ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 103E |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 50 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
III Pripravljalni akti |
|
|
Svet |
|
2007/C 103E/01 |
||
2007/C 103E/02 |
Skupno stališče (ES) št. 5/2007 z dne 22. marca 2007, ki ga je sprejel Svet v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013) ( 1 ) |
|
2007/C 103E/03 |
||
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
|
III Pripravljalni akti
Svet
8.5.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 103/1 |
SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 4/2007,
ki ga je sprejel Svet dne 5. marca 2007
z namenom sprejetja Sklepa št. …/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o uvedbi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin za obdobje 2007-2013 (program Daphne III) v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“
(2007/C 103 E/01)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pogodba določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Člen 3(1)(p) Pogodbe določa, da ukrepi Skupnosti vsebujejo prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja. |
(2) |
Ukrepanje Skupnosti bi moralo dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja in odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi. |
(3) |
Fizično, spolno in psihično nasilje nad otroki, mladimi in ženskami, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ki se pojavljajo v javnem ali zasebnem življenju, predstavljajo kršitev njihovih pravic do življenja, varnosti, svobode, dostojanstva ter telesne in čustvene integritete, pa tudi resno ogroženost telesnega in duševnega zdravja žrtev takega nasilja. Takšno nasilje je v Skupnosti tako razširjeno, da predstavlja resnično kršitev temeljnih pravic, kakor tudi nevarnost za zdravje ter oviro uživanja varnega, svobodnega in pravičnega državljanstva. |
(4) |
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zdravje opredelila kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja, ne le odsotnost bolezni ali hibe. V skladu z resolucijo WHO, sprejeto na skupščini leta 1996, je nasilje eden največjih zdravstvenih problemov v svetu. WHO v poročilu o nasilju in zdravju z dne 3. oktobra 2002 priporoča spodbujanje ukrepov primarne preventive, krepitev ukrepov za žrtve nasilja ter izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij o preprečevanju nasilja. |
(5) |
Ta načela so priznana v številnih konvencijah, deklaracijah in protokolih poglavitnih mednarodnih organizacij in institucij, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela (MOD), svetovna konferenca o ženskah in svetovni kongres proti tržnemu spolnemu izkoriščanju otrok. |
(6) |
Boj proti nasilju bi moral biti zajet v okviru varstva temeljnih pravic, kot jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (4), vključno s priloženimi pojasnili, ob upoštevanju njenega statusa, ki med drugim priznava pravico do dostojanstva, enakosti in solidarnosti. Listina vsebuje številne posebne člene, ki se nanašajo na varovanje in uveljavljanje telesne in duševne integritete, enako obravnavanje moških in žensk, pravico otrok in nediskriminacijo kakor tudi priznavanje prepovedi nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, suženjstva in prisilnega dela ter dela otrok. Listina priznava, da je pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti potrebna visoka raven varovanja zdravja ljudi. |
(7) |
Evropski parlament je pozval Komisijo, naj pripravi in uresničuje akcijske programe za boj proti navedenemu nasilju, kar je med drugim storil s svojimi resolucijami z dne 19. maja 2000 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Za nadaljnje ukrepe v boju proti trgovini z ženskami“ (5); z dne 20. septembra 2001 o pohabljanju ženskih spolnih organov (6); z dne 17. januarja 2006 o strategijah za preprečevanje trgovanja z ženskami in otroki, ki so žrtve spolnega izkoriščanja (7); ter z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih (8). |
(8) |
Akcijski program Skupnosti, ustanovljen s Sklepom št. 293/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. januarja 2000 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (program Daphne) (2000 do 2003) o preventivnih ukrepih za boj proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami (9) je pripomogel k boljšemu ozaveščanju v Evropski uniji ter zboljšal in okrepil sodelovanje med tistimi organizacijami v državah članicah, ki delujejo na področju boja proti nasilju. |
(9) |
Akcijski program Skupnosti iz Sklepa št. 803/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (2004 do 2008) za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne II) (10) je dodatno nadgrajeval rezultate, dosežene v okviru programa Daphne; Komisija v skladu s členom 8(2) Sklepa št. 803/2004/ES sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti letnih dodeljenih proračunskih sredstev z novo finančno perspektivo. |
(10) |
Zaželeno je, da se zagotovi stalnost projektov, ki se financirajo iz programov Daphne in Daphne II. |
(11) |
Pomembno in nujno je pripoznati resne takojšnje in dolgoročne posledice nasilja nad otroki, mladimi in ženskami za telesno in duševno zdravje ter za njihov psihološki in socialni razvoj, kakor tudi glede enakih možnosti zadevnih oseb, posameznikov, družin in skupnosti, pa tudi visoke socialne in gospodarske stroške za celotno družbo. |
(12) |
Nasilje nad ženskami ima več oblik, od nasilja v družini, ki prevladuje na vseh ravneh družbe, do škodljivih tradicionalnih praks, povezanih s fizičnim nasiljem nad ženskami, kot so pohabljanje spolovil in zločini iz časti, ki predstavljajo posebno obliko nasilja nad ženskami. |
(13) |
Otroke, mlade ali ženske, ki so priča nasilju nad bližnjim sorodnikom, bi bilo treba obravnavati kot žrtve nasilja v skladu s programom, ustanovljenim s tem sklepom („program“). |
(14) |
Glede preprečevanja nasilja, vključno z zlorabami in spolnim izkoriščanjem, izvedenim nad otroki, mladimi in ženskami, ter glede zaščite žrtev in ogroženih skupin lahko Evropska unija prispeva dodano vrednost k ukrepom, ki jih morajo izvajati predvsem države članice, in sicer z razširjanjem in izmenjavo informacij, izkušenj ter dobrih praks, spodbujanjem inovativnega pristopa, skupno pripravo prednostnih nalog, povezovanjem v mreže, kadar je to ustrezno, izborom projektov na ravni celotne Skupnosti, vključno s projekti, ki podpirajo dežurne telefonske linije in brezplačne telefonske številke za pomoč pogrešanim in spolno zlorabljenim otrokom, spodbujanjem in udeležbo vseh zainteresiranih strani ter vseevropsko kampanjo ozaveščanja proti nasilju. Ti ukrepi bi morali zajeti tudi podporo otrokom, mladim in ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi. |
(15) |
Lokalne in regionalne organizacije se pogosto učinkovito spoprijemajo s temeljnimi vzroki nasilja in njegovimi posledicami ter delujejo v sodelovanju z enakovrednimi organi iz drugih držav članic, zato bi moral program upoštevati preventivne ukrepe v podporo žrtvam na lokalni in regionalni ravni. |
(16) |
Ker ciljev tega sklepa, in sicer preprečevanja vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter boja proti temu nasilju, države članice zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni Skupnosti in razširjanja dobrih praks po vsej Skupnosti ne morejo zadovoljivo doseči in ker se lahko lažje doseže na ravni Skupnosti zaradi potrebe po usklajenem in večdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega ali učinka tega programa, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego navedenih ciljev. |
(17) |
Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanje programa, ki predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11). |
(18) |
Uporabljati je treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (13) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki ščitita finančne interese Skupnosti, ob čemer se upoštevajo načela enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo. |
(19) |
Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (15), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16). |
(20) |
Finančna uredba zahteva sprejem temeljnega akta, ki bo zajemal donacije za poslovanje. |
(21) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17). |
(22) |
Uravnoteženo sodelovanje žensk in moških v procesu odločanja je ključni element pri uresničevanju dejanske enakosti žensk in moških. Države članice bi si zato po svojih najboljših močeh morale prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov pri sestavi odbora iz člena 10 — |
SKLENILA:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta sklep nadgrajuje politiko in cilje iz programov Daphne in Daphne II, saj vzpostavlja poseben program za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne III), v nadaljevanju „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ z namenom prispevati k visoki ravni zaščite pred nasiljem, da bi se tako telesno in duševno zdravje bolje obvarovalo.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
3. Za namene tega programa pojem „otroci“ zajema starostni razpon do 18 let, kar je v skladu z mednarodnimi instrumenti glede pravic otrok.
4. Projekti z ukrepi, zlasti usmerjenimi na skupine upravičencev, kot so denimo „najstniki“ (od 13 do 19 let) ali osebe v starosti med 12 in 25 let, pa se obravnavajo kot usmerjeni na kategorijo „mladih“.
Člen 2
Splošni cilji
1. Namen tega programa je prispevati k varstvu otrok, mladih in žensk pred vsemi oblikami nasilja ter doseči visoko raven varovanja zdravja, dobrega počutja in socialne kohezije.
2. Brez poseganja v cilje in pristojnosti Evropske skupnosti prispevajo splošni cilji tega programa, zlasti kar zadeva otroke, mlade in ženske, k razvoju politik Skupnosti, natančneje politik, povezanih z javnim zdravjem, človekovimi pravicami in enakostjo spolov, pa tudi ukrepov, usmerjenih v varstvo pravic otrok in boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju.
Člen 3
Poseben cilj
Poseben cilj tega programa je prispevati k preprečevanju vseh oblik nasilja in boju proti njim, ki se v javnem ali zasebnem okolju pojavljajo nad otroki, mladimi in ženskami, vključno s spolnim izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, in sicer s sprejetjem preventivnih ukrepov ter zagotavljanjem podpore in varstva žrtev ter ogroženih skupin. Navedeno se uresničuje s pomočjo naslednjih nadnacionalnih ukrepov ali drugih vrst ukrepov iz člena 4:
(a) |
podpiranje in spodbujanje nevladnih organizacij (NVO) in drugih organizacij, dejavnih na tem področju, kakor je določeno v členu 7; |
(b) |
razvijanje in izvajanje ukrepov za boljše ozaveščanje, usmerjenih na posebne skupine, med njimi na določene poklice, pristojne organe, opredeljene sektorje javnosti ter ogrožene skupine, da bi izboljšali razumevanje nasilja in pospešili sprejem ničelne strpnosti do nasilja ter da bi spodbudili podporo žrtvam in prijavo nasilnih incidentov pristojnim organom; |
(c) |
razširjanje rezultatov, pridobljenih v okviru programov Daphne in Daphne II, vključno z njihovo prilagoditvijo, prenosom in uporabo s strani drugih upravičencev ali na drugih geografskih območjih; |
(d) |
pripravljanje in izboljšanje ukrepov, ki prispevajo k pozitivnemu obravnavanju oseb, ogroženih zaradi nasilja, in sicer na podlagi pristopa, ki spodbuja njihovo spoštovanje in si prizadeva za njihovo dobro počutje in osebno izpolnitev; |
(e) |
vzpostavljanje in podpiranje večdisciplinarnih mrež za učinkovitejše sodelovanje med NVO in drugimi organizacijami, dejavnimi na tem področju; |
(f) |
zagotavljanje širjenja informacij, podprtih z dokazi, in temeljnega znanja, izmenjave informacij ter opredelitve in razširjanja informacij in dobre prakse, tudi s pomočjo raziskav, usposabljanja, študijskih obiskov in izmenjave osebja; |
(g) |
pripravljanje in preskušanje gradiv za ozaveščanje in izobraževanje v zvezi s preprečevanjem nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter dopolnjevanje in prilagajanje gradiv, ki so že na voljo za uporabo na drugih geografskih območjih in za druge ciljne skupine; |
(h) |
preučevanje pojavov, povezanih z nasiljem, ter njegovih posledic za žrtve in celotno družbo, tudi v zdravstvu ter glede socialnih in gospodarskih stroškov, da bi lahko temeljne vzroke nasilja obravnavali na vseh ravneh družbe; |
(i) |
pripravljanje in izvajanje programov podpore žrtvam in ogroženim osebam, pa tudi programov pomoči za storilce, ob čemer se zagotovi varnost žrtev. |
Člen 4
Vrste ukrepov
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program pod pogoji iz letnih delovnih programov podpiral naslednje vrste ukrepov:
(a) |
posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in ankete, razvijanje kazalcev in metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarje, konference in srečanja strokovnjakov, organizacijo javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje storitve poizvedbene točke in spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva (vključno z IT aplikacijami in sredstvi za usposabljanje), vzpostavitev in podporo delovanju možganskega trusta zainteresiranih strani, ki bi zagotavljal strokovno svetovanje v zvezi z nasiljem, podporo drugim mrežam nacionalnih strokovnjakov ter analize, spremljanje in vrednotenje; |
(b) |
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki zajemajo najmanj dve državi članici pod pogoji iz letnih delovnih programov; |
(c) |
podpore dejavnostim NVO ali drugih organizacij, ki delujejo v splošnem evropskem interesu v zvezi s splošnimi cilji programa iz člena 2 v skladu s pogoji iz letnih delovnih programov. |
Člen 5
Sodelovanje tretjih držav
Pri ukrepih tega programa lahko sodelujejo naslednje države:
(a) |
države, s katerimi je Evropska unija podpisala Pogodbo o pristopu; |
(b) |
države kandidatke, ki so upravičene do ugodnosti iz predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti, navedenimi v okvirnih sporazumih oziroma sklepih pridružitvenih svetov; |
(c) |
države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma; |
(d) |
države zahodnega Balkana, in sicer v skladu z režimom, ki ga je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti potrebno skleniti s temi državami; |
Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.
