22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/1

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne 25. maja 2007„Ustvarjanje enakih možnosti za vse mlade – Polna participacija v družbi“

(2007/C 314/01)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)	namen Evropskega leta enakih možnosti za vse 2007 (1) je poudariti vrednost pravične družbe, ki temelji na socialni koheziji, in spodbuditi široko razpravo o tem, kako bi lahko izboljšali participacijo prikrajšanih in diskriminiranih skupin;

(2)

Svet je v svoji resoluciji z dne 18. maja 2004 (2) ponovno potrdil, da različne okvirne socialne razmere, v katerih odraščajo mladi, neposredno vplivajo na uspeh političnih strategij in ukrepov za spodbujanje enakih možnosti ter socialno in poklicno vključevanje in da razmere, za katere mladi običajno niso sami odgovorni, pogosto preprečujejo njihovo participacijo v družbi, omejujejo njihove možnosti za uresničevanje državljanskih pravic ter so v očitnem nasprotju z načelom enakih možnosti;

(3)	Svet je 18. maja 2004 (3) poudaril pomen vloge mladih v boju proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter s tem povezani nestrpnosti in vsem oblikam diskriminacije ter njihovo vlogo pri spodbujanju kulturne raznolikosti, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in solidarnosti;

(4)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju leta 2005 sprejel Evropski pakt za mlade kot del prenovljene lizbonske strategije, da bi s pomočjo horizontalnih političnih prizadevanj podpirali izobraževanje in usposabljanje za mlade, njihovo mobilnost ter njihovo poklicno vključevanje in participacijo v družbi, pri tem pa bi posebno pozornost namenili mladim z manj možnostmi;

(5)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju leta 2006 označil socialno kohezijo in spodbujanje enakih možnosti za vse kot ključno podlago za reforme gospodarske politike in politike zaposlovanja v državah članicah v skladu s cilji lizbonskega procesa, ukrepom za izvajanje Evropskega pakta za mlade pa pripisal prednostni pomen;

(6)

socialno vključevanje je pomembna prednostna naloga programa Mladi v akciji (4), oblikovala pa se je tudi strategija, ki zagotavlja dostop do aktivnosti programa zlasti mladim, ki izhajajo iz izobraževalno, družbeno-gospodarsko, kulturno in geografsko manj privilegiranih okolij, in mladim invalidnim osebam;

(7)

Svet je v svojem prispevku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2007 opredelil štiri ključne prednostne naloge za nadaljnje izvajanje Evropskega pakta za mlade, in sicer: potrebo po individualnih načinih vključevanja; potrebo po individualnih načinih vključevanja; potrebo po skladnih lokalnih in regionalnih strategijah izvajanja Pakta in večje upoštevanje razsežnosti mladih v splošnem izvajanju lizbonske strategije;

(8)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju leta 2007 pozval Komisijo, naj jeseni tega leta predstavi vmesno poročilo z namenom priprave predloga za integrirane smernice za rast in delovna mesta (2008–2011). Pozval je k okrepljenemu pristopu k zaposlitvi po življenjskih obdobjih, da bi izboljšali dostop do trga dela. Države članice so se strinjale, da bodo nadalje razvile politike, ki spodbujajo vlogo mladih, tudi med njihovim prehodom iz šole v poklicno življenje, kot aktivnih udeležencev v gospodarstvu in na trgu dela, da bi tako izkoristile vse njihove zmožnosti za prispevanje h gospodarskemu in socialnemu razvoju naših družb;

(9)

mladi in predstavniki mladinskih organizacij so se aprila 2007 v okviru strukturiranega dialoga srečali v Kölnu na mladinskem dogodku nemškega predsedstva ter v obliki akcijskega načrta opredelili številne politične prednostne naloge in zaveze za izboljšanje enakih možnosti in participacije v družbi –

UGOTAVLJAJO, da:

morajo enake možnosti za participacijo v družbi pomeniti, da imajo vsi mladi pravico do dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, nastanitve, „dobre zaposlitve“ ter do vseh ustreznih področij sistemov socialne varnosti in/ali zaposlovanja v skladu z nacionalnimi zakoni in prakso ter zakonodajo Skupnosti, pa tudi do participacije v družbenih in političnih razpravah ter procesih sprejemanja odločitev, ki jih zadevajo, nenazadnje pa tudi pravico do zdravega in neodvisnega načina življenja s prostim časom, v katerem lahko uresničujejo svoje interese;

je namen Evropskega leta enakih možnosti za vse opozoriti ljudi v Evropski uniji na njihove pravice do enakega obravnavanja in spodbuditi razpravo o koristih raznolikosti za družbo in za posameznika. Da bi mladi lahko uveljavljali svoje pravice, potrebujejo prilagojene informacije in podporo pri nasprotovanju vsem oblikam diskriminacije. Takšne informacije in podporo morajo zagotoviti ne le njihove družine, ampak tudi družba na splošno – zlasti šolski sistem, mladinski delavci, nevladne organizacije, mediji in uprave na vseh ravneh ter nacionalni organi za boj proti diskriminaciji;

morajo politike držav članic in evropske politike za boljšo socialno in poklicno vključevanje mladih upoštevati izredno številne težave v prikrajšanih urbanih in podeželskih območjih ter priznati, da morajo mladinske politike spodbujati usmerjene in medsektorske ukrepe, da bi zagotovili enake možnosti za mlade, ki odraščajo v takšnih območjih;

4.	so potrebni konkretni ukrepi za spodbujanje razvoja zmožnosti mladih posameznikov ter premagovanje stereotipov in predsodkov v družbi, tako da bi bile mladim z manjšimi možnostmi v resnici zagotovljene enake možnosti;

je treba za izvajanje politik, ki spoštujejo medgeneracijsko pravičnost, odpraviti strukturne ovire za enake možnosti in za participacijo mladih v družbi. To prispeva tudi k boju proti diskriminaciji mladih, ki ne temelji le na starosti, temveč gre pogostokrat za diskriminacijo zaradi številnih razlogov.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, naj:

1.	spodbujajo različne oblike strukturiranega dialoga z mladimi ter ustrezno upoštevajo izide tega dialoga na vseh ravneh;

2.	izboljšajo skladnost ukrepov za izvajanje Evropskega pakta za mlade, katerih namen je zagotoviti trajnostno vključenost mladih ter zagotoviti, da ti ukrepi upoštevajo potrebe, okolja, iz katerih izhajajo, in motivacije ciljnih skupin, zlasti mladih z manj možnostmi, ter jih tako dejansko dosežejo;

si prizadevajo, tudi prek posvetovanj s socialnimi partnerji, razviti dobro uravnotežen pristop za mlade v smislu „prožne varnosti“, olajšajo prehode med šolo in poklicnim življenjem ter se izogibajo nezaposlenosti in negotovim delovnim razmeram ter prispevajo k uskladitvi družinskega, zasebnega in poklicnega življenja;

poudarijo cilje mladinske politike s pomočjo odprte metode usklajevanja na področju socialne zaščite in socialnega vključevanja ter pripravijo ustrezne prispevke za delo Odbora za socialno zaščito in Odbora za zaposlovanje, da se okrepi razsežnost mladih in spodbudi družbeno vključevanje ter zmanjša tveganje revščine;

poudarijo pomen štirih prednostnih nalog odprte metode usklajevanja na mladinskem področju – participacija, informiranje, prostovoljne aktivnosti in boljše razumevanje in poznavanje mladih – v okviru uspešne politike vključevanja ter okrepijo vpliv odprte metode usklajevanja pri oblikovanju politik za enake možnosti ter boljše socialno in poklicno vključevanje;

razširijo poznavanje kakovosti življenja mladih žensk in moških v Evropi, zlasti njihovih življenjskih in delovnih pogojev, pogledov, vrednot, skrbi in možnosti za boljšo participacijo v družbi, tako da uporabijo raziskave, postopke in podatke, ki so na voljo, vključno s Sedmim okvirnim raziskovalnim programom, ter na ta način tem podatkom in ugotovitvam dajo dodatni pomen in izboljšajo njihovo primerljivost;

7.	v celoti izkoristijo program Mladi v akciji, da bi zagotovili številne in široke možnosti za neformalno in priložnostno učenje, s čimer bi čim večjemu številu mladih omogočili pridobiti veščine in spretnosti, potrebne za dejavno državljanstvo ter samostojen in zdrav način življenja;

v skladu z resolucijo Sveta z dne 19. maja 2006 (5) povečajo možnosti za neformalno in priložnostno učenje ter za prostovoljne aktivnosti in izboljšajo priznavanje pridobljenih rezultatov in izkušenj okrepiti bi bilo treba zlasti možnosti za medkulturno učenje ter tako spodbujati vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, raznolikost, enakopravnost, človeško dostojanstvo in solidarnost. Skladno s tem ciljem bi morali biti mladi povabljeni, da sodelujejo pri pripravi in izvajanju Evropskega leta medkulturnega dialoga 2008;

skupaj z mladinskimi organizacijami, mladimi samimi in drugimi zainteresiranimi stranmi na področju mladinske politike poiščejo načine za doseganje aktivnejše participacije vseh mladih v razpravah in procesih sprejemanj odločitev, ki jih zadevajo, ter pri tem spodbujajo nove oblike participacije mladih v prikrajšanih urbanih ali podeželskih območjih;

10.	bolj poudarijo vprašanja mladih v politikah proti diskriminaciji ter pomagajo mladim in njihovim organizacijam v boju proti diskriminaciji, neenakostim, socialni izključenosti in nestrpnosti;

11.	spodbujajo družbeno razsežnost športa in kulture kot dejavnika socialnega vključevanja v boju proti diskriminaciji in pri krepitvi strpnosti med mladimi;

12.	pri razvoju strategije EU o pravicah otrok upoštevajo pravice vseh mladih do enakih možnosti in participacije v družbi;

13.	zagotovijo, da bodo pri ocenjevanju in nadaljnjem spremljanju Evropskega leta enakih možnosti za vse 2007 upoštevani mladi in usmeritev na mladinsko politiko na vseh ravneh – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni.

POZIVAJO KOMISIJO, naj:

1.	v svoji zavezi enakim možnostim ter boljšemu socialnemu in poklicnemu vključevanju še naprej razvija tesno sodelovanje med svojimi ustreznimi službami, da bi okrepili mladinsko razsežnost politik socialnega vključevanja ter v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta;

2.	Svetu predloži informacije o analizah, povezanih z mladimi, o stanju izvajanja Evropskega pakta za mlade, ki jih redno izvaja v postopku ocenjevanja nacionalnih programov reform.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, naj:

pospešijo razvoj lokalnih in/ali regionalnih strategij kot del nadaljnjega izvajanja Evropskega pakta za mlade. Takšne strategije bi morale vključevati vse ustrezne zainteresirane strani, socialne partnerje in mlade same ter pomagati izvajati posamezne podporne ukrepe za spodbujanje kvalificiranih, lahko dostopnih storitev usmerjanja in svetovanja v zvezi s prehodnimi stopnjami med izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlitvijo ter primernih pogojev za uskladitev družinskega, zasebnega in poklicnega življenja;

določijo prednostna vprašanja mladih v nacionalnih programih reform ter ključne politike, ki vplivajo na kakovost življenja mladih, zlasti z okrepljenim celovitim medsektorskim sodelovanjem med mladinsko politiko ter drugimi ustreznimi političnimi področji (politiko izobraževanja, gospodarsko politiko in politiko zaposlovanje, družinsko politiko, socialno politiko, zdravstveno in športno politiko, politiko o pravicah otrok, politiko enakosti med spoloma, kulturno politiko in stanovanjsko politiko ter politiko regionalnega in lokalnega načrtovanja);

nadaljujejo prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje števila zgodnjih osipnikov z ustreznimi pobudami in dejavnostmi ter še zlasti s konkretnimi ukrepi, da bi mladim z manjšimi možnostmi v resnici zagotovili polno participacijo v izobraževanju, ter s spodbujanjem kakovostnega in privlačnega izobraževanja in usposabljanja;

4.	izkoristijo vire evropskih strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, da se oblikujejo in zagotovijo ukrepi v skladu z Evropskim paktom za mlade za njegovo nadaljnje izvajanje predvsem na lokalni in regionalni ravni;

5.	v skladu z načelom strukturiranega dialoga razvijejo ali razširijo participacijo mladih v postopkih načrtovanja družbenega prostora v prikrajšanih urbanih in podeželskih območjih ter z uporabo odprte metode usklajevanja posredujejo svoje ugotovitve in izkušnje.

(1) Sklep št. 771/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o evropskem letu enakih možnosti za vse (2007) – Pravični družbi naproti (UL L 146, 31.5.2006, str. 1).

(2) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, na temo socialnega vključevanja mladih (dok. 9601/04 z dne 18. maja 2004).

(3) Deklaracija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, na temo rasizma in nestrpnosti pri mladih (dok. 9405/04 z dne 28. maja 2004).

(4) UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(5) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine (UL C 168, 20.7.2006, str. 1)

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/4

PRIPOROČILO SVETA

z dne 6. decembra 2007

glede Priročnika o sodelovanju na velikih dogodkih z mednarodno razsežnostjo za policijske in varnostne organe

(2007/C 314/02)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Varnostnega priročnika za uporabo policijskih organov in služb ob mednarodnih dogodkih, kot so zasedanja Evropskega sveta, in Priročnika za sodelovanje med državami članicami za preprečevanje terorističnih dejanj na olimpijskih igrah in podobnih športnih dogodkih,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eden izmed ciljev Evropske unije je zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami pri policijskem sodelovanju.

(2)	V državah članicah velikokrat potekajo veliki dogodki z mednarodno razsežnostjo.

(3)

Organi kazenskega pregona, ki so v državi članici odgovorni za velik dogodek z mednarodno razsežnostjo, morajo zagotoviti varnost dogodka tako z vidika javnega reda kot z vidika boja proti terorizmu. Čeprav je pri nekaterih vrstah dogodkov (politični, športni, družabni, kulturni ali drug dogodek) en vidik lahko pomembnejši od drugega in so zanj morda odgovorni drugi organi, je treba upoštevati oba vidika.

(4)	Pomembno je, da je pristojnim organom na voljo praktičen instrument s smernicami in idejami, v katerih so upoštevane izkušnje in dobra praksa iz preteklih dogodkov.

(5)	Priročnik bi se moral po potrebi pregledati in posodobiti na podlagi na novo pridobljenih izkušenj in nadaljnjega razvoja najboljših praks –

PRIPOROČA DRŽAVAM ČLANICAM:

(1)	da okrepijo sodelovanje, predvsem praktično sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, da bi se lahko na večjih dogodkih z mednarodno razsežnostjo, ki se organizirajo v državah članicah Evropske unije, zagotovila javna varnost;

(2)	da v ta namen zagotovijo, da bo Priročnik o sodelovanju na velikih dogodkih z mednarodno razsežnostjo za policijske in varnostne organe na voljo zadevnim pristojnim organom.

V Bruslju, 6. decembra 2007

Za Svet

Predsednik

Alberto COSTA

PRILOGA

PRIROČNIK O SODELOVANJU NA VELIKIH DOGODKIH Z MEDNARODNO RAZSEŽNOSTJO ZA POLICIJSKE IN VARNOSTNE ORGANE

UVOD

I.1

Namen

I.2	Temeljna načela

II.	UPRAVLJANJE INFORMACIJ

II.1	Točke za stike

II.1.1

Stalne točke za stike

II.1.2

Točke za stike, povezane z dogodkom

II.2	Izmenjava informacij

II.3	Ocena nevarnosti in analiza tveganja

III.	UPRAVLJANJE DOGODKA

III.1.

Obveznosti sodelujočih organov in služb v državi članici organizatorki

III.2.

Ohranjanje javnega reda in varnosti

III.2.1

Javni red in varnost

III.2.2

Ukrepanje v zvezi s kaznivimi dejanji

III.2.3

Teroristične grožnje

III.3

Operativno sodelovanje z drugimi državami članicami

III 3.1

Čezmejno sodelovanje

III.3.2

Operativna podpora

III.3.3

Uradniki za zvezo

III.3.4

Opazovalci

III.3.5

Finančna ureditev in oprema

III.3.6

Komunikacijski načrt

III.4

Medijska strategija

III.5

Navodila, usposabljanje in urjenje

IV.

