23.1.2008

Uradni list Evropske unije

C 16/1

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 16/01)

Datum sprejetja odločitve

10.10.2007

Št. pomoči

N 239/07

Država članica

Romunija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Compania Naţională a Huilei S.A.

Pravna podlaga

Proiectul Strategiei industriei miniere pentru perioada 2007-2020

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za tekočo proizvodnjo

Oblika pomoči

Nepovratna sredstva

Proračun

1 289 562 000 RON

Intenzivnost

—

Trajanje

2007-2010

Gospodarski sektorji

Premogovništvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerul Economiei şi Finanţelor

Calea Victoriei nr. 152, sector 1

Bucureşti

România

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/.

Datum sprejetja odločitve

14.11.2007

Št. pomoči

N 330/07

Država članica

Nemčija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Förderprogramm Sicherheitsforschung — Forschung für die zivile Sicherheit

Pravna podlaga

Förderprogramm Sicherheitsforschung — Kabinettsbeschluss vom 24. Januar 2007

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 123 mio. EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

Do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Bildung und Forschung

Heinemannstraße 2

D-53175 Bonn

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/.

Datum sprejetja odločitve

30.11.2007

Št. pomoči

N 359/07

Država članica

Finska

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Energiatukiohjelman N 75/02 muuttaminen ja jatkaminen.

Förlängning och ändring av stödordning N 75/02 för energisektorn

Pravna podlaga

Valtionavustuslaki (688/2001), Valtioneuvoston asetus energiatuen myöntämisen yleisistä ehdoista (luonnos).

Statsunderstödslag (688/2001), Statsrådets förordning om allmänna villkor för energistatsunderstöd (utkast)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

2008: 26 mio. EUR, 2009: 27 mio. EUR, 2010: 30 mio. EUR, 2011: 32 mio. EUR

Intenzivnost

50 %

Trajanje

1.1.2008-31.12.2012

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija, oskrba z električno energijo, plinom in vodo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Kauppa-ja teollisuusministeriö

PL 32

FI-00023 Valtioneuvosto

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/.

Datum sprejetja odločitve	5.12.2007
Št. pomoči	N 409/07
Država članica	Madžarska
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Kutatási és Technológiai Innovációs Alapból nyújtott állami támogatások
Pravna podlaga	A Kutatási és Innovációs Alapról szóló 2003. évi XC. törvény A Kutatási és Technológiai Innovációs Alap kezeléséről és felhasználásáról szóló 133/2004. (IV. 29.) kormányrendelet A Kutatási és Technológiai Innovációs Alapból nyújtott állami támogatások szabályairól szóló 146/2007. (VI. 26.) kormányrendelet
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	Raziskave in razvoj
Oblika pomoči	Neposredna nepovratna sredstva
Proračun	Načrtovani letni izdatki: 50 000,00 mio. HUF; skupni znesek načrtovane pomoči: 350 000,00 mio. HUF
Intenzivnost	—
Trajanje	2007-31.12.2013
Gospodarski sektorji	—
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	—
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/.

Datum sprejetja odločitve	28.11.2007
Št. pomoči	N 541/07
Država članica	Nemčija
Regija	—
Naziv (in/ali ime upravičenca)	Ergänzung zur Methode zur Berechnung des Beihilfelements von Bürgschaften (hier Betriebsmittelkredite)
Pravna podlaga	—
Vrsta ukrepa	Shema pomoči
Cilj	—
Oblika pomoči	Jamstvo
Proračun	—
Intenzivnost	—
Trajanje	28.11.2007-31.12.2013
Gospodarski sektorji	Vsi sektorji
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	—
Drugi podatki	—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/.

23.1.2008

Uradni list Evropske unije

C 16/6

Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

(2008/C 16/03)

Številka XA: XA 200/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Vitanje

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Podpore programom razvoja podeželja v občini Vitanje 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči v občini Vitanje (III. Poglavje)

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

2007 – 15 375 EUR

2008 – 15 700 EUR

2009 – 16 100 EUR

2010 – 16 500 EUR

2011 – 16 900 EUR

2012 – 17 300 EUR

2013 – 17 800 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva:

—	Do 40 % upravičenih stroškov za naložbe

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade, agromelioracije in urejanje pašnikov

2. Ohranjanje tradicionalnih stavb:

—

pomoč se lahko odobri v višini do 60 % dejanskih stroškov za naložbe v ohranjanje značilnosti neproizvodne in proizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih. Naložbe za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah ne povzročijo povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije

3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:

—	podpora občine znaša razliko pomoči med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja živali zaradi bolezni

4. Tehnična pomoč:

—

do 100 % upravičenih stroškov na področju izobraževanja, usposabljanja kmetov, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, publikacij, katalogov, spletišč in razširjanja znanstvenih dognanj. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem

Datum začetka izvajanja: Avgust 2007 (oz. na dan začetka veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: Poglavje II. predloga Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči v občini Vitanje, vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3)

4. člen: Naložbe v kmetijska gospodarstva,

5. člen: Varstvo tradicionalne krajine in stavb,

12. člen: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,

15. člen: Zagotavljanje tehnične pomoči v kmetijskem sektorju

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo – rastlinska in živinorejska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Občina Vitanje

Grajski trg 1

SLO-3205 Vitanje

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200770&dhid=91166

Drugi podatki: Pri ukrepu za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov vključuje naslednje neugodne vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami: spomladanska pozeba, toča, udar strele, požar zaradi udara strele, vihar in poplave

V pravilniku občine so izpolnjene zahteve Uredbe (ES) št. 1857/2006, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih bo izvajala občina in določila splošnih določb (postopek pred dodelitvijo pomoči, kumulacija, transparentnost in spremljanje pomoči

Podpis odgovorne osebe

Slavko VETRIH

Župan

Številka XA: XA 202/07

Država članica: Zvezna republika Nemčija

Regija: Freistaat Bayern

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Evaluation der Wirksamkeit von Maßnahmen zur Salmonellenbekämpfung bei kleinen und mittleren Betrieben mit über 1 000 Legehennen (Juli bis Dezember 2007)

Pravna podlaga: Vollzugshinweise zur Durchführung der Evaluation der Wirksamkeit von Maßnahmen zur Salmonellenbekämpfung bei kleinen und mittleren Betrieben mit über 1 000 Legehennen

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Do 100 000 EUR, od katerih se 60 % financira iz državnih sredstev in 40 % iz davku podobne dajatve

Največja intenzivnost pomoči: 100 % stroškov za izvajanje laboratorijskih preiskav,

do 100 % stroškov za cepljenje, maks. 0,10 EUR/cepljeno nesnico

Datum začetka izvajanja: Julij/avgust 2007

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Nadomestitev stroškov za ukrepe, sprejete do decembra 2007 (laboratorijske preiskave, cepljenja)

Cilj pomoči: Ugotavljanje problematike salmonele v malih in srednje velikih obratih z več kot 1 000 nesnic na Bavarskem ter ocenjevanje učinkovitosti ukrepov za nadzor salmonele v navedenih obratih,

brezplačno izvajanje laboratorijskih preiskav glede salmonele v navedenih obratih za rejce in prevzem sorazmernih stroškov cepljenja, kadar se rejec po posvetu z veterinarjem odloči za cepljenje (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo – subvencionirana storitev

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

(a)

Bayerisches Staatsministerium für Umwelt, Geseundheit und Verbraucherschutz

Rosenkavalierplatz 2

D-81925 München

(b)

Bayerische Tierseuchenkasse

Arabellastr. 29

D-81925 München

Evtl. morebitna vprašanja naslovite na:

Bayerisches Staatsministerium für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz

Beatrix Tischler

Tel 089/9214-2113

beatrix.tischler@stmugv.bayern.de

Sabine Böttcher

Tel 089/9214-3511

sabine.boettcher@stmugv.bayern.de

Spletni naslov: http://portal.versorgungskammer.de/pls/portal/docs/PAGE/BTSK/KAMPF/SALMONELLENPROJEKT/VOLLZUGSHINWEISE %20EU-FASSUNG.PDF

Drugi podatki: —

Številka XA: XA 203/07

Država članica: Republika Slovenija

Regija: Območje občine Šmarje pri Jelšah

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Dodeljevanje državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Šmarje pri Jelšah 2007-2013

Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Šmarje pri Jelšah za programsko obdobje 2007-2013

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju:

Za leto 2007: 109 000 EUR

Za leto 2008: 115 000 EUR

Za leto 2009: 125 000 EUR

Za leto 2010: 125 000 EUR

Za leto 2011: 125 000 EUR

Za leto 2012: 125 000 EUR

Za leto 2013: 125 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:

