ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 255

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 50
27. oktober 2007


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

2007/C 255/01

Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljevanju delovnega programa za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov

1

2007/C 255/02

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Predlogu sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) – COM (2006) 817 konč.

13

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 255/03

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

22

2007/C 255/04

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

24

2007/C 255/05

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4889 – Barclays Industrial Investments/Gemeaz/ Scapa) ( 1 )

31

2007/C 255/06

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4885 – Ineos/Nova/JV) ( 1 )

31

2007/C 255/07

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4836 – CVC/Univar) ( 1 )

32

2007/C 255/08

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4822 – Advent International/Takko Holding) ( 1 )

32

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2007/C 255/09

Menjalni tečaji eura

33

2007/C 255/10

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje s 415. sestanka dne 11. septembra 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.38.121 – Pribor (Fitingi)

34

2007/C 255/11

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje s 416. sestanka dne 18. septembra 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/F/C.38.121 – Pribor (Fitingi)

34

2007/C 255/12

Mnenje predstavnikov držav EFTE o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.38.121 – Pribor (Fitingi) (Sestanek z dne 11. septembra 2006 Svetovalnega odbora ES za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje)

35

2007/C 255/13

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje o postopku v zvezi z zadevo št. COMP/38.121 – Pribor (Fitingi) (v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

36

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Komisija

2007/C 255/14

F-Castres: Opravljanje rednih zračnih prevozov – Opravljanje rednih zračnih prevozov med letališčema Castres (Mazamet) in Pariz (Orly) – Obvestilo o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe

38

2007/C 255/15

F-Castres: Opravljanje rednih zračnih prevozov – Opravljanje rednih zračnih prevozov med krajema Castres (Mazamet) in Lyon (Saint-Exupéry) na eni strani ter med krajema Rodez (Marcillac) in Lyon (Saint-Exupéry) na drugi strani – Obvestilo o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe

42

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2007/C 255/16

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4911 – Goldman Sachs/LOMO) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

45

2007/C 255/17

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4944 – SAP/Business Objects) ( 1 )

46

2007/C 255/18

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4899 – SCB/Süd-Chemie) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

47

2007/C 255/19

Predlog Uredbe Komisije (ES) št. …/… z dne [...] o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov poravnave v kartelnih zadevah ( 1 )

48

2007/C 255/20

Osnutek Obvestila Komisije […] o vodenju postopkov poravnave za sprejetje odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v kartelnih zadevah ( 1 )

51

 

DRUGI AKTI

 

Komisija

2007/C 255/21

Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

58

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/1


Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljevanju delovnega programa za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov

(2007/C 255/01)

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 286 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2) ter zlasti člena 41 Uredbe –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

I.   UVOD

1.

Komisija je 7. marca 2007 ENVP poslala Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljevanju delovnega programa za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov (3). ENVP v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 45/2001 tu predstavlja svoje mnenje.

2.

V Sporočilu je poudarjen pomen Direktive 95/46/ES (4) kot mejnika pri varstvu osebnih podatkov; Direktiva in njeno izvajanje sta pojasnjena v treh poglavjih, ki obravnavajo pretekle dosežke, trenutno stanje in načrte za prihodnost. Osrednji sklep Sporočila je, da se Direktiva ne bi smela spreminjati. Njeno izvajanje pa bi bilo treba z drugimi instrumenti politike večinoma nezavezujoče narave še dodatno izboljšati.

3.

Pričujoče mnenje ENVP se ravna po strukturi omenjenega sporočila. Še pomembneje pa je, da se ENVP strinja z osrednjim sklepom Komisije, da namreč Direktive ne bi smeli spreminjati.

4.

ENVP je to stališče zavzel tudi iz pragmatičnih razlogov. Njegova izhodišča so naslednja:

kratkoročno gledano bi bilo napore najbolje usmeriti v izboljšave pri izvajanju Direktive. Iz Sporočila je razvidno, da bi se izvajanje lahko še vedno znatno izboljšalo;

dolgoročno se zdi, da so spremembe Direktive neizogibne, hkrati pa je treba ohraniti njena temeljna načela;

že zdaj bi bilo treba določiti natančen datum za pregled, kar bi omogočilo pripravo predlogov glede morebitnih sprememb. Ta datum bi nedvomno pomenil spodbudo, da bi že zdaj začeli razmišljati o prihodnjih spremembah.

5.

Glede na to, da je treba upoštevati, da se Direktiva uporablja v neprestano spreminjajočem se okolju, so ta izhodišča bistvenega pomena. Spreminja se Evropska unija: prosti pretok informacij med državami članicami, pa tudi med državami članicami ter tretjimi državami, pridobiva na pomenu, postal pa bo še pomembnejše dejstvo. Spreminja pa se tudi družba. Informacijska družba se vedno bolj razvija v družbo nadzorovanja (5). Iz tega sledi naraščajoča potreba po učinkovitem varstvu osebnih podatkov, s čimer naj bi resnično uspešno obvladovali to novo stvarnost.

II   VIDIKI, OBRAVNAVANI V MNENJU

6.

ENVP namerava v oceni Sporočila posebej obravnavati naslednje vidike, povezane s temi spremembami:

izboljšanje izvajanja same Direktive: kako poskrbeti za učinkovitejše varstvo podatkov? Takšno izboljšanje zahteva vrsto instrumentov politike, in sicer vse od tistih za izboljšanje stikov z družbo do tistih za strožje uveljavljanje zakonodaje o varstvu podatkov;

sodelovanje s pomočjo tehnologije: tehnološke novosti na področju izmenjave podatkov, sistemov identifikacije na osnovi radijskih frekvenc (RFID – radio-frequency based identification), biometričnih sistemov in sistemov upravljanja identitete nedvomno vplivajo na zahteve glede učinkovitega pravnega okvira za varstvo podatkov. Potreba po učinkovitem varstvu osebnih podatkov posameznika lahko poleg tega omeji uporabo teh novih tehnologij. Gre torej za dvostransko sodelovanje: tehnologija vpliva na zakonodajo in obratno;

vprašanja zasebnosti in pristojnosti na svetovni ravni v povezavi z zunanjimi mejami Evropske unije. Pristojnost zakonodajalca Skupnosti je omejena na področje Evropske unije, zunanje meje pa izgubljajo pomen v zvezi s pretokom podatkov. Gospodarstvo je vedno bolj odvisno od svetovnih omrežij. Družbe s sedežem v Evropski uniji vse več svojih dejavnosti, vključno z obdelavo osebnih podatkov, prenašajo na zunanje izvajalce v tretjih državah. Nedavni primeri, kot sta SWIFT in PNR, dokazujejo, da se tudi oblasti v drugih državah zanimajo za „podatke, ki izvirajo iz EU“. Na splošno velja, da je fizični prostor, kjer poteka postopek obdelave, manj pomemben;

varstvo podatkov in kazenski pregon: nedavne grožnje družbi, ne glede na to, ali so povezane s terorizmom ali ne, so povzročile (zahteve po tem), da imajo organi kazenskega pregona večje možnosti zbiranja, hranjenja in izmenjave osebnih podatkov. V nekaterih primerih so, kot kažejo nedavni zgledi, pri tem dejavno vključene zasebne stranke. Črta ločnica med tem področjem in področjem tretjega stebra Pogodbe EU (na katerem se Direktiva ne uporablja) po eni strani postaja vedno pomembnejša, po drugi pa vedno bolj zabrisana. Bati se je celo, da v nekaterih primerih osebnih podatkov ne bo mogoče zavarovati niti z instrumenti prvega niti tretjega stebra („pravna vrzel“);

posledice začetka veljavnosti Pogodbe o reformi – sedaj je predviden za leto 2009 – za varstvo podatkov in kazenski pregon.

III   PRETEKLI DOSEŽKI IN TRENUTNO STANJE

7.

Prvo poročilo o izvajanju Direktive o varstvu podatkov z dne 15. maja 2003 je vsebovalo delovni program za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov ter seznam desetih pobud, ki naj bi bile uresničene v letih 2003 in 2004. V Sporočilu je za vsako posebej opisano, kako je bila izpeljana.

8.

Izboljšave pri izvajanju Direktive so na podlagi analize dela v okviru delovnega programa v Sporočilu ocenjene pozitivno. Povzetek ocene Komisije v podnaslovih poglavja 2 („sedanjost“) je v osnovi naslednji: izvajanje se je izboljšalo, kljub temu, da je v nekaterih državah članicah še vedno pomanjkljivo; še vedno prihaja do določenih razhajanj, vendar gre pri tem večinoma za vprašanje manevrskega prostora, ki ga dopušča Direktiva, za notranji trg pa nikakor ne predstavljajo resnične težave. Za pravne rešitve iz Direktive se je izkazalo, da so vsebinsko primerne za zagotavljanje temeljne pravice do varstva podatkov, hkrati pa držijo korak z razvojem tehnologije in zahtevami v javnem interesu.

9.

ENVP se v osnovi strinja s to pozitivno oceno. Zlasti se zaveda obsega dela, opravljenega na področju čezmejnega prenosa podatkov; gre za ugotovitve glede ustreznega varstva v povezavi s tretjimi državami, nova standardna pogodbena določila, sprejetje zavezujočih poslovnih pravil, preučitev enotnejše razlage člena 26(1) Direktive ter izboljšanje obveščanja v okviru člena 26(2), vse to pa naj bi olajšalo mednarodne prenose osebnih podatkov. Iz sodne prakse Sodišča (6) je kljub temu razvidno, da si bo treba na tem ključnem področju še naprej prizadevati za obvladovanje razvoja na področju tehnologije in kazenskega pregona.

10.

Iz Sporočila je razvidno tudi, da sta izvrševanje in ozaveščanje ključnega pomena pri spodbujanju boljšega izvajanja in da bi lahko ta dva vidika še bolj poudarili. Izmenjava najboljših praks ter uskladitev na področju obveščanja in zbiranja informacij pa predstavljata tudi primer uspešnega skrajševanja administrativnih postopkov in zmanjševanja stroškov podjetij.

11.

Analiza preteklih dosežkov poleg tega potrjuje, da izboljšave niso mogoče brez sodelovanja najrazličnejših zainteresiranih strani. Komisija, organi za varstvo podatkov in države članice imajo v večini dejavnosti, ki se izvajajo, osrednjo vlogo. Vedno pomembnejša pa je tudi vloga zasebnih strank, in sicer zlasti, ko gre za spodbujanje samoregulative in evropskih kodeksov ravnanja, oziroma za razvoj tehnologij za boljše varovanje zasebnosti.

IV   NAČRTI ZA PRIHODNOST

A   Sklep: Direktiva naj se zaenkrat ne spreminja.

12.

Razlogov za to, da se podpre sklep Komisije, tj. da se v sedanjih okoliščinah in kratkoročno gledano ne predvidi nobenega predloga za spremembo Direktive, je več.

13.

Komisija sklep v bistvu utemeljuje z dvema razlogoma. Prvi je, da še niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ponuja Direktiva. Na področjih, ki so v pristojnosti držav članic, je mogoče njeno izvajanje še vedno občutno izboljšati. Kot drugi razlog pa Komisija navaja, da kljub temu, da Direktiva dopušča določen manevrski prostor, ni dokazov o tem, da razhajanja znotraj tega prostora za notranji trg predstavljajo resnično težavo.

14.

Komisija na podlagi teh dveh razlogov svoj sklep razlaga takole: pojasni, kaj naj bi z Direktivo dosegli, pri čemer je poudarjeno oblikovanje zaupanja, nato pa razloži, da Direktiva predstavlja merilo, je tehnološko nevtralna in še naprej zagotavlja utemeljene in ustrezne odgovore (7).

15.

ENVP pozitivno ocenjuje besedilo tega sklepa, vendar meni, da bi ga bilo mogoče še izboljšati, in sicer na podlagi dveh dodatnih razlogov:

prvič gre za naravo Direktive;

drugič pa za zakonodajno politiko Unije.

Narava Direktive

16.

Temeljna pravica fizičnih oseb do varstva njihovih osebnih podatkov je potrjena v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je med drugim določena v Konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Direktiva v bistvu predstavlja okvir z najpomembnejšimi elementi varstva te temeljne pravice, pri čemer pravice in svoboščine iz Konvencije uveljavlja in jih razširja (8).

17.

Cilj temeljne pravice je zaščita državljanov v demokratični družbi, in sicer v vsakem primeru. Bistveni elementi takšne temeljne pravice bi morali ostati nespremenljivi, ne glede na razvoj družbe ali politične preference trenutne vlade. Grožnje terorističnih organizacij družbi imajo lahko v nekaterih primerih drugačne posledice kot pri drugih, saj morda v večji meri posegajo v temeljno pravico določene osebe; v nobenem primeru pa ne smejo vplivati na bistvene elemente pravice same ali posameznika prikrajšati za izvajanje omenjene pravice oziroma ga pri tem neprimerno omejevati.

18.

Druga značilnost Direktive je v tem, da predvideva spodbujanje prostega pretoka informacij na notranjem trgu. Tudi to je mogoče v okviru vedno večjega notranjega trga brez notranjih meja obravnavati kot temeljno pravico. Uskladitev bistvenih določb nacionalne zakonodaje je eden glavnih instrumentov za zagotavljanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga. Omogoča namreč uveljavljanje medsebojnega zaupanja med državami članicami v okviru posameznih nacionalnih pravnih sistemov. Tudi zaradi teh razlogov bi bilo treba o spremembah ustrezno razmisliti, saj bi lahko vplivale na vzajemno zaupanje.

19.

Tretja značilnost Direktive pa je v tem, da jo je treba obravnavati kot splošen okvir, ki predstavlja podlago za določene pravne instrumente. Med te spadajo izvedbeni ukrepi za splošni okvir pa tudi posebni okviri za posamične sektorje. Enega od takih posebnih okvirov predstavlja Direktiva 2002/58/ES (9) o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Z razvojem družbe bi se morali – kadar je to mogoče – spreminjati izvedbeni ukrepi ali posebni pravni okviri, ne pa splošni okvir, na katerem temeljijo.

Zakonodajna politika Unije

20.

ENVP meni, da je sklep o tem, da se Direktive trenutno ne spreminja, hkrati tudi logična posledica splošnih načel dobrega upravljanja in zakonodajne politike. Zakonodajni predlogi naj bi se predložili le, če je v zadostni meri dokazano, da so nujni in sorazmerni, in sicer ne glede na to, ali se nanašajo na nova področja ukrepanja Skupnosti ali pa se z njimi spreminja obstoječa zakonodajna ureditev. Predložitev zakonodajnega predloga pa ni primerna, če bi lahko isti izid dosegli z uporabo drugih, manj daljnosežnih instrumentov.

21.

V trenutnih razmerah nujnost in sorazmernost sprememb Direktive nista bili dokazani. ENVP opozarja, da Direktiva predstavlja splošni okvir za varstvo podatkov na podlagi zakonodaje Skupnosti. Po eni strani mora zagotoviti varstvo pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravico do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, po drugi strani pa prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu.

22.

Tega splošnega okvira naj ne bi spreminjali, dokler ni v državah članicah v celoti izveden, razen če obstajajo jasni dokazi, da ciljev Direktive v sedanjem okviru ne bo mogoče uresničiti. Po mnenju ENVP je Komisija – glede na trenutne razmere – ustrezno utemeljila, da še niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ponuja Direktiva (glej poglavje III tega mnenja). Ravno tako ni nobenih dokazov o tem, da ciljev iz Direktive ne bo mogoče uresničiti v sedanjem okviru.

B.   Dolgoročno se zdijo spremembe neizogibne

23.

Tudi v prihodnje je treba zagotoviti, da bodo načela varstva podatkov fizičnim osebam nudila učinkovito zaščito, pri tem pa upoštevati neprestano spreminjajoče se okolje, v katerem se Direktiva uporablja (glej točko 5 tega mnenja), ter vidike iz točke 6 tega mnenja: izboljšanje izvajanja, sodelovanje s pomočjo tehnologije, zasebnost in pristojnost na svetovni ravni, varstvo podatkov in kazenski pregon ter Pogodbo o reformi. Ta potreba po dosledni uporabi načel varstva podatkov je tista, ki določa obseg prihodnjih sprememb Direktive. ENVP še enkrat opozarja, da se zdi, da so dolgoročno gledano spremembe Direktive neizogibne.

24.

Kar zadeva vsebino morebitnih prihodnjih ukrepov, ENVP že zdaj opominja na nekatere elemente, ki so po njegovem mnenju bistvenega pomena za kateri koli bodoči sistem varstva podatkov v Evropski uniji. Mednje sodijo:

nova načela niso potrebna, jasno pa je, da obstaja potreba po upravni ureditvi, ki je po eni strani učinkovita in ustreza omreženi družbi, po drugi pa zmanjšuje administrativne stroške;

širokega področja uporabe zakonodaje o varstvu podatkov ne bi smeli spreminjati. Veljati bi moral za vse primere uporabe osebnih podatkov, ne le za občutljive podatke, oziroma se ne bi smel nanašati le na upravičene interese ali posebna tveganja. Z drugimi besedami, ENVP zavrača t. i. minimalni pristop glede obsega varstva podatkov. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bodo lahko tako svoje pravice uveljavljali v vsakršnih okoliščinah;

zakonodaja o varstvu podatkov bi morala še naprej zajemati najrazličnejše okoliščine, hkrati pa v konkretnih primerih omogočiti uravnotežen pristop, in pri tem upoštevati druge utemeljene interese (pa naj bodo javni ali zasebni) in potrebo po čim manjšem birokratskemu bremenu. Ta sistem bi moral organom za varstvo podatkov tudi dopuščati možnost, da določijo prednostne naloge in se osredotočijo na področja ali vprašanja, ki so posebnega pomena oziroma predstavljajo posebno tveganje;

omenjeni sistem bi moral v celoti veljati za uporabo osebnih podatkov v namene kazenskega pregona, čeprav bodo morda zaradi posebnih težav na tem področju potrebni ustrezni dodatni ukrepi;

glede pretoka podatkov s tretjimi državami bi bilo treba oblikovati ustrezno ureditev, ki bi, kolikor je to mogoče, temeljila na vsesplošno sprejetih standardih za varstvo podatkov.

25.

V Sporočilu sta v zvezi z izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije, omenjena potekajoči pregled Direktive 2002/58/ES ter morebitna potreba po natančnejših pravilih za obravnavanje vprašanj glede varstva podatkov, ki so jih sprožile nove tehnologije, kot sta internet in RFID (10). ENVP ta pregled in nadaljnje ukrepanje ocenjuje pozitivno, čeprav hkrati meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti le na tehnološki razvoj, pač pa v celoti upoštevati tudi nenehno spreminjajoče se okolje ter dolgoročno vključiti tudi Direktivo 95/46/ES. Pri tem pa je treba ravnati bolj ciljno usmerjeno. Žal v Sporočilu ostajajo odprta vprašanja:

manjka časovni načrt za uresničitev različnih ukrepov, omenjenih v poglavju 3 Sporočila;

manjka rok za oddajo naknadnega poročila o uporabi Direktive. Glede na člen 33 Direktive mora Komisija „redno“ poročati, vendar pa tudi ta izraz ni jasno določen;

manjka mandat: v Sporočilu ni navedeno, kako naj bi ocenili uresničevanje predvidenih ukrepov, sklicuje se le na delovni program iz leta 2003;

manjkajo napotki, kako ukrepati dolgoročno.

ENVP Komisiji predlaga, naj te elemente natančneje določi.

V.   POGLED V PRIHODNOST

A.   Dosledno izvajanje

26.

Sedanje določbe Direktive morajo biti najprej v celoti izvedene, preden so v prihodnosti mogoče kakršne koli spremembe. Dosledno izvajanje se začne z uskladitvijo s pravnimi zahtevami iz Direktive. V Sporočilu je omenjeno (11), da nekatere države članice v svojo zakonodajo niso prenesle vrste pomembnih določb Direktive, v njem pa je tudi poudarjeno, da gre pri tem predvsem za določbe glede neodvisnosti nadzornih organov. Naloga Komisije je, da nadzoruje usklajenost, ter po potrebi uporabi svoja pooblastila iz člena 226 Pogodbe ES.

27.

V Sporočilu je v zvezi z nekaterimi določbami predvideno obrazložitveno sporočilo; zlasti gre za določbe, ki bi lahko privedle do uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev glede na člen 226 Pogodbe ES.

28.

Direktiva poleg tega uvaja druge mehanizme za boljše izvajanje. Tako so posebej v ta namen oblikovane naloge Delovne skupine iz člena 29; naštete so v členu 30 Direktive. Z njimi naj bi v državah članicah spodbudili izvajanje in tako dosegli visoko raven usklajenosti varstva podatkov, s čimer bi presegli tisto, kar je – strogo gledano – potrebno za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive. Omenjena delovna skupina je z leti med opravljanjem te vloge pripravila številna mnenja in druge dokumente.

29.

Po mnenju ENVP dosledno izvajanje Direktive vključuje naslednja dva elementa:

zagotoviti bi bilo treba, da bodo države članice dosledno izpolnjevale svoje obveznosti glede na evropsko zakonodajo. To pomeni, da morajo določbe iz Direktive prenesti v nacionalno zakonodajo ter tudi v praksi doseči predvidene cilje iz Direktive;

dosledno pa bi bilo treba uporabljati tudi druge, nezavezujoče instrumente, ki bi lahko bistveno prispevali k visoki ravni usklajenosti varstva podatkov.

ENVP poudarja, da bi bilo treba med obema elementoma jasno razlikovati, saj imata različne pravne posledice, pa tudi z njimi povezane obveznosti. Komisija bi morala, splošno gledano, prevzeti popolno odgovornost za prvi element, v zvezi z drugim pa bi morala vodilno vlogo igrati delovna skupina.

30.

Drugo, natančnejše razlikovanje se nanaša na razpoložljive instrumente za boljše izvajanje Direktive. Mednje sodijo:

izvedbeni ukrepi. Ti ukrepi, ki jih je Komisija sprejela s postopkom komitologije, so predvideni v poglavju IV o prenosu osebnih podatkov v tretje države (glej člen 25(6) in člen 26(3));

sektorska zakonodaja;

postopki za ugotavljanje kršitev glede na člen 226 Pogodbe ES;

obrazložitvena sporočila. Takšna sporočila bi se lahko osredotočila na določbe, ki bi lahko privedle do postopkov za ugotavljanje kršitev in/ali katerih glavni cilj je, da bodo v praksi služile kot smernice za varstvo podatkov (glej tudi točke 57-62) (12);

druga sporočila. Kot primer bi lahko navedli Sporočilo Komisije Parlamentu in Svetu o tehnologijah za boljše varovanje zasebnosti;

spodbujanje najboljših praks. Ta instrument bi bilo mogoče uporabiti za vrsto zadev, kot so administrativna poenostavitev, revizije, izvrševanje, sankcije itd. (glej tudi točke 63-67).

31.

ENVP Komisiji priporoča, naj pri pripravi svojih politik na podlagi sedanjega sporočila jasno navede, kako namerava te različne instrumente uporabiti. Komisija bi morala pri tem tudi jasno razlikovati med svojimi lastnimi obveznostmi ter obveznostmi delovne skupine. Razen tega pa je seveda samoumevno, da je v vsakem primeru pogoj za uspeh dobro sodelovanje med Komisijo in delovno skupino.

B.   Sodelovanje s pomočjo tehnologije

32.

Za izhodišče velja, da so določbe Direktive oblikovane na tehnološko nevtralen način. V Sporočilu se poudarek na tehnološki nevtralnosti navezuje na vrsto tehnoloških novosti, kot so internet, storitve dostopanja v tretjih državah, RFID ter kombinacija zvočnih in slikovnih podatkov s samodejnim razpoznavanjem. V njem se razlikuje med dvema vrstama ukrepov; kot prvo gre za posebne smernice glede uporabe načel varstva podatkov v spreminjajočem se okolju tehnologij, pri čemer pomembna vloga pripada delovni skupini in njeni projektni skupini za internet (13). Kot drugo pa bi Komisija lahko sama predlagala zakonodajo za posamezne sektorje.

33.

ENVP ta pristop pozdravlja kot pomemben prvi korak. Dolgoročno pa bodo morda potrebni drugi, temeljitejši ukrepi. Sporočilo bi lahko služilo kot izhodišče za takšen dolgoročni pristop. ENVP kot nadaljnji ukrep predlaga, naj sedanjemu sporočilu sledi razprava. Naslednje točke bi lahko predstavljale morebitne elemente takšnega pristopa.

34.

Sodelovanje s pomočjo tehnologije, kot prvo, deluje na dva načina. Po eni strani lahko nove, razvijajoče se tehnologije zahtevajo spremembe pravnega okvira za varstvo podatkov. Po drugi strani pa lahko potreba po učinkovitem varstvu osebnih podatkov posameznikov zahteva nove omejitve oziroma ustrezne zaščitne ukrepe glede uporabe določenih tehnologij, kar ima lahko še bolj daljnosežne posledice. Kljub temu pa bi bilo mogoče tudi nove tehnologije učinkovito uporabljati tako, da pri tem ne bi bila ogrožena zasebnost.

35.

Na drugem mestu so primeri, ko nove tehnologije pri izvajanju svojih javnih nalog uporabljajo vladne institucije, kar pa lahko zahteva določene posebne omejitve. Dober primer za to so razprave, ki na temo medsebojnega delovanja in dostopa v povezavi z izvajanjem Haaškega programa potekajo na področju svobode, varnosti in pravice (14).

36.