Člen 6
Skupine upravičencev in ciljne skupine
1. Ta program koristi otrokom, mladim in ženskam, ki so žrtve nasilja ali so v nevarnosti, da postanejo žrtve nasilja.
2. Glavne ciljne skupine tega programa so med drugim družine, učitelji in pedagoško osebje, socialni delavci, policija in mejna kontrola, lokalni, nacionalni in vojaški organi, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, NVO, sindikati in verske skupnosti.
Člen 7
Dostop do programa
Ta program je odprt za sodelovanje zasebnih ali javnih organizacij in institucij (lokalni organi na ustrezni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju preprečevanja nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter boja proti temu nasilju ali zaščite pred njim, ali pa glede zagotavljanja podpore žrtvam, izvajanja ciljnih ukrepov za spodbujanje zavračanja takega nasilja ali spodbujanja sprememb v odnosu ter vedenju do ranljivih skupin in žrtev nasilja.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
— |
donacije, |
— |
pogodbe o javnih naročilih. |
2. Donacije Skupnosti se podelijo po obravnavi prijav na razpise, razen v ustrezno utemeljenih nujnih izjemnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti. Donacije skupnosti se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja je navedena v letnih delovnih programih.
3. Poleg tega se izdatki lahko predvidijo za dopolnilne ukrepe s pogodbami o javnih naročilih; v tem primeru se iz sredstev Skupnosti financira nakup storitev in dobrin, neposredno povezanih s cilji tega programa. To med drugim krije izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.
2. Komisija za izvajanje tega programa v okviru splošnih ciljev programa iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov. Letni delovni program določi najnižji odstotni delež letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije.
3. Letni delovni program se sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 10(2).
4. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi s kakršnimi koli drugimi vprašanji, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
5. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
(a) |
splošne in posebne cilje iz členov 2 in 3 ter ukrepe, sprejete na različnih področjih, kakor je opredeljeno v členu 3, in skladnost z letnim delovnim programom; |
(b) |
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov; |
(c) |
znesek, predviden za financiranje Skupnosti, in njegovo stroškovno učinkovitost glede na pričakovane rezultate; |
(d) |
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne in posebne cilje programa, kakor so opredeljeni v členih 2 in 3, ter na ukrepe, sprejete na različnih področjih, kakor je opredeljeno v členu 3; |
(e) |
inovacije. |
6. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) se ocenijo ob upoštevanju:
(a) |
skladnosti s cilji programa; |
(b) |
kakovosti načrtovanih dejavnosti; |
(c) |
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti; |
(d) |
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo; |
(e) |
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov; |
(f) |
razmerja med stroški in učinkovitostjo predlagane dejavnosti. |
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Iskala se bo sinergija in dopolnjevanje z ostalimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, kakor tudi s programi za varovanje zdravja, „Programom za zaposlovanje in socialno solidarnost — Progress“ ter programom „Varnejši internet plus“. Dopolnjevanje bo potrebno tudi z Evropskim inštitutom za enakost spolov. Statistični element obveščanja o nasilju se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje iz vseh programov, si ta program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen iz naslova drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija zagotovi, da ji bodo upravičenci tega programa poslali informacije o sredstvih, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Financiranje
1. Finančna sredstva za izvajanje tega sklepa so določena v višini 116,85 milijona EUR za obdobje iz člena 1.
2. Dodelitve sredstev za ukrepe, predvidene s tem programom, se vključijo v letne odobritve splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljive letne odobritve odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija za kateri koli ukrep, ki se financira s tem programom, zagotovi, da upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredku pri delu. V treh mesecih od zaključka ukrepa se predloži tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija.
2. Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s pomočjo kontrol na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizij Računskega sodišča.
3. Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep, ki je na voljo Komisiji.
4. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.
5. Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi tega programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljata Skupnosti.
3. Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za določen ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločitvijo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se Komisijo zaprosilo za odobritev, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.
4. Komisija od upravičenca, če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, zahteva, da v določenem roku predloži pripombe. Komisija lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov, če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora.
5. Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Zneskom, ki se ne povrnejo pravočasno v skladu s pogoji, določenimi s Finančno uredbo, se pripišejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Ta program se bo redno spremljal, z namenom spremljanja dejavnosti v njegovem okviru.
2. Komisija zagotovi redno in neodvisno zunanje vrednotenje tega programa.
3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:
(a) |
najkasneje do 31. marca 2011 vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa, skupaj s priloženim seznamom subvencioniranih projektov in ukrepov; |
(b) |
najkasneje do 31. maja 2012 sporočilo o nadaljevanju tega programa; |
(c) |
najkasneje do 31. decembra 2014 poročilo o naknadnem vrednotenju, o izvajanju in rezultatih programa. |
Člen 16
Objava projektov
Komisija letno objavi seznam in kratek opis vseh projektov, financiranih iz naslova tega programa.
Člen 17
Prehodne določbe
Sklep št. 803/2004/ES se razveljavi. Ukrepe, ki so se na podlagi navedenega sklepa že začeli izvajati, do njihovega zaključka še naprej ureja navedeni sklep.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od …
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) UL C 69, 21.3.2006, str. 1.
(2) UL C 192, 16.8.2006, str. 25.
(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 5. marca 2007 in Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(5) UL C 59, 23.2.2001, str. 307.
(6) UL C 77 E, 28.3.2002, str. 126.
(7) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 75.
(8) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 66.
(9) UL L 34, 9.2.2000, str. 1.
(10) UL L 143, 30.4.2004, str. 1.
(11) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227, 19.8.2006, str. 3).
(14) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(15) UL L 292, 15.11.96, str. 2.
(16) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(17) UL L 184, 17.7.99, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
UTEMELJITEV SVETA
I. UVOD
Komisija je 13. aprila 2005 Svetu na podlagi člena 152 Pogodbe predložila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007-2013 „Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ kot del splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
Vendar je zaradi stališč Ad hoc delovne skupine Sveta za temeljne pravice in državljanstvo, izraženih januarja 2006, ter želje Odbora za pravice žensk Evropskega parlamenta, da se program Daphne loči od programa za preprečevanje uporabe drog, Komisija 24. maja 2006 predložila spremenjeni predlog o vzpostavitvi dveh ločenih programov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje predložil 19. januarja 2006.
Odbor regij je mnenje predložil 16. februarja 2006.
Evropski parlament je mnenje predložil 5. septembra 2006 (prva obravnava).
Svet je 5. marca 2007 sprejel skupno stališče v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.
II. CILJ
Ta sklep vzpostavlja sedemletni program za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (Daphne III). Ta program je del splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, temelji pa na politikah in ciljih iz prvega programa Daphne in programa Daphne II.
Posebni cilji programa so usmerjeni k preprečevanju vseh oblik nasilja — tudi spolnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi — v javnem in zasebnem okolju in boju proti njim. Program ima za dosego teh ciljev na voljo splošni proračun v višini 116,85 milijona EUR, kar predstavlja znatno povišanje v primerjavi s programom Daphne II, ki je imel za petletno obdobje na voljo 50 milijonov EUR.
III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA
1. Splošne ugotovitve
Dogovor o skupnem stališču je bil sklenjen na podlagi neuradnih tristranskih pogajanj, in sicer po vrsti srečanj med takrat predsedujočim predsedstvom, soporočevalci in poročevalci v senci ter predstavniki Komisije. Svet EPSCO je 1. decembra 2006 dosegel politični dogovor glede tega besedila in se kot del kompromisnega dogovora s Parlamentom dogovoril o izjavi Sveta in Evropskega parlamenta, s katero pozivata Komisijo, naj razmisli o možnosti pobude za evropsko leto boja proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami (1).
2. Spremembe Evropskega parlamenta
Evropski parlament je v prvi obravnavi 5. septembra 2006 sprejel 53 sprememb.
2.1 Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Svet sprejel
Svet je v skupnem stališču upošteval 32 sprememb. Svet je od tega:
— |
v celoti sprejel 7 sprememb, kakor je storila tudi Komisija v svojem spremenjenem predlogu. To so spremembe 6, 13, 22, 25, 30, 50 in 65, |
— |
načelno ali deloma sprejel 17 sprememb, pri čemer je v glavnem sledil pristopu Komisije (št. 3, 5, 15, 23, 27, 29, 31, 34, 38, 39, 43, 45, 46, 55, 56, 61, 66), |
— |
sklenil s Parlamentom kompromis glede osmih drugih sprememb (št. 4, 32, 33, 35, 70, 59, 63, 64). |
2.2 Spremembe Evropskega parlamenta, ki za Svet niso sprejemljive
Svet ni sprejel 19 sprememb iz razlogov, ki jih je pojasnila Komisija v svojem spremenjenem predlogu (št. 14, 17 & 67, 18, 19, 24, 26, 36, 37, 40, 41, 68, 42, 44, 51, 53, 54, 58, 60 in 74).
Svet prav tako ni mogel sprejeti sprememb 20, 69 in 72 v zvezi z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic otrok (ENOC), saj se je zavzel za enakovredno obravnavo vseh organizacij, ki bi rade dobile donacijo za poslovanje. Svet je zato prav tako črtal uvodno izjavo 13 in člena 4(d) in 9(6) spremenjenega predloga Komisije, ki omenjajo določeno organizacijo.
3. Ostale spremembe Sveta
Svet je pri sprejemanju skupnega stališča v spremenjeni predlog Komisije vnesel več drugih sprememb, od katerih jih je veliko izključno tehnične narave. Druge glavne spremembe so povezane z naslednjim:
|
Uvodna izjava 13: uvodna izjava v spremenjenem predlogu Komisije je bila črtana, saj Svet ni sprejel spremembe 20, ampak jo je nadomestil s sklicevanjem na vlogo, ki bi jo lokalne in regionalne organizacije lahko imele pri boju proti temeljnim vzrokom nasilja in njegovimi posledicami. |
|
Člen 2 (Splošni cilji): Svet se je namesto omenjanja širšega cilja vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice raje osredotočil neposredno na vprašanje varstva otrok, mladih in žensk pred vsemi oblikami nasilja. |
|
Člen 3 (Poseben cilj): Svet je zaradi jasnosti spremenil strukturo tega člena, tako da je le en poseben cilj, ki mu sledi seznam različnih nadnacionalnih ukrepov. |
|
Člen 4(b) (Oblike ukrepov): Svet je raje predvidel enako določbo kot v programu Daphne II, po kateri so morali nadnacionalni projekti v interesu Skupnosti zajemati najmanj dve — in ne tri — države članice, da so bili upravičeni do financiranja v okviru programa. |
|
Člen 5 (Sodelovanje tretjih držav): spremenjena je bila struktura, tako da sedaj odraža besedilo, nedavno uporabljeno v Sklepu 771/2006/ES o evropskem letu enakih možnosti za vse (2007) (2). |
|
Člen 6 (Skupine upravičencev in ciljne skupine): Svet je spremenil predlog Komisije, da bi se razlikovalo med upravičenci programa (otroci, mladi in ženske, ki so — ali so v nevarnosti, da postanejo — žrtve nasilja) in glavnimi ciljnimi skupinami programa, kot so družine, učitelji, socialni delavci in nevladne organizacije itd. |
|
Člen 9(2) (Izvedbeni ukrepi): Za zagotovitev, da bi se za financiranje nadnacionalnih projektov uporabil zadosten delež proračuna, odstavek 2 zdaj predvideva, da bo letni delovni program določil najnižji odstotni delež letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije. |
|
Člen 9(3 in 3a) (Izvedbeni ukrepi) in člen 10 (Odbor): Svet se je raje vrnil k mešanemu postopku v odboru, ki se je uporabil v programu Daphne II, po katerem se letni delovni program sprejme v skladu z upravljalnim postopkom, drugi ukrepi, potrebni za izvajanje sklepa, pa se sprejmejo z uporabo svetovalnega postopka. |
|
Člen 11 (Dopolnjevanje): po mnenju Sveta je primerno vstaviti sklicevanje na nedavno sprejet program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost — Progress (3). |
|
Člen 13(3) (Spremljanje): določbe proti goljufijam v odstavku 3 so se nadomestile s standardno uvodno izjavo (17a), ki se sklicuje na različne uredbe Sveta o zaščiti finančnih interesov Skupnosti ter pregledih in inšpekcijah na kraju samem ter na Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam. |
Treba bi bilo tudi zabeležiti, da je bilo v okviru običajnega pravno-lingvističnega postopka med obema institucijama vnesenih več drugih tehničnih sprememb končnega besedila.