OCENA

IV.1	Ocena dogodka

IV.2	Strateška ocena

PRILOGA A

Standardni obrazec prošnje za uradnike za zvezo ali uradnike, ki zagotovijo druge vrste operativne pomoči

PRILOGA B

Analiza tveganja glede možnih protestnikov in drugih skupin

PRILOGA C

Standardni obrazec za izmenjavo informacij glede posameznikov, ki predstavljajo teroristično grožnjo

PRILOGA D

Standardni obrazec za izmenjavo informacij glede skupin, ki predstavljajo teroristično grožnjo

PRILOGA E

Referenčni dokumenti

PRILOGA F

Stalne točke za stike s področja javnega reda

I. UVOD

I.1 Namen

Namen tega priročnika je, da služi kot praktični instrument, ki nudi smernice in ideje organom pregona v Evropi, zadolženim za varnost na velikih dogodkih z mednarodno razsežnostjo (kot so na primer olimpijske igre in drugi večji športni dogodki (1) ter večji družabni dogodki ali politična srečanja na visoki ravni, kot je na primer vrh G8). Zato se načela, ki jih določa ta priročnik, lahko uporabljajo samo, če je to potrebno ali koristno, in ob polnem spoštovanju nacionalne zakonodaje. Prav tako naj ne bi vplivali na dogovore iz dvostranskih sporazumov ali memorandumov o soglasju.

Priročnik je živ dokument, ki naj bi se spreminjal in prilagajal v skladu z novimi izkušnjami in razvojem najboljših praks (glej IV.2 Strateška ocena).

Varnostni priročnik za uporabo policijskih organov in služb ob mednarodnih dogodkih, kot so zasedanja Evropskega sveta in Priročnik za sodelovanje med državami članicami za preprečevanje terorističnih dejanj na olimpijskih igrah in podobnih športnih dogodkih sta bila vključena v najnovejšo različico priročnika. Organi pregona, odgovorni za velik dogodek z mednarodno razsežnostjo, morajo zagotoviti varnost dogodka, tako z vidika javnega reda kot z vidika boja proti terorizmu. En vidik je glede na vrsto dogodka (politični, športni, družabni, kulturni ali kateri drugi) morda pomembnejši od drugega in zanj so morda odgovorni drugi organi, vendar je oba vidika treba upoštevati.

I.2 Temeljna načela

Zagotavljanje reda in miru bi morala voditi načela zakonitosti, sorazmernosti in zmernosti, pri čemer bi moral imeti prednost manj vsiljiv pristop. Kadar je mogoče, je treba izbrati pomirjevalen policijski pristop, ki temelji na dialogu, skupnem upravljanju javnega prostora, in partnerstvu.

Organi kazenskega pregona držav članic, odgovorni za varnost na velikih dogodkih z mednarodno razsežnostjo, še posebej na političnih dogodkih, si morajo prizadevati, da se v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin dosledno spoštujejo človekove pravice, zlasti pravica do svobodnega izražanja mnenj in mirnega zbiranja. V kar največji možni meri bi bilo treba preprečiti vmešavanje oseb ali skupin, katerih nameni ali dejanja so povezani z nasiljem ali drugimi kaznivimi dejanji.

Čeprav nosi država članica gostiteljica glavno odgovornost pri zagotavljanju varnosti dogodka, so zaradi njegovega mednarodnega značaja vse ostale države članice in pristojni organi Evropske unije (EU) odgovorni za pomoč in podporo pri zagotavljanju te varnosti.

II. UPRAVLJANJE INFORMACIJ

II.1 Točke za stike

II.1.1 Stalne točke za stike

V skladu s Skupnim ukrepom Sveta 97/339/PNZ z dne 26. maja 1997 o sodelovanju na področju javnega reda in miru ter varnosti (2) morajo države članice vzpostaviti vsaj eno stalno točko za stike.

Kontaktne podatke in druge ustrezne informacije o stalnih točkah za stike je treba sporočiti generalnemu sekretariatu Sveta (čigar e-naslov je naveden v Prilogi F), ki jih pošlje državam članicam. Na isti način je treba sporočiti tudi vse pomembnejše spremembe v zvezi s stalnimi točkami za stike države članice.

Vse točke za stike bi morale izpolnjevati naslednje standarde:

—	24-urna razpoložljivost (v potrebnem obsegu pred in med dogodkom ter po njem);

—	osebje z zadostnim jezikovnim znanjem vsaj še enega jezika institucij EU;

—	stalno delujoče komunikacijske povezave in informacijska infrastruktura, vključno s telefonom, telefaksom in e-pošto, po potrebi zavarovano s šifriranjem, ter z dostopom do interneta;

—	zadostne prevajalske zmogljivosti za izmenjavo informacij.

II.1.2 Točke za stike, povezane z dogodkom

Za vsak večji dogodek z mednarodno razsežnostjo bi morala država članica določiti eno ali več točk za stike, povezanih z dogodkom. Glede na nacionalno zakonodajo ali infrastrukturo so te lahko iste kot stalne točke za stike. Vse točke za stike, povezane z dogodkom, bi morale izpolnjevati omenjene standarde.

Država članica organizatorka stalne točke za stike drugih držav članic (glej Prilogo D) obvesti o podrobnostih v zvezi s tistimi točkami za stike, ki so povezane z dogodkom. Vsaka država članica nato obvesti državo članico organizatorko o svojih točkah za stike za ta dogodek.

Med nalogami točk za stike, ki so povezane z dogodkom, bi lahko bile omogočanje:

—	pridobivanja in analize informacij na nacionalni ravni, pa tudi iz drugih držav članic, tretjih držav, ustreznih organov EU in iz drugih virov informacij;

—	nadzora kakovosti v zvezi z obliko in vsebino;

—	vzpostavitve zanesljivih in učinkovitih komunikacijskih povezav z ustreznimi ključnimi akterji na nacionalni in mednarodni ravni – predvsem prek varnih povezav;

—	izmenjave informacij prek obstoječih varnih komunikacijskih povezav;

—	izmenjave informacij v sodelovanju z drugimi državami članicami, tretjimi državami, ustreznimi organi EU in drugimi mednarodnimi ustanovami;

—	sporočanja obdelanih informacij svojim varnostnim službam, policijskim organom in drugim službam, takim službam države organizatorke, pa tudi organom in službam v drugih državah članicah in po potrebi tudi ustreznim organom EU;

—	zagotavljanja ocene nevarnosti in analize tveganja v zvezi z morebitnimi protestniki in drugimi skupinami državi članici organizatorki;

—	opazovanja, vrednotenja in nadaljnjega ukrepanja v zvezi z dogodkom.

II.2 Izmenjava informacij

Država članica bi morala informacije, ki jih njen nacionalni organ šteje kot pomembne za varnost dogodka v drugi državi članici, nemudoma sporočiti ustreznemu organu te države članice. Države članice se morajo pri sporočanju informacij zavedati svojih obveznosti glede njihove zaupnosti.

Izmenjavo informacij je treba opraviti s pomočjo obstoječih komunikacijskih kanalov in struktur. Izmenjava informacij, tudi osebnih podatkov, mora biti opravljena ob strogem spoštovanju določb nacionalnega in mednarodnega prava ter pogodb, ki se uporabljajo za vsak posamezen primer (3).

Za lažjo izmenjavo informacij morajo poskrbeti točke za stike sodelujočih držav članic.

Po obdelavi se zbrane informacije sporočijo ustreznim organom in službam. Stike med varnostnimi službami, policijskimi organi in službami v različnih državah članicah lahko usklajujejo in organizirajo njihove točke za stike.

Točke za stike v državi članici organizatorki bi morale omogočiti lažje pridobivanje, analizo in izmenjavo ustreznih informacij o dogodku z drugimi državami članicami, tretjimi državami in ustreznimi organi EU ali drugimi mednarodnimi ustanovami. Informacije lahko med drugim zajemajo:

—	informacije in obveščevalne podatke, pridobljene pred dogodkom, ki bi lahko vplivale na potek dogodka ali vzdrževanje reda in miru ter varnosti na splošno;

—	osebe, vpletene v teroristične organizacije, teroristična dejanja ali druge večje kriminalne dejavnosti, ki bi bile lahko posredno povezane s terorizmom;

—

raven ogroženosti uradnikov (voditeljev držav in vlad, poslancev, drugih pomembnih osebnosti itd.), športnikov, obiskovalcev/gledalcev ter prizorišč; poleg države članice organizatorke, ki nosi največjo odgovornost, bi morale vse druge države članice neodvisno zagotoviti ustrezne informacije v zvezi s temi osebami;

—	druge informacije o ciljih in interesih držav članic EU ali tretjih držav v državi organizatorki z namenom njihove boljše zaščite;

—	informacije in obveščevalni podatki o morebitnih protestnikih in drugih skupinah;

—	informacije, pridobljene ali zahtevane med dogodkom v zvezi z osebami, osumljenimi storitve kaznivega dejanja, vključno z njihovimi imeni, datumi rojstva, stalnim prebivališčem, preteklostjo, okoliščinami prijetja in/ali natančnim opisom storjenega kaznivega dejanja;

—	informacije o zakonodaji, ki se uporablja, in politiki policije glede kazenskega pregona (v drugih državah članicah ali tretjih državah);

—	poročila o incidentih in o ocenah ter prispevke za ta poročila.

II.3 Ocena nevarnosti in analiza tveganja

Ustrezna in pravočasna ocena nevarnosti (v zvezi s terorizmom, javnim redom, organiziranim kriminalom ipd.), ki preti mednarodnemu dogodku, je z vidika varnosti osrednjega pomena. Poleg posebne ocene ustrezne nevarnosti bi bilo treba pripraviti analizo, ki bi zajemala pridobivanje, ocenjevanje in sporočanje informacij, pomembnih za varnost, ki se nanašajo na dano konkretno situacijo.

Poleg obveščevalnih podatkov, ki so na voljo državi organizatorki, so osnova za analizo tudi informacije in ocene, ki jih priskrbijo druge države članice. V kar najbolj zgodnji fazi pred mednarodnim dogodkom bi morala vsaka točka za stike ustrezni točki v državi organizatorki zagotoviti stalno oceno nevarnosti, tj. v zvezi s posamezniki ali skupinami, ki naj bi na dogodek odpotovale in za katere se ocenjuje, da bi lahko predstavljale grožnjo za vzdrževanje javnega reda in miru in/ali varnosti (na primer znani morebitni protestniki in druge skupine). Oceno je treba poslati državi članici organizatorki, pa tudi drugim zadevnim državam, na primer tranzitnim ali sosednjim državam.

Ta analiza se lahko oblikuje v skladu z okvirno analizo v prilogah B, C in D. Če take informacije niso na voljo, je o tem treba ustrezno obvestiti državo organizatorko. Države članice bi morale na ustrezen način poslati oceno državi organizatorki, kakor hitro je to mogoče, z uporabo razpoložljivih varnih komunikacijskih povezav.

Europol lahko v skladu s svojimi pooblastili in s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (4) zagotavlja ustrezne informacije in analize, pa tudi pripravlja splošne ocene nevarnosti na podlagi prispevkov držav članic. Te informacije morajo biti na voljo v kar najbolj zgodnji fazi. Če take informacije niso na voljo, se o tem lahko ustrezno obvesti država organizatorka.

Izbira ustreznih, potrebnih in primernih ukrepov bi morala temeljiti na oceni nevarnosti, v kateri bi bila podana verjetnost morebitne škode, in na analizi tveganja.

Zaradi tega bi morala odgovorna država organizatorka, ki ji pri tem po potrebi pomagajo druge države članice in ustrezni organi EU, najpozneje šest mesecev pred zadevnim dogodkom pripraviti posodobljeno oceno nevarnosti in analizo tveganja. Ko se dogodek približuje, bi bilo treba informacije redno posodabljati. Mesečno analizo bi bilo treba poslati v zadnjih treh mesecih pred dogodkom in po potrebi tudi vsak teden. S takimi ocenami in analizami bi se morale sodelujoče države in organi med seboj seznanjati.

Med dogodkom bi bilo treba izdajati dnevna poročila o stanju. Navedena poročila bi morala temeljiti na informacijah, ki jih priskrbi država organizatorka, druge države članice in pristojni organi EU. Ocena stopnje tveganja bi morala temeljiti na najnovejših informacijah gostujoče policijske enote ali točk za stike, ki so povezane z dogodkom. Te informacije morajo biti toliko izčrpne, kolikor dovoljujejo informacije, ki so na voljo.

III. UPRAVLJANJE DOGODKA

III.1. Obveznosti sodelujočih organov in služb v državi članici organizatorki

Pristojni organ države članice organizatorke bi moral pripraviti celovit operativni načrt, na podlagi katerega se oblikujejo vsi nadaljnji podrobnejši načrti. Pripraviti bi moral tudi vrsto načrtov na ravni politike (strateških), pa tudi na splošni operativni ravni (operativnih) in na dejanski ravni delovanja na terenu (taktičnih). Postopek načrtovanja je treba začeti v kar najbolj zgodnji fazi.

Pred dogodkom mora država članica organizatorka zagotoviti, da so jasno opredeljene vloge vseh sodelujočih organov in služb ter da se njihove obveznosti sporočijo vsem zadevnim stranem.

Država članica organizatorka lahko pripravi splošno matriko, v kateri prikaže vse uporabljene procese in ključne akterje (npr. organizacijo zasedanja, zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in miru, pravne storitve, socialne in preventivne storitve, zdravstvene storitve ter javni prevoz in druga infrastrukturna vprašanja). Ta „načrt“ je lahko uporabno orodje za ponazoritev okvira načrtovanja, pa tudi za to, da se zagotovi, da so vključeni vsi potrebni procesi.

Za dogodek se lahko ustanovi usklajevalna projektna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih organov in služb. Skupina bi se morala sestajati redno pred in med zadevnim dogodkom ter po njem, da bi zagotovila, da se odloča na povezan in usklajen način. Prednostna naloga skupine bi moralo biti zagotavljanje učinkovite komunikacijske povezave med vsemi organi in službami.

Pristojni organi in službe morajo zagotoviti materialne, tehnične in človeške vire, ki so potrebni za izvajanje zadanih nalog s potrebno učinkovitostjo, kakovostjo in hitrostjo. Zbirka podatkov o vseh razpoložljivih virih in ustreznih točkah za stike bi bila za državo članico organizatorko zelo uporabno orodje.

Policijski organi države članice organizatorke morajo zagotoviti, da so z dejanskim organizatorjem dogodka sklenjeni vsi potrebni sporazumi in dogovori v zvezi s policijskimi dejavnostmi. Organizator nosi glavno odgovornost za dogodek; sestaviti bi bilo treba seznam zahtev, ki morajo biti izpolnjene glede na vrsto dogodka. Dogovori lahko med drugim zajemajo:

—	kraje dogodka, na katerih ne bi smelo priti do nobenega kršenja javnega reda (prostori za zasedanja, hoteli);

—	kontrolo na vhodu in tudi morebitno varovano območje ter pristojnosti na obeh teh področjih;

—	varnostne ukrepe, ki jih izvaja organizator, npr. interni video nadzor;

—	celovito in redno ažurirano izmenjavo informacij o delegatih in ostalih udeležencih dogodka (ime, funkcija, dolžina bivanja, nastanitev, prevoz ipd.);

—	vse ukrepe v zvezi z varnostjo pomembnih osebnosti in hotelsko varnostjo.

III.2. Ohranjanje javnega reda in varnosti

III.2.1 Javni red in varnost

Ob spoštovanju osnovnih načel iz oddelka I.2 morajo pristojni organi države članice organizatorke vzpostaviti jasno in celovito politiko glede policijskega delovanja na mednarodnih dogodkih. Ta celovita politika lahko zajema naslednje politike:

—	za policijske akcije je značilno zagotavljanje varnosti mirnih protestov;

—	policija mora s pomočjo dialoga in prepričljivega stanja pripravljenosti obdržati nadzor ter s tem omejevati ali preprečevati nemire ali večje izgrede;

—	policija mora po lastni presoji in po potrebi izkazovati nizko raven vidne prisotnosti in visoko raven strpnosti v zvezi z mirnimi zbiranji in protesti;

—	odvzemi prostosti se izvajajo z namenom kazenskega pregona ali začasnega pridržanja ipd. ter v skladu z nacionalno zakonodajo;

—	na splošno se morajo policijsko delovanje osredotočiti na skupine, ki načrtujejo izgrede ali so pokazale tako namero;

—	treba je spodbujati sodelovanje z drugimi državami članicami, tretjimi državami, organi EU in mednarodnimi ustanovami na ustreznih področjih, na primer pri vprašanju mej.

Država članica, ki na svojem ozemlju organizira več kot en dogodek, mora zagotoviti, da je policijska politika kazenskega pregona za različne dogodke kolikor je mogoče usklajena. Če se šteje za primerno, se lahko ta politika usklajuje z drugimi državami članicami.