Kot tretje pa je opazen trend veliko obsežnejše uporabe biometričnega gradiva, kot so – vendar ne le ti – podatki o DNK. Posebni izzivi v zvezi z uporabo osebnih podatkov, pridobljenih iz tega gradiva, lahko vplivajo na zakonodajo o varstvu podatkov.

37.

Četrtič pa je treba priznati, da se družba sama spreminja ter da se vedno bolj razvija v družbo nadzorovanja (15). V zvezi s tem razvojem je nujna temeljita razprava. Osrednja vprašanja v okviru te razprave pa bi se nanašala na to, ali je takšen razvoj neizogiben, ali vmešavanje v ta razvoj in njegovo omejevanje spadata med naloge evropskega zakonodajalca, ali evropski zakonodajalec lahko sprejme učinkovite ukrepe ter na kakšen način itd.

C.   Zasebnost in pristojnost na svetovni ravni

38.

Vidik zasebnosti in pristojnosti na svetovni ravni v Sporočilu nima vidnejše vloge. Komisija naj bi zgolj še naprej spremljala mednarodne forume in na njih sodelovala ter s tem zagotavljala skladnost zavez držav članic z njihovimi obveznostmi iz Direktive. Poleg tega je v Sporočilu našteta vrsta dejavnosti v zvezi s poenostavitvijo zahtev glede mednarodnih prenosov (glej poglavje III tega mnenja).

39.

ENVP obžaluje, da v Sporočilu temu vidiku ni posvečeno več pozornosti.

40.

V poglavju IV Direktive (člena 25 in 26) je trenutno poleg splošnih pravil o varstvu podatkov predvidena tudi posebna ureditev za prenos podatkov v tretje države. To posebno ureditev so pripravljali več let, in sicer z namenom, najti pravo ravnovesje med varstvom posameznikov, katerih podatke se posreduje tretjim državam, ter – med drugim – zahtevami mednarodne trgovine in realnostjo svetovnih telekomunikacijskih omrežij. Komisija in delovna skupina (16), pa tudi na primer Mednarodna trgovinska zbornica, so si zelo prizadevale, da bi ta sistem zaživel, zlasti z ugotavljanjem primernosti ravni varstva, s standardnimi pogodbenimi določili, z zavezujočimi poslovnimi pravili itd.

41.

Posebnega pomena za uporabo sistema na internetu je bila sodba Sodišča v primeru Lindqvist  (17). Sodišče v njej opozarja na splošno razširjenost informacij na internetu, odločilo pa je, da se nalaganj podatkov na internetno stran kot takih – pa četudi so ti podatki s tem dosegljivi osebam v tretjih državah, ki imajo za to na razpolago primerna tehnična sredstva – ne more obravnavati kot prenos podatkov v tretjo državo.

42.

Ta sistem, ki je logična in nujna posledica ozemeljskih omejitev Evropske unije, v omreženi družbi, kjer so fizične meje vedno bolj postranskega pomena, posameznika v Evropi, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne bo mogel popolnoma zaščititi (glej primere iz točke 6 tega mnenja); informacije na internetu so splošno razširjene, pristojnost evropskega zakonodajalca pa je omejena.

43.

Izziv bo najti praktične rešitve, s katerimi bi uskladili potrebo po zaščiti posameznikov v Evropi, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ozemeljske omejitve Evropske unije in njenih držav članic. ENVP je Komisijo v pripombah na njeno Sporočilo o strategiji glede zunanje razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice že spodbudil, naj pri pospeševanju varstva osebnih podatkov na mednarodni ravni prevzame proaktivno vlogo, in sicer s podporo dvostranskim in večstranskim pristopom v povezavi s tretjimi državami ter s sodelovanjem z drugimi mednarodnimi organizacijami (18).

44.

Med takšne praktične rešitve sodijo:

nadaljnji razvoj skupnega okvira za varstvo podatkov. Za osnovo bi lahko uporabili splošno uveljavljene standarde kot so smernice OECD za varstvo podatkov (1980) ter smernice ZN;

nadaljnji razvoj posebne ureditve za prenos podatkov v tretje države v skladu s poglavjem IV Direktive (člena 25 in 26);

mednarodni sporazumi o pristojnosti ali podobni sporazumi s tretjimi državami;

naložbe v mehanizme za splošno uskladitev standardov, kot je uporaba zavezujočih poslovnih pravil v večnacionalnih podjetjih, in sicer ne glede na to, kje ta osebne podatke obdelujejo.

45.

Nobena izmed teh rešitev ni nova. Potrebna pa je vizija o tem, kako te metode kar najbolj učinkovito uporabljati in zagotoviti, da bodo standardi za varstvo podatkov – ki v Evropski uniji veljajo tudi za temeljne pravice – učinkoviti tudi v svetovni omreženi družbi. ENVP Komisijo poziva, naj skupaj z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi začne razvijati takšno vizijo.

D.   Kazenski pregon

46.

V Sporočilu je velika pozornost namenjena zahtevam v javnem interesu, zlasti varnosti. V njem so pojasnjeni člen 3(2) Direktive ter razlaga s strani Sodišča glede te določbe v sodbi o PNR (19), pa tudi člen 13 Direktive, med drugim v povezavi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. V Sporočilu je tudi poudarjeno, da Komisija pri doseganju ravnovesja med ukrepi za zagotovitev varnosti in temeljnimi pravicami, o katerih se ni mogoče pogajati, skrbi za varstvo osebnih podatkov, kakor je zagotovljeno s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. To izhodišče velja tudi za čezatlantski dialog z Združenimi državami Amerike.

47.

ENVP meni, da je pomembno, da Komisija podobno jasno opozori na obveznosti Unije glede na člen 6 PEU o spoštovanju temeljnih pravic, kot so zagotovljene v EKČP. Ta ugotovitev je še toliko pomembnejša zdaj, ko je Evropski svet sklenil, da bi morala biti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije v okviru Pogodbe o reformi pravno zavezujoča. V členu 8 Listine je opredeljena pravica vsakogar do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

48.

Splošno znano je, da se z vedno večjimi zahtevami organov kazenskega pregona po uporabi osebnih podatkov za boj proti kriminalu – sem spada tudi boj proti terorizmu – povečuje tveganje za nižjo raven zaščite državljanov, nižjo celo od tiste, ki je zagotovljena s členom 8 EKČP in/ali Konvencijo št. 108 Sveta Evrope (20). Ti pomisleki so imeli osrednje mesto v tretjem mnenju ENVP o predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; objavljeno je bilo 27. aprila 2007.

49.

V zvezi s tem je bistveno, da se standard varstva, predviden v Direktivi, kot osnova za varstvo državljanov uporabi tudi v povezavi z zahtevami kazenskega pregona. V EKČP in Konvenciji št. 108 je zagotovljena najnižja možna raven varstva, nista pa dovolj natančni. Zaradi ustreznega varstva državljanov je bilo torej treba poskrbeti za dodatne ukrepe. To pa je bil eden glavnih motivov za sprejetje Direktive leta 1995 (21).

50.

Ravno tako bistvenega pomena je, da je ta standard varstva dejansko zagotovljen v vseh primerih, ko se osebni podatki obdelujejo za namene kazenskega pregona. V tem sporočilu se sicer ne obravnava obdelave podatkov v okviru tretjega stebra, kljub temu pa se nanaša tudi na okoliščine, ko se podatki, ki so bili zbrani (in obdelani) v komercialne namene, uporabljajo za namene kazenskega pregona. Takšne okoliščine pa so vse bolj običajne, saj se policija pri svojem delu vedno bolj opira na razpoložljivost informacij v lasti tretjih strani. Kot najboljša ponazoritev tega trenda lahko služi Direktiva 2006/24/ES (22): ponudnike elektronskih komunikacij namreč zavezuje, da podatke, ki so jih zbrali (in shranili) za komercialne namene, zaradi kazenskega pregona hranijo (dlje časa). ENVP meni, da bi bilo treba pri uporabi osebnih podatkov za namene javnega interesa, zlasti pa v povezavi z varnostjo oziroma bojem proti terorizmu, dosledno zagotavljati ustrezno varovanje osebnih podatkov, zbranih in obdelanih v okviru področja uporabe Direktive. Vendar pa se v nekaterih primerih lahko zgodi, da navedeni nameni ne sodijo v področje uporabe Direktive.

51.

Na podlagi teh ugotovitev se Komisiji predlaga naslednje:

potreben je nadaljnji razmislek o vplivu zasebnih podjetij, ki so vključena v izvajanje kazenskega pregona, na varstvo podatkov; zagotoviti je namreč treba, da načela iz Direktive 95/46/ES v takšnih primerih veljajo v celoti ter da pri tem zaradi pravne praznine ni ogrožena temeljna pravica državljanov do varstva podatkov. Zlasti je treba zagotoviti, da so osebni podatki, ki se zbirajo in obdelujejo v okviru področja uporabe Direktive, ustrezno in trajno zavarovani tudi, ko se zaradi javnega interesa obdelujejo naprej, pa naj to sodi v okvir področja uporabe Direktive ali ne;

pri tem razmisleku bi bilo treba v vsakem primeru upoštevati pomanjkljivosti sedanjega pravnega okvira, kjer ni jasne črte ločnice med prvim in tretjim stebrom, in bi lahko prišlo do tega, da pravni instrument za varstvo podatkov sploh ne bi imel ustrezne pravne podlage (23);

člen 13 Direktive, ki v zvezi z načeli varstva podatkov dopušča izjeme in določa omejitve, če je to nujno med drugim zaradi javnih interesov, je treba razlagati na tak način, da je ohranjena njegova uporabnost kot veznega člena in jamstva za osebne podatke, zbrane v okviru področja uporabe Direktive, in sicer v skladu s sodbo Sodišča v primeru Österreichischer Rundfunk  (24) ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

razmisliti bi bilo treba o možnosti zakonodajnih predlogov o uskladitvi pogojev in zaščitnih ukrepov v zvezi z uporabo izjem iz člena 13.

E.   Morebitno stanje glede na Pogodbo o reformi

52.

Komisija v Sporočilu omenja tudi – velikanski – vpliv Ustavne pogodbe na področju varstva podatkov. Pogodba, ki se zdaj imenuje Pogodba o reformi, bo namreč na tem področju ključnega pomena. Z njo bo ukinjen stebrni ustroj, določba o varstvu podatkov (trenutno v členu 286 Pogodbe ES) bo natančnejša, Listina Unije o temeljnih pravicah (v členu 8 ima določbo o varstvu podatkov) pa bo postala zavezujoč instrument.

53.

V okviru mandata za medvladno konferenco (MVK) je varstvu podatkov namenjena posebna pozornost. V točki 19(f) gre dejansko za tri zadeve. Kot prvo, splošna pravila o varstvu podatkov ne bodo posegala v posebna pravila, sprejeta v okviru naslova o SZVP (sedanji drugi steber); drugič, sprejeta bo izjava o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (sedanji tretji steber); kot tretjič pa bodo v ustreznih protokolih sprejete posebne določbe o stališčih posameznih držav članic (predvsem glede posebnega položaja Združenega kraljestva v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah).

54.

V okviru MVK bo treba natančneje opredeliti drugi element, tj. izjavo. Posledice ob ukinitvi stebrnega ustroja ter morebitno uporabo Direktive za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je treba ustrezno preučiti ter tako zagotoviti kar najširšo možno uporabo načel varstva podatkov iz Direktive. Vendar to mnenje ni pravo mesto za nadaljnje razprave o tej zadevi. ENVP je predloge za izjavo predstavil v pismu predsedstvu MVK (25).

VI.   INSTRUMENTI ZA BOLJŠE IZVAJANJE

A.   Splošni vidik

55.

V Sporočilu je govora o vrsti instrumentov in ukrepov, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje uporabiti za boljše izvajanje Direktive. ENVP želi o tem izraziti svoje mnenje in pri tem opozoriti tudi na druge, dodatne instrumente, ki v Sporočilu niso omenjeni.

B.   Sektorska zakonodaja

56.

V nekaterih primerih bodo na ravni EU morda potrebni posebni zakonodajni ukrepi. Zlasti se lahko izkaže, da je sektorska zakonodaja nujna pri prilagajanju načel iz Direktive vprašanjem, povezanim z nekaterimi tehnologijami, kot se je to zgodilo pri direktivah o zasebnosti na področju telekomunikacij. Uporabo posebne zakonodaje je treba skrbno preučiti na področjih, kot je tehnologija RFID.

C.   Postopki za ugotavljanje kršitev

57.

Najvplivnejši instrument iz Sporočila je postopek za ugotavljanje kršitev. V Sporočilu je opredeljeno eno ključno področje, in sicer neodvisnost organov za varstvo podatkov in njihove pristojnosti, samo na splošno pa so v njem omenjena tudi druga področja. ENVP se strinja s stališčem, da so postopki za ugotavljanje kršitev v primeru, da države članice ne poskrbijo za dosledno izvajanje Direktive, bistven in neobhodno potreben instrument; zlasti ob upoštevanju dejstva, da je od roka za izvedbo Direktive preteklo skoraj devet let ter da je že prišlo do strukturiranega dialoga, predvidenega v delovnem programu. Kljub temu pa doslej na Sodišče ni bil vložen še noben primer v zvezi s kršitvijo Direktive 95/46/ES.

58.

Primerjalna analiza vseh primerov, pri katerih obstaja sum napačnega ali nepopolnega prenosa (26), pa tudi obrazložitveno sporočilo bi zagotovo lahko izboljšala usklajenost Komisije v njeni vlogi varuhinje Pogodb. Vendar pa priprava teh instrumentov, ki bi lahko zahtevala precej časa in prizadevanj, ne bi smela ovirati postopkov za ugotavljanje kršitev na tistih področjih, za katera je Komisija že nedvoumno ugotovila, da tam prenos oziroma praksa potekata nepravilno.

59.

ENVP zato Komisijo spodbuja, naj si, po potrebi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev, prizadeva za boljše izvajanje Direktive. Svoja pooblastila za posredovanje pred Sodiščem bo ENVP zato v tem pogledu izkoristil in po potrebi posredoval v postopkih za ugotavljanje kršitev glede izvajanja Direktive 95/46/ES oziroma drugih pravnih instrumentov na področju varstva osebnih podatkov.

D.   Obrazložitveno sporočilo

60.

V Sporočilu je omenjeno tudi obrazložitveno sporočilo, in sicer v zvezi z nekaterimi določbami, v katerih bo Komisija pojasnila svoje razumevanje določb Direktive, katerih izvajanje se je izkazalo za težavno in zato lahko pripelje do postopkov za ugotavljanje kršitev. ENVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da bo Komisija pri tem upoštevala delo, ki ga je v zvezi z obrazložitvijo opravila delovna skupina. Pri pripravi bodočega obrazložitvenega sporočila je dejansko bistveno, da se ustrezno upošteva stališče delovne skupine ter se z njo izčrpno posvetuje in na ta način izkoristi njene izkušnje, pridobljene pri uporabi Direktive na nacionalni ravni.

61.

ENVP poleg tega potrjuje, da je Komisiji pripravljen svetovati o vseh zadevah v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Isto velja tudi za instrumente, kot so sporočila Komisije, ki niso zavezujoča, njihov namen pa je ravno tako opredelitev politike Komisije na področju varstva osebnih podatkov. Kar zadeva sporočila, bi bila ta svetovalna vloga zares učinkovita le, če bi se z ENVP posvetovali še pred sprejetjem obrazložitvenega sporočila (27). Takšno sporočilo bo zaradi svetovalne vloge Delovne skupine iz člena 29 in ENVP pridobilo na vrednosti, hkrati pa bo ohranjena neodvisnost Komisije pri samostojnem odločanju glede uradne sprožitve postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi z izvajanjem Direktive.

62.

ENVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da bo v tem sporočilu obravnavano le omejeno število členov, saj se je tako mogoče osredotočiti na občutljivejša vprašanja. V zvezi s tem Komisijo opozarja na naslednja vprašanja, ki si v obrazložitvenem sporočilu zaslužijo posebno pozornost:

pojem osebnih podatkov (28),

opredelitev vloge upravljavca oziroma obdelovalca podatkov,

določitev veljavne zakonodaje,

načelo omejitve namena in neskladna uporaba,

pravni razlogi za obdelavo, zlasti v povezavi z nedvoumno privolitvijo in ravnotežjem interesov.

E.   Drugi, nezavezujoči instrumenti

63.

Z drugimi, nezavezujočimi instrumenti bi si morali proaktivno prizadevati za usklajenost z načeli varstva podatkov, in sicer zlasti v okolju novih tehnologij. Tem ukrepom bi moral za podlago služiti pojem „privacy by design“ (že v osnovi z vgrajenim spoštovanjem zasebnosti), s čimer bi zagotovili, da se pri razvoju in gradnji arhitekture novih tehnologij ustrezno upoštevajo načela varstva podatkov. Spodbujanje tehnoloških proizvodov, ki so v skladu s predpisi o spoštovanju zasebnosti, bi moralo biti odločilnega pomena v okolju, v katerem je obdelava podatkov splošno razširjena in se še naprej hitro širi.

64.

S tem je tesno povezana potreba po razširitvi števila sodelujočih pri uveljavljanju zakonodaje o varstvu podatkov. ENVP po eni strani odločno podpira temeljno vlogo organov za varstvo podatkov pri uveljavljanju načel iz Direktive, ki pri tem v celoti izkoriščajo svoja pooblastila in manevrski prostor za sodelovanje v okviru Delovne skupine iz člena 29. Učinkovitejše uveljavljanje Direktive je tudi eden izmed ciljev „Londonske pobude“.

65.

Po drugi strani pa ENVP poudarja, da bi morali spodbujati uveljavljanje načel varstva podatkov na zasebni ravni, in sicer s samoregulativo in konkurenco. Industrijo bi morali spodbuditi, da bi izvajala načela varstva podatkov in konkurirala pri razvijanju proizvodov in storitev, ki so v skladu s predpisi o spoštovanju zasebnosti; s tem bi izboljšala svoj položaj na trgu, saj bi lahko v večji meri izpolnila pričakovanja potrošnikov, ki cenijo zasebnost. Dober primer v zvezi s tem so pečati zaupnosti, ki bi jih lahko namestili na proizvode, ki so bili podvrženi postopku certificiranja, oziroma z njimi označili takšne storitve (29).

66.

ENVP želi Komisijo opozoriti tudi na druge instrumente, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za boljše izvajanje Direktive, čeprav v Sporočilu niso omenjeni. Primeri takšnih instrumentov, ki bi organom za varstvo podatkov pomagali pri boljšem uveljavljanju zakonodaje o varstvu podatkov, so naslednji:

določanje meril,

spodbujanje in izmenjava najboljših praks,

revizije varstva podatkov s strani tretjih strank.

F.   Drugi dolgoročni instrumenti

67.

Nazadnje ENVP opozarja tudi na druge instrumente, ki v Sporočilu niso omenjeni, v poštev pa bi lahko prišli pri prihodnjih spremembah Direktive oziroma bi jih lahko vključili v drugo horizontalno zakonodajo, in sicer zlasti:

skupinske tožbe, s katerimi bi bilo skupinam državljanov omogočeno, da v zadevah v zvezi z varstvom osebnih podatkov skupaj nastopijo pred sodiščem; predstavljajo lahko zelo učinkovit instrument za boljše uveljavljanje Direktive;

tožbe, ki jih sprožijo pravne osebe, ki s svojimi dejavnostmi varujejo interese določenih kategorij oseb, kot so združenja potrošnikov in sindikati, imajo lahko podoben učinek;

obveznost upravljavcev podatkov, da posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestijo o kršitvah varnosti, bi bila dragocen zaščitni ukrep, hkrati pa bi bilo z njo mogoče izboljšati tudi ozaveščenost državljanov;

določbe za enostavnejšo uporabo pečatov zaupnosti oziroma revizije varstva podatkov s strani tretjih strank (glej točki 65 in 66) v nadnacionalnem okolju.

G.   Natančnejše opredeljevanje obveznosti udeležencev na institucionalni ravni, zlasti delovne skupine

68.

Različni udeleženci na institucionalni ravni so odgovorni za izvajanje Direktive. Nadzorni organi v državah članicah v skladu s členom 28 Direktive nadzorujejo uporabo svojih nacionalnih predpisov v zvezi s prenosom Direktive. V členu 29 je predvidena delovna skupina nadzornih organov, v členu 30 pa so naštete njene naloge. Glede na člen 31 Komisiji v zvezi z izvedbenimi ukrepi na ravni Skupnosti pomaga odbor predstavnikov vlad držav članic (komitološki odbor).

69.

Natančnejša opredelitev posameznih udeležencev je nujna še zlasti v povezavi z delovno skupino (oziroma njenimi dejavnostmi). V členu 30(1) so naštete štiri naloge delovne skupine, ki jih je mogoče povzeti kot preučevanje uporabe Direktive na nacionalni ravni v smislu poenotenosti ter izdajanje mnenj o razvoju na ravni Skupnosti, kar zadeva raven varstva, zakonodajne predloge in kodekse ravnanja. S tega seznama je razvidno, kako obsežna je odgovornost delovne skupine na področju varstva podatkov, kar še bolje ponazarja vrsta dokumentov, ki jih je skupina pripravila tekom let.

70.

Delovna skupina je – glede na Sporočilo – „ključni element pri zagotavljanju boljšega in skladnejšega izvajanja“. ENVP se s to trditvijo popolnoma strinja, hkrati pa meni, da je treba razjasniti nekatere posebne vidike omenjenih obveznosti.

71.

Kot prvo, v Sporočilu se poziva k boljšemu sodelovanju delovne skupine; nacionalni organi bi si morali prizadevati, da bi prakso v svoji državi prilagodili skupnemu dogovoru (30). ENVP pozdravlja namen te izjave, vendar svari pred zmedo glede obveznosti. Naloga Komisije je, da v skladu s členom 211 Pogodbe ES nadzoruje usklajenost v državah članicah, kar vključuje tudi usklajenost nadzornih organov. Delovna skupina kot neodvisni svetovalec ne more odgovarjati za to, na kakšen način nacionalni organi uporabijo njena mnenja.

72.

Kot drugo se mora Komisija zavedati, da ima v delovni skupini različne vloge, saj v njej ne nastopa le kot članica, pač pa je njena naloga tudi, da prevzame sekretariat skupine. Pri izvajanju druge vloge, sekretariata, mora delovno skupino podpirati na tak način, da bo ta lahko neodvisno opravljala svoje delo. To v bistvu pomeni dvoje: Komisija mora zagotoviti ustrezna sredstva, sekretariat pa mora svoje delo opravljati po navodilih delovne skupine in njenega predsednika, in sicer kar zadeva vsebino in obseg dejavnosti delovne skupine pa tudi rezultate njenega delovanja. Splošno gledano dejavnosti Komisije pri izpolnjevanju njenih drugih nalog v okviru zakonodaje ES ne bi smele vplivati na njeno razpoložljivost v vlogi sekretariata.

73.

Kot tretje pa bi Komisija – kljub temu, da delovna skupina sama določi svoje prednostne naloge –, lahko navedla, kaj od nje pričakuje in kako bi bilo mogoče po njenem mnenju razpoložljive vire uporabiti na kar najboljši način.

74.

Četrtič ENVP obžaluje, da v Sporočilu ni jasno opredeljeno, kako so razdeljene naloge Komisije in delovne skupine. Komisijo poziva, naj predloži dokument, v katerem bodo te opredelitve navedene. ENVP predlaga, da se v omenjeni dokument vključijo naslednje zadeve:

Komisija bi delovno skupino lahko zaprosila, naj se posveti vrsti konkretnih, posebnih zadev. Njene prošnje bi morale temeljiti na jasni strategiji o zadolžitvah in prednostnih nalogah delovne skupine;

delovna skupina sama določi svoje prednostne naloge, in sicer v delovnem programu z jasno začrtanimi izhodišči;

Komisija in delovna skupina bi svoje dogovore morebiti lahko določili v memorandumu o soglasju;

delovna skupina mora nujno v polni meri sodelovati pri razlagi Direktive ter prispevati k razpravam o njenih morebitnih spremembah.

VII.   SKLEPI

75.

ENVP se strinja z osrednjim sklepom Komisije, da Direktive kratkoročno ne bi smeli spreminjati. Sklep bi lahko še dodatno okrepili, če bi temeljil na naravi Direktive in zakonodajni politiki Unije.

76.

Izhodišča ENVP so naslednja:

kratkoročno gledano bi bilo napore najbolje usmeriti v izboljšave pri izvajanju Direktive;

dolgoročno se zdi, da so spremembe Direktive neizogibne;

že zdaj bi morali določiti natančen datum za pregled, kar bi omogočilo pripravo predlogov takšnih sprememb. Ta datum bi nedvomno pomenil spodbudo, da bi že zdaj začeli razmišljati o prihodnjih spremembah.

77.

Med najpomembnejše vidike prihodnjih sprememb sodijo:

nova načela niso potrebna, jasno pa je, da obstaja potreba po drugačnih upravnih ureditvah;

širokega področja uporabe zakonodaje o varstvu podatkov, ki velja za vse vrste uporabe osebnih podatkov, ne bi smeli spreminjati;

zakonodaja o varstvu podatkov bi morala v konkretnih primerih omogočiti uravnotežen pristop, pa tudi, da organi za varstvo podatkov lahko določijo prednostne naloge;

sistem bi moral v celoti veljati za uporabo osebnih podatkov v namene kazenskega pregona, čeprav bodo morda zaradi posebnih težav na tem področju potrebni ustrezni dodatni ukrepi.

78.