—	do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,

—	do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,

—	če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10 % (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1698/2006)

Podpore se dodelijo za naložbe na področju obnove gospodarskih objektov in nakupu opreme, namenjene kmetijski pridelavi, naložbam v trajne nasade, agromelioracije in urejanju pašnikov

2. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb:

—	za naložbe v neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov,

—	za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. 75 % na OMD, ki ne povzročajo povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije,

—	dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah

3. Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu:

—	do 100 % dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb,

—	če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50 % na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60 % povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na OMD,

—	če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 %, na OMD pa vsaj 50 % stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55 % na ostalih območjih ali 45 % na OMD

4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:

—	višina sofinanciranja občine je razlika med višino do sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni

5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč:

—	do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov

6. Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

—	do 100 % dejansko nastalih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem

7. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu

—	pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov

Datum začetka izvajanja: Avgust 2007 (oz. na dan začetka veljavnosti pravilnika)

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Podpora SME

Navedba členov Uredbe (ES) št. 1857/2006 in upravičeni stroški: Poglavje II. predloga Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Šmarje pri Jelšah za programsko obdobje 2007–2013 vključuje ukrepe, ki predstavljajo državno pomoč, skladno z naslednjimi členi Uredbe (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3)

4. člen: Naložbe v kmetijska gospodarstva,

5. člen: Varstvo tradicionalnih krajin in stavb,

6. člen: Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu,

12. člen: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij,

13. člen: Pomoč za zaokrožitev zemljišč,

14. člen: Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,

15. člen: Zagotavljanje tehnične podpore

Zadevni gospodarski sektor(-ji): Kmetijstvo – rastlinska in živinorejska pridelava

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Občina Šmarje pri jelšah

Aškerčev trg 12

SLO-3240 Šmarje pri Jelšah

Spletni naslov: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200770&dhid=91163

Podpis odgovorne osebe

Zinka BERK

Vodja oddelka za gospodarstvo

Številka XA: XA 209/07

Država članica: Zvezna republika Nemčija

Regija: Rheinland-Pfalz

Naziv sheme pomoči: Entwicklungsprogramm „Agrarwirtschaft, Umweltmaßnahmen, Landentwicklung“ (PAUL) nach Verordnung (EG) Nr. 1698/2005

— Code 112— „Förderung der Niederlassung von Junglandwirtinnen und Junglandwirten (FNJ)“

— Code 121.1— „Grundsätze für die einzelbetriebliche Förderung landwirtschaftlicher Unternehmen“ (Agrarinvestitionsförderungsprogramm — AFP)

— Code 121.2— „Förderung von Spezialmaschinen für Weinbausteillagen und moderne Umwelttechniken“

Pravna podlaga: Entwicklungsprogramm „Agrarwirtschaft, Umweltmaßnahmen, Landentwicklung“ (PAUL) nach Verordnung (EG) Nr. 1698/2005 in Verbindung mit den zur Umsetzung erlassenen Landesrichtlinien

Načrtovani letni izdatki po shemi:

—

Oznaka 112

—

„Pomoč mladim prevzemnikom kmetij“

Približno 0,7 mio. EUR javnih sredstev letno za vse upravičene ukrepe pomoči, ki se uporabijo predvsem za nacionalno sofinanciranje projektov v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Za nacionalno financiranje projektov v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 je predvidenih 0,3 mio. EUR

—

Oznaka 121.1

—

„Pravila za podpiranje posameznih kmetijskih gospodarstev“ (program za spodbujanje naložb v kmetijstvu)

Približno 8,7 mio. EUR javnih sredstev letno za vse upravičene ukrepe pomoči, od katerih se več kot polovica porabi za nacionalno sofinanciranje projektov v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Za nacionalno financiranje projektov v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 je predvidenih 3,6 mio. EUR. Ukrep bo financiran zlasti s sredstvi, predvidenimi za nalogo Skupnosti „izboljšanje kmetijske strukture in za zaščito obale“, ki je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 1857/2006 registrirana za celotno Nemčijo (prim. registracijska številka XA 08/2007). Rheinland-Pfalz zagotovi dodatna sredstva (v letu 2007: 0,1 mio. EUR; v letu 2008: 0,4 mio. EUR, v letu 2009: 0,1 mio. EUR), in sicer zlasti za ukrepe za dobro počutje živali (npr. nadomestitev reje kokoši nesnic v kletkah s talno in prosto rejo)

—

Oznaka 121.2

—

„Spodbujanje posebnih strojev za vinogradništvo v strmih pobočjih in moderne okoljske tehnologije“

Približno 0,55 mio. EUR javnih sredstev letno za vse upravičene ukrepe pomoči, ki se uporabijo predvsem za nacionalno sofinanciranje projektov v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Za nacionalno financiranje projektov v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 1698/2005 je predvidenih 0,1 mio.EUR

Največja intenzivnost pomoči:

—

Oznaka 112

—

„Pomoč mladim prevzemnikom kmetij“

Premija v fiksnem znesku 10 000 EUR za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva

—

Oznaka 121.1

—

„Pravila za podpiranje posameznih kmetijskih gospodarstev“ (program za spodbujanje naložb v kmetijstvu)

Subvencija glede na osnovo za odmero (do 90 % upravičenih stroškov), ki znaša

—	do 30 % za projekte, ki izpolnjujejo posebne zahteve (npr. v zvezi z dobrim počutjem živali in njihovo higieno ali premestitvijo kmetijskih poslopij),

—	do 25 % (= standardna stopnja) za druge upravičene naložbe,

—	dodatno do 10 % osnove za odmero (do 20 000 EUR na osebo) za mlade kmete

—

Oznaka 121.2

—

„Spodbujanje posebnih strojev za vinogradništvo v strmih pobočjih in moderne okoljske tehnologije“

Subvencija v višini do 20 % osnove za odmero (do 90 % upravičenih stroškov), in sicer največ 25 000 EUR na podjetje

Podpora naložbam v kmetijska gospodarstva v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006 je omejena na 400 000 EUR v treh tržnih letih

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči:

—

Oznaka 112

—

„Pomoč mladim prevzemnikom kmetij“

Povečati pripravljenost mladih kmetov in vinogradnikov za prevzem kmetij in pospešiti nadaljnji strukturni razvoj prevzetih gospodarstev, da bi povečali njihovo konkurenčnost

Ukrep temelji na členu 7 Uredbe (ES) št. 1857/2006 („pomoč za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva mladih kmetov“).

—

Oznaka 121.1

—

„Pravila za podpiranje posameznih kmetijskih gospodarstev“ (program za spodbujanje naložb v kmetijstvu)

Kot podpora konkurenčnemu, trajnostnemu, živalim prijaznemu in večfunkcionalnemu kmetijstvu se lahko sofinancirajo naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo kmetijskih izdelkov. Upoštevati je treba tudi interese potrošnikov, razvoj podeželja in ohranitev biološke raznovrstnosti ter izboljšanje življenjskih, delovnih in proizvodnih pogojev. Cilji so predvsem:

—	izboljšanje konkurenčnosti z izboljšanjem proizvodnih in delovnih pogojev, zlasti z znižanjem proizvodnih stroškov, izboljšanjem kakovosti ter povečanjem dodane poslovne vrednosti v skladu z lizbonsko strategijo EU,

—	ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer in dobrega počutja živali

Ukrep temelji na členu 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006 („naložbe v kmetijska gospodarstva“).