IV. ZAKLJUČEK
Svet meni, da je skupno stališče kot celota v skladu s temeljnimi cilji spremenjenega predloga Komisije in da je bil med neuradnimi pogajanji dosežen dober kompromis z Evropskim parlamentom.
(1) Dok. 15869/06.
8.5.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 103/11 |
SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 5/2007,
ki ga je sprejel Svet dne 22. marca 2007
z namenom sprejetja Sklepa št. …/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/C 103 E/02)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Skupnost lahko z ukrepi na področju javnega zdravja prispeva k varovanju zdravja in varnosti državljanov. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti bi se morala zagotavljati visoka raven varovanja zdravja ljudi. V skladu s členom 152 Pogodbe mora Skupnost dejavno sodelovati, in sicer tako, da ob upoštevanju načela subsidiarnosti sprejema ukrepe, ki jih ne morejo sprejemati posamezne države članice. Skupnost v celoti upošteva odgovornost držav članic pri organiziranju in zagotavljanju zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva. |
(2) |
Za zdravstveni sektor so na eni strani značilne velike možnosti za rast, inovacijo in dinamiko, na drugi strani pa izzivi, s katerimi se med drugim zaradi staranja prebivalstva in napredka medicine sooča na področjih finančne in socialne vzdržljivosti in učinkovitosti sistemov zdravstvenega varstva. |
(3) |
Program ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008), ki je bil sprejet s Sklepom št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil prvi združeni program Evropske skupnosti na tem področju in je že obrodil znaten napredek na področju razvoja in izboljšav. |
(4) |
Potrebna so nadaljnja prizadevanja za dosego ciljev Skupnosti na področju javnega zdravja. Zato je primerno, da se uvede drugi program ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013) (v nadaljevanju „Program“). |
(5) |
Obstajajo številne resne čezmejne nevarnosti za zdravje morebitnih globalnih razsežnosti, pojavljajo se tudi nove, ki zahtevajo nadaljnje ukrepe Skupnosti. Skupnost bi morala prednostno obravnavati resne čezmejne nevarnosti za zdravje. Program bi se moral osredotočiti na krepitev splošnih zmogljivosti Skupnosti z nadaljnjim razvijanjem sodelovanja med državami članicami. Spremljanje resnih nevarnosti za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim so pomembna področja, na katerih bi bilo treba spodbujati učinkovit in usklajen odziv na nevarnosti za zdravje na ravni Skupnosti. Ukrep za zagotovitev sodelovanja med laboratoriji, ki zagotavljajo visoko kakovostno diagnostiko je ključnega pomena za odziv na nevarnosti za zdravje. Program bi moral spodbujati vzpostavitev sistema referenčnih laboratorijev Skupnosti. Vendar pa tak sistem potrebuje trdno pravno podlago. |
(6) |
Po evropskem zdravstvenem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2005 so glede na kazalec invalidnosti prilagojena leta življenja (DALY) najpomembnejši vzroki za bolezensko breme v evropski regiji WHO neprenosljive bolezni (77 % od skupnega števila), zunanji vzroki poškodb in zastrupitev (14 %) ter prenosljive bolezni (9 %). Sedem glavnih vzrokov — ishemične bolezni srca, unipolarne depresivne motnje, cerebrovaskularne bolezni, motnje zaradi uživanja alkohola, kronične pljučne bolezni, pljučni rak in poškodbe zaradi prometnih nesreč — predstavlja 34 % DALY v regiji. Sedem glavnih dejavnikov tveganja — tobak, alkohol, visok krvni pritisk, visoka raven holesterola, prekomerna teža, pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani ter fizična neaktivnost — predstavlja 60 % DALY. Poleg tega pa postajajo nevarne za zdravje vseh ljudi v Evropi tudi prenosljive bolezni, kot so HIV/AIDS, influenca, tuberkuloza in malarija. Pomembna naloga programa bi morala biti bolje opredeliti glavne kazalnike obolevnosti v Skupnosti v sodelovanju s Statističnim programom Skupnosti, kjer je to potrebno. |
(7) |
Osem glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti zaradi neprenosljivih bolezni v evropski regiji WHO so bolezni srca in ožilja, nevropsihiatrične motnje, rak, bolezni prebavil, bolezni dihal, motnje čutil, mišičnoskeletne bolezni in sladkorna bolezen. |
(8) |
Odpornost mikrobov na antibiotike in bolnišnične okužbe postajajo nevarne za zdravje ljudi v Evropi. Posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje novih učinkovitih antibiotikov in zagotovitev primerne uporabe obstoječih. Zato je pomembno zbirati in analizirati ustrezne podatke. |
(9) |
Krepitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je pomemben dejavnik v boju proti prenosljivim boleznim. |
(10) |
Program bi moral temeljiti na dosežkih prejšnjega Programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008). Prispevati bi moral k doseganju visoke stopnje fizičnega in mentalnega zdravja ter k večji enakosti v zdravstvu v celotni Skupnosti z usmerjanjem dejavnosti k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih bolezni in zdravstvenih motenj ter odpravljanju vzrokov nevarnosti za zdravje z namenom boja proti obolevnosti in prezgodnji umrljivosti. |
(11) |
Program bi se moral osredotočiti zlasti na izboljševanje zdravja in pospeševanje zdravega načina življenja in kulture preprečevanja bolezni pri otrocih in mladih. |
(12) |
Program bi moral podpreti vključevanje ciljev s področja zdravstva v vse politike ter aktivnosti Skupnosti, brez podvajanja dela drugih politik Skupnosti. Usklajevanje z drugimi politikami in programi Skupnosti je ključni del cilja vključiti zdravje v druge politike. Da bi spodbudili sinergije in se izognili podvajanju, bi bilo treba sprejeti skupne ukrepe s sorodnimi programi in dejavnostmi Skupnosti ter primerno izkoristiti druge sklade in programe Skupnosti, vključno s sedanjimi in bodočimi okvirnimi programi Skupnosti za raziskave in njihove rezultate, strukturnimi skladi, Evropskim solidarnostnim skladom, evropsko strategijo za zdravje pri delu, programom ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007-2013) (6), programom „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, programom „Boj proti nasilju (Daphne)“ in Statističnim programom Skupnosti, v okviru njihovih posameznih dejavnosti. |
(13) |
Posebej bi se moralo prizadevati za zagotovitev skladnosti in sinergij med Programom in zunanjimi ukrepi Skupnosti, zlasti na področjih aviarne influence, HIV/AIDS-a, tuberkuloze in drugih čezmejnih zdravstvenih groženj. Poleg tega bi bilo potrebno mednarodno sodelovanje za spodbujanje splošne zdravstvene reforme in splošnih zdravstvenih institucionalnih vprašanj v tretjih državah. |
(14) |
Zviševanje let zdravega življenja (HLY), imenovano tudi kazalec pričakovane dolžine življenja brez nezmožnosti, s preprečevanjem bolezni in spodbujanjem politik, ki vodijo k bolj zdravemu načinu življenja, je pomembno za dobrobit državljanov EU ter pomaga pri uresničevanju izzivov Lizbonskega procesa glede družbe znanja in vzdržnosti javnih financ, ki so obremenjene z vedno večjimi stroški zdravstvenega in socialnega varstva. |
(15) |
Širitev Evropske unije je prinesla dodatne skrbi glede neenakosti na področju zdravja znotraj EU, kar se bo verjetno samo še stopnjevalo s prihodnjimi širitvami. To vprašanje bi torej moralo biti ena izmed prednostnih nalog programa. |
(16) |
Program bi moral pomagati pri ugotavljanju vzrokov neenakosti v zdravju ter med drugim spodbujati izmenjavo najboljših praks pri njihovem reševanju. |
(17) |
Za učinkovito spremljanje razmer v zdravju v Evropski uniji so bistvenega pomena sistematično zbiranje, obdelava in analiza primerljivih podatkov v okviru nacionalnih omejitev. To bi omogočilo Komisiji in državam članicam, da izboljšajo obveščanje javnosti in oblikujejo primerne strategije, politike in dejavnosti za doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi. Združljivost in medsebojno delovanje sistemov in omrežij za izmenjavo informacij in podatkov za razvoj javnega zdravja bi se morala upoštevati pri dejanjih in podpornih ukrepih. Spol, socialno-ekonomski položaj in starost so pomembni zdravstveni dejavniki. Zbiranje podatkov bi moralo biti, če je le mogoče, nadgradnja obstoječega dela, predlogi za nove zbirke pa bi morali biti stroškovno ovrednoteni in bi morali temeljiti na jasni potrebi. Zbiranje podatkov bi moralo biti skladno z ustreznimi pravnimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. |
(18) |
Najboljša praksa je pomembna, ker bi bilo treba spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ocenjevati na podlagi učinkovitosti in uspešnosti, in ne zgolj z ekonomskega vidika. Potrebno bi bilo spodbujati najboljše prakse in najnovejše metode zdravljenja bolezni in poškodb, da bi tako preprečili nadaljnje poslabšanje zdravja, prav tako pa bi bilo treba razviti evropske mreže referenčnih centrov za določene bolezni. |
(19) |
Da se preprečijo poškodbe, bi bilo treba ukrepati z zbiranjem podatkov, analiziranjem dejavnikov poškodb ter širjenjem ustreznih informacij. |
(20) |
Za zdravstvene storitve so v prvi vrsti odgovorne države članice, vendar lahko sodelovanje na ravni Skupnosti koristi bolnikom in zdravstvenim sistemom. Dejavnosti, financirane iz programa, in novi predlogi, oblikovani na podlagi teh dejavnosti, bi morali ustrezno upoštevati Sklepe Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (7), sprejete v juniju 2006, v katerih je potrjena izjava o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov EU in so institucije Evropske unije pozvane, naj te vrednote in načela pri svojem delu spoštujejo. Program bi moral ustrezno upoštevati prihodnji razvoj ukrepov Skupnosti na področju zdravstvenih storitev in delo Skupine na visoki ravni za zdravstvene storitve in zdravstveno varstvo, ki predstavlja pomemben forum za sodelovanje in izmenjavo najboljših praks med zdravstvenimi sistemi držav članic. |
(21) |
Program bi moral prispevati k zbiranju podatkov, spodbujanju in razvoju metod in orodij, vzpostavitvi mrež in različnih načinov sodelovanja ter spodbujanju ustreznih politik glede mobilnosti pacientov in zdravstvenih delavcev. Olajšati bi moral nadaljnji razvoj območja evropskega e-Zdravstva z evropskimi pobudami, ki bi bile skupne tudi drugim političnim področjem EU, vključno z regionalno politiko, ob istočasnem prispevanju k delu glede meril kakovosti za z zdravjem povezane spletne strani ter evropski kartici zdravstvenega zavarovanja. Upoštevati bi bilo treba telemedicino, saj uporaba telemedicine lahko prispeva k čezmejni zdravstveni oskrbi ob zagotavljanju zdravstvene oskrbe na domu. |
(22) |
Onesnaževanje okolja predstavlja resno tveganje za zdravje in je glavni vir skrbi evropskih državljanov. Posebni ukrepi bi se morali osredotočiti na otroke in druge skupine, ki so posebno občutljivi na nevarne okoljske razmere. Program bi moral dopolnjevati ukrepe, sprejete v okviru Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004-2010. |
(23) |
Program bi moral obravnavati zdravstvena vprašanja, povezana s spolom in starostjo. |
(24) |
Previdnostno načelo in ocenjevanje tveganja sta ključna dejavnika za zaščito zdravja ljudi in bi zato morala biti del prihodnjega vključevanja v preostale politike in dejavnosti Skupnosti. |
(25) |
Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8). |
(26) |
Za zagotovitev visoke ravni usklajenosti med ukrepi in pobudami, ki jih sprejmejo Skupnost in države članice pri izvajanju programa, je treba spodbujati sodelovanje med državami članicami in okrepiti učinkovitost obstoječih in prihodnjih omrežij na področju javnega zdravja. Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati tudi sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti na ustrezni ravni v skladu z nacionalnimi sistemi. |
(27) |
EU mora povečati vlaganja v zdravje in z njim povezane projekte. Države članice bi se morale s tem v zvezi spodbujati, da izboljšanje zdravja opredelijo kot prednostno nalogo v svojih nacionalnih programih. Potrebno je večje zavedanje o možnostih pridobivanja sredstev EU za zdravje. Treba bi bilo spodbujati izmenjavo izkušenj med državami članicami o pridobivanju sredstev za zdravje v okviru strukturnih skladov. |
