ISSN 1725-5244
Uradni list
Evropske unije
C 303E
Slovenska izdaja
Informacije in objave
Zvezek 49
13. december 2006
|
ISSN 1725-5244 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 303E |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 49 |
|
|
||
|
2006/C 303E/05 |
||
|
SL |
|
I Informacije
Evropski parlament
Ponedeljek, 3. julij 2006
|
13.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 303/1 |
ZAPISNIK
(2006/C 303 E/01)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Nadaljevanje zasedanja
Seja se je začela ob 17.05.
2. Izjava predsednika
Predsednik je podal izjavo, v kateri je najprej omenil umor deklic Stacy Lemmens in Nathalie Mahy junija v Liègeu, nato pa še izredno smrtnosno železniško nesrečo, ki se je danes zgodila v Valenciji (Španija).
Parlament je spomin na žrtve počastil z minuto molka.
3. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Datum seje: 14.6.2006
Namere glasovanja:
Predlog resolucije o naslednjih korakih v obdobju razmisleka in analize o prihodnosti Evrope B6-0327/2006
|
— |
resolucija (kot celota) proti: Nils Lundgren |
Datum seje: 15.6.2006
Namere glasovanja:
Poročilo: Jerzy Buzek – A6-0202/2006
|
— |
predlog spremembe 320 za: Britta Thomsen |
*
* *
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
4. Sestava odborov in delegacij
Na predlog skupin PPE-DE in ALDE je Parlament potrdil sledeča imenovanja:
|
— |
Delegacija pri Parlamentarnih odborih za sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizija in EU-Uzbekistan ter Delegacija za odnose s Tadžikistanom, Turkmenijo in Mongolijo:
|
|
— |
Delegacija za odnose z državami Magreba in Arabsko-magrebško unijo:
|
|
— |
Delegacija za odnose z državami Mašreka:
|
5. Sestava Parlementa (opazovalci)
Valeriu Ştefan Zgonea je sporočil svoj odstop s funkcije opazovalca v Evropskem parlamentu z veljavo od 13.7.2006.
Parlament se je seznanil z odstopom in bo o njem obvestil pristojne romunske organe.
6. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
Odbor JURI je na seji 21.6.2006 v skladu s členom 3(2) Poslovnika preveril veljavnost mandata poslanca Achilla Occhetta in obravnaval ugovor Beniamina Donnicija zaradi imenovanja Achilla Occhetta za poslanca Evropskega parlamenta namesto Antonia Di Pietra.
Odbor JURI je ugotovil, da v skladu s členom 12 Akta o uvedbi splošnih neposrednih volitev poslancev Evropskega parlamenta ta ugovor ni dopusten, ker izhaja iz nacionalne italijanske volilne zakonodaje, in je zato soglasno predlagal potrditev mandata Achilla Occhetta z začetkom veljavnosti dne 8.5.2006.
Parlament je potrdil veljavnost mandata.
7. Podpis aktov, sprejetih v postopku soodločanja
Predsednik je sporočil, da bo v skladu s členom 68 Poslovnika Evropskega parlamenta v sredo skupaj s predsednikom Sveta podpisal naslednje akte, sprejete v postopku soodločanja:
|
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (3681/3/2005 – C6-0210/2006 – 2005/0007(COD)) |
|
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (3626/2006 – C6-0213/2006 – 2004/0165(COD)) |
|
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (3625/2006 – C6-0212/2006 – 2004/0167(COD)) |
|
— |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (3627/2006 – C6-0214/2006 – 2004/0168(COD)) |
|
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (3621/2006 – C6-0215/2006 – 2004/0084(COD)) |
|
— |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila, razen barvil in sladil, in Direktive 94/35/ES o sladilih za uporabo v živilih (3663/2/2005 – C6-0211/2006 – 2004/0237(COD)) |
8. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
|
1) |
od odborov
|
|
2) |
od poslancev Parlamenta
|
|
3) |
od Spravnega odbora
|
|
4) |
od delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru
|
9. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta
Svet je posredoval overjene prepise naslednjih listin:
|
— |
Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Republike Singapur o nekaterih vidikih zračnih prevozov |
|
— |
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov |
|
— |
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov |
10. Prerazporeditev sredstev
Odbor za proračun je obravnaval predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 20/2006 Evropske komisije (C6-0163/2006 – SEC(2006)0646).
Odbor je v skladu s členom 24(2) Finančne uredbe z dne 25. junija 2002 prerazporeditev v celoti odobril.
11. Razpored dela
Po dnevnem redu sledi določitev razporeda dela.
Razdeljen je bil končni osnutek dnevnega reda za julijsko plenarno zasedanje (PE 354.650/PDOJ), h kateremu so bile predlagane naslednje spremembe (člen 132 Poslovnika):
Seje: 3.7.2006 – 6.7.2006
Ponedeljek
|
— |
ni predlogov sprememb |
Torek
|
— |
zahteva odbora LIBE v skladu s členom 168 Poslovnika za vrnitev odboru poročila Martine Roure (A6-0192/2006), uvrščenega v čas za glasovanje v torek (točka 22 dnevnega reda). |
Govorila je Martine Roure, ki je utemeljila zahtevo.
Parlament je odobril zahtevo.
Sreda in četrtek
|
— |
ni predlogov sprememb |
S tem je bil določen razpored dela.
12. Enominutni govori o zadevah političnega pomena
V skladu s členom 144 Poslovnika o enominutnih govorih so govorili naslednji poslanci, ki želijo Parlament opozoriti na zadeve političnega pomena:
Govorili so Manolis Mavrommatis, Pál Schmitt, Antolín Sánchez Presedo, Kyriacos Triantaphyllides, Urszula Krupa, Georgios Karatzaferis, Zsolt László Becsey, Georgios Papastamkos, Catherine Guy-Quint, András Gyürk, Jules Maaten, Mieczysław Edmund Janowski, Marta Vincenzi, Tunne Kelam, Koenraad Dillen, Ryszard Czarnecki, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Maria Badia I Cutchet, Pedro Guerreiro, Csaba Sándor Tabajdi, Giusto Catania, Bogdan Golik in Bairbre de Brún (ker je na začetku govorila v irščini, jo je predsednik opozoril, da se tega jezika na plenarnih zasedanjih ne prevaja), Siiri Oviir in Dariusz Maciej Grabowski.
13. Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“(razprava)
Poročilo: Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“ [2006/2026(INI)] – Preiskovalni odbor o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0221/2006).
Diana Wallis je predstavila poročilo.
PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ
podpredsednik
Govoril je Charlie McCreevy (član Komisije).
Govorili so Robert Atkins v imenu skupine PPE-DE, Proinsias De Rossa v imenu skupine PSE, Paul van Buitenen v imenu skupine Verts/ALE, Marcin Libicki v imenu skupine UEN, Ashley Mote samostojni poslanec, Mairead McGuinness, Harald Ettl, Seán Ó Neachtain, Neil Parish, Manuel Medina Ortega, Jean-Paul Gauzès, Michael Cashman in Charlie McCreevy.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.15, Zapisnik z dne 04.07.2006.
14. Nadaljnja konsolidacija na področju evropske industrije finančnih storitev – Razvoj združitev in prevzemov (M&A) na evropskih borzah (razprava)
Poročilo: Nadaljnja konsolidacija na področju industrije finančnih storitev [2006/2081(INI)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Joseph Muscat (A6-0170/2006).
Vprašanje za ustni odgovor (O-0069/2006), ki ga je postavilPervenche Berès v imenu odbora ECON Komisiji: Razvoj združitev in prevzemov (M&A) na evropskih borzah (B6-0317/2006)
Joseph Muscat je predstavil poročilo.
Pervenche Berès je predstavila vprašanje za ustni odgovor.
Charlie McCreevy (član Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
Govorili so Karsten Friedrich Hoppenstedt v imenu skupine PPE-DE, Ieke van den Burg v imenu skupine PSE, Wolf Klinz v imenu skupine ALDE, John Whittaker v imenu skupine IND/DEM, Gunnar Hökmark, Antolín Sánchez Presedo, Sharon Bowles, Zsolt László Becsey, Margarita Starkevičiūtė, Piia-Noora Kauppi, John Purvis, Charlie McCreevy, Pervenche Berès in John Purvis, zadnja dva o govoru Charlieja McCreevyja.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.16, Zapisnik z dne 04.07.2006.
15. Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi * (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi [COM(2005)0651 – C6-0046/2006 – 2005/0264(CNS)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Corien Wortmann-Kool (A6-0217/2006).
Govoril je Charlie McCreevy (član Komisije).
Corien Wortmann-Kool je predstavila poročilo.
Govorili so Rodi Kratsa-Tsagaropoulou v imenu skupine PPE-DE, Robert Navarro v imenu skupine PSE, Georgios Toussas v imenu skupine GUE/NGL, in Charlie McCreevy.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.13, Zapisnik z dne 04.07.2006.
16. Podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev [COM(2005)0343 – C6-0246/2005 – 2005/0138(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Alexander Alvaro (A6-0196/2006).
Govoril je Charlie McCreevy (član Komisije).
Alexander Alvaro je predstavil poročilo.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
Govorili so Udo Bullmann (pripravljalec mnenja odbora ECON), Mihael Brejc v imenu skupine PPE-DE, Andrzej Jan Szejna v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Hubert Pirker, Wiesław Stefan Kuc in Charlie McCreevy.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.9, Zapisnik z dne 06.07.2006.
17. Nedavni razvoj dogodkov in nadaljnje možnosti na področju prava družb (razprava)
Poročilo: Nedavni razvoj in nadaljnje možnosti v zvezi s pravom družb [2006/2051(INI)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Andrzej Jan Szejna (A6-0229/2006).
Andrzej Jan Szejna je predstavil poročilo.
Govoril je Charlie McCreevy (član Komisije).
Govorili so Klaus-Heiner Lehne (pripravljalec mnenja odbora ECON), Andreas Schwab v imenu skupine PPE-DE, Pervenche Berès v imenu skupine PSE, Marek Aleksander Czarnecki samostojni poslanec, Charlotte Cederschiöld, Ieke van den Burg, Donata Gottardi in Charlie McCreevy.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.17, Zapisnik z dne 04.07.2006.
18. Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe (razprava)
Poročilo: Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe [2005/2249(INI)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Caroline Lucas (A6-0201/2006).
Caroline Lucas je predstavila poročilo.
Govoril je Stavros Dimas (član Komisije).
Govorili so Jeanine Hennis-Plasschaert (pripravljalka mnenja odbora TRAN), Peter Liese v imenu skupine PPE-DE, Karin Scheele v imenu skupine PSE, Chris Davies v imenu skupine ALDE, Satu Hassi v imenu skupine Verts/ALE, Kartika Tamara Liotard v imenu skupine GUE/NGL, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Péter Olajos, Dorette Corbey, Holger Krahmer, Carl Schlyter, Jaromír Kohlíček, Avril Doyle, Justas Vincas Paleckis, Marios Matsakis, Eva Lichtenberger, Bogusław Sonik, Ulrich Stockmann, Eija-Riitta Korhola, Philip Bradbourn in Stavros Dimas.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.18, Zapisnik z dne 04.07.2006.
19. Uporaba določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih ES ***III (razprava)
Poročilo: Skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti [PE-CONS 3614/1/2006 – C6-0156/2006 – 2003/0242(COD)] – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročevalka: Eija-Riitta Korhola (A6-0230/2006).
Eija-Riitta Korhola je predstavila poročilo.
Govoril je Stavros Dimas (član Komisije).
Govorili so Horst Schnellhardt v imenu skupine PPE-DE, María Sornosa Martínez v imenu skupine PSE, Marian Harkin v imenu skupine ALDE, Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, in Péter Olajos.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.5, Zapisnik z dne 04.07.2006.
20. Baterije in akumulatorji ter odpadne baterije in akumulatorji ***III (razprava)
Poročilo: Skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS [PE-CONS 3615/2006 – C6-0154/2006 – 2003/0282(COD)] – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročevalec: Johannes Blokland (A6-0231/2006).
Johannes Blokland je predstavil poročilo.
Govoril je Stavros Dimas (član Komisije).
Govorili so Peter Liese v imenu skupine PPE-DE, Dan Jørgensen v imenu skupine PSE, Anne Laperrouze v imenu skupine ALDE, in Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.6, Zapisnik z dne 04.07.2006.
21. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 354.650/OJMA).
22. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 22.50.
Julian Priestley
generalni sekretar
Jacek Emil Saryusz-Wolski
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Agnoletto, Aita, Albertini, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Ashworth, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belet, Belohorská, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Birutis, Blokland, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Catania, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, de Brún, Degutis, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Farage, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, Grech, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Hudacký, Hudghton, Hutchinson, Ibrisagic, Ilves, in't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karatzaferis, Karim, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kułakowski, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lavarra, Lax, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lewandowski, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lynne, Maaten, McAvan, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Markov, Marques, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podkański, Poignant, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Rosati, Roszkowski, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salinas García, Salvini, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savi, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Sudre, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toussas, Trakatellis, Triantaphyllides, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Veneto, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Anastase, Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană Aprodu, Cappone, Ciornei, Cioroianu, Corlăţean, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Dimitrov, Dîncu, Duca, Ganţ, Hogea, Kazak, Kirilov, Kónya-Hamar, Marinescu, Mihăescu, Morţun, Paparizov, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Szabó, Ţicău, Tîrle
Torek, 4. julij 2006
|
13.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 303/15 |
ZAPISNIK
(2006/C 303 E/02)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 09.05.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
|
1) |
od Sveta in Komisije
|
|
2) |
od odborov:
|
3. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij)
Naslednji poslanci ali politične skupine so v skladu s členom 115 Poslovnika zahtevali razpravo o predlogu resolucije:
|
I. |
Somalija
|
|
II. |
Mavretanija
|
|
III. |
Svoboda izražanja na internetu
|
Čas za govor se razdeli v skladu s členom 142 Poslovnika.
4. 70. obletnica državnega udara generala Franca v Španiji – (Izjave predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov političnih skupin)
Izjave predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov političnih skupin: 70. obletnica državnega udara generala Franca v Španiji.
Predsednik je podal izjavo.
Izjave so podali še Jaime Mayor Oreja v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Bronisław Geremek v imenu skupine ALDE, Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Jens-Peter Bonde v imenu skupine IND/DEM, Maciej Marian Giertych samostojni poslanec, Martin Schulz iz osebnega razloga po govoru, ki ga je imel Maciej Marian Giertych, Zbigniew Zaleski o organiziranosti razprave in Hans-Gert Poettering, prav tako o govoru Macieja Mariana Giertycha.
Razprava se je zaključila.
5. Splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu *** – Ustanovitev Kohezijskega sklada *** – Evropski socialni sklad ***II – Evropski sklad za regionalni razvoj ***II – Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ***II (razprava)
Priporočilo: Predlog Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 [09077/2006 – C6-0192/2006 – 2004/0163(AVC)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Konstantinos Hatzidakis (A6-0224/2006).
Priporočilo: Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 [09078/2006 – C6-0191/2006 – 2004/0166(AVC)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Alfonso Andria (A6-0226/2006).
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 [09060/4/2006 – C6-0188/2006 – 2004/0165(COD)] – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: José Albino Silva Peneda (A6-0220/2006).
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 [09059/4/2006 – C6-0187/2006 – 2004/0167(COD)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Giovanni Claudio Fava (A6-0225/2006).
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje [09062/2/2006 – C6-0189/2006 – 2004/0168(COD)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Jan Olbrycht (A6-0227/2006).
Konstantinos Hatzidakis je predstavil priporočilo A6-0224/2006.
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
Alfonso Andria je predstavil priporočilo A6-0226/2006.
José Albino Silva Peneda je predstavil priporočilo za drugo obravnavo A6-0220/2006.
Giovanni Claudio Fava je predstavil priporočilo za drugo obravnavo A6-0225/2006.
Jan Olbrycht je predstavil priporočilo za drugo obravnavo A6-0227/2006.
Govorili so Hannes Manninen (predsedujoči Svetu), Danuta Hübner (članica Komisije) in Vladimír Špidla (član Komisije).
Govorili so Jacek Protasiewicz (pripravljalec mnenja odbora EMPL), Gerardo Galeote v imenu skupine PPE-DE, Constanze Angela Krehl v imenu skupine PSE, Jean Marie Beaupuy v imenu skupine ALDE, Elisabeth Schroedter v imenu skupine Verts/ALE, Pedro Guerreiro v imenu skupine GUE/NGL, Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN, in Vladimír Železný v imenu skupine IND/DEM.
PREDSEDSTVO: Ingo FRIEDRICH
podpredsednik
Govorili so Jana Bobošíková, Rolf Berend, Alain Hutchinson, Mojca Drčar Murko, Gisela Kallenbach, Bairbre de Brún, Guntars Krasts, Graham Booth, Jan Tadeusz Masiel, Ambroise Guellec, Iratxe García Pérez, Marian Harkin, Alyn Smith, Kyriacos Triantaphyllides, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Georgios Karatzaferis, Peter Baco, Markus Pieper, Karin Jöns, Paavo Väyrynen, Luca Romagnoli, Oldřich Vlasák, Zita Gurmai, Nathalie Griesbeck, László Surján, Magda Kósáné Kovács, Antonio López-Istúriz White, Bernadette Bourzai, Francesco Musotto, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ria Oomen-Ruijten, Gábor Harangozó, Lambert van Nistelrooij, Stavros Arnaoutakis, Hannes Manninen, Danuta Hübner in Vladimír Špidla.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.11, Zapisnik z dne 04.07.2006, točka 6.12, Zapisnik z dne 04.07.2006, točka 6.7, Zapisnik z dne 04.07.2006, točka 6.8, Zapisnik z dne 04.07.2006 in točka 6.9, Zapisnik z dne 04.07.2006.
PREDSEDSTVO: Mario MAURO
podpredsednik
6. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
6.1. Zahteva po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom: Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije (člen 117 Poslovnika) (glasovanje)
Zahteva po posvetovanju: Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
Odobreno
6.2. Zahteva po posvetovanju z Odborom regij: Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije (člen 118 Poslovnika) (glasovanje)
Zahteva po posvetovanju: Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
Odobreno
6.3. Mednarodni organizirani kriminal: tihotapljenje migrantov * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Spremenjeni predlog Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu [08174/2006 – COM(2005)0503 – C6-0129/2006 – 2003/0196(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Jean-Marie Cavada (A6-0215/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0281)
6.4. Mednarodni organizirani kriminal: trgovina z ljudmi * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Spremenjeni predlog Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem žensk in otrok, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu [08174/2006 – COM(2005)0503 – C6-0130/2006 – 2003/0197(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Jean-Marie Cavada (A6-0214/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0282)
6.5. Uporaba določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih ES ***III (glasovanje)
Poročilo: Skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti [PE-CONS 3614/1/2006 – C6-0156/2006 – 2003/0242(COD)] – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročilo: Eija-Riitta Korhola (A6-0230/2006).
(navadna večina potrebna za sprejetje)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
SKUPNO BESEDILO
Sprejeto (P6_TA(2006)0283)
6.6. Baterije in akumulatorji ter odpadne baterije in akumulatorji ***III (glasovanje)
Poročilo: Skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS [PE-CONS 3615/2006 – C6-0154/2006 – 2003/0282(COD)] – Delegacija Parlamenta pri Spravnem odboru
Poročilo: Johannes Blokland (A6-0231/2006).
(navadna večina potrebna za sprejetje)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
SKUPNO BESEDILO
Sprejeto (P6_TA(2006)0284)
6.7. Evropski socialni sklad ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 [09060/4/2006 – C6 0188/2006 – 2004/0165(COD)] – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: José Albino Silva Peneda (A6-0220/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0285)
6.8. Evropski sklad za regionalni razvoj ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 [09059/4/2006 – C6-0187/2006 – 2004/0167(COD)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Giovanni Claudio Fava (A6-0225/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0286)
6.9. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje [09062/2/2006 – C6-0189/2006 – 2004/0168(COD)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Jan Olbrycht (A6-0227/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0287)
6.10. Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah [COM(2005)0305 – C6-0232/2005 – 2005/0126(COD)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Jean-Paul Gauzès (A6-0024/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0288)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0288)
6.11. Splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu *** (glasovanje)
Priporočilo: Predlog Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 [09077/2006 – C6-0192/2006 – 2004/0163(AVC)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Konstantinos Hatzidakis (A6-0224/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0289)
Parlament je s tem izrazil svojo privolitev.
6.12. Ustanovitev Kohezijskega sklada *** (glasovanje)
Priporočilo: Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 [09078/2006 – C6-0191/2006 – 2004/0166(AVC)] – Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Alfonso Andria (A6-0226/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0290)
Parlament je s tem izrazil svojo privolitev.
6.13. Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi [COM(2005)0651 – C6-0046/2006 – 2005/0264(CNS)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Corien Wortmann-Kool (A6-0217/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0291)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0291)
6.14. Sistem virov lastnih sredstev ES * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti [COM(2006)0099 – C6-0132/2006 – 2006/0039(CNS)] – Odbor za proračun
Poročevalec: Alain Lamassoure (A6-0223/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0292)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0292)
6.15. Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“(glasovanje)
Poročilo: Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“ [2006/2026(INI)]- Preiskovalni odbor o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0221/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0293)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Diana Wallis (poročevalka) je podala ustni predlog spremembe k uvodni izjavi G, ki je bil upoštevan.
6.16. Nadaljnja konsolidacija na področju evropske industrije finančnih storitev (glasovanje)
Poročilo: Nadaljnja konsolidacija na področju industrije finančnih storitev [2006/2081(INI)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Joseph Muscat (A6-0170/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0294)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Joseph Muscat (poročevalec) je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 8, ki je bil upoštevan.
6.17. Nedavni razvoj dogodkov in nadaljnje možnosti na področju prava družb (glasovanje)
Poročilo: Nedavni razvoj in nadaljnje možnosti v zvezi s pravom družb [2006/2051(INI)] – Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Andrzej Jan Szejna (A6-0229/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0295)
6.18. Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe (glasovanje)
Poročilo: Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe [2005/2249(INI)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Caroline Lucas (A6-0201/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0296)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Caroline Lucas (poročevalka) je podala dva ustna predloga sprememb k predlogoma sprememb 2 in 1, ki nista bila upoštevana. |
|
— |
Pred končnim glasovanjem se je Jeanine Hennis-Plasschaert (pripravljavka mnenja Odbora TRAN) distancirala od poročila, Chris Davies je govoril o tem stališču. |
7. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Jean-Marie Cavada – A6-0215/2006:
|
— |
Andreas Mölzer, Hubert Pirker |
Poročilo: Jean-Marie Cavada – A6-0214/2006:
|
— |
Hubert Pirker |
Poročilo: Alain Lamassoure – A6-0223/2006:
|
— |
Hynek Fajmon |
Poročilo: Caroline Lucas – A6-0201/2006:
|
— |
Ivo Strejček, Robert Evans |
8. Popravki in namere glasovanja
Popravki glasovanja:
Popravki glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“, v Prilogi II „Izidi poimenskih glasovanj“ in v tiskani različici Priloge „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko različico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Namere glasovanja:
Izražene so bile naslednje namere glasovanja (neoddani glasovi):
Poročilo: Konstantinos Hatzidakis – A6-0224/2006
|
— |
predlog spremembe 1 proti: José Javier Pomés Ruiz, Marie Panayotopoulos-Cassiotou |
|
— |
resolucija (kot celota) za: Gunnar Hökmark, José Javier Pomés Ruiz, Alexander Radwan |
Poročilo: Corien Wortmann-Kool – A6-0217/2006
|
— |
predlog spremembe 20 proti: Rainer Wieland |
|
— |
resolucija (kot celota) za: Gilles Savary, |
Poročilo: Alain Lamassoure – A6-0223/2006
|
— |
predlog spremembe 1 za: Hubert Pirker |
Poročilo: Caroline Lucas – A6-0201/2006
|
— |
resolucija (kot celota) za: Libor Rouček |
(Seja, ki se je prekinila ob 12.50, se je nadaljevala 15.05.)
PREDSEDSTVO: Jacek Emil SARYUSZ-WOLSKI
podpredsednik
9. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
10. Ekonomske in socialne posledice prestrukturiranja podjetij v Evropi (razprava)
Izjava Komisije: Ekonomske in socialne posledice prestrukturiranja podjetij v Evropi
Günter Verheugen (podpredsednik Komisije) je podal izjavo.
Govorili so José Albino Silva Peneda v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Lena Ek v imenu skupine ALDE, Pierre Jonckheer v imenu skupine Verts/ALE, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, Zdzisław Zbigniew Podkański v imenu skupine UEN, Philip Bushill-Matthews, Jan Andersson, Roberto Musacchio, Malcolm Harbour, Jean Louis Cottigny, Helmuth Markov, Edite Estrela in Pier Antonio Panzeri.
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
Govorili so Joel Hasse Ferreira, Jamila Madeira in Günter Verheugen.
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Alain Lipietz, Pierre Jonckheer, Elisabeth Schroedter v imenu skupine Verts/ALE o ekonomskih in socialnih učinkih prestrukturiranj (B6-0383/2006), |
|
— |
Martin Schulz, Stephen Hughes, Jan Andersson, Joel Hasse Ferreira, Jean Louis Cottigny, Alain Hutchinson, Edite Estrela, Jamila Madeira v imenu skupine PSE o ekonomskih in socialnih posledicah prestrukturiranja podjetij v Evropi (B6-0387/2006), |
|
— |
Ria Oomen-Ruijten, José Albino Silva Peneda v imenu skupine PPE-DE o ekonomskih in socialnih posledicah prestrukturiranja družb v Evropi (B6-0388/2006), |
|
— |
Lena Ek v imenu skupine ALDE o ekonomskih in socialnih posledicah prestrukturiranja industrije v Evropi (B6-0389/2006), |
|
— |
Ilda Figueiredo, Pedro Guerreiro, Roberto Musacchio, Marco Rizzo, Helmuth Markov, Miguel Portas v imenu skupine GUE/NGL o ekonomskih in socialnih posledicah prestrukturiranja podjetij v Evropi (B6-0398/2006). |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.13, Zapisnik z dne 06.07.2006.
11. Naložba za rast in zaposlovanje (razprava)
Poročilo: Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje – skupni pristop (2006/2005(INI)) – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Pilar del Castillo Vera (A6-0204/2006).
Pilar del Castillo Vera je predstavila poročilo.
Govoril je Günter Verheugen (podpredsednik Komisije).
Govorili so Maria Matsouka (pripravljalka mnenja odbora EMPL), Guy Bono (pripravljalec mnenja odbora CULT), Jerzy Buzek v imenu skupine PPE-DE, Britta Thomsen v imenu skupine PSE, Jorgo Chatzimarkakis v imenu skupine ALDE, David Hammerstein Mintz v imenu skupine Verts/ALE, Eva-Britt Svensson v imenu skupine GUE/NGL, Andreas Mölzer samostojni poslanec, Nikolaos Vakalis, Reino Paasilinna, Arūnas Degutis, Erna Hennicot-Schoepges, Teresa Riera Madurell, Ján Hudacký, Pia Elda Locatelli, András Gyürk, Adam Gierek in Zita Pleštinská.
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
Govorili so John Attard-Montalto, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Wiesław Stefan Kuc in Romana Jordan Cizelj.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.5, Zapisnik z dne 05.07.2006.
12. Celovitejši pristop k industrijski politiki (razprava)
Poročilo: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki [2006/2003(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Joan Calabuig Rull (A6-0206/2006).
Joan Calabuig Rull je predstavil poročilo.
Govoril je Günter Verheugen (podpredsednik Komisije).
Govorili so Ilda Figueiredo (pripravljalka mnenja odbora EMPL), Werner Langen v imenu skupine PPE-DE, Reino Paasilinna v imenu skupine PSE, Patrizia Toia v imenu skupine ALDE, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE, in Lydia Schenardi samostojna poslanka.
Zaradi časa za vprašanja se je razprava na tej točki prekinila.
Nadaljuje se ob 21.00.
13. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0312/2006).
Prvi del
Vprašanje 34 (Claude Moraes): Nogomet
Neelie Kroes (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Claude Moraes, Glyn Ford in Manolis Mavrommatis
Vprašanje 35 (Robert Evans): Črna gora
Olli Rehn (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Robert Evans in Bernd Posselt.
Vprašanje 36 (András Gyürk): Analiza energetskega trga pretekli mesec in njeni rezultati
Neelie Kroes je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila András Gyürk in Paul Rübig.
Drugi del
Vprašanje 37 ni bilo obravnavano, ker se je nanašalo na zadevo, ki je že bila na dnevnem redu tega zasedanja.
Vprašanje 38 (Bernd Posselt): Razmere v Rusiji
Vprašanje 39 (Milan Horáček): Razmere v Rusiji
Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije) je odgovorila na vprašanja kot tudi na dodatna vprašanja, ki so jih postavili Bernd Posselt, Milan Horáček, Justas Vincas Paleckis in Paul Rübig.
Vprašanje 40 (Nicholson of Winterbourne): Skupne smernice delovanja pri pogajanjih z ugrabitelji talcev
Benita Ferrero-Waldnerje odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Nicholson of Winterbourne in Richard Seeber.
Vprašanje 41 (Justas Vincas Paleckis): Sodelovanje med EU in Rusijo
Benita Ferrero-Waldnerje odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Justas Vincas Paleckis, Piia-Noora Kauppi in Agnes Schierhuber.
Na vprašanja 42 do 47 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 48 (Marc Tarabella): Pravica bivanja za državljane Evropske unije
Franco Frattini (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Marc Tarabella.
Vprašanje 49 (Sarah Ludford): „Premostitvena klavzula“
Franco Frattinije odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavili Sarah Ludford in Margarita Starkevičiūtė.
Vprašanje 50 (Zdzisław Kazimierz Chmielewski): Položaj invalidnih oseb v zaporih
Franco Frattini je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Zdzisław Kazimierz Chmielewski.
Na vprašanja 51 do 58 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 59 (Georgios Toussas): Odpuščanje sindikalnih delavcev kot povračilni ukrep
Franco Frattini je odgovoril na vprašanje.
Georgios Toussas je postavil dodatno vprašanje.
Govorila je Marie Panayotopoulos-Cassiotou, ki je protestirala, ker njeno vprašanje št. 51 ni bilo postavljeno (predsednica ji je odgovorila, da so bila določila o času za vprašanja upoštevana).
Franco Frattini je odgovoril na dodatno vprašanje Georgiosa Toussasa.
Vprašanje 60 (Dimitrios Papadimoulis): Grška zakonodajo o neizvajanju sodb
Franco Frattini je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Dimitrios Papadimoulis.
Govorila je Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, ki je protestirala proti vrstnemu redu postavljanja vprašanj in zato, ker njeno vprašanje št. 54 ni bilo postavljeno (predsednica ji je odgovorila, da so bila določila o času za vprašanja upoštevana).
Marie Panayotopoulos-Cassiotou je postavila dodatno vprašanje, na katerega je odgovoril Franco Frattini.
Govoril je Georgios Toussas, ki je sprožil vprašanje pravilnosti postopka (predsednica mu je vzela besedo, ker se njegov govor ni nanašal na vprašanje pravilnosti postopka).
Vprašanje 61 (Proinsias De Rossa): Izvajanje direktive o premeščanju delavcev na Irskem
Franco Frattini je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Proinsias De Rossa, Mairead McGuinness in Jim Higgins.
Vprašanji 69 in 86 nista dopustni.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.
(Seja, ki se je prekinila ob 19.20, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
14. Celovitejši pristop k industrijski politiki (nadaljevanje razprave)
Poročilo o političnem okviru za krepitev proizvodnje v Evropski uniji – celovitejši pristop k industrijski politiki [2006/2003(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Joan Calabuig Rull (A6-0206/2006).
Govorili so Pilar del Castillo Vera, Pia Elda Locatelli, Danutė Budreikaitė, Nikolaos Vakalis, John Attard-Montalto, Alessandro Battilocchio, Gunnar Hökmark in Paul Rübig.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.6, Zapisnik z dne 05.07.2006.
15. Tehnični predpisi za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS [13274/1/2005 – C6-0091/2006 – 1997/0335(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Renate Sommer (A6-0208/2006).
Renate Sommer je predstavila priporočilo za drugo obravnavo.
Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Govorili so Reinhard Rack v imenu skupine PPE-DE, Ulrich Stockmann v imenu skupine PSE, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Inés Ayala Sender in Jacques Barrot.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.2, Zapisnik z dne 05.07.2006.
16. Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva [13376/1/2005 – C6-0090/2006 – 2000/0069(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Ulrich Stockmann (A6-0212/2006).
Ulrich Stockmann je predstavil priporočilo za drugo obravnavo.
Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
Govorili so Roland Gewalt v imenu skupine PPE-DE, Gilles Savary v imenu skupine PSE, in Dirk Sterckx v imenu skupine ALDE.
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
Govorili so Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE, Georgios Toussas v imenu skupine GUE/NGL, Roberts Zīle v imenu skupine UEN, Georg Jarzembowski, Ewa Hedkvist Petersen, Mieczysław Edmund Janowski, Reinhard Rack, Inés Ayala Sender, Christine De Veyrac, Jörg Leichtfried in Jacques Barrot.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.3, Zapisnik z dne 05.07.2006.
17. Pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva * (razprava)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva [COM(2005)0673 – C6-0031/2006 – 2005/0272(CNS)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Esko Seppänen (A6-0174/2006).
Govoril je Andris Piebalgs (član Komisije).
Esko Seppänen je predstavil poročilo.
Govorili so Werner Langen v imenu skupine PPE-DE, Vincenzo Lavarra v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE, Kartika Tamara Liotard v imenu skupine GUE/NGL, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Alejo Vidal-Quadras, Justas Vincas Paleckis, Marie Anne Isler Béguin, Romana Jordan Cizelj, András Gyürk, Paul Rübig in Andris Piebalgs.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.4, Zapisnik z dne 05.07.2006.
18. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 354.650/OJME).
19. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 23.05.
Julian Priestley
generalni sekretar
Janusz Onyszkiewicz
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, van den Berg, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, de Brún, Degutis, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ek, El Khadraoui, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomolka, Gottardi, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liotard, Lipietz, Locatelli, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lynne, Maaten, McAvan, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Marques, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peillon, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Polfer, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Veneto, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Manfred Weber, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Abadjiev, Anastase, Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană Aprodu, Cappone, Ciornei, Cioroianu, Corlăţean, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Dimitrov, Dîncu, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Ilchev, Kazak, Kirilov, Kónya-Hamar, Marinescu, Mihăescu, Morţun, Paparizov, Parvanova, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Szabó, Ţicău, Tîrle, Zgonea Valeriu Ştefan
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po delih |
glasovanje po delih |
|
loč. |
ločeno glasovanje |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Zahteva za posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom – Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Zahteva za posvetovanje |
|
+ |
|
2. Zahteva za posvetovanje z Odbor regij – Vpliv in posledice strukturne politike na kohezijo Evropske unije
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Zahteva za posvetovanje |
|
+ |
|
3. Mednarodni organizirani kriminal: tihotapljenje migrantov *
Poročilo: Jean-Marie CAVADA (A6-0215/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
4. Mednarodni organizirani kriminal (trgovina z ljudmi) *
Poročilo: Jean-Marie CAVADA (A6-0214/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
5. Uporaba določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih ES ***III
Poročilo: Eija-Riitta KORHOLA (A6-0230/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
glasovanje: skupno besedilo |
|
+ |
|
||
6. Baterije in akumulatorji ter odpadne baterije in akumulatorji ***III
Poročilo: Johannes BLOKLAND (A6-0231/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
glasovanje: skupno besedilo |
|
+ |
|
||
7. Evropski socialni sklad ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
José Albino SILVA PENEDA (A6-0220/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
potrditev brez glasovanja |
|
+ |
|
||
8. Evropski sklad za regionalni razvoj ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Giovanni Claudio FAVA (A6-0225/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
potrditev brez glasovanja |
|
+ |
|
||
9. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Jan OLBRYCHT (A6-0227/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
potrditev brez glasovanja |
|
+ |
|
||
10. Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ***I
Poročilo: Jean-Paul GAUZES (A6-0024/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlog uredbe |
|||||
|
Sklop št. 1 |
7-28 30-40 42-43 |
PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE |
|
+ |
|
|
Sklop št. 2 |
1-6 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
|||||
|
po § 1 |
29 |
PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE |
|
+ |
|
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predloga sprememb 41 in 44 sta bila razveljavljena.
11. Splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ***
Priporočilo Konstantinos HATZIDAKIS (A6-0224/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
po navedbi sklicevanja 2 |
1 |
Verts/ALE |
PG |
- |
80, 534, 16 |
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
533, 41, 53 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 1
12. Ustanovitev Kohezijskega sklada ***
Poročilo: Alfonso ANDRIA (A6-0226/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
567, 29, 36 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
13. Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi *
Poročilo: Corien WORTMANN-KOOL (A6-0217/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
1 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
2 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
3 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
4 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
6 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
7 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
8 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
9 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
10 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
11-12 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
člen 1, po § 2 |
20 |
Verts/ALE |
PG |
- |
261, 363, 13 |
|
13 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
člen 2 |
15 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
21 |
Verts/ALE |
PG |
- |
279, 354, 11 |
|
|
14 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
po u.i. 10 |
22 |
PPE-DE + PSE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
u.i. 11 |
5UD |
odbor |
|
+ |
|
|
u.i. 12 |
5UD |
odbor |
|
+ |
|
|
16 |
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
|
u.i. 13 |
17 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
po u.i. 13 |
18 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
u.i. 14 |
19 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
534, 89, 16 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 20, 21
Zahteve za ločeno glasovanje
IND/DEM: p.s. 6-12
Verts/ALE: p.s. 1, 6, 13, 14
ALDE: p.s. 10, 13, 14
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE
p.s. 3
1. del: celotno besedilo brez besed „po prehodnem obdobju dveh let“
2. del: te besede
p.s. 4
1. del: celotno besedilo brez besed „čeprav se jih k temu ne more zavezati“
2. del: te besede
p.s. 8
1. del:„Kodeks UNCTAD … za linijske konference“
2. del:„Vseeno … take odpovedi“
ALDE
p.s. 1
1. del:„Skupinska izjema … pred konkurenco“
2. del:„Vendar je … tega sektorja“
Verts/ALE, ALDE
p.s. 22
1. del: celotno besedilo brez besed „pred koncem prehodnega obdobja“
2. del: te besede
14. Sistem virov lastnih sredstev ES *
Poročilo: Alain LAMASSOURE (A6-0223/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
2-4 6 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
1 |
odbor |
PG |
+ |
533, 82, 23 |
|
5 |
odbor |
po delih/PG |
|
|
|
|
1 |
+ |
576, 38, 25 |
|||
|
2 |
- |
283, 328, 30 |
|||
|
u.i. 8 |
7 |
GUE/NGL |
PG |
- |
242, 390, 7 |
|
u.i. 9 |
8 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
po u.i. 11 |
9 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: p.s. 5 in 7
GUE/NGL: p.s. 1
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
p.s. 5
1. del:„Evropski svet … in dobrem finančnemu poslovodenju“
2. del:„Evropski parlament je v svojem sklepu … naslednjem finančnem okviru.“
Zahteve za ločeno glasovanje
GUE/NGL: p.s. 5
15. Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“
Vmesno poročilo: Diana Wallis (A6-0221/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
u.i. G |
§ |
originalno besedilo |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Razno
Diana Wallis, poročevalka, je podala nasljednji ustni predlog spremembe k uvodni izjavi G:
|
„G. |
ker so vprašanja, ki jih obravnava preiskovalni odbor, splošno pomembna, kar presega posebne skrbi evropskih državljanov, ki jih to neposredno zadeva, zlasti v zvezi s primernim delovanjem notranjega trga za zavarovalne produkte, pravilnim izvajanjem zakonodaje Skupnosti in primernimi mehanizmi odškodnin, ki so na voljo državljanom, zlasti v čezmejnih primerih, kjer je zadevno podjetje pod nadzorom matične države,“ |
16. Nadaljnja konsolidacija na področju evropske industrije finančnih storitev
Poročilo: Joseph MUSCAT (A6-0170/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 3 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
353, 255, 20 |
|||
|
§ 4 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 8 |
6 |
PSE |
PG |
+ |
345, 287, 9 |
|
§ 9 |
1 |
ALDE |
|
- |
|
|
po § 9 |
7 |
PSE |
|
- |
|
|
§ 10 |
2 |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 12 |
3 |
ALDE |
EG |
+ |
326, 276, 18 |
|
§ 17 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 23 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
- |
282, 319, 18 |
|||
|
§ 26 |
4 |
ALDE |
EG |
+ |
308, 299, 16 |
|
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
|
§ 33 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 36 |
5 |
ALDE |
EG |
+ |
306, 272, 39 |
|
§ 38 |
8 |
PSE |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: §§ 17, 26
UEN: § 38
ALDE: § 33
Zahteve za poimensko glasovanje
PSE: p.s. 6
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE, PSE
§ 23
1. del:„ugotavlja, da … dividend EU“
2. del:„ugotavlja tudi … tujih naložb EU;“
ALDE
§ 4
1. del:„pozdravlja pozitiven vpliv … pravnih okvirov EU“
2. del:„čeprav do sedaj … enotno valuto“
PSE
§ 3
1. del:„ugotavlja, da so … veliko različnih načinov“
2. del:„na primer s … sistemi poravnave“
Razno
Joseph Muscat, poročevalec, je podal nasljednji ustni predlog spremembe k uvodni izjavi 8:
|
„38. |
verjame, da je skrajni čas, da institucije EU in zlasti Parlament začnejo razpravo o strukturi nadzora finančnih trgov EU; zato poziva k ustanovitvi odbora ‚modrecev‘ do konca leta 2006, ki bo preučil vplive konsolidacije trgov in finančnih institucij na bonitetni nadzor, finančno stabilnost in krizno upravljanje ter o njih poročal šest mesecev po ustanovitvi odbora; v zvezi s tem prosi odbor, da predlaga konkretne ideje v zvezi s poenostavitvijo večkratnih zahtev za poročanje, izboljšanjem sedanjih struktur in na koncu razmisli o potrebah in strukturah evropskih finančnih nadzornikov“ |
17. Nedavni razvoj dogodkov in nadaljnje možnosti na področju prava družb
Poročilo: Andrzej Jan SZEJNA (A6-0229/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
Votes par AN/VE – observations |
|
§ 3 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
po § 15 |
2 |
PSE |
|
+ |
|
|
po § 26 |
4 |
PSE |
|
- |
|
|
po § 31 |
5 |
PSE |
|
- |
|
|
po § 42 |
3 |
PSE |
|
- |
|
|
§ 43 |
1 |
ALDE |
|
- |
|
|
u.i. F |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE: § 3, u.i. F
18. Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe
Poročilo: Caroline LUCAS (A6-0201/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 1 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 4 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 6 |
4 |
Verts/ALE |
EG |
- |
268, 323, 33 |
|
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
|
§ 7 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 8 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 9 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
- |
281, 332, 17 |
|||
|
po § 10 |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 11 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 21 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
po § 21 |
3 |
PPE-DE + DAVIES |
|
+ |
|
|
§ 22 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1/EG |
- |
295, 317, 18 |
|||
|
2/EG |
+ |
364, 253, 11 |
|||
|
§ 23 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 27 |
1 |
GUE/NGL |
EG |
- |
142, 453, 8 |
|
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 29 |
§ |
originalno besedilo |
loč./EG |
- |
270, 331, 23 |
|
§ 30 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 37 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
439, 74, 102 |
||
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE: § 4, 6, 7, 8, 21, 23 in 29
PSE: § 29
Verts/ALE: § 9, 11, 37
Zahteve za poimensko glasovanje
Verts/ALE: končno glasovanje
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE, PSE, ALDE
§ 22
1. del:„se strinja z mnenjem … najustreznejši pristop“
2. del:„kljub temu predlaga … mednarodnem letalstvu“
ALDE
§ 1
1. del: celotni odstavek brez besedila „ki vključuje zakonodajne, gospodarske, tehnološke in operativne instrumente“ in „ob uveljavitvi načela ‚onesnaževalec plača‘ ter zagotovitvi popolne internalizacijo stroškov“
2. del: to besedilo
§ 9
1. del:„poudarja, da je treba poiskati pravične rešitve za okoljske težave, ki jih povzročajo letala;“
2. del: to besedilo
§ 27
1. del:„poziva Komisijo, naj spodbuja raziskovalne programe za izboljšanje znanstvenih spoznanj o vplivih letalstva, ki niso povezani s CO2“
2. del:„poziva Komisijo, naj poleg … vzletanjem in pristajanjem letal“ in „in naj podpre ukrepe Mednarodne organizacije za civilno letalstvo pri oblikovanju standardov za NOx“
§ 30
1. del: celotni odstavek brez besedila „do in“, „( če je mogoče, tudi medcelinski letalski tranzit po zračnem prostoru EU)“ in „poudarja, da je treba čim prej uvesti svetovni sistem trgovanja z emisijami“
2. del: to besedilo
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Priporočilo Hatzidakis A6-0224/2006
Predlog spremembe 1
Za: 80
ALDE: Bourlanges
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
PPE-DE: Casini, Cederschiöld, Fjellner, Hökmark, Ibrisagic
PSE: Correia, Leichtfried
UEN: Camre
Verts/ALE: Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 534
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Blokland, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Karatzaferis, Knapman, Louis, Nattrass, Titford, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Mussolini, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 16
ALDE: Samuelsen
GUE/NGL: Flasarová, Manolakou, Remek, Toussas
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Romagnoli
PPE-DE: Nicholson
Verts/ALE: van Buitenen
2. Priporočilo Hatzidakis A6-0224/2006
Resolucija
Za: 533
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Blokland, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Lienemann, Locatelli, McAvan, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 41
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Krarup, Liotard, Manolakou, Meijer, Meyer Pleite, Sjöstedt, Svensson, Toussas
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mote, Mussolini, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Nassauer, Radwan
PSE: Leinen
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 53
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kirkhope, Lauk, McMillan-Scott, Nicholson, Parish, Tannock, Van Orden
Verts/ALE: van Buitenen
3. Priporočilo Andria A6-0226/2006
Resolucija
Za: 567
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, Morgantini, Musacchio, Ransdorf, Strož
IND/DEM: Blokland, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 29
GUE/NGL: Toussas
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Schenardi, Vanhecke
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 36
GUE/NGL: Brie, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Coûteaux
NI: Baco, Claeys, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Kamall, Kirkhope
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Diamanto Manolakou
4. Poročilo Wortmann-Kool A6-0217/2006
Predlog spremembe 20
Za: 261
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Battilocchio, Chruszcz, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 363
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Borghezio, Claeys, Czarnecki Ryszard, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 13
GUE/NGL: Manolakou, Toussas
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Allister, Baco, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Rivera
PPE-DE: Gutiérrez-Cortines
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
5. Poročilo Wortmann-Kool A6-0217/2006
Predlog spremembe 21
Za: 279
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Battilocchio, Borghezio, Chruszcz, Claeys, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Camre
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 354
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Farage, Karatzaferis, Knapman, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 11
GUE/NGL: Manolakou, Toussas
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Allister, Baco, Kilroy-Silk, Kozlík, Rivera
PSE: Grech
Verts/ALE: van Buitenen
6. Poročilo Wortmann-Kool A6-0217/2006
Resolucija
Za: 534
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Kohlíček
IND/DEM: Blokland, Bonde, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski
NI: Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mussolini, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 89
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote
PPE-DE: Gewalt, Pieper, Sartori
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 16
IND/DEM: Coûteaux, Louis, Železný
NI: Allister, Baco, Helmer, Kozlík
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Fajmon, Ouzký, Škottová, Strejček, Vlasák, Zvěřina
Verts/ALE: van Buitenen
7. Poročilo Lamassoure A6-0223/2006
Predlog spremembe 1
Za: 533
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Koch-Mehrin, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
NI: Battilocchio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Giertych, Helmer, Masiel, Mussolini, Piskorski, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 82
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Cabrnoch, Duchoň, Fajmon, Nicholson, Ouzký, Seeberg, Škottová, Strejček, Vlasák
UEN: Camre
Vzdržan: 23
ALDE: Cappato
IND/DEM: Coûteaux, Louis
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Martin Hans-Peter, Speroni
PPE-DE: Lauk
PSE: Cashman, Evans Robert, Gill, Honeyball, Hughes, Kinnock, McAvan, Martin David, Morgan, Stihler, Willmott, Wynn
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Vzdržan
Richard Corbett, Gary Titley
8. Poročilo Lamassoure A6-0223/2006
Predlog spremembe 5/1
Za: 576
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Giertych, Martin Hans-Peter, Masiel, Mussolini, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 38
ALDE: Lambsdorff
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Buzek, Cabrnoch, Duchoň, Fajmon, Ouzký, Seeberg, Škottová, Strejček, Vlasák, Vlasto
Vzdržan: 25
GUE/NGL: Manolakou, Toussas
IND/DEM: Louis
NI: Allister, Baco, Helmer, Kilroy-Silk, Kozlík
PPE-DE: Zvěřina
PSE: Cashman, Corbett, Evans Robert, Ford, Gill, Honeyball, Hughes, Kinnock, McAvan, Martin David, Morgan, Stihler, Titley, Willmott, Wynn
Verts/ALE: van Buitenen
9. Poročilo Lamassoure A6-0223/2006
Predlog spremembe 5/2
Za: 283
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Markov
NI: Battilocchio, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Mussolini, Rutowicz
PPE-DE: Doyle, Fjellner, Grosch, Jackson, Wieland
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 328
ALDE: Lambsdorff
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Brie, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 30
GUE/NGL: Aita, Catania, Musacchio, Papadimoulis, Remek, Wagenknecht
NI: Baco, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Kilroy-Silk, Kozlík, Martin Hans-Peter, Speroni
PSE: Cashman, Corbett, Evans Robert, Ford, Gill, Honeyball, Hughes, Kinnock, McAvan, Martin David, Morgan, Stihler, Titley, Willmott, Wynn
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
Popravki glasovanja
Proti
Françoise Grossetête, Henrik Dam Kristensen
Vzdržan
Christofer Fjellner
10. Poročilo Lamassoure A6-0223/2006
Predlog spremembe 7
Za: 242
ALDE: Degutis, Deprez, Samuelsen
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Chruszcz, Giertych, Mussolini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Marques
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 390
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Louis, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Claeys, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Cashman, Corbett, Evans Robert, Ford, Geringer de Oedenberg, Gill, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Ilves, Kinnock, Martin David, Morgan, Segelström, Skinner, Stihler, Titley, Westlund, Willmott, Wynn
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 7
NI: Baco, Kilroy-Silk, Kozlík
PSE: Hughes, McAvan
Verts/ALE: van Buitenen, Smith
Popravki glasovanja
Proti
Linda McAvan
Vzdržan
Eva-Britt Svensson, Jonas Sjöstedt
11. Poročilo Muscat A6-0170/2006
Predlog spremembe 6
Za: 345
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Blokland, Bonde, Karatzaferis
NI: Battilocchio, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Karas, Rübig, Schierhuber, Seeber, Vernola
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Camre, Didžiokas
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 287
ALDE: Andria
GUE/NGL: Adamou, Manolakou, Toussas, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 9
ALDE: Harkin
IND/DEM: Louis
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Rivera
PPE-DE: Korhola
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Reinhard Rack, Hubert Pirker
12. Poročilo Lucas A6-0201/2006
Resolucija
Za: 439
ALDE: Andrejevs, Attwooll, Bowles, Busk, Cappato, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Hall, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Ludford, Lynne, Manders, Matsakis, Nicholson of Winterbourne, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Susta, Toia, Veraldi, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Blokland, Bonde, Coûteaux, Karatzaferis, Louis
NI: Battilocchio, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Martin Hans-Peter, Masiel, Mussolini, Piskorski, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fatuzzo, Fernández Martín, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hennicot-Schoepges, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Iturgaiz Angulo, Jackson, Járóka, Jeggle, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klaß, Klich, Koch, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lienemann, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Rocard, Rosati, Rothe, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Szejna, Tabajdi, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Westlund, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 74
ALDE: Alvaro, Andria, Birutis, Bourlanges, Chatzimarkakis, Degutis, Deprez, Dičkutė, Griesbeck, Klinz, Krahmer, Lambsdorff, Neyts-Uyttebroeck, Riis-Jørgensen, Takkula, Virrankoski
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Kilroy-Silk, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Berend, Brok, Cabrnoch, del Castillo Vera, Cederschiöld, Duchoň, Fajmon, Ferber, Fjellner, Friedrich, Hökmark, Ibrisagic, Itälä, Jarzembowski, Kauppi, Klamt, Konrad, Lehne, Ouzký, Pack, Pieper, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Škottová, Strejček, Vlasák, Weber Manfred, von Wogau, Zvěřina
PSE: Groote, Hänsch, Haug, Stockmann, Vincenzi, Walter, Weiler
UEN: Zīle
Vzdržan: 102
ALDE: Beaupuy, Budreikaitė, Cocilovo, Fourtou, Geremek, Gibault, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Koch-Mehrin, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Maaten, Mulder, Newton Dunn, Pannella, Polfer, Savi, Schuth, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Manolakou, Remek, Toussas, Triantaphyllides
IND/DEM: Sinnott
NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Bradbourn, Descamps, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doyle, Hannan, Hatzidakis, Jałowiecki, Jordan Cizelj, Korhola, Lamassoure, Lewandowski, McGuinness, Pirker, Rack, Reul, Schwab, Seeber, Sonik
PSE: Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Calabuig Rull, Carnero González, Cashman, Corbett, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, García Pérez, Goebbels, Grech, Gruber, Honeyball, Hughes, Laignel, McAvan, Mann Erika, Moreno Sánchez, Morgan, Riera Madurell, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Swoboda, Tarabella, Titley, Wiersma, Willmott, Wynn, Zingaretti
UEN: Kamiński
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Karin Riis-Jørgensen
Vzdržan
Paul Rübig, Robert Evans, Othmar Karas, Joseph Muscat, Agnes Schierhuber, Jim Higgins, Gay Mitchell
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0281
Mednarodni organizirani kriminal (tihotapljenje migrantov) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o spremenjenem predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (8174/2006 – KOM(2005)0503 – C6-0129/2006 – 2003/0196(CNS))
(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka Sveta (8174/2006), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0503) (1), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. januarja 2004 (2), |
|
— |
ob upoštevanju členov 62(2), 63(3), 66, 179 in 181a v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega odstavka člena 300(3) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet ponovno posvetoval s Parlamentom (C6-0129/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51, 43(1), 55(3) in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0215/2006), |
|
1. |
odobri sklenitev protokola; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0282
Mednarodni organizirani kriminal (trgovina z ljudmi) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o spremenjenem predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem žensk in otrok, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (8174/2006 – KOM(2005)0503 – C6-0130/2006 – 2003/0197(CNS))
(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju osnutka Sveta (8174/2006), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0503) (1), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. januarja 2004 (2), |
|
— |
ob upoštevanju členov 62(2), 63(3), 66, 179 in 181a v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet ponovno posvetoval s Parlamentom (C6-0130/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51, 43(1), 55(3) in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0214/2006), |
|
1. |
odobri sklenitev protokola; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0283
Uporaba določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih ES ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (PE-CONS 3614/1/2006 – C6-0156/2006 – 2003/0242(COD))
(Postopek soodločanja: tretja obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3614/1/2006 – C6-0156/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0622) (2), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (3) o skupnem stališču Sveta (4), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2006)0081) (5), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila delegacije Parlamenta v Spravnem odboru (A6-0230/2006), |
|
1. |
odobri skupno besedilo; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES; |
|
3. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 612.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Sprejeta besedila, 18.1.2006, P6_TA(2006)0016.
(4) UL C 264, 25.10.2005, str. 18.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0284
Baterije in akumulatorji ter odpadne baterije in akumulatorji ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (PE-CONS 3615/4/2006 – C6-0154/2006 – 2003/0282(COD))
(Postopek soodločanja: tretja obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3615/4/2006 – C6-0154/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0723) (2), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (3) o skupnem stališču Sveta (4), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2006)0017) (5), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0231/2006), |
|
1. |
odobri skupno besedilo; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES; |
|
3. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko se preveri, da so vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 354.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Sprejeta besedila, 13.12.2005, P6_TA(2005)0495.
(4) UL C 264 E, 25.10.2005, str. 1.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0285
Evropski socialni sklad ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (9060/4/2006 – C6-0188/2006 – 2004/0165(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9060/4/2006 – C6-0188/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča na prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0493) (2), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0523) (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0220/2006), |
|
1. |
odobri skupno stališče; |
|
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsedujočim Svetu v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES; |
|
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 6.7.2005, P6_TA(2005)0281.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0286
Evropski sklad za regionalni razvoj ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (9059/4/2006 – C6-0187/2006 – 2004/0167(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9059/4/2006 – C6-0187/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0495) (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za regionalni razvoj (A6-0225/2006) |
|
1. |
sprejme skupno stališče; |
|
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
|
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj podpiše akt, potem ko je preverjeno, da so vsi postopki pravilno zaključeni, in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 6.7.2005, P6_TA(2005)0279.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0287
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (9062/2/2006 – C6-0189/2006 – 2004/0168(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9062/2/2006 – C6-0189/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0496) (2), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0094) (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za regionalni razvoj (A6-0227/2006), |
|
1. |
sprejme skupno stališče; |
|
2. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES; |
|
4. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, 6.7.2005, P6_TA(2005)0280.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0288
Vročanje sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (KOM(2005)0305 – C6-0232/2005 – 2005/0126(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0305) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in členov 61(c) in 67(5), druga alinea, Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0232/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0024/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, da v obliki spremenjenega predloga predloži kodificirano različico Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, ki bo vključevala predloge sprememb iz tega poročila; |
|
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0126
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 4. julija 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Dne 1. oktobra 2004 je Komisija sprejela Poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (3). Poročilo povzema, da je od začetka veljavnosti leta 2001 izvajanje Uredbe (ES) št. 1348/2000 na splošno izboljšalo in pospešilo pošiljanje in vročanje pisanj med državami članicami, vendar pa izvajanje nekaterih določb navedene uredbe ni v celoti zadovoljivo. |
|
(2) |
Pravilno delovanje notranjega trga vključuje potrebo po nadaljnjem izboljšanem ter hitrejšem pošiljanju in vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaradi vročanja med državami članicami, poenostavitvi uporabe nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1348/2000 in izboljšanju pravne varnosti za prosilca in naslovnika. |
|
(3) |
Uredba (ES) št. 1348/2000 se ne glede na bivališče stranke ne uporablja za vročanje pisanj pooblaščenemu predstavniku stranke v državi članici, v kateri postopki potekajo. |
|
(4) |
Vročitev pisanja je treba opraviti čim prej in v vsakem primeru v roku enega meseca po prejemu s strani organa za sprejem. |
|
(5) |
Organ za sprejem mora pisno poučiti naslovnika z uporabo standardnega obrazca, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v času vročitve ali tako, da pisanje v roku enega tedna pošlje organu za sprejem, če le-to ni napisano v jeziku, ki ga naslovnik razume ali v uradnem jeziku kraja vročitve . To pravilo se uporablja tudi za naknadne vročitve, potem ko je naslovnik izkoristil pravico do zavrnitve. Pravila o zavrnitvi veljajo tudi za vročanje prek diplomatskih ali konzularnih predstavnikov, vročanje s poštnimi storitvami in neposredno vročanje. |
|
(6) |
Organ za sprejem mora nadaljevati s sprejemanjem vseh potrebnih ukrepov za vročitev pisanja tudi v primerih, ko ni bilo mogoče opraviti vročitve v roku enega meseca, na primer ker je bila tožena stranka odsotna zaradi dopusta ali ni bila na delu zaradi službenega potovanja. Da se organ za sprejem izogne neomejeni obveznosti vročanja pisanja, mora biti organu za pošiljanje omogočeno tudi, da v standardnem obrazcu določi rok, po katerem vročanje ni več potrebno. |
|
(7) |
Treba je določiti, da se lahko vročitev pisanja uredi z vročitvijo prevoda pisanja naslovniku. |
|
(8) |
Dan vročitve pisanja bi moral biti dan, na katerega se pisanje vroči v skladu s pravom zaprošene države članice. Kadar je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, je za prosilca odločilen tisti dan vročitve, ki ga predpisuje pravo te države članice. Države članice, v katerih se ta sistem uporablja, morajo o tem obvestiti Komisijo, ki to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije in v Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah. |
|
(9) |
Da bi olajšali dostop do sodišča, bi morali stroški storitve sodnega uradnika, uradnika ali osebe, pristojne po pravu zaprošene države članice, ustrezati enotni fiksni pristojbini, ki jo ta država članica določi vnaprej, kar je v skladu z načeloma sorazmernosti in nediskriminacije. Zahteva po enotni fiksni pristojbini ne izključuje možnosti držav članic, da določijo različne pristojbine za različne vrste vročitev, vse dokler upoštevajo ta načela. |
|
(10) |
Vsaka država članica bi morala imeti pravico, da osebam, ki prebivajo v drugi državi članici, vroči pisanja neposredno s poštnimi storitvami s priporočenim pismom s potrdilom o prejemu ali z ekvivalentom. |
|
(11) |
Vsaka oseba, ki ima interes v sodnem postopku, lahko vroči pisanja neposredno po sodnih uradnikih, uradnikih ali drugih pristojnih osebah zaprošene države članice , kjer takšno neposredno vročitev dovoljuje zakonodaja države članice . |
|
(12) |
Komisija bi morala pripraviti priročnik, ki bi vseboval informacije za pravilno uporabo Uredbe (ES) št. 1348/2000 in bi bil objavljen v Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah. Komisija in države članice si morajo po svojih najboljših močeh prizadevati, da zagotovijo posodobljene in popolne informacije, zlasti kar zadeva kontaktne podatke organov za sprejem in pošiljanje. |
|
(13) |
Za računanje rokov in iztekov rokov, določenih v Uredbi (ES) št. 1348/2000, je treba uporabiti Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (4). |
|
(14) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predvidenih ukrepov, ki so zato laže dosegljivi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor določa člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev. |
|
(15) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5). |
|
(16) |
Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe. |
|
(17) |
Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1348/2000 se spremeni:
|
(1) |
Členu 1(1) se doda naslednji pododstavek: „Ne velja zlasti za dohodkovne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju državne oblasti (‚acta iure imperii‘).“ |
|
(2) |
V členu 4(3) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni jezik ali jezike Institucij Evropske unije, ki je ali so zanjo pri izpolnjevanju obrazca sprejemljivi.“ |
|
(3) |
Člen 7(2) se nadomesti: „2. Organ za sprejem sprejme vse potrebne ukrepe, da se vročitev pisanja opravi čim prej in v vsakem primeru v roku enega meseca po prejemu. Če vročitev v roku enega meseca po prejemu ni mogoča, organ za sprejem:
|
|
(4) |
Člen 8 se spremeni:
|
|
(5) |
Člen 9 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9 Dan vročitve 1. Ne glede na člen 8 je dan vročitve pisanja tisti dan, ko se vročitev opravi v skladu s pravom zaprošene države članice. 2. Kadar je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, je za prosilca odločilen tisti dan vročitve, ki ga predpisuje pravo te države članice.“ |
|
(6) |
V členu 10(2) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni jezik ali jezike Institucij Evropske unije, ki je ali so zanjo pri izpolnjevanju obrazca sprejemljivi.“ |
|
(7) |
Člen 11(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Vendar prosilec plača ali povrne stroške, ki nastanejo v zvezi s:
Stroški storitve sodnega uradnika ali osebe, pristojne po pravu zaprošene države članice, ustrezajo enotni fiksni pristojbini, ki jo ta država članica določi vnaprej, kar je v skladu z načeloma sorazmernosti in nediskriminacije. Države članice Komisiji sporočijo te fiksne pristojbine.“ |
|
(8) |
Člen 14 se nadomesti: „Člen 14 Vročanje s poštnimi storitvami Vsaka država članica ima pravico, da osebam, ki prebivajo v drugi državi članici, vroči sodna pisanja neposredno s poštnimi storitvami s priporočenim pismom s potrdilom o prejemu ali z ekvivalentom.“ |
|
(9) |
Člen 15 se nadomesti: „Člen 15 Neposredno vročanje Vsaka oseba, ki ima interes v sodnem postopku, lahko vroči sodna pisanja neposredno po sodnih uradnikih, uradnikih ali drugih pristojnih osebah zaprošene države članice, kjer takšno neposredno vročitev dovoljuje zakonodaja države članice .“ |
|
(10) |
Vstavi se naslednji člen 15a: „Člen 15a Veljavne določbe 1. Pravila glede zavrnitve sprejema pisanja iz člena 8 in pravila glede dneva vročitve iz člena 9 se uporabljajo za načine pošiljanja in vročitve, določene v tem oddelku. 2. Za namene člena 8(1) velja naslednje:
|
|
(11) |
Člen 17 se nadomesti: „Člen 17 Pravila za izvajanje Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe v zvezi s posodabljanjem ali tehničnimi spremembami standardnih obrazcev iz Priloge, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2).“ |
|
(12) |
Člen 23 se nadomesti: „Člen 23 Sporočila in objave 1. Države članice sporočajo Komisiji podatke iz člena 2, 3, 4, 10, 11, 13 , 15 in 19. Države članice sporočijo Komisiji, če se po njihovi zakonodaji pisanje vroči v določenem roku iz členov 8(3) in 9(2). 2. Komisija podatke, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugih kontaktnih podatkov agencij in centralnih organov ter geografskih področij, za katera so le-ti pristojni. 3. Komisija sestavi in redno posodablja priročnik, ki vsebuje podatke iz odstavka 1 , ki je na voljo v elektronski obliki, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 (6). |
|
(13) |
Člen 24 se nadomesti z naslednjim: „Člen 24 Pregled Komisija najpozneje do 1. junija 2011 in potem vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o izvajanju te uredbe, ob tem pa posebno pozornost nameni učinkovitosti organov, imenovanih v skladu s členom 2, in praktičnemu izvajanju točke c člena 3 in člena 9. To poročilo po potrebi spremljajo predlogi za prilagoditve te uredbe razvoju sistemov obveščanja.“ |
|
(14) |
Člen 25 se nadomesti z naslednjim: „Člen 25 Začetek veljavnosti Ta uredba se začne uporabljati od … (7) razen člena 23, ki se začne uporabljati od … (8). Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. |
|
(15) |
Priloga se nadomesti s Prilogo k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati […].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 7 .
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006.
(3) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.
(4) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(6) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.“
(7) Dvanajst mesecev po sprejetju te uredbe.
(8) Devet mesecev po sprejetju te uredbe. “
PRILOGA
ZAPROSILO ZA VROČITEV PISANJ
(člen 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah) (1)
Referenčna št.: …
1. ORGAN ZA POŠILJANJE
|
1.1. |
Ime: |
|
1.2. |
Naslov:
|
|
1.3. |
Telefon: |
|
1.4. |
Telefaks (2): |
|
1.5. |
E-naslov (2): |
2. ORGAN ZA SPREJEM
|
2.1. |
Ime: |
|
2.2. |
Naslov:
|
|
2.3. |
Telefon: |
|
2.4. |
Telefaks (2): |
|
2.5. |
E-naslov (2): |
3. PROSILEC
|
3.1. |
Ime: |
|
3.2. |
Naslov:
|
|
3.3. |
Telefon (2): |
|
3.4. |
Telefaks (2): |
|
3.5. |
E-naslov (2): |
4. NASLOVNIK
|
4.1. |
Ime: |
|
4.2. |
Naslov:
|
|
4.3. |
Telefon (2): |
|
4.4. |
Telefaks (2): |
|
4.5. |
E-naslov (2): |
|
4.6. |
Identifikacijska številka/številka socialnega zavarovanja/številka organizacije/ali podobno (2): |
5. NAČIN VROČITVE
|
5.1. |
V skladu s pravom zaprošene države članice |
|
5.2. |
Na naslednji način:
|
6. PISANJE ZA VROČITEV
|
(a) |
|
|
(b) |
|
|
(c) |
|
7. IZVOD PISANJA SE VRNE SKUPAJ S POTRDILOM O VROČITVI (člen 4(5) Uredbe)
|
7.1. |
Da (v tem primeru je treba poslati dva izvoda pisanja za vročitev) |
|
7.2. |
Ne |
|
1. |
V skladu s členom 7(2) Uredbe morate izvesti postopek, potreben za vročitev pisanja, čim prej in v vsakem primeru v roku enega meseca po prejemu. Če vročitev v roku enega meseca po prejemu ni mogoča, morate to sporočiti temu organu s potrdilom iz točke 13. |
|
2. |
Če na podlagi poslanih podatkov ali pisanja tega zaprosila za vročitev ne morete izpolniti, morate v skladu s členom 6(2) Uredbe na najhitrejši možni način stopiti v stik s tem organom, da se zagotovijo manjkajoči podatki ali pisanja. |
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
Referenčna številka organa za pošiljanje:
Referenčna številka organa za sprejem:
POTRDILO O PREJEMU
(člen 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
To potrdilo je treba poslati na najhitrejši možni način pošiljanja čim prej po prejemu pisanja, v vsakem primeru pa v roku sedmih dni od prejema.
8. DATUM PREJEMA:
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
Referenčna številka organa za pošiljanje:
Referenčna številka organa za sprejem:
OBVESTILO O VRAČILU ZAPROSILA IN PISANJA
(člen 6(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
Zaprosilo in pisanje je treba vrniti ob prejemu.
9. RAZLOG VRAČILA:
|
9.1. |
Zaprosilo je očitno zunaj področja uporabe Uredbe:
|
|
9.2. |
Neizpolnjevanje zahtevanih formalnih pogojev onemogoča vročitev:
|
|
9.3. |
Način vročitve je v nasprotju s pravom te države članice (člen 7(1) Uredbe) |
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
Referenčna številka organa za pošiljanje:
Referenčna številka organa za sprejem:
OBVESTILO O POSREDOVANJU ZAPROSILA IN PISANJA PRISTOJNEMU ORGANU ZA SPREJEM
(člen 6(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
Zaprosilo in pisanje sta bila posredovana naslednjemu organu za sprejem, ki je krajevno pristojen za vročitev:
|
10.1. |
Ime: |
|
10.2. |
Naslov:
|
|
10.3. |
Telefon: |
|
10.4. |
Telefaks (2): |
|
10.5. |
E-naslov (2): |
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
Referenčna številka organa za pošiljanje:
Referenčna številka pristojnega organa za sprejem:
POTRDILO O PREJEMU KRAJEVNO PRISTOJNEGA ORGANA ZA SPREJEM ORGANU ZA POŠILJANJE
(člen 6(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
To potrdilo je treba poslati na najhitrejši možni način pošiljanja čim prej po prejemu pisanja, v vsakem primeru pa v roku sedmih dni od prejema.
11. DATUM PREJEMA:
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
OBVESTILO NASLOVNIKA GLEDE PRAVICE DO ZAVRNITVE SPREJEMA PISANJA
(člen 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
Referenčna številka organa za pošiljanje:
Referenčna številka organa za sprejem:
POTRDILO O VROČITVI ALI NEVROČITVI PISANJ
(člen 10 Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000)
Vročitev je treba opraviti čim prej. Če vročitve ni bilo mogoče opraviti v roku enega meseca po prejemu , organ za sprejem o tem obvesti organ za pošiljanje (v skladu s členom 7(2) Uredbe).
12. IZVEDBA VROČITVE
|
(a) |
|
|
(b) |
|
|
(c) |
|
13. OBVESTILO V SKLADU S ČLENOM 7(2)
Vročitve ni bilo mogoče opraviti v roku enega meseca po prejemu.
14. ZAVRNITEV PISANJA
Naslovnik je zavrnil sprejem pisanja zaradi uporabljenega jezika. Pisanja so priložena k temu potrdilu.
15. RAZLOG ZA NEVROČITEV PISANJA
|
15.1. |
Naslov neznan |
|
15.2. |
Naslovnika ni mogoče izslediti |
|
15.3. |
Pisanja ni bilo mogoče vročiti pred datumom ali v roku iz točke 6.2. |
|
15.4. |
Drugo (prosimo, opišite): |
Pisanja so priložena k temu potrdilu.