—

Oznaka 121.2

—

„Spodbujanje posebnih strojev za vinogradništvo v strmih pobočjih in moderne okoljske tehnologije“

Z namenom znižanja proizvodnih stroškov in istočasnega izboljšanja okolja se podpira pospešena uvedba zlasti okolju prijaznih kmetijskih tehnik. Spodbujajo se naložbe v priznane posebne stroje za zunanjo uporabo na prostem, in sicer na področjih, kot so upravljanje vinogradov na strmih pobočjih, okolju prijazna uporaba sredstev za zaščito rastlin pri sadjarstvu in vinogradništvu, dodatne naprave za gnojevke, naprave globalnega sistema za določanje položaja kmetijskih traktorjev ali delovnih strojev na lastni pogon ter uvedba drugih inovativnih kmetijskih tehnologij

Ukrep temelji na členu 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006 („naložbe v kmetijska gospodarstva“)

Zadevni gospodarski sektorji: Vsi sektorji kmetijske proizvodnje

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Dienstleistungszentrum Ländlicher Raum Mosel

Einzelbetriebliche Förderung und Marktförderung

Görresstraße 10

D-54470 Bernkastel-Kues

Spletni naslov: Osnutek upravne določbe je na voljo na

http://www.mwvlw.rlp.de/internet/nav/c11/c1130850-d5f2-2c01-33e2-dce3742f2293&class=net.icteam.cms.utils.search.AttributeManager;uBasAttrDef=aaaaaaaa-aaaa-aaaa-eeee-000000000008.htm

(Medien-Download – Einzelbetriebliches Förderungsprogramm)

Končna različica deželnih smernic (upravna določba, prijavni obrazci …) bo na voljo na: www.dlr.rlp.de (Fachportale: Förderung)

Drugi podatki: V to obvestilo ni vključen 3. del upravne določbe – spodbujanje naložb za diverzifikacijo. Ta ukrep se izvaja v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1698/2005 v povezavi z Uredbo (ES) št. 1998/2006

Številka XA: XA 210/07

Država članica: Francija

Regije: Teritorialne skupnosti (regije, departmaji), ki bi hoteli dopolniti državne pomoči ali same dodeliti enake pomoči

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Aides de démarrage aux groupements de producteurs reconnus dans le secteur de l'horticulture ornementale et de la pépinière

Pravna podlaga: articles L 621-1 et s. du Code rural

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni proračun pomoči je, s pridržkom razpoložljivosti proračunskih sredstev, ocenjen na 500 000 EUR za VINIFLHOR in na nedoločen znesek za teritorialne skupnosti

Največja intenzivnost pomoči: Največ 100 % dejanskih stroškov ustanovitve in upravljanja združenj proizvajalcev, ki koristijo pomoč, v mejah od 5 do 1 % (po padajoči stopnji na pet let) vrednosti trženih proizvodov v obdobju pet let. Skupni znesek javnega natečaja na združenje, upravičeno do pomoči, ne sme presegati 400 000 EUR

Datum začetka izvajanja: Od datuma potrdila o prejemu povzetka o državni pomoči s strani Komisije

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Šest let

Cilj pomoči: Shema pomoči spada v okvir člena 9 Uredbe (ES) št. 1857/2006. V Franciji sektor gojenja okrasnih rastlin in drevesnic obsega približno 6 000 gospodarstev z 22 000 ha, vendar sta organizacijska stopnja in fokusiranje ponudb zelo šibka. Zaradi omejitev sektorja distribucije, ki je čedalje bolj koncentriran, zaradi zahtev glede obsega, povečanja področja in kakovosti francoski organi menijo, da je treba spodbujati organizacijo vrtnarskega sektorja, da bi spodbudili potrebno strukturiranje tega sektorja, ki bo z ohranitvijo podeželske strukture orientirana na prostorsko načrtovanje, kar bo omogočilo ohraniti proizvodnjo in s tem delovna mesta

Zadevni gospodarski sektorji: Gojenje okrasnih rastlin in drevesnice

Naziv in naslov pristojnega organa:

Office National Interprofessionnel des Fruits, des Légumes, des Vins et de l'Horticulture (VINIFLHOR)

TSA 40004

F-93555 Montreuil sous Bois Cedex

Naslov spletne strani: www.viniflhor.fr

Rubrika: sadje in zelenjava

Podrubrika: francoska zakonodaja, podrazdelek: državne pomoči

Drugi podatki: Kadar bodo teritorialne skupnosti dopolnjevale financiranje VINIFLHOR, bodo morale delovati pod enakimi pogoji, kot so tisti, ki jih določil urad, in preveriti spoštovanje zgornjih mej pomoči

Številka XA: XA 211/07

Država članica: Irska

Regija: Celotna država članica

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme posamično pomoč: Equine Technical Support and Equine Breeding Schemes 2007-2013

Pravna podlaga: National Development Plan 2007-2013

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek posamične pomoči, dodeljene podjetju: 1,57 milijona EUR letno v obdobju od 2007–2013

Največja intenzivnost pomoči: Pomoč se zagotavlja v skladu s členoma 15 in 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006

Datum začetka izvajanja:

Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013

Cilj pomoči: Izboljšanje kakovosti vzreje nečistokrvnih konj z oblikovanjem genskih indeksov žrebcev, naključnim odvzemom krvi in testiranjem DNA zaradi preverjanja rodovnika v rodovniških knjigah in izboljšanja sistema registriranja v rodovniških knjigah

Spodbujanje širše rabe irskih nečistokrvnih konj v športnih in prostočasnih aktivnostih s pomočjo splošnih promocijskih dejavnosti in sodelovanja na tekmovanjih, sejmih in razstavah

Podpiranje kakovostne vzreje nečistokrvnih konj z izobraževanjem, z naložbami v objekte za izobraževanje in v opremo ter z zagotavljanjem promocijskih in izobraževalnih informacij na delavnicah ter na spletu, v medijih in v tiskani obliki

Podpiranje izvajanja raziskav, zbiranja podatkov in analize dela za sektor vzreje nečistokrvnih konj z namenom izboljšanja genske kakovosti vzrejnih konj

Pomoč se zagotavlja v skladu s členoma 15 in 16 Uredbe (ES) št. 1857/2006 – Zagotavljanje tehnične podpore kmetijskemu sektorju in podpora sektorju živinoreje

Zadevni gospodarski sektorji: A00122 – Reja ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Department of Agriculture, Fisheries and Food

Agriculture House

Kildare Street

Dublin 2

Ireland

Spletni naslov: http://www.agriculture.gov.ie/equine_ndp/technical_breeding/terms_conditions

Številka XA: XA 217/07

Država članica: Avstrija

Regija: Niederösterreich

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme posamično pomoč: Richtlinie für die Gewährung eines Zuschusses des Landes Niederösterreich zu den Prämienkosten für die Rinderversicherung

Pravna podlaga: NÖ Landwirtschaftsgesetz

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek posamične pomoči, dodeljene podjetju: Načrtovana letna potrebna sredstva v Spodnji Avstriji znašajo 300 000 EUR

Največja intenzivnost pomoči: Odobrena pomoč znaša največ 25 % izvedenih plačil

Datum začetka izvajanja: Junij 2007

Trajanje sheme ali posamične pomoči: Od junija 2007 do 2013

Cilj pomoči: Gospodarstva za govedorejo, zlasti na planinskih pašnikih in travnikih, so že nekaj let izpostavljena vedno bolj ekstremnim vremenskim pogojem. Te vremenske razmere lahko predstavljajo veliko nevarnost za govedo. Pri močnih nevihtah lahko zaradi panike pride do poškodb in padcev živali. Poleg teh nevarnosti se tudi na naših zemljepisnih širinah zaradi ogrevanja ozračja vse pogosteje pojavljajo smrtne bolezni, ki jih povzroča večja razširjenost insektov in parazitov

Ta smernica naj bi zato spodbudila sklenitev zavarovanja za pokritje stroškov primeru pogina govedi zaradi bolezni in nesreč. Cilj je zmanjšati finančne izgube v govedoreji in tako prispevati k njeni ohranitvi v Spodnji Avstriji

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijska gospodarstva v Spodnji Avstriji, ki se ukvarjajo z govedorejo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Amt der Niederösterreichischen Landesregierung

Abteilung Landwirtschaftsförderung

Landhausplatz 1

A-3109 St. Pölten

Spletni naslov: http://www.noe.gv.at

Drugi podatki: Shema „pomoč za plačilo zavarovalnih premij“ temelji na členu 12 Uredbe (ES) št. 1857/2006

Pomoč ne vpliva na delovanje notranjega trga zavarovalniških storitev. Deželna vlada Spodnje Avstrije zagotovi, da pomoč ni omejena samo na zavarovanja ene zavarovalnice in da ni odvisna od tega, ali je pogodba sklenjena z zavarovalnico, ki ima sedež v Avstriji

23.1.2008

Uradni list Evropske unije

C 16/14

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 16/05)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ČESKÉ PIVO“

ES št.: CZ/PGI/005/00375/14.10.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Úřad průmyslového vlastnictví

Naslov:

Antonína Čermáka 2a

CZ-160 68 Praha 6-Bubeneč

Telefon:

(420) 220 383 111

Telefaks:

(420) 224 324 718

E-naslov:

posta@upv.cz

2. Vlagatelj:

Naziv:

Sdružení České pivo

Naslov:

Lípová 15

CZ-120 44 Praha 2

Telefon:

(420) 224 914 566

Telefaks:

(420) 224 914 542

E-naslov:

—

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( X )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina: 2.1 – Pivo.