(28) |
Tudi nevladna telesa in specializirane mreže imajo lahko pomembno vlogo pri izpolnjevanju ciljev programa. Za svoje delovanje pri uresničevanju enega ali več ciljev programa lahko zahtevajo prispevke Skupnosti. Podrobna merila za pridobitev pomoči, določbe, ki zadevajo preglednost finančnega poslovanja in trajanje prispevkov Skupnosti nevladnim organom in specializiranim mrežam, ki se potegujejo za podporo Skupnosti, bi zato morali biti opredeljeni v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9). Takšna merila bi morala vključevati obveznosti teh organov in mrež glede opredelitve jasnih ciljev, akcijskih načrtov in merljivih rezultatov, ki odražajo močno evropsko dimenzijo ter resnično dodano vrednost k ciljem programa. Glede na posebno naravo zadevnih organizacij in v nekaterih primerih posebnih služb, bi moralo biti možno, da je obnova podpore Skupnosti za delovanje teh organov in specializiranih mrež, izvzeta iz načela postopnega zmanjševanja obsega pomoči Skupnosti. |
(29) |
Izvajanje programa bi moralo potekati v tesnem sodelovanju s primernimi organizacijami in agencijami, posebej z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni. |
(30) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES, ob spoštovanju potrebe po preglednosti in primernem ravnotežju med različnimi cilji programa. |
(31) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju „Sporazum o EGP“) določa sodelovanje na področjih zdravja med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani, ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju „države EFTA/EGP“), na drugi strani. Treba bi bilo tudi sprejeti določbo, da je program dostopen za sodelovanje drugih držav, zlasti sosedskih držav Skupnosti in držav, ki so zaprosile za članstvo, držav kandidatk ali držav pristopnic k članstvu v Skupnosti, zlasti zaradi upoštevanja možnih nevarnosti za zdravje, ki lahko izvirajo v drugih državah in imajo vpliv znotraj Skupnosti. |
(32) |
Treba bi bilo omogočiti primerne odnose s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri programu, da bi laže dosegli cilje programa, in upoštevati vse zadevne sporazume med navedenimi državami in Skupnostjo. To lahko vključuje tretje države, ki izvajajo dejavnosti skupnega interesa, ki dopolnjujejo tiste, financirane v okviru tega programa, vendar ne bi smelo vključevati finančnih prispevkov tega programa. |
(33) |
Primerno je razviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti z WHO, kot tudi s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi se program izvajal s kar največjo učinkovitostjo in uspešnostjo ukrepov, ki se nanašajo na zdravje na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni, ob upoštevanju posebnih zmogljivosti in vlog različnih organizacij. |
(34) |
Uspešno izvajanje ciljev programa bi moralo temeljiti na izčrpni obravnavi vprašanj, vključenih v letne načrte dela, izboru primernih ukrepov in financiranju projektov, ki imajo vsi vzpostavljene ustrezne notranje postopke spremljanja in vrednotenja, ob rednem spremljanju in vrednotenju, vključno z neodvisnimi zunanjimi vrednotenji, ki bi morali meriti vpliv ukrepov in dokazati njihov prispevek k splošnim ciljem programa. Vrednotenje programa bi moralo upoštevati dejstvo, da je za uresničitev ciljev programa morda potrebno daljše časovno obdobje, kot pa traja program. |
(35) |
Letni načrti dela bi morali zajemati glavne predvidene dejavnosti, ki naj bi se financirale iz programa preko različnih mehanizmov financiranja, tudi z javnimi razpisi. |
(36) |
Ker ciljev tega sklepa zaradi nadnacionalne narave zadevnih vprašanj države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in jih torej zaradi možnosti, da bodo ukrepi Skupnosti za varovanje zdravja in varnosti državljanov bolj učinkoviti kot zgolj nacionalni ukrepi, laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
(37) |
V skladu s členom 2 Pogodbe, ki določa, da je enakost med moškimi in ženskami načelo Skupnosti, ter v skladu s členom 3(2) Pogodbe, ki določa, da si Unija prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami v vseh dejavnostih Skupnosti, vključno z doseganjem visoke ravni varovanja zdravja, bi morale vse dejavnosti in ukrepi, zajeti v programu, spodbujati boljše razumevanje in priznavanje potreb in pristopov do zdravja moških in žensk. |
(38) |
Primerno je zagotoviti ustrezen prehod med tem programom in prejšnjim programom, ki ga nadomešča, zlasti glede nadaljevanja večletnih dogovorov za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Stroške v zvezi z upravljanjem ukrepov, ki do leta 2013 še ne bodo dokončani, bodo od 1. januarja 2014, če bo to potrebno, pokrivale odobritve za tehnično in upravno pomoč. |
(39) |
Ta Sklep nadomešča Sklep št. 1786/2002/ES. Navedeni sklep bi bilo zato treba razveljaviti — |
SKLENILA:
Člen 1
Uvedba programa
Uvede se drugi program „ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)“ (v nadaljevanju „Program“) za obdobje … (10) do 31. decembra 2013.
Člen 2
Namen in cilji
1. Program dopolnjuje, podpira in dodaja vrednost politikam držav članic ter prispeva k večji solidarnosti in blaginji v Evropski uniji z varovanjem in spodbujanjem zdravja, varnosti državljanov ter izboljšanjem javnega zdravja.
2. Cilji, ki se bodo dosegali z ukrepi, določenimi v Prilogi, so:
— |
izboljšati zdravstvene varnosti državljanov, |
— |
spodbujati zdravje, |
— |
zbirati in širiti zdravstvene informacije in znanje. |
Ukrepi iz prvega pododstavka, kjer je ustrezno, pripomorejo k preprečevanju hudih bolezni in prispevajo k zmanjšanju njihovega pojavljanja ter obolevnosti in umrljivosti, ki jih te bolezni povzročajo.
Člen 3
Financiranje
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje iz člena 1 znašajo 365 600 000 EUR.
2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 4
Finančni prispevki
1. Finančni prispevki Skupnosti ne presegajo naslednjih ravni:
(a) |
60 % stroškov za ukrep, namenjen pomoči za doseganje cilja, ki tvori del tega programa, razen v primerih izredne koristnosti, kjer prispevek Skupnosti ne sme presegati 80 %; in |
(b) |
60 % stroškov za delovanje nevladnega organa ali specializirane mreže, ki je neprofitna in neodvisna od industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov, ima člane v vsaj polovici držav članic, ima uravnoteženo geografsko zastopanost, njen glavni namen pa je izpolnjevanje enega ali več ciljev programa, kjer je taka podpora potrebna za zasledovanje teh ciljev. V primerih izredne koristnosti prispevek Skupnosti ne sme presegati 80 %. |
2. Obnova finančnih prispevkov, določenih v odstavku 1(b) za nevladne organizacije in specializirane mreže, se lahko izvzame iz načela postopnega zmanjševanja.
3. Finančni prispevki Skupnosti lahko, če je to primerno glede na naravo zastavljenega cilja, vključujejo skupno financiranje Skupnosti in ene ali več držav članic ali Skupnosti in pristojnih organov drugih sodelujočih držav. V tem primeru prispevek Skupnosti ne sme presegati 50 %, razen v primerih izredne koristnosti, kjer prispevek Skupnosti ne sme presegati 70 %. Ti prispevki Skupnosti se lahko dodelijo javnemu telesu ali neprofitnemu telesu, ki ga v preglednem postopku imenuje država članica ali zadevni pristojni organ in potrdi Komisija.
4. Finančni prispevki Skupnosti se dodelijo tudi kot pavšalni zneski ali pavšalno financiranje, če to ustreza naravi zadevnih ukrepov. V primeru takšnih finančnih prispevkov se ne uporabljajo odstotne omejitve iz odstavkov 1 in 3, čeprav se sofinanciranje še vedno zahteva.
Člen 5
Administrativna in tehnična pomoč
1. Dodeljena finančna sredstva za ta program lahko pokrivajo tudi stroške, ki se nanašajo na pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo in vrednotenje dejavnosti, ki so neposredno potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti študij, sestankov, dejavnosti objave in informiranja, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, osredotočenimi na izmenjavo informacij, skupaj z vsemi ostalimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih Komisija lahko uporabi pri upravljanju programa.
2. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in administrativne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1786/2002/ES. Če je potrebno, se za pokrivanje podobnih stroškov odobrena proračunska sredstva lahko vnesejo v proračun tudi po letu 2013, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bi bili dokončani do 31. decembra 2013.
Člen 6
Metode izvajanja
Ukrepi za doseganje namena in ciljev iz člena 2 se v celoti poslužujejo primernih razpoložljivih metod izvajanja, vključno z:
(a) |
neposrednim ali posrednim izvajanjem s strani Komisije na centralizirani osnovi; in |
(b) |
po potrebi skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami. |
Člen 7
Izvajanje programa
1. Komisija v skladu s členi 3 in 8 ter v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotavlja delovanje ter izvajanje ukrepov iz Programa.
2. Komisija in države članice na področjih svoje pristojnosti, sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito izvajanje Programa ter na ravni Skupnosti in držav članic razvijejo mehanizme za doseganje ciljev Programa. Zagotovijo, da so na voljo ustrezne informacije o ukrepih, ki jih podpira Program, ter ustrezno udeležbo.
3. Komisija si v tesnem sodelovanju z državami članicami za doseganje ciljev Programa prizadeva:
(a) |
za primerljivost podatkov in informacij ter združljivost in medsebojno delovanje sistemov in omrežij za izmenjavo zdravstvenih podatkov in informacij; in |
(b) |
za zagotovitev potrebnega sodelovanja in komunikacije z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter drugimi ustreznimi agencijami EU, da bi čim bolje uporabili sredstva Skupnosti. |
4. Pri izvajanju Programa Komisija skupaj z državami članicami zagotovi spoštovanje vseh ustreznih zakonskih določb glede varstva osebnih podatkov in, kadar je to primerno, uvedbo mehanizmov, ki zagotavljajo zaupnost in varstvo takih podatkov.
Člen 8
Ukrepi za izvajanje
1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa in ki se nanašajo na spodaj navedeno, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(2):
(a) |
letni načrt dela za izvajanje Programa, ki določa:
|
(b) |
merila za izbiro, dodelitev in druga merila finančnih prispevkov ukrepov Programa, kakor so določena v členu 4. |
2. Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 10(3).
Člen 9
Skupne strategije in ukrepi
1. Za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti ter za spodbujanje vključevanja zdravja, se lahko cilje Programa izvaja v obliki skupnih strategij in skupnih ukrepov, s povezovanjem z ustreznimi programi, dejavnostmi in skladi Skupnosti.
2. Komisija zagotovi kar največjo povezanost Programa z drugimi programi, dejavnostmi in skladi Skupnosti.
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Sodelovanje tretjih držav
Pri Programu lahko sodelujejo:
(a) |
države EFTA/EGP v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o EGP; in |
(b) |
tretje države, zlasti države za katere se uporablja politika evropskega sosedstva, države, ki so zaprosile za članstvo, države kandidatke ali države pristopnice k članstvu v Evropski uniji, ter države Zahodnega Balkana, ki so vključene v proces stabilizacije in pridruževanja, v skladu s pogoji iz zadevnih bilateralnih ali multilateralnih sporazumov, ki vzpostavljajo splošna načela za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti. |
Člen 12
Mednarodno sodelovanje
Med izvajanjem Programa se spodbujajo odnosi in sodelovanje s tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri Programu, in zadevnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z WHO.
Člen 13
Spremljanje, ocenjevanje in objava rezultatov
1. Komisija ob tesnem sodelovanju z državami članicami spremlja izvajanje ukrepov Programa glede na njegove cilje. Komisija letno poroča odboru o vseh ukrepih in projektih, ki se financirajo v okviru Programa, in obvešča Evropski parlament in Svet.