V/Na:
Dne:
Podpis in/ali žig:
(1) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.
(2) Ta točka ni obvezna.
P6_TA(2006)0289
Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad (splošne določbe) ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (9077/2006 – C6-0192/2006 – 2004/0163(AVC))
(Postopek privolitve)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (9077/2006) (1), |
|
— |
ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi člena 161 Pogodbe ES (C6-0192/2006), |
|
— |
ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta in Komisije, priložene k tej resoluciji, |
|
— |
ob upoštevanju člena 75(1) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0224/2006), |
|
1. |
da privolitev k predlogu uredbe Sveta; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
PRILOGA
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN KOMISIJE
Brez poseganja v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ter veljavne predpise (2007-2013) bo Komisija od leta 2010 dalje predstavila proračunskemu organu oceno izvajanja kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013, ki vključuje posledice uporabe pravila N + 3/N + 2.
P6_TA(2006)0290
Ustanovitev Kohezijskega sklada ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (9078/2006 – C6-0191/2006 – 2004/0166(AVC))
(Postopek privolitve)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (9078/2006) (1), |
|
— |
ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi drugega odstavka člena 161 Pogodbe ES (C6-0191/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 75(1) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za regionalni razvoj (A6-0226/2006), |
|
1. |
da privolitev k predlogu uredbe Sveta; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0291
Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi (KOM(2005)0651 – C6-0046/2006 – 2005/0264(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0651) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 83 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0046/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0217/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(3) |
Skupinska izjema za linijske konference v pomorskem prometu, predvidena v Uredbi (EGS) št. 4056/86, izvzema iz prepovedi člena 81(1) Pogodbe sporazume, sklepe in usklajena ravnanja vseh ali dela članov ene ali več linijskih konferenc, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Utemeljitev za skupinsko izjemo v bistvu sklepa, da konference prinašajo stabilnost s tem, da se izvozniki lahko zanesejo na njihove storitve, ki se jih ne da doseči z manj omejenimi sredstvi. Vendar je temeljit pregled industrije, ki ga je izvedla Komisija, pokazal, da linijski pomorski promet ni edinstven, ker se njegova struktura stroškov bistveno ne razlikuje od strukture v drugih industrijah . Zato ne obstajajo dokazi, da se mora industrija zaščititi pred konkurenco. |
|
(3) |
Skupinska izjema za linijske konference v pomorskem prometu, predvidena v Uredbi (EGS) št. 4056/86, izvzema iz prepovedi člena 81(1) Pogodbe sporazume, sklepe in usklajena ravnanja vseh ali dela članov ene ali več linijskih konferenc, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Utemeljitev za skupinsko izjemo v bistvu sklepa, da konference prinašajo stabilnost s tem, da se izvozniki lahko zanesejo na njihove storitve, ki se jih ne da doseči z manj omejenimi sredstvi. Temeljit pregled industrije, ki ga je opravila Komisija, je pokazal, da je danes linijski pomorski promet visoko konkurenčen in da v tem sektorju ni potrebe po zaščiti pred konkurenco . Vendar je ob upoštevanju sedanjih razmer glede svetovne konkurence, hitrega razvoja, visokih stroškov in naložbenih tveganj v industriji linijskega pomorskega prometa potrjena učinkovitost izmenjave informacij med udeleženci tega sektorja. |
|
(9) |
Odvečna sta tudi izključitev iz prepovedi člena 81(1) Pogodbe zgolj tehničnih sporazumov in postopek za obravnavanje kolizije zakonov, do katere bi lahko prišlo. Te določbe se morajo zato izbrisati. |
|
(9) |
Da bi poenostavili transakcije v sektorju, bodo smernice v skladu z odstavkom 1a člena 1 zagotavljale navodila o vprašanjih glede tehničnih sporazumov v smislu člena 2 Uredbe (EGS) št. 4056/86. |
|
(10) |
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba Uredbo (EGS) št. 4056/86 v celoti razveljaviti. |
|
(10) |
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba Uredbo (EGS) št. 4056/86 v celoti razveljaviti , skupinske izjeme za linijske konference pa bodo prenehale veljati po prehodnem obdobju dveh let po dnevu začetka veljavnosti te uredbe . |
|
(10a) |
Ker bo izvrševanje te uredbe s pristopom nekaterih držav članic h Kodeksu vedenja za linijske konference UNCTAD povzročalo kolizijo zakonov, je priporočljivo, da države članice odstopijo od kodeksa, čeprav se jih k temu ne more zavezati. Iz tega položaja izhaja, da je treba imeti na voljo natančen postopek, ki bo omogočal obravnavo mednarodne kolizije zakonov, do katere bi lahko prišlo. Po razveljavitvi določb člena 9 Uredbe (EGS) št. 4056/86 bo pravna podlaga, ki Komisiji omogoča, da na tem področju ukrepa po pooblastilu Sveta, ohranjena na osnovi člena 300 Pogodbe ES. |
|
(10b) |
Komisija v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in po posvetovanju z Evropskim parlamentom pred koncem prehodnega obdobja določi smernice v okviru členov 81 in 82 Pogodbe, da zagotovi pravno varnost v sektorju linijskih prevozov. |
|
(11) |
Linijske konference dopuščajo pristojni organi več držav. Zakonodaja o konkurenci se kot tudi v drugih sektorjih tudi v tem ne uporablja enako po vsem svetu. Ob upoštevanju globalne narave industrije linijskega pomorskega prometa bo Komisija sprejela vse ustrezne pobude za pospešitev odstranitve izjeme določanja cen za linijske konference, ki obstajajo drugje , medtem ko bo ohranila izjeme za operativno sodelovanje med linijami pomorskega prometa, združenimi v konzorcijih in združenjih, v skladu s priporočili Sekretariata OECD leta 2002. |
|
(11) |
Linijske konference dopuščajo pristojni organi več držav. Zakonodaja o konkurenci se kot tudi v drugih sektorjih tudi v tem ne uporablja enako po vsem svetu. Ob upoštevanju globalne narave industrije linijskega pomorskega prometa bo Komisija sprejela vse ustrezne pobude za pospešitev odstranitve izjeme določanja cen za linijske konference, ki obstajajo drugje. Istočasno bodo ohranjene izjeme za operativno sodelovanje med linijami pomorskega prometa, združenimi v konzorcijih in združenjih, v skladu s priporočili Sekretariata OECD leta 2002. |
|
(12) |
Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi so bile izključene iz pravil o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe, prvotno določenih v Uredbi (EGS) št. 4056/86 in naknadno v Uredbi (ES) št. 1/2003. Trenutno so edini preostali sektorji, ki se morajo izključiti iz izvajanja pravil o konkurenci Skupnosti. Pomanjkanje učinkovitih izvršilnih pooblastil za te sektorje je anomalija z ureditvenega vidika. |
črtano
|
(12a) |
Komisija bo Evropskemu parlamentu skupaj s smernicami predložila jasen pregled stališča tretjih držav (Kitajske, ZDA, Kanade, Japonske, Singapurja in Indije) glede nove politike EU o linijskih storitvah (sprejemljivost, prilagoditev, nasprotovanje, negativni učinki itd) in njihove pripravljenosti, da ji ustrezno prilagodijo svoje sisteme . |
|
(12b) |
Ker bodo morda države članice morale prilagoditi svoje mednarodne dogovore zaradi ukinitve sistema linijskih konferenc, se morajo določbe Uredbe (EGS) št. 4056/86 v zvezi s skupinsko izjemo za linijske konference v prehodnem obdobju še naprej uporabljati za linijske konference, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe (EGS) št. 4056/86 o datumu začetka veljavnosti te uredbe za prehodno obdobje. |
|
(12c) |
Kodeks UNCTAD nima več pomembne vloge v mednarodnem sektorju linijskih storitev. Potreba držav članic, da se odpovejo kodeksu, zato ne sme ovirati ponovnega pregleda pravil o konkurenci ES za linijske konference. Vseeno pa bi morala Komisija temeljito preučiti trgovinske in politične posledice take odpovedi. |
|
(13a) |
Kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi so bile do sedaj izključene iz pravil o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe, prvotno določenih v Uredbi (EGS) št. 4056/86 in naknadno v Uredbi (ES) št. 1/2003. To sta trenutno edina preostala sektorja, ki ju je treba izključiti iz izvajanja pravil o konkurenci ES. Pomanjkanje učinkovitih izvršilnih pooblastil konkurence v sektorjih kabotaža in mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi je anomalija z ureditvenega vidika. |
|
(15a) |
Pred razveljavitvijo člena 32 Uredbe (ES) št. 1/2003 je treba ob spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 sprejeti smernice za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe za sektor prevoznih storitev v prosti plovbi, da se zagotovi pravna varnost za ta sektor in da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja, predvsem za združitvene sporazume. Smernice je treba izdati v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi po posvetovanju z Evropskim parlamentom. |
|
(16) |
Ker lahko države članice potrebujejo prilagoditev svojih mednarodnih dogovorov ob upoštevanju ukinitve sistema konferenc, se morajo določbe Uredbe (EGS) št. 4056/86 v zvezi s skupinsko izjemo za linijske konference v prehodnem obdobju še nadalje uporabljati za konference, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe (EGS) št. 4056/86 na datum začetka veljavnosti te uredbe. |
črtano
|
(16a) |
V zvezi s tem mora Komisija preučiti, ali je treba spremeniti oziroma razveljaviti še drugo zakonodajo ES, na primer Uredbo Sveta (EGS) št. 954/79 z dne 15. maja 1979 o ratifikaciji ali pristopu držav članic h Konvenciji Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc (2) ali Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (3) . |
Komisija sprejme smernice pred koncem prehodnega obdobja. Smernice med drugim vsebujejo navodila o vsebini člena 2 Uredbe (EGS) št. 4056/86 preden se člen razveljavi. Poleg tega smernice upoštevajo zlasti interese majhnih in srednje velikih prevoznikov in prevoznikov na področju specializirane trgovine.
Člen 32 Uredbe (ES) št. 1/2003 se črta .
Člen 32 Uredbe (ES) št. 1/2003 se razveljavi .
Komisija sprejme smernice za uporabo členov 81 in 82 Pogodbe za prevozne storitve v prosti plovbi pred datumom razveljavitve člena 32 Uredbe (ES) št. 1/2003 .
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0292
Sistem virov lastnih sredstev ES *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (KOM(2006)0099 – C6-0132/2006 – 2006/0039(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0099) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 269 Pogodbe ES in člena 173 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0132/2006), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2), zlasti točke 8 Sporazuma, in Izjave št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena temu sporazumu, |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0223/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(1) |
Evropski svet je na srečanju v Bruslju 15. in 16. decembra 2005 med drugim sklenil, da naj ureditev lastnih sredstev temelji na splošnem cilju enakosti. Ta ureditev naj bi tako zagotovila, v skladu z zadevnimi sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel v Fontainebleauju leta 1984, da se nobeni državi članici ne naloži preveliko proračunsko breme glede na njeno sorazmerno blaginjo. Zato je primerno uvesti določbe, ki bodo posebej obravnavale določene države članice. |
|
(1) |
Evropski svet je na srečanju v Bruslju dne15. in 16. decembra 2005 med drugim sklenil, da naj ureditev lastnih sredstev temelji na splošnem cilju enakosti. Ta ureditev naj bi tako zagotovila, v skladu z zadevnimi sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel v Fontainebleauju leta 1984, da se nobeni državi članici ne naloži preveliko proračunsko breme glede na njeno sorazmerno blaginjo. Zato je trenutno neizogibno, dokler ne bo v postopku pregleda 2008/2009 dosežen dogovor o novem, pravičnejšem in preglednejšem sistemu virov lastnih sredstev, uvesti določbe, ki bodo posebej obravnavale določene države članice. |
|
(2) |
Ker mora sistem virov lastnih sredstev Skupnosti zagotavljati dovolj sredstev za urejen razvoj politik Skupnosti, ob upoštevanju potrebe po strogi proračunski disciplini. |
|
(2) |
Ker mora sistem virov lastnih sredstev Skupnosti zagotavljati dovolj sredstev , za katere je značilna preglednost in jasnost, za urejen razvoj politik Skupnosti, ob upoštevanju potrebe po strogi proračunski disciplini. |
|
(7) |
Za doseganje preglednosti in preprostosti je Evropski svet na svojem srečanju 15. in 16. decembra 2005 sklenil, da se delež prevzetih obveznosti iz sredstev DDV določi na 0,30 %. |
|
(7) |
Evropski svet je na svojem srečanju dne15. in 16. decembra 2005 sklenil, da se delež prevzetih obveznosti iz sredstev DDV določi na 0,30 %. |
|
(8a) |
V primeru spremembe pravil v zvezi z obdavčevanjem v Skupnosti (DDV, davek na pravne osebe, carine, dajatve, trošarine) bi bilo treba vedno upoštevati sistem virov lastnih sredstev Skupnosti. |
|
(11) |
Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005 je Komisijo pozval, da opravi celovit, splošen pregled, ki bo zajel vse vidike porabe EU, in pregled virov sredstev ter o tem poroča v obdobju 2008/2009. V okviru tega bi morala Komisija začeti splošni pregled delovanja sistema virov lastnih sredstev, pri čemer bi po potrebi pripravila ustrezne predloge. |
|
(11) |
Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005 je Komisijo pozval, da opravi celovit, splošen pregled, ki bo zajel vse vidike porabe EU, in pregled virov sredstev ter o tem poroča v obdobju 2008/2009. V okviru tega bi morala Komisija začeti splošni pregled delovanja sistema virov lastnih sredstev, pri čemer bi pripravila ustrezne predloge , v skladu s pogoji, določenimi v Izjavi št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnemu poslovodenju (3) . |
V okviru celovitega, splošnega pregleda, ki bo zajel vse vidike porabe, in pregleda virov sredstev EU, o katerem bo poročala v obdobju 2008/2009, Komisija začne splošni pregled sistema virov lastnih sredstev, pri čemer po potrebi pripravi ustrezne predloge.
V okviru celovitega, splošnega pregleda, ki zajema vse vidike porabe, in pregleda virov sredstev EU, o katerem bo poročala v obdobju 2008/2009, Komisija začne splošni pregled sistema virov lastnih sredstev, pri čemer pripravi ustrezne predloge. Upoštevani bodo rezultati skupnega dela nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Pri pripravi tovrstnega pregleda in oblikovanju predlogov upošteva Komisija delo in priporočila Evropskega parlamenta v skladu s pogoji Izjave št. 3, priložene Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu
P6_TA(2006)0293
Kriza družbe „Equitable Life Assurance Society“
Resolucija Evropskega parlamenta o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“ (2006/2026(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 193 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah, ki urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi Preiskovalnega odbora o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“ (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 176 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju vmesnega poročila Preiskovalnega odbora o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“ (A6-0221/2006), |
|
A. |
ker člen 193 Pogodbe ES zagotavlja pravno podlago, da Parlament ustanovi začasni preiskovalni odbor za preiskavo domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti; ker je to pomemben sestavni del nadzornih pooblastil Parlamenta, |
|
B. |
ker je posebna narava preiskovalnega odbora preučiti obstoječi organ zakonodaje Skupnosti in njen način izvajanja s strani organa ali institucije Evropskih skupnosti ali držav članic, in ker področje uporabe preiskave omejujejo mandat Preiskovalnega odbora ter tudi primarna in sekundarna zakonodaja Skupnosti, |
|
C. |
ker se je na podlagi predloga Konference predsednikov Parlament na plenarnem zasedanju 18. januarja 2006 odločil, da ustanovi Preiskovalni odbor za preučitev krize družbe Equitable Life Assurance Society in da bi preiskovalni odbor preučil veliko s tem povezanih vprašanj ter oblikoval vse predloge, ki so za to potrebni, |
|
D. |
ker narava preiskovalnega odbora preprečuje sporočanje kakršnih koli sklepov, ki izhajajo iz preiskave, preden preuči, ali je mandat izpolnjen; ker zato ni mogoče niti zaželeno, da preiskovalni odbor predloži ugotovitve o različnih vidikih mandata na začetni stopnji dela, |
|
E. |
ker je preiskovalni odbor odobril delovni dokument, ki določa organiziran pristop ter vzpostavlja jasne zasnove ukrepov in preiskave, |
|
F. |
ker je preiskovalni odbor v okviru proračuna za strokovno znanje v zvezi s prvimi tremi smernicami preiskave, opredeljenimi v delovnem dokumentu, naročil zunanje študije in zdaj čaka na rezultate, |
|
G. |
ker so vprašanja, ki jih obravnava preiskovalni odbor, splošno pomembna, kar presega posebne skrbi evropskih državljanov, ki jih to neposredno zadeva, zlasti v zvezi s primernim delovanjem notranjega trga za zavarovalne produkte, pravilnim izvajanjem zakonodaje Skupnosti in primernimi mehanizmi odškodnin, ki so na voljo državljanom, zlasti v čezmejnih primerih, kjer je zadevno podjetje pod nadzorom matične države, |
|
H. |
ker so lahko vprašanja, ki jih obravnava preiskovalni odbor, splošno pomembna za projekt Solventnost II, zlasti za možne prihodnje določbe o pravilih, ki urejajo sredstva in obveznosti zavarovalnic za usklajevanje sredstev in obveznosti, pozavarovalne dogovore ter posledice računovodskih in aktuarskih politik, |
|
I. |
ker mora preiskovalni odbor upoštevati že opravljene preiskave v Združenem kraljestvu, zlasti tiste, ki jih je izvedel lord Penrose, in v celoti preučiti stalne preiskave, kot je preiskava parlamentarnega varuha človekovih pravic v Združenem kraljestvu, |
|
J. |
ker dosedanja ustna in pisna dokazila, ki jih je predložil in preučil preiskovalni odbor, potrjujejo potrebo po nadaljnji preiskavi vseh točk iz tega mandata Parlamenta v Sklepu z dne 18. januarja 2006 in oblikovanju potrebnih predlogov, |
|
1. |
spodbuja preiskovalni odbor, da nadaljuje delo in v celoti izpolni mandat, ki mu ga je podelil Parlament v Sklepu z dne 18. januarja 2006, in podpira vse ukrepe ter pobude, ki vodijo k izpolnitvi mandata; |
|
2. |
meni, da je bistveno upoštevati različna poročila in preiskave, opravljene v Združenem kraljestvu, zlasti poročilo, ki ga zdaj končuje parlamentarni varuh človekovih pravic v Združenem kraljestvu in bo najprej objavljeno šele novembra 2006; zato sprejema odločitev, da se mandat preiskovalnega odbora podaljša za tri mesece v skladu s členom 176(4) Poslovnika; |
|
3. |
prosi Konferenco predsednikov in Predsedstvo za podporo vseh potrebnih ukrepov, da preiskovalni odbor izpolni svoj mandat, zlasti v zvezi s povračilom stroškov prič, izrednih sej ali vseh drugih tehničnih sredstev, ki so upravičena; |
|
4. |
prosi Komisijo, da še naprej podpira delo Preiskovalnega odbora in mu pri tem pomaga, ob polnem upoštevanju načela zanesljivega sodelovanja in z zagotavljanjem vse mogoče tehnične in politične podpore, tudi kadar se preiskuje ukrep Komisije ali pomanjkanje ukrepa; |
|
5. |
zahteva, da regulativni in nadzorni organi držav članic, zlasti v Združenem kraljestvu, na Irskem in v Nemčiji, pomagajo preiskovalnemu odboru pri njegovih nalogah ter da zlasti predložijo dokaze o delovanju izmenjave informacije in sodelovanju med temi organi; |
|
6. |
zahteva, da vlade in parlamenti držav članic, zlasti v Združenem kraljestvu, na Irskem in v Nemčiji, pomagajo preiskovalnemu odboru pri nalogah, ob polnem upoštevanju načela zanesljivega sodelovanja, ki ga določajo pogodbe. |
|
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 2.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0011.
P6_TA(2006)0294
Nadaljnja konsolidacija na področju evropske industrije finančnih storitev
Resolucija Evropskega parlamenta o nadaljnji konsolidaciji na področju industrije finančnih storitev (2006/2081(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z dne 26. oktobra 2005 o čezmejni konsolidaciji v finančnem sektorju EU (SEK(2005)1398), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2005 o naložbah v sektorju finančnih storitev znotraj EU (1), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. maja 1999 z naslovom „Izvajanje okvirne strukture za finančne trge: akcijski načrt“ (KOM(1999)0232), |
|
— |
ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 1. decembra 2005 o politiki finančnih storitev za obdobje 2005 – 2010 (KOM(2005)0629), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (2), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 (3) za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (4), |
|
— |
ob upoštevanju Direktiv Evropskega parlamenta in Sveta, obe z dne 14. junija 2006, št. 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (5) (Direktiva o kapitalskih zahtevah) in št. 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (preoblikovano) (6), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o trenutnem stanju povezovanja finančnih trgov EU (7), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (8), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0170/2006), |
|
A. |
ker se gospodarstvo EU po svetu in doma srečuje z različnimi izzivi, kot so intenzivna konkurenca, počasna gospodarska rast, staranje prebivalstva in rast pokojninskih obveznosti, |
|
B. |
ker mora biti cilj za stabilnost in varnost finančnih trgov enak prizadevanju za zmanjšanje ovir za čezmejne dejavnosti v zvezi s finančnimi dejavnostmi, |
|
C. |
ker so močni, stabilni in učinkoviti finančni trgi in institucije ključnega pomena za zadovoljevanje finančnih potreb različnih gospodarskih udeležencev EU ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, |
|
D. |
ker stabilen in konkurenčen sektor finančnih storitev uživa zaupanje potrošnikov, če temelji na visoki ravni varstva potrošnikov, |
|
E. |
ker konsolidacija ustvarja možnost za ekonomijo obsega in razpona, sinergije in stroškovno učinkovitost ter v povezavi z nadaljnjim povezovanjem trgov lahko pospešuje rast in naložbe s pospeševanjem likvidnosti in učinkovitosti trgov, |
|
F. |
ker je naloga EU in oblikovalcev nacionalne politike, da vzpostavijo pravni in nadzorni okvir, ki spodbuja rast, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva EU, zagotavlja enake konkurenčne možnosti, varuje učinkovitost, celovitost, preglednost trga in stabilnost finančnega sistema ter ščiti deponente, investitorje in zavarovane osebe, |
|
G. |
ker morajo biti potrebe potrošnikov in raznolikost ponudbe kakovostnih produktov glavni cilj katere koli politike na tem področju, |
|
H. |
ker je treba usmeriti dovolj pozornosti na mnenja in dobro počutje zaposlenih in kupcev, ki sta pomembni interesni skupini v finančnih institucijah, ki so predmet združitev in prevzemov, |
|
I. |
ker je treba odpraviti neupravičene nacionalne prakse ter zaščitne in diskriminacijske ukrepe, ker povzročajo drobljenje trga in kupcem odvzemajo ugodnosti, ki jih prinaša konsolidacija, |
Splošna pričakovanja
|
1. |
meni, da je konsolidacija na finančnih trgih pomemben, vendar ne edini tržni trend, ki je odraz vedno večje konkurence v EU in na svetovni ravni; |
|
2. |
meni, da cilj konsolidacije na finančnih trgih ne sme biti povečanje števila finančnih institucij in da mora biti v sorazmerju s konkurenco na finančnih trgih; |
|
3. |
ugotavlja, da so združitve in prevzemi še vedno najpogostejša strategija finančnih institucij za rast; ugotavlja tudi, da se lahko v sodobnem gospodarstvu učinki konsolidacije dosežejo na veliko različnih načinov, na primer s tržnim povezovanjem med institucijami, zunanjim izvajanjem ali dejavnostjo zalednih služb, sodelovanjem zalednih služb in vzpostavitvijo skupnih infrastruktur s konkurenti (npr. plačilni klirinški sistemi in sistemi poravnave); |
|
4. |
pozdravlja pozitiven vpliv eura in Akcijskega načrta za finančne storitve na povezovanje grosističnih finančnih trgov, preglednost in likvidnost trgov ter posodabljanje in dokončno vzpostavitev finančnih pravnih okvirov EU, čeprav do sedaj še ni zaključkov o vseh posledicah povezovanja finančnih trgov z enotno valuto; |
|
5. |
ugotavlja, da dejavnost združitev in prevzemov ter restrukturiranje, ki bodo verjetno imeli pozitiven vpliv na konkurenčnost, pogosto spremlja negativno dojemanje strahu pred izgubo zaposlitve, ki se včasih uresniči zlasti v nekaterih regijah; |
|
6. |
upošteva intenzivno konsolidacijo, ki poteka ob združitvah in prevzemih v novih državah članicah v zadnjih 10 letih; v zvezi s tem tudi opozarja na pomen zanesljivih in stabilnih finančnih sistemov za malo gospodarstvo; |
|
7. |
ponovno opozarja, da konsolidacija kot taka ne sme biti cilj, ampak mora nedvomno koristiti gospodarstvu s spodbujanjem rasti in inovacij ter izboljšanjem dostopa do denarne podpore, kar bo finančnim institucijam omogočilo izrabo sinergije in stroškovne učinkovitosti ter potrošnikom ponudilo večjo izbiro in boljšo kakovost, obenem pa večjo zaščito; |
|
8. |
zahteva, da se osredotoči pozornost na vpliv konsolidacije v finančnem sektorju z vidika zaposlovanja, ki je posledica preoblikovanja lastništva in dejavnosti ter zlasti dejavnosti zunanjega izvajanja; poziva sektor, da prevzame polno družbeno odgovornost in zagotovi spremljevalne ukrepe, ki vodijo k nadaljnjemu usposabljanju in kvalificiranju osebja finančnih institucij za usklajenost s cilji Lizbonske strategije – gospodarstvo z večjim poudarkom na znanju; |
|
9. |
verjame, da je treba raznolikost finančnih institucij, ki bolje odražajo raznolikost finančnih potreb družb, malih in srednje velikih podjetij ter potrošnikov, ohraniti in da zakonodaja EU zato ne sme biti naklonjena nobeni vrsti poslovnega modela, korporacijski strukturi ali nobeni vrsti proizvoda bolj kot drugi; |
|
10. |
ocenjuje, da mora struktura finančnih storitev na ravni Unije zagotoviti soobstoj različnih struktur in velikosti, da bi imela na voljo učinkovite in konkurenčne udeležence na mednarodni ravni in tudi v sosednjih omrežjih; |
|
11. |
verjame, da je treba ohraniti raznolikost finančnih produktov, da bi izpolnili različne in spreminjajoče se potrebe potrošnikov; |
Ovire za čezmejno konsolidacijo
|
12. |
ugotavlja, da je zaradi različnih ovir stopnja čezmejne konsolidacije v finančnem in zlasti bančnem sektorju pogosto nižja od stopnje notranje konsolidacije v EU; upošteva ovire, ki jih je v raziskavi opredelila Komisija; |
|
13. |
opozarja, da je treba na notranjem trgu omogočiti gospodarsko sinergijo in stroškovno učinkovitost, ki izhajata iz konsolidacije in ki ne smeta biti neopravičeno ovirani z davčnimi ovirami in različnimi nadzornimi režimi; podpira namen Komisije, da jih odpravi; ugotavlja težave, s katerimi se srečujejo finančne institucije, ki želijo doseči stroškovno učinkovitost in ekonomijo velikega obsega s prodajo podobnih ali identičnih proizvodov v državah, in poziva Komisijo, da nadaljuje preučevanje teh težav; |
|
14. |
opozarja, da morajo udeleženci na trgu upoštevati družbeno odgovornost v času dejavnosti združitev in prevzemov ter restrukturiranja; opozarja tudi, da je v postopku globalizacije okrepitev socialnega tržnega gospodarstva z več in boljšimi delovnimi mesti edini način za pridobitev zaupanja državljanov EU; |
|
15. |
priznava pomembno vlogo nacionalnih nadzornikov pri izvajanju bonitetnega nadzora ter varovanja zanesljivosti finančnih trgov in institucij; |
|
16. |
opozarja, da lahko različne nacionalne prakse in standardi nadzora povzročijo zmanjšanje tržne učinkovitosti, povečanje stroškov poslovanja tistih finančnih institucij, ki delujejo čezmejno, in s tem zmanjšanje koristi enotnega finančnega trga ter končno njegovo razčlenjenost; |
|
17. |
je zaskrbljen, ker se finančne institucije, ki želijo razvijati svoje strategije na ravni EU, pogosto srečujejo z dragimi in dolgotrajnimi pravnimi in nadzornimi praksami ter neenotnimi zahtevami glede poročanja; |
|
18. |
verjame, da lahko zbliževanje nadzornih praks in standardov zmanjša nekatere negativne učinke neenotnih nadzornih praks in izboljša tržno učinkovitost; pozdravlja napredek, ki ga je dosegel Odbor evropskih bančnih nadzornikov in spodbuja njegovo nadaljnje delo; |
|
19. |
pozdravlja napredek, ki so ga dosegli trije odbori – Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), Odbor evropskih regulatornih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) in Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEOIPS), pri doseganju večjega nadzornega zbliževanja ter spodbuja njihovo nadaljnje delo; |
|
20. |
ugotavlja, da je integracija na grosističnem trgu skoraj zaključena, zlasti da je integracija na denarnih trgih zelo napredovala ter da se objave o povečanju in zmanjšanju obrestnih mer hitro in dobro izrazijo v tržnih cenah; |
|
21. |
obžaluje, da več davčnih ovir, zlasti medskupinski DDV in pomanjkanje nevtralnosti, pa tudi pomanjkanje pravne gotovosti glede uporabe DDV za finančne storitve, zmanjšuje in pogosto preprečuje sinergije in stroškovno učinkovitost ter poziva Komisijo, da oblikuje predloge, kako premagati te ovire; |
|
22. |
ugotavlja, da trenutno znatni nepovračljivi stroški za DDV poleg medpodjetniških stroškov v veliki meri omejujejo kakršnekoli morebitne prihranke, ki izhajajo iz čezmejne konsolidacije; |
|
23. |
ugotavlja, da sedanja davčna obravnava dividend v EU spodbuja izplačilo notranjih dividend namesto dividend EU; |
|
24. |
meni, da mora nadaljnja integracija finančnih trgov na drobno prinesti večjo izbiro produktov boljše kakovosti za potrošnike in omogočiti družbam čezmejno prodajo njihovih produktov, ne da bi bila ogrožena konkurenca na finančnih trgih na drobno Evropske unije; poziva Komisijo, da predstavi jasno in jedrnato strategijo za povezovanje finančnih trgov na drobno; |
|
25. |
poziva Komisijo in industrijo finančnih storitev, da nadalje obravnavata prednosti in slabosti „26. režima“ za finančne storitve, ki bi jih mobilni državljani EU lahko potrebovali za svoje dejavnosti v drugih državah članicah, da bi se tako bili zmožni posluževati bližnjih ponudnikov storitev in da bi morali uporabljati le preprosta standardna pravila; zlasti poziva Komisijo, da opredeli pravno podlago, zagotovi visoko raven varnosti potrošnikov, opredeli potrebne elemente za usklajevanje in ustrezen nadzorni režim; |
|
26. |
verjame, da je pluralistična struktura evropskega bančnega trga naložba za evropsko gospodarstvo in ne sme biti vprašljiva; |
Pravni in nadzorni sistem
Struktura trga
|
27. |
opaža, da stopnje tržne koncentracije v nekaterih državah članicah zbujajo skrb glede strukture trga, ravnanja in vedenja evropskih bank ter drugih finančnih institucij; |
|
28. |
prosi, da Komisija in nacionalni organi za konkurenco v skladu s pogodbo ES ter sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti natančno preučijo koncentracijo finančnih trgov in institucij; |
|
29. |
poziva Komisijo, da zagotovi dosledno izvajanje ustrezne zakonodaje s strani članic; |
|
30. |
zahteva od Komisije, da v glavnih regionalnih finančnih centrih preuči, kakšen vpliv ima konsolidacija na financiranje malih regij ter malih in srednje velikih podjetij; |
Nadzor
|
31. |
pozdravlja nedavno sprejete ukrepe EU v zvezi z bonitetnim nadzorom, zlasti predlog direktive o kapitalski ustreznosti, ki daje prednost načelu nadzora v domači državi in občutno spreminja veljavni nadzorni okvir, ki sedaj vključuje nove določbe o sodelovanju med nacionalnimi pristojnimi organi, zahtevami po preglednosti nadzornih organov in okrepljenimi pristojnostmi za nadzornika, ki izvaja konsolidirani nadzor, kar zadeva potrditev modelov za merjenje tveganja; meni, da mora v sedanji zakonodaji to potezo dopolnjevati jasna opredelitev ter dobro uravnotežena delitev pristojnosti in odgovornosti med domačimi nadzorniki in nadzorniki države gostiteljice brez poseganja v klavzule o pregledu, ki jih vsebuje direktiva; |
|
32. |
ugotavlja, da preoblikovanje družb glavnih finančnih skupin EU, ki so pripravljene sprejeti model SE, lahko pomembno vpliva na zadevne nadzornike; poziva Komisijo, da spremlja položaj in preuči, ali ima model SE kakršnekoli posledice za bonitetno stabilnost in strukture kriznega upravljanja; |
|
33. |
poziva Komisijo, da v predlogih ustrezno upošteva težave, s katerimi se srečujejo nekateri nacionalni zakonodajalci pri posredovanju na trgih z močno prisotnostjo tujega kapitala; |
|
34. |
ugotavlja, da na zelo povezanih finančnih trgih nacionalni organi ne morejo posamezno rešiti krize glede nacionalnih pristojnosti; v zvezi s tem meni, da sedanje mreže nacionalnih nadzornikov, nadzornega režima in pravno neobvezujočih memorandumov o dogovoru mogoče niso dovolj za obvladovanje hude krize, ki jo povzroči propad trgov ali pomembnih čezmejnih finančnih skupin; meni, da sta sodelovanje in medsebojno zaupanje med nadzornimi organi v primeru krize temeljnega pomena, ter poziva Komisijo in odgovorne nacionalne organe, da skupaj razvijejo ustrezne predloge za učinkovito krizno upravljanje za nadaljnjo obravnavo v Parlamentu; |
|
35. |
meni, da bi se avtoriteta Evropske unije v mednarodnih pogajanjih, zlasti kar zadeva bančni nadzor, okrepila, če bi bilo pojasnjeno njeno notranje delovanje; |
|
36. |
ugotavlja, da je treba vprašanje posojilodajalca zadnjih sredstev rešiti vzporedno z vsako nadaljnjo razpravo o evropskem finančnem nadzoru; v zvezi s tem poudarja, da je nujna jasna odločitev o pristojnostih; |
|
37. |
ugotavlja, da sedanji nadzorni sistem vodi do večkratnih zahtev glede poročanja za banke in da je torej približevanje standardov pomembna naloga za vse nadzorne institucije; |
|
38. |
verjame, da je skrajni čas, da institucije EU in zlasti Parlament začnejo razpravo o strukturi nadzora finančnih trgov EU; zato poziva k ustanovitvi odbora „modrecev“ do konca leta 2006, ki bo preučil vplive konsolidacije trgov in finančnih institucij na bonitetni nadzor, finančno stabilnost in krizno upravljanje ter o njih poročal šest mesecev po ustanovitvi odbora; v zvezi s tem prosi odbor, da predlaga konkretne ideje v zvezi s poenostavitvijo večkratnih zahtev za poročanje, izboljšanjem sedanjih struktur in na koncu razmisli o potrebah in strukturah evropskih finančnih nadzornikov; |
*
* *
|
39. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 293, 25.11.2005, str. 2.
(2) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.
(3) UL L 79, 24.3.2005, str. 9.