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime: „České pivo“

4.2 Opis: „České pivo“ je posebno zaradi veliko dejavnikov, zlasti zaradi surovin, ki se uporabljajo, znanja in izkušenj v zvezi s pivovarstvom, pridobljenih v več letih, ter posebnih postopkov varjenja piva. Pomembne značilnosti proizvodnje piva „České pivo“ so postopek drozganja izvlečka, hmeljenje pivine in dvostopenjska fermentacija. Celoten postopek proizvodnje (skrbno izbrane surovine, postopek priprave slada in priprava piva na tradicionalnem območju Češke republike) je ključni element, zaradi katerega je to pivo poseben in edinstven proizvod z velikim slovesom.

Tehnični parametri piva „České pivo“ so določeni v nadaljevanju. Pivo je mogoče prepoznati po sladu in hmelju, ki sta njegova prevladujoča dejavnika, dovoljen je le priokus pasterizacije, kvasa ali estra, medtem ko tuji okusi ali vonji niso dovoljeni. „České pivo“ ima blažjo splošno aromo zaradi sorazmerno nizke vsebnosti nezaželenih stranskih proizvodov fermentacije. Za pivo je značilna srednja do velika ostrina, ogljikov dioksid pa se sprošča počasi. Pivo ima srednje polno do polno telo predvsem zaradi vsebnosti nefermentiranega ostanka izvlečka, povezane z razliko med navidezno in dejansko fermentacijo. Zaradi slabše fermentacije je manjša tudi vsebnost alkohola. Zelo pomembna značilnost piva „České pivo“ je grenkost. Stopnja grenkosti piva je srednja do višja, z zmerno do blago kislostjo, ki popušča dalje časa. Grenkost v ustih ostaja dlje, pri čemer spodbuja dlje tudi receptorje za okus. Višja stopnja grenkosti pomaga tudi pri prebavi. Naslednji značilnosti piva „České pivo“ sta večja koncentracija polifenola in višja vrednost pH.

Svetlo pivo (svetli ležak, svetlo točeno in lahko pivo) ima šibko do srednje močno aromo svetlega slada in hmelja. Pivo je zlatorumene barve s srednjo do močno intenzivnostjo. Pivo je peneče, pri točenju pa se na vrhu kozarca naredi gosta bela pena. Temno pivo (temni ležak in temno točeno) ima značilno aromo temnega in barvnega slada. Pivo ima srednjo ostrino z značilnostmi polnega telesa zaradi bistvene razlike med navidezno in dejansko fermentacijo ter prisotnostjo nefermentiranih snovi v surovinah, iz katerih se pivo vari. Na grenkost piva vpliva polno telo piva. Dopustni so dodatni karamelni in sladkobni vonji in okusi.

Parametri kakovosti

Svetli ležak

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 11,00–12,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 3,8–6,0 (vol. %),

barva: 8,0–16,0 (enot EBC),

grenke snovi: 20–45 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

azlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–9,0 ( % rel.),

polifenoli: 130–230 (mg/l).

Temni ležak

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 11,00–12,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 3,6–5,7 (vol. %),

barva: 50–120 (enot EBC),

grenke snovi: 20–45 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 2,0–9,0 ( % rel.).

Svetlo točeno pivo

zvorni ekstrakt hmeljene pivine: 8,00–10,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,8–5,0 (vol %),

barva: 7,0–16,0 (enot EBC),

grenke snovi: 16–28 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–11,0 ( % rel.).

Temno točeno pivo

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 8,00–10,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,6–4,8 (vol. %),

barva: 50–120 (enot EBC),

grenke snovi: 16–28 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 2,0–11,0 ( % rel.).

Lahko pivo

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: največ 7,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,6–3,6 (vol. %),

barva: 6,0–14,0 (enot EBC),

grenke snovi: 14–26 (enot EBC),

vrednost pH: 4.1–4.8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–11,0 ( % rel.).

4.3 Geografsko območje: Območje proizvodnje piva „České pivo“ določajo naslednje geografske meje:

na jugozahodu: Chebská pánev, Český les, Šumava, Blanský les in predgorje Novohradské hory,

na jugu: Třeboňská pánev, južni rob Českomoravská vrchovina ter reki Dyje in Morava za mestom Hodonín,

na jugovzhodu: zahodno in severno obrobje zavarovanega krajinskega območja Bílé Karpaty,

na vzhodu: zahodno, severno in jugovzhodno obrobje zavarovanega krajinskega območja Beskydy,

na zahodu: reka Ohře, Mostecká pánev in reka Laba do mesta Děčín,

na severozahodu: reki Ploučnice in Kamenice ter Lužické hory,

na severu: Liberecká pánev, južna pobočja gorovja Krkonoše, Broumovské hory in južna pobočja gorovja Orlické hory,

na severovzhodu: predgorje Kralický Sněžník, Rychlebské hory in Zlatohorská vrchovina, reka Opavice do sotočja z reko Opava, reka Opava do sotočja z reko Odro, reka Odra do sotočja z reko Olše, reka Olše do sotočja z reko Lomná in reka Lomná do zavarovanega krajinskega območja Beskydy.

Geografska označba piva „České pivo“ vsebuje ime države, ker je „České pivo“ predvsem s posebno metodo pridobivanja, ki je bila več stoletij značilna za zadevno območje, dejansko povezano s celotnim območjem današnje Češke republike. Na tem območju so več stoletij s spodnjo fermentacijo, v glavnem z istim postopkom, ki zajema drozganje izvlečka, hmeljenje pivine, dejansko hmeljenje hmelja in ločeno dvostopenjsko fermentacijo (glej oddelek 4.5), varili popolnoma zrelo pivo. Za „České pivo“ so značilni velik delež nefermentiranega ekstrakta, visoka vsebnost polifenola, visoka vrednost pH ter izrazitejša barva, grenkost in ostrina kot pri drugih vrstah piva.

Zaradi specifičnih značilnosti metode pridobivanja, iz katere izvirajo tudi posebne lastnosti piva „České pivo“, sta postala sloves in ime piva „České pivo“ znana po vsej državi in v tujini, proizvod pa se jasno povezuje z območjem proizvodnje, tj. s Češko republiko.

Pomembnost koncepta in slovesa kakovosti piva „České pivo“ potrjuje tudi dejstvo, da je bilo to ime vključeno v seznam zaščitenih označb iz sporazuma med vladama Češkoslovaške socialistične republike in Republike Portugalske iz leta 1985 o zaščiti navedbe izvora, označbe porekla in drugih geografskih imen ter podobnih označb. Leta 1985 je bilo zadevno območje del skupne češkoslovaške države. Obsegalo je večino območja neodvisne države po razpadu Češke in Slovaške zvezne republike. Potrošniki po vsem svetu povezujejo ime „České pivo“ običajno ne le z območjem proizvodnje, tj. Češko republiko, ampak zlasti s posebnimi značilnostmi in kakovostjo.

Vlagatelj registracije geografske označbe „České pivo“ je združenje proizvajalcev, ki varijo pivo po skoraj vsej Češki republiki. Na značilnosti in sloves piva „České pivo“ so nedvomno vplivale neprecenljive večletne izkušnje čeških sladarjev in pivovarjev, ki so jih z generacije na generacijo prenašali na zadevnem območju Češke republike.

Glede na površino je Češka republika manjša evropska država. Njena majhnost in relief sta omogočala in še omogočata izpolnjevanje pogojev proizvodnje, tj. v zvezi s tehnologijo in surovinami, ki se uporabljajo, ter znanjem in izkušnjami proizvajalcev na celotnem zadevnem območju.

Ob upoštevanju navedenih dejstev ter zlasti zaradi značilnih tradicionalnih metod pridobivanja piva, ki se razlikujejo od postopkov, uporabljenih na sosednjih območjih, edinstvenega okusa in posameznih lastnosti piva (glej oddelek 4.2) ter njegovega slovesa, ki je poznan na veliko različnih državah zunaj zadevnega območja, je jasno, da je zadevno območje homogeno.

Hmelj

Največje območje v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, je Žatecko s 355 občinami v okrožjih Louny, Chomutov, Kladno, Rakovník, Rokycany in Plzeň-sever, naslednji večji območji pa sta Úštěcko z 220 občinami v okrožjih Litoměřice, Česká Lípa in Mělník, ter območje Tršicko s 65 občinami v okrožjih Olomouc, Přerov in Prostějov.