2. Države članice na zahtevo Komisije, ki se pri tem izogiba nesorazmernemu povečanju upravnega bremena držav članic, predložijo vse razpoložljive informacije o izvajanju in učinkih tega programa.
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
(a) |
najpozneje do … (11) zunanje in neodvisno vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov v povezavi s cilji Programa ter kakovostnimi in količinskimi vidiki njegovega izvajanja kot tudi v povezavi z njegovo usklajenostjo in dopolnjevanjem z drugimi programi, dejavnostmi in skladi Skupnosti. Poročilo predvsem omogoči oceno učinkovitosti ukrepov za vse države. Poročilo vsebuje povzetek glavnih ugotovitev in se predloži skupaj s pripombami Komisije; |
(b) |
najpozneje do … (12) sporočilo o nadaljevanju Programa; |
(c) |
najpozneje do 31. decembra 2015 zunanje in neodvisno naknadno poročilo o oceni, ki zajema izvajanje in rezultate Programa. |
4. Komisija javno objavi rezultate ukrepov, izvedenih v skladu s tem sklepom, in zagotovi njihovo razširjanje.
Člen 14
Razveljavitev
Sklep št. 1786/2002/ES se razveljavi.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 1.
(2) UL C 192, 16.8.2006, str. 8.
(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2006 (UL C 291 E, 30.11.2006, str. 372), Skupno stališče Sveta z dne 22. marca 2007 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4) UL L 271, 9.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).
(5) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(6) Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 404, 30.12.2006, str. 39).
(7) UL C 146, 22.6.2006, str. 1.
(8) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(10) dan začetka veljavnosti tega sklepa.
(11) tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.
(12) štiri leta po začetku veljavnosti tega sklepa.
PRILOGA
UKREPI IZ ČLENA 2(2)
1. |
Izboljšanje zdravstvene varnosti državljanov. |
1.1 |
Varovanje državljanov pred nevarnostmi za zdravje. |
1.1.1 |
Razvoj strategij in mehanizmov za preprečevanje nevarnosti za zdravje zaradi nalezljivih in nenalezljivih bolezni ter nevarnosti za zdravje iz fizičnih, kemičnih ali bioloških virov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na namerno dejanje sproščanja, izmenjavo informacij o njih ter odzivov nanje; sprejemanje ukrepov za zagotovitev sodelovanja med laboratoriji držav članic, ki zagotavljajo visoko kakovostno diagnostiko; podpora delu obstoječih laboratorijev, ki opravljajo delo, pomembno za Skupnost; delo v zvezi z vzpostavitvijo mreže referenčnih laboratorijev Skupnosti. |
1.1.2 |
Podpora razvoju politik preprečevanja, cepljenja in imunizacije; izboljšanje partnerstva, mrež, orodij in sistemov poročanja za nadzorovanje stanja imunizacije ter spremljanje neželenih dogodkov. |
1.1.3 |
Razvoj zmogljivosti in postopkov za obvladovanje tveganja; izboljšanje pripravljenosti in načrtovanja v primerih izrednih zdravstvenih razmer, vključno s pripravo koordiniranih odzivov EU in mednarodne skupnosti v izrednih zdravstvenih razmerah; razvoj komunikacije v primerih tveganj in postopkov posvetovanj o protiukrepih. |
1.1.4 |
Spodbujanje sodelovanja in izboljšanje obstoječih sposobnosti in sredstev za odzivanje, vključno z zaščitno opremo, izolacijskimi zmogljivostmi in mobilnimi laboratoriji za hitro napotitev v primeru izrednih razmer. |
1.1.5 |
Razvoj strategij in postopkov za načrtovanje, izboljševanje zaščitnih zmogljivosti, izvajanje vaj in testov, ocenjevanje in izboljševanje splošnih načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in posebnih načrtov ukrepov ob izrednih zdravstvenih razmerah in njihove interoperabilnosti med državami članicami. |
1.2 |
Izboljšanje varnosti državljanov |
1.2.1 |
Podpora in izboljšanje znanstvenega svetovanja in ocenjevanja tveganj s spodbujanjem zgodnjega odkrivanja tveganj; analize njihovih možnih vplivov; izmenjave informacij o nevarnostih in izpostavljenosti; pospeševanje integriranih ter usklajenih pristopov. |
1.2.2 |
Pomoč pri povečanju varnosti in kakovosti organov in snovi človeškega izvora, krvi in krvnih derivatov; spodbujanje njihove dostopnosti, sledljivosti in dostopnosti za uporabo v medicini ob hkratnem upoštevanju odgovornosti držav članic, kakor je določeno v členu 152(2) Pogodbe. |
1.2.3 |
Spodbujanje ukrepov za izboljšanje varnosti bolnikov z visoko kakovostnim in zanesljivim zdravstvenim varstvom, vključno v povezavi z odpornostjo na antibiotike in bolnišničnimi okužbami. |
2. |
Spodbujanje zdravja |
2.1 |
Spodbujanje bolj zdravega načina življenja in pomoč pri odpravljanju zdravstvenih neenakosti |
2.1.1 |
Spodbujanje pobud za povečanje števila let zdravega življenja in zdravega staranja; podpora ukrepom za spodbujanje in raziskave o učinku zdravja na produktivnost in stopnjo delovne aktivnosti, kot prispevek k uresničevanju lizbonskih ciljev; podpora ukrepom za preučevanje učinka drugih politik na zdravje. |
2.1.2 |
Podpora pobudam pri ugotavljanju vzrokov neenakosti na področju zdravstva, obravnavi in zmanjšanju teh neenakosti v državah članicah in med njimi, vključno tistih, ki so povezane z razlikami med spoloma, za spodbujanje blaginje in kohezije; spodbujanje vlaganj v zdravstvo v sodelovanju z drugimi politikami ter skladi Skupnosti; izboljšanje solidarnosti med državnimi zdravstvenimi sistemi s podpiranjem sodelovanja pri vprašanjih čezmejne oskrbe. |
2.2 |
Spodbujanje bolj zdravega načina življenja ter zmanjšanje števila hudih bolezni in poškodb z obravnavanjem dejavnikov zdravja |
2.2.1 |
Obravnava dejavnikov zdravja za spodbujanje in izboljšanje fizičnega in mentalnega zdravja, z ustvarjanjem podpornega okolja za zdravi način življenja in s preprečevanjem bolezni; ukrepanje na ključnih področjih, kot so prehrana, telesna dejavnost in spolno zdravje ter na področju dejavnikov, povezanih z odvisnostjo, kot so na primer tobak, alkohol in droge, z osredotočenjem na ključne elemente, kot so izobraževanje, delovna mesta ter življenjski cikel. |
2.2.2 |
Spodbujanje ukrepov za preprečevanje hudih bolezni posebnega pomena glede na skupno bolezensko breme v Skupnosti ter ukrepov v zvezi z redkimi boleznimi, če lahko ukrepi Skupnosti z obravnavanjem dejavnikov teh bolezni zagotovijo znatno dodano vrednost k nacionalnim prizadevanjem. |
2.2.3 |
Podpora ukrepom s področja vpliva širše okoljskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na zdravje. |
2.2.4 |
Spodbujanje ukrepov za pomoč pri zmanjšanju števila nesreč in poškodb. |
3. |
Zbiranje in širjenje zdravstvenih informacij in znanja |
3.1 |
Izmenjava znanja in najboljših praks |
3.1.1 |
Izmenjava znanja in najboljših praks na področjih varovanja zdravja v okviru Programa. |
3.2 |
Zbiranje, analiza in širjenje zdravstvenih informacij |
3.2.1 |
Razvoj trajnostnega sistema nadzora zdravja z mehanizmi za zbiranje podatkov in informacij skupaj z ustreznimi kazalniki; zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju in zdravstvenih politikah; razvoj, z uporabo Statističnega programa Skupnosti, statističnega vidika tega sistema |
3.2.2 |
Razvoj mehanizmov za analizo in razširjanje, vključno z zdravstvenimi poročili Skupnosti, portalom Zdravje in konferencami; zagotavljanje informacij za državljane, interesne skupine, oblikovalce politik, razvoj posvetovalnih mehanizmov in postopkov sodelovanja; vzpostavitev rednih poročil o zdravstvenem stanju v Evropski uniji, ki temeljijo na vseh podatkih in kazalnikih, in ki vključujejo analizo kakovosti in obsega. |
3.2.3 |
Zagotoviti analizo in tehnično pomoč za podporo razvoju ali izvajanju politik ali zakonodaje, povezane z obsegom Programa. |
UTEMELJITEV SVETA
I. UVOD
1. |
Komisija je 15. aprila 2005 Svetu in Evropskemu parlamentu posredovala predlog (1) sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov 2007-2013. |
2. |
Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sta mnenji podala 14. oziroma 15. februarja 2006 (2) in 16. februarja 2006 (3), mnenje Evropskega parlamenta po prvi obravnavi pa je bilo sprejeto 16. marca 2006 (4). |
3. |
Po sprejetju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (skupaj z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007-2013) 17. maja 2006 je Komisija 29. maja 2006 predložila spremenjeni predlog (5) (v nadaljnjem besedilu „drugi program javnega zdravja“), ki je vključeval številne spremembe Evropskega parlamenta, zlasti glede razdelitve predloga na dva ločena programa (enega za področje zdravja in drugega za področje varstva potrošnikov) ter glede spremenjene dodelitve proračunskih sredstev. |
4. |
Svet je dne 22. marca 2007 sprejel skupno stališče v skladu s členom 251(2) Pogodbe. |
II. CILJ
Drugi program javnega zdravja za obdobje 2007-2013 bo nadomestil sedanji program iz Sklepa št. 1786/2002/ES (6).
Glavni cilji drugega programa javnega zdravja so:
— |
izboljšanje zdravstvene varnosti državljanov, |
— |
spodbujanje zdravja, in |
— |
pridobivanje in širjenje zdravstvenih informacij in znanja. |
Ti cilji se bodo uresničevali z ukrepi, navedenimi v prilogi k sklepu, ki so nadaljevanje sedanjega programa, istočasno pa bodo prilagojeni novim strateškim vprašanjem, kot je potreba po spodbujanju zdravega staranja, da bi se tako dodatno odzvali na neenakosti na področju zdravja ter izboljšali pripravljenost na izredne zdravstvene razmere in z njimi povezano načrtovanje.
Konkretne prednostne naloge in ukrepi ter drugi vidiki izvajanja programa (npr. dodeljevanje sredstev, merila za izbor prejemnikov in dodelitev finančnih prispevkov, ureditev izvajanja skupnih strategij in ukrepov) bodo določeni v letnih delovnih načrtih v posvetovanju z upravljalnim odborom programa. Širši cilji programa javnega zdravja omogočajo obravnavanje na novo nastalih vprašanj, in sicer po potrebi med izvajanjem programa.
Celotni znesek proračuna za program je 365,6 milijona EUR po trenutnih cenah.
III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA
1. Splošne opombe
Svet se je na splošno pridružil mnenju Evropskega parlamenta iz prve obravnave, ki je bilo v precejšnji meri vključeno v spremenjeni predlog Komisije. Zlasti pa se je Svet strinjal z razdelitvijo prvotnega predloga Komisije na dva ločena programa (enega na področju zdravja in drugega na področju varstva potrošnikov). Svet se je strinjal s spremenjeno dodelitvijo proračunskih sredstev, kakor je navedeno v prej omenjenem delu II ter določeno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006. Treba je opozoriti, da je bilo mnenje Evropskega parlamenta po prvi obravnavi sprejeto 16. marca 2006, torej pred sprejetjem Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.
2. Spremembe Evropskega parlamenta
Na plenarnem glasovanju 16. marca 2006 je Evropski parlament sprejel 145 sprememb k prvotnemu predlogu Komisije. Večina teh sprememb je bila vnesena v spremenjeni predlog Komisije, glede katerega je Svet v skupnem stališču sprejel dodatne spremembe.