(4) UL L 294, 10.11.2001, str. 1.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(6) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0295
Nedavni razvoj dogodkov in nadaljnje možnosti na področju prava družb
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb (2006/2051(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za napredek“ (KOM(2003)0284), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu: Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo (KOM(2005)0024), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti“ (KOM(2005)0330), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Rezultati preverjanja zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca“ (KOM(2005)0462), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2005)0535), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje“ (KOM(2005)0551), |
|
— |
ob upoštevanju Resolucije z dne 21. aprila 2004 o posodabljanju prava družb in izboljšanju upravljanja podjetij (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0229/2006), |
|
A. |
ker akcijski načrt, predlagan v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 21. maja 2003 („akcijski načrt 2003“), opredeljuje pomembne cilje za posodobitev prava družb in upravljanja podjetij, |
|
B. |
ker je bil pri doseganju teh ciljev že dosežen pomemben napredek, |
|
C. |
ker je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev mehanizmov prava družb, ki povečujejo učinkovitost in konkurenčnost poslovanja v Evropi, saj je treba akcijski načrt 2003 obravnavati glede na prenovljeno Lizbonsko strategijo, |
|
D. |
ker izboljšanje konkurenčnosti evropskega poslovanja zahteva celostni pristop na ravni EU, |
|
E. |
ker je nujno treba izboljšati zakonodajno okolje za podjetja, da bomo lahko dosegli cilje programa Lizbonske strategije, |
|
F. |
ker bi bilo treba na zakonsko urejen sistem udeležbe delavcev na ravni podjetij, kot ga poznajo v številnih državah članicah, gledati kot na sestavni del evropskega načina upravljanja podjetij, ki prispeva k doseganju ciljev Lizbonske strategije, |
|
G. |
ker je boljša pravna ureditev še posebej pomembna za mala in srednje velika podjetja (MSP), |
|
H. |
ker je poenostavitev pravnega reda EU s področja prava družb lahko učinkovito orodje za izboljšanje učinkovitosti zakonodajnega okvira; ker pa poenostavitev ne pomeni tudi deregulacije, |
Splošni vidiki
|
1. |
poziva Komisijo, da zagotovi skladnost ukrepov, namenjenih posodabljanju na področju prava družb in upravljanja podjetij, z ukrepi v sorodnih sektorjih, kot na primer finančnih storitvah, industrijski politiki, socialni politiki in družbeni odgovornosti gospodarskih družb; |
|
2. |
poudarja pomembnost upoštevanja sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti glede načela svobode ustanavljanja; |
|
3. |
poziva Komisijo, da pri odločanju o nadaljnjih ukrepih za razvoj prava družb upošteva evropski socialni model; to vključuje tudi udeležbo delavcev; |
Boljša pravna ureditev in poenostavitev
|
4. |
poudarja pomembnost boljše pravne ureditve, da se zagotovi učinkovitejši zakonodajni okvir; poudarja, da je pomembno izboljšati kakovost zakonodaje s sistematičnimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi o vseh prihodnjih pobudah, strogim upoštevanjem načela subsidiarnosti, izbiranjem instrumentov, ki podjetja manj obremenjujejo in jim omogočajo čim večjo prilagodljivost, ter z obsežno presojo vplivov v zvezi z vsako novo zakonodajno pobudo; |
|
5. |
poudarja, da se o veljavnih direktivah ES o pravu družb ne sme več razpravljati: treba bi jih bilo poenostaviti le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, če ne obravnavajo zelo občutljivih zadev ali niso rezultat zahtevnih kompromisov, da ne povzročimo škodljivega učinka na zadevne družbe; |
|
6. |
poziva Komisijo, da podrobno razloži načrte za predstavitev popolne združitve direktiv o pravu družb v en sam akt; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba dati prednost cilju doseganja jasnosti in skladnosti pravnega reda EU s področja prava družb znotraj različnih področij prava družb; poziva Komisijo, da zlasti navede, katere direktive se bi preoblikovale, katere razveljavile, katere kodificirale in katere spremenile; |
Mala in srednje velika podjetja
|
7. |
pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev boljšega zakonodajnega okolja za MSP; |
|
8. |
poziva Komisijo, da pri ocenjevanju vpliva zakonodajnih predlogov na področju prava družb preveri razsežnost MSP ter zagotovi, da se potrebe MSP ustrezno in sistematično upoštevajo; |
|
9. |
poudarja, da je treba zlasti odpraviti ovire, s katerimi se soočajo MSP v smislu upravnega bremena; |
|
10. |
poziva Komisijo, da v prihodnjih zakonodajnih predlogih ali bodočih revizijah veljavne zakonodaje bolj upošteva potrebe MSP; opozarja, da MSP odpirajo nova delovna mesta in poganjajo gospodarsko rast; |
Upravljanje podjetij
|
11. |
poudarja pomembnost razvijanja najboljših praks, ki spoštujejo različne tradicije in sisteme v državah članicah; |
|
12. |
ugotavlja, da sta bila ustanovljena Evropski forum za upravljanje podjetij in Svetovalna skupina za upravljanje podjetij, ter poziva Komisijo, da Parlament redno seznanja z rezultati dela teh dveh organov in odločitvami, sprejetimi na podlagi teh rezultatov; |
|
13. |
obžaluje, da Komisija ni oblikovala jasne vizije upravljanja evropskih družb, temveč očitno sprejema ad hoc ukrepe na različnih področjih; ponavlja sklepe svoje zgoraj omenjene resolucije z dne 21. aprila 2004 in poziva Komisijo, naj ravna v skladu z njimi; |
|
14. |
poudarja, da upravljanje podjetij ne obsega samo odnosov med delničarji in upravo, saj so za uravnoteženo sprejemanje odločitev pomembne tudi druge zainteresirane strani znotraj podjetja, ki bi jim moralo biti omogočeno sodelovanje pri sprejemanju odločitev o strategiji podjetja; poudarja, da bi bilo še zlasti potrebno uvesti obveščanje zaposlenih in posvetovanja z njimi; |
|
15. |
izraža pomisleke glede potrebnosti evropske pobude na področju pravice delničarjev do posebne preiskave, saj ta neposredno zadeva delitev pristojnosti med direktorji, ki podjetje upravljajo, in delničarji, to pa je področje, ki ga ponavadi obravnava nacionalno pravo družb; poleg tega meni, da je treba vsako nadaljnjo pobudo oceniti z vidika tekočega zakonodajnega postopka; poudarja, da nedavni predlog direktive o pravicah delničarjev že predvideva pravico do dodajanja točk na dnevni red skupščine delničarjev in do predložitve resolucij; |
|
16. |
poudarja potrebo po vključitvi regulatorjev in nadzornikov finančnih trgov v razvoj jasnih pravil in priporočil za upravljanje podjetij ter po tesnem usklajevanju politik na področju regulative finančnih trgov na eni strani in na področju prava družb na drugi strani; |
Pravo družb
|
17. |
pozdravlja zgoraj omenjeni Komisijin predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju glasovalnih pravic delničarjev družb, ki imajo registrirani sedež v državi članici in katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu ter o spremembi Direktive 2004/109/ES (2005/0265(COD)); |
|
18. |
pozdravlja dosežene sporazume o naslednjih predlogih:
|
|
19. |
poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za izboljšanje čezmejne dosegljivosti informacij o izločitvah direktorjev; |
|
20. |
ugotavlja, da evropska pobuda na področju nepravilnega trgovanja ni potrebna, saj v državah članicah že obstajajo zadevna pravila; čeprav se ta pravila v državah članicah lahko razlikujejo, nacionalne razlike ne predstavljajo nobene ovire za notranji trg; |
|
21. |
poziva Komisijo, da pripravi predlog za razslojitev obveznosti razkritja lastniških deležev; bi pozdravil razdelitev na naslednje odstotne stopnje: 3 %, 5 %, 10 %, 15 % in 20 %, skupaj z obvezno prijavo za vsako odstotno točko nad 20 %; ugotavlja, da bo razdelitev obveznosti razkritja na stopnje posledično pripomogla tudi k večji preglednosti lastništva delnic; |
|
22. |
poziva Komisijo, da določi jasna pravila, ki bodo urejala prehodna obdobja, tj. „dostojne intervale“, po katerih aktivni člani upravnega odbora, ki želijo biti ob odhodu iz upravnega odbora premeščeni v nadzorni odbor (v dualističnem sistemu) ali v neizvršni odbor (v monističnem sistemu), to lahko storijo; ugotavlja, da morajo ta prehodna obdobja trajati vsaj dve leti; poudarja pomen takšnih prehodnih obdobij pri ohranjanju neodvisnosti nadzornih odborov; |
|
23. |
poziva Komisijo, naj zakonodajna vprašanja, kot je neodvisnost direktorjev, raje rešuje s pomočjo zakonodajnih sredstev (direktiv), kot pa s priporočili, saj so na ta način vključeni tudi javnost in zakonodajni organi, sprejeta pravila pa odražajo dejansko prakso; |
|
24. |
poziva Komisijo, naj bo pozorna na navzkrižje interesov ter nesorazmerno kopičenje informacij in vpliva nekaterih velikih udeležencev iz verige posrednikov in svetovalcev, ki sodelujejo pri uveljavljanju glasovalnih pravic delničarjev v podjetjih, ter poudarja, da je za obrambo izdajateljev pred nepotrebno koncentracijo in usklajenim delovanjem delničarskih strank potrebna preglednost in poštene možnosti; |
|
25. |
poziva k jasnemu regulativnemu režimu za razkritja in primerljivost podatkov o posameznih plačah direktorjev in plačnih politikah za direktorje, vključno z elementi, kot so pokojninsko zavarovanje in nagrajevanje z delniškimi opcijami; |
|
26. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da lahko družbe izbirajo med različnimi sistemi upravljanja, vključno z enotirnim in dvotirnim sistemom, brez potrebe po sprejetju določil o pristojnostih in obveznostih upravnih organov družbe; |
|
27. |
poziva Komisijo, da pregleda možnosti za revizijo pravil v statutu evropskega podjetja o ustanavljanju takšnih družb za poenostavljanje teh pravil in njihovo prilagajanje zahtevam trga; |
|
28. |
poziva Komisijo, da predloži predlog o evropski zasebni družbi, da se izpolnijo potrebe MSP; |
|
29. |
močno obžaluje dejstvo, da se je Komisija že odločila, da umakne dva predloga Uredbe o statutu evropskega združenja (1991/0386(COD)) in Uredbe o statutu evropske vzajemne družbe (1991/0390(COD)) ter dva predloga direktiv o dopolnitvi teh statutov glede udeležbe delavcev (1991/0387(COD) in 1991/0391(COD)); |
|
30. |
vendar ugotavlja, da je Komisija v svojem akcijskem načrtu 2003 izrazila namero, da bo dejavno podpirala zakonodajni postopek, ki se izvaja v zvezi s temi statuti, kot odziv na željo, ki jo je izrazil Parlament, da naj se posebna pozornost nameni razvoju novih pravnih oblik podjetij; meni, da so ti predlogi koristni instrumenti za razvoj gospodarske dejavnosti v vsej Evropi s strani združenj in vzajemnih družb; |
|
31. |
poziva Komisijo, da predloži nove predloge za statute evropskih vzajemnih družb in evropskih združenj; |
|
32. |
poudarja, da je prenos registriranega sedeža pravne ali fizične osebe danes nemogoč ali oviran zaradi zahtev, določenih na nacionalni ravni, da je direktiva na tem področju bistvena za svobodo ustanavljanja in da bi dolgo pričakovana štirinajsta direktiva na področju prava družb zapolnila vrzel v sistemu notranjega trga za družbe; |
|
33. |
zato poziva Komisijo, da v bližnji prihodnosti predloži predlog v zvezi s štirinajsto direktivo na področju prava družb o čezmejnem prenosu registriranega sedeža družb z omejeno odgovornostjo; poudarja, da se prenos registriranih sedežev ne sme uporabljati napačno, recimo za omejevanje pravic delavcev, zlasti v zvezi z udeležbo delavcev pri odločitvah družbe, ali za zmanjševanje zaščite upnikov; še zlasti meni, da mora biti varovanje pridobljenih pravic delavcev v zvezi z njihovo udeležbo pri odločitvah družbe jasen cilj direktive; |
|
34. |
poziva Komisijo, da nadaljuje pripravo zakonodaje Skupnosti, ki zagotavlja druge pravne oblike podjetniških organizacij, kot je npr. Evropska fundacija; |
|
35. |
priporoča, da bi morala Komisija nadalje preučiti, ali obstaja potreba po obravnavanju težav skupin in piramid, zlasti v zvezi z okvirom za preglednost struktur skupin in posebnih težav, povezanih s piramidnimi strukturami; |
|
36. |
poziva Komisijo, da posveti več pozornosti vprašanju izločitve iz trgovanja na borzi in da pripravi zakonodajni predlog za prihodnje usklajevanje na ravni EU; ugotavlja, da izločitev podjetja iz trgovanja na borzi, čeprav je mogoča v državah članicah, vključuje izjemne upravne in pravne stroške za vpletena podjetja; še enkrat poziva, da se v prihodnosti omogoči možnost preoblikovanja podjetja v zasebno podjetje z minimalnimi upravnimi napori, zlasti upoštevajoč varovanje finančnih interesov delničarjev; |
|
37. |
poziva Komisijo, da učinkoviteje vključi Parlament v razprave o mednarodnih in evropskih računovodskih standardih ter da spodbudi opredelitev evropskega pristopa, ki bo temeljil na najboljših praksah in tradicijah v državah članicah, namesto slepega sledenja tradicijam revizije v ZDA; ponovno poudarja, da v mednarodnih organizacijah za postavljanje standardov potrebujemo več predstavnikov z evropskim ozadjem, da bi tako utemeljili pravi mednarodni pristop; poudarja, da pravila o računovodskih standardih vplivajo na davčno zakonodajo in poslovne strukture; |
|
38. |
obžaluje, da Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) ne premore demokratičnega nadzora in zato sprejema odločitve, ki ne odražajo ustrezno realnosti, v kateri so se znašla evropska podjetja – te odločitve se recimo ne uspejo odzvati na potrebe MSP; kot primer navaja zahtevo iz IAS 32, da je v bilanci stanja treba razlikovati med kapitalom in dolgovi, kar je v primeru partnerstev pripeljalo do znatnih materialnih problemov, npr. izkrivljenega prikaza njihove kreditne sposobnosti; zato poziva Komisijo, da zagotovi, da bodo sklepi Evropskega parlamenta v IASB dobili večjo težo; |
|
39. |
želi pojasniti, da ni v pristojnosti Komisije podpirati mednarodne standarde računovodskega poročanja za MSP; |
|
40. |
poziva Komisijo, da sprejme nadaljnje ukrepe za to, da se bo pravni red EU s področja prava družb stalno preverjal; |
|
41. |
poziva Komisijo, da temeljito spremlja prenos pravnega reda EU s področja prava družb v državah pristopnicah v predpristopnem obdobju in da poroča o rezultatih tega spremljanja; |
|
42. |
pričakuje rezultate zunanje študije o sorazmernosti med lastništvom in nadzorom v podjetjih, ki kotirajo na borzi v EU, ki jo je naročila Komisija, če bo v tej študiji opravljena ne samo nepristranska analiza empiričnih in teoretičnih dokazov o učinkih, ki jih imajo različni lastniški modeli v državah članicah na gospodarsko učinkovitost, lastniški nadzor podjetij in možnosti za čezmejne transakcije, pač pa tudi temeljita analiza prava družb, kar zadeva širši gospodarski in pravni položaj v državah članicah ter različne modele upravljanja podjetij; poudarja, da je treba ustrezno upoštevati potrebo po preglednosti strukture nadzornih pravic; |
|
43. |
pričakuje, da bo Komisija po potrebi pripravila zakonodajni predlog o načelu „ena delnica – en glas“ šele po končanem pregledu Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (2), kakor je predvideno v členu 20 te direktive, in oceni te direktive; |
|
44. |
poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za večjo preglednost na področju institucionalnih vlagateljev; opozarja, da je potrebna preglednost pri naložbeni politiki, glasovalni politiki in lastništvu delnic, ter da takšna preglednost ne sme biti omejena na odnos med skladi in posameznimi vlagatelji; opozarja, da bi morale za institucionalne vlagatelje veljati tudi določene obveznosti razkritja, ki jih imajo do podjetij, v katerih so dejavni, npr. glede njihovih namenov in predvidenega trajanja njihove dejavnosti; |
|
45. |
poziva Komisijo, da obvesti Parlament o rezultatih posvetovanja o prihodnjih prednostnih nalogah za akcijski načrt 2003, ki ga je začela Komisija decembra 2005, ter da podrobno razloži odločitve, ki jih je sprejela kot posledico rezultata tega posvetovanja; |
|
46. |
poziva Komisijo, da analizira težave, povezane z izvajanjem obstoječe zakonodaje, zato da se rezultati te analize upoštevajo pri razmišljanju o novih zakonodajnih predlogih; |
|
47. |
poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, da spremljata delo Komisije; |
*
* *
|
48. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TA(2006)0296
Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe
Resolucija Evropskega parlamenta o zmanjševanju vpliva letalstva na podnebne spremembe (2005/2249(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom „Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe“ (KOM(2005)0459), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o uspešnem boju proti globalnim podnebnim spremembam (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0201/2006), |
|
A. |
ker je EU sprejela obveznost, da bo reševala težave v zvezi s podnebnimi spremembami, in je predlagala globalni cilj, da se segrevanje podnebja omeji na + 2 °C v primerjavi z vrednostmi iz predindustrijskega obdobja, |
|
B. |
ker je Evropski parlament v svoji zgoraj omenjeni resoluciji z dne 16. novembra 2005 navedel, da morajo razvite države močno zmanjšati emisije, in sicer za 30 % do leta 2020 in od 60 % do 80 % do leta 2050, |
|
C. |
ker je prispevek letalstva k podnebnim spremembam velik in naglo narašča, |
|
D. |
ker za mednarodno letalstvo ne velja nobena obveznost iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola niti nobena mednarodna obveznost glede podnebnih sprememb, |
|
E. |
ker bi morala EU prevzeti vodstvo v boju proti podnebnim spremembam ter z regionalnimi in vnaprejšnjimi ukrepi pokazati, kako se obvladuje vplive letalstva na podnebje, |
|
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije in njeno priznanje, da je potreben celovit sveženj ukrepov, ki vključuje zakonodajne, gospodarske, tehnološke in operativne instrumente za obravnavanje vseh vplivov letalstva na podnebje ob uveljavitvi načela „onesnaževalec plača“ ter zagotovitvi popolne internalizacijo stroškov; |
|
2. |
poudarja, da mora stroškovno učinkovito zmanjšanje vpliva letalstva na podnebne spremembe biti splošni cilj izbranih instrumentov politike; meni, da je treba te instrumente politike izbrati tako, da se čim bolj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, pri čemer je izkrivljanje konkurence med letalskimi prevozniki iz Evrope in tistimi zunaj nje minimalno, zmanjšati pa se mora tudi nelojalna konkurenca med sektorjem zračnega prevoza in drugimi prevoznimi sektorji v EU; |
|
3. |
poudarja, da bi bilo treba v zvezi s tem izključiti vsako nepotrebno birokratsko breme, še posebej zaradi malih letalskih prevoznikov na trgu; |
|
4. |
v celoti podpira namero Komisije, da si bo prizadevala za uvedbo davka na kerozin in jo poziva, naj s tem nemudoma začne, tako da uvede davek na vse domače lete in lete znotraj EU (z možnostjo izvzetja vseh prevoznikov na relacijah, kjer opravljajo storitve prevozniki iz tretjih držav); poziva Komisijo, naj predlaga ureditev za uvedbo tega davka po vsem svetu; |
|
5. |
poudarja nujnost doseganja rezultatov v sedanjem krogu ponovnih pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu, zlasti sporazumu z ZDA, ki bodo omogočili brezpogojno in nediskriminacijsko obdavčenje goriva tako za prevoznike iz EU kot za prevoznike iz tretjih držav; |
|
6. |
poudarja, da oprostitev davka na zračni prevoz in druga neravnovesja vodijo k zelo nelojalni konkurenci med sektorjem letalskega prevoza in drugimi prevoznimi sektorji; |
|
7. |
poudarja, da je to breme zlasti za železniški sektor, saj zanj ne veljajo le davki, ampak tudi evropski sistem za trgovanje z emisijami, kar znatno povečuje stroške tega okolju prijaznega prevoznega sistema; |
|
8. |
poudarja, da izkrivljanje konkurence med prevoznimi sektorji povzroča tudi izkrivljanje konkurence med turističnimi regijami, kar škoduje zlasti regijam, ki so dostopne predvsem z avtom, avtobusom ali vlakom; |
|
9. |
poudarja, da je treba poiskati pravične rešitve za okoljske težave, ki jih povzročajo letala; |
|
10. |
spodbuja uvedbo dajatev kot koraka v smeri popolne internalizacije stroškov, katerih vloga in obseg morata odražati, do katere stopnje sistem za trgovanje z emisijami ne izpolnjuje spodaj navedenih zahtev; |
|
11. |
prosi, naj se posebna pozornost nameni položaju večine izoliranih ozemelj, ki so še posebej odvisna od letalskih prevoznih storitev, ter zlasti otoškim in najbolj oddaljenim regijam, kjer so drugačne rešitve omejene ali ne obstajajo; |
|
12. |
pozdravlja govor predsedujočega Evropskemu svetu in avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v Evropskem parlamentu 18. januarja 2006, v katerem se je posvetil temu vprašanju, in poziva predsedstvo Sveta, naj na tem področju pripravi konkretne predloge; |
|
13. |
poudarja, da je nujen boljši sistem upravljanja zračnega prometa za zmanjšanje emisij CO2, kondenzacijskih sledi in oblakov cirusov ter da bi bil to stroškovno učinkovit ukrep; |
|
14. |
poziva k nadaljnjim raziskovalnim prizadevanjem za izboljšanje razumevanja vplivov letalstva na podnebne spremembe; meni, da je še posebej pomembno pojasniti posledice kondenzacijskih sledi (vodne pare) ter v kolikšni meri bi letenje na manjši višini zmanjšalo skupne emisije in s tem vpliv na podnebje ter oceniti učinek segrevanja, ki nastane zaradi prehajanja razpršil v stratosfero; |
|
15. |
poziva Komisijo, naj spodbuja uvajanje biogoriv v letalstvu kot prispevek k zmanjšanju vpliva na podnebne spremembe; |
|
16. |
poudarja, da je tudi v Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (Sedmi okvirni program RTR) treba nameniti prednost raziskavam in razvoju, povezanim s tehnologijami čistih motorjev in alternativnimi gorivi; meni, da bi bilo treba uporabiti celosten pristop, v katerem sta združena trgovanje z emisijami ter razvoj čistih motorjev in goriv, da se v letalskem sektorju zmanjšajo tudi emisije drugih snovi, ne le CO2; |
|
17. |
meni, da si je treba še naprej prizadevati za doseganje znanstvenih in tehničnih ciljev, da bi izboljšali energetsko učinkovitost letal in helikopterjev; |
|
18. |
poudarja, da so ukrepi za spodbujanje tehnoloških inovacij v letalskem in vesoljskem sektorju v okviru Sedmega okvirnega programa RTR ter izboljšano upravljanje zračnega prometa prek zakonodaje o enotnem evropskem nebu odločilnega pomena za zmanjšanje emisij; |
|
19. |
poziva Komisijo, naj nemudoma prevzame pobude za izboljšanje nadzora zračnega prometa in upravljanje zračnega prometa v okviru projekta SESAR (raziskave upravljanja zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba) in zakonodaje o enotnem nebu za izboljšanje energetske učinkovitosti letov in zmanjšanje ali odpravi kondenzacijskih pramenov za letali; |
|
20. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da se odobrena sredstva na podlagi Sedmega okvirnega programa RTR dodelijo v postavko raziskovanja s sodelovanjem za izboljšanje okolja in energetske učinkovitosti letalskih in helikopterskih motorjev; |
Vključitev letalstva v sistem trgovanja EU z emisijami
|
21. |
priznava, da lahko trgovanje z emisijami predstavlja del obsežnega svežnja ukrepov za obravnavo vplivov letalstva na podnebje, če je ustrezno načrtovano; |
|
22. |
poudarja, da bo okoljska učinkovitost sistema za trgovanje z emisijami odvisna od tega, ali bo geografsko področje njegove veljavnosti dovolj veliko, ali bo določena stroga zgornja meja, ali bodo začetne dodeljene pravice licitirane; ali bodo upoštevani tehnološka raven in vnaprejšnji ukrepi in ali bo vpliv na podnebje obravnavan kot celota; |
|
23. |
poziva Komisijo, naj nemudoma predloži presojo vpliva o posebnih parametrih iz njenih predlogov načrtovanja, npr. raven zgornje meje za letalstvo, skladnost, izbira sodelujočega subjekta (letalskih prevoznikov ali letališč), in naj poda predloge, ki bodo zagotavljali, da bo evropski sistem trgovanja z emisijami veljal tudi za letalske prevoznike izven Evropske unije; |
|
24. |
kljub temu predlaga uvedbo ločenega sistema, namenjenega zgolj emisijam v letalstvu, saj priznava, da letalski sektor ne more trgovati z emisijami v okviru sistema trgovanja EU z emisijami, ker Kjotski protokol in UNFCCC ne predvidevata zavezujočih obveznosti za emisije v mednarodnem letalstvu; |
|
25. |
ugotavlja, da bi zaprt, ločen sistem bistveno poenostavil izračunavanje; meni, da bi bilo treba možnost dostopa letalskih prevoznikov do nakupa prek sistema trgovanja EU z emisijami natančno preučiti in dovoliti le v omejenem okviru; |
|
26. |
poudarja, da je treba za primer morebitne vključitve letalstva v razširjeni sistem trgovanja EU z emisijami predvideti vsaj pilotno fazo za ločen sistem za obdobje 2008-2012; |
|
27. |
ugotavlja, da je treba morebitno vključitev zunanjih kreditov v ločen sistem (npr. mehanizem čistega razvoja in skupno izvajanje (CDM/JI) ali kreditov iz regionalnih shem omejitev in trgovanja z emisijami v državah, ki niso podpisnice Kjotskega protokola) zmanjšati ter omejiti na raven, ki zagotavlja, da sektor prispeva k doseganju skupnega cilja preprečevanja podnebnih sprememb, zmanjšanju birokracije in povečanju preglednosti; |
|
28. |
predlaga, da je treba za primer vključitve letalstva v splošni sistem trgovanja EU z emisijami zagotoviti posebne pogoje, ki bodo preprečili izkrivljanje trga na škodo manj zaščitenih sektorjev: omejitev števila pravic do emisij, ki jih je možno kupiti na trgu, in dolžnost, da se pred odobritvijo nakupa dovoljenj doseže del potrebnega zmanjšanja emisij brez trgovanja; |
|
29. |
poziva Komisijo, naj poleg sistema trgovanja EU z emisijami predlaga druge politične instrumente za obravnavo vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2; meni, da bi politika v primeru negotovosti glede katerega teh vplivov morala izhajati iz previdnostnega načela; meni, da je treba poleg vplivom na podnebje posebno pozornost nameniti onesnaževanju zraka in hrupu med vzletanjem in pristajanjem letal; poziva Komisijo, naj spodbuja raziskovalne programe za izboljšanje znanstvenih spoznanj o vplivih letalstva, ki niso povezani s CO2, in naj podpre ukrepe Mednarodne organizacije za civilno letalstvo pri oblikovanju standardov za NOx; |
|
30. |
ne izključuje, da bo treba v prihodnje sprejeti tudi spremljajoče lokalne ukrepe; |
Področje uporabe sistema za letalstvo
|
31. |
je prepričan, da bi moral sistem za letalstvo najprej kriti vse lete do in iz kateregakoli letališča v EU (če je mogoče, tudi medcelinski letalski tranzit po zračnem prostoru EU), ne glede na državo izvora zadevne letalske družbe, da bi zagotovili enake pogoje za vse izvajalce, ki delujejo na različnih relacijah, preprečili izkrivljeno delovanje trga v korist letov v namembne kraje zunaj EU, zagotovili okoljsko učinkovitost in preprečili navzkrižno subvencioniranje ter vplivali na načrtovanje zrakoplovov; poudarja, da je treba čim prej uvesti svetovni sistem trgovanja z emisijami; |
|
32. |
navaja, da Komisija po skrbni presoji meni, da je tako širok obseg združljiv z mednarodnimi sporazumi, npr. s pravili STO; poziva Komisijo in Svet, naj zagovarjata to stališče pred morebitnimi napadi tretjih držav v mednarodnih organizacijah; |
Začetna dodelitev
|
33. |
poudarja, da je treba skupno začetno dodelitev opredeliti v skladu z obveznostmi iz Kjotskega protokola in zato ni dovoljen porast emisij nad vrednosti iz izhodiščnega leta; |
|
34. |
meni, da moral biti obseg začetne dodelitve določen na ravni EU, saj bi z dodelitvijo na nacionalni ravni tvegali, da bodo države članice pri tem preveč radodarne, kar bi izkrivljalo razmere na trgu in zmanjšalo okoljsko učinkovitost sistema; |
|
35. |
poudarja, da z metodologijo dodeljevanja ne bi smeli posredno ali neposredno kaznovati podjetij, ki že uporabljajo učinkovita letala, zato je treba na vsak način priznavati vnaprejšnje ukrepanje in izvajati največji pritisk k spremembam na prevoznike z letali z nizko učinkovitostjo goriva; |
Metodologija dodeljevanja
|
36. |
meni, da je licitiranje najbolj primerno za dodelitev pravic za emisije, ker odraža dinamičnost sektorja in ne izključuje novih udeležencev ali regij, ki se morajo v tem sektorju šele razviti; |
|
37. |
ugotavlja, da licitiranje ustreza tudi zahtevam načela krivde povzročitelja in prinaša dodatne koristi za okolje, če so prihodki ustrezno zastavljeni, ter da samodejno nagrajuje dobre rezultate izvajalcev v preteklosti in prihodnosti; |
|
38. |
poudarja, da končno delno brezplačno dodeljevanje dovoljenj z „dedovanjem“ ali primerjalno oceno ne bi smelo povzročati razlikovanja med izvajalci, ki se vključijo v sistem po začetni dodelitvi; zato meni, da bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi zajemala nove udeležence; |
|
39. |
ugotavlja, da bodo verjetno z brezplačno dodelitvijo dovoljenj z „dedovanjem“ ali primerjalno oceno v tem sektorju ustvarjeni nepričakovani dobički na račun potrošnikov, ker cene mejnih stroškov kljub brezplačni dodelitvi temeljijo na tržni ceni pravic za emisije; poudarja, da to ne sme biti cilj te politike; |
|
40. |
meni, da je brezplačna dodelitev „podedovanih“ emisij najslabša rešitev, saj kaznuje vnaprejšnje ukrepanje letalskih prevoznikov, da je brezplačna dodelitev na podlagi primerjalne ocene teoretično nekoliko boljša, vendar je lahko preveč zapletena in birokratska, poleg tega z nobeno metodo izračuna ni mogoče zanesljivo opredeliti najboljšega rezultata; |
*
* *
|
41. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0433.
Sreda, 5. julij 2006
|
13.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 303/124 |
ZAPISNIK
(2006/C 303 E/03)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 09.05.
2. Predstavitev programa finskega predsedovanja (razprava)
Izjava Sveta: Program finskega predsedovanja
Matti Vanhanen (predsedujoči Svetu) je podal izjavo.
Govoril je José Manuel Barroso (predsednik Komisije).
Govorili so Hans-Gert Poettering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Daniel Marc Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Nigel Farage v imenu skupine IND/DEM, Martin Schulz o govoru Nigela Faragea, Frank Vanhecke samostojni poslanec, Piia-Noora Kauppi, Reino Paasilinna in Anneli Jäätteenmäki.
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
Govorili so Satu Hassi, Roberto Musacchio, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Jens-Peter Bonde, Alessandro Battilocchio, Timothy Kirkhope, Hannes Swoboda, Karin Riis-Jørgensen, Ian Hudghton, Tobias Pflüger, Bastiaan Belder, Ryszard Czarnecki, Françoise Grossetête, Gary Titley, Kyösti Virrankoski, Diamanto Manolakou, Ville Itälä, Poul Nyrup Rasmussen, Alexander Lambsdorff, Othmar Karas, Enrique Barón Crespo, Sarah Ludford, João de Deus Pinheiro, Edite Estrela, József Szájer, Jan Andersson, Antonio Tajani, Dariusz Rosati, Jerzy Buzek, Evelyne Gebhardt, Elmar Brok, Guido Sacconi, Gunnar Hökmark in Lasse Lehtinen.
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
Govorili so Francisco José Millán Mon, Alexander Stubb, Matti Vanhanen in José Manuel Barroso.
Razprava se je zaključila.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
3. Razmere v Palestini (razprava)
Izjave Sveta in Komisije: Razmere v Palestini
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije) sta podali izjavi.
Govorili so Elmar Brok v imenu skupine PPE-DE, Pasqualina Napoletano v imenu skupine PSE, Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE, Caroline Lucas v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Roberta Angelilli v imenu skupine UEN, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Marek Aleksander Czarnecki samostojni poslanec, Ioannis Kasoulides, Véronique De Keyser, Chris Davies, Roger Knapman, Mario Borghezio, Charles Tannock, Marek Siwiec, Frédérique Ries, Zbigniew Zaleski, Pierre Schapira, Paula Lehtomäki in Benita Ferrero-Waldner.
Razprava se je zaključila.
PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik
Govoril je Robert Atkins, ki je zahteval, da se čas za glasovanje prične takrat, kot je prevideno na dnevnem redu.
*
* *
Predsednik in Janusz Lewandowski, predsednik odbora BUDG, sta se za opravljeno delo zahvalila Terenceu Wynnu, nekdanjemu predsedniku odbora BUDG, ki se bo ta teden upokojil.
4. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
4.1. Okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja ob mednarodnih dogodkih v Evropski uniji * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Pobuda Kraljevine Nizozemske z namenom sprejetja Sklepa Sveta o okrepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja ob dogodkih, ki se jih udeleži veliko število ljudi iz več držav članic in na katerih je policijska dejavnost namenjena predvsem vzdrževanju javnega reda in miru ter javne varnosti, preprečevanju kaznivih dejanj in boju proti njim [06930/2005 – C6-0117/2005 – 2005/0804(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Frieda Brepoels (A6-0222/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
POBUDA, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0297)
4.2. Tehnični predpisi za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS [13274/1/2005 – C6-0091/2006 – 1997/0335(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Renate Sommer (A6-0208/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0298)
4.3. Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***II (glasovanje)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva [13376/1/2005 – C6-0090/2006 – 2000/0069(COD)] – Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Ulrich Stockmann (A6-0212/2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
SKUPNO STALIŠČE SVETA
Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0299)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Ulrich Stockmann (poročevalec) je povedal, da je verodostojna angleška inačica predlogov sprememb 20, 22 in 24; |
|
— |
Gilles Savary je priporočil, da se v primeru izglasovanja sklopa sporazumnih sprememb glasuje proti predlogoma sprememb 17 in 18. |
4.4. Pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva [COM(2005)0673 – C6-0031/2006 – 2005/0272(CNS)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Esko Seppänen (A6-0174/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0300)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0300)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE je zahteval, da se o predlogu spremembe 23 glasuje poimensko (predsednik je zahtevi ugodil); |
|
— |
Bruno Gollnisch o poteku glasovanja; |
|
— |
Rebecca Harms je izrazila obžalovanje, ker Komisija ni podala svojega stališča o predlogih sprememb, ki jih je sprejel Parlament. |
4.5. Naložba za rast in zaposlovanje (glasovanje)
Poročilo: Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje – skupni pristop (2006/2005(INI)) – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Pilar del Castillo Vera (A6-0204/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0301)
4.6. Celovitejši pristop k industrijski politiki (glasovanje)
Poročilo: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki [2006/2003(INI)] – Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Joan Calabuig Rull (A6-0206/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0302)
5. Dobrodošlica
Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico italijanski ministrici za evropsko politiko in mednarodno trgovino Emmi Bonino, ki se je nahajala na častni galeriji.
6. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Ulrich Stockmann – A6-0212/2006
|
— |
Oldřich Vlasák |
7. Popravki in namere glasovanja
Popravki glasovanja:
Popravki glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“, v Prilogi II „Izidi poimenskih glasovanj“ in v tiskani različici Priloge „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko različico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Namere glasovanja:
Izražene so bile naslednje namere glasovanja (neoddani glasovi):
Poročilo: Ulrich Stockmann – A6-0212/2006
|
— |
predlog spremembe 11 |
|
— |
proti: Manuel Medina Ortega, Hubert Pirker |
Manuel Medina Ortega je povedal, da pri glasovanju o tem predlogu spremembe njegova glasovalna naprava ni delovala.