Območja v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, so na prehodu med zmernim oceanskim in celinskim podnebjem. Razen tega leži območje Žatecko v manj namočenem zavetju gorovij Krušné hory in Český les, kar ustvarja edinstvene pogoje na tem območju.

Na območju v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, so različni tipi tal (černozjom, rendzina, rjavica in rjave prsti), ki so različno kvalificirana (peščena, ilovnata in glinena prst). Te prsti so se oblikovale na različnih petrografskih in geoloških podlagah.

Na območju pridelovanja hmelja Žatecko izvirajo prsti večine hmeljišč iz plasti, ki so nastale v geološki dobi perm. Te prsti, ki so znane kot permske rdeče plasti, vsebujejo znatno količino železovih zmesi (6–7 % železovega oksida), mangana in zmesi drugih kovin.

Vzhodni del območja pridelovanja hmelja Úštěcko leži na terciarni in kredni sestavi, osrednji del Polepská blata pa na kvartarnih usedlinah. Na zahodnem delu območja Úštěcko je veliko bazaltnih vulkanskih kamnin.

Prsti na območju pridelovanja hmelja Tršicko izvirajo večinoma iz krednih plasti in delno terciarnih plasti.

Permske rdeče prsti z območja pridelovanja hmelja Žatecko veljajo za najboljše prsti za kakovosten hmelj. Večinoma so glineno-ilovnate, po obdelovanju do večje globine pa imajo dobro sposobnost vpijanja vode in zraka ter znatne sorpcije hranilnih snovi. Za pridelovanje hmelja je najboljša rahlo kisla do nevtralna prst. Primernost prsti za pridelovanje hmelja se določa ne le glede na naravne lastnosti, ampak predvsem glede na raven melioracije in izboljšanja prsti, količino uporabljenih organskih in mineralnih gnojil ter glede na drugačno dolgoročno obdelovanje, ki ustvarja ugodne pogoje za rast in razvoj hmelja.

4.4 Dokazilo o poreklu: Vsak proizvajalec piva vodi seznam dobaviteljev vseh svojih surovin. Izvor surovin je zapisan na dobavnici. Poleg tega se v skladu z odlokom št. 97/1996 Sb zahteva sledljivost izvora hmelja, ki se prideluje v Češki republiki. Prav tako se hrani seznam kupcev končnega proizvoda. Vsa embalaža proizvoda omogoča obvezne podatke v zvezi s proizvajalcem in proizvodom. To zagotavlja natančno sledljivost proizvoda. Postopek proizvodnje se skrbno in natančno nadzoruje, pri čemer se zapisujejo podatki vsake serije, da se lahko pozneje izsledi izvor vseh uporabljenih surovin v vsaki seriji piva „České pivo“. Skladnost s specifikacijami nadzoruje lokalna podružnica češke Državne inšpekcije za kmetijstvo in hrano.

4.5 Metoda pridobivanja: Surovine za proizvodnjo piva

Slad – uporablja se svetel slad, ki je znan tudi kot „plzenski slad“ in ki se proizvaja iz dvorednega jarega ječmena. Sorte ječmena, ki se uporabljajo za proizvodnjo slada, se pridobivajo iz gojenih sort, ki jih odobri češka Državna inšpekcija za kmetijstvo in hrano v Brnu, za proizvodnjo piva „České pivo“ pa jih priporoči Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada v Pragi (za celotne podatke o zgoščeni pivini glej spodnjo tabelo).

Sedanje mednarodne in evropske zahteve za kakovost pivovarskega ječmena dajejo prednost sortam z visoko aktivnostjo encimov, visoko vsebnostjo ekstrakta in visokimi končnimi vrednostmi fermentacije. Poleg tega so značilnosti piva „České pivo“ manjša protolitska in citolitična sprememba ter stopnja fermentacije, zaradi česar je v sladu prisoten ostanek izvlečka. Na podlagi tega so bili določeni naslednji temeljni parametri za sorte, ki so primerne za proizvodnjo piva „České pivo“:

Uporabljajo se češki hmelj in predelani proizvodi iz hmelja, zlasti sorte, ki jih gojijo na izbranih območjih (1) Žatecko, (2) Úštěcko in 3) Tršicko. Hmelj gojijo na ilovnatih do glineno-ilovnatih prsteh. Za področje Žatecko so značilne permske rdeče prsti. Najugodnejša letna povprečna temperatura za rast hmelja je 8–10 °C.

Ta hmelj je zelo razpoznaven in se razlikuje od hmelja, ki ga gojijo drugje po svetu, predvsem zaradi razmerja grenčice alfa in beta kislin. V običajnih sortah hmelja je to razmerje navadno 2,5: 1, medtem ko je v hmelju s tega območja navadno 1: 1,5. Druga značilnost, zaradi katere se ta hmelj razlikuje od drugih sort hmelja, je vsebnost beta-farnezena, ki znaša 14–20 % vseh eteričnih olj. Sorte hmelja, ki jih gojijo na zadevnem območju, in na splošno vse sorte hmelja za proizvodnjo piva „České pivo“ morajo odobriti nadzorni organi, priporočiti pa jih mora Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada.

Voda – za proizvodnjo piva „České pivo“ se uporablja voda iz lokalnih virov. Po ocenah je trdota vode, ki se uporablja za varjenje, mehka do srednje trda.

Pivski kvas – uporabljajo se vrste kvasa s spodnjo fermentacijo (Saccharomyces cerevisiae subsp. uvarum), ki so primerne za proizvodnjo piva „České pivo“ ter zaradi katerih nastaja razlika med navidezno in dejansko fermentacijo iz specifikacije. Najpogosteje uporabljane vrste so št. 2, 95 in 96, ki so vključene v zbirko vrst za razmnoževanje pivskega kvasa v Raziskovalnem inštitutu za pivovarstvo in pripravo slada pod registrsko št. RIBM 655 ter so na voljo vsem proizvajalcem piva „České pivo“.

Proizvodnja

Proizvodnja piva se začne v pivovarni, kjer se mleti slad zmeša z vodo in zdrobi, s čimer se nefermentiran škrob pretvori v fermentacijske sladkorje. V postopku drozganja se uporablja metoda od ene do treh drozg izvlečka; drozganje z dolivanjem se ne uporablja. Vsaj 80 % celotne sladne drozge sestavlja slad, ki se pridela iz odobrenih sort, s čimer se zagotavlja profil okusa piva „České pivo“.

Sestava sladne drozge, vključno s predelano količino, se zabeleži v dnevnik o varjenju piva, pri čemer je izvor sladne drozge razviden iz dobavnic. V dnevnik o varjenju piva se zabeležita tudi temperatura in čas drozganja. Po končanem postopku drozganja in ločitvi netopnih delcev drozge s postopkom odcejanja se začne priprava pivine z njenim vretjem skupaj s hmeljem. V tej fazi, ki traja od 60 do 120 minut, je treba doseči vsaj 6-odstotno hitrost izhlapevanja. Hmelj se lahko doda v največ treh fazah. Najmanjša količina češkega hmelja ali proizvodov, predelanih iz tega hmelja, je 30 % za svetli ležak in vsaj 15 % za druge vrste piva. Sestava hmelja, vključno s sestavo serije surovin, se zabeleži v dnevnik o varjenju piva; izvor surovin je razviden iz dobavnic. Po končanem vretju pivine se hmeljena pivina ohladi na najvišjo temperaturo 6–10 °C in zrači. Nato se doda pivski kvas, ki se uporablja izključno za spodnjo fermentacijo (Saccharomyces cerevisiae subs. uvarum).

Najvišja temperatura, pri kateri se izvaja fermentacija, je 14 °C, pri čemer je ta tehnološki proces običajno ločen od sekundarne fermentacije, kar pomeni, da se uporablja dvostopenjska fermentacija. Temperaturni vzorec med fermentacijo se zabeleži v dnevnik o fermentaciji. Proces sekundarne fermentacije se izvaja pri temperaturah blizu 0 °C. Po koncu procesa zorenja s sekundarno fermentacijo v zbiralnikih se pivo filtrira in pretoči v sode, steklenice, pločevinke ali cisterne. Mogoča je tudi proizvodnja nefiltriranega piva. Končni proizvod mora biti usklajen s parametri kakovosti iz oddelka 4.2.

Celotna tehnologija proizvodnje piva se stalno spremlja.

Metoda spremljanja

Pivina

Ekstrakt iz prve pivine – vzorčenje 10 minut po začetku odcejanja.