Svet:
(a) |
je v skupno stališče vnesel 22 sprememb, ki se nanašajo na razdelitev prvotnega predloga Komisije na dva ločena programa, in sicer:
|
(b) |
Ni sprejel spremembe 113 zaradi zmanjšanega števila ukrepov v spremenjenem predlogu Komisije. |
(c) |
Je v skupno stališče vnesel 91 sprememb, ki se niso nanašale na razdelitev predloga, in sicer:
|
(d) |
v skupno stališče ni vnesel 26 sprememb (5, 11, 12, 32, 33, 51, 54, 58, 65, 68, 82, 83, 87, 95, 96, 102, 103, 105, 122, 128, 130, 131, 145, 148, 152 in 153). Svet zaradi omejitev glede virov po sprejetju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 ne more sprejeti teh petih sprememb: 64, 97, 114, 127 in 129. |
IV. SKLEP
Svet meni, da njegovo skupno stališče, ki vključuje spremembe iz oddelkov III.2.(a) in (c), ustrezno upošteva mnenje Evropskega parlamenta po prvi obravnavi.
Skupno stališče predstavlja ravnotežje med vprašanji, ki zbujajo zaskrbljenost, in interesi ter zagotavlja, da se bodo cilji programa lahko uresničevali z manjšim številom ukrepov in instrumentov ter točnejšimi metodami in postopki, preoblikovanimi v skladu z mnenjem Evropskega parlamenta po prvi obravnavi in spremenjenim predlogom Komisije. Sklep bo izboljšal učinkovitost ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja ter ozavestil glede položaja zdravja v Evropski uniji ter tako prispeval k izboljšanju in varovanju zdravja državljanov Evropske unije.
(1) UL C 172, 12.7.2005, str. 25.
(2) UL C 88, 11.4.2006, str. 1.
(3) UL C 192, 16.8.2006, str. 8.
(4) 7537/06.
(5) 9905/06.
8.5.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 103/26 |
SKUPNO STALIŠČE (ES) št. 6/2007,
ki ga je sprejel Svet dne 22. marca 2007
z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij
(2007/C 103 E/03)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 je v svojih sklepih poudaril, da predstavljajo zmogljiva in integrirana omrežja v energetskem in prometnem sektorju temelj evropskega notranjega trga in da bosta boljša uporaba obstoječih omrežij ter izgradnja manjkajočih členov omogočili povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ter zagotovili ustrezno raven kakovosti, pa tudi zmanjševanje ozkih grl in posledično dolgoročno zmogljivost. Te potrebe sodijo v okvir strategije, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad na Evropskem svetu dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni in se je od takrat nanjo redno sklicevalo. |
(2) |
Evropski svet v Bruslju z dne 12. in 13. decembra 2003 je odobril Evropsko pobudo za rast s pozivom Komisiji k prestrukturiranju stroškov, če je potrebno, v naložbe v fizični kapital, zlasti v naložbe v infrastrukturo vseevropskih omrežij, katerih prednostni projekti predstavljajo bistvene elemente za krepitev povezanosti notranjega trga. |
(3) |
Zamude pri vzpostavitvi učinkovitih vseevropskih povezav, zlasti čezmejnih odsekov, lahko resno ogrozijo konkurenčnost Unije, držav članic in obrobnih regij, ki ugodnih učinkov notranjega trga ne bodo mogle oziroma ne bodo več mogle v celoti izkoristiti. |
(4) |
V Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (3) je bil strošek za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja med letoma 2007 in 2020 ocenjen na 600 milijard EUR. Samo investicije, potrebne za prednostne projekte v smislu Priloge III k omenjeni odločbi, predstavljajo skoraj 160 milijard EUR za obdobje 2007-2013. |
(5) |
Za dosego teh ciljev sta tako Evropski parlament kot tudi Svet izpostavila potrebo po krepitvi in prilagoditvi obstoječih finančnih instrumentov z zvišanjem ravni sofinanciranja Skupnosti, tako da se omogoči uporaba višje stopnje sofinanciranja Skupnosti, zlasti za projekte, ki jih zaznamuje čezmejna narava, tranzitna funkcija ali premagovanje naravnih ovir. |
(6) |
V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o spodbujanju prometa po celinskih plovnih poteh „NAIADES“ in ob upoštevanju trajnostne narave celinskih plovnih poti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti projektom celinskih plovnih poti. |
(7) |
V svoji resoluciji z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije za obdobje 2007-2013 (4) je Evropski parlament poudaril strateški pomen prometnih omrežij za dokončanje notranjega trga in razvoj tesnejših odnosov z državami kandidatkami, pred-kandidatkami ali državami, ki spadajo v „prijateljski krog“. Hkrati je izrazil pripravljenost, da preuči inovativne finančne instrumente, kot so garancije za posojila, evropske koncesije, evropska posojila in sklad za subvencioniranje obrestnih mer. |
(8) |
Ob upoštevanju zneskov, dodeljenih vseevropskim omrežjem v prometnem in energetskem sektorju (v nadaljevanju „TEN-T“ in „TEN-E“) v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007-2013 ni mogoče ugoditi vsem potrebam, povezanih z izvajanjem prednostnih nalog, določenih v Odločbi št. 1692/96/ES za TEN-T in Odločbi št. 1364/2006/ES (5) za TEN-E. Zato je primerno, da se za dopolnitev nacionalnih virov financiranja, tako javnih kot tudi zasebnih, ta sredstva namenijo določenim skupinam projektov, ki bodo zagotovili največjo dodano vrednost za celotno omrežje, zlasti za čezmejne odseke, vključno s pomorskimi avtocestami, in projektom za odpravo ozkih grl, kot so naravne ovire, da se zagotovi nemoteno delovanje TEN-T in TEN-E infrastrukture. Da bi se pospešilo usklajeno izvajanje nekaterih projektov, se lahko v skladu s členom 17a Odločbe št. 1692/96/ES določijo evropski koordinatorji. |
(9) |
Komisija naj ob pomoči evropskih koordinatorjev, kjer so bili ti imenovani, ob upoštevanju, da so preostale naložbe TEN-T v prednostne projekte ocenjene na okoli 250 milijard EUR in da evropski finančni referenčni znesek za promet za obdobje 2007-2013 v višini 8 013 milijonov EUR predstavlja le majhen del potrebnega proračuna za dokončanje prednostnih projektov, v skladu s predvidenim časovnim razporedom izvede ukrepe za pomoč in usklajevanje prizadevanj držav članic na področju financiranja in dokončanja načrtovanega TEN-T. Komisija naj izvaja določbe, ki se nanašajo na evropske koordinatorje iz Odločbe št. 1692/96/ES. Morala bi tudi preučiti in skupaj z državami članicami rešiti dolgoročen finančni problem izgradnje in delovanja celotnega TEN-T, ob upoštevanju, da obdobje izgradnje zajema najmanj dve sedemletni proračunski obdobji ter da je pričakovana življenjska doba nove infrastrukture najmanj stoletje. |
(10) |
Odločba št. 1364/2006/ES določa cilje, prednostne naloge in projekte skupnega interesa za razvoj TEN-E, vključno s prednostnimi projekti, in daje ustrezno prednost projektom evropskega interesa. Vrednost naložb, ki so potrebne, da vse države članice lahko polno sodelujejo na notranjem trgu in da se dokončajo medsebojne povezave s sosednjimi državami, znaša v obdobju od 2007 do 2013 samo za prednostne projekte okoli 28 milijard EUR. |
(11) |
Evropski svet z dne 12. in 13. decembra 2003 je prav tako pozval Komisijo, naj še naprej preučuje potrebo po vzpostavitvi posebnega instrumenta garancij Skupnosti, namenjenega kritju nekaterih tveganj, ki se pojavijo po zaključku izgradnje, in sicer v okviru projektov TEN-T. Evropski svet je v zvezi z energetiko Komisijo pozval, naj izdatke po potrebi preusmeri v naložbe v fizični kapital, da bi se tako spodbudila rast. |
(12) |
Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (6) že predstavlja resničen napredek, saj za prednostne projekte dovoljuje višjo raven financiranja 20 %. Kljub temu pa je še vedno odvisna od izvedbenih pravil, ki zahtevajo poenostavitev, in splošnega proračuna z omejenimi viri. Zato se zdi nujno, da se dopolni nacionalno javno financiranje in zasebno financiranje, in sicer s povečanjem pomoči Skupnosti, tako z vidika višine zneska kot tudi stopenj pomoči, za okrepitev spodbujevalnega učinka sredstev Skupnosti, kar bi omogočilo izvedbo izbranih prednostnih projektov. |
(13) |
S to uredbo je treba vzpostaviti program, ki bo določal splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E. Ta program, ki se mora izvajati v skladu s pravom Skupnosti, zlasti na področju okolja, bi moral prispevati h krepitvi notranjega trga ter spodbudno vplivati na konkurenčnost in rast v Skupnosti. |
(14) |
Finančna pomoč Skupnosti iz proračuna za vseevropska omrežja bi morala poleg tega, da je osredotočena na projekte ali dele projektov, ki predstavljajo večjo evropsko dodano vrednost, kot taka spodbujati udeležence k pospešenemu izvajanju prednostnih projektov iz odločb št. 1692/96/ES in 1364/2006/ES. Prav tako bi morala omogočati financiranje drugih projektov evropske infrastrukture skupnega interesa, določenih v teh odločbah. |
(15) |
Finančna pomoč Skupnosti se dodeli za razvoj naložbenih projektov v TEN-T in TEN-E, da se zagotovijo trdne finančne obveznosti, pritegnejo institucionalni vlagatelji in spodbudi oblikovanje finančnih partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem. Na področju energetike je finančna pomoč v prvi vrsti namenjena premagovanju finančnih ovir, ki se lahko pojavijo med pripravo projekta in njegovim razvojem pred izgradnjo, ter bi morala biti osredotočena na čezmejne odseke prednostnih projektov in medsebojne povezave s sosednjimi državami. |
(16) |
Komisija je v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 4. julija 2005 o uvedbi evropskega sistema železniške signalizacije ERTMS/ETCS poudarila pomen hitrega in usklajenega prehoda na ta sistem, da se zagotovi interoperabilnost TEN-T. Zato je tako za infrastrukturo kot za opremo potrebna usmerjena in začasna podpora Skupnosti. |
(17) |
Zadevne države članice lahko pri nekaterih projektih zastopajo mednarodne organizacije. Izvajanje nekaterih projektov Komisija zaupa skupnim podjetjem v smislu člena 171 Pogodbe. V teh posebnih okoliščinah je treba za namene te uredbe razširiti opredelitev upravičenca do finančnega prispevka Skupnosti. |
(18) |
Da bi se odzvali na posebne zahteve vsakega projekta ter povečali učinkovitost in vrednost finančne pomoči Skupnosti, je lahko oblika pomoči različna: subvencije za študije in dela, subvencije za plačila glede na razpoložljivost, subvencioniranje obrestnih mer, garancije za posojila ali udeležba v skladih tveganega kapitala. Ne glede na njeno obliko mora biti finančna pomoč Skupnosti dodeljena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), in njenimi izvedbenimi pravili, razen v primerih, ko ta uredba izrecno odstopa od teh pravil. Izdajanje garancij za posojila in udeležba v skladih tveganega kapitala temeljita na tržnih načelih, njun dolgoročni cilj pa je doseči financiranje iz lastnih sredstev. |
(19) |
Za izvajanje finančne pomoči Skupnosti, namenjene obsežnim projektom, ki se izvajajo več let, je treba omogočiti večletno obveznost Skupnosti, pri čemer je treba razlikovati med financiranim projektom in vsakoletnimi odobritvami za prevzem obveznosti. Samo trdne in privlačne finančne obveznosti, ki Skupnost zavezujejo na dolgi rok, bodo omogočile zmanjševanje negotovosti, povezanih z dokončanjem teh projektov, ter pritegnile vlagatelje iz javnega in zasebnega sektorja. Projekti, zajeti v večletni program, predstavljajo najpomembnejše prednostne naloge pri razvoju TEN-T, kot je določeno v Odločbi št. 1692/96/ES, ter zahtevajo nadaljnjo dejavnost Skupnosti za zagotovitev njihovega nemotenega in učinkovitega dokončanja. |
(20) |
Treba je spodbuditi javno-zasebne oblike financiranja, bodisi institucionalne bodisi pogodbene, ki so se že izkazale kot učinkovite, s pravnimi jamstvi, ki so združljiva s pravom varstva konkurence in pravili notranjega trga, ter razširjati dobro prakso med državami članicami. |
(21) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti učinkovitemu usklajevanju vseh ukrepov Skupnosti, ki vplivajo na vseevropska omrežja, zlasti financiranju iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter posojilom Evropske investicijske banke (v nadaljevanju „EIB“). |
(22) |
Ta uredba določa za celotno obdobje njenega izvajanja finančni okvir, ki za proračunski organ predstavlja glavni referenčni znesek v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8). |
(23) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9). |