Poročilo: Esko Seppänen – A6-0174/2006
|
— |
predlog spremembe 24 |
|
— |
za: Jan Andersson |
|
— |
proti: Karin Jöns, Rainer Wieland |
(Seja, ki se je prekinila ob 13.30, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
8. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
9. Varstvo in obnova verske dediščine v severnem delu Cipra (pisna izjava)
Pisno izjavo št. 21/2006 o varstvu in obnovi verske dediščine v severnem delu Cipra, ki sta jo vložila poslanca Iles Braghetto in Panayiotis Demetriou, je do 3. julija 2006 podpisala večina poslancev Parlamenta, zato bo v skladu s členom 116(4) Poslovnika posredovana naslovnikom in skupaj z imeni podpisnikov objavljena v Sprejetih besedilih seje dne 5. septembra 2006.
Govoril je Panayiotis Demetriou.
10. Mednarodne posvojitve v Romuniji (pisna izjava)
Pisno izjavo št. 23/2006 o mednarodnih posvojitvah v Romuniji, ki so jo vložili poslanci Claire Gibault, Jean-Marie Cavada, Antoine Duquesne, Charles Tannock in Enrique Barón Crespo, je do 3. julija 2006 podpisala večina poslancev Parlamenta, zato bo v skladu s členom 116(4) Poslovnika skupaj z imeni podpisnikov posredovana naslovnikom in objavljena v Sprejetih besedilih seje dne 5. septembra 2006.
11. Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (razprava)
Vmesno poročilo: Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA [2006/2027(INI)] – Začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA
Poročevalec: Giovanni Claudio Fava (A6-0213/2006).
Giovanni Claudio Fava je predstavil poročilo.
Govorila sta Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
Govorili so Jas Gawronski v imenu skupine PPE-DE, Wolfgang Kreissl-Dörfler v imenu skupine PSE, Sarah Ludford v imenu skupine ALDE, Cem Özdemir v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Mirosław Mariusz Piotrowski v imenu skupine IND/DEM, Philip Claeys samostojni poslanec, Carlos Coelho, Józef Pinior, Ignasi Guardans Cambó, Raül Romeva i Rueda, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Eoin Ryan, Bogusław Rogalski in Roger Helmer.
PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS
podpredsednik
Govorili so Ewa Klamt, Inger Segelström, Sophia in 't Veld, Jean Lambert, Willy Meyer Pleite, Mogens N.J. Camre, Gerard Batten, Ryszard Czarnecki, Bogdan Klich, Proinsias De Rossa, Alexander Alvaro, Dimitrios Papadimoulis, Seán Ó Neachtain, Kathy Sinnott, Paweł Bartłomiej Piskorski, Hubert Pirker, Jan Marinus Wiersma, Sajjad Karim, Luca Romagnoli, Camiel Eurlings, Hannes Swoboda, Anneli Jäätteenmäki, Antonio Tajani, Martine Roure, Barbara Kudrycka, Antonio Masip Hidalgo, Josef Zieleniec, Ana Maria Gomes, Miroslav Mikolášik in Stavros Lambrinidis.
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
Govorili so Panayiotis Demetriou, Claude Moraes, Charles Tannock, Jean Spautz, Simon Coveney in Franco Frattini.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.14, Zapisnik z dne 06.07.2006.
12. Prestreganje podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb (razprava)
Izjave Sveta in Komisije: Prestreganje podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Franco Frattini (podpredsednik Komisije) sta podala izjavi.
Govorili so Ewa Klamt v imenu skupine PPE-DE, Martine Roure v imenu skupine PSE, Jean-Marie Cavada v imenu skupine ALDE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Carlos Coelho, Jan Marinus Wiersma, Sophia in 't Veld, Mihael Brejc, Stavros Lambrinidis, Giovanni Claudio Fava, Paula Lehtomäki in Franco Frattini.
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Mihael Brejc v imenu skupine PPE-DE, Brian Crowley, Romano Maria La Russa in Roberta Angelilli v imenu skupine UEN o domnevnem prestreganju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb (B6-0385/2006), |
|
— |
Martine Roure v imenu skupine PSE o dostopu tajnih služba ZDA do bančnih podatkov o finančnih transferih (B6-0386/2006), |
|
— |
Monica Frassoni in Daniel Marc Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE o prestreganju podatkov o bančnih nakazilih sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb (B6-0391/2006), |
|
— |
Alexander Alvaro, Sophia in 't Veld in Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE o prestreganju podatkov o bančnih nakazilih sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb (B6-0393/2006), |
|
— |
Sahra Wagenknecht, Giusto Catania in Umberto Guidoni v imenu skupine GUE/NGL o kršitvi predpisov na področju varstva podatkov, ki veljajo v evropskih državahm, zaradi uporabe podatkov sistema SWIFT s strani ZDA (B6-0395/2006). |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.15, Zapisnik z dne 06.07.2006.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
13. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Svetu (B6-0312/2006).
Vprašanje 1 (Sarah Ludford): Premostitvena klavzula
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Sarah Ludford.
Vprašanje 2 (Richard Seeber): Okvirna konvencija o podnebnih spremembah
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Richard Seeber in Eija-Riitta Korhola.
Vprašanje 3 (Bernd Posselt): Pogajanja o statusu Kosova
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Bernd Posselt, Richard Seeber in Hubert Pirker.
Vprašanje 4 (Nicholson of Winterbourne): Skupne smernice delovanja pri pogajanjih z ugrabitelji talcev
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Nicholson of Winterbourne, Agnes Schierhuber in Bernd Posselt.
Vprašanje 5 (Manuel Medina Ortega): Potreba po enotni politiki priseljevanja
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Manuel Medina Ortega, Piia-Noora Kauppi in Hubert Pirker.
Vprašanje 6 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Ukrepi za vzpodbujanje sprejemanja in boljše vključitve priseljencev
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Marie Panayotopoulos-Cassiotou in Bogusław Sonik.
Vprašanje 7 (Eugenijus Gentvilas): Različni davčni sistemu v državah članicah EU
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Eugenijus Gentvilas, Josu Ortuondo Larrea in Reinhard Rack.
Vprašanje 8 (Jacky Henin): Ukrepi Sveta proti šibkemu ameriškemu dolarju
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Jacky Henin in Paul Rübig.
Vprašanje 9 (John Bowis): Vprašanja Svetu
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili John Bowis, Richard Corbett in Piia-Noora Kauppi.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Svetu se je zaključil.
(Seja, ki se je prekinila ob 19.00, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Mario MAURO
podpredsednik
14. Vizumska politika do držav Zahodnega Balkana – Vizumske olajšave za države Zahodnega Balkana (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0063/2006), ki so ga postavili Doris Pack v imenu skupine PPE-DE, Gisela Kallenbach v imenu skupine Verts/ALE, Hannes Swoboda v imenu skupine PSE, Erik Meijer, Ignasi Guardans Cambó, Jelko Kacin in Henrik Lax Svetu: Vizumska politika do držav zahodnega Balkana (B6-0315/2006)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0077/2006), ki so ga postavili Sarah Ludford, Jelko Kacin, Henrik Lax in Ignasi Guardans Cambó v imenu skupine ALDE Svetu: Vizumske olajšave za države zahodnega Balkana (B6-0320/2006)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0078/2006), ki so ga postavili Sarah Ludford, Jelko Kacin, Henrik Lax in Ignasi Guardans Cambó v imenu skupine ALDE Komisiji: Vizumske olajšave za države zahodnega Balkana (B6-0321/2006)
Doris Pack, Hannes Swoboda, Jelko Kacin in Gisela Kallenbach (avtorji) so predstavili vprašanja za ustni odgovor.
Govorila sta Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
Govorili so Panagiotis Beglitis v imenu skupine PSE, Henrik Lax v imenu skupine ALDE, in Paula Lehtomäki.
Razprava se je zaključila.
15. Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (Medinstitucionalni sporazum) – Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (razprava)
Poročilo: Medinstitucionalni sporazum v obliki skupne izjave o osnutku Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10126/1/2006 – C6-0208/2006 – 2006/2152(ACI)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett (A6-0237/2006).
Poročilo: Spremenjeni predlog Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10126/1/2006 – C6-0190/2006 – 2002/0298(CNS)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett (A6-0236/2006).
Govorila je Margot Wallström (podpredsednica Komisije)
Richard Corbett je predstavil poročili.
Govorili so Alexander Radwan v imenu skupine PPE-DE, Pervenche Berès v imenu skupine PSE, Andrew Duff v imenu skupine ALDE, Satu Hassi v imenu skupine Verts/ALE, Maria da Assunção Esteves, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf in Margot Wallström.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.7, Zapisnik z dne 06.07.2006 in točka 6.8, Zapisnik z dne 06.07.2006.
16. Vzajemno obveščanje na področjih azila in priseljevanja * – Vključevanje imigrantov v Evropsko unijo – Politika priseljevanja v Evropski uniji
Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja [COM(2005)0480 – C6-0335/2005 – 2005/0204(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Patrick Gaubert (A6-0186/2006).
Poročilo: Strategije in sredstva za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo [2006/2056(INI)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Stavros Lambrinidis (A6-0190/2006).
Vprašanje za ustni odgovor (O-0061/2006), ki sta ga postavila Martin Schulz in Martine Roure v imenu skupine PSE Komisiji: Politika priseljevanja v Evropski uniji (B6-0311/2006),
Vprašanje za ustni odgovor (O-0064/2006), ki ga je postavila Ewa Klamt v imenu skupine PPE-DE Komisiji: Evropska politika priseljevanja (B6-0313/2006),
Vprašanje za ustni odgovor (O-0070/2006), ki ga je postavil Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE Komisiji: Priseljevalna politika Evropske unije (B6-0318/2006),
Vprašanje za ustni odgovor (O-0073/2006), ki ga je postavila Jeanine Hennis-Plasschaert v imenu skupine ALDE Komisiji: Politika priseljevanja Evropske unije (B6-0319/2006),
Vprašanje za ustni odgovor (O-0079/2006), ki sta ga postavila Roberta Angelilli in Romano Maria La Russa v imenu skupine UEN Komisiji: Evropska politika priseljevanja (B6-0322/2006)
Patrick Gaubert je predstavil poročilo (A6-0186/2006).
Stavros Lambrinidis je predstavil poročilo (A6-0190/2006).
Ewa Klamt je predstavila vprašanje za ustni odgovor B6-0313/2006.
Manuel Medina Ortega (ki je nadomeščal avtorje) je predstavil vprašanje za ustni odgovor B6-0311/2006.
Jeanine Hennis-Plasschaert je predstavila vprašanje za ustni odgovor B6-0319/2006.
Jean Lambert je predstavil vprašanje za ustni odgovor B6-0318/2006.
Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik
Govorili so Dimitrios Papadimoulis (pripravljalec mnenja odbora EMPL), Barbara Kudrycka v imenu skupine PPE-DE, Claude Moraes v imenu skupine PSE, Ona Juknevičienė v imenu skupine ALDE, Hélène Flautre v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Sebastiano (Nello) Musumeci v imenu skupine UEN, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Carlos Coelho, Józef Pinior, Tatjana Ždanoka, Kyriacos Triantaphyllides, Derek Roland Clark, Jan Tadeusz Masiel, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Louis Grech, Miguel Portas, Andrzej Tomasz Zapałowski, James Hugh Allister, Simon Busuttil, Stefano Zappalà, David Casa in Franco Frattini.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.11, Zapisnik z dne 06.07.2006 in točka 6.16, Zapisnik z dne 06.07.2006.
17. AIDS – čas za ukrepanje (razprava)
Izjava Komisije: AIDS – čas za ukrepanje
Louis Michel (član Komisije) je podal izjavo.
Govorili so John Bowis v imenu skupine PPE-DE, Anne Van Lancker v imenu skupine PSE, Fiona Hall v imenu skupine ALDE, Karin Scheele in Louis Michel.
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Luisa Morgantini, Feleknas Uca, Vittorio Agnoletto, Eva-Britt Svensson in Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL o HIV/AIDS-u: čas za ukrepanje (B6-0375/2006), |
|
— |
Eoin Ryan v imenu skupine UEN o AIDS-u: čas za ukrepanje (B6-0376/2006), |
|
— |
Miguel Angel Martínez Martínez, Anne Van Lancker in Pierre Schapira v imenu skupine PSE o HIV/AIDS-u: napočil je čas za ukrepanje (B6-0377/2006), |
|
— |
John Bowis in Maria Martens v imenu skupine PPE-DE o AIDS-u: čas za ukrepanje (B6-0378/2006), |
|
— |
Fiona Hall, Marios Matsakis in Elizabeth Lynne v imenu skupine ALDE o AIDS-u: čas za ukrepanje (B6-0379/2006), |
|
— |
Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE o HIV/AIDS-u (B6-0380/2006). |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.19, Zapisnik z dne 06.07.2006.
18. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 354.650/OJJE).
19. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 00.05.
Julian Priestley
generalni sekretar
Gérard Onesta
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gomes, Gomolka, Gottardi, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liotard, Lipietz, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lynne, Maaten, McAvan, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Marques, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peillon, Pęk, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Polfer, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schroedter, Schulz, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Abadjiev, Anastase, Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană Aprodu, Ciornei, Cioroianu, Corlăţean, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Martin Dimitrov, Dîncu, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Ilchev, Kazak, Kirilov, Kónya-Hamar, Marinescu, Mihăescu, Morţun, Paparizov, Parvanova, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Severin, Shouleva, Silaghi, Sofianski, Szabó, Ţicău, Tîrle, Vigenin, Zgonea Valeriu Ştefan
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po delih |
glasovanje po delih |
|
loč. |
ločeno glasovanje |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja ob mednarodnih dogodkih v Evropski uniji *
Poročilo: Frieda BREPOELS (A6-0222/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
2. Tehnični predpisi za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Renate SOMMER (A6-0208/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
po u.i. 10 |
1 |
odbor |
|
+ |
|
3. Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***II
Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina)
Ulrich STOCKMANN (A6-0212/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Sklop št. 1 (sporazumni p.s.) |
19/rev - 24/rev |
odbor |
|
+ |
|
|
Sklop št. 2 (sporazumni p.s.) |
1-8 10 |
odbor |
|
↓ |
|
|
člen 1, po § 4 |
11 |
GUE/NGL |
PG |
- |
138, 494, 15 |
|
člen 8a, § 2 |
16= 25/rev = |
SAVARY idr., PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE |
|
+ |
|
|
9 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 8a, po § 2 |
17 |
SAVARY idr. |
|
- |
|
|
priloga III |
15 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
12 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
18 |
SAVARY idr. |
|
- |
|
|
|
13 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
14 |
GUE/NGL |
|
- |
|
Sklop sporazumnih predlogov sprememb obsega amandmaje od 19/rev do 25/rev.
Zahteve za poimensko glasovanje
GUE/NGL: p.s. 11
4. Pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva *
Poročilo: Esko SEPPÄNEN (A6-0174/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1 3-5 9-10 12-14 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
2 |
odbor |
loč./EG |
+ |
597, 48, 9 |
|
6 |
odbor |
loč./EG |
+ |
387, 257, 8 |
|
|
7 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
8 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/PG |
+ |
558, 79, 17 |
|||
|
15 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
16 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
17 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
18 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
20 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/PG |
+ |
626, 23, 10 |
|||
|
člen 6, § 2 |
11 |
odbor |
|
+ |
|
|
22 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
|
člen 7 |
23 |
Verts/ALE |
PG |
- |
137, 511, 12 |
|
člen 12 |
24 |
Verts/ALE |
PG |
- |
160, 469, 20 |
|
19 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
člen 13 |
25 |
Verts/ALE |
PG |
- |
166, 471, 23 |
|
uvodna izjava 10 |
21 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
EG |
+ |
523, 86, 37 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
Verts/ALE: p.s. 23, 24, 25
Zahteve za ločeno glasovanje
PSE: p.s. 6
Verts/ALE: p.s. 2, 7, 15, 16, 17, 18
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE
p.s. 8
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „in da so zaščitene pred kakršno koli zlorabo“
2. del: te besede
IND/DEM
p.s. 20
1. del: besedilo v celoti, z izjemo besed „razen v primeru vračanja pošiljk“
2. del: te besede
5. Naložba za rast in zaposlovanje
Poročilo: Pilar DEL CASTILLO VERA (A6-0204/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 8 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
§ 18 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1/EG |
+ |
524, 92, 10 |
|||
|
2/EG |
+ |
360, 276, 8 |
|||
|
§ 36 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 48 |
§ |
originalno besedilo |
loč./EG |
+ |
312, 312, 18 |
|
§ 54 |
§ |
originalno besedilo |
loč./EG |
+ |
369, 258, 8 |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: §§ 36, 48, 54
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
§ 8
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „predlog, da se pripravi osnutek“
2. del: te besede
§ 18
1. del:„je seznanjen … razvita podjetja;“
2. del:„meni, da … kot sta GPL (‚General Public License‘) in PDL (‚Public Documentation Licence‘)“
6. Celovitejši pristop k industrijski politiki
Poročilo: Joan CALABUIG RULL (A6-0206/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 5 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
po § 6 |
4 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 7 |
5 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
po § 7 |
6 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
339, 274, 9 |
|
7 |
Verts/ALE |
EG |
- |
181, 420, 23 |
|
|
§ 8 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 10 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 12 |
8 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
§ 16 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 22 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
322, 292, 7 |
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
§ 23 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 25 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 26 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
§ 27 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
304, 295, 26 |
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
4 |
+ |
|
|||
|
§ 28 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
- |
|
|
§ 30 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 32 |
9 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ |
originalno besedilo |
loč./EG |
+ |
469, 131, 13 |
|
|
po § 32 |
10 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 33 |
11 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
405, 198, 17 |
|
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
|
po § 34 |
1 |
GUE/NGL |
po delih |
|
|
|
1/EG |
+ |
346, 267, 8 |
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
§ 38 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
uvodna izjava B |
2 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
uvodna izjava C |
3 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
484, 58, 54 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: § 16, 28
Verts/ALE: § 8, 23, 25, 30, 32
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE, PSE
p.s. 1
1. del:„poziva, da se zaščitijo … predstavniških struktur delavcev,“
2. del:„predvsem evropskih svetov … kršijo pogodbene obveznosti;“
PPE-DE
§ 5
1. del: celotno besedilo brez besed „da bi lahko posamezne nacionalne politike ovirale razvoj evropske industrijske politike in“
2. del: te besede
§ 10
1. del:„priznava, da je treba … trajnostnega razvoja;“
2. del:„poziva Komisijo … boljših delovnih mest;“
§ 12
1. del:„verjame, da je … lajšanje strukturne spremembe“
2. del:„obžaluje, da sporočilo … in usposabljanju“
3. del:„poziva države članice … znanstvene študije“
§ 22
1. del:„pozdravlja zasnovo … izpolnila zahteve trga“
2. del:„vendar meni … raziskav in razvoja“
3. del:„spodbuja Komisijo … v prakso“
§ 25
1. del:„meni, da bi bila … trajnosti in konkurenčnost“
2. del:„opozarja, da je … proizvodne industrije;“
§ 26
1. del:„poudarja, da je … družbenimi akterji“
2. del:„naj pripravijo lokalne … vsake posamezne regije“
3. del:„poziva države članice … strukturnih skladov“
§ 27
1. del:„opozarja, da je … ozemeljsko razsežnost“
2. del:„ugotavlja, da … posebnim zahtevam“
3. del:„zato poziva Komisijo … sodelovanja med regijami“
4. del:„ki se srečujejo … in gospodarske politike“
Verts/ALE
§ 38
1. del:„poziva Komisijo, naj … pravic intelektualne lastnine“
2. del:„s tem v zvezi … vstopi v EU;“
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Priporočilo Stockmann A6-0212/2006
Predlog spremembe 11
Za: 138
ALDE: Harkin
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Louis, Nattrass, Titford, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise
NI: Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ebner, Rübig
PSE: Arif, Arnaoutakis, Bono, Bourzai, Castex, Cottigny, De Keyser, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Hazan, Hutchinson, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Lienemann, Locatelli, Matsouka, Peillon, Reynaud, Rocard, Roure, Savary, Schapira, Sifunakis, Tarabella, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 494
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Sinnott, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Helmer, Mote, Piskorski, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Rossa, De Vits, Díez González, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 15
GUE/NGL: Remek
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Salvini, Speroni
PPE-DE: Seeberg
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Benoît Hamon, Katerina Batzeli, Panagiotis Beglitis
Vzdržan
Paul Rübig
2. Poročilo Seppänen A6-0174/2006
Predlog spremembe 8/2
Za: 558
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Brie, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mussolini, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 79
ALDE: Resetarits
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Guidoni, Morgantini, Musacchio, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise
NI: Martin Hans-Peter
PSE: Andersson, Bullmann, Christensen, Corbey, Gebhardt, Groote, Gruber, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Leinen, Piecyk, Rothe, Segelström, Thomsen, Van Lancker, Weiler, Westlund
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 17
ALDE: Samuelsen
GUE/NGL: Manolakou, Markov, Pafilis, Toussas
IND/DEM: Rogalski
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote, Salvini, Speroni
PPE-DE: Coveney, Seeberg
UEN: Kamiński
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Lissy Gröner, Poul Nyrup Rasmussen
3. Poročilo Seppänen A6-0174/2006
Predlog spremembe 20/2
Za: 626
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Mussolini, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Salvini, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 23
ALDE: Lambsdorff
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise, Železný
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
Vzdržan: 10
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote
PPE-DE: Coveney
PSE: Castex
Verts/ALE: van Buitenen
4. Poročilo Seppänen A6-0174/2006
Predlog spremembe 23
Za: 137
ALDE: Attwooll, Bourlanges, Bowles, Davies, Duff, Hall, Harkin, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Ludford, Lynne, Matsakis, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Resetarits, Samuelsen, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Guerreiro, Guidoni, Markov, Meijer, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Bonde, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski
NI: Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Eurlings, Karas, Pirker, Protasiewicz, Rack, Rübig, Schierhuber, Seeberg
PSE: Andersson, Berès, Berger, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, Christensen, Corbey, De Vits, Ettl, Gebhardt, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, Jöns, Jørgensen, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Leichtfried, Leinen, Muscat, Myller, Piecyk, Rapkay, Reynaud, Rothe, Scheele, Segelström, Swoboda, Van Lancker, Walter, Weiler, Westlund
UEN: Camre, Kuźmiuk, Maldeikis
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 511
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Kacin, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski
GUE/NGL: Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Manolakou, Maštálka, Meyer Pleite, Pafilis, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Louis, Nattrass, Rogalski, Titford, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Salvini, Schenardi, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Schulz, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, La Russa, Libicki, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 12
ALDE: Alvaro, Savi, Toia
IND/DEM: Pęk
NI: Baco, Belohorská, Kilroy-Silk, Kozlík, Le Rachinel
PSE: Ferreira Anne, Gurmai
UEN: Vaidere
Popravki glasovanja
Za
Saïd El Khadraoui, Eva-Britt Svensson, Jonas Sjöstedt, Poul Nyrup Rasmussen
Proti
Jean-Louis Bourlanges
5. Poročilo Seppänen A6-0174/2006
Predlog spremembe 24
Za: 160
ALDE: Attwooll, Bowles, Davies, Duff, Hall, Harkin, Karim, Ludford, Lynne, Manders, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Resetarits, Samuelsen, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Chruszcz, Giertych, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Itälä, Karas, Pirker, Rack, Rübig, Schierhuber, Seeberg, Silva Peneda, Šťastný
PSE: Berger, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, Christensen, Corbey, De Vits, El Khadraoui, Ettl, Gebhardt, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Leichtfried, Leinen, Muscat, Piecyk, Rapkay, Reynaud, Rothe, Scheele, Segelström, Thomsen, Van Lancker, Walter, Weiler, Westlund
UEN: Bielan, Camre, Kamiński, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 469
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Maaten, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski
GUE/NGL: Henin, Kohlíček, Remek
IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Bono, Bourzai, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, Kristovskis, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 20
ALDE: Alvaro, Matsakis, Toia
NI: Baco, Belohorská, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Salvini, Speroni
PPE-DE: Coveney, Eurlings
PSE: Ferreira Anne
UEN: Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Podkański, Roszkowski, Szymański
Popravki glasovanja
Za
John Attard-Montalto, Richard Seeber, Poul Nyrup Rasmussen
6. Poročilo Seppänen A6-0174/2006
Predlog spremembe 25
Za: 166
ALDE: Attwooll, Bowles, Davies, Duff, Hall, Harkin, Karim, Lambsdorff, Ludford, Lynne, Ortuondo Larrea, Resetarits, Samuelsen, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Dehaene, Karas, Pirker, Rack, Rübig, Schierhuber, Seeberg
PSE: Andersson, Berger, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, Christensen, Corbey, De Vits, El Khadraoui, Ettl, Gebhardt, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Leichtfried, Leinen, Muscat, Piecyk, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rothe, Scheele, Segelström, Swoboda, Thomsen, Van Lancker, Walter, Weiler, Westlund
UEN: Bielan, Camre, Didžiokas, Kamiński, La Russa, Maldeikis, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 471
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Losco, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski
GUE/NGL: Henin
IND/DEM: Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Claeys, De Michelis, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Foglietta, Krasts, Kristovskis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 23
ALDE: Alvaro, Matsakis
GUE/NGL: Remek
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Salvini
PPE-DE: Coveney, Eurlings
PSE: Schulz
UEN: Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Podkański, Roszkowski, Szymański
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
John Attard-Montalto,Richard Seeber
7. Poročilo Calabuig Rull A6-0206/2006
Resolucija
Za: 484
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Koch-Mehrin, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Pannella, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Bonde
NI: Battilocchio, Belohorská, Borghezio, Czarnecki Ryszard, De Michelis, Kozlík, Masiel, Piskorski, Rivera, Rutowicz, Salvini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Krehl, Kristensen, Kuc, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 58
GUE/NGL: Manolakou, Pafilis, Pflüger, Toussas, Wagenknecht
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Booth, Clark, Knapman, Nattrass, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise
NI: Allister, Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 54
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, de Villiers, Zapałowski, Železný
NI: Baco, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Koch, Sommer, Strejček
PSE: Kreissl-Dörfler
Verts/ALE: van Buitenen
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0297
Okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja ob mednarodnih dogodkih v Evropski uniji *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o pobudi Kraljevine Nizozemske z namenom sprejetja Sklepa Sveta o okrepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja ob dogodkih, ki se jih udeleži veliko število ljudi iz več držav članic in na katerih je policijska dejavnost namenjena predvsem vzdrževanju javnega reda in miru ter javne varnosti, preprečevanju kaznivih dejanj in boju proti njim (6930/2005 – C6-0117/2005 – 2005/0804(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju pobude Kraljevine Nizozemske (6930/2005) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU, |
|
— |
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0117/2005), |
|
— |
ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0222/2006), |
|
1. |
odobri pobudo Kraljevine Nizozemske, kakor je bila spremenjena; |
|
2. |
poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Kraljevine Nizozemske; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Kraljevine Nizozemske. |
|
(3a) |
Podlaga za ta sklep so sklepi Sveta z dne 13. julija 2001 o varnosti sestankov Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkov. |
|
(3b) |
Ta sklep temelji na ureditvi, predvideni v Skupnem ukrepu 97/339/PNZ z dne 26. maja 1997 o sodelovanju na področju javnega reda in miru ter varnosti, ki ga je Svet sprejel na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (2), ter v Resoluciji Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti sestankov Evropskega sveta in drugih primerljivih dogodkov (3) . |
|
(4) |
Glede na tak razvoj dogodkov je primerno na podlagi prejšnjih pobud (4) okrepiti mednarodno policijsko sodelovanje na omenjenem področju. |
|
(4) |
Glede na tak razvoj dogodkov je primerno na podlagi prejšnjih pobud okrepiti mednarodno policijsko sodelovanje na omenjenem področju ob upoštevanju načel sorazmernosti in subsidiarnosti ter v skladu z evropskimi predpisi o varstvu zasebnosti. |
|
(5) |
Schengenski pravni red ne ponuja zadostnih možnosti za učinkovito izvajanje čezmejne pomoči |
črtano
|
1. |
V zadnjih treh mesecih vsakega koledarskega leta predloži predsedstvo Sveta pregled predvidenih potreb po mednarodni pomoči v naslednjem koledarskem letu. |
|
1. |
V zadnjih treh mesecih vsakega koledarskega leta predloži predsedstvo Sveta pregled predvidenih potreb po mednarodni pomoči v naslednjem koledarskem letu. Če država članica zaprosi za pomoč v zvezi z nepričakovanim dogodkom po izteku tega roka, predsedstvo ta dogodek nemudoma vključi v povzetek in o tem zaupno obvesti Svet. |
4a. Ta mehanizem dopolnjuje mehanizem, vzpostavljen s Skupnim ukrepom 97/339/PNZ.
5. Predsedstvo posreduje Svetu oceno iz odstavka 1 kot zaupne podatke.
črtano
1. Generalni sekretariat Sveta v podporo državam članicam izvede raziskavo o obstoječih sporazumih o čezmejni pomoči.
1. Generalni sekretariat Sveta v podporo državam članicam izvede raziskavo o obstoječih sporazumih o čezmejni pomoči.
2. Države članice v roku šestih mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa pošljejo besedila teh sporazumov Generalnemu sekretariatu Sveta.
2. Države članice pošljejo besedila obstoječih sporazumov in novih ali nastajajočih pobud generalnemu sekretariatu Sveta.
3. Na podlagi rezultatov raziskave iz odstavka 1 Svet v roku enega leta preuči, ali je možno ugotovljene težave rešiti s prilagoditvijo ustrezne evropske zakonodaje in predpisov, zlasti Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma .
3. Svet na podlagi pridobljenih informacij preuči ozka grla in ugotovljene težave ter potrebo po prilagoditvi ustrezne evropske zakonodaje.
(1) UL C 101, 27.4.2005, str. 36.
(2) UL L 147, 5.6.1997, str. 1 .
(3) UL C 116, 30.4.2004, str. 18 .
(4) Resolucija Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti sestankov Evropskega Sveta in drugih primerljivih dogodkov ( UL C 116, 30.4.2004, str. 18 ).
P6_TA(2006)0298
Tehnični predpisi za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (13274/1/2005 – C6-0091/2006 – 1997/0335(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (13274/1/2005 – C6-0091/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča s prve obravnave (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(1997)0644) (2), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2000)0419) (3), |
|
— |
ob upoštevanju odstavka 2 člena 251 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0208/2006), |
|
1. |
odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 341, 9.11.1998, str. 34 in UL C 54, 25.2.2000, str. 79.
(2) UL C 105, 6.4.1998, str. 1.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(1997)0335
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 5. julija 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive 82/714/EGS
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (3), je uvedla usklajene pogoje za izdajanje tehničnih spričeval za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, v vseh državah članicah, izključila pa je plovbo po Renu. Na evropski ravni kljub temu še vedno veljajo različne tehnične zahteve za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh. Soobstoj različnih mednarodnih in nacionalnih predpisov je doslej oviral prizadevanja za vzajemno priznavanje nacionalnih spričeval za plovbo brez dodatnega pregleda tujih plovil. Standardi iz Direktive 82/714/EGS poleg tega deloma ne ustrezajo več sedanjemu tehnološkemu razvoju. |
|
(2) |
Tehnične zahteve iz prilog k Direktivi 82/714/EGS vsebujejo določbe iz Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in sicer iz različice, ki jo je leta 1982 odobrila Osrednja komisija za plovbo po Renu (CCNR). Pogoji in tehnične zahteve za izdajanje spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh v smislu člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu so se od tedaj redno prilagajali, zato velja, da odražajo sedanji tehnološki razvoj. Iz razlogov konkurence in varnosti, posebej zaradi pospeševanja usklajevanja na evropski ravni, je zaželeno, da se področje uporabe in vsebina takšnih tehničnih zahtev sprejmeta za celotno omrežje celinskih plovnih poti Skupnosti. V zvezi s tem je treba upoštevati spremembe, nastale v tem omrežju. |
|
(3) |
Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjujejo, da plovila v celoti izpolnjujejo navedene revidirane tehnične zahteve, morajo veljati na vseh celinskih plovnih poteh Skupnosti. |
|
(4) |
Zaželeno je zagotoviti višjo stopnjo usklajevanja pogojev držav članic za izdajanje dodatnih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh con 1 in 2 (izlivi) ter cone 4. |
|
(5) |
Zaradi varnosti potniškega prevoza je zaželeno, da se področje uporabe Direktive 82/714/EGS po zgledu Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, razširi tudi na potniška plovila, namenjena prevozu več kot 12 potnikov. |
|
(6) |
Zaradi varnosti je treba doseči usklajenost standardov na visoki ravni, ne da bi se pri tem znižali varnostni standardi na kateri koli celinski plovni poti Skupnosti. |
|
(7) |
Treba je zagotoviti prehodno ureditev za plovila v uporabi, ki ob prvem tehničnem pregledu na podlagi revidiranih tehničnih zahtev, ki jih določa ta direktiva, še nimajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
|
(8) |
Za vsak posamezen primer je treba, v okviru določenih omejitev in glede na kategorijo zadevnega plovila, določiti trajanje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
|
(9) |
Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
|
(10) |
Določbe Direktive Sveta 76/135/EGS z dne 20. januarja 1976 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh (5), je treba še naprej uporabljati za plovila, ki jih ta direktiva ne zajema. |
|
(11) |
Glede na dejstvo, da nekatera plovila spadajo v področje uporabe tako Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (6), kot te direktive, se z ustreznim postopkom v odboru kar najhitreje prilagodijo priloge k obema direktivama, če se ugotovi, da so določbe obeh direktiv protislovne ali nezdružljive. |
|
(12) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo. |
|
(13) |
Direktivo 82/714/EGS je treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Razvrstitev plovnih poti
1. Za namene te direktive se celinske plovne poti Skupnosti razvrstijo na naslednji način:
|
a) |
Cone 1, 2, 3 in 4:
|
|
b) |
Cona R: tiste plovne poti iz točke (a), za katere se spričevala izdajajo v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, kakor to določa omenjeni člen ob začetku veljavnosti te direktive. |
2. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo spremeni razvrstitev svojih plovnih poti v cone iz Priloge I. O teh spremembah se vsaj šest mesecev pred začetkom njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja za naslednje plovne objekte:
|
a) |
plovila, katerih dolžina (L) je enaka ali presega 20 metrov; |
|
b) |
plovila, katerih zmnožek dolžine (L) × širine (B) × ugreza (T) je enak prostornini 100 m3 ali več. |
2. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja tudi za vse naslednje plovne objekte:
|
a) |
vlačilce in potisna plovila, namenjena za vleko ali potiskanje plovnih objektov iz odstavka 1 ali plavajoče opreme, ali za vzdolžno premikanje takih plovnih objektov ali plavajoče opreme; |
|
b) |
plovila, namenjena potniškemu prevozu, ki poleg posadke prevažajo več kot 12 potnikov; |
|
c) |
plavajočo opremo. |
3. Iz te direktive so izključeni naslednji plovni objekti:
|
a) |
trajekti; |
|
b) |
plovila vojne mornarice; |
|
c) |
morska plovila, vključno z morskimi vlačilci in potisnimi plovnimi objekti, ki
|
Člen 3
Obveznost posedovanja spričevala
1. Plovni objekti, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Skupnosti iz člena 1, morajo posedovati:
|
a) |
ob plovbi po plovnih poteh cone R:
|
|
b) |
ob plovbi po drugih plovnih poteh spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki po potrebi vključuje zahteve iz člena 5. |
2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela I Priloge V in izda v skladu s to direktivo.
Člen 4
Dodatna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Vsi plovni objekti z veljavnim spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, lahko ob upoštevanju določb člena 5(5) te direktive plujejo po plovnih poteh Skupnosti tudi samo s tem spričevalom.
2. Vsi plovni objekti, ki posedujejo spričevalo iz odstavka 1, morajo posedovati tudi dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh:
|
a) |
za plovbo po plovnih poteh con 3 in 4, če hočejo na teh plovnih poteh uveljavljati nižje tehnične zahteve; |
|
b) |
za plovbo po plovnih poteh con 1 in 2 ali, v primeru potniških plovil, za plovbo po plovnih poteh cone 3, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, če je zadevna država članica za te plovne poti uvedla dodatne tehnične zahteve v skladu s členom 5(1), (2) in (3). |
3. Dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela II Priloge V, izdajajo pa ga pristojni organi na podlagi predložitve spričevala iz odstavka 1 pod pogoji, ki jih določijo organi, pristojni za zadevne plovne poti.