ENVP Komisiji predlaga, naj natančneje določi časovni načrt za ukrepe iz poglavja 3 Sporočila, rok za oddajo naknadnega poročila o uporabi Direktive, mandat za oceno uresničevanja predvidenih ukrepov in napotke o tem, kako ukrepati dolgoročno.

79.

ENVP pristop v zvezi s tehnologijo pozdravlja kot pomemben prvi korak ter predlaga začetek razprave o dolgoročnem pristopu, med drugim tudi temeljne razprave o razvoju družbe nadzorovanja. Pozdravlja tudi potekajoči pregled Direktive 2002/58/ES ter se strinja z morebitno potrebo po natančnejših pravilih za obravnavanje vprašanj glede varstva podatkov, ki so jih sprožile nove tehnologije, kot sta internet in RFID. Pri teh ukrepih bi morali v celoti upoštevati nenehno spreminjajoče se okolje, dolgoročno pa vključiti tudi Direktivo 95/46/ES.

80.

ENVP obžaluje, da ima vidik zasebnosti in pristojnosti na svetovni ravni v Sporočilu le omejeno vlogo, ter poziva k naslednjim praktičnim rešitvam, s katerimi bi uskladili potrebo po zaščiti posameznikov v Evropi, na katere se nanašajo osebni podatki, in ozemeljske omejitve Evropske unije in njenih držav članic: nadaljnji razvoj skupnega okvira za varstvo podatkov; nadaljnji razvoj posebne ureditve za prenos podatkov v tretje države; mednarodni sporazumi o pristojnosti ali podobni sporazumi s tretjimi državami; naložbe v mehanizme za splošno uskladitev standardov, kot je uporaba zavezujočih poslovnih pravil v večnacionalnih podjetjih.

ENVP Komisijo poziva, naj skupaj z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi začne razvijati vizijo omenjenega vidika.

81.

ENVP Komisiji v zvezi s kazenskim pregonom predlaga naslednje:

nadaljnji razmislek o vplivu zasebnih podjetij, ki so vključena v izvajanje kazenskega pregona;

ohranitev uporabnosti člena 13 Direktive, po možnosti z zakonodajnimi predlogi o uskladitvi pogojev in zaščitnih ukrepov v zvezi z uporabo izjem iz člena 13.

82.

Dosledno izvajanje Direktive pomeni, (1) da je zagotovljeno, da bodo države članice v celoti izpolnjevale svoje obveznosti glede na evropsko zakonodajo, in (2) da se dosledno uporabljajo tudi drugi, nezavezujoči instrumenti, ki bi lahko bistveno prispevali k visoki ravni usklajenosti varstva podatkov. ENVP Komisijo poziva, naj jasno navede, kako bo te različne instrumente uporabila in na kakšen način razlikuje med svojimi lastnimi obveznostmi ter obveznostmi delovne skupine.

83.

Kar zadeva te instrumente, ENVP priporoča naslednje:

v nekaterih primerih bodo morda na ravni EU potrebni posebni zakonodajni ukrepi;

Komisija naj si za boljše izvajanje Direktive prizadeva s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev;

Komisija naj ob upoštevanju svetovalne vloge delovne skupine in ENVP uporabi instrument obrazložitvenega sporočila za naslednje zadeve: pojem osebnih podatkov, opredelitev vloge upravljavca oziroma obdelovalca podatkov, določitev veljavne zakonodaje, načelo omejitve namena in neskladno uporabo, pravne razloge za obdelavo, zlasti v povezavi z nedvoumno privolitvijo in ravnotežjem interesov;

med nezavezujoče instrumente sodijo instrumenti, ki temeljijo na pojmu „privacy by design“ (že v osnovi z vgrajenim spoštovanjem zasebnosti);

gledano dolgoročno pa tudi za naslednje vidike: skupinske tožbe, tožbe, ki jih sprožijo pravne osebe, ki s svojimi dejavnostmi varujejo interese določenih kategorij oseb, obveznost upravljavcev podatkov, da posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestijo o kršitvah varnosti, določbe za enostavnejšo uporabo pečatov zaupnosti oziroma revizije varstva podatkov s strani tretjih strank v nadnacionalnem okolju.

84.

ENVP Komisijo poziva, naj za delovno skupino pripravi dokument, v katerem bo jasno opredeljeno, kako so razdeljene vloge prve in druge, vključno z naslednjim:

prošnje Komisije, naj se posveti vrsti konkretnih, posebnih zadev, in sicer na podlagi jasne strategije o zadolžitvah in prednostnih nalogah delovne skupine;

možnost določitve dogovorov v memorandumu o soglasju;

polno sodelovanje delovne skupine pri razlagi Direktive in v razpravah o njenih morebitnih spremembah.

85.

Posledice Pogodbe o reformi je treba ustrezno preučiti in tako zagotoviti kar najširšo možno uporabo načel varstva podatkov iz Direktive. ENVP je predloge predstavil v pismu predsedstvu MVK.

V Bruslju, 25. julija 2007

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov


(1)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporočilo.

(4)  V nadaljnjem besedilu: Direktiva.

(5)  Glej točko 37 tega mnenja.

(6)  Glej zlasti sodbo Sodišča v primeru Lindqvist (glej opombo 15) in v primerih PNR (glej opombo 17).

(7)  Stran 9, prvi samostojni odstavek Sporočila.

(8)  Uvodna izjava 11 Direktive.

(9)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(10)  Str. 10 Sporočila.

(11)  Str. 5 Sporočila, predzadnji odstavek.

(12)  Glej na primer Mnenje št. 4/2007 o pojmu osebnih podatkov (WP 137), ki ga je delovna skupina sprejela 20. junija 2007.

(13)  Projektna skupina za internet je podskupina Delovne skupine iz člena 29.

(14)  Glej na primer pripombe v zvezi s sporočilom Komisije o interoperabilnosti evropskih zbirk podatkov, ki so bile 10. marca 2006 objavljene na spletnem mestu ENVP.

(15)  Glej: „Poročilo o družbi nadzorovanja“, ki so ga za pooblaščenca Združenega kraljestva za informacije pripravili v Surveillance Studies Network (Mreža raziskav o nadzorovanju), predstavljeno pa je bilo na 28. mednarodni konferenci pooblaščencev s področja varstva podatkov in zasebnosti, ki je 2. in 3. novembra 2006 potekala v Londonu (glej: www.privacyconference2006.co.uk (razdelek „Documents“)).

(16)  Glej na primer delovni dokument o skupni razlagi člena 26(1) Direktive 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995, sprejet 25. novembra 2005 (WP 114), delovni dokument za določanje postopka sodelovanja za izdajo skupnih mnenj o ustrezni zaščiti, ki so posledica „zavezujočih poslovnih pravil“, sprejet 14. aprila 2005 (WP 107), ter Mnenje št. 8/2003 o osnutku standardnih pogodbenih določil, ki ga je predložila skupina poslovnih združenj („alternativni vzorec pogodbe“), sprejeto 17. decembra 2003 (WP 84).

(17)  Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2003, Zadeva C-101/01, PSES [2003], stran I-12971, točke 56–71.

(18)  Glej pismo generalnemu direktorju oddelka Evropske komisije za pravico, svobodo in varnost o Sporočilu o „strategiji glede zunanje razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice“ z dne 28. novembra 2005; na voljo je na spletnem mestu ENVP.

(19)  Sodba Sodišča z dne 30. maja 2006, Evropski parlament proti Svetu (C–317/04) in Komisiji (C–318/04), združeni zadevi C–317/04 in C–318/04, PSES, [2006], stran I–4721.

(20)  Konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

(21)  ENVP je na nenatančnost Konvencije št. 108 opozoril v številnih mnenjih, in sicer v povezavi z nujnostjo sprejetja okvirnega sklepa Sveta.

(22)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/24/ES z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, UL L 105, str. 54.

(23)  Vprašanje „pravne vrzeli“, na katerega je ENVP že večkrat opozoril, zlasti v povezavi s sodbo PNR (glej na primer letno poročilo za leto 2006, str. 47).

(24)  Sodba Sodišča z dne 20. maja 2003, združeni primeri C–465/00, C–138/01 in C–139/01, PSES [2003], str. I-4989.

(25)  Glej pismo ENVP predsedstvu MVK o varstvu podatkov v okviru Pogodbe o reformi z dne 23. julija 2007; na voljo je na spletnem mestu ENVP.

(26)  Glej Sporočilo, str. 6.

(27)  Glej strateški dokument ENVP „Evropski nadzornik za varstvo podatkov kot svetovalec institucijam Skupnosti glede zakonodajnih predlogov in pripadajočih dokumentov“; na voljo je na spletni strani ENVP (točka 5.2 dokumenta).

(28)  Ta tematika je bila obravnavana tudi v Mnenju delovne skupine št. 4/2007, navedenem v opombi 9.

(29)  V zvezi s tem je vredno omeniti projekt EuroPriSe organa za varstvo podatkov iz dežele Schleswig Holstein, in sicer v okviru projekta Evropske komisije, imenovanega Eten.

(30)  Glej stran 10 Sporočila.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/13


Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Predlogu sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) – COM (2006) 817 konč.

(2007/C 255/02)

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 286 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in zlasti člena 8 Listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2) ter zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je bila ENVP poslana 20. decembra 2006 –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE

I.   PREDHODNE OPOMBE

Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.

Komisija je v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) poslala Predlog sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) s prošnjo, naj poda svoje mnenje. ENVP meni, da bi bilo to mnenje treba navesti v preambuli Okvirnega sklepa (3).

Pomen Predloga

2.

Cilj Predloga ni večja sprememba pooblastil ali nalog Europola, temveč Europolu predvsem zagotoviti novo in bolj prožno pravno podlago. Europol je bil ustanovljen leta 1995 na podlagi Konvencije med državami članicami iz člena K.6 EU (zdaj: člen 34). (4). Slaba stran takih konvencij v smislu prilagodljivosti in učinkovitosti je ta, da jih morajo ratificirati vse države članice, kar lahko traja tudi več let, kot so pokazale nedavne izkušnje. Iz obrazložitvenega memoranduma navedenega Predloga je razvidno, da trije protokoli o spremembah Konvencije o Europolu, ki so bili sprejeti leta 2000, 2002 in 2003 do konca leta 2006 še niso začeli veljati (5).

3.

Vendar pa Predlog vsebuje tudi vsebinske spremembe, s pomočjo katerih naj bi se delovanje Europola še izboljšalo. Razširja pristojnosti Europola in vsebuje več novih določb, katerih cilj je nadaljnja poenostavitev dela Europola. Zaradi tega postaja izmenjava podatkov med Europolom in drugimi (kot so organi Evropske skupnosti/Evropske unije, organi držav članic in tretjih držav) vse bolj pomembno vprašanje. V Predlogu je določeno, da si Europol prizadeva za zagotovitev interoperabilnosti svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov držav članic in organov Evropske skupnosti/Evropske unije (člen 10(5) Predloga). Predlog nacionalnim enotam omogoča neposreden dostop do sistema Europola.

4.

Poleg tega ima položaj Europola, kot organa iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (tretji steber), posledice za veljavno zakonodajo o varstvu podatkov, saj Uredba (ES) št. 45/2001 velja samo za obdelavo podatkov, ki se izvaja v okviru dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe zakonodaje Skupnosti ter se zato načeloma ne uporablja za postopke obdelave s strani Europola. Poglavje V Predloga vsebuje posebna pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se jih lahko šteje za lex specialis, ker zagotavljajo dodatna pravila lex generalis – splošnemu pravnemu okviru o varstvu podatkov. Vendar pa navedeni splošni pravni okvir za tretji steber še ni bil sprejet (glej točke 37-40).

5.

Končno je treba omeniti, da bodo tudi nekatere druge spremembe uskladile položaj Europola s položajem drugih organov Evropske unije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Čeprav s tem položaj Europola ne bo bistveno spremenjen, se navedeno lahko razume kot prve znake spodbudnega razvoja. Europol se bo financiral iz proračuna Skupnosti, njegovo osebje pa bo obravnavano v okviru kadrovskih predpisov Skupnosti. To bo okrepilo nadzor Evropskega parlamenta (zaradi njegove vloge v proračunskem postopku) in Evropskega sodišča (v sporih glede proračuna in kadrovskih zadev). ENVP bo pristojen za obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebje Skupnosti (glej točko 47).

Osrednji namen tega mnenja

6.

V tem mnenju se zaporedoma obravnavajo vsebinske spremembe (poglavje 3), veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov (poglavje 4) in vse večja sorodnost Europola z organi Skupnosti (poglavje 5).

7.

V mnenju bo posebna pozornost posvečena vse večjemu pomenu izmenjave podatkov med Europolom in drugimi organi Evropske unije, ki v večini primerov spadajo pod nadzor ENVP. V zvezi s tem se lahko posebej omeni člene 22, 25 in 48 Predloga. Zahtevnost tega vprašanja povzroča pomisleke glede načela omejitve namena ter veljavne zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in nadzoru v primerih, ko so za nadzor različnih evropskih organov pristojni različni nadzorni organi, kar je odvisno od stebra, iz katerega izhajajo. Naslednji pomislek pa se nanaša na interoperabilnost informacijskega sistema Europola z drugimi informacijskimi sistemi.

II.   OKVIR PREDLOGA

8.

Zakonodajno okolje tega predloga se hitro spreminja.

9.

Sedanji Predlog je le ena izmed vrste zakonodajnih dejavnosti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki si prizadeva za poenostavitev možnosti shranjevanja in izmenjave osebnih podatkov za namene kazenskega pregona. Nekatere od teh predlogov – kot na primer Okvirni sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov (6) – je Svet že sprejel, drugi predlogi pa so še v postopku.

10.

Vodilo pri navedenih zakonodajnih dejavnostih je načelo dostopnosti, ki je bilo meseca novembra 2004 vključeno v Haaški program kot pomembno novo pravno načelo. Na podlagi omenjenega morajo informacije, ki so potrebne za boj proti kriminalu, neovirano prestopati notranje meje EU.

11.

Načelo dostopnosti samo po sebi še ne zadostuje. Potrebni so še dodatni zakonodajni ukrepi, da bi policiji in pravosodnim organom omogočili, da si učinkovito izmenjujejo informacije. V nekaterih primerih izbrani instrument za poenostavljeno izmenjavo informacij vključuje oblikovanje ali izboljšanje informacijskega sistema na evropski ravni. Tak sistem je informacijski sistem Europola. ENVP je osnovna vprašanja glede podobnih sistemov obravnaval glede na schengenski informacijski sistem, nekatera od njih pa bo preučil tudi glede na zadevni predlog. Taka vprašanja vključujejo pogoje za zagotavljanje dostopa do sistema, medsebojno povezovanje in interoperabilnost ter veljavna pravila o varstvu in nadzoru podatkov (7).

12.

Poleg tega bi bilo treba omenjeni predlog preučiti v luči najnovejšega razvoja, kot je pobuda nemškega predsedstva Evropske unije za prenos Prümske pogodbe v pravni okvir EU.

13.

Pravni okvir za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra –, nujen za izmenjavo osebnih podatkov –, še vedno ni bil sprejet (kakor je navedeno zgoraj). Nasprotno pa so se pogajanja v Svetu o Predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, izkazala za precej težavna. Nemško predsedstvo Sveta je napovedalo, da bo predlagalo novo besedilo (8) z nekaj bistvenimi razlikami glede na pristop iz Predloga Komisije.

14.

Predlog pa je tudi neposredno povezan z razvojem dogodkov glede Pogodbe o ustavi za Evropo. Člen III-276 Pogodbe o ustavi za Evropo naj bi predstavljal velik korak v postopku, ki na eni strani postopno širi vlogo in zadolžitve Europola, na drugi strani pa Europol postopno vključuje v evropski institucionalni okvir. Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu tega predloga, navedeni člen vključuje vizijo o prihodnosti Europola. Ta sklep vsebuje del omenjene vizije in upošteva negotovost v zvezi s tem, ali bodo določbe Pogodbe o ustavi za Evropo začele veljati in kdaj.

III.   VSEBINSKE SPREMEMBE

Pristojnosti in naloge Europola

15.

Člena 4 in 5 ter Priloga I Predloga določajo pristojnosti Europola. Pristojnosti so zdaj razširjene še na kazniva dejanja, ki niso neposredno povezana z organiziranim kriminalom ter zajemajo isti seznam hudih kaznivih dejanj, ki je vključen v osnutek Okvirnega sklepa Sveta o evropskem nalogu za prijetje (9). Vloga Europola pa je razširjena tudi na ta način, da bodo zbirke podatkov odslej vključevale tudi informacije in obveščevalne podatke, ki jih posredujejo zasebniki.

16.

Prva razširitev je logičen korak pri razvoju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah. ENVP ugotavlja, da bodo pravni instrumenti, s katerimi naj bi poenostavili policijsko sodelovanje, zato bolje usklajeni. Usklajevanje je koristno, ker izpopolnjuje pogoje za boljše sodelovanje ter veča pravno varnost državljanov in omogoča bolj učinkovit nadzor policijskega sodelovanja, saj je področje uporabe vseh različnih instrumentov razširjeno na enake kategorije kaznivih dejanj. ENVP domneva, da predlagana razširitev pristojnosti upošteva načelo sorazmernosti.

17.

Druga razširitev sodi v okvir najnovejših trendov na področju policijskega sodelovanja, pri čemer je uporaba podatkov, ki jih zberejo zasebna podjetja za namene kazenskega pregona, vse pomembnejša. ENVP se zaveda, da bi lahko obstajala potreba po taki uporabi podatkov. Zlasti v boju proti terorizmu in drugim resnim kaznivim dejanjem je za potrebe kazenskega pregona lahko treba nujno omogočiti dostop do vseh ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki jih posedujejo zasebniki (10). Vendar pa narava informacij in obveščevalnih podatkov, posredovanih s strani zasebnikov, zahteva dodatne zaščitne ukrepe, med drugim zato, da se zagotovi točnost teh informacij, saj gre za osebne podatke, zbrane v komercialne namene ter v komercialnem okolju. Zato je treba tudi zagotoviti, da so bile te informacije v skladu z nacionalno zakonodajo o izvajanju Direktive 95/46/ES zakonito zbrane ter obdelane še preden so bile posredovane Europolu, ter da je slednjemu dostop omogočen samo v skladu z naslednjimi podrobno določenimi pogoji in omejitvami: dostop se lahko omogoči samo za vsak primer posebej ter za določene namene in mora biti pod sodnim nadzorom držav članic (11). ENVP zato predlaga, da se omenjeni pogoji in omejitve vključijo v besedilo sklepa.

Člen 10 o obdelavi podatkov

18.

Člen 6 Konvencije o Europolu glede obdelave podatkov, ki jih zbere Europol, določa omejevalen pristop. Obdelava podatkov je omejena na tri elemente: informacijski sistem Europola, analitične delovne datoteke in indeksni sistem. Člen 10(1) Predloga namesto tega pristopa vključuje splošno določbo, ki Europolu omogoča, da obdela informacije in obveščevalne podatke, če je to potrebno za doseganje njegovih ciljev. Vendar pa člen 10(3) Predloga določa, da morajo biti pri obdelavi osebnih podatkov izven informacijskega sistema Europola in analitičnih delovnih datotek izpolnjeni pogoji, ki jih po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi Svet. ENVP meni, da je ta določba oblikovana dovolj natančno, da lahko zaščiti zakonite interese posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. V člen 10(3) je treba dodati določbo o posvetovanju z organi, odgovornimi za nadzor podatkov, in sicer preden Svet sprejme odločitev, kot je predlagana v točki 55.

19.

V členu 10(2) se zdi, da je možnost, da „Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge“ v nasprotju z načelom sorazmernosti. Besedilo je dokaj nejasno in v praksi lahko pomeni tveganje pri obdelavi podatkov za vrsto neopredeljenih namenov.

20.

ENVP razume potrebo po tem, da se osebne podatke obdelujena stopnji, ko še ni jasno, kakšen je njihov pomen za izvajanje nalog Europola. Vendar pa je treba zagotoviti, da bo obdelava osebnih podatkov, katerih pomen še ni bil ocenjen, strogo omejena na oceno namena obdelave, da se ta ocena lahko izvede v sprejemljivem časovnem obdobju in da se podatki, dokler njihov namen ni preverjen, ne obdelujejo za namene kazenskega pregona. Drugačna rešitev bi posegla v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ovirala učinkovitost kazenskega pregona.

Zaradi skladnosti z načelom sorazmernosti ENVP predlaga, da se členu 10(2) doda določbo o obveznem shranjevanju podatkov v ločenih zbirkah podatkov, vse dokler ni ugotovljeno, kakšen je pomen teh podatkov za določeno nalogo Europola. Poleg tega mora biti čas, v katerem se te podatke lahko obdela, strogo omejen;obdelava v nobenem primeru ne sme trajati več kot 6 mesecev (12).

21.

V skladu s členom 10(5) Predloga si je treba prizadevati za zagotovitev interoperabilnosti sistemov za obdelavo podatkov v državah članicah s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije. Ta pristop nasprotuje pristopu iz Konvencije o Europolu (člen 6(2)), ki prepoveduje povezave z drugimi avtomatiziranimi sistemi za obdelavo podatkov.

22.

V svojih pripombah glede Sporočila Komisije o interoperabilnosti evropskih zbirk podatkov (13), je ENVP nasprotoval mnenju, da je interoperabilnost predvsem tehnično načelo. V primeru, da zbirke podatkov postanejo tehnično interoperabilne – kar pomeni, da sta omogočena dostop in izmenjava podatkov –, bo to ustvarilo pritisk, da se ta možnost dejansko uporabi. To pa predstavlja določena tveganja v zvezi z načelom omejitve namena, ker se podatki lahko uporabijo za namene, ki so drugačni od namena zbiranja. ENVP vztraja, da morajo– ko bo medsebojna povezava z določeno zbirko podatkov dejansko vzpostavljena–, začeti veljati strogi pogoji in zagotovila,.

23.

ENVP zato priporoča, da se Predlogu doda določba o tem, da je medsebojno povezovanje dovoljeno samo v skladu z odločitvijo o pogojih in zagotovilih v zvezi z medsebojnim povezovanjem, zlasti glede nujnosti medsebojnega povezovanja in namenov, v katere bodo osebni podatki uporabljeni. Ta odločitev se sprejme po posvetovanju z ENVP in s skupnim nadzornim organom. Navedena določba bi se lahko navezovala na člen 22 Predloga o odnosih z drugimi organi in agencijami.

Člen 11: Europolov informacijski sistem

24.

ENVP v zvezi s členom 11(1) ugotavlja, da je bila obstoječa omejitev dostopa s strani nacionalne enote do osebnih podatkov, povezanih z možnimi storilci kaznivih dejanj, ki kaznivega dejanja (še) niso storili, črtana. Ta omejitev je zdaj vključena v člen 7(1) Konvencije in omejuje neposredni dostop do podatkov o identiteti zadevnih oseb.

25.

Po mnenju ENVP omenjena bistvena sprememba ni utemeljena. Nasprotno pa so omenjeni posebni zaščitni ukrepi za to vrsto oseb popolnoma v skladu s pristopom iz Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. ENVP priporoča, da se zagotovi več zaščitnih ukrepov za dostop do podatkov oseb, ki kaznivega dejanja (še) niso storile, zaščito, ki jo določa Konvencija o Europolu, pa še vedno upošteva v isti meri.

Člen 20: Roki za shranjevanje

26.

V skladu s spremenjenim besedilom člena 21(3) Konvencije o Europolu (14) se potreba po nadaljnjem shranjevanju osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe iz člena 10(1), pregleda vsako leto, pregled pa dokumentira. V členu 20(1) Predloga pa se pregled zahteva le v roku treh let po vnosu podatkov. ENVP ni povsem prepričan, da je ta dodatna prožnost potrebna in zato priporoča, naj se v Predlog vključi obvezni letni pregled. Sprememba Predloga je še toliko bolj pomembna, saj bi moral ta določati obveznost rednega pregleda shranjevanja in ne le pregled na vsaka tri leta.

Člen 21: Dostop do nacionalnih in mednarodnih zbirk podatkov

27.

Člen 21 predstavlja splošno določbo, ki Europolu omogoča računalniški dostop do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so nacionalnega ali mednarodnega značaja. Ta dostop se lahko omogoči le glede na vsak primer posebej ter ob upoštevanju strogih pogojev. Vendar pa člen 21 omogoča preveč širok dostop, ki za naloge Europola ni nujnega pomena. V zvezi s tem ENVP navaja svoje mnenje z dne 20. januarja 2006 o dostopu organov, odgovornih za notranjo varnost, do VIS (15). ENVP priporoča, da se besedilo Predloga temu ustrezno spremeni.

28.

Treba je tudi upoštevati, da je določba, kolikor zadeva dostop do nacionalnih zbirk podatkov, zastavljena širše kot sporočanje informacij med Europolom in nacionalnimi enotami, kakor je med drugim omenjeno v členu 12(4) Predloga. Dostop bo omogočen samo v skladu z določbami sedanjega sklepa Sveta ter v skladu z nacionalno zakonodajo o dostopu in uporabi podatkov. ENVP pozdravlja zamisel iz člena 21 o uporabi strožjega pravila. Poleg tega pa je pomen sporočanja osebnih podatkov med Europolom in nacionalnimi zbirkami podatkov, vključno z dostopom Europola do omenjenih nacionalnih zbirk, še dodaten razlog za sprejetje Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj bo zagotavljal ustrezno raven zaščite.

Člen 24: Sporočanje osebnih podatkov tretjim organom

29.