Pristojni organi v državi članici organizatorki morajo že v zgodnji fazi vzpostaviti dialog s posamezniki in skupinami (tudi z aktivističnimi skupinami in protestniki), lokalnimi oblastmi, ustreznimi infrastrukturnimi službami, lokalnim prebivalstvom in drugimi ključnimi akterji, da bi zagotovili, da so zbiranja in upravičeni protesti izvedeni na miren način. Omenjeni dialog mora temeljiti na skupni odgovornosti. Začeti se mora v zgodnji pripravljalni fazi in se uporabljati kot sredstvo pred in med dogodkom ter po njem.

Vzpostavitev konstruktivne mreže, v kateri velja medsebojno spoštovanje, bo služila preprečevanju morebitnih izgredov, pa tudi kot sredstvo za posredovanje v konfliktnih situacijah.

Strukture ali skupine za dialog se morajo vzpostaviti na nacionalni ravni in morajo pri pripravi in izvajanju svojih nalog upoštevati različne kulture v različnih državah članicah (5).

Treba je vzpostaviti komunikacijske kanale med pristojnimi organi ter različnimi organizacijami, civilnimi združenji in predstavniki protestnikov. Organizatorjem protestov in vsem ustreznim stranem se lahko zagotovijo informacije v zvezi z:

—	praktičnimi zadevami, tj. nastanitvijo in logistiko;

—	ustrezno zakonodajo, ki se uporablja za proteste, svobodo govora, državljansko nepokorščino ipd.;

—	politiko policije glede kazenskega pregona v zadevah, v katerih se lahko postopa nevsiljivo, in navodili o policijski uporabi sile;

—	točkami za stike v okviru policije in drugih ustreznih organov.

Posredovanje zgornjih informacij v različnih jezikih (npr. s pomočjo zloženk ali spletnih strani) je ukrep, o katerem je treba razmisliti. Informacije se tujim obiskovalcem lahko posredujejo s pomočjo ustreznih točk za stike.

III.2.2 Ukrepanje v zvezi s kaznivimi dejanji

Organi pregona v državah članicah bi si morali v skladu z ustrezno zakonodajo in opredeljenimi politikami prizadevati za sistematičen kazenskopreiskovalni postopek zoper kazniva dejanja, storjena v zvezi z nasilnimi protesti ali drugimi izgredi med večjimi dogodki.

Vsa opredeljena in dokazljiva kazniva dejanja morajo biti načeloma in ob doslednem upoštevanju nacionalne zakonodaje predmet kazenskega pregona v državi organizatorki ali s strani pristojnih sodnih organov v drugi državi. Če v državi članici organizatorki ni možen takojšnji kazenski pregon, morajo druge države članice storiti vse, da se v skladu z nacionalno zakonodajo, obstoječimi dokazi in okoliščinami vsakega posameznega primera identificirajo in kazensko preganjajo njihovi lastni državljani.

Država članica organizatorka mora urediti vse potrebno za zagotovitev, da so za aretacije in preiskave kaznivih dejanj na voljo zadostna sredstva ter da so za omejitev prostosti in pridržanje v predkazenskem postopku na voljo zadostne zmogljivosti. Priporočljivo je, da se načrtuje najslabši možni potek dogodkov z večjim številom storilcev.

Zato bi bilo treba organe pregona spodbuditi, da prevzamejo večjo količino dela, imeti pa bi morali tudi ustrezne zmogljivosti na primer za:

—	sprejemanje hitrih odločitev o uporabi pridržanja v predkazenskem postopku;

—	sprejemanje hitrih odločitev o preiskovalnih ukrepih, za katere je potreben sodni nalog;

—	vodenje večjega števila kazenskih postopkov;

—	odzivanje na pravne zahteve drugih držav članic.

III.2.3 Teroristične grožnje

Ker so EU in nekatere njene države članice pomembni akterji v mednarodni politiki, so EU in njene države članice verjetna tarča politično in versko motiviranih mednarodnih teroristov. Poleg napadov mednarodnih teroristov na EU in njene države članice ob velikih dogodkih, obstaja možnost napadov terorističnih skupin ali organizacij, ki delujejo v EU ali njenih državah članicah.

Tarča takih terorističnih napadov bi lahko bil dogodek sam, pomembne osebnosti, politiki EU, nacionalne delegacije držav članic ali javnost, ki se udeleži dogodka. Prisotnost mednarodnih medijev je za storilce pomembna, saj prek njih lahko predstavijo ideologijo skupine ali organizacije.

Za preprečevanje terorističnih napadov so informacije in obveščevalni podatki o terorističnih skupinah in organizacijah ključnega pomena in bi morali biti vedno na voljo. Zato je za državo članico organizatorko in njene organe kazenskega pregona pomembna izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov, tako splošnih kot tistih v zvezi z dogodkom. Organi kazenskega pregona bi morali opredeliti zadevne teroristične skupine, organizacije ter posameznike in preveriti svoje zbirke podatkov v zvezi z dogodkom. Poleg tega bi morale vse druge države članice neodvisno zagotoviti ustrezne informacije v zvezi s temi skupinami, organizacijami ter posamezniki.

Izbor ustreznih, potrebnih in primernih varnostnih ukrepov bi moral temeljiti na oceni nevarnosti in analizi tveganja.

III.3 Operativno sodelovanje z drugimi državami članicami

III.3.1 Čezmejno sodelovanje

Čezmejno sodelovanje je potrebno, če država članica organizatorka in sodelujoče države izvajajo skupen prožen mejni režim, da bi okrepile policijske dejavnosti na obmejnih območjih, prilagojene konkretni situaciji ali grožnji. Po potrebi naj se izvaja skupno ali usklajeno preventivno patruljiranje in kontrole.

Za države članice, ki uporabljajo ustrezne dele schengenskega pravnega reda, so lahko koristni členi 23 do 31 Zakonika o schengenskih mejah (6) o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah kot instrument, s katerim se posameznikom ali skupinam, za katere se ocenjuje, da bi lahko ogrozile javni red in mir in/ali varnosti, prepreči, da odpotujejo na kraj dogodka.

V ta namen bi bilo zato treba pripraviti vse potrebno za hitro in učinkovito izvajanje morebitnih ukrepov izgona.

III.3.2 Operativna podpora

Država članica organizatorka lahko v skladu z nacionalno zakonodajo (7) za poseben dogodek zaprosi za razporeditev policistov ali obveščevalnih častnikov za operativno podporo iz druge države članice. Podrobna prošnja za operativno podporo, vključno z navedbo razlogov za prošnjo, se predloži takoj, ko je to mogoče. V ta namen je v Prilogi A določen standardni obrazec.

Imenovani uradniki morajo imeti potrebno znanje in izkušnje za dodeljene naloge, odvisno od vrste zaprošene pomoči.

Kakršno koli operativno podporo, ki jo nudijo tuji uradniki, je treba vključiti v operativne načrte pristojnih organov države organizatorke. Tako morajo tuji uradniki:

—	v največji možni meri sodelovati v operativni strukturi informiranja;

—	biti v enem od njihovih delovnih jezikov obveščeni o operativnih načrtih in ustreznih politikah, vključno z navodili o uporabi sile itd.;

—	še pred dogodkom imeti možnost, da spoznajo kraj in razporejene policijske organe itd.;

—	udeležiti se vseh ustreznih informativnih sestankov (tj. ki ustrezajo njihovi nalogi in če so ti sestanki v jeziku, ki ga razumejo); ter

—	biti po potrebi dejavno vključeni v razporejanje policije na terenu.

Pristojni organizacijski organi so odgovorni za fizično varnost tujih uradnikov. Ti pa morajo zagotoviti, da njihova dejanja ne povzročajo nepotrebnih sporov, nevarnosti ali neupravičenih tveganj.

Tuji uradniki bi se morali, ko so razporejeni po terenu, vedno obrniti na člane pristojnih organov države gostiteljice in biti praviloma pod njihovim nadzorom, slednji pa morajo biti ustrezno obveščeni o operativnem načrtu in znati komunicirati v jeziku, ki ga tuji uradnik razume. Komunikacijske povezave med tujimi uradniki, gostiteljskimi točkami za stike, upravo razporejenih policijskih organov in drugimi ključnimi akterji bi morale biti učinkovite ter delovati v celoti med dogodkom, v skladu s potrebami pa do določene mere tudi pred dogodkom in po njem.

III.3.3 Uradniki za zvezo (8)

Na zahtevo države članice organizatorke lahko po potrebi vsaka država članica ali druga pristojna organizacija EU oziroma druga pristojna organizacija za posamezen dogodek imenuje uradnike za zvezo. Prošnja za uradnike za zvezo bi se morala predložiti v čim bolj zgodnji fazi in najpozneje šest tednov pred dogodkom. V ta namen je v Prilogi A določen standardni obrazec.

Zainteresirane države članice lahko za to, da v državo članico organizatorko pošljejo uradnika za zvezo, zahtevajo povabilo.

Uradniki za zvezo se lahko izmenjujejo v skladu z dvostranskimi sporazumi, sklenjenimi med državo članico organizatorko in drugo sodelujočo državo članico.

Uradnika za zvezo je treba imenovati najpozneje dva tedna pred dogodkom, ko se mora tudi začeti sodelovanje. Država članica organizatorka mora v tesnem sodelovanju z drugimi državami članicami odločiti o imenovanju in nalogah uradnikov za zvezo prek točk za stike.

Uradnik za zvezo se lahko na podlagi svojih izkušenj razporedi na (katero koli) točko za stike v državi gostiteljici, kjer je zadolžen za komunikacijo z domačo državo; v tem primeru mora država članica organizatorka poskrbeti za ustrezna sredstva za komunikacijo.

Vloga uradnikov za zvezo je svetovanje in pomoč. Tuji uradniki za zvezo morajo biti neoboroženi in v državi gostiteljici nimajo nobenih uradnih policijskih pooblastil (9). Glede na svoje posebne naloge bi morali imeti uradniki za zvezo ustrezne izkušnje pri vzdrževanju reda in miru ali na področju boja proti terorizmu, zlasti pa bi morali:

—	natančno poznati svoje nacionalne organizacije in organe;

—	imeti izkušnje pri vzdrževanju javnega reda in miru na pomembnih dogodkih;

—	imeti dostop do vseh koristnih virov informacij v domači državi članici, tudi do informacij v zvezi s skrajneži in drugimi ustreznimi skupinami iz policijskih in drugih ustreznih virov;

—	biti sposobni organizirati obveščevalne dejavnosti v nacionalnem okviru pred in med dogodkom ter analizirati ustrezne informacije;

—	dobro obvladati delovne jezike, ki jih izbere država članica organizatorka.

Uradniki za zveze bi morali takoj po prihodu obvestiti točko za stike, kamor so bili dodeljeni, o svojem prihodu, da se pojasnijo naloge in mandat, ki so jim bili dodeljeni. Ta postopek akreditacije bo izvedla država članica organizatorka.

III.3.4 Opazovalci

Države članice lahko s privolitvijo države članice organizatorke pošljejo opazovalce, da bi pridobili izkušnje na področju varnosti ter vzdrževanja reda in miru na mednarodnih dogodkih za prihodnje dogodke v njihovih domačih državah. Na podlagi prošnje lahko opazovalec poda prispevek k ocenjevanju, ki ga izvede država članica organizatorka.

Opazovalcem je treba v kar največji meri dovoliti sodelovanje na načrtovalnih sestankih, obveščanjih, usklajevalnih sestankih, operativnem razporejanju in drugih dejavnostih, da bi kar najbolje izkoristili svoj obisk. Opazovalci bi morali takoj po prihodu obvestiti točko za stike, kamor so bili dodeljeni, o svojem prihodu. Postopek akreditacije bo izvedla država članica organizatorka.

III.3.5 Finančna ureditev in oprema

Običajno naj bi stroške nastanitve in bivanja povabljenih tujih uradnikov, ki pripotujejo na njeno ozemlje, krila država članica organizatorka. Potne stroške običajno krije domača država.

Država pošiljateljica bi morala prevzeti vse stroške, povezane z opazovalci, ki so poslani v državo članico organizatorko. Država članica organizatorka lahko – če je mogoče – opazovalcem zagotovi potrebna komunikacijska sredstva in drugo opremo.

Država članica organizatorka in druge države članice se lahko dogovorijo za podporo v obliki začasnega zagotavljanja opreme ali drugih virov, pri čemer se ti dogovori po možnosti sklenejo s dvostranskimi/večstranskimi sporazumi.

III.3.6 Komunikacijski načrt

Ustrezen pretok informacij med policijskimi organi in drugimi službami bi moral biti zagotovljen z natančnim komunikacijskim načrtom. Vsi sodelujoči v državi članici organizatorki bi morali razviti skupno komunikacijsko strategijo, da bi se izognili prekrivanju ali sporočanju nepopolnih informacij.

Da ne bi prišlo do razlik v znanju (npr. jezik), bi se morali v komunikacijski načrt vključiti uradniki za zvezo in drugo osebje.

V komunikacijski načrt bi bilo treba vključiti tudi druge akterje (npr. gasilce, reševalce).

III.4 Medijska strategija

Da bi zagotovili točno in pravočasno medijsko pokritost mednarodnih dogodkov, bi bilo treba pred in med dogodkom ter po njem izvajati vnaprej opredeljeno strategijo za odnose z mediji.

Medijem bi bilo treba zagotoviti največjo možno stopnjo svobode pri pokrivanju dogodka in tako obvarovati pravico do svobodnega izražanja mnenj v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Medijska strategija bi morala biti usmerjena k odprtosti in preglednosti.

Priporoča se, da se za medije določi enotna točka za stike, da bi tako zagotovili usklajeno medijsko pokritost. Dovolj zgodaj pred dogodkom bi morala država članica organizatorka vzpostaviti celovito medijsko strategijo, ki med drugim vključuje:

—	določitev točke za stike za medije, ki bo te usmerjala k ustreznim predstavnikom za stike z javnostjo;

—	določitev področja pristojnosti vsakega predstavnika za stike z javnostjo; ter

—	informacije, namenjene javnosti, o policijskih ukrepih in postopkih v primeru izgredov.

III.5 Navodila, usposabljanje in urjenje

Oblikovanje evropskega programa „Navodila, usposabljanje in urjenje“ (ITE – Instruction, Training and Exercise) temelji na mednarodnih strateških dogovorih, vzajemno razvitih postopkih in delovnih metodah. Na podlagi sodelovanja pri dejavnostih ITE se lahko uradniki, enote, organizacije in države pripravijo na dogodke, ki so opisani v tem priročniku (10).

Veliki dogodki, kakor so opredeljeni v tem priročniku, imajo mednarodni in čezmejni vidik in zahtevajo:

—	izmenjavo informacij med državami članicami o dogodku; upravljanje informacij;

—	poznavanje organiziranosti policije v državi članici organizatorki;

—	pridobitev izkušenj pri velikih dogodkih ter izmenjavo tako pridobljenih informacij; seminarje o pridobljenih izkušnjah in študije primerov.

Zgoraj navedeni elementi se lahko nato uporabijo kot prispevek za ta priročnik, ki se bo redno posodabljal in izboljševal.

Pri razvijanju, oblikovanju in izvajanju ITE sodeluje tudi Evropska policijska akademija (CEPOL). Če je mogoče, naj se dejavnosti ITE vključijo v obstoječe postopke in orodja CEPOL.

IV. OCENA

IV.1 Ocena dogodka

Država članica organizatorka bi morala začeti ocenjevati dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti med dogodkom in druge pomembne dejavnike. Vse ključno osebje bi bilo treba pozvati, naj prispeva k oceni, ki mora temeljiti na predhodnem načrtovanju dogodka. Med ocenjevanjem lahko država članica organizatorka uporabi ocene drugih držav članic, a o tem se je treba predhodno dogovoriti.

Država organizatorka bi morala čim prej po koncu dogodka pripraviti ocenjevalno poročilo. V primeru incidentov bi moralo ocenjevalno poročilo vsebovati tudi poročilo o incidentu.

Po dogodku bi bilo treba organizirati poročanje in pripraviti splošno ocenjevalno poročilo o ustreznih vidikih varnosti. V poročilu bi bilo treba posebej opozoriti na kršitve javnega reda (ali na to, da takšnih kršitev ni), teroristične grožnje in incidente, kazniva dejanja, vpletene skupine in pridobljene izkušnje.

Poročilo in pridobljene izkušnje bi morali biti podlaga za postopek ITE (glej III.5). CEPOL bi moral zagotoviti mednarodno izmenjavo izkušenj v okviru programa ITE. Za njihovo izmenjavo na nacionalni ravni pa so odgovorne posamezne države članice. CEPOL bo poročilo posredoval nacionalnim policijskim akademijam.