Člen 5
Dodatne ali nižje tehnične zahteve za nekatere cone
1. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo in kadar je to potrebno, ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu, poleg tehničnih zahtev iz Priloge II, sprejme dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju.
2. Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo po plovnih poteh cone 3 na njenem ozemlju, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg zahtev iz Priloge II ohrani dodatne tehnične zahteve. Spremembe takšnih tehničnih zahtev mora predhodno odobriti Komisija.
3. Dodatne zahteve so omejene na področja s seznama v Prilogi III. O teh dodatnih zahtevah se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
4. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3 ali, če se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. To potrdilo o skladnosti se priznava na plovnih poteh Skupnosti ustrezne cone.
|
5. |
|
6. Plovni objekti, ki plujejo samo po plovnih poteh cone 4, izpolnjujejo pogoje za uveljavitev nižjih zahtev na vseh plovnih poteh te cone, kakor je določeno v Poglavju 19b Priloge II. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3.
7. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo odobri znižanje tehničnih zahtev iz Priloge II za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju.
Tako znižanje je omejeno na področja s seznama v Prilogi IV. Če tehnične lastnosti plovnega objekta upravičujejo te nižje tehnične zahteve, se to navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh ali, kadar se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.
O znižanju tehničnih zahtev iz Priloge II se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
Člen 6
Nevarne snovi
Vsak plovni objekt, ki poseduje spričevalo, izdano v skladu s Predpisi o prevozu nevarnih snovi po Renu (v nadaljevanju„ADNR“), lahko prevaža nevarne snovi po celotnem ozemlju Skupnosti pod pogoji, določenimi v tem spričevalu.
Vsaka država članica lahko zahteva, da lahko plovni objekti brez takega spričevala prevažajo nevarne snovi na njenem ozemlju le, če poleg zahtev iz te direktive izpolnjujejo še dodatne zahteve. O teh zahtevah se uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
Člen 7
Odstopanja
1. Države članice lahko odobrijo odstopanja od vseh ali nekaterih določb te direktive za:
|
a) |
plovila, vlačilce, potisna plovila in plavajočo opremo, ki plujejo po plovnih poteh, ki niso povezane po celinski plovni poti s plovnimi potmi drugih držav članic; |
|
b) |
plovne objekte, katerih nosilnost ne presega 350 ton, ali plovne objekte, ki niso namenjeni prevozu blaga, imajo vodni izpodriv manjši od 100 m3 in katerih kobilice so bile položene pred 1. januarjem 1950 ter plujejo izključno po nacionalnih plovnih poteh. |
2. Države članice lahko za plovbo po svojih nacionalnih plovnih poteh odobrijo odstopanja od ene ali več določb te direktive za omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, so navedena v spričevalu plovila.
3. O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, se uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.
4. Vsaki državi članici, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkoma 1 in 2, nima plovnih objektov, za katera bi veljale določbe te direktive, ki plujejo po njenih plovnih poteh, ni treba upoštevati členov 9, 10 in 12.
Člen 8
Izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, za katera so bile od … (10) položene kobilice, po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom uporabe plovnega objekta, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II.
2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive 82/714/EGS, a so bili zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) in (2), po tehničnem pregledu, opravljenem po preteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru najpozneje do … (11), s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. V državah članicah, kjer je obdobje veljavnosti obstoječega nacionalnega spričevala krajše od petih let, se tovrstno nacionalno spričevalo lahko izda do pet let po … (10).
Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz Priloge II se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz prvega pododstavka plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso nadomeščeni ali prilagojeni tako, da izpolnjujejo zahteve iz Priloge II.
3. Očitna nevarnost v smislu tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti konstrukcije, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti iz Priloge II. Odstopanja, odobrena v skladu s Prilogo II, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.
Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo v smislu tega člena.
4. Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 5(1), (2) in (3) se po potrebi preveri pri tehničnih pregledih, predvidenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, ali pri tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta.
Člen 9
Pristojni organi
1. Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko izdajo pristojni organi vseh držav članic.
2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
Člen 10
Izvajanje tehničnih pregledov
1. Tehnični pregled iz člena 8 opravijo pristojni organi, ki lahko plovilo v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je v skladu s členom 1.01 Priloge II izdal priznan klasifikacijski zavod, razvidno, da plovilo v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. Priznani so le tisti klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo pogoje iz dela I Priloge VII.
2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za opravljanje tehničnih pregledov in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
Člen 11
Veljavnost spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. V skladu s Prilogo II določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak posamezen primer organ, pristojen za izdajanje teh spričeval.
2. Vsaka država članica lahko v primerih iz členov 12 in 16 te direktive ter iz Priloge II izda začasna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Začasno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela III Priloge V.
Člen 12
Nadomestitev spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti.
Člen 13
Obnova spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
1. Spričevalo Skupnosti se obnovi ob poteku obdobja veljavnosti spričevala za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s pogoji iz člena 8.
2. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih pred … (10), se uporabljajo prehodne določbe Priloge II.
3. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih po … (10), se uporabljajo prehodne določbe Priloge II, ki so začele veljati po izdaji takšnih spričeval.
Člen 14
Podaljšanje veljavnosti spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Skupnosti, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda v skladu s Prilogo II. Tako podaljšanje mora biti označeno v tem spričevalu.
Člen 15
Izdaja novih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Ob večjih spremembah ali popravilih, ki vplivajo na strukturno trdnost konstrukcije, plovnost ali manevrsko sposobnost plovila ali njegove posebne lastnosti v skladu s Prilogo II, mora plovilo pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opraviti tehnični pregled iz člena 8. Po tem pregledu se izda novo spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki navaja tehnične lastnosti plovila, ali pa se obstoječe spričevalo ustrezno spremeni. Če je to spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, je treba v enem mesecu o tem obvestiti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.
Člen 16
Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh
Za vsako odločitev o zavrnitvi izdaje ali obnovitve spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh je treba navesti utemeljene razloge. Zadevna oseba je o tem uradno obveščena, kakor tudi o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.
Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ga lahko odvzame, če plovilo ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.
Člen 17
Dodatni pregledi
Pristojni organi države članice lahko v skladu s Prilogo VIII kadar koli preverijo, ali plovni objekt poseduje veljavno spričevalo v skladu s to direktivo in izpolnjuje zahteve, navedene v tem spričevalu, ter ali predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali plovbo. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s Prilogo VIII.
Člen 18
Priznavanje spričeval o plovnosti plovnih objektov tretjih držav
Dokler se ne sklenejo sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval o plovnosti med Skupnostjo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala o plovnosti plovnih objektov tretjih držav za plovbo po plovnih poteh te države članice.
Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnim objektom tretjih držav se morajo izdajati v skladu s členom 8(1).
Člen 19
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (12) (v nadaljevanju„odbor“).
2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 20
Prilagoditev prilog in priporočil za začasna spričevala
1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(2) sprejme vse spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi, tehničnemu napredku ali razvoju na tem področju, ki je rezultat dela mednarodnih organizacij, zlasti Osrednje komisije za plovbo po Renu (CCNR), za zagotovitev, da se obe spričevali iz člena 3(1)(a) izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, ali da se upoštevajo primeri iz člena 5.
Te spremembe se izvedejo hitro, da se zagotovi stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo tehnične zahteve, potrebne za izdajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, priznanega za plovbo po Renu, enakovredna tisti stopnji varnosti, ki je potrebna za izdajo spričevala iz člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu.
2. O priporočilih odbora za izdajanje začasnih spričeval Skupnsoti za plovbo po celinskih plovnih poteh odloča Komisija v skladu s členom 2.19 Priloge II.
Člen 21
Nadaljnja uporaba Direktive 76/135/EGS
Za plovne objekte, ki ne sodijo v področje uporabe člena 2(1) in (2) te direktive, temveč v področje uporabe člena 1(a) Direktive 76/135/EGS, se uporabljajo določbe slednje direktive.
Člen 22
Dodatne ali nižje nacionalne zahteve
Dodatne zahteve, ki veljajo v državi članici pred … (13) za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju ali nižje tehnične zahteve za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju, ki so veljale v državah članicah pred tem datumom, veljajo še naprej, do začetka veljavnosti dodatnih zahtev v skladu s členom 5(1) ali znižanih tehničnih zahtev v skladu s členom 5(7) Priloge II, vendar le do … (14).
Člen 23
Prenos
1. Države članice s celinskimi plovnimi potmi iz člena 1(1) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z učinkom od … (13). O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji nemudoma posredujejo besedilo določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti države članice.
Člen 24
Kazni
Države članice določijo sistem kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvrševanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 25
Razveljavitev Direktive 82/714/EGS
Direktiva 82/714/EGS se razveljavi z učinkom od … (13).
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 27
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1).
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 157, 25.5.1998, str. 17.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str. 79), Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2006.
(3) UL L 301, 28.10.1982, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(5) UL L 21, 29.1.1976, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/1016/EGS (UL L 349, 13.12.1978, str. 31).
(6) UL L 164, 30.6.1994, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(8) UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6).
(9) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(10) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(11) Dvanajst let po začetku veljavnosti te direktive.
(12) UL L 373, 31.12.1991, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(13) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(14) 30 mesecev po začetku veljavnosti te dirketive.
PRILOGA I
SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI SKUPNOSTI, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2, 3 IN 4
POGLAVJE 1
Cona 1
Zvezna republika Nemčija
|
Ems: |
od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine 53°30′S in zemljepisne dolžine 6°45′V, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja za plovila za prevoz suhega tovora v Alte Ems (1) |
Republika Poljska
Del zaliva Pomorska južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.
Del zaliva Gdańska južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in vhodno bojo v zaliv Baltijsk.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
|
ŠKOTSKA |
|||||||
|
Blue Mull Sound |
med Gutcherjem in Belmontom |
||||||
|
Yell Sound |
med Tofts Voejem in Ulstom |
||||||
|
Sullom Voe |
znotraj črte, ki poteka od severovzhodne točke Gluss Island do severne točke Calback Ness |
||||||
|
Dales Voe |
Pozimi:
|
||||||
|
Dales Voe |
Poleti:
|
||||||
|
Lerwick |
Pozimi:
|
||||||
|
Lerwick |
Poleti:
|
||||||
|
Kirkwall |
med Kirkwallom in Rousayjem, vendar ne vzhodno od črte med Point of Graandom (Egilsay) in Galt Nessom (Shapinsay) ali med Head of Workom (Mainland) skozi signalno luč Helliar Holm do obale Shapinsay; ne severozahodno od jugovzhodnega roba otoka Eynhallow, ne proti odprtem morju in črta med obalo Rousay na 59°10.5′S 002°57.1′Z in obalo Egilsay na 59°10.0′S 02°56.4′Z |
||||||
|
Stromness |
do Scapa, vendar ne zunaj Scapa Flowa |
||||||
|
Scapa Flow |
znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Point of Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta; od St Vincent Piera na otoku Flotta do najbolj zahodne točke Calf of Flotta; od najbolj vzhodne točke Calf of Flotta do Needle Pointa na otoku South Ronaldsay in od Ness on Mainland do svetilnika Oxan Point na otoku Graemsay ter od tam do Bu Pointa na otoku Hoy; in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Balnakiel Bay |
med Eilean Dubhom in A'Chleitom |
||||||
|
Cromarty Firth |
znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Inverness |
znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Tay – Dundee |
znotraj črte, ki poteka od Broughty Castla do Tayporta in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Firth of Forth in reka Forth |
znotraj črte, ki poteka od Kirkcaldyja do reke Portobello in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Solway Firth |
znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha |
||||||
|
Jezero Ryan |
znotraj črte, ki poteka od Finnart's Pointa do Milleur Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
The Clyde |
Zunanja meja:
Notrajna meja pozimi:
Notrajna meja poleti:
Opomba: Navedena poletna meja se od vključno 5. junija do vključno 5. septembra razširi s črto, ki poteka od točke, ki se nahaja dve milji od obale Ayrshire pri Skelmorlie Castlu do Tomont Enda, Cumbraeja, in črto, ki poteka od Portachur Pointa, Cumbraeja, do Inner Brigurd Pointa, Ayrshir. |
||||||
|
Oban |
znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od svetilnika Dunollie Point do Ard na Chruidh, na jugu pa črta, ki poteka od Rudha Seanach do Ard na Cuile |
||||||
|
Kyle of Lochalsh |
skozi Loch Alsh do konca Loch Duicha |
||||||
|
Jezero Gairloch |
Pozimi:
Poleti:
|
||||||
|
SEVERNA IRSKA |
|||||||
|
Belfast Lough |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Loch Neagh |
v razdalji več kot 2 milji od obale |
||||||
|
VZHODNA OBALA ANGLIJE |
|||||||
|
Reka Humber |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE |
|||||||
|
Reka Severn |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Wye |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Newport |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Cardiff |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Barry |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Swansea |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov |
||||||
|
Menai Straits |
znotraj ožin Menai Straits od črte, ki povezuje signalno luč na Llanddwyn Islandu z Dinas Dinlleujem, in črt, ki povezujejo južni konec otoka Puffin s Trwyn DuPointom in železniško postajo Llanfairfechan ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Dee |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Mersey |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Preston in Southport |
znotraj črte, ki poteka od Southporta do Blackpoola znotraj bregov in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Fleetwood |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Lune |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Heysham |
Pozimi:
Poleti:
|
||||||
|
Morecambe |
Pozimi:
Poleti:
|
||||||
|
Workington |
znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
JUŽNA ANGLIJA |
|||||||
|
Reka Colne-Colchester |
Pozimi:
Poleti:
|
||||||
|
Reka Blackwater |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Crouch in reka Roach |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Temza in njeni pritoki |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Medway in Swale |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Chichester |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Pristanišče Langstone |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Portsmouth |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Bembridge, Isle of Wight |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Cowes, Isle of Wight |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Southampton |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Beaulieu River |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Keyhaven Lake |
znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Weymouth |
znotraj Portland Harbourja ter med reko Wey in Portland Harbourjem |
||||||
|
Plymouth |
znotraj črte, ki poteka od Cawsanda do Breakwatra in Staddona in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Falmouth |
Pozimi:
Poleti:
in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Camel |
znotraj črte, ki poteka od Stepper Pointa do Trebetherick Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Bridgewater |
znotraj sipine in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2. |
||||||
|
Reka Avon (Avon) |
Pozimi:
Poleti:
|
||||||
Cona 2
Češka
Umetno jezero Lipno.
Zvezna republika Nemčija
|
Ems: |
od črte, ki poteka prek Emsa blizu vhoda v pristanišče Papenburg med črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshavenu |
||||||
|
Jade: |
znotraj črte, ki povezuje signalno luč Schillig in cerkveni stolp Langwarden |
||||||
|
Weser: |
od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje cerkvena stolpa Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg |
||||||
|
Laba: |
od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza) |
||||||
|
Meldorfer Bucht: |
znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum |
||||||
|
Eider: |
od kanala Gieselau do jeza Eider |
||||||
|
Flensburger Förde: |
znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack |
||||||
|
Schlei: |
znotraj črte med konicami pomolov v Schleimünde |
||||||
|
Eckernförder Bucht: |
znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa |
||||||
|
Kieler Förde: |
znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in pomorski spomenik Laboe |
||||||
|
Kanal Nord-Ostsee-Kanal (Kiel Canal): |
od črte, ki povezuje konice pomola Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vhodne luči v Kiel-Holtenauu in Obereidersee z Enge, Audorfer See, Borgstedter See z Enge, Schirnauer See, Flemhuder See in kanal Achterwehrer |
||||||
|
Trave: |
od severozahodnega roba železniškega mostu in severnega roba mostu Holstenbrücke (Stadttrave) v Lübecku do črte, ki povezuje južno notranjo in severno zunanjo konico pomola v Travemündeju, vključno s Pötenitzer Wiek, Dassower See in Altarmen na otoku Teerhof |
||||||
|
Leda: |
od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do ustja |
||||||
|
Hunte: |
od pristanišča Oldenburg in 140 m navzdol od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do ustja |
||||||
|
Lesum: |
od železniškega mostu Bremen-Burg do ustja |
||||||
|
Este: |
od mirnega toka reke pri zapornici Buxtehude do jeza Este |
||||||
|
Lühe: |
od mirnega toka reke pri Au-Mühle v Horneburgu do jeza Lühe |
||||||
|
Schwinge: |
od zapornice Salztor v Stadeju do jeza Schwinge |
||||||
|
Oste: |
od severovzhodnega roba mlinske pregrade Bremervörde do jeza Oste |
||||||
|
Pinnau: |
od jugozahodnega roba železniškega mostu v Pinneburgu do jeza Pinnau |
||||||
|
Krückau: |
od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do jeza Krückau |
||||||
|
Stör: |
od plimomera Rensing do jeza Stör |
||||||
|
Freiburger Hafenpriel: |
od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do ustja |
||||||
|
Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar: |
v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in signalno luč Timmendorf, in črte, ki povezuje signalno luč Gollwitz na otoku Poel in južno točko polotoka Wustrow |
||||||
|
Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi: |
navzdol od jeza Mühlendamm od severnega roba Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severne točke zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju |
||||||
|
Vode, ki jih obkroža kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund): |
v smeri proti morju med
|
||||||
|
Greifswalder Bodden in pristaniško območje Greifswald, vključno z Rycomkom: |
v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (54°10′37″S, 13°47′51″V) |
||||||
|
Vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Stettiner Haff): |
v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Stettiner Haffu |
Francoska republika
Dordogne: od kamnitega mostu v Libournu do ustja
Garona: od kamnitega mostu v Bordeauxu do ustja
Gironde.
Loara: od mostu Haudaudine prek stranskega rokava Madeleine do ustja in od mostu Pirmil prek stranskega rokava Pirmil
Rona: od mostu Trinquetaille v Arlesu in preko v smeri proti Marseillu
Sena: od mostu Jeanne d'Arc v Rouenu do ustja
Republika Madžarska
Blatno jezero
Kraljevina Nizozemska
Dollard
Eems
Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim Morjem
Ijsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja
Nieuwe Waterweg in Scheur
Caland Kanaal zahodno od pristanišča Benelux
Hollands Diep
Breeddiep, Beerkanaal in povezana pristanišča
Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani
Hellegat
Volkerak
Krammer
Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem
Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren
Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren
Republika Poljska
Laguna Szczecin
Laguna Kamień
Laguna Wisła
Zaliv Puck
Zbiralni bazen Włocławski
Jezero Śniardwy
Jezero Niegocin
Jezero Mamry
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
|
ŠKOTSKA |
|
|
Scapa Flow |
znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Whartha na otoku Flotta do Martello Towra na South Wallsu in od Point Clettsa na otoku Hoy do triangulacije točke Thomson na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta |
|
Kyle of Durness |
južno od Eilean Dubha |
|
Cromarty Firth |
znotraj črte, ki poteka med North Sutorom in South Sutorom |
|
Inverness |
znotraj črte, ki poteka od Fort Georgea do Chanonry Pointa |
|
Findhorn Bay |
znotraj rta |
|
Aberdeen |
znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do pomola Abercromby Jetty |
|
Porečje Montrose Basin |
zahodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez vhod v pristanišče pri svetilniku Scurdie Ness |
|
Reka Tay Dundee |
znotraj črte od plimovalnega zaliva (ribiški dok) Dundee do Craig Heada, East Newport |
|
Firth of Forth in reka Forth |
znotraj Firth of Fortha, vendar ne vzhodno od železniškega mostu Forth |
|
Dumfries |
znotraj črte, ki poteka od Airds Pointa do Scar Pointa |
|
Jezero Ryan |
znotraj črte, ki poteka od Cairn Pointa do Kircolm Pointa |
|
Pristanišče Ayr |
znotraj sipine |
|
The Clyde |
nad vodami cone 1 |
|
Kyles of Bute |
med Colintraive in Rhubodachom |
|
Pristanišče Campbeltown |
znotraj črte, ki poteka od Macringan's Pointa do Ottercharach Pointa |
|
Loch Etive |
znotraj jezera Etive nad slapovi Lore |
|
Loch Leven |
nad mostom pri Ballachulishu |
|
Loch Linnhe |
severno od signalne luči Corran Point |
|
Loch Eil |
celo jezero |
|
Caledonian Canal |
Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness |
|
Kyle of Lochalsh |
znotraj Kyle Akina, ne zahodno od signalne luči Eilean Ban ali vzhodno od Eileanan Dubha |
|
Loch Carron |
med Stromemorejem in Strome Ferryjem |
|
Loch Broom, Ullapool |
znotraj črte, ki poteka od signalne luči Ullapool Point do Aultnaharrija |
|
Kylesku |
čez Loch Cairnbawn na območju med najvzhodnejšo točko Garbh Eilean in najzahodnejšo točko Eilean na Rainich |
|
Pristanišče Stornoway |
znotraj črte od Arnish Pointa do svetilnika Sandwick Bay, severozahodna stran |
|
Sound of Scalpay |
ne vzhodno od Berry Cove (Scalpay) in ne zahodno od Croc a Loin (Harris) |
|
North Harbour, Scalpay in pristanišče Tarbert |
znotraj ene milje od obale otoka Harris |
|
Loch Awe |
celo jezero |
|
Loch Katrine |
celo jezero |
|
Loch Lomond |
celo jezero |
|
Loch Tay |
celo jezero |
|
Loch Loyal |
celo jezero |
|
Loch Hope |
celo jezero |
|
Loch Shin |
celo jezero |
|
Loch Assynt |
celo jezero |
|
Loch Glascarnoch |
celo jezero |
|
Loch Fannich |
celo jezero |
|
Loch Maree |
celo jezero |
|
Loch Gairloch |
celo jezero |
|
Loch Monar |
celo jezero |
|
Loch Mullardach |
celo jezero |
|
Loch Cluanie |
celo jezero |
|
Loch Loyne |
celo jezero |
|
Loch Garry |
celo jezero |
|
Loch Quoich |
celo jezero |
|
Loch Arkaig |
celo jezero |
|
Loch Morar |
celo jezero |
|
Loch Shiel |
celo jezero |
|
Loch Earn |
celo jezero |
|
Loch Rannoch |
celo jezero |
|
Loch Tummel |
celo jezero |
|
Loch Ericht |
celo jezero |
|
Loch Fionn |
celo jezero |
|
Loch Glass |
celo jezero |
|
Loch Rimsdale/nan Clar |
celo jezero |
|
SEVERNA IRSKA |
|
|
Strangford Lough |
znotraj črte, ki poteka od Cloghy Pointa do Dogtail Pointa |
|
Belfast Lough |
Znotraj črte, ki poteka od Holywooda do Macedon Pointa |
|
Larne |
znotraj črte, ki poteka od Larne Piera do trajektnega pomola na otoku Magee |
|
River Bann |
od proti morju obrnjenih koncev valolomov do mostu Toome |
|
Lough Erne |
zgornji in spodnji Lough Erne |
|
Lough Neagh |
znotraj dveh milj od obale |
|
VZHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Berwick |
znotraj valolomov |
|
Warkworth |
znotraj valolomov |
|
Blyth |
znotraj zunanjih konic pomolov |
|
Reka Tyne |
od Dunston Staithes do konic pomola Tyne |
|
Reka Wear |
od Fatfielda do konic pomola Sunderland |
|
Seaham |
znotraj valolomov |
|
Hartlepool |
znotraj črte, ki poteka od pomola Middleton Jetty do konice pomola Old Pier znotraj črte, ki povezuje konico pomola North Pier s konico pomola South Pier |
|
Reka Tees |
znotraj črte, ki poteka proti zahodu od pomola Government Jetty do jeza Tees |
|
Whitby |
znotraj konic pomola Whitby |
|
Reka Humber |
znotraj črte, ki poteka od North Ferribyja do South Ferribyja |
|
Grimsby Dock |
znotraj črte, ki poteka od zahodnega pomola plimovalnega zaliva do vzhodnega pomola ribiških dokov, severno nabrežje |
|
Boston |
znotraj New Cuta |
|
Dutch River |
cel kanal |
|
Reka Hull |
od Beverley Becka do reke Humber |
|
Kielder Water |
celo jezero |
|
Reka Ouse |
pod zapornico Naburn |
|
Reka Trent |
pod zapornico Cromwell |
|
Reka Wharfe |
od stičišča z reko Ouse do mostu Tadcaster |
|
Scarborough |
znotraj konic pomola Scarborough |
|
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE |
|
|
Reka Severn |
severno od črte, ki poteka proti zahodu od Sharpness Pointa (51°43.4′S) do Llanthonyja in Maisemore Weirs ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3 |
|
Reka Wye |
pri Chepstowu, severno od zemljepisne širine (51°38.0′S) do Monmoutha |
|
Newport |
severno od nadzemnih električnih kablov, ki prečkajo Fifoots Points |
|
Cardiff |
znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do Penarth Heada in zaprtih vod zahodno od jeza Cardiff Bay |
|
Barry |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov |
|
Port Talbot |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov na reki Afran zunaj zaprtih dokov |
|
Neath |
znotraj črte, ki poteka proti severu od proti morju obrnjenega konca pomola za tankerje v zalivu Baglan (51°37.2′S, 3°50.5′Z) |
|
Llanelli in Burry Port |
znotraj območja, ki ga omejuje črta, ki poteka od zahodnega pomola v Burry Portu do Whiteford Pointa |
|
Milford Haven |
znotraj črte, ki poteka od South Hook Pointa do Thorn Pointa |
|
Fishguard |
znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce severnih in vzhodnih valolomov |
|
Cardigan |
znotraj ožin pri Pen-Yr-Ergydu |
|
Aberystwyth |
znotraj proti morju obrnjenih koncov valolomov |
|
Aberdyfi |
znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Aberdyfi do obalne luči Twyni Beach |
|
Barmouth |
znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Barmouth do Penrhyn Pointa |
|
Portmadoc |
znotraj črte, ki poteka od Harlech Pointa do Graig Dduja |
|
Holyhead |
znotraj območja, ki ga omejujeta glavni valolom in črta, ki poteka od konca valoloma do Brynglas Pointa, zaliv Towyn |
|
Menai Straits |
znotraj ožin Menai med črto, ki povezuje Aber Menai Point in Belan Point, in črto, ki povezuje pomol Beaumaris in Pen-y-Coed Point |
|
Conway |
znotraj črte, ki poteka od Mussel Hilla do Tremlyd Pointa |
|
Llandudno |
znotraj valoloma |
|
Rhyl |
znotraj valoloma |
|
Reka Dee |
nad Connah's Quayjem do točke vodnega črpališča Barrelwell Hill |
|
Reka Mersey |
znotraj črte, ki poteka med svetilnikom Rock Lighthouse in severozahodnim dokom Seaforth, vendar brez drugih dokov |
|
Preston in Southport |
znotraj črte, ki poteka od Lythama do Southporta in znotraj dokov v Prestonu |
|
Fleetwood |
znotraj črte, ki poteka od Low Lighta do Knotta |
|
Reka Lune |
znotraj črte, ki poteka od Sunderland Pointa do Chapel Hilla do vključno doka Glasson |
|
Barrow |
znotraj črte, ki povezuje Haws Point, Isle of Walney in Roa Island Slipway |
|
Whitehaven |
znotraj valoloma |
|
Workington |
znotraj valoloma |
|
Maryport |
znotraj valoloma |
|
Carlisle |
znotraj črte, ki povezuje Carlisle Point s Torduffom |
|
Coniston Water |
celo jezero |
|
Derwentwater |
celo jezero |
|
Ullswater |
celo jezero |
|
Windermere |
celo jezero |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Blakeney in pristanišče Morston ter dostopi |
vzhodno od črte, ki poteka južno od Blakeney Pointa do vhoda reke Stiffkey |
|
Reka Orwell in reka Stour |
reka Orwell znotraj črte, ki poteka od valoloma Blackmanshead do Landguard Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3 |
|
Reka Blackwater |
vse plovne poti znotraj črte, ki poteka od jugozahodnega konca otoka Mersea do Sales Pointa |
|
Reka Crouch in reka Roach |
reka Crouch znotraj črte, ki poteka od Holliwell Pointa do Foulness Pointa, vključno z reko Roach |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Temza nad črto, ki poteka od severa proti jugu čez najbolj vzhodni konec pomola v pristanišču Denton, Gravesend do zapornice Teddington |
|
Reka Medway in Swale |
reka Medway od črte, ki poteka med Garrison Pointom in Grain Towrom do zapornice Allington; in Swale od Whitstabla do Medwaya |
|
Reka Stour (Kent) |
reka Stour nad ustjem do pristajališča pri Flagstaff Reachu |
|
Pristanišče Dover |
znotraj črt, ki potekajo čez vzhodni in zahodni vhod v pristanišče |
|
Reka Rother |
reka Rother nad signalno postajo za plimovanje v Camberju do zapornice Scots Float in do vhodne zapornice na reki Brede |
|
Reka Adur in kanal Southwick |
znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče Shoreham do zapornice kanala Southwick in do zahodnega konca Tarmac Wharfa |
|
Reka Arun |
reka Arun nad pomolom Littlehampton do marine Littlehampton |
|
Reka Ouse (Sussex) Newhaven |
reka Ouse od črte, ki poteka čez vhodne pomole pristanišča Newhaven do severnega konca North Quayja |
|
Brighton |
zunanje pristanišče marine Brighton znotraj črte, ki poteka od južnega konca West Quayja do severnega konca South Quayja |
|
Chichester |
znotraj črte, ki poteka med Eastoke Pointom in zvonikom cerkve v West Witteringu ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3 |
|
Pristanišče Langstone |
znotraj črte, ki poteka med Eastney Pointom in Gunner Pointom |
|
Portsmouth |
znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče od Port Blockhousa do Round Towra |
|
Bembridge, Isle of Wight |
znotraj pristanišča Brading |
|
Cowes, Isle of Wight |
reka Medina znotraj črte, ki poteka od signalne luči valoloma na vzhodnem bregu do House Lighta na zahodnem bregu |
|
Southampton |
znotraj črte, ki poteka od Calshot Castla do obalne luči Hook |
|
Beaulieu River |
znotraj Beaulieu River, vendar ne vzhodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Inchmery House |
|
Keyhaven Lake |
znotraj črte, ki poteka proti severu od spodnjega svetilnika Hurst Point do Keyhaven Marshes |
|
Christchurch |
The Run |
|
Poole |
znotraj črte Chain Ferry med Sandbanks in South Haven Pointom |
|
Exeter |
znotraj črte, ki poteka od vzhoda proti zahodu od Warren Pointa do priobalne postaje za rešilne čolne nasproti Checkstone Ledgea |
|
Teignmouth |
znotraj pristanišča |
|
Reka Dart |
znotraj črte, ki poteka od Kettle Pointa do Battery Pointa |
|
Reka Salcombe |
znotraj črte, ki poteka od Splat Pointa do Limebury Pointa |
|
Plymouth |
znotraj črte, ki poteka od pomola Mount Batten do Raveness Pointa čez otoke Drake. Reka Yealm znotraj črte, ki poteka od Warren Pointa do Misery Pointa |
|
Fowey |
znotraj pristanišča |
|
Falmouth |
znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Pendennis Pointa |
|
Reka Camel |
znotraj črte, ki poteka od Gun Pointa do Brea Hilla |
|
Reki Taw in Torridge |
znotraj črte, ki vodi 200° od svetilnika Crow Point do obale pri Skern Pointu |
|
Bridgewater |
južno od črte, ki poteka proti vzhodu od Stert Pointa (51°13.0′S) |
|
Reka Avon (Avon) |
znotraj črte, ki poteka od pomola Avonmouth do Wharf Pointa in Netham Dama |
POGLAVJE 2
Cona 3
Kraljevina Belgija
Pomorska Šelda (v smeri toka od odprtega sidrišča Antwerpen).
Češka republika
Laba: od zapornice Ústí nad Labem-Střekov do zapornice Lovosice.
Umetna jezera: Baška, Brněnská (Kníničky), Horka (Stráž pod Ralskem), Hracholusky, Jesenice, Nechranice, Olešná, Orlík, Pastviny, Plumov, Rozkoš, Seč, Skalka, Slapy, Těrlicko, Žermanice.
Jezero Máchovo.
Vodno območje Velké Žernoseky.
Ribniki: Oleksovice, Svět, Velké Dářko.
Jezera, nastala z izkopom gramoza: Dolní Benešov, Ostrožná Nová Ves a Tovačov.
Zvezna republika Nemčija
|
Donava: |
od Kelheima (2 414,72 km) do nemško-avstrijske meje |
|
Ren: |
od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje |
|
Laba: |
od ustja kanala Laba-Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg |
|
Müritz |
|
Francoska republika
Ren.
Republika Madžarska
Donava: od rkm 1 812 do rkm 1 433
Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0
Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0
Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0
Reka Tisa: od rkm 685 do rkm 160
Reka Drava: od rkm 198 do rkm 70
Reka Bodrog: od rkm 51 do rkm 0
Reka Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0
Reka Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0
Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0
Jezero Velence
Jezero Fertő.
Kraljevina Nizozemska
Ren.
Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Gooimeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten Ij, Afgesloten Ij, Noordzeekanaal, pristanišče Ijmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordische Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche Ijssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren od državne meje do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse navzdol od Venla, Gooimeerja, Europorta, Calandkanaala (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaala.
Republika Avstrija
Donava: od nemške meje do slovaške meje
Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling.
Traun: od ustja do 1,80 km.
Enns: od ustja do 2,70 km.
March: do 6,00 km.
Republika Poljska
Reka Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v reko Narwia
Reka Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo
Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v reko Narwio
Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami
Kanal Augustowski od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala
Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek
Kanal Bydgoski
Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom
Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński
Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do reke Nogat
Kanal Łączański
Kanal Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło
Kanal Żerański
Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami
Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński
Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle
Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanal Górnonotecki ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v reko Warto
Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro
Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie, kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław
Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro
Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami
Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew
Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle
Reka Warta od jezera Ślesiński do izliva reke Odre
Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3 km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka.
Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski.
Slovaška republika
Donava: od Devína (1 880,26 km) do slovaško – madžarske meje.