Člen 24(1) določa dva pogoja za sporočanje osebnih podatkov organom tretjih držav in mednarodnim organizacijam: (a) sporočanje je dovoljeno samo, če je to potrebno v posameznih primerih v boju proti kaznivim dejanjem ter (b) če temelji na mednarodnem sporazumu, ki zagotavlja ustrezno raven zaščite podatkov s strani tretjega organa. Člen 24(2) v izjemnih primerih omogoča odstopanje, in sicer ob upoštevanju ravni zaščite podatkov s strani organa, ki te podatke prejme. ENVP razume, da so navedene izjeme potrebne in poudarja pomen njihove stroge uporabe za vsak primer posebej ter v zelo izjemnih razmerah/okoliščinah??. Člen 24(2) te pogoje obravnava na zadovoljiv način.

Člen 29: Pravica dostopa do osebnih podatkov

30.

Člen 29 obravnava pravico dostopa do osebnih podatkov. Gre za eno izmed osnovnih pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, ki je določena v členu 8(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije ter je hkrati zagotovljena v Konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 in v Priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987. Ta pravica je del načela o pošteni in zakoniti obdelavi osebnih podatkov in je oblikovana tako, da ščiti bistvene interese oseb, na katere se podatki nanašajo. Vendar pa pogoji iz člena 29 to pravico omejujejo na način, ki glede na zgoraj omenjene ugotovitve ni sprejemljiv.

31.

Prvič, člen 29(3) določa, da se zahteva za dostop do osebnih podatkov, vložena v državi članici v skladu s členom 29(2), obravnava v skladu s členom 29 ter z zakonodajo in postopki države članice, v kateri je bila zahteva vložena. Nacionalna zakonodaja tako lahko omeji področje uporabe in vsebino pravice dostopa do osebnih podatkov ter določi postopkovne omejitve. Rezultat bi bil lahko nezadovoljiv. Zahteve za dostop do osebnih podatkov na primer lahko vložijo tudi osebe, katerih podatke ne obdela Europol. Bistvenega pomena je, da se pravica do dostopa razširi tudi na omenjene zahteve. Zato je treba zagotoviti, da se nacionalna zakonodaja, v okviru katere je pravica do dostopa bolj omejena, ne uporablja.

32.

ENVP meni, da bi bilo treba sklicevanje na nacionalno zakonodajo iz člena 29(3) črtati ter ga nadomestiti z usklajenimi pravili o področju uporabe, vsebini ter postopku, po možnosti v Okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov ali po potrebi v Sklepu Sveta.

33.

Poleg tega člen 29(4) navaja tudi razloge za zavrnitev dostopa do osebnih podatkov v primeru, da oseba, na katero se osebni podatki nanašajo, uveljavlja pravico dostopa do svojih podatkov, ki jih obdela Europol. V skladu s členom 29(4) se dostop zavrne, če bi ta „lahko ogrožal“ določene posebne interese. To besedilo je zastavljeno širše kot besedilo člena 19(3) Konvencije o Europolu, ki omogoča zavrnitev dostopa samo „če je taka zavrnitev potrebna“.

34.

ENVP priporoča, da se obdrži strožje zastavljeno besedilo iz Konvencije o Europolu. Treba pa je tudi zagotoviti, da bo upravljavec podatkov zavezan navesti razloge za zavrnitev tako, da se uporaba te izjeme lahko učinkovito nadzira. Navedeno načelo je izrecno določeno v Priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15. Besedilo Predloga Komisije ni sprejemljivo, saj ne upošteva ustrezno temeljne narave pravice do dostopa. Izjeme so lahko sprejemljive le, če je to potrebno za zaščito drugega temeljnega interesa oziroma, drugače povedano, če bi dostop ta interes ogrožal.

35.

Nenazadnje pa je pravica do dostopa strogo omejena s posvetovalnim mehanizmom iz člena 29(5). Mehanizmom določa, da je dostop možen le pod pogojem, da se o tem posvetujejo vsi pristojni organi, dostop do podatkov, ki so vneseni v analitične datoteke, pa je odvisen od soglasja med Europolom in vsemi državami članicami, ki sodelujejo pri analizi ali jih to neposredno zadeva. Omenjeni mehanizem dejansko razveljavlja temeljno naravo pravice do dostopa. Dostop bi moral biti načeloma mogoč, omejen pa le pod posebnimi pogoji. V skladu z besedilom Predloga pa bi bil dostop omogočen samo po opravljenem posvetovanju in doseženemu soglasju.

IV.   UPORABA SPLOŠNEGA OKVIRA ZA VARSTVO PODATKOV

Splošna točka

36.

Europol bo organ Evropske unije, ne pa institucija ali organ Skupnosti v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 45/2001. Omenjena uredba se zato razen v posebnih okoliščinah običajno ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola. V poglavju V tega predloga je zato predstavljena ureditev varstva podatkov sui generis, katere osnova je ravno tako uporaben splošen pravni okvir za varstvo podatkov.

Splošen pravni okvir za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra

37.

V Predlogu se upošteva, da je treba vzpostaviti splošen pravni okvir za varstvo podatkov. Europol v skladu s členom 26 Predloga kot splošen predpis (lex generalis) uporablja načela iz Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Sklicevanje na Konvencijo Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 in na Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 v členu 14(3) Konvencije o Europolu se nadomesti s sklicevanjem na (predlagani) Okvirni sklep Sveta.

38.

ENVP pozitivno ocenjuje člen 26 navedenega predloga. Ta določba je ključnega pomena za učinkovitejše varstvo podatkov, pomembno vlogo pa igra tudi zaradi doslednosti saj namreč omogoča izmenjavo osebnih podatkov, s tem pa tudi kazenski pregon. Zagotoviti pa je treba združljivost omenjenih dveh instrumentov, saj ta ob upoštevanju naslednjega ni samoumevna.

O besedilu Okvirnega sklepa Sveta so razpravljali v Svetu, ki je bilo med pogajanji bistveno spremenjeno, zaradi česar so se pogajanja konec leta 2006 znašla na mrtvi točki.

Nemško predsedstvo je napovedalo predlog novega besedila, ki naj bi vseboval predvsem splošna načela glede varstva podatkov, na voljo pa naj bi bil marca 2007.

V trenutnih pogajanjih pomembno temo predstavlja neposredna uporaba Okvirnega sklepa Sveta pri obdelavi podatkov s strani Europola.

V sedanji predlog bo – odvisno od izida pogajanj o tem okvirnem sklepu, najbrž na osnovi nemškega predloga – morda treba vključiti dodatne zaščitne ukrepe. O tem bo treba presoditi kasneje, ko bo že več znano o tem, kakšen je bil izid pogajanj o Okvirnem sklepu Sveta.

39.

ENVP poudarja, da navedenega sklepa Sveta ne bi smeli sprejeti, dokler Svet ne sprejme okvira za varstvo podatkov, s čimer bi zagotovili ustrezno raven varstva podatkov v skladu s sklepi ENVP iz njegovih dveh mnenj glede Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta (16).

40.

V zvezi s tem ENVP izpostavlja dva posebna elementa Predloga okvirnega sklepa Sveta s strani Komisije, ki sta še zlasti namenjena boljšemu varstvu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar njihove podatke obdeluje Europol. Kot prvo, Predlog uvaja možnosti razlikovanja obdelave podatkov glede na stopnjo točnosti in zanesljivosti. Podatki, ki temeljijo na mnenjih, se ločijo od podatkov, ki temeljijo na dejstvih. Takšno jasno razlikovanje med nezanesljivimi in zanesljivimi podatki predstavlja pomembno metodo, ki je skladna z načelom kakovosti podatkov. V Predlogu pa je poskrbljeno tudi za razlikovanje med podatki različnih kategorij oseb, in sicer na podlagi njihove morebitne vpletenosti v kazniva dejanja.

Uredba (ES) št. 45/2001

41.

Omenjeno vodi k uporabi Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z dejavnostmi Europola. Ta uredba se uporablja predvsem v zvezi z osebjem Europola, o katerem bo govora v točki 47. Uporabljala pa se bo tudi v zvezi z izmenjavo podatkov z organi Skupnosti – kar je tema poglavja IV tega mnenja –, in sicer vsaj kar zadeva podatke, ki jih ti organi pošiljajo Europolu. Pomembni primeri organov Skupnosti so organi iz člena 22(1) omenjenega predloga.

42.

Pričakovati je, da bodo morali ti organi Europolu osebne podatke pošiljati dokaj redno. Pri tem bodo za institucije in organe Skupnosti veljale vse obveznosti iz Uredbe (ES) št. 45/2001, in sicer zlasti glede zakonitosti obdelave (člen 5 Uredbe), predhodnega preverjanja (člen 27) ter posvetovanja z ENVP (člen 28). Zaradi navedenega je vprašljiva uporaba členov 7, 8 in 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. Europol, ki „ni institucija ali organ Skupnosti“ in za katerega Direktiva 95/46/ES ne velja, bi lahko uvrstili v okvir člena 9. V tem primeru bi se morala ustreznost ravni varstva, ki jo nudi Europol, ovrednotiti glede na člen 9(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, podobno kot to velja za druge mednarodne organizacije ali tretje države. Na takšno rešitev se ne bi bilo mogoče z gotovostjo opreti, poleg tega pa ne bi bila v skladu z osnovno zamislijo v Predlogu, da bi položaj Europola nekoliko bolj uskladili s položajem institucij in organov v okviru Pogodbe ES. Kadar gre za obdelavo podatkov, ki izhajajo iz organov Skupnosti, bi bilo Europol bolje obravnavati kot organ Skupnosti. ENVP predlaga, da se členu 22 doda naslednji odstavek: „Kadar osebne podatke posredujejo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001“.

Izmenjava podatkov z Olafom

43.

Posebno pozornost je treba nameniti izmenjavi osebnih podatkov z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf). Izmenjava informacij med Europolom in Olafom trenutno poteka na osnovi upravnega dogovora med obema organoma. Omenjeni dogovor ureja izmenjavo strateških in tehničnih informacij, ne vključuje pa izmenjave osebnih podatkov.

44.

Predlog sklepa Sveta je drugačne vrste. V členu 22(3) je določeno, da izmenjava informacij, vključno z osebnimi podatki, poteka na enak način kot izmenjava podatkov med Olafom in pristojnimi organi v državah članicah (17). Ta izmenjava je omejena na goljufijo, aktivno in pasivno korupcijo ter pranje denarja. Olaf in Europol v vsakem posameznem primeru upoštevata zahteve po tajnosti preiskovalnega postopka in varstvu podatkov. Kar zadeva Olaf, to pomeni, da mora v vsakem primeru zagotoviti raven varstva, kot je določena v Uredbi 45/2001.

45.

Poleg tega je v členu 48 Predloga določeno tudi, da se za Europol uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 (18). Olaf je pristojen za izvajanje upravnih preiskav v Europolu in ima v ta namen pravico do neposrednega in nenapovedanega dostopa do vseh podatkov, s katerimi razpolaga Europol (19). ENVP je mnenja, da je področje uporabe te določbe dvoumno;

zajema namreč preiskave goljufij, korupcije, pranja denarja in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske skupnosti, s strani Olafa ter znotraj samega Europola.

Glede na področje uporabe pa je mogoče sklepati tudi, da se v zvezi s temi preiskavami – pa tudi z nadzorom Olafa glede njegovih pristojnosti s strani ENVP – uporablja tudi Uredba (ES) št. 45/2001.

46.

Vendar pa določba ne zajema in ne bi smela zajemati preiskav nezakonitih dejanj izven Europola, v zvezi s katerimi bi lahko podatki, obdelani v Europolu, pomenili dodatne informacije. V takih primerih bi zadostovale določbe za izmenjavo informacij, tudi osebnih podatkov, iz člena 22(3). ENVP priporoča, da se v tem pogledu področje uporabe člena 48 Predloga bolje pojasni.

V.   USKLAJEVANJE POLOŽAJA EUROPOLA S POLOŽAJEM DRUGIH ORGANOV EVROPSKE UNIJE V OKVIRU POGODBE ES

Osebje Europola

47.

Osebje Europola bo zajeto v področje uporabe Kadrovskih predpisov. Zaradi doslednosti in nediskriminacije bi se morale pri obdelavi podatkov v zvezi z osebjem Europola uporabljati tako vsebinske določbe kot določbe v zvezi z nadzorom iz Uredbe 45/2001. V uvodni izjavi (12) Predloga je govora o uporabi uredbe o obdelavi osebnih podatkov, in sicer za osebne podatke v zvezi z osebjem Europola. ENVP meni, da ne zadostuje, da je ta zamisel pojasnjena v uvodnih izjavah. Uvodne izjave pravnega akta Skupnosti so nezavezujoče in ne vključujejo normativnih določb (20). Besedilu samega sklepa bi bilo treba na primer v členu 38 dodati odstavek, s katerim se določi, da se za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z osebjem Europola uporablja Uredba 45/2001; s tem se zagotovi dosledna uporaba navedene uredbe.

Nadzor nad obdelavo podatkov, ki jo izvaja Europol

48.

Cilj Predloga ni bistveno spremeniti sistema nadzora nad Europolom, v katerem ima osrednjo vlogo skupni nadzorni organ. Ta se glede na predlagani pravni okvir ustanovi v skladu s členom 33 Predloga. Nekatere spremembe statusa in dejavnosti Europola pa bodo povzročile, da bo vloga EVNP manjša, razen kar zadeva njegove naloge v zvezi z osebjem Europola. V členu 33(6) Predloga je zato določeno, da mora skupni nadzorni organ sodelovati z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov ter z drugimi nadzornimi organi. V tej določbi je izražena podobna obveznost ENVP o sodelovanju s skupnim nadzornim organom, kot to določa člen 46(f)(ii) Uredbe (ES) št. 45/2001. ENVP določbo pozdravlja kot uporaben instrument za spodbujanje doslednega pristopa k varstvu podatkov po vsej EU, ne glede na to, za kateri steber gre.

49.

Kot že rečeno, omenjeni predlog ne predvideva nobenih bistvenih sprememb sistema nadzora. Glede na širši okvir tega predloga pa bo glede prihodnjega sistema nadzora nad Europolom morda potreben temeljitejši razmislek. Razvoj dogodkov gre predvsem v dve smeri. Kot prvo, v členih 44-47 Uredbe (ES) št. 1987/2006 (21) je predvidena nova ureditev nadzora nad SIS II. Nemško predsedstvo pa je na podlagi Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah tudi napovedalo, da preučuje novo ureditev za nadzor evropskih informacijskih sistemov, vključno z Europolom, v okviru tretjega stebra.

50.

Stališče ENVP je, da to mnenje ni prava priložnost za razpravo o bistvenih spremembah sistema nadzora. Temelji sistema nadzora nad SIS II kot omrežnega sistema so znotraj prvega stebra; za Europol kot organ znotraj tretjega stebra, kar pomeni omejene pristojnosti institucij Skupnosti, zlasti Komisije in Sodišča Evropskih skupnosti, zato ne bi bil ustrezen. Glede na to, da zaščitni ukrepi v okviru tretjega stebra niso predvideni, bo poseben sistem nadzora še vedno potreben. V členu 31 se na primer obravnavajo pritožbe posameznikov. Poleg tega so zamisli o novi ureditvi za nadzor evropskih informacijskih sistemov, ki jo je napovedalo nemško predsedstvo, še vedno v zelo zgodnji fazi. Sedanji sistem pa konec koncev dobro deluje.

51.

ENVP se bo zato v pripombah osredotočil na svojo vlogo pri izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in drugimi organi na ravni Evropske unije. Določbe v zvezi s to izmenjavo predstavljajo pomemben nov element Predloga. V členu 22(1) so omenjeni Frontex, Evropska centralna banka, ECSDO (22) in Olaf. ENVP je pristojen za izvajanje nadzora nad vsemi temi organi. V členu 22(2) je navedeno, da Europol z omenjenimi organi lahko sklene delovne dogovore, ki se lahko nanašajo na izmenjavo osebnih podatkov. Kar zadeva Olaf, lahko takšna izmenjava poteka tudi brez delovnih dogovorov (člen 22(3)). V zvezi s tem je pomemben tudi člen 48 Predloga, o katerem je bilo govora v točkah 45 in 46.

52.

Zagotoviti bi bilo treba, da ENVP lahko izvaja pooblastila, ki so mu bila podeljena v okviru Uredbe (ES) št. 45/2001, v zvezi s podatki, ki jih sporočijo organi Skupnosti. To je še toliko bolj pomembno za primere posredovanja osebnih podatkov, pri katerih se bo Europol štel za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001, kakor je bilo predlagano. Zato je tesno sodelovanje s skupnim nadzornim organom iz člena 33 še toliko večjega pomena.

53.

ENVP bi želel v zvezi s prej omenjenimi podatki podati dve dodatni priporočili glede pravic posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo:

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima na podlagi člena 30 pravico, da se nepravilni podatki, ki se nanašajo nanj, popravijo ali izbrišejo. V primeru, če so države članice takšne podatke poslale neposredno Europolu, jih člen 30(2) zavezuje, da jih morajo popraviti ali izbrisati. Podobno določbo bi bilo treba uvesti v zvezi s podatki, ki jih pošlje organ Skupnosti pod nadzorom ENVP, saj bi s tem zagotovili usklajeno reakcijo Europola in omenjenega organa Skupnosti.

V členu 32(2) se obravnava pravica posameznika, da preveri zakonitost obdelave podatkov v primeru, da je šlo pri podatkih, ki jih država članica pošlje ali ima vpogled vanje, za podatke, ki zadevajo tega posameznika. Podobno določbo bi bilo treba uvesti v zvezi s podatki, ki jih pošlje organ Skupnosti pod nadzorom ENVP.

54.

ENVP bi moral glede na prej omenjene ugotovitve tesno sodelovati s skupnim nadzornim organom, vsaj takoj ko bo urejena izmenjava podatkov z organi Skupnosti. Gre za eno glavnih področij, na katerem bodo začele veljati medsebojne obveznosti sodelovanja.

Posvetovanje z organi, odgovornimi za varstvo podatkov

55.

V členu 10(3) je predviden sklep Sveta glede pogojev, ki zadevajo vzpostavitev določenih sistemov za obdelavo podatkov s strani Europola. ENVP priporoča, da se pred sprejetjem takšnega sklepa v besedilo vključi tudi obveznost posvetovanja z ENVP in s skupnim nadzornim organom.

56.

Člen 22 obravnava odnose Europola z drugimi povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije. Opisani medsebojni odnosi iz tega člena se lahko uresničijo z delovnimi dogovori, zadevajo pa lahko izmenjavo osebnih podatkov. Po sprejetju ureditve iz člena 22 se je zato treba posvetovati z ENVP in s skupnim nadzornim organom, kolikor gre za dogovore v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki so v obdelavi v institucijah in organih Skupnosti. ENVP priporoča, da se besedilo Predloga temu ustrezno prilagodi.

57.

V členu 25(2) je navedeno, da se za izmenjavo podatkov z drugimi povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije določijo izvedbena pravila. ENVP pred sprejetjem takšnih pravil v skladu s prakso v okviru zakonodaje Skupnosti – organi Skupnosti se z ENVP posvetujejo na podlagi člena 28(1) Uredbe (ES) št. 45/2001 – priporoča posvetovanje s skupnim nadzornim organom in z ENVP.

Uradna oseba za varstvo podatkov

58.

ENVP pozitivno ocenjuje člen 27 z določbo o pooblaščencu (uradni osebi – glede na osnovno Uredbo, op. prev.) za varstvo podatkov (Data Protection OfficerDPO), katerega naloga bo med drugim zagotoviti zakonitost in skladnost z določbami o obdelavi osebnih podatkov, in pri tem delovati neodvisno. Na ravni Skupnosti, tj. v okviru njenih institucij in organov, je bila ta funkcija uspešno uvedena z Uredbo (ES) št. 45/2001. DPO v okviru Europola svoje naloge že izvaja, vendar zaenkrat še brez ustrezne pravne podlage.

59.

Bistvenega pomena za uspešno delovanje DPO je, da je njegova neodvisnost zagotovljena z zakonodajo. V člen 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 je zato vključenih več določb, ki ta cilj zagotavljajo. DPO se imenuje za določeno obdobje, razrešen pa je lahko samo v zares izjemnih okoliščinah. Preskrbijo se mu ustrezno osebje in sredstva. Pri opravljanju svojih dolžnosti ne sme prejeti nobenih navodil.

60.

Žal pa te določbe v sedanji predlog niso vključene, z izjemo določbe glede prejemanja navodil. ENVP zato močno priporoča, da se v besedilo dodajo zagotovila glede neodvisnosti DPO; na primer posebni zaščitni ukrepi v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo DPO ter njegovo neodvisnostjo v odnosu do upravnega odbora. Omenjene določbe so za zagotovitev neodvisnosti DPO nujne. Poleg tega bi z njimi pripomogli k nekoliko boljši uskladitvi položaja DPO v Europolu s položajem drugih DPO v okviru institucij Skupnosti. ENVP pa ob koncu poudarja, da člen 27(5) Predloga, v katerem je upravni odbor pozvan, da sprejme izvedbena pravila v zvezi z določenimi vidiki delovanja DPO, po svoji naravi ni zadostno zagotovilo neodvisnosti DPO. Upoštevati je treba, da je neodvisnost potrebna predvsem v odnosu glede upravljanja Europola.

61.

Še en razlog več je, zakaj bi bilo treba določbo o DPO v sklepu Sveta uskladiti s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001. Omenjena uredba se namreč uporablja v zvezi z osebnimi podatki osebja Europola (glej točko 47), kar pomeni, da v tem pogledu zajema tudi DPO Europola. V vsakem primeru bi bilo DPO treba imenovati v skladu z zahtevami iz omenjene uredbe.

62.

ENVP poleg tega za Europol priporoča uporabo sistema predhodnega preverjanja, kakor je za organe Skupnosti določen v členu 27 Uredbe (ES) št. 45/2001. Sistem predhodnega preverjanja se je izkazal za učinkovit instrument in pri varstvu podatkov v okviru institucij in organov Skupnosti igra bistveno vlogo.

63.

Nenazadnje pa bi bilo koristno tudi, če bi DPO Europola sodeloval v obstoječi mreži DPO v okviru prvega stebra, tudi če bi to presegalo dejavnosti DPO v zvezi z osebjem Europola. Tako bi bila tudi v prihodnje zagotovljena uporaba takšnega pristopa glede vprašanj v zvezi z varstvom podatkov, kot ga uporabljajo organi Skupnosti, odlično pa bi se skladal tudi s ciljem iz uvodne izjave (16) Predloga, tj. sodelovanjem z evropskimi organi in agencijami, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. ENVP priporoča, da se uvodnim izjavam Predloga, v katerih je navedeni cilj tega skupnega pristopa omenjen, doda stavek, ki bi se lahko glasil: „Pooblaščenec za varstvo podatkov bo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti sodelovala z uradnimi osebami za varstvo podatkov, imenovanimi na podlagi zakonodaje Skupnosti.“

VI.   SKLEPI

64.

ENVP razume potrebo po novi in prilagodljivejši pravni podlagi za Europol, vendar posebno pozornost namenja vsebinskim spremembam, veljavnim predpisom o varstvu podatkov ter vedno večji sorodnosti Europola z organi Skupnosti.

65.

V zvezi z vsebinskimi spremembami predlaga:

v besedilo sklepa naj se vključijo posebni pogoji in omejitve glede informacij in obveščevalnih podatkov s strani zasebnikov, med drugim zato, da se zagotovi točnost teh informacij, saj gre za osebne podatke, zbrane za komercialne namene v komercialnem okolju;

zagotovi naj se, da je obdelava osebnih podatkov, katerih pomen še ni bil ocenjen, strogo omejena na ocenjevanje njihove ustreznosti; te podatke bi bilo treba hraniti v ločenih zbirkah podatkov, in sicer za največ 6 mesecev, dokler ni ocenjeno, kakšnega pomena so za določeno nalogo Europola;

kar zadeva interoperabilnost z drugimi sistemi obdelave izven Europola naj – ko bo medsebojna povezava z drugo zbirko podatkov dejansko vzpostavljena –, veljajo strogi pogoji in zagotovila.

vključijo naj se zaščitni ukrepi glede dostopa do podatkov tistih oseb, ki (še) niso zagrešile kaznivega dejanja; zaščitne ukrepe iz Konvencije o Europolu pa bi morali še vedno upoštevati v isti meri;

zagotovi naj se, da se vsako leto presodi, kakšna je potreba po nadaljnji hrambi osebnih podatkov posameznikov, presojo pa dokumentira;

računalniški dostop ter pridobivanje podatkov iz drugih nacionalnih in mednarodnih informacijskih sistemov bi smelo biti dovoljeno le glede na vsak primer posebej ter ob upoštevanju strogih pogojev;

v zvezi s pravico do dostopa bi bilo treba sklicevanje na nacionalno zakonodajo iz člena 29(3) črtati ter ga nadomestiti z usklajenimi pravili glede področja uporabe, vsebine ter postopka, po možnosti v Okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov ali po potrebi v Sklepu Sveta; člen 29(4) bi bilo treba preoblikovati, in sicer tako, da se dostop do osebnih podatkov zavrne le, „če je takšna zavrnitev nujna za“; mehanizem posvetovanja iz člena 29(5) bi bilo treba črtati.

66.

Sedanjega sklepa Sveta ne bi smeli sprejeti, dokler Svet ne sprejme okvira za varstvo podatkov, s čimer bi zagotovili ustrezno raven varstva podatkov v skladu s sklepi ENVP iz njegovih dveh mnenj glede Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta. Podatke, ki temeljijo na mnenjih, bi bilo treba ločiti od podatkov, ki temeljijo na dejstvih. Treba bi bilo razlikovati med podatki različnih kategorij oseb, in sicer na podlagi njihove morebitne vpletenosti v kazniva dejanja.