Določanje ekstrakta: piknometrično, z uporabo saharimetra ali posebnega instrumenta (A. Paar ali drug ustrezni instrument za merjenje ekstrakta).

Čistota pivine pri 25 °C – nefelometrično pri 25 °C, merjenje po 30 minutah redčenja.

Merjenje ekstrakta iz zadnje pivine pri 25 °C – merjenje ekstrakta z isto metodo kot pri prvi pivini.

Hmeljena pivina

Ekstrakt iz hmeljene pivine – vzorčenje 15 minut po koncu vretja pivine.

Določitev ekstrakta – piknometrično, z uporabo saharimetra ali posebnega instrumenta (A. Paar ali drug ustrezni instrument za merjenje ekstrakta).

Vsebnost posedenih trdnih snovi – vizualno preverjanje premešane hmeljene pivine 5 minut po koncu vretja pivine v Imhoffovem stožcu ali drugi majhni posodi, v kateri se lahko oceni vsebnost posedenih trdnih snovi.

Čistota hmeljene pivine – hmeljena pivina se filtrira (analitski filtrirni papir z modro črto), pri čemer se filtrat uporabi za nefelometrično določanje pri kotu 90°. Merjenje se izvaja delno pri 20 °C (segrevanje 20 minut) in delno pri 5 °C (segrevanje 20 minut).

Določanje grenkosti hmeljene pivine – vsebnost grenkih izo-α-kislin (IBU).

Dejanska fermentacija hmeljene pivine – določi se s priporočeno metodo.

Mlado pivo

Mikroskopsko določanje števila celic kvasovk v tekočini.

Določanje sposobnosti za življenje kvasovk (z uporabo metilen modrega barvila).

Določanje grenkih izo–α–kislin (IBU) s priporočenimi metodami.

Zrelo pivo:

Osnovne analize – navidezna in dejanska fermentacija, vsebnost alkohola, izračun ekstrakta hmeljene pivine, določanje grenkih izo–α–kislin (IBU), čistota piva pri kotu 90°, dejanska fermentacija in barva piva.

Preverjanja se izvajajo v laboratorijih pivovarne ali posebnih laboratorijih (npr. Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada) v skladu z analitskimi standardi za pivovarstvo in pripravo slada ali po metodah Analytica-EBC.

4.6 Povezava: Iz arheoloških najdb je jasno, da so prebivalci zadevnega geografskega območja (v nadaljevanju „zadevno območje“) proizvajali pivo že pred prihodom Slovanov, Slovani pa so to tradicijo nadaljevali. Prvi zapisi o varjenju piva na zadevnem območju so povezani s samostanom Břevnov (Břevnovský klášter), v katerem so benediktinski menihi proizvajali pivo in vino že leta 993.

Najstarejši zapis o pridelovanju hmelja na zadevnem območju je ustanovna listina, s katero je princ Břetislav I kapitlju svetega Venčeslava v mestu Stará Boleslav podelil pravice za pobiranje desetine od hmelja, pridelanega na območju mest Žatec ter Stará in Mladá Boleslav. Prvi zgodovinski dokument, ki je neposredno povezan s proizvodnjo piva, je ustanovna listina kapitlja Vyšehrad, ki jo je izdal prvi češki kralj Vratislav II leta 1088. Prepisi tega dokumenta, ki so ohranjeni, zadevajo desetino od pridelovanja hmelja in druge dajatve, kot so nepremičnine in plačila, ki so bili podeljeni kanonikom iz kapitlja Vyšehrad. Veliko drugih dokumentov iz leta 1090 do 1100 obravnava pridelovanje hmelja, slad, pivo, dovoljenja za varjenje in izvoz piva. Kraljevski, plemiški in meščanski dokumenti iz obdobja po letu 1330 vsebujejo več zapisov o pripravi slada in varjenju.

Postopek varjenja piva se je prenašal z generacije na generacijo. Najprej je bila proizvodnja piva posebna pravica posameznikov (npr. meščanov z dovoljenjem za varjenje in plemičev). V 14. stoletju so bili ustanovljeni cehi sladarjev in pivovarjev, proizvodnja piva s spodnjo in zgornjo fermentacijo pa se je začela razvijati zlasti z uvedbo industrijskih pivovarn, ki nadaljujejo tradicijo varjenja piva „České pivo“ še danes. Pomemben mejnik je bila ustanovitev mestne pivovarne v Plznu leta 1842.

Proizvodnja piva s spodnjo fermentacijo se je še dodatno izboljšala, pri čemer so bile prepoznavne lastnosti tega piva popolnoma drugačne kot pri pivu, ki so ga proizvajali pred tem. Ta zlata in peneča pijača s prijetnim okusom hmelja ter z rahlo gosto peno se je razširila po vsem svetu. To je pomenilo začetek novega obdobja v razvoju pivovarske industrije, ki se je razvijala z izjemno hitrostjo ne le na češkem ozemlju, ampak tudi v deželah Avstro-Ogrske, Nemčiji in drugih evropskih državah. V naslednjih desetletjih so bile ustanovljene številne pivovarne, pri čemer so bile vse v celoti opremljene z najsodobnejšo tehnologijo. Postopno izboljševanje strojev in tehnologije je omogočilo sodobno masovno proizvodnjo, kot jo poznamo danes. Vendar je osnovno načelo ostalo enako. Pivo, za katerega so uporabljali in še vedno uporabljajo večinoma lokalne surovine (tj. surovine, ki izhajajo z zadevnega območja, s posebno prstjo in podnebnimi razmerami), je postalo ugledno in pomembno v Češki republiki in zunaj nje. Priljubljenost tega piva potrjujejo številni zapisi o izvozu piva „České pivo“, ne le v preteklosti, ampak tudi danes.

Pivo „České pivo“ proizvajajo po zgoraj navedeni metodi, ki temelji na znanju in izkušnjah čeških pivovarjev, izključno na zadevnem območju in večinoma iz lokalnih surovin posebne kakovosti skupaj z lokalnimi vodnimi viri. Vse to daje pivu „České pivo“ zaradi njegove edinstvene sestave posebne lastnosti.

Študije, ki jih je opravil Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada v Pragi, so pokazale, da se „České pivo“ bistveno razlikuje od piv, proizvedenih zunaj Češke republike. V izjemno natančno analitično in organoleptično ocenjevanje so bila vključena izbrana češka piva in piva iz drugih dežel.

Načrtovan je bil podroben analitski in statistični model, ki je omogočil opredelitev podobnosti in razlik med različnimi pivi. Rezultate so obravnavali z uporabo večrazsežnostnih statističnih metod (analiza dejavnika, analiza razpršitve, analiza skupine itd.). Ugotovljeno je bilo, da je „České pivo“ mogoče razlikovati od piv iz iste kategorije, proizvedenih zunaj Češke republike.

V večini primerov vsebuje „České pivo“ (nefermentiran) ostanek ekstrakta, ki je ena od najbolj prepoznavnih lastnosti tega piva. Druge značilnosti, po katerih se to pivo razlikuje od piv, proizvedenih zunaj Češke republike, so močnejša barva, raven grenkosti, vrednost pH in vsebnost polifenola. Močnejša barva in višja vsebnost polifenola sta rezultat postopka drozganja izvlečka, ki se najpogosteje uporablja v Češki republiki. Vse te parametre določajo kakovost in sestava surovin ter tehnične in tehnološke razmere. S tehnološkega vidika so prevladujoče značilnosti tega piva sestava sladne drozge, stopnja hmelja, izbrana vrsta kvasa in uporabljena metoda fermentacije, skupaj s tradicijo varjenja in človeškim dejavnikom. Z organoleptičnega vidika se lahko „České pivo“ opredeli s polnim okusom, višjo stopnjo grenkosti, dejstvom, da grenkoba traja dlje, ter manjšo pojavnostjo tujih vonjev in okusov.

Rezultat edinstvene proizvodnje tega piva je več stoletij stara tradicija varjenja piva na zadevnem območju in prenos te obrti v posebni obliki z generacije na generacijo do danes. Ugodne razmere za pridelovanje hmelja na zadevnem območju, skupaj z visoko strokovno usposobljenostjo, ki so jo delavci pridobili na čeških šolah na vseh stopnjah, zagotavljajo odličen sloves piva „České pivo“ po svetu. Ime piva „České pivo“ je bilo določeno že v prilogi k sporazumu med vladama Češkoslovaške socialistične republike in Republike Portugalske za zaščito navedbe izvora, označbe porekla in drugih geografskih imen ter podobnih označb. Ta sporazum je bil objavljen 18. maja 1987 v odloku ministra za zunanje zadeve št. 63/1987 Sb.