Združeno kraljestvo Velike Britanje in Severne Irske
|
ŠKOTSKA |
|
|
Leith (Edinburgh) |
znotraj valolomov |
|
Glasgow |
Strathclyde Loch |
|
Crinan Canal |
od Crinana do Ardrishaiga |
|
Caledonian Canal |
deli kanala |
|
SEVERNA IRSKA |
|
|
Reka Lagan |
od Lagan Weira do Stranmillisa |
|
VZHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Wear (kjer ni plimovanja) |
od starega železniškega mostu, Durham, do mostu Prebends, Durham |
|
Reka Tees |
po reki navzgor od jeza Tees |
|
Grimsby Dock |
znotraj zapornic |
|
Immingham Dock |
znotraj zapornic |
|
Hull Docks |
znotraj zapornic |
|
Dok Boston |
znotraj vrat zapornic |
|
Aire and Calder Navigation |
od Goole Docksa do Leedsa; stičišče s kanalom Leeds – Liverpool; stičišče Bank Dole do Selbyja (zapornica na reki Ouse); stičišče Castleford do Wakefielda (spodnja zapornica) |
|
Reka Ancholme |
odtočni kanal Ferriby do Brigga |
|
Calder and Hebble Canal |
Wakefield (zapornica Falling) do zapornice Broadcut Top |
|
Reka Foss |
od stičišča (Blue Bridge) z reko Ouse do Monk Bridgea |
|
Fossdyke Canal |
stičišče z reko Trent do Brayford Poola |
|
Goole Dock |
znotraj vrat zapornice |
|
Hornsea Mere |
cel kanal |
|
Reka Hull |
od zapornice Struncheon Hill do Beverley Becka |
|
Market Weighton Canal |
zapornica na reki Humber do zapornice Sod Houses |
|
New Junction Canal |
cel kanal |
|
Reka Ouse |
od zapornice Naburn do Nun Monktona |
|
Sheffield and South Yorkshire Canal |
zapornica Keadby do zapornice Tinsley |
|
Reka Trent |
zapornica Cromwell do Shardlowa |
|
Reka Witham |
zapornica Boston do Brayford Poola (Lincoln) |
|
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Severn |
nad Llanthonyjem in jezom Maisemore |
|
Reka Wye |
nad Monmouthom |
|
Cardiff |
Roath Park Lake |
|
Port Talbot |
znotraj zaprtih dokov |
|
Swansea |
znotraj zaprtih dokov |
|
Reka Dee |
nad vodnim črpališčem Barrelwell Hill |
|
Reka Mersey |
doki (razen Seaforth Docka) |
|
Reka Lune |
nad dokom Glasson |
|
Reka Avon (Midland) |
zapornica Tewkesbury do Eveshama |
|
Gloucester |
mestni doki v Gloucestru, kanal Gloucester/Sharpness |
|
Hollingworth Lake |
celo jezero |
|
Manchester Ship Canal |
cel kanal in doki Salford, vključno z reko Irwell |
|
Pickmere Lake |
celo jezero |
|
Reka Tawe |
med morskim jezom/marino in športnim stadionom Morfa |
|
Rudyard Lake |
celo jezero |
|
Reka Weaver |
pod Northwichem |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Reka Nene |
Wisbech Cut in reka Nene do zapornice Dog-in-a-Doublet Lock |
|
Reka Great Ouse |
Kings Lynn Cut in reka Great Ouse pod cestnim mostom West Lynn |
|
Yarmouth |
izliv reke Yare od črte, ki poteka med konci pomolov severnega in južnega vhoda, vključno z Breydon Water |
|
Lowestoft |
pristanišče Lowestoft pod zapornico Mutford Lock do črte, ki poteka med zunanjimi pomoli vhoda v prisanišče |
|
Reki Alde in Ore |
nad vhodom v reko Ore do Westrow Pointa |
|
Reka Deben |
nad vhodom v reko Deben do Felixstowe Ferryja |
|
Reka Orwell in reka Stour |
od črte, ki poteka od Fagbury Pointa do Shotley Pointa na reki Orwell do doka Ipswich; in od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Erwarton Ness na reki Stour do Manningtreeja |
|
Chelmer and Blackwater Canal |
vzhodno od zapornice Beeleigh |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Temza nad zapornico Teddington do Oxforda |
|
Reka Adur and Southwick Canal |
reka Adur nad zahodnim koncem Tarmac Wharfa in znotraj kanala Southwick |
|
Reka Arun |
reka Arun nad marino Littlehampton |
|
Reka Ouse (Sussex), Newhaven |
reka Ouse nad severnim koncem severnega North Quayja |
|
Bewl Water |
celo jezero |
|
Grafham Water |
celo jezero |
|
Rutland Water |
celo jezero |
|
Thorpe Park Lake |
celo jezero |
|
Chichester |
vzhodno od črte, ki povezuje Cobnor Point in Chalkdock Point |
|
Christchurch |
znotraj pristanišča Christchurch, razen Run |
|
Exeter Canal |
cel kanal |
|
Reka Avon (Avon) |
mestni doki v Bristolu jez Neztam do Pulteney Weira |
POGLAVJE 3
Cona 4
Kraljevina Belgija
Vse belgijske celinske plovne poti, razen plovnih poti v coni 3.
Češka republika
Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3.
Zvezna republika Nemčija
Vse celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3.
Francoska republika
Vse francoske celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3.
Italijanska republika
Reka Pad: od Piacenze do ustja.
Kanal Milan-Cremona, reka Pad: zadnjih 15 km do reke Pad.
Reka Mincio: od Mantove, Governola, do reke Pad.
Plovna pot Ferrara: od reke Pad (Pontelagoscuro), Ferrare, do Porto Garibaldi.
Kanala Brondolo in Valle: od Po di Levante do beneške lagune.
Kanal Fissero – Tartaro – Canalbianco: od Jadrana do Po di Levante.
Beneška obala: od beneške lagune do Gradeža.
Republika Litva
Cela litovska mreža.
Veliko vojvodstvo Luksemburg
Mozela.
Republika Madžarska
Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 2 in 3.
Kraljevina Nizozemska
Vse druge reke, kanali in celinska morja, ki niso zajeti v conah 1, 2 in 3.
Republika Avstrija
Thaya: do Bernhardsthala.
March: nad 6,00 km.
Republika Poljska
Vse druge plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3.
Slovaška republika
Vse druge plovne poti, ki niso zajete v coni 3.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
|
ŠKOTSKA |
|
|
Ratho and Linlithgow Union Canal |
cel kanal |
|
Glasgow |
Forth & Clyde Canal Monkland Canal – deli Faskine in Drumpellier Hogganfield Loch |
|
VZHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Ancholme |
Brigg do zapornice Harram Hill |
|
Calder and Hebble Canal |
od zgornje zapornice Broadcut do mostu Sowerby |
|
Chesterfield Canal |
od West Stockwitha do Worksopa |
|
Cromford Canal |
cel kanal |
|
Reka Derwent |
od stičišča z reko Ouse do mostu Stamford |
|
Driffield Navigation |
od zapornice Struncheon Hill do Great Driffielda |
|
Erewash Canal |
od zapornice Trent do zapornice Langley Mill |
|
Huddersfield Canal |
od stičišča s Calder in Hebble pri mostu Coopers do kanala Huddersfield Narrow pri Huddersfieldu med Ashton-Under-Lynom in Huddersfieldom |
|
Leeds and Liverpool Canal |
od zapornice na reki Leeds do Skipton Wharfa |
|
Light Water Valley Lake |
celo jezero |
|
The Mere, Scarborough |
celo jezero |
|
Reka Ouse |
nad Nun Monkton Poolom |
|
Pocklington Canal |
od stičišča z reko Derwent do porečja Melbourne Basin |
|
Sheffield and South Yorkshire Canal |
od zapornice Tinsley do Sheffielda |
|
Reka Soar |
od stičišča z reko Trent do Loughborougha |
|
Trent and Mersey Canal |
od Shardlowa do zapornice Dellow Lane |
|
Reka Ure in Ripon Canal |
od stičišča z reko Ouse do kanala Ripon Canal (porečje Ripon) |
|
Ashton Canal |
cel kanal |
|
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA |
|
|
Reka Avon (Midland) |
nad Eveshamom |
|
Birmingham Canal Navigation |
cel kanal |
|
Birmingham and Fazeley Canal |
cel kanal |
|
Coventry Canal |
cel kanal |
|
Grand Union Canal (od Napton Junction do Birminghama in Fazeleyja |
celoten odsek kanala |
|
Kennet and Avon Canal (od Batha do Newburyja) |
celoten odsek kanala |
|
Lancaster Canal |
cel kanal |
|
Leeds and Liverpool Canal |
cel kanal |
|
Llangollen Canal |
cel kanal |
|
Caldon Canal |
cel kanal |
|
Peak Forest Canal |
cel kanal |
|
Macclesfield Canal |
cel kanal |
|
Monmouthshire and Brecon Canal |
cel kanal |
|
Montgomery Canal |
cel kanal |
|
Rochdale Canal |
cel kanal |
|
Swansea Canal |
cel kanal |
|
Neath & Tennant Canal |
cel kanal |
|
Shropshire Union Canal |
cel kanal |
|
Staffordshire and Worcester Canal |
cel kanal |
|
Stratford-upon-Avon Canal |
cel kanal |
|
Reka Trent |
cela reka |
|
Trent and Mersey Canal |
cel kanal |
|
Reka Weaver |
nad Northwichem |
|
Worcester and Birmingham Canal |
cel kanal |
|
JUŽNA ANGLIJA |
|
|
Reka Nene |
nad zapornico Dog-in-a-Doublet |
|
Reka Great Ouse |
Kings Lynn nad mostom West Lynn; reka Great Ouse in vse povezane plovne poti Fenlanda, vključno z reko Cam in plovno potjo Middle Level Navigation |
|
Norfolk in Suffolk Broads |
Vse plovne reke z bibavico in brez nje, reke v nižinah, kanali in plovne poti znotraj Norfolk in Suffolk Broads, vključno z Oulton Broad, in reke Waveney, Yare, Bure, Ant in Thurne, razen kot je določeno za Yarmouth in Lowestoft |
|
Reka Blyth |
vhod reke Blyth do Blythburgha |
|
Reki Alde in Ore |
na reki Alde nad Westrow Pointom |
|
Reka Deben |
reka Deben nad Felixstowe Ferryjem |
|
Reka Orwell in reka Stour |
vse plovne poti na reki Stour nad Manningtreejem |
|
Chelmer & Blackwater Canal |
zahodno od zapornice Beeleigh |
|
Reka Temza in njeni pritoki |
reka Stort in reka Lee nad Bow Creekom. Grand Union Canal nad zapornico Brentford in Regents Canal nad porečjem Limehouse ter vsi povezani kanali. Reka Wey nad zapornico Temze. Kennet and Avon Canal. Reka Temza nad Oxfordom. Oxford Canal |
|
Reka Medway in Swale |
reka Medway nad zapornico Allington |
|
Reka Stour (Kent) |
reka Stour nad pristajališčem pri Flagstaff Reachu |
|
Pristanišče Dover |
celo pristanišče |
|
Reka Rother |
reka Rother in Royal Military Canal nad zapornico Scots Float in reka Brede nad vhodno zapornico |
|
Brighton |
notranje pristanišče marine Brighton nad zapornico |
|
Wickstead Park Lake |
celo jezero |
|
Kennet & Avon Canal |
cel kanal |
|
Grand Union Canal |
cel kanal |
|
Reka Avon (Avon) |
nad Pulteney Weirom |
|
Bridgewater Canal |
cel kanal |
(1) V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).
(2) V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).
PRILOGA II
MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVILA NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH CON 1, 2, 3 IN 4
VSEBINA
DEL I
POGLAVJE 1
SPLOŠNO
|
Člen 1.01 |
Opredelitev pojmov |
|
Člen 1.02 |
(prazno) |
|
Člen 1.03 |
(prazno) |
|
Člen 1.04 |
(prazno) |
|
Člen 1.05 |
(prazno) |
|
Člen 1.06 |
Začasne zahteve |
|
Člen 1.07 |
Upravna navodila |
POGLAVJE 2
POSTOPEK
|
Člen 2.01 |
Inšpekcijski organ |
|
Člen 2.02 |
Prošnja za pregled |
|
Člen 2.03 |
Predstavitev plovila za pregled |
|
Člen 2.04 |
(prazno) |
|
Člen 2.05 |
Začasno spričevalo Skupnosti |
|
Člen 2.06 |
Veljavnost spričevala Skupnosti |
|
Člen 2.07 |
Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti |
|
Člen 2.08 |
(prazno) |
|
Člen 2.09 |
Redni pregled |
|
Člen 2.10 |
Prostovoljni pregled |
|
Člen 2.11 |
(prazno) |
|
Člen 2.12 |
(prazno) |
|
Člen 2.13 |
(prazno) |
|
Člen 2.14 |
(prazno) |
|
Člen 2.15 |
Stroški |
|
Člen 2.16 |
Informiranje |
|
Člen 2.17 |
Register spričeval Skupnosti |
|
Člen 2.18 |
Uradna številka |
|
Člen 2.19 |
Enakovrednosti in odstopanja |
DEL II
POGLAVJE 3
ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ
|
Člen 3.01 |
Temeljna zahteva |
|
Člen 3.02 |
Trdnost in stabilnost |
|
Člen 3.03 |
Ladijski trup |
|
Člen 3.04 |
Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo |
POGLAVJE 4
VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE
|
Člen 4.01 |
Varnostna razdalja |
|
Člen 4.02 |
Prosti bok |
|
Člen 4.03 |
Najmanjši prosti bok |
|
Člen 4.04 |
Ugrezne oznake |
|
Člen 4.05 |
Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom |
|
Člen 4.06 |
Ugrezne lestvice |
POGLAVJE 5
MANEVRSKE SPOSOBNOSTI
|
Člen 5.01 |
Splošno |
|
Člen 5.02 |
Preskusi plovnosti |
|
Člen 5.03 |
Območje preskusa |
|
Člen 5.04 |
Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti |
|
Člen 5.05 |
Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti |
|
Člen 5.06 |
Predpisana hitrost (naprej) |
|
Člen 5.07 |
Sposobnost zaustavljanja |
|
Člen 5.08 |
Sposobnost vzvratne vožnje |
|
Člen 5.09 |
Sposobnost umikanja |
|
Člen 5.10 |
Sposobnost obračanja |
POGLAVJE 6
KRMILNI SISTEM
|
Člen 6.01 |
Splošne zahteve |
|
Člen 6.02 |
Pogonske enote krmilne naprave |
|
Člen 6.03 |
Pogonska enota hidravlične krmilne naprave |
|
Člen 6.04 |
Vir energije |
|
Člen 6.05 |
Ročna pogonska enota |
|
Člen 6.06 |
Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja |
|
Člen 6.07 |
Kazalniki in nadzorne naprave |
|
Člen 6.08 |
Regulatorji stopnje obratov |
|
Člen 6.09 |
Potrditveni postopek |
POGLAVJE 7
PROSTOR ZA KRMILJENJE
|
Člen 7.01 |
Splošno |
|
Člen 7.02 |
Neoviran pogled |
|
Člen 7.03 |
Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje |
|
Člen 7.04 |
Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema |
|
Člen 7.05 |
Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali |
|
Člen 7.06 |
Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov |
|
Člen 7.07 |
Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe |
|
Člen 7.08 |
Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu |
|
Člen 7.09 |
Alarmni sistem |
|
Člen 7.10 |
Gretje in prezračevanje |
|
Člen 7.11 |
Oprema za upravljanje krmnega sidra |
|
Člen 7.12 |
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti |
|
Člen 7.13 |
Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti |
POGLAVJE 8
KONSTRUKCIJA MOTORJEV
|
Člen 8.01 |
Splošno |
|
Člen 8.02 |
Varnostna oprema |
|
Člen 8.03 |
Pogonski agregat |
|
Člen 8.04 |
Motorni izpušni sistem |
|
Člen 8.05 |
Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave |
|
Člen 8.06 |
Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave |
|
Člen 8.07 |
Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
|
Člen 8.08 |
Drenažne črpalke in drenažni sistemi |
|
Člen 8.09 |
Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja |
|
Člen 8.10 |
Hrup, ki ga oddajajo plovila |
|
POGLAVJE 8a |
(prazno) |
POGLAVJE 9
ELEKTRIČNA OPREMA
|
Člen 9.01 |
Splošno |
|
Člen 9.02 |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
|
Člen 9.03 |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode |
|
Člen 9.04 |
Zaščita pred eksplozijo |
|
Člen 9.05 |
Ozemljitev |
|
Člen 9.06 |
Najvišje dovoljene napetosti |
|
Člen 9.07 |
Razdelilni sistemi |
|
Člen 9.08 |
Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij |
|
Člen 9.09 |
Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo |
|
Člen 9.10 |
Generatorji in motorji |
|
Člen 9.11 |
Akumulatorji |
|
Člen 9.12 |
Namestitev stikal |
|
Člen 9.13 |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
|
Člen 9.14 |
Inštalacijska oprema |
|
Člen 9.15 |
Kabli |
|
Člen 9.16 |
Razsvetljava |
|
Člen 9.17 |
Navigacijske luči |
|
Člen 9.18 |
(prazno) |
|
Člen 9.19 |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
|
Člen 9.20 |
Elektronska oprema |
|
Člen 9.21 |
Elektromagnetna združljivost |
POGLAVJE 10
OPREMA
|
Člen 10.01 |
Sidrna oprema |
|
Člen 10.02 |
Druga oprema |
|
Člen 10.03 |
Prenosni gasilni aparat |
|
Člen 10.03a |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih |
|
Člen 10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
|
Člen 10.04 |
Čolni |
|
Člen 10.05 |
Rešilni pasovi in jopiči |
POGLAVJE 11
VARNOST NA DELOVNIH POSTAJAH
|
Člen 11.01 |
Splošno |
|
Člen 11.02 |
Zaščita pred padcem |
|
Člen 11.03 |
Velikost delovnih prostorov |
|
Člen 11.04 |
Bočne palube |
|
Člen 11.05 |
Dostop do delovnih prostorov |
|
Člen 11.06 |
Izhodi in zasilni izhodi |
|
Člen 11.07 |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
|
Člen 11.08 |
Notranji prostori |
|
Člen 11.09 |
Zaščita pred hrupom in vibracijami |
|
Člen 11.10 |
Pokrovi žrel |
|
Člen 11.11 |
Vitli |
|
Člen 11.12 |
Žerjavi |
|
Člen 11.13 |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
POGLAVJE 12
BIVALNI PROSTORI
|
Člen 12.01 |
Splošno |
|
Člen 12.02 |
Posebni oblikovni pogoji |
|
Člen 12.03 |
Sanitarna oprema |
|
Člen 12.04 |
Kuhinje |
|
Člen 12.05 |
Pitna voda |
|
Člen 12.06 |
Gretje in prezračevanje |
|
Člen 12.07 |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
POGLAVJE 13
KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO
|
Člen 13.01 |
Splošno |
|
Člen 13.02 |
Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto |
|
Člen 13.03 |
Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje |
|
Člen 13.04 |
Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom |
|
Člen 13.05 |
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje |
|
Člen 13.06 |
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka |
|
Člen 13.07 |
Ogrevanje s trdnimi gorivi |
POGLAVJE 14
NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO
|
Člen 14.01 |
Splošno |
|
Člen 14.02 |
Naprave |
|
Člen 14.03 |
Posode |
|
Člen 14.04 |
Namestitev in postavitev napajalnih enot |
|
Člen 14.05 |
Rezervne in prazne posode |
|
Člen 14.06 |
Regulatorji tlaka |
|
Člen 14.07 |
Tlak |
|
Člen 14.08 |
Cevovodi in prožne cevi |
|
Člen 14.09 |
Razdelilni sistem |
|
Člen 14.10 |
Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev |
|
Člen 14.11 |
Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov |
|
Člen 14.12 |
Navodila za uporabo in varnost |
|
Člen 14.13 |
Potrditveni preskus |
|
Člen 14.14 |
Preskušanje |
|
Člen 14.15 |
Potrdilo |
POGLAVJE 15
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA
|
Člen 15.01 |
Splošne določbe |
|
Člen 15.02 |
Trupi plovil |
|
Člen 15.03 |
Stabilnost |
|
Člen 15.04 |
Varnostna razdalja in prosti bok |
|
Člen 15.05 |
Največje dovoljeno število potnikov |
|
Člen 15.06 |
Prostori in območja za potnike |
|
Člen 15.07 |
Pogonski sistem |
|
Člen 15.08 |
Varnostne naprave in oprema |
|
Člen 15.09 |
Reševalna oprema |
|
Člen 15.10 |
Električna oprema |
|
Člen 15.11 |
Protipožarna zaščita |
|
Člen 15.12 |
Preprečevanje požarov |
|
Člen 15.13 |
Organizacija varnosti |
|
Člen 15.14 |
Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje |
|
Člen 15.15 |
Izjeme za določena potniška plovila |
POGLAVJE 15a
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA
|
Člen 15a.01 |
Uporaba dela II |
|
Člen 15a.02 |
Odstopanja za določena potniška jadralna plovila |
|
Člen 15a.03 |
Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri |
|
Člen 15a.04 |
Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve |
|
Člen 15a.05 |
Vrvje na splošno |
|
Člen 15a.06 |
Jambori ter debla in križi na splošno |
|
Člen 15a.07 |
Posebne določbe za jambore |
|
Člen 15a.08 |
Posebne določbe za podaljške jamborov |
|
Člen 15a.09 |
Posebne določbe za poševnike |
|
Člen 15a.10 |
Posebne določbe za podaljške poševnikov |
|
Člen 15a.11 |
Posebne določbe za debla krmnega jambora |
|
Člen 15a.12 |
Posebne določbe za glavna debla |
|
Člen 15a.13 |
Splošne določbe za nepremično in premično vrvje |
|
Člen 15a.14 |
Posebne določbe za nepremično vrvje |
|
Člen 15a.15 |
Posebne določbe za premično vrvje |
|
Člen 15a.16 |
Pribor in deli vrvja |
|
Člen 15a.17 |
Jadra |
|
Člen 15a.18 |
Oprema |
|
Člen 15a.19 |
Preskušanje |
POGLAVJE 16
POSEBNE ZAHTEVE ZAPLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO
|
Člen 16.01 |
Plovni objekt, primeren za potiskanje |
|
Člen 16.02 |
Plovni objekt, primerno, da se ga potiska |
|
Člen 16.03 |
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez |
|
Člen 16.04 |
Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih |
|
Člen 16.05 |
Plovni objekt, primeren za vleko |
|
Člen 16.06 |
Preskusi plovnosti konvojev |
|
Člen 16.07 |
Navedbe v spričevalu Skupnosti |
POGLAVJE 17
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO
|
Člen 17.01 |
Splošno |
|
Člen 17.02 |
Odstopanja |
|
Člen 17.03 |
Dodatne zahteve |
|
Člen 17.04 |
Preostala varnostna razdalja |
|
Člen 17.05 |
Preostali prosti bok |
|
Člen 17.06 |
Nagibni preskus |
|
Člen 17.07 |
Potrditev stabilnosti |
|
Člen 17.08 |
Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku |
|
Člen 17.09 |
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice |
|
Člen 17.10 |
Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti |
POGLAVJE 18
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI
|
Člen 18.01 |
Obratovalni pogoji |
|
Člen 18.02 |
Uporaba dela II |
|
Člen 18.03 |
Odstopanja |
|
Člen 18.04 |
Varnostna razdalja in prosti bok |
|
Člen 18.05 |
Čolni |
POGLAVJE 19
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI (prazno)
POGLAVJE 19a
POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE (prazno)
POGLAVJE 19b
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4
|
Člen 19b.01 |
Uporaba poglavja 4 |
POGLAVJE 20
POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA (prazno)
POGLAVJE 21
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE ZA REKREACIJO
|
Člen 21.01 |
Splošno |
|
Člen 21.02 |
Uporaba dela II |
|
Člen 21.03 |
(prazno) |
POGLAVJE 22
STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE
|
Člen 22.01 |
Splošno |
|
Člen 22.02 |
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov |
|
Člen 22.03 |
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov |
|
Člen 22.04 |
Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu |
POGLAVJE 22a
POSEBNE ZAHTEVE ZAPLOVNE OBJEKTE, DALJŠE OD 110 M
|
Člen 22a.01 |
Uporaba dela I |
|
Člen 22a.02 |
Uporaba dela II |
|
Člen 22a.03 |
Trdnost |
|
Člen 22a.04 |
Vzgon in stabilnost |
|
Člen 22a.05 |
Dodatne zahteve |
|
Člen 22a.06 |
Uporaba dela IV pri predelavi |
POGLAVJE 22b
POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA
|
Člen 22b.01 |
Splošno |
|
Člen 22b.02 |
Uporaba dela I |
|
Člen 22b.03 |
Uporaba dela II |
|
Člen 22b.04 |
Sedeži in varnostni pasovi |
|
Člen 22b.05 |
Prosti bok |
|
Člen 22b.06 |
Vzgon, stabilnost in pregrajevanje |
|
Člen 22b.07 |
Prostor za krmiljenje |
|
Člen 22b.08 |
Dodatna oprema |
|
Člen 22b.09 |
Zaprta območja |
|
Člen 22b.10 |
Izhodi in zasilni izhodi |
|
Člen 22b.11 |
Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov |
|
Člen 22b.12 |
Prehodne določbe |
DEL III
POGLAVJE 23
OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE
|
Člen 23.01 |
(prazno) |
|
Člen 23.02 |
(prazno) |
|
Člen 23.03 |
(prazno) |
|
Člen 23.04 |
(prazno) |
|
Člen 23.05 |
(prazno) |
|
Člen 23.06 |
(prazno) |
|
Člen 23.07 |
(prazno) |
|
Člen 23.08 |
(prazno) |
|
Člen 23.09 |
Oprema plovil |
|
Člen 23.10 |
(prazno) |
|
Člen 23.11 |
(prazno) |
|
Člen 23.12 |
(prazno) |
|
Člen 23.13 |
(prazno) |
|
Člen 23.14 |
(prazno) |
|
Člen 23.15 |
(prazno) |
DEL IV
POGLAVJE 24
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
Člen 24.01 |
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24.02 |
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24.03 |
Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976 |
|
Člen 24.04 |
Druga odstopanja |
|
Člen 24.05 |
(prazno) |
|
Člen 24.06 |
Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01 |
|
Člen 24.07 |
(prazno) |
POGLAVJE 24a
DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R
|
Člen 24a.01 |
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti |
|
Člen 24a.02 |
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi |
|
Člen 24a.03 |
Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985 |
|
Člen 24a.04 |
Druga odstopanja |
|
Dodatek I |
VARNOSTNI ZNAKI |
|
Dodatek II |
UPRAVNA NAVODILA |
DEL I
POGLAVJE 1
SPLOŠNO
Člen 1.01
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
|
Vrste plovnih objektov
|
|
|
Sestavi plovnih objektov
|
|
|
Posebna območja na plovilu
|
|
|
Izrazi iz ladijskega strojništva
|
|
|
Krmilni sistemi
|
|
|
Lastnosti strukturnih elementov in materialov
|
|
|
Opredelitev drugih pojmov
|
Člen 1.02
(prazno)
Člen 1.03
(prazno)
Člen 1.04
(prazno)
Člen 1.05
(prazno)
Člen 1.06
Začasne zahteve
Začasne zahteve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive, kadar se ugotovi, da je to nujno potrebno zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se omogoči odstopanje od določb te direktive pred pričakovano spremembo direktive ali da se omogočijo preskusi. Zahteve se objavijo in veljajo največ tri leta. Veljati začnejo hkrati in se razveljavijo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah.
Člen 1.07
Upravna navodila
Da bi bilo izvajanje te direktive lažje in enotno se lahko sprejmejo zavezujoča upravna navodila za inšpekcijski pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive.
POGLAVJE 2
POSTOPEK
Člen 2.01
Inšpekcijski organ
1. Države članice ustanovijo inšpekcijske organe.
2. Inšpekcijski organi sestojijo iz predsednika in strokovnjakov.
V vsakem organu so vsaj naslednji strokovnjaki:
|
a) |
uradnik iz uprave, ki je odgovoren za plovbo; |
|
b) |
strokovnjak za projektiranje plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, in njihovih motorjev; |
|
c) |
pomorski strokovnjak s spričevalom za plovbo. |
3. Predsednika in strokovnjake vsakega organa imenujejo organi v državi, kjer je organ ustanovljen. Predsednik in strokovnjaki pri prevzemanju svojih obveznosti predložijo pisno izjavo, da jih bodo izvajali popolnoma neodvisno. Od uradnikov se ne zahteva nikakršna izjava.
4. Inšpekcijskim organom lahko pomagajo posebni strokovnjaki v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami.
Člen 2.02
Prošnja za pregled
1. Za postopek vložitve prošnje za pregled in določitve kraja in časa pregleda so pristojni organi, ki izdajo spričevalo Skupnosti. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v ustreznem času po vložitvi prošnje.
2. Za spričevalo Skupnosti lahko zaprosi lastnik plovnega objekta, za katerega ne velja ta direktiva, ali njegov zastopnik. Njegovi prošnji se ugodi, če plovilo izpolnjuje zahteve te dirktive.
Člen 2.03
Predstavitev plovila za pregled
1. Lastnik ali njegov zastopnik predstavi plovilo v raztovorjenem, očiščenem in opremljenem stanju. Med pregledom zagotovi kakršno koli potrebno pomoč, kot je zagotovitev ustreznega čolna in osebja ter odkrivanje kakršnih koli delov ladjiskega trupa ali opreme, ki niso neposredno dostopni ali vidni.
2. Inšpekcijski organ prvič zahteva suh pregled. Tak suh pregled pa ni potreben, če se lahko predloži klasifikacijsko spričevalo ali spričevalo odobrenega klasifikacijskega zavoda, da konstrukcija izpolnjuje zahteve, ali če se predloži spričevalo, ki dokazuje, da je pristojni organ že opravil suh pregled v druge namene. Pri rednem pregledu ali pregledu, določenem v členu 15 te direktive, lahko inšpekcijski organ zahteva pregled zunaj vode.
Inšpekcijski organ opravi poskusno vožnjo ob prvem pregledu motornih plovil ali konvojev ali ob večjih spremembah pogona ali krmilne opreme.
3. Inšpekcijski organ lahko zahteva nadaljnje preglede in poskusne vožnje ter druga dokazila. Ta določba velja tudi med gradnjo plovnega objekta.
Člen 2.04
(prazno)
Člen 2.05
Začasno spričevalo Skupnosti
1. Pristojni organ lahko izda začasno spričevalo Skupnosti za:
|
a) |
plovni objekt, ki je namenjen potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobil spričevalo Skupnosti; |
|
b) |
plovni objekt, ki mu je bilo začasno odvzeto spričevalo Skupnosti v enem od primerov, navedenih v členu 2.07 ali v členih 12 in 16 te direktive; |
|
c) |
plovni objekt, za katerega se pripravlja spričevalo Skupnosti po uspešno opravljenem pregledu, |
|
d) |
plovni objekt, kadar niso izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za pridobitev spričevala Skupnosti, kot je navedeno v Delu I Priloge V; |
|
e) |
plovni objekt, ki je tako poškodovan, da njegovo stanje ni več skladno s spričevalom Skupnosti; |
|
f) |
plavajoče naprave ali opremo, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic, treba pridobiti tako spričevalo Skupnosti; |
|
g) |
plovni objekt, ki odstopa od določb iz Dela II, kot to določa oddelek 2 v členu 2.19. |
2. Začasno spričevalo Skupnosti se sestavi na podlagi vzorca iz Dela III Priloge V, kadar se zdi, da je ustrezno zagotovljena plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajoče opreme.
Zajema pogoje, za katere pristojni organ meni, da so potrebni, in velja:
|
a) |
v primerih, navedenih v oddelku 1(a) in (d) do (f), za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega meseca; |
|
b) |
v primerih, navedenih v oddelku 1(b) in (c), za ustrezno obdobje; |
|
c) |
v primerih, navedenih v oddelku 1(g), za šest mesecev. Začasno spričevalo Skupnosti se lahko vsakič podaljša za šest mesecev, dokler odbor ne sprejme odločitve. |
Člen 2.06
Veljavnost spričevala Skupnosti
1. Obdobje veljavnosti spričeval Skupnosti, ki se izdajo za na novo zgrajena plovila v skladu z določbami te direktive, določi pristojni organ, in sicer za največ:
|
a) |
pet let za potniška plovila, |
|
b) |
deset let za vse druge plovne objekte. |
Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti.
2. Za plovila, ki obratujejo že pred pregledom, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa veljavnost ne sme biti daljša od obdobij, določenih v oddelku 1.
Člen 2.07
Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti
1. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik mora pristojni organ seznaniti s kakršno koli spremembo imena ali lastništva plovnega objekta, dimenzije ali uradne številke, registracije ali matičnega pristanišča in mu poslati spričevalo Skupnosti, da vpiše spremembo.
2. Kateri koli pristojni organ lahko v spričevalo Skupnosti doda kakršne koli podatke ali spremembe.
3. Kadar pristojni organ v spričevalo Skupnosti doda kakršno koli spremembo ali podatek, o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti.
Člen 2.08
(prazno)
Člen 2.09
Redni pregled
1. Plovni objekt opravi redni pregled pred iztekom veljavnosti spričevala Skupnosti.
2. Na podlagi utemeljenega zahtevka lastnika ali njegovega zastopnika lahko pristojni organ izjemoma in brez nadaljnjih pregledov dovoli podaljšanje veljavnosti spričevala Skupnosti za največ šest mesecev. Podaljšanje se izda v pisni obliki in se hrani na plovnem objektu.
3. Pristojni organ določi novo obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti glede na rezultate tega pregleda.
Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti in sporoči pristojnemu organu, ki je to spričevalo Skupnosti izdal.
4. Če se namesto podaljšanja veljavnosti spričevalo Skupnosti zamenja z novim spričevalom Skupnosti, se prejšnje spričevalo Skupnosti vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.
Člen 2.10
Prostovoljni pregled
Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik lahko kadar koli prostovoljno zaprosi za pregled.
Taki prošnji za pregled je treba ugoditi.
Člen 2.11
(prazno)
Člen 2.12
(prazno)
Člen 2.13
(prazno)
Člen 2.14
(prazno)
Člen 2.15
Stroški
Lastnik plovila ali njegov zastopnik nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi pregleda plovila in izdaje spričevala Skupnosti v skladu s posebnim sklopom pristojbin, ki ga sestavi vsaka država članica.
Člen 2.16
Informiranje
Pristojni organ lahko dovoli osebam, ki dokažejo utemeljen interes, da se seznanijo z vsebino spričevala Skupnosti, in lahko tem osebam izda izpiske ali kopije spričeval Skupnosti, ki so overjeni in označeni kot taki.
Člen 2.17
Register spričeval Skupnosti
1. Pristojni organi spričevalom Skupnosti, ki jih izdajo, določijo zaporedno številko. V skladu z vzorcem iz Priloge VI vodijo register vseh spričeval Skupnosti, ki jih izdajo.
2. Pristojni organi hranijo izvirnike ali kopije vseh spričeval Skupnosti, ki so jih izdali, in v te vnesejo vse podatke ali spremembe kakor tudi preklice in zamenjave spričeval Skupnosti.
Člen 2.18
Uradna številka
1. Pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti, vanj vpiše uradno številko, ki jo za ta plovni objekt dodeli pristojni organ države članice, v kateri je plovilo registrirano ali ima matično pristanišče.
Kar zadeva plovne objekte iz držav nečlanic, uradno številko, ki se vpiše v spričevalo Skupnosti, dodeli pristojni organ, ki to spričevalo izda.
Te določbe se ne nanašajo na plovila za rekreacijo.
2. (prazno)
3. (prazno)
4. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojne organe zaprosi za dodelitev uradne številke. Lastnik ali njegov zastopnik je odgovoren tudi za vpis uradne številke v spričevalo Skupnosti in njeno takojšnjo odstranitev po prenehanju veljavnosti.
Člen 2.19
Enakovrednosti in odstopanja
1. Kadar določbe iz Dela II zahtevajo, da se na krovu plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni določeni materiali, naprave ali deli opreme, ali določajo, da se sprejmejo določeni projektni vidiki ali določene ureditve, lahko pristojni organ dovoli, da se na krovu navedenega plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni drugi materiali, naprave ali deli opreme ali da se sprejmejo druge projektne lastnosti ali ureditve, kadar se za te v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive ugotovi, da so enakovredni.
2. Če v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive odbor ne sprejme odločitve o enakovrednosti, kot je določeno v oddelku 1, lahko pristojni organ izda začasno spričevalo Skupnosti.
V skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive pristojni organi odboru poročajo v enem mesecu od izdaje začasnega spričevala Skupnosti v skladu z oddelkom 1(g) člena 2.05 in pri tem navedejo ime in uradno številko plovnega objekta, vrsto odstopanja in državo, v katerem je plovni objekt registriran ali ima matično pristanišče.
3. Pristojni organ lahko na podlagi priporočila odbora v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive za poskusne namene in omejeno obdobje izda spričevalo Skupnosti za plovne objekte, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od določb Dela II, če te zagotavljajo enakovredno varnost.
4. Enakovrednosti in odstopanja iz oddelkov 1 in 3 se navedejo v spričevalu Skupnosti. O tem se obvesti Komisijo.
DEL II
POGLAVJE 3
ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ
Člen 3.01
Temeljna zahteva
Plovila morajo biti zgrajena v skladu z ladjedelniško prakso.
