konkurence. Na trgih storitev, kot je pomorski promet, so pri oceni učinka, ki ga lahko ima določen sporazum na upoštevni trg, posebej pomembni naslednji elementi: cene, stroški, kakovost, pogostost in raznovrstnost zagotovljenih storitev, inovativnost, trženje in komercializacija storitev.

36.

Za storitve, ki jih zajemajo te smernice, je še posebno pomembno troje: tehnični sporazumi, izmenjava informacij in združenja.

37.

Prepoved iz člena 81 Pogodbe ne zajema nekaterih tehničnih sporazumov na podlagi dejstva, da ti ne omejujejo konkurence. To velja v primeru horizontalnih sporazumov, katerih edini cilj in posledica je uveljaviti tehnične izboljšave ali doseči tehnično sodelovanje. V to kategorijo lahko spadajo tudi sporazumi, ki se nanašajo na uporabo okoljskih standardov. Sporazumi med tekmeci glede cen, obsega ali drugih parametrov konkurence načeloma ne spadajo v to kategorijo (34).

38.

Sistem izmenjave informacij zajema dogovor, na podlagi katerega si podjetja izmenjujejo informacije med sabo ali jih posredujejo skupni agenciji, odgovorni za zbiranje, pripravo in obdelavo podatkov, preden jih posreduje udeležencem v obliki in tako pogosto, kot je dogovorjeno.

39.

V številnih gospodarskih panogah je običajna praksa, da se zbirajo, izmenjujejo in objavljajo skupna statistika in splošne informacije o trgu. Te objavljene informacije so dober način za povečanje preglednosti trga in znanja strank, zato lahko povečajo učinkovitost. Vendar pa lahko izmenjava poslovno občutljivih in posebnih podatkov o trgu v določenih okoliščinah pomeni kršitev člena 81 Pogodbe. Namen teh smernic je pomagati ponudnikom storitev linijskih prevozov pri oceni, kdaj takšne izmenjave pomenijo kršitev pravil konkurence.

40.

V sektorju linijskih prevozov je izmenjava informacij med linijskimi družbami iz konzorcijev, ki bi sicer spadala v področje uporabe določb člena 81(1) Pogodbe, dovoljena, če so informacije pomožne in potrebne za skupno delovanje linijskih prevozov in za druge oblike sodelovanja, ki jih zajema skupinska izjema iz Uredbe (ES) št. 823/2000 (35). Sedanje smernice ne obravnavajo te izmenjave informacij.

41.

Pri ocenjevanju sistemov izmenjave informacij v okviru konkurenčnega prava Skupnosti je treba razlikovati med spodaj navedenim.

42.

Izmenjava informacij je lahko mehanizem, ki omogoča lažje izvajanje protikonkurenčne prakse, kot je spremljanje skladnosti s kartelom; ko je izmenjava informacij v pomoč protikonkurenčni praksi, jo je treba oceniti v povezavi z oceno te prakse. Celo sama izmenjava informacij je lahko namenjena omejevanju konkurence (36). Te smernice ne obravnavajo take izmenjave informacij.

43.

Vendar pa lahko izmenjava informacij zaradi svojega učinka pomeni kršitev člena 81 Pogodbe. To se zgodi, ko izmenjava informacij zmanjša ali odstrani stopnjo negotovosti pri delovanju zadevnega trga in privede do omejene konkurence med podjetji (37). Vsak gospodarski subjekt mora samostojno določiti, kakšno politiko bo vodil na trgu. Sodišče je nadalje proučilo, ali so podjetjem zato onemogočeni neposredni ali posredni stiki z drugimi gospodarskimi subjekti, ki vplivajo na vedenje tekmeca ali odkrivajo njihovo (nameravano) vedenje, če je predmet ali učinek teh stikov povzročiti omejevanje konkurence, tj. konkurenčne pogoje, ki niso v skladu z običajnimi pogoji zadevnega trga, ob upoštevanju narave proizvodov ali opravljenih storitev, velikosti in števila podjetij ter obsega trga (38). Nasprotno pa je na trgu lesne celuloze Sodišče ugotovilo, da enostranska četrtletna obveščanja o cenah, ki jih proizvajalci neodvisno pošiljajo uporabnikom, sama po sebi pomenijo tržno ravnanje, ki ne zmanjša negotovosti posameznega podjetja glede prihodnjega odnosa njegovih tekmecev, in zato glede na to, da ni predhodnih usklajenih ravnanj med proizvajalci, sama po sebi ne pomenijo kršitev člena 81(1) Pogodbe (39).