Leta 2003 je češka turistična organizacija izvedla raziskavo, s katero je ugotovila, kako turisti dojemajo Češko republiko in kateri so razlogi za njihov obisk v Češki republiki. Ciljno skupino so sestavljali turisti iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije, Nizozemske, Združenih držav, Japonske, skandinavskih držav, Rusije, Južne Koreje in arabskih držav. V raziskavi je sodelovalo skupaj 1 800 vprašancev (150 vprašancev iz posamezne države ali skupine držav). Vzorec je bil sestavljen iz 66 % moških. Raziskava je pokazala, da se Češka republika povezuje predvsem s Prago (47 %) in odličnim pivom (45 %). Zastavljeno vprašanje je bilo: „Ko slišim ime Češka republika, je prva stvar na katero pomislim ...“

Priljubljenost piva „České pivo“ dokazuje tudi stalno povečevanje izvoza.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Státní zemědělská a potravinářská inspekce

Naslov:

Květná 15

CZ-603 00 Brno

Telefon:

(420) 543 540 205

Telefaks:

(420) 543 540 210

E-naslov:

sekret.ur@spzi.gov.cz

4.8 Označevanje: Označba „České pivo“ je del blagovne znamke na glavni oznaki proizvoda.

Nič v specifikaciji piva „České pivo“ ni namenjeno preprečevanju sklicevanja na proizvodnjo v Češki republiki v primeru piv, ki niso uvrščena kot „České pivo“ v skladu z nacionalnimi zahtevami in zahtevami Skupnosti. Vendar takšno sklicevanje ne sme biti del blagovne znamke na glavni oznaki takšnega piva.

Vsako sklicevanje na zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in ustrezen znak Skupnosti je treba jasno povezati z izrazom „České pivo“, nobeno sklicevanje pa ne sme ustvarjati vtisa, da je registriran še kateri od drugih izrazov na oznaki.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

23.1.2008

Uradni list Evropske unije

C 16/23

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 16/06)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CEBREIRO“

ES št.: ES/PDO/005/0443/15.12.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:	Subdirección General de Calidad y Promoción Agroalimentaria. Dirección General de Industrias Agroalimentarias y Alimentación. Secretaría General de Agricultura y Alimentación del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación. España
Naslov:	Paseo Infanta Isabel, 1, E-28071 Madrid
Telefon:	(34) 91 347 53 94
Telefaks:	(34) 91 347 54 10
E-naslov:	sgcaproagro@mapya.es

2. Vlagatelj:

Naziv:	Quesería Castelo de Brañas SL
Naslov:	Acceso al Mercado Ganadero s/n. Pedrafita do Cebreiro (Lugo)
Telefon:	(34) 982 367 163
Telefaks:	(34) 982 367 163
E-naslov:	—
Naziv:	Da Ma del Carmen Arrojo Valcárcel (Quesería XAN BUSTO)
Naslov:	Nullán. As Nogais (Lugo)
Telefon:	(34) 982 161 020
Telefaks:	(34) 982 161 020
E-naslov:	—
Sestava:	proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3: Sir

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime: „Cebreiro“

4.2 Opis: Sir iz pasteriziranega kravjega mleka, ki po proizvodnem postopku, ki vključuje koagulacijo, rezanje sirnine, odcejanje, gnetenje in soljenje, oblikovanje, stiskanje, zorenje in po potrebi sušenje, pridobi naslednje značilnosti:

Fizične značilnosti

—	oblika: ima obliko gobe ali kuharske kape in je sestavljen iz dveh delov: valjastega spodnjega dela, ki ima lahko različen premer in je visok do 12 cm, in zgornjega dela, ki ima od 1 do 2 cm večji premer kot spodnji del in je visok do 3 cm,

—	teža: od 0,3 do 2 kg.

Organoleptične značilnosti

—	ko je sir svež, nima izrazite skorje. Zmes je bela, zrnata, mehka, ilovnata na otip, lepljiva in se stopi v ustih. Njegov okus in vonj spominjata na mleko, iz katerega se pridobiva, in sta rahlo kiselkasta,

—	ko je sir posušen, ima le rahlo izrazito skorjo. Njegova sredica je rumene do izrazito rumene barve, tekstura pa je včasih trdna in je vedno bolj čvrsta kot maslena. Njegov okus rahlo spominja na kovine, je pikanten in mlečen ter ima značilno aromo.

Analitske značilnosti:

—	vsebnost vlage: različna glede na stopnjo zorenja, vendar vedno manjša od 50 %,

—	vsebnost maščobe: najmanj 45 % in največ 60 %, izračunano iz suhega ekstrakta,

—	beljakovine: vsebnost je višja od 30 %.

4.3 Geografsko območje: Območje proizvodnje mleka in izdelave sira, zaščitenega z označbo porekla „Cebreiro“, obsega geografsko območje, ki vključuje naslednje občine iz province Lugo: Baleira, Baralla, Becerreá, Castroverde, Cervantes, Folgoso do Courel, A Fonsagrada, Láncara, Navia de Suarna, As Nogais, Pedrafita do Cebreiro, Samos in Triacastela.

4.4 Dokazilo o poreklu: Za izdelavo sira, zaščitenega z označbo porekla „Cebreiro“, se lahko uporabi le mleko, ki izvira s kmetij iz ustreznega registra.

Podobno se lahko zaščitena označba porekla „Cebreiro“ dodeli le za sire, ki so narejeni in po potrebi sušeni v mlekarnah in prostorih za sušenje, vpisanih v registre inšpekcijskega organa.

Da se zagotovi skladnost z določbami iz specifikacije in priročnika kakovosti, inšpekcijski organ vodi registre za spremljanje živinorejskih kmetij, mlekarn in prostorov za sušenje. Pregledajo se vse fizične ali pravne osebe, ki imajo premoženje, navedeno v teh registrih, objekti in njihovi proizvodi, da se preveri, ali proizvodi z zaščiteno označbo porekla „Cebreiro“ izpolnjujejo zahteve iz specifikacije.

Ti pregledi vključujejo inšpekcijske preglede kmetij in objektov, preglede dokumentacije ter analizo surovin in sirov.

Če se ugotovi, da surovine ali siri niso pridobljeni v skladu z zahtevami iz specifikacije, se ne smejo dati na trg z zaščiteno označbo porekla „Cebreiro“.

Siri z zaščiteno označbo porekla so opremljeni z oštevilčeno sekundarno oznako, ki jo preveri, zagotovi in izda inšpekcijski organ v skladu s pravili iz priročnika kakovosti.

4.5 Metoda pridobivanja: Siri so pridobljeni iz polnomastnega naravnega mleka krav vrste Rubia Gallega, krav ameriške rjave pasme in krav frizijske pasme ter njihovih križancev. Mleko ne vsebuje mleziva in konzervansov ter mora na splošno izpolnjevati zahteve, ki jih določa veljavna zakonodaja. Poleg tega ne sme biti obdelano z nobenim postopkom standardizacije in mora biti pravilno skladiščeno na temperaturi do 4 °C, da se prepreči razvoj mikroorganizmov. Pred postopkom izdelave se mleko pasterizira pri temperaturi 62 °C za 30 minut, če pasterizacija poteka v kadi, ali pri temperaturi 72 °C za 20 sekund, če pasterizacija poteka v pasterizatorju.

Proizvodnja sira vključuje naslednje postopke:

koagulacija: ta postopek se sproži z dodajanjem živalskega sirila ali drugih encimov za koagulacijo, ki so odobreni v priročniku kakovosti, pri temperaturi med 26 in 30 °C s stopnjo uporabe sirila, ki je potrebna, da se zagotovi najkrajši čas sirjenja 60 minut,

rezanje sirnine: sirnina se nareže na 10 do 20 mm debele koščke,

odcejanje: po prvotnem postopku odcejanja v kadi se sesirjeno mleko naloži v vrečke iz blaga, ki se obesijo in visijo od pet do deset ur, da lahko poteka druga stopnja odcejanja,

gnetenje in soljenje: po postopku odcejanja se sesirjeno mleko gnete, dokler ne nastane enotna masa, ki je ilovnata na otip, in se soli z natrijevim kloridom,

oblikovanje in stiskanje: masa se naloži v modele in se dokončno različno dolgo stiska, kar je odvisno od pritiska in velikosti sira. Sir se nato zloži iz modelov in da v hladilnice na temperaturo med 2 in 6 °C, kjer zori najmanj eno uro. Nato se lahko sprosti v promet in prodaja kot sveži sir,

sušenje (neobvezno): sušenje poteka v prostorih z relativno vlažnostjo med 70 in 80 % in temperaturo med 10 in 15 °C. Najkrajše obdobje sušenja je petinštirideset dni. Če je sir sušen, se to ustrezno označi na oznaki.