Poročilo bi bilo treba prek točk za stike, povezane z dogodkom, posredovati ustreznim organom EU in drugim sodelujočim ali drugače zainteresiranim državam ali organom, da bi bile pridobljene izkušnje in priporočila na voljo prihodnjim organizatorjem večjih dogodkov z mednarodno razsežnostjo.

IV.2 Strateška ocena

Da bi izmenjali izkušnje in najboljše prakse, bi morala pristojna delovna skupina Sveta po potrebi organizirati srečanje strokovnjakov.

Takšnega srečanja bi se morali udeležiti visoki policijski uradniki z izkušnjami na področju vzdrževanja javnega reda in miru na večjih mednarodnih dogodkih. Ena izmed tem takega srečanja strokovnjakov bi moralo biti razvijanje in prilagoditev tega priročnika ob upoštevanju izkušenj z nedavnih dogodkov.

PRILOGA A

STANDARDNI OBRAZEC PROŠNJE ZA URADNIKE ZA ZVEZO ALI URADNIKE, KI ZAGOTOVIJO DRUGE VRSTE OPERATIVNE POMOČI

1.	Vrsta zaprošene pomoči (uradnik za zveze, policist v civilu, posrednik ali drugo)

Dogodek

Obdobje

Kraj

5.	Opis nalog (čim bolj podroben)

6.	Znanje jezikov (delovni jeziki dogodka)

7.	Druga posebna znanja (poznavanje posameznih skupin, izkušnje s posredovanjem ipd.)

Naloge, ki jih je treba opraviti pred prihodom:

—	komunikacija z domačo državo,

—	zbiranje posebnih vrst informacij,

—	druge naloge.

9.	Komunikacijska sredstva (mobilni telefon, internet)

10.	Druge vrste zaprošene opreme

11.	Prosimo, odgovorite do:

PRILOGA B

ANALIZA TVEGANJA GLEDE MOŽNIH PROTESTNIKOV IN DRUGIH SKUPIN

1.	Ime poznane skupine, ki bi lahko protestirala ali kako drugače vplivala na dogodek

2.	Sestava, število članov

3.	Razpoznavni znaki (oblačila, logotipi, zastave, gesla ali druge zunanje značilnosti)

4.	Narava skupine (nasilna – obstaja nevarnost izgredov?)

5.	Metode protestiranja in/ali aktivistične metode

Notranja organizacija in delovanje skupine:

—

vodstvo,

—	sredstva komunikacije,

—	druge informacije o strukturi.

7.	Povezave z drugimi skupinami (nacionalne ali mednarodne)

Člani, ki so bili že vpleteni v relevantne incidente:

—	vrsta incidenta,

—	kraj (država),

—	posamezno ali v skupini,

—	obsodbe v zvezi z zgornjim, v skladu z nacionalno zakonodajo.

Vedenje:

—	do policijskih služb in ukrepanja,

—	do lokalnega prebivalstva,

—	uporaba orožja,

—	uživanje alkohola in uporaba drog,

—	nošenje mask,

—	vedenjski vzorec pri različnih vrstah dogodkov.

10.	Povezave z mediji in odnos do njih (medijska strategija, predstavnik za stike z javnostmi ipd.)

11.	Spletna mesta, oglasne deske itd.

12.	Izbira poti za potovanje

13.	Prevozna sredstva

14.	Izbira nastanitve

15.	Dolžina prebivanja

16.	Informacije, ki so jih posredovali uradniki za zveze v tretjih državah glede možnih protestnikov ali aktivistov iz teh držav

17.	Druge pomembne informacije

18.	Viri informacij ter analiza točnosti in zanesljivosti prejetih informacij

PRILOGA C

PRILOGA D

PRILOGA E

REFERENČNI DOKUMENTI

—	Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (UL C 316, 27.11.1995, str. 2);

—	Skupni ukrep Sveta 97/339/PNZ z dne 26. maja 1997 o sodelovanju na področju javnega reda in miru ter varnosti (UL L 147, 5.6.1997, str. 1);

—	Protokol o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (UL L 340, 10.11.1997, str. 93);

—	Pogodba iz Nice, Izjava o kraju zasedanja Evropskega sveta (UL C 80, 10.3.2001, str. 85);

—	Sklep Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (UL L 101, 11.4.2001, str. 1);

—	Resolucija Sveta z dne 4. decembra 2006 o posodobljenem priročniku s priporočili za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepi za preprečevanje in nadziranje nasilja in neredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami, ki zadevajo vsaj eno državo članico (UL C 322, 29.12.2006, str. 1);

—	Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1);

—	Pogodba med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Nizozemsko in Velikim vojvodstvom Luksemburg o čezmejnem posredovanju policije z dne 8. junija 2004;

—	Pogodba med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo (Prümska pogodba) (dokument Sveta št. 16382/06);

—	Priročnik s smernicami za obvladovanje konfliktov (dokument Sveta št. 7047/01);

—	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 13. julija 2001 o varnosti na zasedanjih Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkih (dokument Sveta št. 10916/01);

—	Kontrolni seznam glede možnih ukrepov ob zasedanjih Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkih (dokument Sveta št. 11572/01);

—	Strateške informacije glede zasedanj Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkov – analiza tveganja (dokument Sveta št. 11694/01);

—	Sklepi delovne podskupine EUCPN PNZ 82 z dne 27. novembra 2001 (dokument Sveta št. 14917/01);

—	Varnostni priročnik za uporabo policijskih organov in služb ob mednarodnih dogodkih, kot so zasedanja Evropskega sveta (dokument Sveta št. 12637/02);

—	Varnost na zasedanjih Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkih – mednarodno sodelovanje na zasedanju Evropskega sveta v Laeknu (dokument Sveta št. 9029/02);

—	Varnostni priročnik za zasedanja Evropskega sveta in druge primerljive dogodke (dokument Sveta št. 9069/02);

—	Varnost na zasedanjih Evropskega sveta (dokument Sveta št. 11836/02);

—	Priročnik za sodelovanje med državami članicami za preprečevanje terorističnih dejanj na olimpijskih igrah in podobnih športnih dogodkih (dokument Sveta št. 5744/04);

—	Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu (dokument Sveta št. 14469/05);

—	Podpora Europola državam članicam – večji mednarodni športni dogodki (zadeva Europol št. 2570-50r1).

PRILOGA F

STALNE TOČKE ZA STIKE S PODROČJA JAVNEGA REDA

(člen 3(b) Skupnega ukrepa 97/339/PNZ (UL L 147, 5.6.1997, str. 1))

Vse spremembe je treba poslati na e-naslov: pcwp@consilium.europa.eu

DČ

Služba

Naslov

Telefon

Faks

E-Naslov

Federal Police PCN/DAO

Fritz Toussaint 47

B-1050 Brussels

(32-2) 642 63 80

(32-2) 646 49 40

dga-dao@skynet.be

Ministry of the Interior, Crisis Centre

Hertogstraat 53

B-1000 Brussels

(32-2) 506 47 11

(32-2) 506 47 09

Directorate for International Operational Police Cooperation

Ministry of the Interior

(359) 22 82 28 34

(359) 29 80 40 47

NCB@mvr.bg

Police Presidium of the Czech Republic

International Police Co-operation Division

Strojnická 27

PO Box 62/MPS

CZ-Praha 7

(420) 974 83 42 10

(420) 974 83 47 16

sirene@mvcr.cz

Danish National Police

Polititorvet 14

DK-1780 København V

(45) 33 14 88 88

(45) 33 32 27 71

NEC@politi.dk

Bundeskriminalamt

Thaerstr. 11

D-65193 Wiesbaden

(49) 61 15 51 31 01

(49) 61 15 51 2141

@bka.bund.de

Bundesministerium des Innern

Lagezentrum

Alt-Moabit 101

D-10559 Berlin

(49) 301 86 81 10 77

(49) 301 86 81 2926

poststelle@bmi.bund.de

Central Law Enforcement Police

Ädala 4E

EE-10614 Tallinn

(372) 612 39 00

(372) 612 39 90

julgestuspolitsei@jp.pol.ee

Ministry of Public Order

International Police Cooperation Division

Kanellopoulou 4

GR-10177 Athens

(30) 210 69 77 56 23

(30) 21 06 92 40 06

registry@ipcd.gr

Dirección general de la policía, Comisaría general de seguridad ciudadana, Centro nacional de coordinación

C/Francos Rodríguez 104

E-28039 Madrid

(34) 913 22 71 90

(34) 913 22 71 88

cgsc.cgeneral@policia.es

Ministère de l'intérieur

Direction Générale de la Police Nationale

Cabinet «Ordre Public»

11 rue des Saussaies

F-75008 Paris

(33) 140 07 22 84

(33) 140 07 64 99

Office of Liaison and Protection Section,

An Garda Siochána

Dublin 8

Ireland

(353) 16 66 28 42

(353) 16 66 17 33

gdalp@iol.ie

Ministero dell'interno

Dipartimento della Pubblica Sicurezza

Ufficio Ordine Publico

Piazza del Viminale 1

I-00184 Roma

(39) 06 46 52 13 09

(39) 06 46 52 13 15

(39) 06 46 53 61 17

cnims@interno.it

Ministry of Justice and Public Order

Police Headquarters

—	European Union and International Police Cooperation Directorate

CY-Nicosia, 1478

(357) 22 80 89 98 (24h)

357) 22 80 80 80 (24h)

(357) 22 30 51 15

(357) 22 80 86 05 (24h)

euipcd@police.gov.cy

—	Operations Office of the Cyprus Police Headquarters

(357) 22 80 80 78

(357) 99 21 94 55

(357) 22 80 85 94

operations.office@police.gov.cy

Operative Control Bureau of Public Security Department

Central Public Order Police Department

State Police

Brīvības iela 61

LV-1010 Riga

(371) 707 54 30

(371) 707 53 10

(371) 727 63 80

armands.virsis@vp.gov.lv

vpdd@vp.gov.lv

Lithuanian Criminal Police Bureau

International Liaison Office

Liepyno 7

LT-08105 Vilnius

(370-5) 271 99 00

(370-5) 271 99 24

office@ilnb.lt

Direction Générale de la Police Grand-Ducale

Direction des Opérations

Centre d'Intervention National

L-2957 Luxembourg

(352) 49 97 23 46

(352) 49 97 23 98

cin@police.etat.lu

International Law Enforcement Cooperation Centre

National Police

Teve utca 4-6

H-1139 Budapest

(36-1) 443 55 57

(36-1) 443 58 15

intercom@orfk.police.hu

Malta Police Force

Police General Headquarters

M-Floriana

(356) 21 22 40 01

(356) 21 25 21 11

(356) 21 23 54 67

(356) 21 24 77 94

cmru.police@gov.mt

Ministry of the Interior and Kingdom Relations, National Crisis Centre

PO Box 20011

2500 EA The Hague

The Netherlands

(31) 704 26 50 00

(31) 704 26 51 51

(31) 703 61 44 64

ncc@crisis.minbzk.nl (24h) (NL/EN)

Federal Ministry of the Interior

Directorate General for Public Safety

Operations and Crisis Coordination Centre

Minoritenplatz 9

A-1014 Wien

(43) 15 31 2 6 32 00

(43) 15 31 2 6 37 70 (24h)

(43) 15 31 2 6 31 20 (24h)

(43) 15 31 26 10 86 12 (e-fax, 24h)

ekc@bmi.gv.at (24h)

General Headquarters of Police

Crises Management and Anti Terrorism Bureau

ul. Puławska 148/150

PL-02-624 Warszawa

(48-22) 601 36 40

(48-66) 763 13 25

(48-22) 601 32 37

ncbwarsaw@policja.gov.pl

contact point concerning counter-terrorism

Division on Combating Terrorist Acts

Central Bureau of Investigation

National Police Headquarters

(48-22) 601 32 75

(48-22) 601 42 93

counterterror@policja.gov.pl

Ministério da Administração Interna

Gabinete Coordenador de Segurança

Av. D. Carlos I- 7o

P-1249-104 Lisboa

(351) 213 23 64 09

(351) 213 23 64 25

gsc@sg.mai.gov.pt

International Police Cooperation Centre (IPCC)

Calea 13 Septembrie 1-5

RO-Bucharest

(40) 213 16 07 32

(40) 213 12 36 00

ccpi@mai.gov.ro

Operational Anti-Terrorist

Coordination Centre (Romanian Information Service)

Bulevardul Libertatii 14-16

RO-Bucharest

(40) 214 02 35 98

(40) 213 45 10 66

ipct@dcti.ro

International Police Cooperation Sector in Criminal Police Directorate

Štefanova 2

SLO-1000 Ljubljana

(386) 14 72 47 80

(386) 12 51 75 16

interpol.ljubljana@policija.si

Prezídium Policajného zboru

Úrad medzinárodnej policajnej spolupráce

Pribinova 2

SK-812 72 Bratislava

(421) 961 05 64 50

(421) 961 05 64 59

spocumps@minv.sk

Helsinki Police Department

Operational Command Centre

Pasilanraitio 13

FI-00240 Helsinki

(358-9) 189 40 02

(358-9) 189 28 21

johtokeskus@helsinki.poliisi.fi

National Criminal Police, International Police Cooperation Division (IPO)

POB 12256

S-10226 Stockholm

(46) 84 01 37 00

(46) 86 51 42 03

ipo.rkp@polisen.se

Home Office

Public Order Unit

2 Marsham Street

London SW1P 4DF

POB 8000

London SE 11 5EN

United Kingdom

(44) 20 70 35 35 09

(44) 20 70 35 18 10

Christian.Papaleontiou@homeoffice.gsi.gov.uk

David.Bohannan@homeoffice.gsi.gov.uk

Serious Organised Crime Agency International Crime

(44) 20 73 28 81 15

(44) 20 73 28 81 12

london@soca.x.gsi.gov.uk

(1) Priporočila za mednarodno policijsko sodelovanje, povezano z mednarodnimi nogometnimi tekmami, so opredeljena v posebnem priročniku: glej Resolucijo Sveta o posodobljenem priročniku s priporočili za mednarodno policijsko sodelovanje in ukrepi za preprečevanje in nadziranje nasilja in neredov, povezanih z mednarodnimi nogometnimi tekmami, ki zadevajo vsaj eno državo članico (UL C 322, 29.12.2006, str. 1).

(2) UL L 147, 5.6.1997, str. 1.

(3) Člen 46 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenska konvencija) (UL L 239, 22.9.2000, str. 19) in člen 26 Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo (Prümska pogodba).

(4) UL C 316, 27.11.1995, str. 2.

(5) Elementi, našteti na strani 3 Sklepov delovne podskupine EUCPN JAI 82 z dne 27. novembra 2001.

(6) Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

(7) Vključno s členom 26 Prümske pogodbe.

(8) Glej točko II(1)(c) Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 13. julija 2001 o varnosti na zasedanjih Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkih.

(9) Člen 2 Skupnega ukrepa 97/339/PNZ.

(10) Za dejavnosti ITE ob večjih dogodkih je odgovorna država članica, v kateri se dogodek odvija. To pomeni, da so države članice same odgovorne za učinkovitost dejavnosti ITE in da ta priročnik prav zato ne vsebuje dodatne pomoči ali navodil v zvezi s tem.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/22

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4848 – Basell/Lyondell)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/03)

Dne 26. oktobra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4848. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/22

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4860 – HRE/DEPFA)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/04)

Dne 28. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4860. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/23

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4969 – DZ Equity Partner/Welle Holding/PAIDI Möbel)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/05)

Dne 12. decembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4969. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/23

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4806 – DSB/First/Öresundståg)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/06)

Dne 24. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

—	na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—	v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4806. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo (http://eur-lex.europa.eu).