67.

ENVP predlaga, da se členu 22 doda naslednji odstavek: „Kadar osebne podatke posredujejo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001“.

68.

Člen 48 Predloga o preiskavah, ki jih izvaja Olaf, ne bi smel zajemati preiskav o nezakonitih dejanjih izven Europola, v zvezi s katerimi bi lahko podatki, obdelani v Europolu, pomenili dodatne informacije. ENVP priporoča, da se področje uporabe člena 48 Predloga bolje pojasni.

69.

Besedilu Sklepa bi bilo treba dodati odstavek, s katerim se določi, da se za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z osebjem Europola uporablja Uredba (ES) št. 45/2001; s tem se zagotovi dosledna uporaba navedene uredbe.

70.

Področje uporabe dveh določb o pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (člen 30(2) in člen 32(2)), bi bilo treba razširiti na podatke, ki jih pošlje organ Skupnosti pod nadzorom ENVP, saj bi s tem zagotovili usklajeno reakcijo Europola in omenjenega organa Skupnosti.

71.

Člen 10(3), člen 22 in člen 25(2) bi morali vključevati (natančnejšo) določbo o posvetovanju z organi, odgovornimi za varstvo podatkov.

72.

ENVP močno priporoča, da se v besedilo vključijo zagotovila glede neodvisnosti DPO; na primer posebni zaščitni ukrepi v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo DPO ter njegovo neodvisnostjo v odnosu do upravnega odbora, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

V Bruslju, 16. februarja 2007

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov


(1)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(3)  V skladu s prakso Komisije v drugih (nedavnih) primerih. Glej zadnje Mnenje ENVP z dne 12. decembra 2006 o predlogih za spremembo finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ter njenih izvedbenih pravil (COM(2006) 213 konč. in SEC(2006) 866 konč.), objavljeno na: www.edps.europa.eu.

(4)  UL C 316, 27.7.1995, str. 1.

(5)  Začetek veljavnosti je predviden v mesecu marcu/aprilu 2007.

(6)  Okvirni sklep Sveta 2006/960 PNZ z dne 18. decembra 2006 o izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).

(7)  Gre za izbor najpomembnejših vprašanj, ki jih obravnava poročilo ENVP o SIS II in temelji na njihovemu pomenu za sedanji Predlog. Glej: Mnenje z dne 19. oktobra 2005 o treh predlogih glede druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), COM (2005)230 konč., COM (2005)236 konč. in COM (2005)237 konč.) (UL C 91, 19.4.2006, str. 38).

(8)  Novo besedilo se predvidoma lahko pričakuje marca 2007.

(9)  Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(10)  V zvezi s tem glej Mnenje z dne 26. septembra 2005 o Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o hrambi podatkov, obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih elektronskih komunikacijskih storitev, in spremembi Direktive 2002/58/ES (COM (2005) 438 onč.) (UL C 298, 29.11.2005, str. 1).

(11)  Glej tudi podobna priporočila v Mnenju z dne 19. decembra 2005 o Predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (COM (2005) 475 konč.) (UL C 47, 25.2.2006, str. 27).

(12)  To je najdaljši rok hrambe iz člena 6a Konvencije o Europolu po vključitvi sprememb iz treh protokolov, omenjenih v točki 2.

(13)  Mnenje z dne 10. marca 2006, objavljeno na spletni strani ENVP.

(14)  Kot je določeno v členu Konvencije o Europolu po vključitvi sprememb iz treh protokolov, omenjenih v točki 2.

(15)  Mnenje z dne 20. januarja 2006 o Predlogu sklepa Sveta o dostopu organov držav članic, odgovornih za notranjo varnost, in Europola do Vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov v namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (COM (2005) 600 konč.) (UL C 97, 25.4.2006, str. 6).

(16)  Mnenje z dne 19. decembra 2005 (UL C 47, 25.2.2006, str. 27) ter Drugo mnenje z dne 29. novembra 2006 (ki v UL še ni bilo objavljeno) (na voljo na www.edps.europa.eu).

(17)  Na podlagi člena 7 Drugega protokola h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19.7.1997, str. 12)

(18)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(19)  Glej člen 1(3) in člen 4(2) omenjene uredbe.

(20)  Glej na primer Medinstitucionalni sporazum z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (UL C 73, 17.3.1999, str. 1), smernica št. 10.

(21)  Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).

(22)  Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/22


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/03)

Datum sprejetja odločitve

27.6.2007

Št. pomoči

N 558/05

Država članica

Poljska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Wsparcie dla zakładów aktywności zawodowej

Pravna podlaga

Art. 25, art. 29 ust. 3 i art. 31 ust. 1 ustawy o rehabilitacji z dnia 27 sierpnia 1977 r. o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudniania osób niepełnosprawnych (Dz.U. nr 123, poz 776 z późn. zm.); art. 7 ust. 2 pkt 4 ustawy z dnia 12 stycznia 1991 r. o podatkach i opłatach lokalnych (Dz.U. z 2002 r. nr 9, poz. 84); art. 7 ust. 2 pkt 4 ustawy z dnia 30 października 2002 r. o podatku leśnym (Dz.U. nr 200, poz. 1682 ze zm.); art. 12 ust.2 pkt 4 ustawy z dnia 15 listopada 1984 r. o podatku rolnym (DzU. nr 94. poz. 431); art..38 ust. 2 ustawy 26 lipca 1991 r. o podatku dochodowym od osób fizycznych (Dz.U. nr 14, poz. 176).

Vrsta ukrepa

Cilj

Socialna pomoč posameznim potrošnikom

Oblika pomoči

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 17 542 636 mio. PLN

Intenzivnost

Ukrep, ki ne pomeni pomoči

Trajanje

Gospodarski sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

31.8.2007

Št. pomoči

N 79/07

Država članica

Španija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas a Proyectos de Investigación, Desarrollo e Innovación dirigidos al uso y gestión de los recursos naturales y las conservación de los hábitats y ecosistemas

Pravna podlaga

Proyecto de Orden por la que se establecen las bases reguladoras para la concesión de subvenciones en la Acción Estratégica para el uso y gestión de los recursos naturales y la conservación de los hábitats y ecosistemas, correspondientes al Programa Nacional de Ciencias y Tecnologías Medioambientales, en el marco del Plan Nacional de Investigación Científica, Desarrollo e Innovación Tecnológica 2004-2007

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 2007: 12,5 – 2008: 8,75 – 2009: 7,5 mio. EUR; Skupni znesek načrtovane pomoči: 28,75 mio. EUR

Intenzivnost

50 %-25 %

Trajanje

do 2009

Gospodarski sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerio de Medio Ambiente

Plaza de San Juan de la Cruz, s/n

E-28071 Madrid

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/24


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2007/C 255/04)

Datum sprejetja odločitve

30.7.2007

Št. pomoči

N 21/07

Država članica

Španija

Regija

Murcia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas para paliar los daños producidos en los cultivos de olivar y viñedos en los municipios de Jumilla y Yecla por las heladas de enero de 2006

Pravna podlaga

Orden de 11 de octubre de 2006 de la Consejería de Agricultura

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo izgub zaradi neugodnih vremenskih razmer

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

1 800 000 EUR

Intenzivnost

Največ 100 %

Trajanje

Ad hoc

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería de Agricultura y Agua

Comunidad Autónoma de la Región de Murcia

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

20.8.2007

Št. pomoči

N 62/07

Država članica

Španija

Regija

Galicia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas para la reparación de daños causados en el sector agrario por las inundaciones acaecidas en octubre y noviembre de 2006

Pravna podlaga

Ordenes de noviembre de 2006 y diciembre de 2006, por las que se dictan disposiciones para el desarrollo en el sector agrario de los Decretos no 180/2006 y 227/2006, de medidas urgentes de ayuda para la reparación de los daños causados por las inundaciones en los meses de octubre y noviembre

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo izgub zaradi izjemnih pojavov

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

900 000 EUR

Intenzivnost

Največ 100 %

Trajanje

Ad hoc

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería del Medio Rural

Xunta de Galicia

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

25.7.2007

Št. pomoči

N 83/07

Država članica

Španija

Regija

Murcia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Programas de colaboración para la formación y transferencia tecnológica del sector agroalimentario y del medio rural

Pravna podlaga

Orden de 19 de diciembre de 2006, de la Consejería de Agricultura y Agua, por la que se establecen las bases reguladoras y la convocatoria para el año 2007 de las líneas de ayuda para programas de colaboración para la formación y transferencia tecnológica del sector agroalimentario y del medio rural

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

961 695 EUR

Intenzivnost

100 %-75 %

Trajanje

2007

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería de Agricultura y de Agua

Comunidad Autónoma de la Región de Murcia

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

19.7.2007

Št. pomoči

N 143/07

Država članica

Italija

Regija

Marche

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Interventi di soccorso nelle zone agricole danneggiate da calamità naturali (piogge alluvionali dal 16 al 26 settembre 2006 nella provincia di Ancona)

Pravna podlaga

Decreto legislativo n. 102/2004

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Nadomestilo škode kmetijskim strukturam zaradi neugodnih vremenskih razmer

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)

Intenzivnost

Do 100 %

Trajanje

Do konca plačil

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministero delle Politiche agricole e forestali

Via XX settembre, 20

I-00187 Roma

Drugi podatki

Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/04 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

19.7.2007

Št. pomoči

N 164/07

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Scheme of Investment Aid for the Development of the Potato Sector 2007-2013

Pravna podlaga

National Development Plan 2007-2013

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Podpora naložbam v opremo in objekte za proizvodnjo, skladiščenje in trženje krompirja, razen za škrobni krompir

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

8 milijonov EUR

Intenzivnost

40 %

50 % za mlade kmete

Trajanje

Od datuma dopisa Komisije do 31. decembra 2013

Gospodarski sektorji

Koda NACE

A001 – Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Agriculture and Food

Agriculture House

Kildare Street

Dublin 2

Ireland

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

19.7.2007

Št. pomoči

N 193/07

Država članica

Španija

Regija

Galicia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas al sector forestal — Fomento de las frondosas caducifolias

Pravna podlaga

Orden de la Conselleria do Medio Rural de la Xunta de Galicia por la que se establecen las bases y se convocan para el año 2007 las ayudas para el fomento de las frondosas caducifolias

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

9 000 000 EUR

Intenzivnost

Največ 70 %

Trajanje

2007-2012

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería del Medio Rural

Comunidad Autónoma de Galicia

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

27.7.2007

Št. pomoči

N 204/07

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

England

Naziv (in/ali ime upravičenca)

The English Woodland Grants Scheme 2005 — Woodland Regeneration Grant

Pravna podlaga

The Forestry Act 1979

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Spodbujanje ekološke, varovalne in rekreativne vloge gozdov

Oblika pomoči

Nepovratna sredstva

Proračun

10 milijonov GBP (14,8 milijona EUR)

Intenzivnost

Do 45 %

Trajanje

Od datuma odobritve Komisije do 31. decembra 2012

Gospodarski sektorji

Gozdarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Forestry Commission England

Great Eastern House

Tenison Road

Cambridge CB1 2DU

United Kingdom

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

8.8.2007

Št. pomoči

N 219/07

Država članica

Irska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Conservation of Plant and Animal Genetic Resources Scheme

Pravna podlaga

Council Regulation (EC) No 1467/94 on the conservation, characterization, collection and utilization of genetic resources in agriculture. Funding is provided for annually in the National Budgetary Estimates process

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Ohranjanje genskih virov

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni proračun 1,05 milijona EUR

Intenzivnost

Trajanje

2007-2013

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Department of Agriculture and Food

Maynooth Business Campus

Maynooth

Co. Kildare

Ireland

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

20.8.2007

Št. pomoči

N 271/07

Država članica

Francija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aides en faveur de la recherche et du développement dans les filières grandes cultures

Pravna podlaga

L 611.1 et L 621.1 et suivants du Code Rural

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za temeljne raziskave

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Letni izdatki: 6 mio. EUR

Skupni znesek: 42 mio. EUR

Intenzivnost

v povprečju 80 % in izjemoma 100 %

Trajanje

2007-2013

Gospodarski sektorji

Kmetijski sektor – sektorji poljščin (žita-riž, oljnice-rastlinske maščobe, stročnice-suhe stročnice, posušena krma, tekstilne rastline in sviloprejke, sladkor)

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

ONIGC

12, rue Rol-Tanguy

F-93555 Montreuil sous Bois Cedex

Drugi podatki

Obveznost Francije, da sporoči Komisiji podatke v zvezi s pomočjo, dodeljeno v letnih poročilih o državni pomoči

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/

Datum sprejetja odločitve

20.8.2007

Št. pomoči

N 273/07

Država članica

Španija

Regija

Andalucía

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas para la lucha contra la mosca mediterránea de la fruta y contra los insectos vectores de los virus de los cultivos hortícolas

Pravna podlaga

Orden por la que se modifica la Orden de 13 de marzo de 2006, por la que se declara la existencia oficial de las plagas que se citan, se establecen las medidas de control y las ayudas para su ejecución

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Oblika pomoči

Dotacija

Proračun

31 884 750 EUR

Intenzivnost

75 %-50 %

Trajanje

2007-2011

Gospodarski sektorji

Kmetijstvo

Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč

Consejería de Agricultura y Pesca

Comunidad Autónoma de Andalucía

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/31


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4889 – Barclays Industrial Investments/Gemeaz/ Scapa)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/05)

Dne 26. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4889. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/31


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4885 – Ineos/Nova/JV)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/06)

Dne 28. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4885. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/32


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4836 – CVC/Univar)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/07)

Dne 17. septembra 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4836. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/32


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4822 – Advent International/Takko Holding)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/08)

Dne 17. avgusta 2007 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4822. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/33


Menjalni tečaji eura (1)

26. oktobra 2007

(2007/C 255/09)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,4384

JPY

japonski jen

164,50

DKK

danska krona

7,4549

GBP

funt šterling

0,70100

SEK

švedska krona

9,1800

CHF

švicarski frank

1,6732

ISK

islandska krona

86,85

NOK

norveška krona

7,7095

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5842

CZK

češka krona

26,962

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

252,25

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7021

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,6309

RON

romunski leu

3,3541

SKK

slovaška krona

33,291

TRY

turška lira

1,7161

AUD

avstralski dolar

1,5734

CAD

kanadski dolar

1,3830

HKD

hongkonški dolar

11,1488

NZD

novozelandski dolar

1,8792

SGD

singapurski dolar

2,0927

KRW

južnokorejski won

1 308,94

ZAR

južnoafriški rand

9,3630

CNY

kitajski juan

10,7845

HRK

hrvaška kuna

7,3449

IDR

indonezijska rupija

13 121,80

MYR

malezijski ringit

4,8122

PHP

filipinski peso

63,372

RUB

ruski rubelj

35,5790

THB

tajski bat

45,626


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/34


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje s 415. sestanka dne 11. septembra 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.38.121 – Pribor (Fitingi)

(2007/C 255/10)

1.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede njene ocene proizvoda in geografskega območja, ki je bilo prizadeto zaradi kartela iz osnutka odločbe.

2.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da dejstva obravnava kot sporazum in/ali dogovorjeno prakso v smislu člena 81 Pogodbe ter člena 53 Sporazuma EGP.

3.

Svetovalni odbor se strinja z mnenjem Evropske komisije, da je bila kršitev enotna in dolgotrajna, zlasti glede obdobja po pregledih v marcu in aprilu 2001.

4.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, in zlasti glede prenosa odgovornosti na matična podjetja zadevnih skupin.

5.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede ocene prošenj za ugodno obravnavo in njihove razvrstitve.

6.

Svetovalni odbor se strinja, da se postopek proti podjetju FNAS zaključi.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/34


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje s 416. sestanka dne 18. septembra 2006 o osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/F/C.38.121 – Pribor (Fitingi)

(2007/C 255/11)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o osnovnih zneskih glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o povišanju osnovnega zneska zaradi oteževalnih okoliščin.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o znižanju osnovnega zneska zaradi olajševalnih okoliščin.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov znižanj globe na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih iz leta 1996.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o končnih zneskih glob.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/35


Mnenje predstavnikov držav EFTE o predhodnem osnutku odločbe v zvezi z zadevo št. COMP/C.38.121 – Pribor (Fitingi)

(Sestanek z dne 11. septembra 2006 Svetovalnega odbora ES za omejevalna dejanja in prevladujoče položaje)

(2007/C 255/12)

1.

Predstavnik držav EFTE se strinja z Evropsko komisijo glede njene ocene proizvoda in geografskega območja, ki je bilo prizadeto zaradi kartela iz osnutka odločbe.

2.

Predstavnik držav EFTE se strinja z oceno Evropske komisije, da dejstva obravnava kot sporazum in/ali dogovorjeno prakso v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP.

3.

Predstavnik držav EFTE se strinja z mnenjem Evropske komisije, da je bila kršitev enotna in dolgotrajna, zlasti glede obdobja po pregledih v marcu in aprilu 2001.

4.

Predstavnik držav EFTE se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, in zlasti glede prenosa odgovornosti na matična podjetja zadevnih skupin.

5.

Predstavnik držav EFTE se strinja z Evropsko komisijo glede ocene prošenj za ugodno obravnavo in njihove razvrstitve.

6.

Predstavnik držav EFTE se strinja, da se postopek proti podjetju FNAS zaključi.

7.

Predstavnik držav EFTE priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske Unije.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/36


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje o postopku v zvezi z zadevo št. COMP/38.121 – Pribor (Fitingi)

(v skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o pristojnostih in nalogah pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci – UL L 162, 19.6.2001, str. 21)

(2007/C 255/13)

Podjetje Mueller Industries Inc. je januarja 2001 vložilo prošnjo za ugodno obravnavo v skladu z Obvestilom Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih iz leta 1996. Drugi prosilci za ugodno obravnavo so podjetje IMI, ki je vložilo prošnjo septembra 2003, podjetje Delta, ki je to storilo marca 2004, podjetje Frabo, julija 2004, in podjetje Oystertec, maja 2005.

Komisija je 22. in 23. marca 2001 izvedla inšpekcijske preglede glede bakrenih cevi in pribora (fitingov), na osnovi katerih se je odločila, da razdeli zadevo na bakrene vodovodne cevi (38.069), industrijske cevi (38.240) in pribor (fitinge) (38.121). V prostorih skupine Delta so se 24. in 25. aprila 2001 izvedli pregledi, ki so zajemali le pribor (fitinge). Komisija je od februarja do marca 2002 na vse zadevne stranke naslovila več zahtevkov za informacije iz člena 11 Uredbe št. 17 in pozneje iz člena 18 Uredbe št. 1/2003.

Osnutek odločbe se nanaša na zadnjo od treh zadev, medtem ko je o drugih dveh Komisija že odločala.

Obvestilo o nasprotovanju in dostop do dokumentacije

Komisija je 22. septembra 2005 izdala obvestilo o nasprotovanju, v katerem je opisala enotno in stalno kršitev na evropski ravni v obdobju 13 let, ter ga poslala 30 podjetjem in enemu združenju. Vse stranke so odgovorile v predpisanem roku, razen enega naslovnika, in sicer podjetja Supergrif SL, ki ga je podjetje Delta oktobra prodalo vodstvu podjetja Supergrif, ki se ni odzvalo na obvestilo o nasprotovanju. Vključene ni bilo nobene tretje stranke, kot je značilno za zadeve o kartelih.

Podjetje Aalberts je z dopisom z dne 22. decembra 2005 zaprosilo za dostop do odgovorov drugih strank na obvestilo o nasprotovanju, prav tako pa je to storilo tudi podjetje IMI z dopisom z dne 23. decembra 2005. Službe Komisije teh zahtevkov niso odobrile, saj je ustaljena praksa Komisije, da je dostop do dokumentacije dovoljen na zahtevo in običajno samo enkrat ter sledi obvestilu o nasprotovanju Komisije, ki je poslano strankam.

Splošno pravilo je, da se vpogleda v odgovore drugih strank na nasprotovanje Komisije ne dovoli. Na podlagi stalne sodne prakse (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2000 v združenih zadevah T-25/95 in drugih, Cimenteries, odstavek 380 in naslednji) Komisiji ni treba vsem strankam zagotoviti odgovorov na obvestilo o nasprotovanju.

Ustno zaslišanje

Vendar sem na ustnem zaslišanju, ki je potekalo 26. in 27. januarja 2006, upošteval, da je bilo za pravico do obrambe podjetij Tomkins in Pegler potrebno, da izmenjata svoje odgovore na obvestilo o nasprotovanju. Ker je Komisija ocenila, da je podjetje Tomkins odgovorno za svoje hčerinsko podjetje Pegler, in da se bo opiralo na njegov odgovor, s čimer bo podprlo svoje mnenje, ter da bi moralo biti podjetje Pegler v zameno upravičeno do informacij, na kakšnih dokazih so temeljile obrazložitve podjetja Tomkins, sta se podjetji dogovorili, da odgovora izmenjata, kar je privedlo do živahne razprave med podjetjema.

Razen podjetij Comap, Flowflex in Supergrif so bili na zaslišanju prisotni vsi prejemniki obvestila o nasprotovanju.

Osnutek končne odločbe

Ugovorov, ki se nanašajo na podjetje FNAS in ki so navedeni v obvestilu o nasprotovanju, se v osnutku odločbe ne ohrani. Glede na razlage, ki jih je podjetje FNAS dalo v pisnem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju in na zaslišanju, je bilo sklenjeno, da se postopek proti podjetju FNAS ne bo nadaljeval, ker ni bilo udeleženo v kršitvah.

Osnutek odločbe, ki je bil predložen Komisiji, vsebuje samo ugovore, glede katerih je bilo strankam omogočeno izraziti mnenje. Zato menim, da so bile pravice strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovane.

Bruselj, 13. septembra 2006

Serge DURANDE


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Komisija

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/38


F-Castres: Opravljanje rednih zračnih prevozov

Opravljanje rednih zračnih prevozov med letališčema Castres (Mazamet) in Pariz (Orly)

Obvestilo o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe

(2007/C 255/14)

1.   Uvod: Ob uporabi določb člena 4(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2408/92 z dne 23.7.1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti je Francija sklenila, da uvede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze, ki se opravljajo med letališčema Castres (Mazamet) in Pariz (Orly). Standardi, ki se zahtevajo v skladu z obveznostmi javne službe, so bili objavljeni 22.1.2002 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod sklicem C 18/07.

Če 1.3.2008 noben letalski prevoznik še ne bo začel ali nameraval začeti opravljati rednih zračnih prevozov na navedeni progi v skladu z uvedenimi obveznostmi javne službe, ne da bi zahteval finančno nadomestilo, je Francija sklenila, da v okviru postopka iz člena 4(1)(d) navedene uredbe dostop do te letalske proge omeji na enega samega prevoznika in z javnim razpisom dodeli pravico do opravljanja teh prevozov od 1.4.2008.

2.   Naročnik: Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, 40, allées Alphonse Juin, BP 30217, -81101 Castres Cedex. Tél. (33) 563 51 46 46. Fax (33) 563 51 46 99. E-mail: f.chambert@castres-mazamet.cci.fr.

3.   Predmet razpisa: Opravljanje rednih zračnih prevozov od 1. aprila 2008 v skladu z obveznostmi javne službe, navedenimi v točki 1.

4.   Glavne značilnosti pogodbe: Pogodba o prenosu pooblastil javne službe se sklene med letalskim prevoznikom, Trgovinsko in industrijsko zbornico Chambre de commerce et d'industrie Castres-Mazamet in državo v skladu s členom 8 Odloka št. 2005-473 z dne 16.5.2005 o pravilih glede finančnih nadomestil, ki jih dodeljuje država.

Pooblaščenec bo prejemal prihodke. Trgovinska in industrijska zbornica Chambre de commerce et d'industrie Castres-Mazamet ter država mu bosta plačevali prispevek, enak razliki med dejanskimi stroški brez davkov (DDV, posebne pristojbine za zračni promet) za opravljanje zračnih prevozov in komercialnimi prihodki brez davkov (DDV, posebne pristojbine za zračni promet), ki jih je pooblaščenec sam predložil, v okviru najvišjega nadomestila, za katero se je dogovoril in od katerega bodo po potrebi odbite kazni iz točke 9-4 tega obvestila.

5.   Trajanje pogodbe: Pogodba (pogodba o prenosu pooblastil javne službe) se sklene za tri leta od 1.4.2008.

6.   Udeležba na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi letalski prevozniki z veljavno operativno licenco, izdano v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23.7.1992 o licenciranju letalskih prevoznikov.

7.   Postopek javnega razpisa in merila za izbiro ponudb: Za ta javni razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (e), (f), (g), (h) in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92, določbe poglavja IV oddelka 1 zakona št. 93-122 z dne 29.1.1993 o preprečevanju korupcije in o preglednosti gospodarskega življenja in javnih postopkov ter predpisi za njihovo izvajanje (zlasti Odlok št. 97-638 z dne 31. maja 1997 za izvajanje zakona št. 97-210 z dne 11.3.1997 o krepitvi boja proti delu na črno) ter Odloka št. 2005-473 z dne 16.5.2005 o pravilih glede finančnih nadomestil, ki jih dodeljuje država, in treh odredb z dne 16.5.2005, sprejetih za njegovo izvajanje.

7-1.   Vsebina ponudbe: Ponudba mora biti napisana v francoskem jeziku. Ponudniki morajo po potrebi dokumente, ki so jih javni organi izdali v enem od uradnih jezikov Evropske unije, prevesti v francoski jezik. Ponudniki lahko francoski različici prav tako priložijo neverodostojno različico v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije.