44.

Sodna praksa sodišč Skupnosti zagotavlja določene splošne smernice pri proučevanju verjetnih učinkov izmenjave informacij. Sodišče je ugotovilo, da v primeru resnično konkurenčnega trga preglednost verjetno povzroči poostritev konkurence med dobavitelji (40). Vendar lahko na visoko koncentriranem oligopolnem trgu, na katerem je konkurenca že tako zelo zmanjšana, izmenjava podrobnih informacij o posameznih prodajah med glavnimi tekmeci v kratkih intervalih na škodo drugih dobaviteljev in strank verjetno zelo škodi konkurenčnosti med dobavitelji. V takšnih okoliščinah ima redna in pogosta izmenjava informacij o delovanju trga učinek rednega odkrivanja tržnih položajev in strategij različnih posameznih podjetij vsem tekmecem (41). Sodišče je ugotovilo tudi, da lahko sistem izmenjave informacij pomeni kršitev pravil konkurence, tudi če trg ni visoko koncentriran, ker pride do zmanjšanja avtonomnega odločanja podjetij, kar je posledica pritiska med razgovori s tekmeci (42).

45.

Iz tega sledi, da je treba dejanske in potencialne učinke izmenjave informacij upoštevati na podlagi vsakega posameznega primera, ker je izid ocenjevanja odvisen od kombinacije dejavnikov, ki so specifični za posamezen primer. Ključna elementa, ki ju Komisija prouči pri oceni izmenjave informacij, sta struktura trga, na katerem poteka izmenjava, in značilnosti izmenjave informacij. V oceni je treba upoštevati dejanske ali potencialne učinke izmenjave informacij v primerjavi s konkurenčnim stanjem, ki bi nastalo v primeru odsotnosti sporazuma o izmenjavi informacij (43). Izmenjava je zajeta v člen 81(1) Pogodbe, če zelo škodljivo vpliva na parametre konkurence (44).

46.

Spodaj navedena navodila se nanašajo zlasti na analizo omejevanja konkurence iz člena 81(1) Pogodbe. Navodila za uporabo člena 81(3) Pogodbe so v točki 58 v nadaljevanju in v splošnem obvestilu o zadevi (45).

47.

Stopnja koncentracije ter struktura ponudbe in povpraševanja na določenem trgu sta glavna elementa pri preverjanju, ali izmenjava sodi v področje uporabe člena 81(1) Pogodbe (46).

48.

Stopnja koncentracije je zlasti pomembna, saj je bolj verjetno, da se bodo omejevalni učinki pojavili in bodo trajnostni na visoko koncentriranih oligopolnih trgih kot na manj koncentriranih trgih. Večja preglednost na koncentriranem trgu lahko okrepi soodvisnost podjetij in zmanjša intenzivnost konkurence.

49.

Pomembna je tudi struktura ponudbe in povpraševanja, zlasti število konkurenčnih gospodarskih subjektov, sorazmerje in stabilnost njihovih tržnih deležev ter obstoj kakršnih koli strukturnih povezav med tekmeci (47). Komisija lahko analizira tudi druge dejavnike, kot sta homogenost storitev in splošna preglednost na trgu.

50.

Bolj verjetno je, da bo člen 81(1) Pogodbe zajemal izmenjavo poslovno občutljivih informacij v zvezi s parametri konkurence, kot so cena, zmogljivost ali stroški, med tekmeci kot katero koli drugo izmenjavo informacij. Poslovna občutljivost informacij bi se morala ocenjevati ob upoštevanju meril, ki so določena spodaj.