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/24

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 25. maja 2007 sestali v okviru Sveta, o prihodnjih perspektivah evropskega sodelovanja na področju mladinske politike

(2007/C 314/07)

Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta –

OB UPOŠTEVANJU:

(1)	zahteve Sveta (1), da se v letu 2009 oceni splošni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine, ki je bil dogovorjen leta 2002;

(2)	prve izmenjave mnenj o prihodnjih perspektivah evropske mladinske politike, ki je 16. februarja 2007 potekala na Svetu za izobraževanje, mladino in kulturo na podlagi dokumenta za razpravo, ki so ga skupaj pripravile Nemčija, Portugalska in Slovenija, in zaradi ocene okvira sodelovanja;

(3)	dela Urada evropskih strateških svetovalcev Evropske komisije (2), ki poudarja pomen vlaganja v dobro počutje mladih, njihovo zdravje, izobrazbo, vključevanje na trg dela in dejavno državljanstvo;

(4)

vmesnega poročila Evropske komisije spomladanskemu Evropskemu svetu 2007 z naslovom Pregled stanja družbene realnosti (3), v katerem je izpostavljeno vprašanje medgeneracijske pravičnosti glede na globalizacijo in demografske spremembe ter ki utira pot odprti razpravi o socialnih vprašanjih in izzivih, ki bodo bistveno vplivali na socialni položaj mladih v Evropi;

(5)	zahteve Sveta (4) za spodbujanje strukturiranega dialoga z mladimi zaradi večjega sodelovanja mladih in njihovih organizacij na vseh ravneh pri oblikovanju in izvajanju politik, ki jih zadevajo, in s tem spodbujanja njihovega dejavnega državljanstva;

(6)	Evropskega pakta za mlade, ki ga je Evropski svet potrdil na spomladanskem zasedanju 2005 in v katerem so opredeljena prednostna področja ukrepov za večjo vključenost mladih in vseh zadevnih akterjev v mladinsko politiko –

1.	POUDARJAJO, da je v skladu z Evropskim paktom za mlade za učinkovito in trajnostno oblikovanje mladinske politike na zadevnih področjih politike potreben resničen medsektorski pristop; Svet namerava odločilno prispevati k njegovemu oblikovanju in izvajanju;

POUDARJAJO TUDI, da je zaradi demografskih sprememb, opaznih v vseh državah članicah, zaradi katerih se bo število mladih ljudi glede na število skupnega prebivalstva v naslednjih desetletjih še znižalo, vse nujneje razviti medgeneracijsko pravične trajnostne politike, ki bodo v vseh starostnih skupinah omogočile enakomerno porazdeljenost možnosti in potrebnih bremen ter mladim omogočile doseči stopnjo samostojnosti, ki ustreza njihovi starosti in potrebam;

UGOTAVLJAJO, da sta odprta metoda usklajevanja in Evropski pakt za mlade glavni orodji za oblikovanje mladinskih politik v Evropi. Učinkovitost, skladnost in prepoznavnost narekujejo razvoj pobud, ki naj bi v prihodnje zagotovile boljšo povezanost in tako vzajemno krepitev teh orodij. Izogniti bi se bilo treba vsakršni zahtevi po obsežnejšem poročanju, kot se od držav članic trenutno zahteva;

4.	POUDARJAJO pomen programa Mladi v akciji (5) za okrepitev evropskega sodelovanja na področju mladinske politike, Evropskih strukturnih skladov za prispevanje k izvajanju Evropskega pakta za mlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter odprte metode usklajevanja;

POZDRAVLJAJO pobude Komisije, ki poudarjajo vlogo mladih žensk in moških kot temeljnega vira prihodnje organizacije družbe v Evropski uniji in njenih državah članicah, in sicer s spodbujanjem resnično medsektorskega pristopa k oblikovanju politik za mlade, krepitvijo strukturiranega dialoga z mladimi ter spodbujanjem samostojnosti mladih in njihovega dejavnega državljanstva;

6.	IZRAŽAJO pripravljenost za pomoč pri razvoju in izvajanju tovrstnih pobud ter pri nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi, in to ob iskanju podpore pri Evropskem parlamentu, Ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij ter ob upoštevanju vloge ustreznih regionalnih in lokalnih akterjev;

6a.	s sprejetjem teh sklepov NAMERAVAJO s svežnjem ustreznih predlogov o prihodnjih tematskih in strukturnih perspektivah prispevati k temeljiti razpravi o prihodnjih perspektivah evropskega sodelovanja na področju mladinske politike in k oceni okvira sodelovanja v letu 2009;

glede na navedeno MENIJO, da so še zlasti pomembna naslednja vprašanja:

(a)

Evropsko sodelovanje na področju mladinske politike je soodgovorno za obravnavo kakovosti življenja mladih v Evropi, in sicer z uporabo posebnih instrumentov mladinske politike, pa tudi z izboljšano vključitvijo mladinske razsežnosti v ustrezna področja politik in medsektorskim usklajevanjem le-teh. Tovrstno sodelovanje bi se lahko okrepilo s ciljem:

—

izboljšanja socialne vključenosti mladih in olajšanja njihovega prehoda v samostojnost, kar bi bil odziv na demografske izzive, zlasti:

—	z omogočanjem, da vsi mladi pridobijo potrebne osnovne spretnosti in znanja,

—	z olajšanjem prehoda med obdobjem šolanja, usposabljanja in zaposlitve,

—	z združevanjem prožnosti – vključno s povečano mobilnostjo, ki se zahteva od mladih – in varnosti („prožna varnost“),

—	s spodbujanjem podjetniškega potenciala mladih in

—	po potrebi s spodbujanjem politik, ki mladim ponudijo drugo priložnost, da se vrnejo na pot oblikovanja svojega človeškega kapitala za prihodnost;

—	izboljševanja pogojev za življenje v večkulturnih družbah s spodbujanjem medkulturnih spretnosti mladih;

—	spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in vrednot, kot so strpnost, medsebojno spoštovanje, raznolikost, enakopravnost in solidarnost, ter tudi boja proti vsem oblikam diskriminacije;

—	krepitve dobrega počutja mladih, med drugim tudi omogočanje zdravega življenja;

—	spodbujanja kulturne in ustvarjalne vključenosti mladih;

—	zagotavljanja podpore mladim s pomočjo boljšega usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, da bi jim omogočili, da si – če to želijo – istočasno ustvarijo družino in polno sodelujejo pri usposabljanju in izobraževanju ali da vstopijo v poklicno življenje;

—	izboljševanja socialno-ekonomskih razmer, v katerih živijo mladi na prikrajšanih mestnih in podeželskih območjih.

(b)

Razvoj mladinske politike na medsektorski ravni in v tesnem sodelovanju z mladimi, tistimi, ki so aktivni na mladinskem področju, in mladinskimi organizacijami je bistvenega pomena. Med drugimi predlogi, ki naj bi bili oblikovani, bi morali v okviru obstoječih instrumentov strukturiranega dialoga – kot so mladinski dogodki predsedstva in evropski mladinski teden – potekati neformalni forumi, ki bi vključevali akterje z zadevnih področij politik Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta. Treba bi bilo poskrbeti, da se predstavnikom mladih od vsega začetka zagotovi vključenost v oblikovanje in delovanje tovrstnih forumov, s posebno pozornostjo na mlade, ki so socialno, kulturno in ekonomsko prikrajšani.

Oblikovati bi bilo treba predloge za okrepljeno medsektorsko sodelovanje v okviru Sveta in njegovih delovnih teles.

(c)

Redno evropsko poročilo o mladih, ki govori o položaju mladih v Evropi, bi lahko opozorilo na težave in kakovost življenja mladih ter pripomoglo k analizi le-teh, kot tudi na razvoj mladinskih politik v Evropi. V okviru strukturiranega dialoga bi morali mladi aktivno prispevati k poročanju. Poročila bi bilo treba razumeti kot vidne spodbude, ki bi sprožile razprave v skladu z njihovimi tematskimi prednostnimi nalogami.

V izogib dodatnim obveznostim poročanja bi to lahko potekalo z uporabo informacij, zbranih s poročanjem v okviru odprte metode usklajevanja, lahko pa bi se dodali ustrezni podatki in strukturirani primeri dobrih praks držav članic, mladinskih organizacij in raziskovalnega področja.

(d)

Za povečanje kontinuitete, usklajenosti in prepoznavnosti na področju mladine bi bilo treba kar najbolje izkoristiti sodelovanje treh predsedstev na podlagi 18-mesečnih programov. To bi v skladu s Poslovnikom Sveta (6) vključevalo pravočasno sodelovanje z naslednjimi tremi predsedstvi in Komisijo, tako da bi bile na podlagi načrta, podprtega v Svetu, tematske prednostne naloge za naslednja tri leta jasno opredeljene.

Predsedstva bi morala posvetiti pozornost zlasti medsebojnemu povezovanju posameznih faz strukturiranega dialoga z mladimi in zagotavljanju možnosti ukrepanja v zvezi s problematiko, ki jo izpostavijo mladi.

(e)

V zvezi z lokalnimi strategijami izvajanja Evropskega pakta za mlade bi bilo treba vzpostaviti čezmejni okvir za lažjo izmenjavo dobrih praks med akterji lokalnih in regionalnih politik mladih, s posebnim poudarkom na dejavnostih vzajemnega učenja („peer learning“). Pridobitve teh izmenjav bi morale biti lahko dostopne vsem zainteresiranim in bi se morale sistematično ovrednotiti in izkoriščati, tudi kot del prispevka ministrov, odgovornih za mladino, k doseganju lizbonskih ciljev.

Izmenjave bi bilo treba podpreti z nizom smernic za načrtovanje, strukturiranje in ocenjevanje. Treba bi bilo razmisliti o uvedbi sistema nagrajevanja, da se opozori na najboljše zglede uspešnega izvajanja lokalnih strategij in poveča ozaveščenost o delu, ki je bilo opravljeno na mladinskem področju v evropskem okviru.

(1) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o obravnavi zadev, ki se nanašajo na mlade v Evropi – izvajanje Evropskega pakta za mlade in spodbujanje dejavnega državljanstva (UL C 292, 24.11.2005, str. 5).

(2) http://ec.europa.eu/dgs/policy_advisers/publications/index_en.htm

(3) COM(2007) 63 konč.

(4) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o uresničevanju skupnih ciljev na področju participacije in informiranja mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega evropskega državljanstva (UL C 297, 7.12.2006, str. 6.)

(5) UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(6) UL L 285, 16.10.2006, str. 47.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/27

Menjalni tečaji eura (1)

21. decembra 2007

(2007/C 314/08)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,438
JPY	japonski jen	163,27
DKK	danska krona	7,4624
GBP	funt šterling	0,7236
SEK	švedska krona	9,4453
CHF	švicarski frank	1,6612
ISK	islandska krona	91,73
NOK	norveška krona	8,034
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,585274
CZK	češka krona	26,448
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	254,04
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6968
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,625
RON	romunski leu	3,4965
SKK	slovaška krona	33,599
TRY	turška lira	1,7172
AUD	avstralski dolar	1,6613
CAD	kanadski dolar	1,4356
HKD	hongkonški dolar	11,2184
NZD	novozelandski dolar	1,8786
SGD	singapurski dolar	2,0935
KRW	južnokorejski won	1 352,58
ZAR	južnoafriški rand	10,1045
CNY	kitajski juan	10,5975
HRK	hrvaška kuna	7,306
IDR	indonezijska rupija	13 556,75
MYR	malezijski ringit	4,8166
PHP	filipinski peso	59,619
RUB	ruski rubelj	35,563
THB	tajski bat	43,62

(1)

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/28

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 93/42/EGS

(Besedilo velja za EGP)

Objava naslovov ter referenčnih oznak harmoniziranih standardov pod direktivo

(2007/C 314/09)