Ponudba mora vsebovati:

vlogo, ki jo podpiše direktor ali njegov zastopnik, s priloženimi dokazili, ki potrjujejo, da je pooblaščeni podpisnik;

dopis, v katerem je predstavljeno podjetje, z jasno navedbo strokovne usposobljenosti in finančne zmogljivosti ponudnika na področju zračnih prevozov ter njegova morebitna priporočila v zvezi s to dejavnostjo. Ta dopis mora omogočati oceno zmožnosti ponudnika, da lahko zagotovi neprekinjeno opravljanje javne službe in enakost uporabnikov; ponudnik si lahko na lastno željo pomaga z obrazcem DC5, ki se uporablja za oddajo javnih naročil;

podatke o skupnem prometu in prometu v zvezi z zadevnimi storitvami v zadnjih treh letih ali, na željo ponudnika, bilanco stanja in izkaze poslovnega izida za zadnja tri poslovna leta. Če ponudnik navedenih podatkov ne more predložiti, mora za to navesti razloge;

metodološko opombo o tem, kako namerava ponudnik izpolniti razpisno dokumentacijo, če Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet odobri, da lahko predloži ponudbo, pri čemer mora zlasti navesti:

tehnična sredstva in človeške vire, ki jih bo ponudnik namenil za opravljanje zračnih prevozov,

število in strokovno usposobljenost zaposlenih ter razporeditev osebja po delovnih mestih in po potrebi namero ponudnika o nadaljnjem zaposlovanju,

vrste uporabljenih letal in po potrebi njihove registrske številke,

kopijo licence ponudnika za opravljanje zračnih prevozov;

če je licenco za opravljanje zračnih prevozov izdala druga članica Evropske unije in ne Francija, mora ponudnik navesti tudi naslednje podatke:

državo, v kateri so bile izdane licence pilotov,

pravo, ki se uporablja za delovne pogodbe,

vključenost v shemo socialnega zavarovanja,

določbe, sprejete za uskladitev z določbami členov L. 341-5 in D. 341-5 ter naslednjih členov delovnega zakonika o začasni napotitvi osebja na opravljanje storitev na nacionalnem ozemlju;

potrdila ali častne izjave iz člena 8 Odloka št. 97-638 z dne 31. maja 1997 in Odloka z dne 31. januarja 2003, sprejetega za namene uporabe člena 8 zgoraj navedenega odloka, ki potrjujejo, da ponudnik redno izpolnjuje vse davčne in socialne obveznosti, zlasti glede:

davka od dobička pravnih oseb,

davka na dodano vrednost,

prispevkov za socialno zavarovanje, zavarovanje za nesreče pri delu in poklicne bolezni ter družinske dodatke,

pristojbin za civilno letalstvo,

letaliških pristojbin,

pristojbin za obremenjevanje s hrupom letal,

solidarnostnih dajatev,

ponudnikom iz države članice Evropske unije, razen iz Francije, morajo potrdila ali izjave izdati upravne službe in organi matične države;

častno izjavo o nekaznovanosti, vpisano v biltenu št. 2, za kršitve iz členov L. 324-9, L. 324-10, L 341-6, L. 125-1 in L. 125-3 delovnega zakonika;

častno izjavo in/ali vsa ustrezna dokazila o upoštevanju obveznosti zaposlovanja invalidnih oseb iz člena L. 323-1 delovnega zakonika;

izpisek K a vpisa v register gospodarskih družb ali kakršen koli enakovreden dokument,

v skladu s členom 7 Uredbe (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 dokazilo, izdano pred manj kot tremi meseci, o zavarovanju civilne odgovornosti v primeru nesreče, predvsem glede potnikov, prtljage, tovora, pošte in tretjih oseb, ter v skladu z Uredbo (ES) št. 785/2004 z dne 21.4.2004 in zlasti členom 4 Uredbe;

pri varstvenem ukrepu ali kolektivnem postopku en izvod v ta namen izrečene(-ih) sodbe (sodb) (če sodba ni napisana v francoskem jeziku, ji je treba priložiti overjen prevod).

7-2.   Podrobna pravila za pregled ponudb: Ponudbe bodo izbrane na podlagi naslednjih meril:

jamstva za strokovno usposobljenost in finančno zmogljivost ponudnikov,

zmožnost ponudnikov za zagotavljanje neprekinjene javne storitve zračnih prevozov in enakosti uporabnikov v okviru te storitve,

upoštevanje obveznosti zaposlovanja invalidnih oseb iz člena L. 323-1 delovnega zakonika.

8.   Merila za dodelitev pogodbe: Prevozniki, katerih ponudba bo sprejeta, bodo naknadno naprošeni, da svojo ponudbo predložijo v skladu s podrobnimi pravili, določenimi s posebnim pravilnikom javnega razpisa, ki jim bo predložen.

Odgovorni organ Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet se bo svobodno pogajal o tako predloženih ponudbah.

V skladu z določbami člena 4(1)(f) Uredbe (EGS) št. 2408/92 se postopek izbire predloženih ponudb izvede ob upoštevanju ustreznosti storitve ter zlasti cen in pogojev, ki se lahko ponudijo uporabnikom, ter višine zahtevanega nadomestila.

9.   Bistvene dodatne informacije:

9-1.   Finančno nadomestilo: Predložene ponudbe, ki bodo upoštevane, morajo vsebovati jasno navedbo najvišjega zneska zahtevanega nadomestila za opravljanje prevozov na progi za obdobje treh let od 1.4.2008 in letni obračun. Točen znesek dodeljenega nadomestila se vsako leto naknadno določi glede na dejanske odhodke in prihodke, ki izhajajo iz storitve, v mejah zneska, določenega v ponudbi. Zgornjo mejo se bo lahko revidiralo le v primeru nepredvidljive spremembe operativnih pogojev.

Letna plačila se izvršijo v obliki predplačil in poravnalnega zneska. Poravnalni znesek se izplača šele po potrditvi računov prevoznika za zadevno progo in preveritvi izvajanja storitve v skladu s pogoji iz točke 9-2.

V primeru odpovedi pogodbe pred njenim običajnim iztekom se v najkrajšem možnem času izvršijo določbe iz točke 9-2, da se omogoči plačilo dolgovanega preostanka finančnega nadomestila prevozniku, s tem da se zgornja meja iz prvega pododstavka zniža sorazmerno z dejanskim trajanjem izvajanja storitve.

9-2.   Preverjanje izvajanja storitve in računov prevoznika: Izvajanje storitve in prevoznikov obračun stroškov za zadevno progo se v dogovoru s prevoznikom preverita vsaj enkrat letno.

9-3.   Spreminjanje in odpoved pogodbe: Če prevoznik meni, da nepredvidljiva sprememba operativnih pogojev opravičuje revizijo najvišjega zneska finančnega nadomestila, lahko predloži utemeljeno zahtevo drugim pogodbenicam, ki imajo na voljo dva meseca, da o tem izrazijo svoje mnenje. Pogodba se tako lahko ustrezno spremeni.

Pogodbeni stranki lahko pogodbo pred običajnim iztekom njene veljavnosti prekineta le s šestmesečnim odpovednim rokom. V primeru resnih kršitev pogodbenih obveznosti se šteje, da je prevoznik pogodbo prekinil brez odpovednega roka, če v roku enega meseca po opominu ne nadaljuje z izvajanjem storitve v skladu z navedenimi obveznostmi.

9-4.   Kazni in drugi odbitki, določeni s pogodbo: Če prevoznik ne spoštuje odpovednega roka iz točke 9.3, se mu naloži bodisi upravna denarna kazen na podlagi člena R. 330-20 zakonika o civilnem letalstvu bodisi kazen, ki se izračuna glede na število mesecev dejanske nedejavnosti in realnega primanjkljaja na letalski progi v zadevnem letu in ki ne presega zgornje meje finančnega nadomestila iz točke 9.1.

V primeru manjših kršitev obveznosti javne službe se najvišje možno finančno nadomestilo iz točke 9-1 zmanjša, ne da bi to vplivalo na izvajanje določb člena R. 330-20 zakonika o civilnem letalstvu.

To zmanjšanje po potrebi upošteva število odpovedanih letov iz razlogov, neposredno povezanih s prevoznikom, število opravljenih letov z manjšo zmogljivostjo od zahtevane, število opravljenih letov ob nespoštovanju obveznosti javne službe glede vmesnega pristanka ali veljavnih tarif.

10.   Pogoji za pošiljanje ponudb: Ponudbe se pošljejo v zapečateni kuverti, na kateri se navede: „Réponse à l'appel de candidatures Ligne aérienne Castres (Mazamet)/Paris (Orly) – À n'ouvrir que par le destinataire“ (Prijava na razpis za zbiranje ponudb glede letalskih prog – Castres (Mazamet) / Paris (Orly) – Odpre lahko samo naslovnik). Prispeti morajo pred 12. uro po lokalnem času, in sicer najpozneje do 4. decembra 2007 s priporočeno pošiljko s povratnico, pri čemer velja datum na potrdilu o prejemu, ali morajo biti vročene osebno, pri čemer je treba pridobiti potrdilo o prejemu, na naslov:

Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, 40, allées Alphonse Juin, BP 30217, F-81101 Castres Cedex.

11.   Nadaljnji postopek: Trgovinska in industrijska zbornica Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet bo najpozneje do 7.12.2007 izbranim ponudnikom poslala razpisno dokumentacijo, ki bo vsebovala zlasti razpisna pravila in osnutek pogodbe.

Izbrani ponudniki bodo morali svojo ponudbo predložiti najpozneje do 4.1.2008 do 12. ure po lokalnem času.

Ponudba bo ponudnika zavezovala 280 dni od predložitve.

12.   Veljavnost javnega razpisa: Ta javni razpis je veljaven samo, če noben prevoznik Skupnosti pred 1.3.2008 ne bo predložil načrta za opravljanje prevozov na zadevni progi od 1.4.2008 v skladu z obveznostmi javne službe in brez prejemanja finančnega nadomestila.

13.   Pridobivanje dodatnih informacij:: Ponudniki lahko za dodatne informacije, ki bi jih potrebovali, zaprosijo izključno z dopisom ali po telefaksu predsednika Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, katerega naslov in številka telefaksa sta navedena v točki 2.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/42


F-Castres: Opravljanje rednih zračnih prevozov

Opravljanje rednih zračnih prevozov med krajema Castres (Mazamet) in Lyon (Saint-Exupéry) na eni strani ter med krajema Rodez (Marcillac) in Lyon (Saint-Exupéry) na drugi strani

Obvestilo o javnem razpisu za zbiranje ponudb, ki ga je Francija objavila v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 za prenos pooblastil javne službe

(2007/C 255/15)

1.   Uvod: Ob uporabi določb člena 4(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2408/92 z dne 23.7.1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti je Francija sklenila, da uvede obveznosti javne službe za redne zračne prevoze, ki se opravljajo med krajema Castres (Mazamet) in Lyon (Saint-Exupéry) ter med krajema Rodez (Marcillac) in Lyon (Saint-Exupéry). Standardi, ki se zahtevajo v skladu z obveznostmi javne službe, so bili objavljeni 22.1.2002 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod sklicem C 18/06.

Če 1.5.2008 noben letalski prevoznik še ne bo začel ali nameraval začeti opravljati rednih zračnih prevozov med mestoma Castres in Rodez na eni strani in Lyonom na drugi strani v skladu z uvedenimi obveznostmi javne službe, ne da bi zahteval finančno nadomestilo, je Francija sklenila, da v okviru postopka iz člena 4(1)(d) navedene uredbe dostop do te letalske proge omeji na enega samega prevoznika in z javnim razpisom dodeli pravico do opravljanja teh prevozov od 1.6.2008.

2.   Naročnik: Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, 40, allées Alphonse Juin, BP 30217, -81101 Castres Cedex. Tél. (33) 563 51 46 46. Fax (33) 563 51 46 99. E-mail: f.chambert@castres-mazamet.cci.fr.

in

Société anonyme d'économie mixte locale (SAEML) Air 12, Aéroport de Rodez-Marcillac, route de Décazeville, F-12330 Salles-la-Source. Telefon: (33) 565 76 02 00. Telefaks: (33) 565 42 99 97. Elektronski naslov: aeroport-rodez-marcillac@wanadoo.fr.

3.   Predmet razpisa: Opravljanje rednih zračnih prevozov od 1.6.2008 v skladu z obveznostmi javne službe iz točke 1.

4.   Glavne značilnosti pogodbe: Pogodba o prenosu pooblastil javne službe se sklene med letalskim prevoznikom, Trgovinsko in industrijsko zbornico Chambre de commerce et d'industrie Castres-Mazamet, družbo Société anonyme d'économie mixte locale Air 12 in državo v skladu s členom 8 Odloka št. 2005-473 z dne 16.5.2005 o pravilih glede finančnih nadomestil, ki jih dodeljuje država.

Pooblaščenec bo prejemal prihodke. Trgovinska in industrijska zbornica Chambre de commerce et d'industrie Castres-Mazamet, družba Société anonyme d'économie mixte locale Air 12 in država mu bodo plačevale prispevek, enak razliki med dejanskimi stroški brez davkov (DDV, posebne pristojbine za zračni promet) za opravljanje zračnih prevozov in komercialnimi prihodki brez davkov (DDV, posebne pristojbine za zračni promet), ki jih je pooblaščenec sam predložil, v okviru najvišjega nadomestila, za katero se je dogovoril in od katerega bodo po potrebi odbite kazni iz točke 9-4 tega obvestila.

5.   Trajanje pogodbe: Pogodba (pogodba o pooblastilu za javno službo) se sklene za tri leta od 1.6.2008.

6.   Udeležba na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi letalski prevozniki z veljavno operativno licenco, izdano v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23.7.1992 o licenciranju letalskih prevoznikov.

7.   Postopek javnega razpisa in merila za izbiro ponudb: Za ta javni razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (e), (f), (g), (h) in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92, določbe poglavja IV oddelka 1 zakona št. 93-122 z dne 29.1.1993 o preprečevanju korupcije in o preglednosti gospodarskega življenja in javnih postopkov ter predpisi za njihovo izvajanje (zlasti Odlok št. 97-638 z dne 31. maja 1997 za izvajanje zakona št. 97-210 z dne 11.3.1997 o krepitvi boja proti delu na črno) ter Odloka št. 2005-473 z dne 16.5.2005 o pravilih glede finančnih nadomestil, ki jih dodeljuje država, in treh odredb z dne 16.5.2005, sprejetih za njegovo izvajanje.

7-1.   Vsebina ponudbe: Ponudba mora biti napisana v francoskem jeziku. Ponudniki morajo po potrebi dokumente, ki so jih javni organi izdali v enem od uradnih jezikov Evropske unije, prevesti v francoski jezik. Ponudniki lahko francoski različici prav tako priložijo neverodostojno različico v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije.

Ponudba mora vsebovati:

vlogo, ki jo podpiše direktor ali njegov zastopnik, s priloženimi dokazili, ki potrjujejo, da je pooblaščeni podpisnik;

dopis, v katerem je predstavljeno podjetje, z jasno navedbo strokovne usposobljenosti in finančne zmogljivosti ponudnika na področju zračnih prevozov ter njegova morebitna priporočila v zvezi s to dejavnostjo. Ta dopis mora omogočati oceno zmožnosti ponudnika, da lahko zagotovi neprekinjeno opravljanje javne službe in enakost uporabnikov; ponudnik si lahko na lastno željo pomaga z obrazcem DC5, ki se uporablja za oddajo javnih naročil;

podatke o skupnem prometu in prometu v zvezi z zadevnimi storitvami v zadnjih treh letih ali, na željo ponudnika, bilanco stanja in izkaze poslovnega izida za zadnja tri poslovna leta. Če ponudnik navedenih podatkov ne more predložiti, mora za to navesti razloge;

metodološko opombo o tem, kako namerava ponudnik izpolniti razpisno dokumentacijo, če Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet in SAEML Air 12 odobrita, da lahko predloži ponudbo, pri čemer mora zlasti navesti:

tehnična sredstva in človeške vire, ki jih bo ponudnik namenil za opravljanje zračnih prevozov,

število in strokovno usposobljenost zaposlenih ter razporeditev osebja po delovnih mestih in po potrebi namero ponudnika o nadaljnjem zaposlovanju,

vrste uporabljenih letal in po potrebi njihove registrske številke,

kopijo licence ponudnika za opravljanje zračnih prevozov,

če je licenco za opravljanje zračnih prevozov izdala druga članica Evropske unije in ne Francija, mora ponudnik navesti tudi naslednje podatke:

državo, v kateri so bile izdane licence pilotov,

pravo, ki se uporablja za delovne pogodbe,

vključenost v shemo socialnega zavarovanja,

določbe, sprejete za uskladitev z določbami členov L. 341-5 in D. 341-5 ter naslednjih členov delovnega zakonika o začasni napotitvi osebja na opravljanje storitev na nacionalnem ozemlju;

potrdila ali častne izjave iz člena 8 Odloka št. 97-638 z dne 31.5.1997 in Odloka z dne 31.1.2003, sprejetega za namene uporabe člena 8 zgoraj navedenega odloka, ki potrjujejo, da ponudnik redno izpolnjuje vse davčne in socialne obveznosti, zlasti glede:

davka od dobička pravnih oseb,

davka na dodano vrednost,

prispevkov za socialno zavarovanje, zavarovanje za nesreče pri delu in poklicne bolezni ter družinske dodatke,

pristojbin za civilno letalstvo,

letaliških pristojbin,

pristojbin za obremenjevanje s hrupom letal,

solidarnostnih dajatev,

ponudnikom iz države članice Evropske unije, razen iz Francije, morajo potrdila ali izjave izdati upravne službe in organi matične države;

častno izjavo o nekaznovanosti, vpisano v biltenu št. 2, za kršitve iz členov L. 324-9, L. 324-10, L. 341-6, L. 125-1 in L. 125-3 delovnega zakonika;

častno izjavo in/ali vsa ustrezna dokazila o upoštevanju obveznosti zaposlovanja invalidnih oseb iz člena L. 323-1 delovnega zakonika;

izpisek K a vpisa v register gospodarskih družb ali kakršen koli enakovreden dokument;

v skladu s členom 7 Uredbe (EGS) št. 2407/92 z dne 23.7.1992 dokazilo, izdano pred manj kot tremi meseci, o zavarovanju civilne odgovornosti v primeru nesreče, predvsem glede potnikov, prtljage, tovora, pošte in tretjih oseb, ter v skladu z Uredbo (ES) št. 785/2004 z dne 21.4.2004 in zlasti členom 4 Uredbe;

pri varstvenem ukrepu ali kolektivnem postopku en izvod v ta namen izrečene(-ih) sodbe (sodb) (če sodba ni napisana v francoskem jeziku, ji je treba priložiti overjen prevod).

7-2.   Podrobna pravila za pregled ponudb: Ponudbe bodo izbrane na podlagi naslednjih meril:

jamstva za strokovno usposobljenost in finančno zmogljivost ponudnikov,

zmožnost ponudnikov za zagotavljanje neprekinjene javne storitve zračnih prevozov in enakosti uporabnikov v okviru te storitve,

upoštevanje obveznosti zaposlovanja invalidnih oseb iz člena L. 323-1 delovnega zakonika.

8.   Merila za dodelitev pogodbe: Prevozniki, katerih ponudba bo sprejeta, bodo naknadno naprošeni, da svojo ponudbo predložijo v skladu s podrobnimi pravili, določenimi s posebnim pravilnikom javnega razpisa, ki jim bo predložen.

Odgovorna organa Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet in Société anonyme d'économie mixte locale Air 12 se bosta svobodno pogajala o tako predloženih ponudbah.

V skladu z določbami člena 4(1)(f) Uredbe (EGS) št. 2408/92 se postopek izbire predloženih ponudb izvede ob upoštevanju ustreznosti storitve ter zlasti cen in pogojev, ki se lahko ponudijo uporabnikom, ter višine zahtevanega nadomestila.

9.   Bistvene dodatne informacije:

9-1.   Finančno nadomestilo: V ponudbah, ki jih bodo predložili ponudniki, katerih kandidatura bo sprejeta, mora biti izrecno naveden najvišji znesek zahtevanega nadomestila za opravljanje prevozov na progi za obdobje treh let od 1.6.2008 in letna razčlenitev. Točen znesek dodeljenega nadomestila se vsako leto naknadno določi glede na dejanske odhodke in prihodke, ki izhajajo iz storitve, v mejah zneska, določenega v ponudbi. Zgornjo mejo se bo lahko revidiralo le v primeru nepredvidljive spremembe operativnih pogojev.

Letna plačila se izvršijo v obliki predplačil in poravnalnega zneska. Poravnalni znesek se izplača šele po potrditvi računov prevoznika za zadevno progo in preveritvi izvajanja storitve v skladu s pogoji iz točke 9-2.

V primeru odpovedi pogodbe pred njenim običajnim iztekom se v najkrajšem možnem času izvršijo določbe iz točke 9-2, da se omogoči plačilo dolgovanega preostanka finančnega nadomestila prevozniku, s tem da se zgornja meja iz prvega pododstavka zniža sorazmerno z dejanskim trajanjem izvajanja storitve.

9-2.   Preverjanje izvajanja storitve in računov prevoznika: Izvajanje storitve in prevoznikov obračun stroškov za zadevno progo se v dogovoru s prevoznikom preverita vsaj enkrat letno.

9-3.   Spreminjanje in odpoved pogodbe: Če prevoznik meni, da nepredvidljiva sprememba operativnih pogojev opravičuje revizijo najvišjega zneska finančnega nadomestila, lahko predloži utemeljeno zahtevo drugim pogodbenicam, ki imajo na voljo dva meseca, da o tem izrazijo svoje mnenje. Pogodba se tako lahko ustrezno spremeni.

Pogodbeni stranki lahko pogodbo pred običajnim iztekom njene veljavnosti prekineta le s šestmesečnim odpovednim rokom. V primeru resnih kršitev pogodbenih obveznosti se šteje, da je prevoznik pogodbo prekinil brez odpovednega roka, če v roku enega meseca po opominu ne nadaljuje z izvajanjem storitve v skladu z navedenimi obveznostmi.

9-4.   Kazni in drugi odbitki, določeni s pogodbo: Če prevoznik ne spoštuje odpovednega roka iz točke 9-3, se mu naloži bodisi upravna denarna kazen na podlagi člena R. 330-20 zakonika o civilnem letalstvu bodisi kazen, ki se izračuna glede na število mesecev dejanske nedejavnosti in realnega primanjkljaja na letalski progi v zadevnem letu in ki ne presega zgornje meje finančnega nadomestila iz točke 9-1.

V primeru manjših kršitev obveznosti javne službe se najvišje možno finančno nadomestilo iz točke 9-1 zmanjša, ne da bi to vplivalo na izvajanje določb člena R. 330-20 zakonika o civilnem letalstvu.

To zmanjšanje po potrebi upošteva število odpovedanih letov iz razlogov, neposredno povezanih s prevoznikom, število opravljenih letov z manjšo zmogljivostjo od zahtevane, število opravljenih letov ob nespoštovanju obveznosti javne službe glede vmesnega pristanka ali veljavnih tarif

10.   Pogoji za pošiljanje ponudb: Ponudbe se pošljejo v zapečateni kuverti, na kateri se navede: „Réponse à l'appel de candidatures Ligne aérienne Castres (Mazamet)/Rodez (Marcillac)/Lyon (Saint-Exupéry) – À n'ouvrir que par le destinataire“ (Prijava na razpis za zbiranje ponudb glede letalskih prog – Castres (Mazamet)/Rodez (Marcillac)/Lyon (Saint-Exupéry) – Odpre lahko samo naslovnik). Prispeti morajo pred 12. uro po lokalnem času, in sicer najpozneje do 4.12.2007 s priporočeno pošiljko s povratnico, pri čemer velja datum na potrdilu o prejemu, ali morajo biti vročene osebno, pri čemer je treba pridobiti potrdilo o prejemu, na naslov:

Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, 40, allées Alphonse Juin, BP 30217, F-81101 Castres Cedex.

11.   Nadaljnji postopek: Trgovinska in industrijska zbornica Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet bo najpozneje do 7.12.2007 izbranim ponudnikom poslala razpisno dokumentacijo, ki bo vsebovala zlasti razpisna pravila in osnutek pogodbe.

Izbrani ponudniki bodo morali svojo ponudbo predložiti najpozneje do 4.1.2008 do 12. ure po lokalnem času.

Ponudba bo ponudnika zavezovala 280 dni od predložitve.

12.   Veljavnost javnega razpisa: Ta javni razpis je veljaven samo, če noben prevoznik Skupnosti pred 1.5.2008 ne bo predložil načrta za opravljanje prevozov na zadevni progi od 1.6.2008 v skladu z obveznostmi javne službe brez prejemanja finančnega nadomestila.

13.   Pridobivanje dodatnih informacij: Ponudniki lahko za dodatne informacije, ki bi jih potrebovali, zaprosijo izključno z dopisom ali po telefaksu predsednika Chambre de commerce et d'industrie de Castres-Mazamet, katerega naslov in številka telefaksa sta navedena v točki 2.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/45


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4911 – Goldman Sachs/LOMO)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/16)

1.

Komisija je 19. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero skupina The Goldman Sachs Group, Inc. (Goldman Sachs, ZDA) z nakupom vrednostnih papirjev pridobi nadzor nad celotno skupino LOMO Group (LOMO, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Goldman Sachs: investicijsko bančništvo, trgovina in investiranje osnovnega kapitala, upravljanje premoženja ter naložbene storitve,

za LOMO: upravljanje bencinskih črpalk in počivališč ob avtocesti.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklica COMP/M.4911 – Goldman Sachs/LOMO na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/46


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4944 – SAP/Business Objects)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/17)

1.