51.

Izmenjava informacij, ki so že v javni domeni, načeloma ne pomeni kršitve člena 81(1) Pogodbe (48). Vendar je pomembno določiti stopnjo preglednosti trga in ugotoviti, ali izmenjava informacij povečuje njihov pomen s tem, da postanejo bolj dostopne, in/ali združuje javno dostopne informacije z drugimi. Tako pridobljene informacije lahko postanejo poslovno občutljive, njihova izmenjava pa bi lahko omejevala konkurenco.

52.

Informacije so lahko posamezne ali združene. Posamezne informacije se nanašajo na določeno ali prepoznavno podjetje. Skupinske informacije vključujejo podatke iz zadostnega števila neodvisnih podjetij, tako da prepoznava posameznih informacij ni mogoča. Člen 81(1) Pogodbe (49) bo bolj verjetno zajemal izmenjavo posameznih informacij med tekmeci kot izmenjavo združenih informacij, ki načeloma ne spada v področje uporabe člena 81(1) Pogodbe. Komisija bo posebno pozornost namenila stopnji združevanja. Stopnja mora biti taka, da informacij ni mogoče ločiti in tako podjetjem neposredno ali posredno omogočiti prepoznavo konkurenčnih strategij njihovih tekmecev.

53.

Vendar je treba pri linijskih prevozih pri oceni izmenjav napovedi o zmogljivosti, tudi če so skupinske, ravnati previdno, zlasti na koncentriranih trgih. Na trgih linijskih prevozov so podatki o zmogljivosti glavni parameter za usklajevanje konkurenčnega vedenja in neposredno vplivajo na cene. Izmenjava informacij o skupinskih napovedih zmogljivosti, ki nakazujejo dejavnosti, pri katerih se bo zmogljivost uporabila, je lahko protikonkurenčna do te mere, da zaradi nje več ali vsi prevozniki sprejmejo skupno politiko in zato zagotavljajo storitve po nadkonkurenčnih cenah. Obstaja tudi tveganje razdružitve podatkov, saj se ti lahko združijo s posameznimi napovedmi linijskih prevoznikov. To bi podjetjem omogočilo prepoznavo tržnih položajev in strategij tekmecev.

54.

Pomembna dejavnika sta tudi starost podatkov in obdobje, na katero se nanašajo. Podatki so lahko pretekli, nedavni ali prihodnji. Izmenjava preteklih informacij načeloma ne spada v področje uporabe člena 81(1) Pogodbe, ker ne more imeti nobenega dejanskega učinka na prihodnje vedenje podjetij. V dosedanjih zadevah je Komisija informacije, ki so bile starejše od enega leta, obravnavala kot pretekle (50), medtem ko je informacije, ki so bile stare manj kot eno leto, obravnavala kot nedavne (51). Ali so informacije pretekle ali nedavne narave, je treba oceniti z določeno mero prožnosti z upoštevanjem stopnje zastaranja na upoštevnem trgu. Čas, v katerem podatki postanejo pretekli, bo verjetneje krajši, če so podatki skupinski in ne posamezni. Podobno izmenjava nedavnih podatkov o obsegu in zmogljivostih najverjetneje ne bo omejevala konkurence, če so podatki zbrani na ustrezni stopnji, ki zagotavlja, da ni mogoče neposredno ali posredno prepoznati transakcij posameznih prevoznikov. Prihodnji podatki se nanašajo na stališče podjetij o prihodnjem razvoju trga ali na strategijo, ki ji bodo podjetja na trgu sledila. Izmenjava prihodnjih informacij bo še posebej verjetno problematična, zlasti če se nanaša na cene in ustvarjeni rezultat. Razkrije lahko tržno strategijo, ki jo podjetje namerava uporabiti na trgu. Tako lahko znatno zmanjša rivalstvo med udeleženci izmenjave in zato omejuje konkurenco.

55.