Evropska organizacija za standardizacijo (1)	Referenčna oznaka in naslov standarda (Referenčni dokument)	Oznaka nadomeščenega standarda	Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standarda Opomba 1
CENELEC	EN 60118-13:1997 Slušni pripomočki – 13. del: Elektromagnetna združljivost (IEC 60118-13:1997)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60118-13:2005 Elektroakustika – Slušni pripomočki – 13. del: Elektromagnetna združljivost (EMC) (IEC 60118-13:2004)	EN 60118-13:1997 Opomba 2.1	1.2.2008
CENELEC	EN 60522:1999 Določitev stalnega filtriranja sklopov rentgenskih cevi (IEC 60522:1999)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60580:2000 Medicinska električna oprema – Merilniki produkta površina-doza (IEC 60580:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-1:1990 Medicinska električna oprema – 1. del: Splošne zahteve za varnost (IEC 60601-1:1988)	NE OBSTAJA	-
	Dopolnilo A1:1993 k standardu EN 60601-1:1990 (IEC 60601-1:1988/A1:1991)	Opomba 3	-
	Dopolnilo A2:1995 k standardu EN 60601-1:1990 (IEC 60601-1:1988/A2:1995)	Opomba 3	-
	Dopolnilo A13:1996 k standardu EN 60601-1:1990	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.7.1996)
CENELEC	EN 60601-1-1:2001 Medicinska električna oprema – 1–1. del: Splošne zahteve za varnost – Spremljevalni standard: Varnostne zahteve za medicinske električne sisteme (IEC 60601-1-1:2000)	EN 60601-1-1:1993 + A1:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.12.2003)
CENELEC	EN 60601-1-2:2001 Medicinska električna oprema – 1–2. del: Splošne zahteve za varnost – Spremljevalni standard: Elektromagnetna združljivost – Zahteve in preskusi (IEC 60601-1-2:2001)	EN 60601-1-2:1993 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.11.2004)
CENELEC	Dopolnilo A1:2006 k standardu EN 60601-1-2:2001 (IEC 60601-1-2:2001/A1:2004)		1.3.2009
CENELEC	EN 60601-1-3:1994 Medicinska električna oprema – 1. del: Splošne varnostne zahteve – 3. spremljevalni standard: Splošne zahteve za zaščito pred sevanjem pri opremi za rentgensko diagnostiko (IEC 60601-1-3:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-1-4:1996 Medicinska električna oprema – 1–4. del: Splošne varnostne zahteve – Spremljevalni standard: Programirljivi električni medicinski sistemi (IEC 60601-1-4:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1999 k standardu EN 60601-1-4:1996 (IEC 60601-1-4:1996/A1:1999)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.12.2002)
CENELEC	EN 60601-1-6:2004 Medicinska električna oprema – 1–6. del: Splošne varnostne zahteve – Kolateralni standard: Uporabnost (IEC 60601-1-6:2004)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-1-8:2004 Medicinska električna oprema – 1–8. del: Splošne varnostne zahteve – Spremljevalni standard: Splošne zahteve, preskusi in napotki za alarmne sisteme v medicinski električni opremi in medicinskih električnih sistemih (IEC 60601-1-8:2003)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2006 k standardu EN 60601-1-8:2004 (IEC 60601-1-8:2003/A1:2006)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.1.2007)
CENELEC	EN 60601-2-1:1998 Medicinska električna oprema – 2–1. del: Posebne varnostne zahteve za elektronske pospeševalnike v območju od 1 MeV do 50 MeV (IEC 60601-2-1:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2002 k standardu EN 60601-2-1:1998 (IEC 60601-2-1:1998/A1:2002)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.6.2005)
CENELEC	EN 60601-2-2:2000 Medicinska električna oprema – 2–2. del: Posebne varnostne zahteve za visokofrekvenčno kirurško opremo (IEC 60601-2-2:1998)	EN 60601-2-2:1993 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.8.2003)
CENELEC	EN 60601-2-2:2007 Medicinska elektricna oprema – 2–2. del: Posebne zahteve za varnost visokofrekvencne kirurške opreme (IEC 60601-2-2:2006)	EN 60601-2-2:2000 Opomba 2.1	1.10.2009
CENELEC	EN 60601-2-3:1993 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za kratkovalovno terapijo (IEC 60601-2-3:1991)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1998 k standardu EN 60601-2-3:1993 (IEC 60601-2-3:1991/A1:1998)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.7.2001)
CENELEC	EN 60601-2-4:2003 Medicinska električna oprema – 2–4. del: Posebne varnostne zahteve za srčne defibrilatorje (IEC 60601-2-4:2002)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-5:2000 Medicinska električna oprema – 2–5. del: Posebne varnostne zahteve za ultrazvočno psihoterapevtsko opremo (IEC 60601-2-5:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-7:1998 Medicinska električna oprema – 2–7. del: Posebne varnostne zahteve za visokonapetostne napajalnike generatorjev diagnostičnih rentgenskih žarkov (IEC 60601-2-7:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-8:1997 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za terapevtsko rentgensko opremo, ki deluje v območju od 10 kV do 1 MV (IEC 60601-2-8:1987)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1997 k standardu EN 60601-2-8:1997 (IEC 60601-2-8:1987/A1:1997)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.6.1998)
CENELEC	EN 60601-2-10:2000 Medicinska električna oprema – 2–10. del: Posebne varnostne zahteve za živčne in mišične stimulatorje (IEC 60601-2-10:1987)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2001 k standardu EN 60601-2-10:2000 (IEC 60601-2-10:1987/A1:2001)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.11.2004)
CENELEC	EN 60601-2-11:1997 Medicinska električna oprema – 2–11. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za terapijo z gama žarki (IEC 60601-2-11:1997)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2004 k standardu EN 60601-2-11:1997 (IEC 60601-2-11:1997/A1:2004)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.9.2007)
CENELEC	EN 60601-2-12:2006 Medicinska električna oprema – 2–12. del: Posebne varnostne zahteve za pljučne ventilatorje – Ventilatorji za kritično oskrbo (IEC 60601-2-12:2001)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-13:2006 Medicinska električna oprema – 2–13. del: Posebne varnostne zahteve in bistvene lastnosti sistemov za anestezijo (IEC 60601-2-13:2003)	EN 740:1998 + A1:2004 + AC:1998 Opomba 2.3	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2007 k standardu EN 60601-2-13:2006 (IEC 60601-2-13:2003/A1:2006)	Opomba 3	1.3.2010
CENELEC	EN 60601-2-16:1998 Medicinska električna oprema – 2–16. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za hemodializo, hemodiafiltracijo in hemofiltracijo (IEC 60601-2-16:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-17:2004 Medicinska električna oprema – 2–17. del: Posebne varnostne zahteve za avtomatsko krmiljeno napravo za brahiterapijo z naknadnim polnjenjem (IEC 60601-2-17:2004)	EN 60601-2-17:1996 + A1:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.3.2007)
CENELEC	EN 60601-2-18:1996 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za endoskopsko opremo (IEC 60601-2-18:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2000 k standardu EN 60601-2-18:1996 (IEC 60601-2-18:1996/A1:2000)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.8.2003)
CENELEC	EN 60601-2-19:1996 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za otroške inkubatorje (IEC 60601-2-19:1990)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1996 k standardu EN 60601-2-19:1996 (IEC 60601-2-19:1990/A1:1996)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (13.6.1998)
CENELEC	EN 60601-2-20:1996 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za transportne inkubatorje (IEC 60601-2-20:1990 + A1:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-21:1994 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za otroške sevalne ogrevalnike (IEC 60601-2-21:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1996 k standardu EN 60601-2-21:1994 (IEC 60601-2-21:1994/A1:1996)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (13.6.1998)
CENELEC	EN 60601-2-22:1996 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za lasersko diagnostično in terapevtsko opremo (IEC 60601-2-22:1995)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-23:2000 Medicinska električna oprema – 2–23. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za transkutano (skozikožno) nadzorovanje delnega tlaka (IEC 60601-2-23:1999)	EN 60601-2-23:1997 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.1.2003)
CENELEC	EN 60601-2-24:1998 Medicinska električna oprema – 2–24. del: Posebne varnostne zahteve za infuzijske črpalke in krmilnike (IEC 60601-2-24:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-25:1995 Medicinska električna oprema – 2–25. del: Posebne varnostne zahteve za elektrokardiografe (IEC 60601-2-25:1993)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1999 k standardu EN 60601-2-25:1995 (IEC 60601-2-25:1993/A1:1999)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.5.2002)
CENELEC	EN 60601-2-26:2003 Medicinska električna oprema – 2–26. del: Posebne varnostne zahteve za elektroencefalografe (IEC 60601-2-26:2002)	EN 60601-2-26:1994 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.3.2006)
CENELEC	EN 60601-2-27:1994 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za elektrokardiografsko nadzorovalno opremo (IEC 60601-2-27:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-27:2006 Medicinska električna oprema – 2–27. del: Posebne zahteve za varnost elektrokardiografske nadzorovalne opreme, vključno z bistvenimi lastnostmi (IEC 60601-2-27:2005)	EN 60601-2-27:1994 Opomba 2.1	1.11.2008
CENELEC	EN 60601-2-28:1993 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za vire rentgenskih žarkov in sklope rentgenskih cevi za medicinsko diagnostiko (IEC 60601-2-28:1993)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-29:1999 Medicinska električna oprema – 2–29. del: Posebne varnostne zahteve za radioterapevtske simulatorje (IEC 60601-2-29:1999)	EN 60601-2-29:1995 + A1:1996 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.4.2002)
CENELEC	EN 60601-2-30:2000 Medicinska električna oprema – 2–30. del: Posebne varnostne zahteve za opremo, vključno z njenimi osnovnimi lastnostmi, za posredno nadzorovanje krvnega tlaka z avtomatičnim cikliranjem (IEC 60601-2-30:1999)	EN 60601-2-30:1995 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.2.2003)
CENELEC	EN 60601-2-31:1995 Medicinska električna oprema – 2–31. del: Posebne varnostne zahteve za zunanje srčne spodbujevalnike z vgrajenim napajanjem (IEC 60601-2-31:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:1998 k standardu EN 60601-2-31:1995 (IEC 60601-2-31:1994/A1:1998)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.1.2001)
CENELEC	EN 60601-2-32:1994 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za opremo, prigrajeno rentgenski opremi (IEC 60601-2-32:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-33:2002 Medicinska električna oprema – 2–33. del: Posebne varnostne zahteve za opremo z magnetno resonanco za medicinsko diagnostiko (IEC 60601-2-33:2002)	EN 60601-2-33:1995 + A11:1997 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.7.2005)
CENELEC	Dopolnilo A1:2005 k standardu EN 60601-2-33:2002 (IEC 60601-2-33:2002/A1:2005)	Opomba 3	1.11.2008
CENELEC	EN 60601-2-34:2000 Medicinska električna oprema – 2–34. del: Posebne varnostne zahteve za opremo, vključno z njenimi osnovnimi lastnostmi za neposredno nadzorovanje krvnega tlaka (IEC 60601-2-34:2000)	EN 60601-2-34:1995 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.11.2003)
CENELEC	EN 60601-2-35:1996 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za odeje, blazine in žimnice, namenjene za ogrevanje v medicinski rabi (IEC 60601-2-35:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-36:1997 Medicinska električna oprema – 2. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za zunajtelesno inducirano litotripsijo (IEC 60601-2-36:1997)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-37:2001 Medicinska električna oprema – 2–37.del: Posebne varnostne zahteve za ultrazvočno medicinsko diagnostično in nadzorovalno opremo (IEC 60601-2-37:2001)	NE OBSTAJA	-
	Dopolnilo A1:2005 k standardu EN 60601-2-37:2001 (IEC 60601-2-37:2001/A1:2004)	Opomba 3	1.1.2008
	Dopolnilo A2:2005 k standardu EN 60601-2-37:2001 (IEC 60601-2-37:2001/A2:2005)	Opomba 3	1.12.2008
CENELEC	EN 60601-2-38:1996 Medicinska električna oprema – 2–38. del: Posebne varnostne zahteve za električno nastavljive bolnišnične postelje (IEC 60601-2-38:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2000 k standardu EN 60601-2-38:1996 (IEC 60601-2-38:1996/A1:1999)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.1.2003)
CENELEC	EN 60601-2-39:1999 Medicinska električna oprema – 2–39. del: Posebne varnostne zahteve za opremo za peritonalno dializo (IEC 60601-2-39:1999)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-40:1998 Medicinska električna oprema – 2–40. del: Posebne varnostne zahteve za elektromiografe in opremo za izzvane odzive (IEC 60601-2-40:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-41:2000 Medicinska električna oprema – 2–41. del: Posebne varnostne zahteve za kirurške svetilke in diagnostične svetilke (IEC 60601-2-41:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-43:2000 Medicinska električna oprema – 2–43. del: Posebne varnostne zahteve za rentgensko opremo za intervencijske postopke (IEC 60601-2-43:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-44:2001 Medicinska električna oprema – 2–44. del: Posebne varnostne zahteve za rentgensko opremo za računalniško podprto tomografijo (IEC 60601-2-44:2001)	EN 60601-2-44:1999 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.7.2004)
CENELEC	Dopolnilo A1:2003 k standardu EN 60601-2-44:2001 (IEC 60601-2-44:2001/A1:2002)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.12.2005)
CENELEC	EN 60601-2-45:2001 Medicinska električna oprema – 2–45. del: Posebne varnostne zahteve za mamografsko rentgensko opremo in mamografske stereotaktične naprave (IEC 60601-2-45:2001)	EN 60601-2-45:1998 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.7.2004)
CENELEC	EN 60601-2-46:1998 Medicinska električna oprema – 2–46. del: Posebne varnostne zahteve za operacijske mize (IEC 60601-2-46:1998)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-47:2001 Medicinska električna oprema – 2–47. del: Posebne varnostne zahteve za ambulantne elektrokardiografske sisteme, vključno z bistvenimi zmogljivostmi (IEC 60601-2-47:2001)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-49:2001 Medicinska električna oprema – 2–49. del: Posebne varnostne zahteve za pacientovo večfunkcijsko nadzorovalno opremo (IEC 60601-2-49:2001)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-50:2002 Medicinska električna oprema – 2–50. del: Posebne varnostne zahteve za otroško fototerapevtsko opremo (IEC 60601-2-50:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60601-2-51:2003 Medicinska električna oprema – 2–51. del: Posebne varnostne zahteve, vključno z bistvenim delovanjem, za snemanje in analiziranje enokanalskih in večkanalskih elektrokardiografov (IEC 60601-2-51:2003)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60627:2001 Diagnostična oprema za rentgensko slikanje – Značilnosti splošnonamenske in mamografske protirazpršilne mrežice (IEC 60627:2001)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60645-1:2001 Elektroakustika – Avdiološka oprema – 1. del: Avdiometri čistega tona (IEC 60645-1:2001)	EN 60645-1:1994 Opomba 2.1	Prenehanje veljavnosti (1.10.2004)
CENELEC	EN 60645-2:1997 Avdiometri – 2. del: Oprema za govorno avdiometrijo (IEC 60645-2:1993)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60645-3:1995 Avdiometri – 3. del: Kratkotrajni slušni preskusni signali za avdiometrične in nevrootološke namene (IEC 60645-3:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 60645-4:1995 Avdiometri – 4. del: Oprema za razširjeno visokofrekvenčno avdiometrijo (IEC 60645-4:1994)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 61217:1996 Radioterapevtska oprema – Koordinate, premiki in lestvice (IEC 61217:1996)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	Dopolnilo A1:2001 k standardu EN 61217:1996 (IEC 61217:1996/A1:2000)	Opomba 3	Prenehanje veljavnosti (1.12.2003)
CENELEC	EN 61676:2002 Medicinska električna oprema – Dozimetrični instrumenti za posredno merjenje napetosti rentgenske cevi pri diagnostični radiologiji (IEC 61676:2002)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 62083:2001 Medicinska električna oprema – Varnostne zahteve za sisteme za načrtovanje radioterapevtskega zdravljenja (IEC 62083:2000)	NE OBSTAJA	-
CENELEC	EN 62220-1:2004 Električna medicinska oprema – Značilnosti digitalnih rentgenskih naprav – 1. del: Določanje kvantnega izkoristka zaznavanja (IEC 62220-1:2003)	NE OBSTAJA	-

Opomba 1

V splošnem bo datum prenehanja domneve o skladnosti enak datumu razveljavitve („dow“), določenemu s strani Evropske organizacije za standardizacijo, vendar je treba uporabnike teh standardov opozoriti na dejstvo, da sta lahko datuma v določenih izjemnih primerih tudi različna

Opomba 2.1

Področje uporabe novega (ali dopolnjenega) standarda ostaja nespremenjeno (enako kot pri nadomeščenem standardu). Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive, ki jo navaja nadomeščeni standard, preneha veljati z navedenim datumom.

Opomba 2.3

Področje uporabe novega standarda je manj obsežno kot področje uporabe nadomeščenega standarda. Z navedenim datumom preneha v (delno) nadomeščenem standardu veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive za tiste proizvode, ki spadajo v področje uporabe novega standarda. Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive ostane veljavna za proizvode, ki ne spadajo v področje uporabe novega standarda, spadajo pa v področje uporabe (delno) nadomeščenega standarda.

Opomba 3

V primeru dopolnil je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegova prejšnja dopolnila, če le-ta obstajajo, in novo, navedeno dopolnilo. Nadomeščeni standard (stolpec 3) torej vsebuje le EN CCCCC:YYYY in njegova predhodna dopolnila, če le-ta obstajajo, brez novega navedenega dopolnila. Z navedenim datumom preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive, podana v nadomeščenem standardu.

Primer: Za EN 60601-1:1990 velja naslednje:

CENELEC

EN 60601-1:1990

Medicinska električna oprema

1. del: Splošne zahteve za varnost

(IEC 60601-1:1988)

[Referenčni standard je EN 60601-1:1990]

[nadomeščeni standard ne obstaja]

Dopolnilo A1:1993 k standardu EN 60601-1:1990

(IEC 60601-1:1988/A1:1991)

[Referenčni standard je EN 60601-1:1990

+ A1:1993 k standardu EN 60601-1:1990]

Opomba 3

[Oznaka nadomeščenega standarda je EN 60601-1:1990]

Dopolnilo A2:1995 k standardu EN 60601-1:1990

(IEC 60601-1:1988/A2:1995)

[Referenčni standard je EN 60601-1:1990

+ A1:1993 k standardu EN 60601-1:1990

+ A2:1995 k standardu EN60601-1:1990]

Opomba 3

[Oznaka nadomeščenega standarda je EN 60601-1:1990

+ A1:1993]

Dopolnilo A13:1996 k standardu EN 60601-1:1990

[Referenčni standard je EN 60601-1:1990

+ A1:1993 k standardu EN 60601-1:1990

+ A2:1995 k standardu EN 60601-1:1990

+ A13:1996 k standardu EN 60601-1:1990]

Opomba 3

[Oznaka nadomeščenega standarda je EN 60601-1:1990

+ A1:1993

+ A2:1995]

Prenehanje veljavnosti

(1.7.1996)

(1) CEN: rue de Stassart/De Stassartstraat 36, B-1050 Brussels, tel: (32-2) 550 08 11, fax: (32-2) 550 08 19 (http://www.cenorm.be)

CENELEC: rue de Stassart/De Stassartstraat 35, B-1050 Brussels, tel: (32-2) 519 68 71, fax: (32-2) 519 69 19 (http://www.cenelec.org)

ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, tel: (33) 492 94 42 12, fax: (33) 493 65 47 16 (http://www.etsi.org)

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/36

Sprememba, ki jo je Francija uvedla glede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze med mesti Ajaccio, Bastia, Calvi in Figari na eni strani ter mesti Marseille, Nica in Pariz (Orly) na drugi strani

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/10)

Obveznosti javne službe so bile v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti uvedene za redne zračne prevoze:

—	med mesti Ajaccio, Bastia, Calvi in Figari na eni strani ter mesti Marseille in Nica na drugi strani, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 149 z dne 21. junija 2005, str. 7;

—	med mesti Ajaccio, Bastia, Calvi in Figari na eni strani ter Parizom (Orly) na drugi strani, objavljene v Uradnem listu Evropske unije C 149 z dne 21. junija 2005, str. 12.

V navedenih obveznostih javne službe je določeno, da se v primeru neobičajnega in nepredvidljivega povečanja stroškov, ki ni odvisno od prevoznikov in ki vpliva na opravljanje zračnih prevozov, najvišje cene iz točke 2.2 navedenih obveznosti lahko povečajo sorazmerno z ugotovljenim povečanjem stroškov.

Ob upoštevanju navedene klavzule se obveznosti javne službe od 1. decembra 2007 spremenijo, kot sledi:

Za prevoze med Marseillem in Nico ter Korziko se najvišje cene iz točke 2.2 navedenih obveznosti javne službe povečajo za:

—	4 EUR pri enosmerni vozovnici po normalni ceni;

—	3 EUR pri povratni vozovnici po ceni, ki pod določenimi pogoji velja za osebe s prebivališčem na Korziki;

—	2 EUR za pot po ceni, ki velja za kategorije potnikov, navedene v zgoraj omenjenih obveznostih javne službe (mladi, starejši občani, študenti, družine in invalidi).

Za prevoze med Parizom (Orly) in Korziko se najvišje cene iz točke 2.2 navedenih obveznosti javne službe povečajo za:

—	5 EUR pri enosmerni vozovnici po normalni ceni;

—	5 EUR pri povratni vozovnici po ceni, ki pod določenimi pogoji velja za osebe s prebivališčem na Korziki;

—	3 EUR za pot po ceni, ki velja za kategorije potnikov, navedene v zgoraj omenjenih obveznostih javne službe (mladi, starejši občani, študenti, družine in invalidi).

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/37

GR-Elliniko: Opravljanje rednih zračnih prevozov

Razpis za zbiranje ponudb, ki ga je objavila Helenska republika v skladu s členom (4)(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92, za opravljanje prevozov na rednih letalskih progah, za katere so bile uvedene obveznosti javnih služb

(2007/C 314/11)

1. Uvod: V skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti je grška vlada naložila obveznosti javnih služb v zvezi z rednimi prevozi na naslednjih progah:

Rodos–Kastelorizo,

Atene–Skiros,

Solun–Skiros.