Komisija je 22. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje SAP AG („SAP“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Business Objects S.A. („BO“, Francija/ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za podjetje SAP: uporabniška programska oprema za podjetja,

za podjetje BO: programska oprema za poslovno analitiko, izobraževanje in s tem povezane storitve.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4944 – SAP/Business Objects na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/47


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4899 – SCB/Süd-Chemie)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/18)

1.

Komisija je 19. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje SC-Beteiligungsgesellschaft mbH (SCB, Nemčija), nazadnje pod nadzorom JP Morgan Chase & Co. (JPMorgan Chase, ZDA), z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Süd-Chemie AG (Süd-Chemie, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za SCB: namenska družba družbe JP Morgan Chase,

za JPMorgan Chase: finančne storitve,

za Süd-Chemie: posebne kemikalije.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4899 – SCB/Süd-Chemie na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/48


PREDLOG UREDBE KOMISIJE (ES) št. …/…

z dne [...]

o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov poravnave v kartelnih zadevah

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/19)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1) in zlasti člena 33 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetu s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (3) določa pravila o sodelovanju zadevnih strank v takih postopkih.

(2)

Stranke postopka so morda pripravljene priznati sodelovanje v kartelu, ki krši člen 81 Pogodbe, ter svojo odgovornost za tako sodelovanje, če lahko razumno predvidijo načrtovane ugotovitve Komisije glede svojega sodelovanja v kršitvi in višine morebitnih glob ter z navedenimi ugotovitvami soglašajo. Komisija bi morala imeti možnost, da tem strankam po potrebi razkrije očitke, ki jih namerava podati proti njim na podlagi dokazov iz spisa, in globe, ki jim bodo verjetno naložene. Na podlagi takega zgodnjega razkritja bodo lahko zadevne stranke posredovale svoje mnenje o očitkih, ki jih namerava Komisija podati proti njim, in o svoji morebitni odgovornosti.

(3)

Kadar Komisija v ugotovitvi o možnih kršitvah prevzame pisne vloge za poravnavo, ki so jih predložile stranke, le-te pa nato v svojih odgovorih potrdijo, da ugotovitev o možnih kršitvah ustreza vsebini njihovih pisnih vlog, bi Komisija morala imeti možnost, da po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje v skladu s členom 14 Uredbe Sveta št. 1/2003 nemudoma sprejme odločbo v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta št. 1/2003.

(4)

Zato bi bilo treba vzpostaviti postopek poravnave, da bi lahko Komisija na podlagi sklenjenih sporazumov s strankami hitreje obravnavala kartelne zadeve.

(5)

Izkušnje so pokazale, da lahko načrtno posredovanje nezaupne verzije ugotovitve o možnih kršitvah pritožnikom negativno vpliva na pripravljenost strank postopka k sodelovanju s Komisijo. Medtem ko bi pritožniki morali biti še naprej tesno povezani s postopkom in biti pisno obveščeni o naravi in predmetu postopka ter imeti možnost, da glede tega pisno posredujejo svoja mnenja, pa bi morala biti vloga Komisije, da določi, na kakšen način se v določeni zadevi te pisne informacije posredujejo.

(6)

Uredbo (ES) št. 773/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 773/2004 se spremeni:

1.

Odstavek 1 člena 2 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija se lahko odloči začeti postopek za sprejem odločbe v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003 kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko izda predhodno oceno, kakor je navedeno v členu 9(1) navedene uredbe, ali ugotovitev o možnih kršitvah ali zahtevo strankam, da izkažejo svoj interes za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, ali do datuma objave sporočila v skladu s členom 27(4) navedene uredbe, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.“

2.

Odstavek 1 člena 6 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Komisija izda ugotovitev o možnih kršitvah, ki se nanaša na zadevo, v zvezi s katero je prejela pritožbo, pritožnika pisno obvesti o naravi in predmetu postopka ter določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno sporoči svoje mnenje. Komisija lahko pritožniku pošlje tudi kopijo nezaupne različice ugotovitve o možnih kršitvah.“

3.

Odstavek 1 člena 10 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija obvesti zadevne stranke o očitkih, podanih proti njim. Ugotovitve o možnih kršitvah se v pisni obliki vročijo strankam, zoper katere so podani očitki.“

4.

Vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Postopek poravnave v kartelnih zadevah

1.   Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 lahko Komisija določi rok, v katerem lahko stranke predložijo pisno izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi z namenom, da morda predložijo vloge za poravnavo. Komisija ni obvezana upoštevati pisnih vlog, prejetih po preteku tega roka.

Če dve ali več strank, ki pripadajo istemu podjetju, v skladu s prvim pododstavkom predložijo izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi, te stranke imenujejo skupne zastopnike, da v njihovem imenu začnejo pogovore s Komisijo.

2.   Komisija lahko stranke, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo obvesti o:

(a)

očitkih, ki jih namerava podati proti njim,

(b)

podpornih dokazih in

(c)

morebitnih globah.

Če pogovori o poravnavi privedejo do stopnje, ko se zgoraj omenjene informacije razkrijejo na zahtevo strank ali so strankam dane na voljo kako drugače, lahko Komisija določi rok, v katerem se lahko stranke zavežejo, da se podredijo postopku poravnave s tem, da predložijo pisne vloge za poravnavo, ki bodo prevzemale rezultate pogovorov o poravnavi, in priznanje o sodelovanju v kršitvi člena 81 Pogodbe ter o svoji odgovornosti. Komisija ni obvezana upoštevati pisnih vlog, prejetih po preteku tega roka.

3.   Če je ugotovitev o možnih kršitvah, vročena strankam, skladna z vsebino njihovih vlog za poravnavo, potem pisni odgovor zadevnih strank na ugotovitev o možnih kršitvah, predložen v roku, ki ga določi Komisija, potrjuje, da ugotovitev o možnih kršitvah, naslovljena nanje, ustreza vsebini njihovih vlog za poravnavo. Komisija lahko nato po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje v skladu s členom 14 Uredbe Sveta 1/2003 nemudoma sprejme odločbo v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta št. 1/2003.“

5.

Člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitev o možnih kršitvah, možnost zaslišanja pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.“

6.

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitev o možnih kršitvah, možnost, da predstavijo svoje dokazne razloge na ustnem zaslišanju, če tako zahtevajo v svojih pisnih vlogah.

2.   Stranke ob predložitvi pisnih vlog za poravnavo Komisiji zagotovijo, da bodo uveljavljale možnost predstavitve svojih dokaznih razlogov na ustnem zaslišanju samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo ustrezala vsebini njihovih pisnih vlog za poravnavo.“

7.

Členu 15 se doda naslednji odstavek 1a:

„1a.   Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija, kjer je to primerno, razkrije dokaze o predvidenih očitkih tistim strankam, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo, da bi jim omogočila to storiti. Stranke zato ob predložitvi vlog za poravnavo Komisiji potrdijo, da bodo zahtevale dostop do spisa po prejetju ugotovitve o možnih kršitvah samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo ustrezala vsebini njihovih pisnih vlog za poravnavo.“

8.

Člen 17(1) in 17(3) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pri določanju rokov iz člena 3(3), člena 4(3), člena 6(1), člena 7(1), člena 10(2), člena 10a(1)–(3) in člena 16(3), Komisija upošteva čas, potreben za pripravo vlog, in nujnost zadeve.

3.   Roki iz člena 3(3), člena 4(3), člena 10a(1)–(2) in člena 16(3) trajajo najmanj dva tedna. Rok iz člena 10a(3) traja najmanj en teden.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati [datum].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, [...]

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1419/2006 (UL L 269, 28.9.2006, str. 1).

(2)  UL C 257, 30.10.2007, str. 48.

(3)  UL L 123, 27.4.2004, str. 18. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).


27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/51


Osnutek Obvestila Komisije

[…]

o vodenju postopkov poravnave za sprejetje odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v kartelnih zadevah

(Besedilo velja za EGP)

(2007/C 255/20)

1.   UVOD

1.

To obvestilo določa okvir za nagrajevanje sodelovanja pri vodenju postopkov, začetih na podlagi uporabe člena 81 Pogodbe ES (1) v kartelnih zadevah. Postopek poravnave bi Komisiji lahko omogočil obravnavo več primerov z enakimi sredstvi, s čimer prispeva k javnem interesu za učinkovito in pravočasno sankcioniranje ter hkrati krepi odvračilni učinek. Sodelovanje, ki ga opredeljuje to obvestilo, se razlikuje od prostovoljne predložitve dokazov za sprožitev ali pospešitev preiskave Komisije, ki jo opredeljuje Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (2) (Obvestilo o prizanesljivosti). Če sodelovanje, ki ga ponuja podjetje, izpolnjuje merila obeh obvestil Komisije, je lahko ustrezno kumulativno nagrajeno (3).

2.

Kadar so stranke postopke pripravljene priznati, da so sodelovale v kartelu ter s tem kršile člen 81 Pogodbe ES in da so za to odgovorne, lahko prispevajo tudi k pospešitvi postopkov za sprejetje zadevnih odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (Uredbe Sveta) z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (4) na način in v skladu z načeli, določenimi v tem obvestilu. Komisija, ki je kot preiskovalni organ in varuh Pogodbe pooblaščena za sprejetje izvršilnih odločb pod pravosodnim nadzorom sodišč Skupnosti, se o obstoju kršitve zakonodaje Skupnosti in ustreznih sankcij ne pogaja, lahko pa nagradi sodelovanje, opisano v tem obvestilu.

3.

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe (ES) (5) določa temeljna praktična pravila o vodenju postopkov v protimonopolnih zadevah, vključno s pravili, ki veljajo v postopkih poravnave. Uredba (ES) št. 773/2004 tako Komisiji podeljuje diskrecijsko pravico za odločitev, ali se postopek poravnave v kartelnih zadevah začne ali ne, hkrati pa zagotavlja, da se tega postopka strankam ne sme naložiti.

4.

Učinkovito izvrševanje zakonodaje Skupnosti o konkurenci v celoti spoštuje pravico strank do obrambe, ki pomeni temeljno načelo zakonodaje Skupnosti in jo je treba spoštovati v vseh okoliščinah, še zlasti v protimonopolnih postopkih, na podlagi katerih se lahko naložijo globe. Pravila za vodenje postopkov Komisije za izvajanje člena 81 Pogodbe ES morajo zato zagotoviti, da imajo zadevna podjetja in podjetniška združenja možnost v celotnem teku upravnega postopka dejansko izraziti svoja mnenja o resnici in pomembnosti dejstev, o očitkih in o okoliščinah, ki jih je navedla Komisija (6).

2.   POSTOPEK

5.

Komisija obdrži široko polje diskrecije za odločitev, v katerih primerih bi bilo ustrezno preveriti interes stranke za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, ter za odločitev o začetku ali prekinitvi teh pogovorov ter o sklenitvi končne poravnave. V tej zvezi se lahko upošteva verjetnost, da se v razumnem roku z vpletenimi strankami sklene skupni dogovor glede obsega morebitnih očitkov, ob upoštevanju dejavnikov kot na primer število vpletenih strank, predvidljiva nasprotujoča si stališča glede pripisovanja odgovornosti, obseg izpodbijanja dejanskega stanja. Poleg tega se bo glede na celosten napredek, dosežen v postopku poravnave, presodila tudi možnost obstoja postopkovne učinkovitosti. Pomembni so lahko tudi drugi pomisleki, na primer precedenčna vrednost. Komisija lahko začne pogovore o poravnavi samo na pisno zahtevo zadevnih strank.

6.

Stranke postopka sicer nimajo pravice do sklenitve poravnave, vendar Komisija, če meni, da je določena zadeva načeloma primerna za poravnavo, preveri pripravljenost za poravnavo vseh strank istega postopka.

7.

Stranke postopka in njihovi pravni zastopniki ne smejo drugemu podjetju ali tretji stranki v kateri koli jurisdikciji razkriti vsebine pogovorov ali dokumentov, do katerih so imeli dostop zaradi sklenitve poravnave, razen če predhodno pridobijo izrecno dovoljenje Komisije. Komisija lahko v primeru kakršne koli s tem povezane kršitve ne upošteva zahteve podjetja za sodelovanje v postopku poravnave, taka kršitev pa lahko spada med oteževalne okoliščine v smislu točke 28 Smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (7) (Smernice o globah).

2.1.   Začetek postopka in preiskovalne faze v okviru poravnave

8.

Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo na podlagi členov 7 in/ali 23 Uredbe (ES) št. 1/2003, je treba pravne osebe, katerim je mogoče naložiti kazen za kršitev člena 81 Pogodbe ES, vnaprej določiti in priznati kot stranke v postopku.

9.

V ta namen se lahko postopek v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 za sprejetje take odločbe začne kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko Komisija izda ugotovitev o možnih kršitvah, naslovljeno na zadevne stranke. Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 nadalje opredeljuje, da, če je po mnenju Komisije primerno preveriti interes strank za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, le-ta začne postopek najpozneje na dan izdaje ugotovitve o možnih kršitvah ali zahteve strankam, da pisno izrazijo svoj interes za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

10.

Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 je za uporabo člena 81 Pogodbe ES v zadevnem primeru pristojna samo Komisija (8).

11.

Če Komisija meni, da je primerno preveriti interes strank za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, potem v skladu s členom 10a(1) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004 določi rok, ki ne sme biti krajši od dveh tednov, v katerem stranke v istem postopku podajo pisno izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi z namenom, da kasneje morda predložijo vloge za poravnavo.

12.

Vse stranke v postopku, ki pripadajo istemu podjetju in predvidevajo možnost, da bi predložile vlogo za poravnavo in s tem sodelovale v pogovorih o poravnavi, morajo skupne zastopnike, ustrezno pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, imenovati kadar koli, vendar najpozneje do izteka roka iz točke 11.

13.

Komisija lahko zavrne zahtevo za imuniteto pred globami ali znižanje glob v okviru obvestila o ugodni obravnavi z utemeljitvijo, da je bila posredovana po preteku roka iz točke 11.

2.2.   Začetek postopka poravnave: Pogovori o poravnavi

14.

Če nekatere stranke v postopku zahtevajo pogovore o poravnavi in izpolnjujejo zahteve iz točk 11 in 12, lahko Komisija odloči, da bo postopek poravnave nadaljevala v okviru dvostranskih stikov med Generalnim direktoratom Komisije za konkurenco in kandidati za poravnavo.

15.

Komisija obdrži diskrecijsko pravico, da v teku postopka odloči o ustreznosti dvostranskih pogovorov o poravnavi z vsakim posameznim podjetjem in določi dinamiko teh pogovorov. V skladu s členom 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 (9) in ob upoštevanju celostnega napredka, doseženega v postopku poravnave, to zajema določanje vrstnega reda dvostranskih pogovorov o poravnavi in časovni razpored razkritja informacij, vključno z dokazi v spisu Komisije, uporabljenimi za opredelitev predvidenih očitkov in morebitnih glob (10). Razkritje informacij bo časovno skladno z napredkom pogajanj o poravnavi.

16.

Na podlagi takega zgodnjega razkritja v okviru pogovorov o poravnavi v skladu s členom 10a(2) in členom 15(1a) Uredbe (ES) št. 773/2004 bodo lahko stranke obveščene o bistvenih, že upoštevanih elementih, kot so navedbe o dejstvih, opredelitev teh dejstev, teža in trajanje domnevnega kartela, pripisovanje odgovornosti, ocena razpona verjetnih glob (11) ter dokazov, uporabljenih za opredelitev morebitnih očitkov (12). Tako bodo lahko stranke dejansko izrazile svoja mnenja o morebitnih očitkih proti njim in ob ustreznem poznavanju dejstev sprejele odločitev ali bodo poravnavo sklenile ali ne.

17.

Kadar se na podlagi napredka, doseženega med pogovori o poravnavi, sklene skupni dogovor o obsegu morebitnih očitkov in oceni razpona verjetnih glob, ki jih naloži Komisija, lahko Komisija v skladu s členom 10a(2) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004 podjetju odobri končni rok za predložitev končne pisne vloge za poravnavo, ki ne sme biti krajši od XXX delovnih dni. Na podlagi utemeljene zahteve je mogoče rok podaljšati. Pred odobritvijo tega roka bodo stranke upravičene do razkritja informacij iz točke 16 na lastno zahtevo. Na podlagi utemeljene zahteve stranke bodo službe Komisije odobrile tudi dostop do nezaupnih različic vseh dostopnih dokumentov v spisu zadeve, če bodo menile, da je to upravičeno z namenom, da se stranki omogoči ugotoviti njen položaj glede vseh drugih vidikov kartela, in pod pogojem, da ni ogrožena postopkovna učinkovitost iz točke 5. (13)

18.

Stranke se lahko o vprašanjih, ki bi se lahko pojavila glede dolžnega postopanja, posvetujejo s pooblaščencem za zaslišanje kadar koli v teku postopka poravnave. Naloga pooblaščenca za zaslišanje je zagotoviti spoštovanje učinkovitega uresničevanja pravice do obrambe v postopkih o konkurenci.

19.

Če zadevne stranke ne predložijo vloge za poravnavo, bo postopek za sprejetje končne odločbe Komisije potekal v skladu s splošnimi določbami člena 10(2), člena 12(1) in člena 15(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in ne v skladu z določbami, ki urejajo postopek poravnave.

2.3.   Vloge za poravnavo

20.

Stranke, ki se bodo odločile za postopek poravnave, morajo predložiti uradno zahtevo za sklenitev poravnave v obliki pisne vloge za poravnavo. Pisna vloga za poravnavo iz člena 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 mora vsebovati:

(a)

nedvoumno priznanje strank o odgovornosti za kršitev, ki je kratko povzeta glede glavnih dejstev, njihove pravne opredelitve in glede trajanja sodelovanja strank v kršitvi, v skladu z izidi pogovorov o poravnavi;

(b)

navedbo (14) najvišjega zneska globe, za katerega stranke predvidevajo, da jim bo naložen s strani Komisije, in s katerim soglašajo v okviru postopka poravnave;

(c)

potrditev strank, da so bile zadostno obveščene o očitkih, ki jih namerava Komisija podati proti njim, in da so imele zadostne priložnosti, da svoja mnenja posredujejo Komisiji;

(d)

potrditev strank, da ob upoštevanju zgoraj navedenega ne nameravajo zahtevati dostopa do spisa ali ponovnega ustnega zaslišanja, razen če Komisija ne prevzame njihovih vlog za poravnavo;

(e)

soglasje strank, da se nanje naslovi ugotovitev o možnih kršitvah in končna odločba v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe (ES) št. 1/2003 v danem uradnem jeziku Evropske skupnosti.

21.

Priznanja in potrditve strank o poravnavi so izraz njihove zaveze, da bodo sodelovale pri hitri obravnavi zadeve v skladu s postopkom poravnave. Vendar so ta priznanja in potrditve odvisna od tega, ali Komisija ugodi njihovim zahtevam za poravnavo, vključno s predvidenim najvišjim zneskom globe.

22.

Pisnih zahtev za poravnavo zato ne morejo enostransko preklicati stranke, ki so jih vložile, razen če Komisija ni ugodila zahtevam za poravnavo s tem, ko ni prevzela pisnih vlog za poravnavo najprej v ugotovitvi o možnih kršitvah in nazadnje v končni odločbi (v tej zvezi glej točki 27 in 29). Ugotovitev o možnih kršitvah prevzema pisne vloge za poravnavo, če odraža njihovo vsebino glede opisa kartela in vpletenosti podjetja v njem ter njegove pravne opredelitve. Poleg tega se šteje, da končna odločba prevzema pisne vloge za poravnavo, le če nalaga globo, ki ne sme presegati najvišjega zneska, navedenega v teh vlogah.

2.4.   Ugotovitve o možnih kršitvah in odgovor

23.

V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 je vročitev pisne ugotovitve o možnih kršitvah vsaki posamezni stranki, proti kateri so podani očitki, obvezen pripravljalni ukrep pred sprejetjem končne odločbe (15). Zato Komisija objavi ugotovitev o možnih kršitvah tudi v okviru postopka poravnave (16).

24.

Za učinkovito uresničevanje pravice strank v postopku do obrambe mora Komisija slišati njihova mnenja o očitkih proti njim in podporne dokaze pred sprejetjem končne odločbe in jih upoštevati tako, da spremeni svoje predhodne analize, kjer je to ustrezno (17). Komisija mora biti zmožna ne samo sprejeti ali zavrniti zadevne razloge strank, ki jih izrazijo v upravnem postopku, temveč opraviti lastno analizo vprašanj, ki jih predložijo stranke, da lahko opusti tiste očitke, ki so se izkazali za neutemeljene, ali dopolni in ponovno dejansko in pravno oceni svoje dokazne razloge v podporo očitkom, ki jih podaja (18).

25.

Zadevne stranke s predložitvijo uradne zahteve za poravnavo v obliki pisne vloge za poravnavo pred vročitvijo ugotovitve o možnih kršitvah omogočijo Komisiji, da lahko dejansko upošteva njihova mnenja (19) že pri pripravi osnutka ugotovitve o možnih kršitvah in ne šele pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za omejena ravnanja in prevladujoče položaje (v nadaljnjem besedilu „Svetovalni odbor“) ali pred sprejetjem končne odločbe (20). V skladu s tem se lahko ugotovitev o možnih kršitvah opira na vsebine vlog za poravnavo, kadar je to ustrezno, znesek morebitne globe pa se lahko ob upoštevanju tega popravi navzdol (21).

26.

Če je ugotovitev o možnih kršitvah skladna z vlogami za poravnavo, ki so jih predložile zadevne stranke, morajo slednje v roku najmanj enega tedna, kakor ga določi Komisija v skladu s členom 10a(3) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004, v odgovoru (nedvoumno) potrditi, da ugotovitev o možnih kršitvah ustreza vsebini njihovih vlog za poravnavo in da zato ostajajo zavezane, da bodo sodelovale v postopku poravnave. Če takšnega odgovora ni, lahko Komisija ne upošteva prošnje podjetja za sodelovanje v postopku poravnave.

27.

Komisija lahko pravno upravičeno sprejme ugotovitev o možnih kršitvah, ki ne prevzema strankinih vlog za poravnavo. V takem primeru se uporabljajo splošne določbe iz člena 10(2), člena 12(1) in 15(1) Uredbe (ES) št. 773/2004. Priznanja strank iz vlog za poravnavo se štejejo za preklicana in jih ni mogoče ponovno uporabiti proti nobeni stranki postopka. Zadevne stranke tako niso več zavezane z vlogami za poravnavo, odobri pa se jim rok, v katerem predstavijo novo obrambo, vključno z možnostjo zahteve za ustno zaslišanje in dostop do spisa, če to želijo.

2.5.   Odločba Komisije in nagrada za poravnavo

28.

Po odgovorih strank na ugotovitev o možnih kršitvah, ki potrjujejo njihovo zavezo za sklenitev poravnave, lahko Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 773/2004 brez kakršnih koli drugih postopkovnih ukrepov po posvetovanju s Svetovalnim odborom v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1/2003 sprejme končno odločbo v skladu s členoma 7 in/ali 23 Uredbe (ES) št. 1/2003. To pomeni zlasti, da v skladu s členom 12(2) (22) in 15(1a) (23) Uredbe (ES) št. 773/2004 te stranke ne morejo zahtevati ustnega zaslišanja ali dostopa do spisa potem, ko so bile njihove vloge za poravnavo prevzete v ugotovitvi o možnih kršitvah (24).

29.

Komisija lahko pravno upravičeno sprejme končno stališče, ki se ne ujema z njenim predhodnim stališčem iz ugotovitve o možnih kršitvah, ki je prevzelo pisne vloge strank za poravnavo, ob upoštevanju razlogov, ki jih navede Svetovalni odbor, ali zaradi drugih premislekov ob upoštevanju neodvisnosti kolegija Komisije pri dokončnem odločanju v ta namen. (25) Kjer namerava Komisija storiti ta korak, o tem obvesti stranke in jim vroči novo ugotovitev o možnih kršitvah, da bi se lahko tako branile v skladu s splošnimi pravili postopka (26). Iz tega sledi, da so stranke v tem primeru upravičene do dostopa do spisa, da lahko zahtevajo ustno zaslišanje in da lahko posredujejo odgovor na ugotovitev o možnih kršitvah. Priznanja strank iz vlog za poravnavo se štejejo za preklicana in jih ni mogoče ponovno uporabiti proti nobeni stranki postopka.

30.

Končni znesek globe v določeni zadevi je določen v odločbi o ugotovitvi kršitve in določitvi kazni v skladu s členom 7 in členom 23 Uredbe (ES) št. 1/2003.

31.

V skladu s prakso Komisije bo dejstvo, da je podjetje v okviru tega obvestila sodelovalo s Komisijo v upravnem postopku, navedeno v vsaki odločbi, da se tako obrazložijo vzroki za višino globe.

32.

Če se Komisija odloči stranko nagraditi za poravnavo v okviru tega obvestila, se znesek globe po uporabi 10 % praga iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (27), zniža za XX %, vsako posebno zvišanje z namenom odvračanja (28) pa ne sme preseči dvakratnika.

33.

V zadevah, poravnanih z vlagatelji zahtevka za ugodno obravnavo, pomeni znižanje dodeljene globe seštevek nagrade za ugodno obravnavo in nagrade za poravnavo.

3.   SPLOŠNI PREMISLEKI

34.