Upoštevati je treba tudi pogostost izmenjave informacij. Pogosteje ko se podatki izmenjujejo, hitreje se lahko tekmeci odzovejo. To omogoča lažje izvajanje povračilnih ukrepov in končno privede do zmanjšanja spodbud za konkurenčne ukrepe na trgu. Tako imenovana skrita konkurenca bi lahko bila omejena.

56.

Treba bi bilo tudi ugotoviti, kako so podatki objavljeni, in tako oceniti njihov morebitni učinek ali njihove morebitne učinke na trg ali trge. Bolj ko si stranke delijo informacije, manj verjetno je, da so sporne. Če pa se preglednost trga izboljša samo v korist dobaviteljev, so lahko stranke prikrajšane za možnost izkoriščanja prednosti povečane „skrite konkurence“.

57.

Pri linijskih prevozih se indeksi cen uporabljajo za prikaz povprečnega gibanja cen za prevoz posameznega pomorskega zabojnika. Indeks cen, ki bi temeljil na ustrezno združenih podatkih o cenah, najverjetneje ne bo pomenil kršitve člena 81(1) Pogodbe, če je stopnja združevanja takšna, da informacij ni mogoče razdružiti in tako podjetjem neposredno ali posredno omogočiti prepoznavo konkurenčnih strategij njihovih tekmecev. Če indeks cen zmanjša ali odpravi stopnjo negotovosti pri delovanju trga in povzroči omejitev konkurence med podjetji, pomeni kršitev člena 81(1) Pogodbe. Pri oceni verjetnega učinka takšnega indeksa cen na določen upoštevni trg je treba upoštevati stopnjo združevanja podatkov, njihovo preteklo ali nedavno naravo in pogostost objave indeksa. Na splošno je pomembno, da se skupaj ocenijo vsi posamezni elementi vseh shem izmenjave informacij in tako upošteva njihov morebitni medsebojni učinek, na primer med izmenjavo podatkov o zmogljivostih in obsegu na eni strani ter indeksom cen na drugi.

58.

Izmenjava informacij med prevozniki, ki omejuje konkurenco, lahko kljub temu izboljša učinkovitost, kot na primer za boljše načrtovanje naložb in učinkovitejšo uporabo zmogljivosti. Takšno učinkovitost bo treba utemeljiti in prenesti na stranke ter pretehtati ob upoštevanju protikonkurenčnih učinkov izmenjave informacij v okviru člena 81(3) Pogodbe. V tem okviru je treba opozoriti, da je eden od pogojev iz člena 81(3) ta, da mora biti potrošnikom zagotovljen pravičen delež koristi, ki izhajajo iz omejevalnega sporazuma. Če so vsi štirje kumulativni pogoji iz člena 81(3) izpolnjeni, prepoved iz člena 81(1) Pogodbe ne velja (52).

59.

Tako kot v drugih sektorjih se lahko tudi pri linijskih prevozih razgovori in izmenjava informacij izvajajo v okviru panožnih združenj, če se združenje ne uporablja kot (a) forum za sestanke kartelov (53); (b) telo, ki svojim članom izdaja protikonkurenčne odločbe ali priporočila (54); ali (c) sredstvo za izmenjavo informacij, ki zmanjša ali odstrani stopnjo negotovosti pri delovanju trga in povzroči omejeno konkurenco med podjetji, ker ne izpolnjuje pogojev iz člena 81(3) (55). To je treba razlikovati od zakonitih pogovorov v okviru panožnih združenj, na primer o vprašanjih tehničnih in okoljskih standardov.

60.

Najpogostejša oblika horizontalnega sodelovanja v sektorju prevoznih storitev v prosti plovbi je združevanje ladijskega prometa. Splošni vzorec za združevanje ne obstaja. Nekatere značilnosti pa so skupne večini združenj v različnih segmentih trga, kot je prikazano v nadaljevanju.

61.