Pogoji obveznosti javnih služb so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije C 311 z dne 21.12.2007.

Če do 31.3.2008 noben letalski prevoznik ne obvesti Uprave za civilno letalstvo, da namerava od 1.5.2008 opravljati redne zračne prevoze na eni ali več od zgornjih prog v skladu s pogoji obveznosti javnih služb za zadevno progo oziroma proge in brez finančnega nadomestila, je Grčija sklenila, da bo v skladu s postopkom iz člena 4(1)(d) navedene uredbe sprožila postopek za triletno omejitev dostopa do ene ali več od zgornjih prog (kot določa naslednji člen) na enega samega prevoznika in za dodelitev pravice do upravljanja zadevnih prog od 1.5.2008 prek javnega razpisa.

2. Predmet javnega razpisa: Izključna pravica za opravljanje rednih zračnih prevozov za dobo treh let z začetkom 1.5.2008 na naslednjih progah v skladu z obveznostmi javnih služb. Redne proge so naslednje:

Rodos–Kastelorizo,

Atene–Skiros,

Solun–Skiros.

Prevoze na teh progah je treba opravljati v skladu s pogoji ustreznih obveznosti javnih služb, ki so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije C 311 z dne 21.12.2007.

Ponudbe se lahko predložijo za eno ali več od zgornjih prog, vendar se vse ponudbe predložijo ločeno za vsako od prog.

Zaradi posebne narave zadevnih letalskih prog morajo biti letalski prevozniki sposobni dokazati, da kabinsko osebje, ki streže potnikom na zgornjih progah, govori in razume grško.

3. Sodelovanje v razpisnem postopku: V razpisnem postopku lahko sodelujejo vsi letalski prevozniki, ki imajo veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov.

V razpisnem postopku ne smejo sodelovati letalski prevozniki, za katere veljajo omejitve ali razlogi za neupravičenost iz Zakona št. 3310/2005 (Uradni list Grške vlade I 30 z dne 14.2.2005) „Ukrepi za zagotavljanje preglednosti in preprečevanje kršitev v postopku podpisovanja pogodb za javna naročila“, kot ga spreminja Zakon št. 3414/2005 (Uradni list Grške vlade I 279 z dne 10.11.2005).

4. Razpisni postopek: Za ta razpisni postopek veljajo določbe iz člena 4(1)(d) do (i) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti.

V primeru odločitve za ponovitev razpisnega postopka (zaradi neuspešnega izida prvotnega postopka) lahko Ministrstvo za promet in komunikacije v nujnih primerih stori vse potrebno, da zagotovi, da se v posamezni oddaljeni regiji zagotovi ključna oskrba z zračnim prevozom, pod pogojem, da so taki ukrepi skladni z načeli nediskriminacije, sorazmernosti in preglednosti in da ne bodo trajali več kot šest mesecev.

Poleg tega lahko sledi postopek pogajanj, če je bila predložena ena sama ponudba in se ta oceni za finančno nesprejemljivo.

Ponudnike do oddaje naročil obvezujejo ponudbe, ki so jih predložili.

5. Razpisna dokumentacija: Celotna razpisna dokumentacija z opredeljenimi specifikacijami, dodatna dokumentacija, potrebna za sodelovanje, in druge informacije so brezplačno na razpolago pri grški upravi za civilno letalstvo: Hellenic Civil Aviation Authority, Directorate for Air Operations, Section II, Vas. Georgiou 1, 166 04 Elliniko, telefon: (30 210) 891 61 49 ali 891 61 21, telefaks: (30 210) 894 71 01.

6. Finančno nadomestilo: V ponudbah mora biti izrecno naveden znesek, ki se zahteva za opravljanje zračnih prevozov na vsaki letalski progi po četrtletjih za dobo treh let od predlaganega datuma začetka opravljanja dejavnosti (z razčlenitvijo računov po letih, kot je navedeno v specifikacijah). Finančno nadomestilo se bo plačevalo četrtletno 30 dni po datumu ustreznega računa, ki ga izda letalski prevoznik, z nakazilom na račun, ki ga ima letalski prevoznik pri banki, priznani v Grčiji. Točen znesek nadomestila se bo določil na podlagi dejansko opravljenih letov, potrdila pristojnih organov uprave za civilno letalstvo o pravilnem izpolnjevanje pogojev pogodbe in sorazmernega zneska nadomestila.

7. Merilo za izbor: Merilo za izbiro med letalskimi prevozniki, ki so bili ocenjeni, da lahko zračnejo prevoze na posamezni progi, ki jo zajema javni razpis, izvajajo nemoteno in v skladu z navedenimi zahtevami, je najnižji znesek skupnega finančnega nadomestila, zahtevanega za zadevno progo.

8. Trajanje, sprememba in prekinitev pogodbe: Pogodba bo veljala od 1.5.2008 do 30.4.2011.

Vsaka sprememba pogodbe mora biti v skladu z obveznostmi javnih služb, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije C 311 z dne 21.12.2007. Pogodba se spremeni pisno.

Ob kakršni koli nepričakovani spremembi obratovalnih pogojev se lahko znesek nadomestila ponovno prouči.

Vsaka pogodbenica lahko prekine pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom. Če obstajajo posebno tehtni razlogi ali če letalski prevoznik ne izpolnjuje ustrezno pogodbenih pogojev glede obveznosti javnih služb, lahko naročnik prekine pogodbo brez predhodnega obvestila. Prav tako se šteje, da se pogodba prekine samodejno, če se izvajalcu začasno prekliče ali odvzame operativna licenca ali spričevalo letalskega prevoznika (AOC).

9. Kazni za neizpolnjevanje pogojev pogodbe: Letalski prevoznik je odgovoren za ustrezno izpolnjevanje pogojev pogodbe.

Število letov, odpovedanih iz razlogov, za katere je odgovoren letalski prevoznik, ne sme preseči 2 % skupnega letnega števila letov. V takih primerih se znesek finančnega nadomestila zmanjša sorazmerno s številom odpovedanih letov.

V primeru neizpolnjevanja vseh ali dela pogodbenih obveznosti izvajalca iz razlogov, ki niso višja sila (razen kadar število odpovedanih letov ne presega 2 % skupnega letnega števila letov, kot je navedeno v prejšnjem odstavku), bo imel naročnik pravico znižati finančno nadomestilo ter naložiti dodatne kazni, in sicer:

kadar število letov, odpovedanih na določeni progi, presega 2 % skupnega letnega števila rednih letov, se finančno nadomestilo, ki se plačuje za to progo (za lete, ki so bili v danem četrtletju dejansko opravljeni), dodatno zmanjša za znesek, ki bi se izplačal, če bi bili leti normalno opravljeni;

kadar se neizpolnjevanje obveznosti nanaša na število sedežev, ki so v četrtletju vsak teden dejansko na razpolago, se finančno nadomestilo zmanjša sorazmerno s številom sedežev, ki niso bili na razpolago;

kadar se neizpolnjevanje obveznosti nanaša na zaračunane prevoznine, se finančno nadomestilo zmanjša sorazmerno z razliko med zaračunanimi prevozninami in predvidenimi prevozninami;

kakršna koli druga kršitev pogojev pogodbe se kaznuje z globo, predvideno v letaliških predpisih;

pri tretji izvajalčevi kršitvi v istem četrtletju na isti progi se lahko poleg zgornjih kazni kot kazensko klavzulo zahteva, da se v celoti ali delno unovči varščina za izpolnitev pogodbenih obveznosti za zadevno progo, potem ko je uprava za civilno letalstvo pisno obvestila izvajalca in ta ni predložil zadostnih dokazov, da ni odgovoren za kršitev. Pri odločanju o tem, ali se naložijo kazni iz te točke, se upošteva resnost posameznega ugotovljenega neizpolnjevanja pogojev pogodbe in se uporabi načelo sorazmernosti.

Naročnik lahko zahteva tudi nadomestilo za povzročeno škodo.

10. Predložitev ponudb: Ponudbe je treba v petih izvodih poslati s priporočeno pošto s povratnico ali s potrdilom o prejemu osebno dostaviti na naslov:

Ministry of Transport and Communications, Civil Aviation Authority, Directorate-General for Air Transport, Directorate for Air Operations, Section II, Vasileos Georgiou 1, -16604 Elliniko.

Rok za predložitev ponudb je 32. dan do 12. ure po datumu objave tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije. Ponudbe, poslane po pošti, morajo biti prejete do roka, navedenega zgoraj, kot potrjuje potrdilo o dostavi.

11. Veljavnost javnega razpisa: Ta javni razpis je veljaven, če do 31.3.2008 noben letalski prevoznik Skupnosti (s predložitvijo načrta letov upravi za civilno letalstvo) ne izjavi, da namerava od 1.5.2008 opravljati redne zračne prevoze na eni ali več od zgoraj navedenih prog v skladu z naloženimi obveznostmi javnih služb in ne da bi prejel finančno nadomestilo.

V vsakem primeru ta javni razpis še naprej velja za tiste proge, za katere do 31.3.2008 noben letalski prevoznik ne izrazi zanimanja, kot je opisano zgoraj, pod zgoraj navedenimi pogoji.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/40

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4959 – Goldman Sachs/MatlinPatterson/Bankenservice Kassel)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/12)

Komisija je 13. decembra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Goldman Sachs Group Inc. („GS“, ZDA) in MatlinPatterson LLC („MP“, ZDA) z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Bankenservice Kassel GmbH („Bankenservice“, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za podjetje GS: investicijsko bančništvo, upravljanje vrednostnih papirjev in premoženja;

—	za podjetje MP: investicijski sklad, ki po vsem svetu vlaga v družbe s finančnimi težavami;

—	za podjetje Bankenservice: obdelava potrdil o brezgotovinskem plačilnem prometu v Nemčiji.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4959 – Goldman Sachs/MatlinPatterson/Bankenservice Kassel na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/41

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4986 – EQT V/Securitas Direct)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 314/13)

Komisija je 17. decembra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje EQT V Ltd. („EQT“', Kanalski otoki), ki je del skupine EQT, z javno ponudbo za odkup z dne 13. novembra 2007 pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Securitas Direct AB („Securitas Direct“, Švedska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za EQT: sklad zasebnega kapitala, ki vlaga v severni Evropi;

—	za Securitas Direct: varnostne storitve, vključno z montažo alarmov z videonadzornimi sistemi in intervencijami na Švedskem, Finskem, Norveškem, Danskem, v Belgiji, Franciji, na Nizozemskem, v Španiji in na Portugalskem.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/42

Obvestilo osebam, skupinam in organizacijam s seznama iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (glej Prilogo k Sklepu Sveta 2007/871/SZVP z dne 20. decembra 2007)

(2007/C 314/14)

Osebe, skupine in organizacije, navedene na seznamu v Sklepu Sveta 2007/871/SZVP z dne 20. decembra 2007, se seznanjajo z naslednjimi informacijami.

Svet Evropske unije je ugotovil, da so razlogi za vključitev oseb, skupin in organizacij na zgornji seznam oseb, skupin in organizacij, za katere veljajo omejevalni ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1), še vedno veljavni. Zato se je Svet odločil te osebe, skupine in organizacije obdržati na omenjenem seznamu.

Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 določa, da se zamrznejo vsakršna denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki pripadajo zadevnim osebam, skupinam in organizacijam, ter da se slednjim ne smejo dati na razpolago, bodisi neposredno ali posredno, nikakršna denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri.

Zadevne osebe, skupine in organizacije je treba opozoriti, da lahko pri pristojnem organu zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenem na seznamu v Prilogi k Uredbi, vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali posebna plačila v skladu s členom 5(2) te Uredbe. Posodobljeni seznam pristojnih organov se nahaja na medmrežju na naslednjem spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/comm/external_relations/cfsp/sanctions/measures.htm.

Zadevne osebe, skupine in organizacije lahko Svetu predložijo zahtevek za pridobitev utemeljitve, na podlagi katere se obdržijo na zgornjem seznamu (če jim ta utemeljitev še ni bila poslana), in sicer na naslednji naslov:

Council of the European Union

(Attn: CP 931 designations)

Rue de la Loi 175

B-1048 Brussels.

Zadevne osebe, skupine in organizacije lahko Svetu na zgornji naslov kadar koli skupaj z vsemi dokazili predložijo zahtevek za ponovno preučitev odločitve, da se jih vključi na seznam ali obdrži na njem. Takšni zahtevki se bodo obravnavali, ko bodo prejeti. Zadevne osebe, skupine in organizacije se v zvezi s tem opozarja na redni pregled seznama s strani Sveta v skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Da bi zahtevke preučili ob naslednjem pregledu, morajo biti predloženi v roku dveh mesecev od datuma objave tega obvestila.

Obenem se zadevne osebe, skupine in organizacije opozarja na možnost izpodbijanja sklepa Sveta pri Sodišču prve stopnje v skladu s pogoji iz člena 230(4) in (5) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(1) UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/44

Objava zahtevka za preklic na podlagi člena 12(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 314/15)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

ZAHTEVEK ZA PREKLIC V SKLADU S ČLENOM 12(2) IN ČLENOM 17(2)

„ARROZ DEL DELTA DEL EBRO“

Es Št.: ES/PGI/005/0336/03.03.2004

	ZGO
	ZOP

1. Registrirano ime, za katero se predlaga preklic:

„Arroz del Delta del Ebro“ (1)

2. Država članica ali tretja država:

Španija

3. Vrsta proizvoda:

Skupina: 1.6. Žita

4. Oseba ali organ, ki vlaga zahtevo za preklic:

Naziv:

Consejo Regulador de la Indicación Geográfica Protegida «Arroz del Delta del Ebro»

Naslov:

C/Prim 92

E-43870 Amposta (Tarragona)

Telefon:

(34) 977 70 10 20

Telefaks:

(34) 977 70 01 90

E-naslov:

info@arrosaires.com

Vrsta upravičenega interesa pri zahtevi:

Zahtevek za preklic je predložil vlagatelj zahtevka za registracijo, ki hkrati zahteva vpis zaščitene označbe porekla „Arroz del Delta del Ebro“ ali „Arroz del Delta del Ebro“.

5. Razlogi za preklic:

Zaradi njegove prvotne klasifikacije leta 1985 v Avtonomni skupnosti porekla (Katalonija) kot označba kakovosti („Denominación de Calidad“) „Arroz del Delta del Ebro“ in njegove potrditve na nacionalni ravni kot posebna označba („Denominacion especifica“) ter ob upoštevanju takrat določenih rokov za predložitev zahtevka na ravni Skupnosti je bila leta 1993 dokumentacija poslana Komisiji z namenom njegove mednarodne zaščite v Evropski skupnosti pod zaščiteno geografsko označbo „Arroz del Delta del Ebro“.

Navedena označba je bila 21. junija 1996 v skladu s postopkom iz člena 17 Uredbe (EGS) št. 2081/92 vpisana v register Skupnosti ZOP in ZGO.

Vlagatelj zahtevka meni, da ker ima „Arroz del Delta del Ebro“ posebne lastnosti, ki so značilne za opredeljeno geografsko območje ali geografsko okolje s svojimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ter ker njegova pridelava in predelava potekata v celoti v opredeljenem geografskem območju, se šteje, da proizvod izpolnjuje merila iz Uredbe (ES) št. 510/2006 za registracijo zaščitene označbe porekla.

Iz tega izhaja, da vlagatelj v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 zahteva preklic zaščitene geografske označbe „Arroz del Delta del Ebro“ v registru označb porekla in zaščitenih geografskih označb in njegov takojšen vpis v navedeni register kot zaščitena označba porekla„Arroz del Delta del Ebro“ ali „Arrós del Delta de l'Ebre“.

(1) UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/46

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 314/16)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ARROZ DEL DELTA DEL EBRO“ ali „ARRÒS DEL DELTA DE L'EBRE“

ES št.: ES/PDO/005/0336/11.03.2004

ZOP ( X ) ZGO( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Subdirección General de Sistemas de Calidad Diferenciada. Dirección General de Alimentación. Secretaría General de Agricultura, Pesca y Alimentación del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación

Naslov:

Paseo Infanta Isabel, 1

E-28071 Madrid

Telefon:

(34) 913 47 53 94

Telefaks:

(34) 913 47 54 10

E-naslov:

sgcaproagro@mapya.es

2. Vlagatelj:

Naziv:

Consejo Regulador de la Indicación Geográfica Protegida «Arroz del Delta del Ebro»

Naslov:

C/Prim 92 de Amposta

E-43870 Amposta (Tarragona)

Telefon:

(34) 977 70 10 20 — 977 48 77 77

Telefaks:

(34) 977 70 01 90 — 977 48 77 78

E-naslov:

info@arrossaires.com

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3. Vrsta proizvoda:

Skupina: 1.6. Žita

4. Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Ime: „Arroz del Delta del Ebro“ ali „Arròs del Delta de l'Ebre“

4.2 Opis: Beli riž vrste Oryza sativa L., sort „Bahía“, „Tebre“, „Sénia“, „Fonsa“, „Bomba“ in „Montsianell“, ki ustreza trgovski kategoriji „extra“.