(24) |
Ob upoštevanju razvoja obeh sestavnih TEN-T in TEN-E ter njunih notranjih značilnosti in za učinkovitejše upravljanje je treba predvideti več ločenih uredb za področja, ki jih je do zdaj pokrivala Uredba (ES) št. 2236/95. |
(25) |
S to uredbo bi bilo treba določiti splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E v skladu s pravom in politikami Skupnosti, zlasti na področju konkurence, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja, javnih naročil in učinkovitega izvajanja politik Skupnosti v zvezi z interoperabilnostjo. |
(26) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer izvajanja TEN-T in TEN-E, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi potrebe po usklajevanju nacionalnih ukrepov laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa pogoje, načine in postopke za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za projekte skupnega interesa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij na podlagi člena 155(1) Pogodbe.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
1. |
„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt ali del projekta, ki je opredeljen kot projekt skupnega interesa za Skupnost na področju prometa v okviru Odločbe št. 1692/96/ES ali na področju energetike v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES; |
2. |
„prednostni projekt“ na področju prometa pomeni projekt skupnega interesa, ki se nahaja na osi, ali kateri koli drug projekt, naveden v Prilogi III k Odločbi št. 1692/96/ES, na področju energetike pa pomeni prednostni projekt skupnega interesa, ki je v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES prednostna naloga Skupnosti; |
3. |
„projekt evropskega interesa“ na področju energetike pomeni zrel projekt, ki se nahaja na prednostni osi iz Odločbe št. 1364/2006/ES in ga zaznamuje čezmejna narava ali močno vpliva na čezmejno zmogljivost tranzita; |
4. |
„del projekta“ pomeni vsako dejavnost, ki je finančno, tehnično ali časovno neodvisna in pripomore k izvedbi projekta; |
5. |
„čezmejni odsek“ pomeni čezmejne odseke iz člena 19b Odločbe št. 1692/96/ES, vključno s čezmejnimi odseki, ki preko tretjih držav zagotavljajo neprekinjenost prednostnega projekta med dvema državama članicama; |
6. |
„ozko grlo“ na področju prometa pomeni ovire za hitrost in/ali zmogljivost, ki preprečujejo zagotavljanje neprekinjenosti prometnih tokov; |
7. |
„upravičenec“ pomeni eno ali več držav članic, mednarodne organizacije ali skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe ali javna in zasebna podjetja ali subjekte, ki so popolnoma odgovorni za projekt in se ponudijo, da bodo za izvajanje projekta vložili lastna sredstva ali sredstva tretjih oseb; |
8. |
„študije“ pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, vključno s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, ki so potrebna za opredelitev in razvoj projekta v celoti ter za odločitev o njegovem financiranju, kakor so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega paketa; |
9. |
„dela“ pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev ter izvedbo gradbenih del in instalacij v zvezi s projektom, tehnična potrditev instalacij in zagon projekta; |
10. |
„stroški projekta“ pomenijo skupne stroške upravičenca za študije ali dela, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta in zanjo nujni; |
11. |
„upravičeni stroški“ pomeni del stroškov projekta, ki jih Komisija upošteva za izračun finančne pomoči Skupnosti; |
12. |
„instrument garancij za posojila“ pomeni garancijo, ki jo izda EIB v korist rezervnega likvidnostnega posojila za projekte skupnega interesa na področju prometa. Zajema tveganja dolžniške obveznosti zaradi izpada povpraševanja in iz tega izhajajoče nepredvidene izgube prihodka med začetnim obdobjem delovanja projekta. Instrument garancij za posojila se uporablja zgolj za projekte, katerih finančna zmogljivost v celoti ali delno temelji na prihodkih, cestninah ali drugih prihodkih, ki jih plačajo uporabniki ali upravičenci ali so plačani v njihovem imenu; |
13. |
„sheme plačil glede na razpoložljivost“ pomeni finančne sheme za infrastrukturne projekte, ki jih izgradi in vodi zasebni vlagatelj, ki po fazi izgradnje za opravljene infrastrukturne storitve prejema redna plačila. Stopnja plačila je odvisna od stopnje dosega s pogodbo dogovorjene ravni izvršenih del. Plačila glede na razpoložljivost se izplačajo med trajanjem pogodbe, sklenjene med naročnikom in subjektom, ki spodbuja projekt, in služijo za kritje stroškov izgradnje, financiranja, vzdrževanja in delovanja. |
POGLAVJE II
UPRAVIČENI PROJEKTI, OBLIKE IN NAČINI FINANČNE POMOČI TER KUMULACIJA SREDSTEV
Člen 3
Upravičenost projektov in zahtevki za finančno pomoč Skupnosti
1. Finančno pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo lahko prejmejo le projekti skupnega interesa.
Upravičenost zahtevkov za finančno pomoč Skupnosti v zvezi s temi projekti je pogojena z upoštevanjem prava Skupnosti.
2. Samo na področju prometa je upravičenost pogojena tudi z obvezo prosilca za finančno pomoč Skupnosti in po potrebi zadevnih držav članic, da finančno prispevajo k predloženemu projektu, z uporabo zasebnih sredstev po potrebi.
3. Projekti na področju prometa v zvezi s čezmejnim odsekom ali delom takega odseka so upravičeni, da prejmejo finančno pomoč Skupnosti, če med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in tretjimi državami obstaja pisni dogovor o dokončanju čezmejnih odsekov. V izjemnih primerih, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje, ni nujna zahteva v zvezi z zgoraj navedenim pisnim sporazumom.
Člen 4
Predložitev zahtevkov za finančno pomoč Skupnosti
Zahtevke za finančno pomoč Skupnosti Komisiji predložijo ena ali več držav članic ali v soglasju z zadevnimi državami članicami mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali subjekti.
Načini za predložitev zahtevkov za finančno pomoč se določijo v skladu s členom 9(1).
Člen 5
Izbira projektov
1. Projektom skupnega interesa se finančna pomoč Skupnosti dodeli glede na njihov prispevek k ciljem in prednostnim nalogam, opredeljenim v okviru odločb št. 1692/96/ES in 1364/2006/ES.
2. Na področju prometa je posebna pozornost namenjena naslednjim projektom:
(a) |
prednostnim projektom; |
(b) |
projektom za odpravo ozkih grl, zlasti v okviru prednostnih projektov; |
(c) |
projektom, ki jih skupaj predložita ali podpirata najmanj dve državi članici, zlasti v primeru tistih, ki vključujejo čezmejne odseke; |
(d) |
projektom, ki prispevajo k neprekinjenosti omrežja in optimizaciji njegovih zmogljivosti; |
(e) |
projektom, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti storitev, ponujenih na TEN-T in ki med drugim z dejavnostmi na področju infrastrukture spodbujajo varnost in varovanje uporabnikov ter zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij; |
(f) |
projektom v zvezi z razvojem in uporabo sistemov za upravljanje železniškega, cestnega, zračnega, pomorskega, celinskega plovnega in obalnega prometa, ki zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij; |
(g) |
projektom, ki prispevajo k dokončanju notranjega trga; in |
(h) |
projektom, ki prispevajo k ponovni uravnoteženosti načinov prometa v korist tistih, ki so okolju najbolj prijazni, kot so celinske plovne poti. |
3. Na področju energetike je posebna pozornost namenjena projektom evropskega interesa, ki prispevajo k:
(a) |
razvoju omrežja, da bi se okrepilo ekonomsko in socialno povezovanje z zmanjševanjem osamitve regij z omejenimi možnostmi ter otoških regij Skupnosti; |
(b) |
optimizaciji zmogljivosti omrežja in povezovanju notranjega energetskega trga, zlasti projekti v zvezi z čezmejnimi odseki; |
(c) |
varnosti dobave energije, raznolikosti virov dobave energije in zlasti k medsebojnim povezavam s tretjimi državami; |
(d) |
priključitvi na obnovljive vire energije; in |
(e) |
varnosti, zanesljivosti in medsebojni operativnosti med seboj povezanih omrežij. |
4. Odločitev o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti med drugim upošteva:
(a) |
zrelost projekta; |
(b) |
spodbujevalni učinek posegov Skupnosti na javno in zasebno financiranje; |
(c) |
trdnost finančnega paketa; |
(d) |
socialno-ekonomske učinke; |
(e) |
posledice za okolje; |
(f) |
potrebo po premostitvi finančnih ovir; in |
(g) |
zapletenost projektov, na primer zaradi potrebe po premostitvi naravne ovire. |
Člen 6
Oblike in načini finančne pomoči Skupnosti
1. Finančna pomoč Skupnosti, namenjena projektom skupnega interesa, je lahko v eni ali več naslednjih oblikah:
(a) |
subvencije za študije ali dela; |
(b) |
na področju prometa subvencije za dela v okviru shem plačil glede na razpoložljivost; |
(c) |
subvencioniranje obrestnih mer za posojila, ki so jih odobrili EIB ali druge javne ali zasebne finančne institucije; |
(d) |
finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za garancije, ki jih bo izdala EIB iz lastnih virov v okviru instrumenta garancij za posojila. Obdobje trajanja teh garancij ne sme preseči pet let od datuma začetka izvajanja projekta. Izjemoma se v ustrezno utemeljenih primerih lahko garancija dodeli za obdobje do sedmih let. Prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije za instrument garancij za posojila ne sme preseči 500 milijonov EUR. EIB bo prispevala enak znesek. Dostopnost Skupnosti do instrumenta garancij za posojila, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Skupnosti instrumentu garancij za posojila in s tem se odgovornost splošnega proračuna Evropske unije konča. EIB bo nosila preostalo tveganje za vsa posojila. Temeljne zahteve, pogoji in postopki instrumenta garancij za posojila so določeni v Prilogi; |
(e) |
udeležba tveganega kapitala za investicijske sklade ali primerljiva finančna podjetja s težiščem na zagotavljanju tveganega kapitala za projekte vseevropskega omrežja in vključitvi znatnih investicij zasebnega sektorja; taka udeležba tveganega kapitala ne sme preseči 1 % proračunskih sredstev, določenih v členu 18; |
(f) |
finančni prispevek za dejavnosti, ki jih v zvezi s projekti izvajajo skupna podjetja. |
2. Znesek finančne pomoči Skupnosti, dodeljene v oblikah iz odstavka 1(a), (b), (c) in (f), upošteva merila, določena v členu 5, in ne sme preseči naslednjih stopenj:
(a) |
za študije: 50 % upravičenih stroškov, ne glede na zadevni projekt skupnega interesa; |
(b) |
za dela:
|
(c) |
za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS):
|
(d) |
za sisteme upravljanja cestnega, zračnega, celinskega plovnega, pomorskega in obalnega prometa: največ 20 % upravičenih stroškov del. |
3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) sprejme ukrepe za izvajanje instrumentov iz odstavka 1(c) in (e) tega člena.
Člen 7
Druga finančna pomoč in instrumenti
1. Transakcije EIB so združljive z dodelitvijo finančne pomoči v skladu s to uredbo.
2. Komisija usklajuje in zagotavlja povezanost projektov, sofinanciranih v okviru te uredbe, s sorodnimi dejavnostmi, ki so upravičene do drugih prispevkov in finančnih instrumentov Skupnosti ter transakcij EIB.
POGLAVJE III
PROGRAMIRANJE, IZVAJANJE IN NADZOR
Člen 8
Večletni in letni delovni programi
1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) pri vzpostavitvi večletnega in letnega delovnega programa uporabi merila iz člena 5 ter cilje in prednostne naloge, opredeljene v okviru odločb št. 1692/96/ES in 1364/2006/ES.
2. Večletni delovni program na področju prometa se uporablja za prednostne projekte ter sisteme za upravljanje cestnega, zračnega, železniškega, celinskega plovnega, obalnega in pomorskega prometa. Znesek finančnega okvira obsega od 80 do 85 % proračunskih sredstev iz člena 18, ki so rezervirana za promet.
3. Za letni delovni program na področju prometa se uporabljajo merila za dodelitev finančne pomoči projektom skupnega interesa, ki niso vključeni v večletni program.
4. Za letni delovni program na področju energetike se uporabljajo merila za dodelitev finančne pomoči projektom skupnega interesa.
5. Večletni delovni program se pregleda vsaj v sredini obdobja in se po potrebi revidira v skladu s postopkom iz člena 15(2).