Standardno združenje povezuje več podobnih plovil (56) različnih lastnikov, ki delujejo pod enotno upravo. Upravljavec združenja je praviloma odgovoren za poslovno upravljanje (na primer skupno trženje (57), pogajanja o prevoznih stroških in centralizacijo prihodkov in stroškov plovbe (58)) in poslovno dejavnost (načrtovanje premikov plovil in dajanje navodil plovilom, imenovanje zastopnikov v pristaniščih, obveščanje strank, izdaja računov za prevoze, naročanje goriva, zbiranje zaslužka plovil in razdelitev zaslužka na podlagi predhodno določenega sistema ponderiranja itd.). Delovanje upravljavca združenja običajno nadzoruje splošni izvršni odbor, ki zastopa lastnike plovil. Za tehnično delovanje plovil je običajno odgovoren vsak posamezni lastnik (varnost, posadka, popravila, vzdrževanje itd.). Kljub temu, da člani združenja svoje storitve tržijo združeno, storitve ponavadi opravljajo posamezno.

62.

Iz tega opisa izhaja, da je glavna značilnost standardnih prevoznih združenj skupna prodaja v povezavi z elementi skupne proizvodnje. Navodila za skupno prodajo kot različico sporazuma o skupnem trgovanju in za skupno proizvodnjo v Smernicah Komisije o uporabi člena 81 Pogodbe za sporazume o horizontalnem sodelovanju (59) so zato pomembna. Glede na različnost glede značilnosti združenj je treba analizirati vsako združenje posebej, da se ugotovi, ali je na podlagi svojega težišča (60) zajeto v členu 81(1) in, če je odgovor pritrdilen, ali izpolnjuje štiri kumulativne pogoje iz člena 81(3).

63.

Na združenja, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (61), ker so bila ustanovljena kot skupno podjetje, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta (tako imenovana polno delujoča skupna podjetja, glej člen 3(4) Uredbe (ES) št. 139/2004) spremembe, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1419/2006, ne vplivajo neposredno in jih te smernice ne obravnavajo. Smernice o polnem delovanju so med drugim na voljo v konsolidiranem obvestilu o pravni pristojnosti Komisije iz Uredbe (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (62). Če je cilj ali učinek takšnih združenj usklajevanje konkurenčnega ravnanja svojih matičnih družb, se to usklajevanje presoja na podlagi meril iz člena 81(1) in (3) Pogodbe, da se ugotovi, ali je ravnanje skladno s skupnim trgom ali ne (63).

64.

Sporazumi o združenjih ne spadajo v prepoved iz člena 81(1) Pogodbe, če udeleženci združenja niso dejanski ali potencialni tekmeci. To bi veljalo v primeru, če dva ali več lastnikov ladij ustanovita prevozno združenje za namen ponudbe za pogodbe o prevozu tovora in za njihovo izvajanje, za katere kot posamezni ponudniki ne bi bili uspešni ali katerih ne bi mogli opraviti samostojno. Ta sklep ni ovržen v primerih, ko taka združenja občasno prevažajo drugi tovor, ki pomeni majhen del skupnega obsega.

65.

Člen 81(1) Pogodbe ne zajema združenj, katerih dejavnost ne vpliva na ustrezne parametre konkurence, ker so manj pomembni in/ali znatno ne vplivajo na trgovino med državami članicami (64).

66.

Praviloma sta cilj in učinek sporazumov o združenjih med tekmeci, omejenih na skupno prodajo, usklajevanje politike oblikovanja cen med temi tekmeci (65).

67.

Če cilj združenja ni omejevanje konkurence, je treba narediti analizo njegovih učinkov na zadevni trg. Člen 81(1) Pogodbe zajema sporazum, če je verjetno, da bo občutno škodljivo vplival na parametre konkurence na trgu, kot so cene, stroški, raznolikost storitev, kakovost storitev in inovativnost. Sporazumi lahko tako učinkujejo zaradi znatnega zmanjševanja konkurence med pogodbenicami sporazuma ali med njimi in tretjimi osebami (66).

68.

Nekatera združenja na področju prevoznih storitev v prosti plovbi ne vključujejo skupne prodaje, vendar kljub temu nekoliko usklajene parametre konkurence (npr. skupno določanje voznih redov ali skupna nabava). Taki primeri spadajo v področje uporabe člena 81(1) Pogodbe samo, če imajo stranke v sporazumu določeno stopnjo tržne moči (67).