To obvestilo se uporablja v vseh postopkih, ki tečejo pred Komisijo ob ali po objavi v Uradnem listu.

35.

Po mnenju Komisije bi javno razkritje dokumentov in pisnih ali posnetih izjav, pridobljenih v okviru tega obvestila, običajno lahko škodilo določenim javnim ali zasebnim interesom, na primer varstvu namena inšpekcijskih pregledov in preiskav v smislu člena 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (29), tudi po sprejetju odločbe.

36.

Končne odločbe Komisije, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 1/2003, so predmet sodnega nadzora v skladu s členom 230 Pogodbe ES. Poleg tega ima Sodišče na podlagi člena 229 Pogodbe ES in člena 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 neomejene pristojnosti za sodno presojo sankcij, sprejetih v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1/2003.


(1)  V tem besedilu sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES zajemajo tudi člen 53 EGP, če ga Komisija uporablja v skladu s pravili, določenimi v členu 56 Sporazuma EGP.

(2)  UL C 298, 8.12.2006, str. 17.

(3)  Glej točko 33.

(4)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1419/2006 (UL L 269, 28.9.2006, str. 1).

(5)  UL L 123, 27.4.2004, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. XXX/200Y (UL L …, …, str. …).

(6)  Glej zlasti: zadeva 85/76 Hoffmann-La Roche proti Komisiji [1979] Recueil 461, v odstavkih 9 in 11; zadeva T11/89 Shell proti Komisiji [1992] Recueil II 757, odstavek 39; združene zadeve T-10/92, T-11/92, T-12/92 in T-15/92 [1992] Recueil II-2667, Cimenteries CBR, v odstavku 39; združene zadeve T-191/98, T-212/98 do T-214/98 Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji [2003] Recueil II-3275, v odstavku 138; sodba Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi C-176/99 P, ARBED SA proti Komisiji, v odstavku 19; sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2006 v zadevi T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavku 44; sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2006 v zadevi T-329/01, Archer Daniels Midland Co. proti Komisiji (sodium gluconate) v odstavku 358.

(7)  UL C 210, 1.9.2006, str. 2.

(8)  Člen 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 se glasi: „Ko Komisija začne postopek za izdajo odločbe iz poglavja III, razbremeni organe, pristojne za konkurenco v državah članicah, uporabe členov 81 in 82 Pogodbe. Če organ, pristojen za konkurenco v državi članici, že obravnava primer, Komisija sproži svoje postopke šele po posvetovanju z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.“

(9)  „Komisija lahko stranke, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo obvesti o: (a) očitkih, ki jih namerava podati proti njim, (b) podpornih dokazih in (c) morebitnih globah. (…)“ (člen 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004).

(10)  Na podlagi sklicevanja na „morebitne globe“ v členu 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 lahko službe Komisije obvestijo zadevne stranke v okviru pogovorov o poravnavi o oceni njihovih morebitnih glob ob upoštevanju navodil iz Smernic o globah in določb iz tega obvestila ter Obvestila o ugodni obravnavi, kadar je to primerno.

(11)  Sodba Sodišča v združenih zadevah 100/80 do 103/80 Musique diffusion française in drugi proti Komisiji [1983] Recueil 1825, odstavek 21, in sodba Sodišča prve stopnje v zadevi T-16/99 Lögstör Rör proti Komisiji [2002] Recueil II-1633, odstavek 193, potrjena v pritožbi s sodbo Sodišča v združenih zadevah C-189/02 P, C-202/02 P, C-205/02 P, C-208/02 P in C-213/02 P Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji [2005] Recueil I-0000, zlasti odstavek 428; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2006 v zadevi T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavku 48; in sodba z dne 27. septembra 2006 v zadevi T-329/01, Archer Daniels Midland Co. proti Evropski komisiji (sodium gluconate) v odstavku 361.

(12)  Komisija se lahko na podlagi člena 15(1a) Uredbe (ES) št. 773/2004 prosto odloči, kdaj bo strankam, ki nameravajo predložiti vloge za poravnavo po začetku postopka, razkrila v spisu vsebovano dokazno podlago o predvidenih očitkih.

(13)  Za ta namen bo strankam predložen seznam vseh dosegljivih dokumentov v spisu zadeve v navedenem roku.

(14)  Na podlagi pogovorov iz točk 16 in 17.

(15)  V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 773/2004: „Komisija obvesti zadevne stranke o očitkih, podanih proti njim. Vsako stranko, proti kateri so podani očitki, pisno seznani z ugotovitvami o možnih kršitvah.“ V skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 in členom 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija sprejme svoje odločitve samo na podlagi očitkov, o katerih so naslovniki ugotovitve o možnih kršitvah, ki jih zadevajo, lahko podali svoje pripombe.

(16)  Kot navaja Sodišče prve stopnje v sodbi z dne 15. marca 2006 v zadevi T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavku 58, da „ne glede na sodelovanje tega podjetja ostaja namen le-tega v tem, da se podjetjem ali združenjem podjetij sporoči vse elemente za to, da se lahko učinkovito branijo, preden Komisija sprejme končno odločitev (Ahlström Osakeyhtiöand in drugi proti Komisiji, odstavek 46 zgoraj, odstavek 42, in zadeva C-283/98 P Mo och Domsjö proti Komisiji, odstavek 46 zgoraj, odstavek 63). S tega vidika dejstvo, da je tožeča stranka sodelovala s Komisijo in priznala, da je storila protipravna dejanja in jih opisala, v ničemer ne zmanjšuje njene pravice in interesa, da od Komisije prejme akt, ki natančno navaja vse očitke, ki jih ima slednja zoper njo, vključno s tistimi, ki se lahko opirajo na izjave in dokaze, ki so jih predložila druga vpletena podjetja(…)“. V okviru neposrednih poravnav mora ugotovitev o možnih kršitvah vsebovati informacije, na podlagi katerih lahko stranke potrdijo, da je skladna z njihovimi vlogami za poravnavo.

(17)  V skladu z uveljavljeno sodno prakso Komisija sprejme svoje odločitve samo na podlagi očitkov, o katerih so zadevne stranke lahko podale svoje pripombe, in jim v ta namen odobri dostop do spisa Komisije, ki je predmet pravnega interesa podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti (glej zlasti: združeni zadevi T-39/92 in T-40/92, CB in Europay proti Komisiji [1994] Recueil II-49, v odstavku 47; združene zadeve T-191/98, T-212/98 do T-214/98 Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji [2003] Recueil II-3275, v odstavku 138.)

(18)  Glej sodbe Sodišča v zadevah 41/69 ACF Chemiefarma proti Komisiji [1970] Recueil 661, v odstavkih 47, 91 in 92; združene zadeve 40/73 do 48/73, 50/73, 54/73 do 56/73, 111/73, 113/73 in 114/73 Suiker Unie in drugi proti Komisiji [1975] Recueil 1663, v odstavkih 80, 437 in 438; in združene zadeve 209/78 do 215/78 in 218/78 Van Landewyck in drugi proti Komisiji [1980] Recueil 3125, odstavek 68; in sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-44/00 Mannesmannröhren-Werke proti Komisiji [2004] Recueil II-0000, odstavki 98–100; in v zadevi z dne 15. marca 2006, T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavkih 93 in 95.

(19)  V tej zvezi se uvodna izjava 2 Uredbe Komisije (ES) št. XXX/2008 glasi: „(…) Na podlagi takega zgodnjega razkritja bodo lahko zadevne stranke predložile svoje mnenje o očitkih, ki jih namerava Komisija podati proti njim, in o svoji morebitni odgovornosti.“.

(20)  V skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in členom 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003:

„Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitve o možnih kršitvah, možnost zaslišanja pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1/2003“ (člen 11(1) Uredbe (ES) št. 773/2004).

Pred izdajo odločb po členih 7, 8, 23 ali členu 24(2) Komisija podjetjem ali podjetniškim združenjem, podrejenim postopkom, ki jih vodi Komisija, da priložnost za zaslišanje v zvezi z zadevami, proti katerim Komisija ugovarja. Odločbe Komisije temeljijo samo na ugovorih, h katerim so zadevne stranke imele priložnost dati pojasnila. Pritožniki so v tesni povezavi s postopki.“ (člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003).

(21)  V zvezi s tem glej sodbe Sodišča v zgoraj navedenih zadevah Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, v odstavku 21; zadeva 322/81 Michelin proti Komisiji [1983] Recueil 3461, v odstavku 19; in Lögstör Rör proti Komisiji, v odstavku 200; ter sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2006 v zadevi T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavku 62.

(22)  V skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 773/2004: „2. Stranke zato ob predložitvi pisnih vlog za poravnavo Komisiji zagotovijo, da bodo uveljavljale možnost do predstavitve svojih dokaznih razlogov na ustnem zaslišanju samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo potrdila vsebine njihovih pisnih vlog za poravnavo“.

(23)  V skladu s členom 15(1a) Uredbe (ES) št. 773/2004: „Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija, kjer je to primerno, razkrije dokaze o predvidenih očitkih tistim strankam, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo, da bi jim omogočila to storiti. Stranke zato ob predložitvi vlog za poravnavo Komisiji potrdijo, da bodo zahtevale dostop do spisa po prejemu ugotovitve o možnih kršitvah samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo ustrezala vsebini njihovih pisnih vlog za poravnavo.“

(24)  Navadno se ustno zaslišanje in dostop do spisa odobri na zahtevo stranke, da se tako zagotovi uresničevanje njihove pravice do obrambe.

(25)  V tej zvezi glej: združene zadeve T-129/95, T-2/96 in T-97/96 Neue Maxhütte Stahlwerke in Lech-Stahlwerke proti Komisiji [1999] Recueil II-17, odstavek 231; in zadeva T-16/02 Audi proti OHIM [2003] Recueil II 5167, odstavek 75; sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. marca 2006 v zadevi T-15/02, BASF AG proti Komisiji, v odstavku 94.

(26)  V skladu s sodno prakso: „Najprej je treba navesti, da so zaradi neskladnosti med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in končno odločbo pravice obrambe kršene le, če očitek, ugotovljen v odločbi, ni bil zadovoljivo obrazložen v samem obvestilu tako, da bi naslovnikom omogočil obrambo. Drugič, pravna opredelitev dejanskega stanja v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah je lahko po definiciji le začasna in poznejše odločbe Komisije ni mogoče razglasiti za nično zgolj zato, ker se dokončni sklepi iz tega dejanskega stanja ne ujemajo natančno z začasno, vmesno opredelitvijo. Komisija mora namreč zaslišati naslovnike obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in po potrebi upoštevati njihova stališča v odgovor na očitke ter spremeniti svojo analizo, in to prav zaradi spoštovanja njihove pravice do obrambe.“ (Zadeva T-44/00 Mannesmannröhren-Werke proti Komisiji [2004] Recueil II-0000, v odstavkih 98–100; Zadeva T-15/02 BASF AG proti Komisiji, v odstavku 95).

(27)  UL C 210, 1.9.2006, str. 2.

(28)  Točka 30 Smernic o globah.

(29)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


DRUGI AKTI

Komisija

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/58


Objava vloge za spremembo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 255/21)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo za spremembo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za spremembo v skladu s členom 9 in členom 17(2)

„CARNALENTEJANA“

ES št.: PT/PDO/117/0209/08.04.2002

ZOP ( X ) ZGO ( )

Zahtevana(-e) sprememba(-e)

Postavka v specifikaciji proizvoda:

Image

Ime proizvoda

Image

Opis proizvoda

Image

Geografsko območje

Image

Dokazilo o poreklu

Image

Metoda pridobivanja

Image

Povezava

Image

Označevanje

Image

Nacionalne zahteve

Sprememba(-e):

1.   Opis proizvoda

Da bi združenje proizvajalcev uskladilo proizvode z veljavno nacionalno zakonodajo, zlasti s spremembami razvrščanja lahkih govejih trupov (Odlok št. 363/2001 z dne 9. aprila), je zahtevalo spremembo te postavke in jih ustrezno utemeljilo.

Po drugi strani se je združenje zaradi novih tržnih smeri in prilagoditve predstavitve proizvoda vedénju in izbiram potrošnikov odločilo spremeniti tržno predstavitev proizvoda. „Carnalentejana“ bo tako zdaj na voljo v naslednjih oblikah: mleta, oblikovana, zvita, v kockah, rezinah itn., pakirana v posodicah ali v drugi ustrezni embalaži, pakirana v zaščitno atmosfero, vakuumsko pakirana ali hitro zamrznjena, pri čemer je delež „Carnalentejana“ vsaj 95 % teže končnega proizvoda. Potek celotnega proizvodnega procesa na območju porekla omogoča popolno sledljivost, strog nadzor uporabe zaščitene označbe porekla ter pristno predstavitev proizvoda z ustaljeno kakovostjo, ki ne razočara potrošnika in izpolnjuje njegova pričakovanja. Zaradi navedenih razlogov je združenje predložilo portugalski vladi vlogo za spremembo predstavitve proizvoda.

2.   Geografsko območje

Proizvajalci iz nekaterih občin, ki mejijo na geografsko območje proizvodnje „Carnalentejana“, so pri združenju proizvajalcev, odgovornem za označbo porekla, zahtevali razširitev območja, saj naj bi bili tudi v njihovih občinah izpolnjeni vsi pogoji za proizvodnjo, kot so krmljenje, reja, gostota živine, postopki kmetovanja, pasma živali in tradicija. Združenje proizvajalcev je preučilo zahtevo in jo utemeljilo z raziskavo/študijo, ki je bila predložena portugalski vladi, ta pa se je z njo strinjala.

Ker je bilo v dokumentaciji geografsko območje proizvodnje opredeljeno samo na podlagi upravnih meril, se je dejansko zgodilo, da niso bila upoštevana nekatera sosednja območja, ki imajo ista tla in podnebje, iste postopke reje, gostoto živine in prevladujoče rastlinstvo, isto pasmo, isto prakso in postopke kmetovanja, zaradi česar je proizvod po fizikalnih, kemijskih in senzoričnih lastnostih enak kot „Carnalentejana“. Edina razlika je, da imajo proizvajalci, ki jih ne zajema sedanje geografsko območje, velike finančne izgube, ker se njihovi proizvodi ne tržijo pod isto označbo kot proizvodi njihovih sosedov.

3.   Metoda pridobivanja

Vložene spremembe zadevajo možnost predstavitve mesa, da se ustrezno pakira pod zaščitno atmosfero, vakuumsko pakira in hitro zamrzne. Da bi zagotovili pristnost in kakovost proizvoda, varovali interese potrošnikov, omogočili nadzor ter popolno sledljivost proizvoda in predelave, morajo poleg telitve, gojenja, reje, zakola živali in razseka trupov, vsi postopki razreza, predelave in pakiranja potekati na opredeljenem geografskem območju. Vendar se nekateri postopki predelave in pakiranja lahko izvajajo tudi zunaj geografskega območja, če tam ni predelovalne infrastrukture, ki ustreza zahtevam združenja glede higiene in varnosti živil ter nadzora postopkov. V takšnih primerih se okrepi nadzorni sistem, zagotovi sledljivost in določi razdalja največ 500 km za prevoz mesa, da se ohrani kakovost in omogoči nadzor.

4.   Označevanje

Združenje proizvajalcev je predlagalo spremembo tega poglavja zaradi uskladitve z določbami nove veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti. Ne glede na tržno predstavitev proizvoda ali zahteve splošne zakonodaje o označevanju, je obvezna uporaba navedbe „CARNALENTEJANA – ZOP“, certifikacijske oznake, znaka proizvoda „Carnalentejana“ in znaka Skupnosti. Če se proizvod uporablja kot sestavina v predelanih proizvodih, je ob upoštevanju zahtev za pridobitev dovoljenja in nadzor dovoljeno navesti: „Proizvedeno iz CARNALENTEJANA – ZOP“, medtem ko je izrecno prepovedana navedba „CARNALENTEJANA – ZOP“ in znak Skupnosti ali kakršna koli druga zavajajoča navedba, ki bi izrabljala ugled ZOP.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„CARNALENTEJANA“

ES št.: PT/PDO/117/0209/08.04.2002

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Instituto de Desenvolvimento Rural e Hidráulica

Naslov:

Av. Afonso Costa, 3

P-1949-002 Lisboa

Telefon:

(351) 21 844 22 00

Telefaks:

(351) 21 844 22 02

E-naslov:

idrha@idrha.min-agricultura.pt

2.   Vlagatelj:

Naziv:

CARNALENTEJANA — Agrupamento de Produtores de Bovinos de Raça Alentejana, SA

Naslov:

Estrada do Moinho Vento

P-7350-230 Elvas

Telefon:

(351) 268 639480

Telefaks:

(351) 268 622455

E-naslov:

caalentejo@mail.telepac.pt

Sestava:

Proizvajalci/predelovalci ( X ) Drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1: Sveže meso (in drobovina)

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1.   Ime: „Carnalentejana“

4.2.   Opis: Polovice trupov, četrtine trupov, vakuumsko pakirani kosi ali kosi, pakirani v zaščiteni atmosferi, kot tudi pripravljeni proizvodi, hlajeni ali zamrznjeni, pridobljeni iz živali pasme alentejano, vpisane na seznam rojstev pasme goveda alentejano, z naslednjimi značilnostmi:

Ob tradicionalnih predstavitvah – trup, celi kosi in manjši kosi – se lahko „Carnalentejana“ prodaja tudi kot mleta, oblikovana, zvita, v kockah, v rezinah itn., pakirana v posodicah ali v drugi ustrezni embalaži, pakirana v zaščitno atmosfero, vakuumsko pakirana ali hitro zamrznjena, pri čemer je delež „Carnalentejana“ vsaj 95 % teže končnega proizvoda. V pripravljenih proizvodih, v katerih je „Carnalentejana“ le sestavina, se lahko uporabi kot edina mesna sestavina, pri čemer je delež vsaj 60 % teže končnega proizvoda.

4.3.   Geografsko območje: Ob upoštevanju geografske razširjenosti pašnikov in pasme goveda alentejano, lokacije kmetijskih gospodarstev, ki lahko ustrezno gojijo in redijo živali, znanja in izkušenj pri gojenju in reji živali, pravil za zakol, razsek in pripravo trupov, govejih polovic, kosov govejega mesa ter na splošno predelanega govejega mesa, splošnih zahtev glede nadzora in sledljivosti govejega mesa, posebnih zahtev glede nadzora in sledljivosti, ki so jih določili sami proizvajalci ZOP „Carnalentejana“, potrebe, da se ne zavedejo redni potrošniki ZOP „Carnalentejana“, brezpogojnih zahtev o navedbi geografskega porekla in živali na vsakem kosu mesa ali embalaži ter potreb po dobavi pristnega in zanesljivega proizvoda, je geografsko območje telitve, gojenja, reje živali, zakola, priprave trupov, polovic in četrtin trupov, razseka in razreza na kose različnih velikosti, vključno z drobno narezanimi kosi, predelave nekaterih kosov v mlete in predelane proizvode ter pakiranje kosov ter mletih in predelanih proizvodov naravno omejeno na:

vse občine v okrajih Beja, Évora in Portalegre;

občine Alcácer do Sal, Alcochete, Grândola Montijo, Moita, Palmela, Setúbal, Santiago do Cacém in Sines v okraju Setúbal;

občine Abrantes, Almeirim, Alpiarça, Benavente, Chamusca, Constância, Coruche, Golegã, Mação, Salvaterra de Magos, Santarém, Sardoal in Vila Nova da Barquinha v okraju Santarém;

občine Castelo Branco, Idanha-a-Nova, Proença-a-Nova in Vila Velha de Ródão v okraju Castelo Branco.

4.4.   Dokazilo o poreklu: Poreklo izhaja iz običajev, delo pri selekciji in izboljševanju pasme se je začelo že pred več kot 40 leti ter obstajata rodovniška knjiga in zveza rejcev pasme alentejano.

Meso se lahko pridobi le iz živali pasme alentejano, vpisanih na seznam rojstev pasme goveda alentejano, ki so rojene, gojene in rejene v kmetijskih gospodarstvih na opredeljenem geografskem območju, ustrezajo zahtevanim lastnostim in so vpisane pri združenju. Celotni ciklus proizvodnje, vključno z zakolom, razsekom, predelavo in pakiranjem, lahko izvajajo izvajalci, ki so pod nadzorom pristojnega organa. Nadzor zajema vse stopnje proizvodnje in sicer od rojstva in vpisa živali na seznam rojstev do krmljenja in reje, zakola, razseka, predelave ter pakiranja. Vzpostavljen je sistem popolne sledljivosti, ki z oštevilčeno certifikacijsko oznako omogoča v katerem koli trenutku povezati proizvod in žival, iz katere je narejen.

4.5.   Metoda pridobivanja: „Carnalentejana“ se pridobiva iz živali pasme alentejano, ki so vpisane na seznam rojstev pasme alentejano, pripadajo staršem, vpisanim v rodovniško knjigo pasme goveda alentejano, so v ekstenzivni reji in katerih gostota živali je manjša od 1,4 GVŽ/ha v skladu s tradicionalnimi postopki na območju. Teleta se dojijo do starosti 6-9 mesecev, nato se prehrana postopno dopolnjuje s pašo in koncentrirano krmo, ki jo odobri združenje. Določeni so starostni razredi za zakol ter pravila za krmljenje in rejo živali. „Carnalentejana“ se prodaja v različnih oblikah, ki jih določa specifikacija: v trupih, celih kosih in manjših kosih, enostavnih predelanih proizvodih ali pripravljenih proizvodih z zelenjavo ali brez nje, ustrezni pakiranih v zaščitno atmosfero, vakuumsko pakiranih ali hitro zamrznjenih. Da bi zagotovili pristnost in kakovost proizvoda, varovali interese potrošnikov, omogočili nadzor ter popolno sledljivost proizvoda in predelave, morajo poleg telitve, gojenja, reje, zakola živali in razseka trupov, vsi postopki razreza, predelave in pakiranja potekati na opredeljenem geografskem območju. Vendar se nekateri postopki predelave in pakiranja lahko izvajajo tudi zunaj geografskega območja, če tam ni predelovalne infrastrukture, ki ustreza zahtevam združenja glede higiene in varnosti živil ter nadzora postopkov. V takšnih primerih se okrepi nadzorni sistem, zagotovi sledljivost in določi razdalja največ 500 km za prevoz mesa, da se ohrani kakovost in omogoči nadzor.

4.6.   Povezava: Pasma goveda alentejano je navzoča v regiji Alentejo in na sosednjih območjih, katerih kmetijske in podnebne razmere so izrazito sredozemske – vroča in suha poletja ter značilni sredozemski samorasli pašniki – ki dajejo mesu značilne organoleptične lastnosti. Središča proizvodnje so ponavadi črede desetih plemenskih samic, gojenih v ekstenzivni reji v kmetijskih gospodarstvih, v katerih živali poteka v sožitju s proizvodnjo žita. Ti proizvodnji se od nekdaj nespremenjeno dopolnjujeta. Uporaba slame in strnišča na paši je običajna in nujna praksa za vzdrževanje živine v obdobju od začetka poletja do zime, ko primanjkuje naravne krme na pašnikih. Paša se ponavadi izvaja na podrasti črnega hrasta in hrasta plutovca, katerih želod zagotavlja zalogo hrane od oktobra dalje in je odlično dopolnilo k travi, ki ima v tem letnem času še majhno hranilno vrednost.

4.7.   Nadzorni organ:

Naziv:

CERTIALENTEJO — Certificação de Produtos Agrícolas, Lda

Naslov:

Rua Diana de Liz — Horta do Bispo

Apartado 320

P-7006-804 Évora

Telefon:

(351) 26 676  95 64/5

Telefaks:

(351) 26 676  95 66

E-naslov:

geral@certialentejo.pt

Ugotovljeno je, da CERTIALENTEJO – Certificação de Produtos Agrícolas, L.DA izpolnjuje zahteve Standarda 45011:2001.

4.8.   Označevanje: Poleg obveznega označevanja po splošni zakonodaji je obvezna uporaba:

navedbe „CARNALENTEJANA – Zaščitena označba porekla“,

certifikacijsko oznako, ki vključuje ime proizvoda, nadzornega in certifikacijskega organa ter serijsko številko, ki omogoči sledljivost proizvoda,

znak „Carnalentejana“ in znak Skupnosti ZOP, prikazan spodaj:

V nobenem primeru se ime ali sedež in naziv podjetja proizvajalca ali odgovornega združenja ne sme nadomestiti z nazivom drugega organa, tudi če je ta odgovoren za proizvod ali ga trži.

Označbi – „Carnalentejana“ ZOP – se na noben način sme dodajati druge označbe ali navedbe, vključno z blagovno znamko distributerja ali koga drugega.

Živila, ki vsebujejo „Carnalentejana“, se lahko prodaja z navedbo „Proizvedeno iz CARNALENTEJANA – ZOP“ na embalaži, če je potrjeno, da:

je „Carnalentejana“ edina mesna sestavina v končnem proizvodu,

je „Carnalentejana“ glavna sestavina glede na težo končnega proizvoda in

je uporabnike proizvoda s to zaščiteno označbo odobrilo odgovorno združenje proizvajalcev.

To združenje vodi register navedenih uporabnikov, ki ga po odobritvi preverja „OPC“ (nadzorni in certifikacijski organ) glede pravilne uporabe zaščitenih označb pri označevanju ter uporabljenih količin. V takem primeru je prepovedana uporaba znaka Skupnosti ali katerega koli drugega znaka ali navedbe, ki bi izrabljal ugled ZOP.


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  Junci, telice, biki in krave s trupi v razredu P se lahko uporabijo za razsek.