Člen 9
Dodelitev finančne pomoči Skupnosti
1. Komisija po vsakem razpisu za oddajo predlogov na podlagi večletnega ali letnega delovnega programa iz člena 8(1) v skladu s členom 15(2) določi znesek finančne pomoči, ki bo dodeljena izbranim projektom ali delom izbranih projektov. Komisija natančno navede pogoje in metode za njihovo izvajanje.
2. Komisija obvesti upravičence in zadevne države članice o vsaki finančni pomoči, ki bo dodeljena.
Člen 10
Finančne določbe
1. Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke. Komisija vsako leto dodeli letne obroke, ob upoštevanju napredovanja projektov ali faz projektov, ki prejemajo finančno pomoč, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo.
Okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencu in zadevnim državam članicam.
2. Pomoč Skupnosti lahko krije le izdatke, povezane s projektom, ki bremenijo upravičenca ali tretje strani, odgovorne za izvajanje projekta.
Izdatki so upravičeni z dnem vložitve zahtevka za pomoč. Izdatki, ki izvirajo iz projektov, vključenih v večletni program, so lahko upravičeni s 1. januarjem tekočega leta, in sicer od 1. januarja 2007 dalje.
DDV je upravičeni strošek samo v primeru nevračljivega DDV.
3. Plačila se izvedejo v obliki predplačila, ki je po potrebi razdeljeno na več vmesnih plačilnih obrokov, neposredna plačila in plačila razlike.
Načini plačila se opredelijo tako, da se upošteva zlasti večletno izvajanje infrastrukturnih projektov.
Predplačilo ali po potrebi njegov prvi obrok se izplača ob dodelitvi finančne pomoči.
Vmesna plačila se ob upoštevanju člena 13 izvršijo na podlagi zahtevkov za plačila.
Plačilo razlike se izvrši po prejetju končnega poročila o projektu, ki ga predloži upravičenec in potrdijo zadevne države članice. Končno poročilo podrobno navaja zlasti vse izdatke, ki so dejansko nastali.
4. V primeru shem plačil glede na razpoložljivost se prvo predplačilo izvede najkasneje v treh letih po dodelitvi finančne pomoči Skupnosti na podlagi potrditve držav članic o začetku projekta in na podlagi predložitve ustrezne partnerske pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem. Nadaljnja predplačila se lahko izvedejo na podlagi potrditve napredka projekta s strani držav članic.
Plačilo razlike se izvede po začetku operativne faze projekta na podlagi preverjanja, da je bila infrastruktura zgrajena, potrditve držav članic, da so terjani stroški dejansko nastali, in dokazila o skupnem znesku plačil glede na razpoložljivost, ki zajemajo znesek finančne pomoči Skupnosti.
Če infrastruktura ni bila zgrajena in zaradi tega ni dolga iz plačila glede na razpoložljivost, Komisija izterja že izvršena predplačila.
Člen 11
Odgovornosti držav članic
1. Države članice v okviru svoje odgovornosti storijo vse potrebno, da izvajajo projekte skupnega interesa, ki prejemajo finančno pomoč Skupnosti, dodeljeno na podlagi te uredbe.
2. Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo izvajajo tehnično spremljanje in finančni nadzor projektov ter zagotavljajo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali dela projekta. Države članice lahko med pregledi na kraju samem zahtevajo sodelovanje Komisije.
3. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2, in zlasti opišejo sisteme nadzora, upravljanja in spremljanja, ki so bili vzpostavljeni za zagotavljanje uspešnega dokončanja projektov.
Člen 12
Združljivost s pravom in politikami Skupnosti
Projekti, financirani v okviru te uredbe, se izvajajo v skladu s pravom Skupnosti in ob upoštevanju zadevnih politik Skupnosti, zlasti politik na področju konkurence, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja, javnih naročil in interoperabilnosti.
Člen 13
Ukinitev, zmanjšanje, začasna ukinitev in prekinitev pomoči
1. Po ustreznem pregledu in obvestilu upravičencem in zadevnim državam članicam, da lahko v določenem roku predložijo svoja opažanja, Komisija:
(a) |
ukine, razen v ustrezno utemeljenih primerih, finančno pomoč, dodeljeno projektom ali delom projektov, ki se še niso začeli izvajati v dveh letih po datumu, določenem za začetek projekta, kakor je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči; |
(b) |
lahko začasno ukine, zmanjša ali prekine finančno pomoč:
|
(c) |
lahko ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če se v štirih letih po zaključnem datumu, dogovorjenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, izvedba projekta ali dela projekta, ki prejema finančno pomoč, ni zaključila. |
2. Komisija lahko zahteva vračilo celotnega ali dela že izplačanega zneska:
(a) |
kadar je to potrebno, zlasti po ukinitvi, prekinitvi ali zmanjšanju finančne pomoči ali po zahtevi za vračilo finančne pomoči; ali |
(b) |
v primeru kumulacije pomoči Skupnosti za del projekta. |
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem opravlja nadzor in kontrole v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (10).
2. V pogojih, ki veljajo za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti, se lahko predvidi zlasti spremljanje in finančno preverjanje s strani Komisije ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti, ter revizija Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.
3. Zadevna država članica in Komisija nemudoma izmenjata vse pomembne informacije o izidih opravljenih preverjanj.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 15
Postopek z odborom
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
4. EIB imenuje predstavnika v odboru, ki nima glasovalne pravice.
Člen 16
Vrednotenje
1. Komisija in države članice, ki jim pomagajo upravičenci, lahko ovrednotijo načine izvedbe projektov ter vpliv njihove izvedbe, da ocenijo, ali so bili cilji, vključno s cilji varstva okolja, že doseženi.
2. Komisija lahko od države članice upravičenke zahteva, da zagotovi posebno vrednotenje projektov, financiranih v okviru te uredbe, ali ji po potrebi za vrednotenje teh projektov zagotovi potrebne podatke in zahtevano podporo.
Člen 17
Informiranje in obveščanje javnosti
1. Vsaki dve leti predloži Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o dejavnostih, ki jih je izvedla na podlagi te uredbe. To poročilo vsebuje vrednotenje rezultatov, doseženih s finančno pomočjo Skupnosti na različnih področjih uporabe, ob upoštevanju prvotno zastavljenih ciljev ter poglavja o vsebini in izvajanju sedanjega večletnega programa. V poročilu so prav tako zajete informacije o virih financiranja za vsak projekt.
2. Zadevne države članice in po potrebi upravičenci zagotovijo ustrezno objavo podatkov o pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Skupnosti pri izvedbi projektov.
Člen 18
Proračunska sredstva
1. Finančni okvir za izvajanje te uredbe v obdobju 2007-2013 je 8 168 000 000 EUR, od katerih je 8 013 000 000 EUR namenjenih za TEN-T in 155 000 000 EUR za TEN-E.
2. Letna razdeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.
Člen 19
Revizijska klavzula
Komisija pred koncem leta 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi mehanizmov iz te uredbe za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti.
Evropski parlament in Svet se v skladu s postopkom iz prvega pododstavka člena 156 Pogodbe odločita, ali in pod kakšnimi pogoji se bodo mehanizmi, določeni v tej uredbi, ohranili ali spremenili po koncu obdobja iz člena 18 te uredbe.
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2007.
Za dejavnosti na področju prometa in energetike, ki se že izvajajo na datum začetka uporabe te uredbe, še naprej velja ureditev iz Uredbe (ES) št. 2236/95 v različici, ki je veljala 31. decembra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Predsednik
…
Za Svet
Predsednik
…
(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 69.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2005 (UL C 272 E, 9.11.2006, str. 405), Skupno stališče Sveta z dne 22. marca 2007 in Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).
(3) UL L 228, 9.9.1996. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(4) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373.
(5) Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (UL L 262, 22.9.2006, str. 1).
(6) UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1159/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 16).
(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).
(8) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(10) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
PRILOGA
TEMELJNE ZAHTEVE, POGOJI IN POSTOPKI INSTRUMENTA GARANCIJ ZA POSOJILA IZ ČLENA 6(1)(d)
EIB je partner v okviru delitve tveganja in bo v imenu Skupnosti upravljala s prispevkom Skupnosti za instrument garancij za posojila. Podrobnejše zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta garancij za posojila, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB.
INSTRUMENT GARANCIJ ZA POSOJILA ZA PROJEKTE TEN-T |
|||||||||||||||||||
Prispevek Skupnosti |
|
||||||||||||||||||
Skrbniški račun |
|
||||||||||||||||||
Uporaba prispevka Skupnosti |
EIB uporabi prispevek Skupnosti:
|
||||||||||||||||||
Delitev tveganj |
|
||||||||||||||||||
Garancija EIB |
|
||||||||||||||||||
Oblikovanje cen |
Oblikovanje cen garancij v okviru instrumenta garancij za posojila, ki temelji na meji tveganja in kritju vseh upravnih stroškov instrumenta garancij, povezanih s projektom, se določijo v skladu z ustreznimi splošnimi pravili in merili EIB. |
||||||||||||||||||
Prijavni postopek |
Zahteve za kritje tveganja v okviru instrumenta garancij za posojila se naslovijo na EIB v skladu z običajnim prijavnim postopkom EIB. |
||||||||||||||||||
Postopek odobritve |
EIB izvede skrbni pregled z vidika tveganja ter finančnega, tehničnega in pravnega vidika in se odloči glede izdaje garancije v okviru instrumenta garancij za posojila v skladu s svojimi splošnimi pravili in merili, med drugim vključno s kakovostjo posameznih predlogov, kreditno sposobnostjo jemalcev posojil, sprejemljivimi pogoji ter povpraševanjem na trgu. |
||||||||||||||||||
Trajanje instrumenta garancij za posojila |
|
||||||||||||||||||
Poročanje |
Komisija in EIB se dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju instrumenta garancij za posojila. |
UTEMELJITEV SVETA
I. UVOD
Komisija je 20. julija 2004 predložila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95.
Evropski parlament je mnenje sprejel v prvi obravnavi 26. oktobra 2005.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je svoje mnenje podal 22. septembra 2005.
Komisija je 24. maja 2006 podala spremenjeni predlog (COM(2006) 245 konč.), saj so proračunska sredstva iz prvotnega predloga Komisije presegala zneske, dogovorjene v finančnem okviru 2007-2013 za vseevropska omrežja. V spremenjenem predlogu so bile upoštevane glavne spremembe, ki jih je v prvi obravnavi predlagal EP.
Predsedstvo se je neuradno pogajalo s poročevalcem Evropskega parlamenta, da bi se dosegel dogovor o skupnem stališču, ki bi bil za Parlament sprejemljiv brez sprememb.
Predsednik Odbora Evropskega parlamenta za proračun, g. LEWANDOWSKI, je 6. decembra 2006 predsednika Coreperja s pismom (dok. 16218/06) obvestil o dogovoru, sprejetem v okviru omenjenega odbora, glede kompromisnega besedila predsedstva iz dokumenta 12777/2/06 REV 2. G. LEWANDOWSKI je izjavil, da namerava na plenarnem zasedanju Parlamenta priporočiti, naj se besedilo skupnega stališča odobri brez sprememb, če bo sprejeto v ustrezni obliki.
Svet je 11. decembra 2006 dosegel politični dogovor glede kompromisnega besedila predsedstva, podanega v dokumentu 12777/2/06/ REV 2. Komisija je podala izjavo, ki jo je treba ob sprejetju skupnega stališča vključiti v zapisnik Sveta.
II. CILJ
Ta uredba z zvišanjem ravni sofinanciranja Skupnosti krepi in prilagaja obstoječe finančne instrumente, tako da se omogoči uporaba višje stopnje sofinanciranja Skupnosti, zlasti za projekte, ki jih zaznamuje čezmejna narava, tranzitna funkcija ali premagovanje naravnih ovir. Uredba bi morala zagotoviti boljšo uporabo obstoječih omrežij, odpravo ozkih grl in izgradnjo manjkajočih členov, kar bo omogočilo povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ter bo zagotovilo ustrezno raven kakovosti, pa tudi zmanjševanje ozkih grl in posledično dolgoročno zmogljivost.
III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA
1. Splošne ugotovitve
Dogovor o skupnem stališču je bil sklenjen na podlagi neuradnih tristranskih pogajanj, in sicer po vrsti srečanj med takrat predsedujočim predsedstvom, poročevalcem ter predstavniki Komisije.
IV. SKLEPI
Svet meni, da je skupno stališče kot celota v skladu s temeljnimi cilji spremenjenega predloga Komisije in da je bil med neuradnimi pogajanji dosežen dober kompromis z Evropskim parlamentom.