69.

Sposobnost združenja, da povzroči znatne negativne tržne učinke, je odvisna od gospodarskega razmer ob upoštevanju skupne tržne moči strank in narave sporazuma ter drugih strukturnih faktorjev na upoštevnem trgu. Ugotoviti je treba tudi, ali sporazum o združenju vpliva na vedenje strank na sosednjih trgih, ki so tesno povezani s trgom, na katerega sodelovanje neposredno vpliva (68). To lahko velja na primer, kadar je upoštevni trg združenja trg za prevoz gozdnih proizvodov s specializiranimi plovili v obliki zabojnikov (trg A), člani združenja pa opravljajo storitve prevoza tudi na trgu suhega razsutega tovora (trg B).

70.

Kar zadeva strukturne dejavnike na upoštevnem trgu, je v primeru, da ima združenje majhen tržni delež, malo verjetno, da bo povzročilo omejevalne učinke. Pri oceni učinka določenega združenja na upoštevni trg je treba kot dodatne dejavnike upoštevati tržno koncentracijo, položaj in število tekmecev, stabilnost tržnih deležev skozi čas, večkratno članstvo v združenjih, ovire za vstop na trg in verjetnost vstopa, preglednost trga, izravnalno kupno moč uporabnikov prevoza ter naravo storitev (npr. homogene storitve v primerjavi z raznovrstnimi).

71.

Kar zadeva naravo sporazuma, je treba upoštevati klavzule, ki vplivajo na konkurenčno ravnanje združenja ali njegovih članov na trgu, kot so klavzule, ki članom prepovedujejo delovanje na istem trgu zunaj združenja (nekonkurenčne klavzule), obdobja vključitve in odpovedni roki (klavzule o izstopu) ter izmenjava poslovno občutljivih informacij. Prav tako je treba upoštevati tudi kakršne koli povezave med združenji, bodisi v smislu upravljanja bodisi članov, pa tudi delitev stroškov in prihodkov.

72.

Če za združenja velja člen 81(1) Pogodbe, morajo vključena podjetja zagotoviti, da izpolnjujejo štiri kumulativne pogoje iz člena 81(3) (69). Člen 81(3) ne izključuje vnaprej določenih vrst sporazumov iz svojega področja uporabe. Načeloma vsi omejevalni sporazumi, ki izpolnjujejo štiri pogoje iz člena 81(3), spadajo v pravilo o izjemi. Ta analiza vključuje drsno lestvico. Večja ko je omejitev konkurence, ki je ugotovljena v skladu s členom 81(1), večja morata biti učinkovitost in njen prenos na potrošnike.

73.

Vključena podjetja morajo pokazati, da združenje izboljšuje storitve prevoza ali spodbuja tehnični ali gospodarski napredek v obliki boljše učinkovitosti. Prihranek stroškov, ki so sestavni del zmanjšanja konkurence, ne more pomeniti povečanja učinkovitosti, ampak mora to izhajati iz povezanosti gospodarskih dejavnosti.

74.

Povečanje učinkovitosti združenj je lahko na primer posledica boljše stopnje izkoriščanja in ekonomije obsega. Združenja na področju prevoznih storitev v prosti plovbi običajno skupaj načrtujejo premike plovil in tako geografsko razporedijo svoje flote. S razporeditvijo plovil se lahko zmanjša število prevozov z balastom, kar lahko poveča uporabo zmogljivosti združenja in slej ko prej privede do ekonomije obsega.

75.

Potrošnikom mora biti zagotovljen pravičen delež doseženih koristi. Na podlagi člena 81(3) Pogodbe je treba upoštevati koristne učinke na vse potrošnike na upoštevnem trgu in ne učinka na vsakega posameznega potrošnika (70). Prenos koristi mora najmanj izravnati vse dejanske ali verjetne negativne učinke, ki jih ima za potrošnike omejitev konkurence iz člena 81(1) (71). Za oceno verjetnosti prenosa je treba v tem okviru upoštevati tudi strukture trgov prevoznih storitev v prosti plovbi in prožnost povpraševanja.