Najbolj gojene so sorte „Bahía“, „Sénia“ in „Tebre“ z zelo podobnimi značilnostmi.

Posebne značilnosti zrn glavne sorte riža (Bahía):

Osnovne značilnosti različnih sort:

Vse navedene sorte se razlikujejo po enotnih značilnostih glede kuhanja in homogenih zrnih ter so izvrstne za regionalno kuhinjo, saj se v nasprotju z drugimi vrstami riža, kot je dolgozrnati riž, njihova zrna dobro navzemajo okusa.

Te sorte imajo v sredini zrna visoko koncentracijo škroba, znano kot „perlo“, ki omogoča, da se riž navzame okusov drugih sestavin jedi in obarva.

Vse sorte z zaščiteno označbo porekla „Arroz del Delta del Ebro“ bodo imele ob odpremi vse značilnosti razreda „extra“, zrna pa morajo biti: zdrava, brez gliv, plesni, insektov ali parazitov; čista; brez zaznavnega tujega vonja ali okusa; suha, z največ 15 % vsebnostjo vlage in brez ostankov plodovne lupine.

4.3 Geografsko območje: Območje za pridelavo in predelavo sort, ki bodo imele v bodoče zaščiteno geografsko označbo „Arroz del Delta del Ebro“, zajema območje delte reke Ebro, ki je del pokrajin Baix Ebre in Montsià v provinci Tarragona.

Pridelovalno območje sestavljajo polja v občinah Deltebre in Sant Jaume d'Enveja, na območju delte reke Ebro pa v občinah L'Aldea, Amposta, L'Ampolla, Camarles in Sant Carles de la Ràpita, ki se štejejo za primerna za gojenje riža.

Območje za brušenje in čiščenje riža omejujejo občine, ki oblikujejo pridelovalno območje do ceste N 340, razen občine Amposta, katere območje se konča pri avtocesti A7. Riž, ki ustreza dovoljenim sortam, prihaja s plantaž, ki so na območju proizvodnje, ter so vpisane v register plantaž Regulativnega odbora.

4.4 Dokazilo o poreklu: Riž, ki ustreza dovoljenim sortam, prihaja s plantaž, ki so na pridelovalnem območju, ter so vpisane v register plantaž Regulativnega odbora. Riž se ocenjuje po enem izmed postopkov iz specifikacije ter se skladišči in pakira v podjetjih, ki so vključena v registrih podjetij za pakiranje in trženje, ki jih vodi Regulativni odbor. Riž, potrjen na pregledih, izvedenih na vseh stopnjah proizvodnega postopka in postopka pakiranja, fizikalno-kemijskih ter organoleptičnih testih, se trži z etiketo in sekundarno etiketo z zaščiteno označbo porekla, in, kadar je to ustrezno, oznako kakovosti, ki jo je izdal Regulativni odbor.

4.5 Metoda pridobivanja: Proizvodni postopek vključuje naslednje faze: setev, kalitev, razraščanje, daljšanje stebla, oblikovanje klasja, cvetenje in zorenje zrn.

Setev poteka od sredine aprila do začetka maja, uporabi se 35–38 kg (160–175 kg/ha) semen dnevno, če niso zdrobljena, in 45–50 kg (205–228 kg/ha), če so zdrobljena, odvisno od sort, pri čemer so polja poplavljena s 5 do 10 cm globoko vodo.

Po 15–20 dneh seme vzkali in zraste rastlina. Hkrati zrastejo plevel, alge in divji riž. Pridelek se zato poškropi z izbranimi herbicidi, da se uničijo nezaželene rastline, ki bi lahko ogrozile riž. Če pogoji ustrezajo rasti divjega riža, se zemlja poškropi že pred setvijo, da se prepreči širjenje le-tega.

Poleg osnovnega gnojenja pred setvijo, se naknadno pognoji v juniju za oskrbo z dodatnim dušikom.

Obdobje med sredino junija in sredino julija je čas za razraščanje, globina vode se poveča na 15–20 cm in se vseskozi vzdržuje.

Na začetku septembra se globina vode zmanjša in začne se žetev, ki se lahko nadaljuje še prvih deset dni v oktobru. Žetev se začne, ko Regulativni odbor odloči, da je riž dozorel. Čas za žetev riža je najprimernejši, ko je vsebnost vlage v zrnih med 18 in 21 %.

V predelovalnem obratu gre riž v posebne sušilce, ki vsebnost vlage v zrnih zmanjšajo na največ 14–15 %, nato pa se uskladišči v silose.

Da bi riž v silosu pred predelavo ostal v kar najboljšem stanju, se v silos v časovnih presledkih dovaja zrak, najbolje hladen (5 °C – proizveden v hladilnih enotah) ali pri temperaturi okolja.

Ko je riž pripravljen za predelavo, se odstrani iz silosov, očisti in s pomočjo mlinskih kamnov ali gumijastih valjev se odstrani lupina. Riž gre nato v denzimetrično pripravo, kjer se izločijo zrna z lupino ali delom lupine, ki se vrnejo na ponovno odstranjevanje lupin.

Cela zrna po odstranitvi lupine se imenujejo oluščen riž ali „cargo“, ki ga poznamo tudi kot polnozrnati riž. Po odstranitvi lata ali plodovne lupine se riž brusi z brusnimi kamni in dobimo beli riž.

Cela ali zdrobljena (srednje velika) zrna, kalček (zarodek), drobci kalčka in drugi stranski proizvodi se nato ločijo in ostane končni brušen proizvod.

Končno opravilo je odstranitev neustreznih zrn (zelenih ali rdečih) z razvrščanjem po barvi. Lahko se opravi nadaljnji izbor z vbrizganjem zraka ali tresenjem pred pakiranjem.

Postopek pakiranja je avtomatiziran in riž se pakira na različne načine, ki so odobreni za zaščiteno označbo porekla. Vsaka embalaža vsebuje eno sorto riža kakovosti „extra“. Za zagotovitev sledljivosti proizvoda je treba pri pakiranju spoštovati vse kontrole in standarde iz specifikacije.

4.6 Povezava:

Zgodovinska povezava:

Riž izvira iz jugovzhodne Azije, natančneje iz starodavne Kitajske, od koder se je pred več kot tri tisoč leti razširil na preostalo Azijo in Bližnji vzhod. Nato so ga začeli pridelovati tudi v Sredozemlju, v Španiji se je pojavil nekje v 8. stoletju pod muslimansko nadvlado, sodobno špansko ime je „arroz“ in izhaja iz arabskega imena „al-ruzz“.

Riž je tradicionalna kultura v delti reke Ebro in je tesno povezan z oblikovanjem in fizičnim ter geološkim razvojem delte. Posebne značilnosti območja delte reke Ebro so pripomogle k temu, da se priljubljenost riža s tega območja širi med potrošniki, ki ga hitro povežejo z njegovim poreklom.

Mnogi zapisi potrjujejo povezavo med pridelavo tradicionalnega riža in območjem delte reke Ebro. Med njimi je najpomembnejše delo „Geografía de Catalunya“ (Geografija Katalonije) Lluísa Soléa y Sabarisa (1958), ki piše o tem, da „obstajajo dokazi o tem, da so v delti reke Ebro skušali riž gojiti v 15. stoletju, njegova pridelava pa se je razvila šele v 19. stoletju“. V tem delu je navedeno tudi, da„… je v delti, ki se je uporabljala za sezonsko pašo živine, prekop Derecha, zgrajen v Xerti v drugi polovici 19. stoletja, omogočil poplavljanje s sladko vodo in začetek gojenja riža, ki se je vseskozi večala, pri čemer je ta voda razsoljevala slano pokrajino in prinašala dober pridelek …“.

Eden prvih zapisov sodi v leto 1697, ko so cistercijanski menihi iz samostana Benifassar skušali gojiti riž na svoji zemlji na poplavljenem območju in šotiščih Carrove. Kljub vzpodbudnim rezultatom pa se pridelava ni nadaljevala, saj brez namakalnega sistema za poplavljanje zemlje to ni bilo mogoče.

Okrog leta 1857 je prekop Derecha dosegel Amposto in omogočil obsežnejšo pridelavo riža.

Leta 1872 se je začela gradnja prekopa Izquierda, ki se je končala 5. maja 1912. Leta 1907 so lastniki zemlje v severni delti ali „delti izquierdo“ ustanovili „Comunidad de Regantes-Sindicato Agrícola del Ebro“ Prekopa sta omogočila preoblikovanje kmetijstva na tem območju in ogromno povečanje pridelave riža.

Naravna povezava:

— Pokrajina in tla:

Na razvoj pridelave riža v delti reke Ebro vplivajo tako značilnosti podnebja in tal ter slanost zemlje kot raven vodnega vira. Pokrajina v delti je izredno ravninska, 60 % jo leži na nadmorski višini nižji od enega metra (na določenih delih pod gladino morja); 30 % na nadmorski višini med enim in dvema metroma in samo 10 % nad dvema metroma.

Tla so naplavljena, nastala z usedanjem, kar je razlog za zelo izrazito slojevitost, zato je celotni delti težko pripisati določen tip tal. Vrhnjo plast sestavlja rečno blato in je različno debela. Je zelo primerna za kmetijsko pridelavo, njeno oblikovanje pa je tesno povezano s polnjenjem namakalnih zajetij. Višje plasti sestavlja fina struktura zemlje pod površjem.

Pri sestavi nižjih plasti je opazen vpliv morja. Nevihte na naplavine nanašajo ogromne količine peska. Luknje dokazujejo, da so na teh območjih prisotne tanke plasti mulja med veliko debelejšimi plastmi peska enotne in srednje fine strukture, namočene z zelo slano podzemno vodo. Na močno izsušenih območjih ali območjih z nenehnim prečnim pronicanjem se nabira organski material, ki tvori velike količine šote. Med temi višjimi, nižjimi in šotnatimi območji so preostala in največja območja, sestavljena iz različnih glin, mulja in peska v razmerju, ki se spreminja z oddaljevanjem od reke in približevanjem morju.

— Podnebje:

Delta leži v pasu, katerega podnebje v celoti določa Sredozemsko morje. Gre za sredozemsko morsko podnebje, to je toplo in suho. Zime so mile, ni hujšega mraza ali večjih količin dežja, prevladujejo suhi severni in severozahodni vetrovi. Poletja so vroča in izredno suha, s subtropskimi temperaturami, mirnim ozračjem ter vlažnimi in rahlimi severnimi in severovzhodnimi vetrovi. Padavine so zmerne in neenakomerne ter so najpogostejše spomladi in jeseni. Vlažnost je vse leto precejšnja.

— Hidrografski sistem:

Hidrografski sistem tega območja je reka Ebro. Vsa namakalna voda prihaja iz reke Ebro, kar zagotavlja, da ima pridelek na tem območju posebne značilnosti, ki se razlikujejo od tistih, ki jih ima riž, gojen drugje. Voda za namakanje je izredne kakovosti, ki jo zagotavljata majhno število prebivalcev in manj razširjena industrija ob bregovih reke Ebro. Prekope in namakalne sisteme upravljajo tamkajšnje zveze „Comunidades de Regantes“ in „Sindicatos de Riego“.

Zaključek: Proizvodi so enotne kakovosti in kljub obstoju glavne sorte so značilnosti končnih proizvodov vseh sort, razen sorte „bomba“, podobne. Različne sorte niso edini razlog za raznolikost končnih proizvodov, saj imajo močan vpliv geografsko območje, okolje, podnebje, voda in postopek zorenja, pri čemer je raznolikost teh dejavnikov po celotnem pridelovalnem območju izredno majhna.

Na značilnosti riža vplivajo značilnosti naravnega okolja območja. Podnebje in tla, slanost in raven vodnega vira zagotavljajo, da je riž edina kultura na opredeljenem območju. Polja riža v delti so izvrstna za to kulturo in pridelek je med največjimi na svetu, saj se nahajajo na 40. severnem vzporedniku in izotermi 19 °C.

Dokazano je, da je riž iz tega območja priljubljen med potrošniki zaradi svoje biserno bele barve, okusa in strukture, kar je rezultat značilnosti uporabljenih sort in pridelovalnega območja. Riž je cenjen tudi po svojih značilnostih glede kuhanja, saj se zrna ne lepijo (lepljivost zrn 7,3) in močno vpijajo vodo (1,93 gramov vode na gram riža), kar omogoča, da se riž močno navzema okusov v jedeh, za katere se uporablja.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv:

Calitax

Naslov:

Tuset, 10

E-08006 Barcelona

Telefon:

(34) 932 17 27 03

Telefaks:

(34) 932 18 51 95

E-naslov:

—

Pristojni organi potrjujejo, da je kontrolni organ v skladu s standardom EN-45011.

4.8 Označevanje: Etikete, sekundarne etikete in oznake kakovosti oštevilči in izda Regulativni odbor, namestijo pa jih registrirana podjetja za pakiranje in sicer na način, ki ne dovoljuje njihove ponovne uporabe.

Na etiketah mora biti odtisnjeno „Denominación de Origen Protegida ‚Arroz del Delta del Ebro‘ ali ‚Arròs del Delta de l'Ebre‘“, serijska številka in vsakršna druga informacija, ki jo določa veljavna zakonodaja.

(1) (g vode/g riža)

(2) 9 = zelo dobro; 7 = dobro; 5 = običajno; 3 = nezadovoljivo

22.12.2007

Uradni list Evropske unije

C 314/52

Popravek Razpisa za prijavo interesa za mesto člana znanstvenega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

( Uradni list Evropske unije C 307 z dne 18. decembra 2007 )

(2007/C 314/17)

Stran 29, poglavje „Merila za izbor“:

besedilo:

„–	odlično znanje angleščine;“

se glasi:

„–	odlično znanje angleščine se upošteva kot dodatna prednost;“.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 314

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 22. december 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2007/C 314/01	Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne 25. maja 2007Ustvarjanje enakih možnosti za vse mlade – Polna participacija v družbi	1

	PRIPOROČILA
	Svet
2007/C 314/02	Priporočilo Sveta z dne 6. decembra 2007 glede Priročnika o sodelovanju na velikih dogodkih z mednarodno razsežnostjo za policijske in varnostne organe	4

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 314/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4848 – Basell/Lyondell) ( 1 )	22

2007/C 314/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4860 – HRE/DEPFA) ( 1 )	22

2007/C 314/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4969 – DZ Equity Partner/Welle Holding/PAIDI Möbel) ( 1 )	23

2007/C 314/06	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4806 – DSB/First/Öresundståg) ( 1 )	23

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2007/C 314/07	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 25. maja 2007 sestali v okviru Sveta, o prihodnjih perspektivah evropskega sodelovanja na področju mladinske politike	24

	Komisija
2007/C 314/08	Menjalni tečaji eura	27

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2007/C 314/09	Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 93/42/EGS ( 1 )	28

2007/C 314/10	Sprememba, ki jo je Francija uvedla glede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze med mesti Ajaccio, Bastia, Calvi in Figari na eni strani ter mesti Marseille, Nica in Pariz (Orly) na drugi strani ( 1 )	36

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2007/C 314/11	GR-Elliniko: Opravljanje rednih zračnih prevozov – Razpis za zbiranje ponudb, ki ga je objavila Helenska republika v skladu s členom (4)(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92, za opravljanje prevozov na rednih letalskih progah, za katere so bile uvedene obveznosti javnih služb	37

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2007/C 314/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4959 – Goldman Sachs/MatlinPatterson/Bankenservice Kassel) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	40

2007/C 314/13	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4986 – EQT V/Securitas Direct) ( 1 )	41

	DRUGI AKTI
	Svet
2007/C 314/14	Obvestilo osebam, skupinam in organizacijam s seznama iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (glej Prilogo k Sklepu Sveta 2007/871/SZVP z dne 20. decembra 2007)	42

	Komisija
2007/C 314/15	Objava zahtevka za preklic na podlagi člena 12(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	44

2007/C 314/16	Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	46

	Popravki
2007/C 314/17	Popravek Razpisa za prijavo interesa za mesto člana znanstvenega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) (UL C 307, 18.12.2007)	52


	(1) Besedilo velja za EGP