Da se zaščitita kakovost in sledljivost proizvoda, je treba zaščitene sire običajno dati na trg cele v embalaži, ki jo odobri inšpekcijski organ.

Vendar lahko inšpekcijski organ odobri trženje v kosih, vključno z rezanjem na prodajnih mestih, če je za ta namen vzpostavljen ustrezen sistem spremljanja, s katerim se zagotavljajo poreklo proizvoda, njegova kakovost, odlična ohranitev in pravilna predstavitev kupcem, pri čemer se prepreči vsaka možnost zamenjave.

4.6. Povezava:

Zgodovinska povezava

Te sire naj bi začeli izdelovati prvi menihi, ki so se naselili v vasi Cebreiro, tj. na vstopni točki v Galicijo ob romarski poti v Santiago El Camino francés, in so delali v bolnišnici, ki je bila zgrajena konec 9. stoletja in namenjena oskrbi romarjev. V naslednjih stoletjih so romarji okušali sir v gorski vasici Cebreiro ter njegov sloves ponesli v Španijo in ostalo Evropo.

V dokumentih, ki se hranijo v nacionalnem zgodovinskem arhivu in splošnem arhivu v kraju Simancas, so opisane zanimive podrobnosti o letnih pošiljkah sira iz vasice Cebreiro v portugalsko kraljevo hišo med vladanjem kralja Carlosa III. Sir so od novembra izdelovali vaščani na tem območju (zlasti ženske). V pošiljkah sta bila vedno dva ducata sirov, ki so bili vedno izdelani v zadnjih dveh tednih leta, pri čemer so se izkoristile nizke sezonske temperature, ki so zagotavljale, da so se siri bolje ohranili, nato pa so bili kot darilo izročeni kraljici Portugalske v prvih dveh tednih januarja.

Poleg tega številni dokumenti iz 18. in 19. stoletja potrjujejo sloves sira „Cebreiro“ v tistem obdobju.

Novejša dela, na primer Splošna geografija kraljevine Galicije (Geografía General del Reino de Galicia) iz leta 1936, vsebujejo informacije o siru „Cebreiro“, njegovih značilnostih in metodi pridobivanja.

Nedavno, v 70. letih 20. stoletja, je Carlos Compairé Fernández, strokovnjak za španske sire na splošno in zlasti za galicijske sire, objavil številna dela, ki vsebujejo podrobno študijo teh sirov, skupaj s kemijskimi in bakteriološkimi analizami. To so prve znanstvene študije sirov „Cebreiro“.

V knjigi Španski popis tradicionalnih proizvodov (Inventario Español de Productos Tradicionales), ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano leta 1996, poglavje o sirih vsebuje podrobne informacije o siru „Cebreiro“, vključno z njegovimi značilnostmi, metodo pridobivanja, zgodovino in gospodarskim pomenom.

Naravna povezava

Področje, ki ga pokriva zaščitena označba porekla „Cebreiro“, ima gorsko oceansko podnebje z zelo oslabljenim morskim vplivom in okrepljenimi celinskimi značilnostmi. Zato je kmetijska dejavnost zelo omejena. Na večjem delu območja, ki leži na več kot 1 000 metrov nadmorske višine, so temperature „zelo nizke“ v primerjavi z običajnimi temperaturami za Galicijo, saj je na leto manj kot pet mesecev brez zmrzali.

Te neugodne okoljske razmere pomenijo, da ima govedoreja ključno vlogo v gospodarstvu na tem območju, ker so takšno podnebje, tla in gorat teren bolj ugodni za ta sektor kot za poljedelstvo, pri čemer se izkoriščajo dobri naravni pašniki in krma, ki sta na voljo v gorah, ter govedo, prilagojeno ostremu podnebju.

Vpliv geografskega okolja na posebne značilnosti sira

Za geografsko okolje, v katerem se proizvaja sir „Cebreiro“, so značilne številne doline, ki so obkrožene z gorami in katerih pomemben del so travniki in pašniki.

To edinstveno okolje na različne načine prispeva k posebnim značilnostim sira „Cebreiro“:

—	prvič, kot je že navedeno, geografsko okolje dobro vpliva na rast obilne in kakovostne krme,

—	poleg tega se mleko proizvaja na majhnih, družinskih kmetijah, na katerih se uporabljajo tradicionalne metode za pašo čred. Črede še vedno vključujejo zlasti živali avtohtonih pasem, krma pa je večinoma pridelana na kmetijah in je po potrebi dopolnjena s pašo, če to omogočajo vremenske razmere,

—	za pokritje energetskih potreb goveda se dodajajo le majhne količine koncentrirane krme. Ta tradicionalen model, pri katerem je uporaba surovin, ki ne izvirajo s kmetije, strogo omejena na najmanjšo mogočo količino, prispeva k rentabilnosti teh majhnih družinskih kmetij,

—

Zaradi značilnosti teh kmetij je proizvedeno mleko odlično za izdelavo sira. Znanstveno je bilo dokazano, da se s temi naravnejšimi sistemi proizvodnje in metodami hranjenja goveda izboljša hranilna vrednost mleka, saj se poveča vsebnost konjugirane linolne kisline in omega-3 maščobnih kislin v lipidnem profilu, ker se z večjo količino zaužitih zelišč poveča tudi vsebnost teh prehransko koristnih maščob v mleku, kar vpliva na kakovost sira,

—	Končno, kmetje v tej regiji so nasledniki dolge tradicije proizvodnje sira z edinstvenimi značilnostmi, kot so posebna in tradicionalna oblika „kuharske kape“, po kateri se sir takoj prepozna, njihov proizvod pa je med kupci dobil zelo zaslužen ugled in sloves.

4.7. Nadzorni organ:

Naziv:	Dirección General de Producción, Industrias y Calidad Agroalimentaria
Naslov:	San Caetano, Santiago de Compostela
Telefon:	(34) 981 54 47 77
Telefaks:	(34) 981 54 00 18
E-naslov:	dxpica.mrural@xunta.es

4.8. Označevanje: Sir, ki se da na trg z zaščiteno označbo porekla „Cebreiro“, je treba po potrditvi, da je skladen s specifikacijo in ustreznimi pravili, označiti z oštevilčenim žigom, oznako ali sekundarno oznako, ki jo odobri in izda upravni odbor, skupaj z zaporedno alfanumerično kodo in uradnim logotipom označbe porekla.

Na oznaki in sekundarni oznaki mora biti napis „Denominación de Origen Protegida Cebreiro“. Poleg tega mora biti na sušenem siru „Cebreiro“ beseda „curado“ (sušen) jasno napisana na oznaki.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 16

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 51 23. januar 2008

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2008/C 016/01	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2008/C 016/02	Menjalni tečaji eura	5

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2008/C 016/03	Povzetek podatkov, ki so ga predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001	6

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropski urad za izbor osebja (EPSO)
2008/C 016/04	Razpis javnih natečajev EPSO/AD/116-117/08 in EPSO/AST/45/08	13

	DRUGI AKTI
	Komisija
2008/C 016/05	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	14

2008/C 016/06	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	23

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4494
JPY	japonski jen	154,13
DKK	danska krona	7,4508
GBP	funt šterling	0,74265
SEK	švedska krona	9,4995
CHF	švicarski frank	1,599
ISK	islandska krona	96,98
NOK	norveška krona	8,044
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,2
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	259,72
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6982
PLN	poljski zlot	3,6523
RON	romunski leu	3,7813
SKK	slovaška krona	33,948
TRY	turška lira	1,7754
AUD	avstralski dolar	1,6876
CAD	kanadski dolar	1,4953
HKD	hongkonški dolar	11,3186
NZD	novozelandski dolar	1,9336
SGD	singapurski dolar	2,0943
KRW	južnokorejski won	1 382,8
ZAR	južnoafriški rand	10,4966
CNY	kitajski juan	10,4925
HRK	hrvaška kuna	7,3123
IDR	indonezijska rupija	13 740,31
MYR	malezijski ringit	4,775
PHP	filipinski peso	59,947
RUB	ruski rubelj	35,918
THB	tajski bat	44,775
BRL	brazilski real	2,6579
MXN	mehiški peso	15,9188


	(1) Besedilo velja za EGP