76.

Združenje ne sme določati omejitev, ki niso nujne za doseganje večje učinkovitosti. V zvezi s tem je treba proučiti, ali bi stranke lahko same dosegle povečanje učinkovitosti. Pri tej presoji je med drugim pomembno upoštevati, kaj je minimalna učinkovita velikost („minimum efficient scale – MES“) za zagotavljanje različnih vrst prevoznih storitev v prosti plovbi. Poleg tega mora biti vsaka omejevalna klavzula iz sporazuma o združenju upravičeno potrebna za doseganje zahtevanega povečanja učinkovitosti. Omejevalne klavzule so lahko upravičene za daljše obdobje, za celotno življenjsko dobo združenja ali samo za prehodno obdobje.

77.

Poleg tega združenje strankam ne sme dajati možnosti izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih storitev.

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/15

The European Medicines Agency

7 Westferry Circus

Canary Wharf

London E14 4HB

United Kingdom

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/21

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/23

(a)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu „ZOVP“);

(b)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljnjem besedilu „ZOZOT“);

(c)

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (v nadaljnjem besedilu „ZONNUZT“);

(d)

Skupino znanstvenih svetovalcev za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu „Skupina“), ki bo podprla dejavnosti znanstvenih odborov.

—

univerzitetno izobrazbo na ustreznem znanstvenem področju, po možnosti na ravni končanega univerzitetnega izobraževanja,

—

vsaj deset let poklicnih izkušenj (te niso zahtevane za kandidate, ki se prijavljajo le za zbirko podatkov),

—

dobro znanje angleščine.

—

ustrezne poklicne izkušnje za prijavo za področja pristojnosti odborov, navedenih v Prilogi I k Sklepu 2008/721/ES,

—

izkušnje z izvajanjem ocene tveganja in/ali zagotavljanjem znanstvenega svetovanja, zlasti na področjih, povezanih z varstvom potrošnikov, javnim zdravjem in okoljem,

—

analitične sposobnosti: analiziranje kompleksnih informacij in dokumentacije ter medsebojni pregled znanstvenih del in publikacij,

—

dokazano znanstveno odličnost na enem ali po možnosti na več področjih, povezanih s področjem, ki ga pokrivajo znanstveni odbori, za katere kandidirajo,

—

poklicne izkušnje v multidisciplinarnem in mednarodnem okolju,

—

vodilne/organizacijske sposobnosti, zlasti pri vodenju in organiziranju delovnih skupin.

(i)

preverbo sprejemljivosti prijav;

(ii)

primerljivo oceno in oblikovanje seznama najprimernejših kandidatov in

(iii)

imenovanje članov znanstvenih odborov in Skupine s tega seznama.

—

izpolnjen obvezni prijavni obrazec,

—

življenjepis, po možnosti ne daljši od treh strani (priložen prijavnemu obrazcu),

—

seznam kandidatovih znanstvenih objav (priloženih prijavnemu obrazcu),

—

skrbno izpolnjeno izjavo o interesih (vključeno v prijavni obrazec).

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/26

1.

Komisija je 17. septembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji System Capital Management Limited („SCM“, Ciper) in Energees Investments Limited („Energees“, Ciper), ki spadata v skupino SMART Group, z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Metinvest BV („MIBV“, Nizozemska) ter njegovima podružnicama Makeeva Metallurgical Plant („MMZ“, Ukrajina) in Promet Steel JSC („Promet“, Bolgarija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5251 – System Capital Management-Energies/Metinvest na naslov:

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/27

1.

Komisija je 17. septembra 2008 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje OEP Holding Corporation („OEP“, ZDA), ki je posredna podružnica podjetja J.P Morgan Chase & Co. (ZDA), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Pfleiderer AG („Pfleiderer“, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5178 – OEP/Pfleiderer na naslov:

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/28

26.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/s3