Člen 3.02
Trdnost in stabilnost
1. Ladijski trup je dovolj trden, da zdrži vse obremenitve, katerim je običajno izpostavljen;
|
a) |
pri na novo zgrajenih plovilih ali večjih predelavah, ki vplivajo na trdnost plovila, se ustrezna trdnost dokaže s predložitvijo dokazila o konstrukcijskem izračunu. To dokazilo pa ni potrebno, kadar se predloži klasifikacijsko spričevalo ali potrdilo odobrenega klasifikacijskega zavoda; |
|
b) |
kadar se opravi pregled, kot je naveden v členu 2.09, se preverijo minimalna debelina spodnjih in stranskih plošč ter plošč na ladijskem dnu glede naslednjih pogojev: Pri plovilih iz jekla minimalna debelina tmin izhaja iz najvišje vrednosti, ki je rezultat naslednjih formul:
|
|
c) |
Pri plovilih s podolžnim okvirjem ter z dvojnim dnom in bočnimi prazninami se minimalna vrednost, izračunana za debelino plošč v skladu s formulami iz odstavka (b), lahko zmanjša na izračunano vrednost, ki jo določi in potrdi odobren klasifikacijski zavod kot zadostno trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost). Če so spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu pod tako določeno dopustno vrednostjo, se obnovijo. |
Minimalne vrednosti, izračunane po tej metodi, so mejne vrednosti, pri katerih se upošteva običajna in enakomerna obraba in predivdeva, da je uporabljeno jeklo za gradnjo ladij in da so notranji konstrukcijski elementi, kot so okviri, talni okvir ter glavni podolžni in prečni konstrukcijski členi, v dobrem stanju ter da ladijski trup ne kaže znakov preobremenitve vzdolžne trdnosti.
Kakor hitro te vrednosti niso več dosežene, se zadevne plošče popravijo ali zamenjajo. Za majhne lokalne površine pa se lahko dopusti manjša debelina, ki ne predstavlja več kot 10-odstotno znižanje izračunanih vrednosti.
2. Kadar je za gradnjo ladijskega trupa uporabljen material, ki ni jeklo, je treba preveriti z izračunom, ali je trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost) vsaj takšna, kot bi bila trdnost, če bi bilo uporabljeno jeklo in če bi bila vrednost minimalne debeline skladna z oddelkom 1. Tak dokazni izračun pa ni potreben, če se predloži spričevalo o razredu ali izjava odobrenega klasifikacijskega zavoda.
3. Stabilnost plovil mora ustrezati njihovim namenom uporabe.
Člen 3.03
Ladijski trup
1. Pregrade, ki se raztezajo do krova ali, če plovilo nima krova, do robnice, morajo biti nameščene na naslednji način:
|
a) |
pregrada proti trkom je nameščena na primerni razdalji od premca tako, da je zagotovljena plovnost natovorjenega plovila, pri čemer je preostala varnostna razdalja 100 mm, če voda vdre v neprepustni oddelek pred pregrado proti trkom. Praviloma velja, da je zahteva iz odstavka 1 izpolnjena, če je pregrada proti trkom nameščena na razdalji med 0.04 L in 0.04 L + 2 m, ki se meri od sprednje navpičnice v ploskvi največjega dovoljenega ugreza. Če ta razdalja presega 0.04 L + 2 m, se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom. Razdalja se lahko zmanjša na 0.03 L. V tem primeru se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom ob predpostavki, da so oddelek pred pregrado proti trkom in sosednji oddelki napolnjeni z vodo; |
|
b) |
pri plovilih, katerih dolžina presega 25 m, je krmna pregrada v primerni razdalji od krme. |
2. Pred ploskvijo pregrade proti trkom ne smejo biti nameščeni nobeni bivalni prostori ali naprave, potrebne za varnost ali delovanje plovila. Ta zahteva ne velja za sidrno napravo.
3. Bivalni prostori, strojnica in kotlovnica ter vsi njihovi pripadajoči delovni prostori morajo biti ločeni od skladišč z za vodo neprepustnimi prečnimi pregradami, ki segajo do krova.
4. Bivalni prostori morajo biti ločeni od strojnice, kotlovnice in skladišč na za plin neprepusten način in neposredno dostopni s krova. Če takega dostopa ni, mora biti na voljo zasilni izhod, ki vodi neposredno do krova.
5. V pregradah, navedenih v oddelkih 1 in 3, in razdelkih prostorov, navedenih v oddelku 4, ne sme biti nobene odprtine.
Vrata v krmni pregradi in odprtine zlasti za gredi in cevovode so dopustni, če so zgrajeni tako, da ne vplivajo na učinkovitost pregrad in drugih razdelkov med prostori. Vrata v krmni pregradi so dopustna samo, če se lahko na podlagi daljinskega spremljanja v prostoru za krmiljenje ugotovi, ali so odprta ali zaprta in je na obeh straneh naslednji čitljiv napis:
Vrata takoj po uporabi zaprite
6. Dovodi in odvodi za vodo ter z njimi povezani cevovodi ne smejo omogočati nenamernega vdora vode v plovilo.
7. Sprednji del plovila mora biti zgrajen tako, da sidra ne štrlijo v celoti ali delno zunaj bočne kovinske oplate.
Člen 3.04
Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo
1. Strojnica in kotlovnica morata biti razporejeni tako, da omogočata preprosto in varno upravljanje, popravilo in vzdrževanje opreme v njiju.
2. Prostori za tekoče gorivo in mazivno olje ne smejo imeti skupnih površin s prostori za potnike in bivalnimi prostori, ki so pod statičnim tlakom tekočine med normalnim delovanjem.
3. Pregrade, stropi in vrata strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti narejeni iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.
Izolacijski material, uporabljen v strojnici, mora biti zaščiten pred vdorom goriva ali njegovih hlapov.
Vse odprtine v stenah, stropih in vratih strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti take, da se jih da zapreti od zunaj. Naprave za zaklepanje morajo biti iz jekla ali drugega enako nevnetljivega materiala.
4. Strojnica in kotlovnica ter druge površine, v katerih lahko nastanejo vnetljivi ali strupeni plini, so taki, da jih je mogoče ustrezno prezračevati.
5. Prehodi in lestve, ki se uporabljajo za dostop do strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo, so trajno pritrjeni in narejeni iz jekla ali drugega podobno vzdržljivega in nevnetljivega materiala.
6. Strojnica in kotlovnica morata imati dva izhoda, od katerih je lahko eden zasilni.
Drug izhod pa ni potreben, če:
|
a) |
skupna površina tal (povprečna dolžina x povprečna širina na višini talnih oblog) strojnice ali kotlovnice ne presega 35 m2, |
|
b) |
pot med vsako točko, kjer se izvaja popravilo ali vzdrževanje, in izhodom ali vznožjem prehoda zraven izhoda, ki vodi ven, ne presega 5 metrov in |
|
c) |
je gasilni aparat nameščen na točki, kjer se izvaja popravilo, ki je najbolj oddaljena od izhodnih vrat; to velja tudi z odstopanjem od oddelka 1(e) člena 10.03, kadar vgrajena moč motorjev ne presega 100 kW. |
7. Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnici je 110 dB(A). Merilna mesta so izbrana glede na vzdrževanje, ki je potrebno za običajno delovanje objekta, ki se nahaja v strojnici.
POGLAVJE 4
VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE
Člen 4.01
Varnosta razdalja
1. Varnostna razdalja mora znašati najmanj 300 mm.
2. Pri plovilih, katerih odprtine se ne morejo zapreti z napravami, odpornimi proti brizganju in vremenskim vplivom, in plovilih, ki plujejo z odprtimi skladišči, se varnostna razdalja poveča tako, da je vsaka od teh odprtin oddaljena vsaj 500 mm od ploskve največjega dovoljenega ugreza.
Člen 4.02
Prosti bok
1. Prosti bok plovil z neprekinjenim krovom, brez odklonov in nadgradenj, znaša 150 mm.
2. Prosti bok plovil z odklonom in nadgradnjami se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
α |
korekcijski koeficient ob upoštevanju vseh zadevnih nadgradenj; |
|
βv |
koeficient za popravek učinka sprednjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na sprednji četrtini dolžine L plovila; |
|
βa |
koeficient za popravek učinka zadnjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na zadnji četrtini dolžine L plovila; |
|
Sev |
dejanski sprednji odklon v mm; |
|
Sea |
dejanski zadnji odklon v mm. |
3. Koeficient α se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
lem |
dejanska dolžina nadgradenj, ki se nahajajo v srednjem delu (v m), ki ustreza polovici dolžine L plovila; |
|
lev |
dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v sprednji četrtini dolžine L plovila; |
|
lea |
dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v zadnji četrtini dolžine L plovila. |
Dejanska dolžina nadgradnje se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer je:
|
l |
dejanska dolžina zadevne nadgradnje v m; |
|
b |
širina zadevne nadgradnje v m; |
|
B1 |
širina plovila v m, merjena na zunanji strani navpičnih bočnih plošč na ravni krova na polovici zadevne nadgradnje; |
|
h |
višina zadevne nadgradnje v m. Vendar pa se pri žrelih h izračuna tako, da se višina odprtin zmanjša za polovico varnostne razdalje v skladu z oddelkoma 1 in 2 v členu 4.01. V nobenem primeru h ne sme biti vrednost, ki presega 0,36 m. |
4. Koeficienta βv in βa se izračunata po naslednjih formulah:
5. Dejanski sprednji odklon Sev in zadnji odklon Sea se izračunata po naslednjih formulah:
|
|
Sev = Sv·p |
|
|
Sa = Sa·p |
pri čemer je:
|
Sv |
dejanski sprednji odklon v mm; vendar Sv ne sme presegati 1 000 mm; |
|
Sa |
dejanski zadnji odklon v mm; vendar Sa ne sme presegati 500 mm; |
|
p |
koeficient, ki se izračuna po naslednji formuli: 
|
|
x |
je abscisa, merjena od skrajne točke, na kateri je odklon 0.25 Sv/Sa v tem zaporedju (glej skico spodaj).
|
Vendar se za koeficient p ne sme uporabiti vrednost, večja od 1.
6. Če je večji od, se vrednost uporabi kot vrednost.
Člen 4.03
Najmanjši prosti bok
Ob upoštevanju zmanjšanj, navedenih v členu 4.02, najmanjši prosti bok ne sme biti manjši od 0 mm.
Člen 4.04
Ugrezne oznake
1. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi tako, da so izpolnjene zahteve glede najmanjšega prostega boka in najmanjše varnostne razdalje. Iz varnostnih razlogov pa lahko inšpekcijski organ določi večjo vrednost za varnostno razdaljo ali prosti bok. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi vsaj za cono 3.
2. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se označi z dobro vidnimi, neizbrisnimi ugreznimi oznakami.
3. Ugrezne oznake za cono 3 vsebujejo pravokotnik dolžine 300 mm in globine 40 mm z osnovnico, ki leži horizontalno in se ujema z dovoljeno največjo stopnjo ugreza. Vse drugačne ugrezne oznake morajo vsebuovati tak pravokotnik.
4. Plovila morajo imeti najmanj tri pare ugreznih oznak, en par na polovici dolžine plovila in po en par na približno eni šestini dolžine plovila od premca in krme.
Vendar:
|
a) |
pri plovilu z dolžino, krajšo od 40 m, zadostujeta dva para oznak, po en par na eni četrtini dolžine plovila od premca in krme; |
|
b) |
pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga, zadostuje en par oznak približno na polovici dolžine plovila. |
5. Ugrezne oznake ali podatki, ki prenehajo veljati po ponovnem inšpekcijskem pregledu, so odstranjeni ali označeni kot neveljavni pod nadzorom inšpekcijskega organa. Če postane ugrezna oznaka nejasna, se lahko zamenja izključno pod nadzorom inšpekcijskega organa.
6. Kadar je bilo plovilo izmerjeno v skladu s Konvencijo o merjenju plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz leta 1966, in ploskev merilnih oznak izpolnjuje zahteve te direktive, lahko te merilne oznake veljajo kot ugrezne oznake; to se ustrezno navede v spričevalu Skupnosti.
7. Pri plovilih, ki plujejo v conah celinskih plovnih poti, razen v coni 3 (cone 1, 2 in 4), se ugrezne oznake na premcu in krmi, določene v oddelku 4, dopolnijo z navpično črto, na katero se v smeri proti premcu vpiše ena ali, v primeru več con, več dodatnih ugreznih črt dolžine 150 mm v povezavi z ugrezno oznako za cono 3.
Debelina navpične črte in vodoravnih črt znaša 30 mm. Številka ustrezne cone se poleg ugrezne oznake, ki vodi proti premcu, označi z dimenzijo 60 x 40 mm (glej sliko 1).
Slika 1
Člen 4.05
Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom
Če je ploskev največjega dovoljenega ugreza natovorjenega plovila za cono 3 določena ob predpostavki, da se skladišča lahko zaprejo tako, da so odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, in če je razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in zgornjim robom odprtin manjša od 500 mm, se mora določiti največji dovoljeni ugrez za plovbo z nepokritimi skladišči.
V spričevalo Skupnosti se vpiše naslednja izjava:
Kadar so žrela skladišč v celoti ali delno odprta, se plovilo lahko natovori le do … mm pod ugreznimi oznakami za cono 3.
Člen 4.06
Ugrezne lestvice
1. Plovila, katerih ugrez lahko preseže 1 m, imajo na vsaki strani proti ladijski krmi nameščene ugrezne lestvice; dopustne so dodatne ugrezne lestvice.
2. Ničelna točka na vsaki ugrezni lestvici leži navpično pod ugrezno lestvico na točki vzporedno od ploskve največjega ugreza, ki gre skozi najnižjo točko trupa ali kobilice, če slednja obstaja. Navpična razdalja nad ničelno točko je razdeljena v decimetre. Te stopnje so označene na vsaki lestvici od nenatovorjene vodne črte do 100 mm nad največjim dovoljenim ugrezom z vtisnjenimi ali vrezanimi oznakami in pobarvane v dveh različnih barvah v obliki jasno vidnega traku. Stopnje so označene s številkami ob lestvici na najmanj vsakih pet decimetrov in na vrhu lestvice.
3. Dve merilni lestvici na krmi, pritrjeni v skladu s konvencijo, navedeno v oddelku 6 člena 4.04, lahko veljata kot ugrezni lestvici, če vsebujeta stopnje, ki izpolnjujejo navedene zahteve, ter, kadar je to primerno, številke, ki označujejo ugrez.
POGLAVJE 5
MANEVRSKE SPOSOBNOSTI
Člen 5.01
Splošno
Plovila in konvoji imajo dobre plovne in manevrske sposobnosti.
Plovila brez pogona, zgrajena, da se vlečejo, izpolnjujejo posebne zahteve, ki jih določi inšpekcijski organ.
Plovila in konvoji na pogon izpolnjujejo zahteve, določene v členih 5.02 do 5.10.
Člen 5.02
Preskusi plovnosti
1. Plovnost in manevrske sposobnosti se preverijo s preskusi plovnosti. Pri tem se zlasti pregleda upoštevanje členov 5.06 do 5.10.
2. Inšpekcijski organ lahko odpravi vse ali del teh preskusov, kadar se skladnost z zahtevami plovnosti in manevrske sposobnosti dokaže drugače.
Člen 5.03
Območje preskusa
1. Preskusi plovnosti iz člena 5.02 se izvajajo na območjih celinskih plovnih poti, ki jih določijo pristojni organi.
2. Ta območja preskusa se nahajajo na delu tekoče ali mirujoče vode, ki je po možnosti raven, dolg vsaj 2 km, dovolj širok in opremljen z jasno vidnimi oznakami za določitev položaja plovila.
3. Inšpekcijskemu organu je omogočeno, da zapiše hidrološke podatke, kot so globina vode, širina plovnega kanala in povprečna hitrost toka v plovnem območju, kot funkcijo različnih vodnih ravni.
Člen 5.04
Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti
Med preskusom plovnosti se plovila in konvoji, namenjeni prevozu blaga, obremenijo z najmanj 70 % njihove nosilnosti in obremenitve, pri čemer se tovor porazdeli tako, da se zagotovi čim bolj vodoravna lega. Če se preskusi opravijo z manjšo obremenitvijo, se odobritev za plovbo s tokom omeji na to obremenitev.
Člen 5.05
Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti
1. Med preskusom plovnosti se lahko uporabi vsa oprema, navedena v točkah 34 in 52 spričevala Skupnosti, ki se lahko aktivira iz prostora za krmiljenje, razen sider.
2. Vendar pa se sidra lahko uporabijo med preskusom, ki vključuje obrat proti vodnemu toku, naveden v členu 5.10.
Člen 5.06
Predpisana hitrost (naprej)
1. Plovila in konvoji v vodi dosežejo hitrost najmanj 13 km/h. Ta pogoj pa ni obvezen, kadar potisni vlačilci delujejo samostojno.
2. Inšpekcijski organ lahko dovoli izjeme za plovila in konvoje, ki delujejo samostojno v rečnih ustjih in pristaniščih.
3. Inšpekcijski organ preveri, ali je nenatovorjeno plovilo v vodi sposobno preseči hitrost 40 km/h. Če se to lahko potrdi, se v spričevalo Skupnosti pod točko 52 vpiše naslednja izjava:
Plovilo lahko v vodi preseže hitrost 40 km/h.
Člen 5.07
Sposobnost zaustavljanja
1. Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno zaustaviti, kadar so obrnjeni v smeri toka, in pri tem ohraniti ustrezne manevrske sposobnosti.
2. Kadar plovila in konvoji niso daljši od 86 m in ne širši od 22,90 m, se lahko navedena sposobnost zaustavljanja nadomesti s sposobnostjo obračanja.
3. Sposobnost zaustavljanja se dokaže z manevri zaustavljanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03, sposobnost obračanja pa z manevri obračanja v skladu s členom 5.10.
Člen 5.08
Sposobnost vzvratne vožnje
Kadar se manever zaustavljanja, določen v členu 5.07, opravi v mirujoči vodi, mu sledi preskus plovnosti v vzvratni vožnji.
Člen 5.09
Sposobnost umikanja
Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno umakniti. Ta sposobnost se dokaže z manevri umikanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03.
Člen 5.10
Sposobnost obračanja
Plovila in konvoji, ki ne presegajo 86 m dolžine ali 22,90 m širine, so se sposobni pravočasno obrniti.
Ta sposobnost obračanja se lahko nadomesti s sposobnostjo zaustavljanja iz člena 5.07.
Sposobnost obračanja se dokaže z manevri obračanja proti vodnemu toku.
POGLAVJE 6
KRMILNI SISTEM
Člen 6.01
Splošne zahteve
1. Plovila so opremljena z zanesljivim krmilnim sistemom, ki zagotavlja vsaj manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.
2. Motorni krmilni sistemi so zgrajeni tako, da krmilo ne more nenačrtovano spremeniti smeri.
3. Ves krmilni sistem je načrtovan tako, da dopušča stalni nagib plovila do 15° in sobne temperature od -20 °C do +50 °C.
4. Sestavni deli krmilnega sistema so dovolj močni, da lahko vedno vzdržijo obremenitve, ki so jim izpostavljeni med normalnim delovanjem. Nobene zunanje sile, ki delujejo na krmilo, ne smejo zmanjšati operativne zmogljivosti krmilne naprave in njene pogonske enote.
5. Krmilni sistem vključuje motorno pogonsko enoto, če je to zahtevajo sile, potrebne za pogon krmila.
6. Krmilna naprava z motorno pogonsko enoto je zaščitena pred preobremenitvami s sistemom, ki omejuje vrtilni moment, ki ga ustvari pogonska enota.
7. Odprtine za os krmila so načrtovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.
Člen 6.02
Pogonske enote krmilne naprave
1. Če ima krmilna naprava motorno pogonsko enoto, je v primeru odpovedi ali napake pri delovanju pogonske enote krmilne naprave mogoče v petih sekundah pognati drugo samostojno pogonsko enoto ali ročno pogonsko enoto.
2. Če druga pogonska enota ali ročna pogonska enota ne začne delovati avtomatično, jo je mogoče pognati z eno enostavno in hitro operacijo krmarja.
3. Druga pogonska enota ali ročna pogonska enota prav tako zagotavlja manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.
Člen 6.03
Pogonska enota hidravlične krmilne naprave
1. Na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave ne sme biti povezan noben drug porabnik energije. Kadar obstajata dve samostojni pogonski enoti, pa je taka povezava z eno od enot dovoljena, če so porabniki povezani na povratno linijo in se lahko izključijo iz pogonske enote z izolirno napravo.
2. Kadar obstajata dve hidravlični pogonski enoti, je za vsako potreben ločen hidravlični rezervoar. Dovoljeni so tudi dvojni rezervoarji. Hidravlični rezervoarji so opremljeni s sistemom opozarjanja, ki spremlja vsako upadanje ravni olja pod najnižjo raven, potrebno za zanesljivo delovanje.
3. Dva pilotska ventila nista potrebna, če je mogoč ročni pogon ali pogon z ročno nadzorovanim hidravličnim ukazom iz prostora za krmiljenje.
4. Velikost, oblika in razporeditev cevovoda čim bolj izključujejo mehanske poškodbe ali poškodbe zaradi ognja.
5. Pri hidravličnih pogonskih enotah ni potreben ločen sistem cevovoda za drugo enoto, če je zagotovljeno samostojno delovanje obeh enot in če lahko sistem cevovoda zdrži tlak, ki je vsaj 1,5-krat večji od največjega delovnega tlaka.
6. Upogljive cevi so dovoljene le, kadar je njihova uporaba nujna, da se ublažijo tresljaji ali omogoči prosto gibanje elementov. Predvidene so za tlak, ki je vsaj enak največjemu delovnemu tlaku.
Člen 6.04
Vir energije
1. Krmilni sistem, opremljen z dvema motornima pogonskima enotama, ima vsaj dva vira energije.
2. Če drug vir energije za motorno pogonsko enoto ni stalno na razpolago med plovbo plovila, med obdobjem, potrebnim za zagon, rezervno energijo zagotavlja vmesna naprava z zadostno kapaciteto.
3. Če so viri energije električni, se iz glavnega vira energije za krmilni sistem ne sme napajati noben drug porabnik energije.
Člen 6.05
Ročna pogonska enota
1. Pri ročnem pogonu kolesa ne poganja motorna pogonska enota.
2. Ne glede na položaj krmila je preprečena vrnitev ročnega kolesa ob samodejnem preklopu na ročni pogon.
Člen 6.06
Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja
1. Kadar se naprave krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja sprožijo z električnim, hidravličnim ali pnevmatičnim daljinskim sistemom, sta potrebna dva med seboj neodvisna prožilna sistema med prostorom za krmiljenje in instalacijo propelerja ali bočnega propelerja, ki smiselno izpolnjujeta zahteve iz členov 6.01 do 6.05.
Za take sisteme ta oddelek ne velja, če niso potrebni za doseganje manevrskih sposobnosti iz Poglavja 5 ali če so potrebni le za preskus zaustavljanja.
2. Kadar sta na plovilu dve ali več naprav krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja, ki so med seboj neodvisne, drug sistem sprožanja ni potreben, če kljub odpovedi enega od sistemov plovilo ohrani manevrske sposobnosti iz Poglavja 5.
Člen 6.07
Kazalniki in nadzorne naprave
1. Položaj krmila je jasno viden iz krmilnega položaja. Kazalnik položaja krmila ima električni pogon in lasten vir energije.
2. Na krmilnem položaju so vsaj naslednji kazalniki in nadzorne naprave:
|
a) |
raven olja v hidravličnih rezervoarjih v skladu z oddelkom 2 člena 6.03 in delovni tlak hidravličnega sistema; |
|
b) |
prekinitev napajanja naprave za upravljanje krmila z električno energijo; |
|
c) |
prekinitev napajanja pogonskih enot z električno energijo; |
|
d) |
napaka na regulatorju stopnje obratov; |
|
e) |
napaka na zahtevanih vmesnih napravah. |
Člen 6.08
Regulatorji stopnje obratov
1. Regulatorji stopnje obratov in njihovi sestavni deli izpolnjujejo zahteve, določene v členu 9.20.
2. Pravilno delovanje regulatorjev stopnje obratov je na krmilnem položaju prikazano z zeleno signalno lučjo.
Spremljati je treba kakršno koli prekinitev ali nesprejemljivo odstopanje v napetosti električnega toka ter nesprejemljivo zmanjšanje hitrosti vrtenja giroskopa.
3. Kadar so poleg regulatorjev stopnje obratov tudi drugi krmilni sistemi, je iz krmilnega položaja jasno vidno, kateri od teh sistemov je aktiviran. Omogočen je takojšen prehod z enega na drugi sistem. Regulator stopnje obratov ne sme vplivati na navedene druge krmilne sisteme.
4. Regulator stopnje obratov se napaja z električno energijo neodvisno od drugih porabnikov električne energije.
5. Giroskopi, detektorji in kazalniki stopnje obratov, uporabljeni za regulatorje stopnje obratov, izpolnjujejo minimalne zahteve minimalnih specifikacij in preskusne pogoje glede prikazovalnikov stopnje obratov za celinske plovne poti, kakor je določeno v Prilogi VIII.
Člen 6.09
Potrditveni postopek
1. Inšpekcijski organ preveri skladnost nameščenega krmilnega sistema. V ta namen lahko zahteva naslednjo dokumentacijo:
|
a) |
opis krmilnega sistema; |
|
b) |
skice in podatke o pogonskih enotah in napravah za upravljanje krmila; |
|
c) |
podatke o krmilni napravi; |
|
d) |
shemo električne napeljave; |
|
e) |
opis regulatorja stopnje obratov; |
|
f) |
navodila za uporabo krmilnega sistema. |
2. Delovanje celotnega krmilnega sistema se preveri s preskusom plovnosti. Če je nameščen regulator stopnje obratov, se preveri, ali lahko plovilo zanesljivo ohrani vnaprej določeno smer in varno zvozi ovinke.
POGLAVJE 7
PROSTOR ZA KRMILJENJE
Člen 7.01
Splošno
1. Prostor za krmiljenje je urejen tako, da lahko krmar med plovbo plovila stalno opravlja svoje naloge.
2. V normalnih delovnih razmerah zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo, ne sme presegati 70 dB(A) v višini glave krmarja na krmilnem položaju.
3. Kadar je prostor za krmiljenje urejen posebej, da lahko v njem radarsko krmili ena oseba, je zagotovljeno, da lahko krmar opravlja svoje naloge sede, vsi prikazovalniki ali instrumenti za spremljanje in vse naprave za upravljanje plovila so postavljeni tako, da jih lahko krmar med plovbo brez težav uporablja, ne da bi pri tem moral zapustiti svoj sedež in ne da bi izgubil pregled nad radarskim zaslonom.
Člen 7.02
Neoviran pogled
1. Pogled od krmilnega položaja v vse smeri je dovolj neoviran.
2. Območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v nenatovorjenem stanju s polovico zalog in brez balasta ne presega dveh dolžin plovila ali 250 m, odvisno od tega, kaj je manjše, do površine vode čez lok pravokotno na ladjo na vsaki strani naravnost pred plovilom.
Med inšpekcijskim pregledom se ne smejo upoštevati optična ali elektronska sredstva za zmanjševanje območja oviranega pogleda.
Za dodatno zmanjšanje vseh območij oviranega pogleda se lahko uporabijo le ustrezne elektronske naprave.
3. Območje krmarjevega neoviranega pogleda iz njegovega običajnega položaja zajema najmanj 240° vodoravne ravnine in najmanj 140° v sprednjem polkrogu.
Noben okenski okvir, drog ali nadgradnja se ne nahaja na krmarjevi običajni osi pogleda.
Tudi kadar zagotovljeno območje neoviranega pogleda zajema 240° vodoravnega položaja, lahko inšpekcijski organ zahteva druge meritve in zlasti namestitev ustreznih pomožnih optičnih ali elektronskih naprav, če za zadnji del ni zagotovljen dovolj neoviran pogled.
Spodnji rob stranskih robov je čim nižji, zgornji rob stranskih in zadnjih oken pa je čim višji.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz tega člena glede vidljivosti iz prostora za krmiljenje se domneva, da ima krmar višino oči 1 650 mm nad krovom na krmilnem položaju.
4. Zgornji rob sprednjih oken prostora za krmiljenje je dovolj visok, da ima oseba na krmilnem položaju z višino oči 1 800 mm jasen pogled naprej vsaj 10 stopinj nad vodoravno ravnino na ravni višine oči.
5. V vsakem vremenu so na voljo ustrezna sredstva za zagotavljanje jasnega pogleda skozi vetrobransko steklo.
6. Prostor za krmiljenje je zastekljen z varnostnim steklom, ki omogoča vsaj 75-odstotno prepustnost svetlobe.
Da bi preprečili odsevanje, so sprednja okna poveljniškega mosta odporna proti bleščanju in nagnjena od navpične ravnine tako, da je zunanji zgornji del pod kotom najmanj 10° in največ 25°.
Člen 7.03
Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje
1. Opremo za nadzor, ki je potrebna za upravljanje plovila, je mogoče brez težav premakniti v delovni položaj. Ta položaj je jasno razpoznaven.
2. Instrumenti za spremljanje so lahko čitljivi. Njihovo osvetljenost je mogoče neprekinjeno nastavljati do točke ugasnitve. Svetlobni viri niso moteči in ne zmanjšujejo čitljivosti instrumentov za spremljanje.
3. Zagotovljen je sistem preskušanja opozorilnih in prikazovalnih luči.
4. Mogoče je nedvoumno ugotoviti, ali sistem deluje. Če se njegovo delovanje prikaže s prikazovalno lučjo, je ta zelena.
5. Kakršne koli napake pri delovanju ali odpoved sistema, ki jih je treba spremljati, se prikažejo z rdečimi opozorilnimi lučmi.
6. Ko se prižge rdeča opozorilna luč, se zasliši zvočni opozorilni signal. Zvočno opozorilo vključuje enkraten skupen signal. Stopnja zvočnega pritiska tega signala za vsaj 3 dB(A) presega največjo stopnjo hrupa v prostoru na krmilnem položaju.
7. Zvočni opozorilni signal mora biti možno izključiti, ko se potrdi prijava napake ali odpovedi pri delovanju. Zaradi takega izklopa pa se ne sme preprečiti, da se opozorilni signal spet prižge zaradi drugih napak pri delovanju. Rdeče opozorilne luči se izključijo šele, ko je napaka popravljena.
8. Naprave za spremljanje in prikazovanje samodejno preidejo na drug vir energije, če je prekinjeno napajanje njihovega vira energije.
Člen 7.04
Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema
1. Glavne motorje in krmilni sistem je mogoče nadzorovati in spremljati iz krmilnega položaja. Glavne motorje, opremljene s sklopko, ki se lahko aktivirajo iz krmilnega položaja, ali pogon propelerja z nastavljivim korakom, ki se lahko nadzoruje iz krmilnega položaja, je mogoče aktivirati in ugasniti le iz strojnice.
2. Vsak motor je nadzorovan z enim samim vzvodom, ki se premika po krožnem loku v navpični ravnini, približno vzporedni z vzdolžno osjo plovila. Premik tega vzvoda proti premcu povzroči gibanje plovila naprej, premik vzvoda proti krmi pa povzroči vzvratno vožnjo plovila. Sklopka se uporabi in smer vožnje se spremeni, kadar je vzvod v približno nevtralnem položaju. Vzvod se v nevtralnem položaju zatakne.
3. Smer pogonskega potiska, ki se prenese na plovilo, in hitrost rotacije propelerjev ali glavnih strojev sta prikazani v prostoru za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.
4. Naprave za prikazovanje in spremljanje, določene v oddelku 2 člena 6.07, oddelku 2 člena 8.03 in oddelku 13 člena 8.05, so nameščene na krmilnem položaju.
5. Plovila s prostorom za radarsko krmiljenje s strani ene osebe se upravljajo z vzvodom. Ta vzvod je mogoče enostavno ročno premikati. Položaj vzvoda glede na podolžno os plovila se natančno ujema s položajem krmilnih lopatic. Vzvod je mogoče izpustiti v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenil položaj krmilnih lopatic. Nevtralni položaj vzvoda je jasno viden.
6. Če je plovilo v prostoru za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba, opremljeno s krmili na premcu ali posebnimi krmili zlasti za vzvratno vožnjo, se ti aktivirajo s posebnimi vzvodi, ki smiselno izpolnjujejo zahteve iz oddelka 5.
Ta zahteva velja tudi, kadar se v konvojih uporablja krmilni sistem, s katerim je opremljen plovni objekt, ki ne poganja konvoja.
7. Kadar so uporabljeni regulatorji stopnje obratov, je mogoče sprostiti vzvod regulatorja stopnje obratov v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenila izbrana hitrost.
Vzvod regulatorja se obrača v dovolj širokem loku, da se zagotovi ustrezno natančna lega. Nevtralni položaj vzvoda je jasno razpoznaven med ostalimi položaji. Osvetlitev lestvice je neprekinjeno spremenljiva.
8. Oprema za daljinsko upravljanje celotnega krmilnega sistema je trajno vgrajena in urejena tako, da je izbrana smer jasno vidna. Če se oprema za daljinsko upravljanje lahko izključi, je opremljena z indikatorjem, ki kaže vsakokratne delovne razmere „deluje“ ali „ne deluje“. Razporeditev in upravljanje komand sta funkcionalna.
Pri sistemih, ki so podrejeni krmilnemu sistemu, kot so aktivni premčni bočni propelerji, je sprejemljiva tudi oprema za daljinsko upravljanje, ki ni trajno vgrajena, če se take podrejene naprave lahko aktivirajo kadar koli z nadrejenim ukazom iz prostora za krmiljenje.
9. Pri sistemih krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in krmila na premcu so sprejemljive enakovredne naprave kot naprave za nadzor, prikazovanje in spremljanje.
Zahteve iz oddelkov 1 do 8 se smiselno uporabljajo glede na posebne značilnosti in ureditve, izbrane za navedene aktivne krmilne in pogonske enote. Položaj indikatorja za vsako napravo jasno pokaže smer potiska, ki deluje na plovilo, ali smer curka.
Člen 7.05
Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali
1. V tem členu:
|
a) |
„navigacijske luči“ pomenijo luči na vrhu jambora, bočne luči in krmne pozicijske luči ter luči, ki so vidne z vseh strani, modre utripajoče luči, močne rumene hitro utripajoče luči za visokohitrostna plovila in modre luči za prevoz nevarnega blaga; |
|
b) |
„svetlobni signali“ pomenijo luči, ki spremljajo zvočne signale, in luč, določeno za modro ploščo. |
2. Luči za označevanje toka ali druge enakovredne naprave, kot so signalne luči, za spremljanje navigacijskih luči so nameščene v prostoru za krmiljenje, razen če se tak nadzor lahko izvaja neposredno iz prostora za krmiljenje.
3. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so signalne luči za spremljanje navigacijskih luči in svetlobnih signalov nameščene na kontrolni plošči. Stikala navigacijskih luči so vgrajena v signalne luči ali pritrjena poleg njih.
Razporeditev in barva signalnih luči za navigacijske luči in svetlobne signale ustrezata dejanskemu položaju in barvi navigacijskih luči in svetlobnih signalov.
Ob izpadu navigacijske luči ali svetlobnega signala ustrezna signalna luč ugasne ali da drug signal.
4. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe je mogoče aktivirati zvočne signale z nožnim stikalom. Ta zahteva pa ne velja za signal „ne približuj se“ v skladu z veljavnimi predpisi organov za plovbo držav članic.
5. Navigacijske luči izpolnjujejo zahteve, določene v Delu 1 Priloge VIII.
Člen 7.06
Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov
1. Radarska oprema in kazalniki stopnje obratov so tipa, ki ga homologira pristojni organ. Izpolnjene so zahteve glede vgradnje in preskušanja delovanja radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, kakor je določeno v Prilogi IX. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, velja za radarsko opremo. Poleg tega so izpolnjene zahteve standarda za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS).
Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.
2. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe:
|
a) |
radarski zaslon pri normalnem položaju krmarja ni preveč odmaknjen od njegove vidne osi; |
|
b) |
radarska slika je v vseh svetlobnih razmerah zunaj prostora za krmiljenje vedno povsem vidna, brez uporabe maske ali zaslona; |
|
c) |
kazalnik stopnje obratov je nameščen neposredno nad radarsko sliko ali pod njo ali pa je vgrajen vanjo. |
Člen 7.07
Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe
1. Kadar so na plovilih prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, sprejem za mreže plovilo-plovilo in sprejem pomorskih informacij poteka prek zvočnika, oddajanje sporočil pa prek pritrjenega mikrofona. Sprejem ali oddajanje se izbere s tipko.
Mikrofonov za ta omrežja se ne uporablja za klice prek javnega omrežja.
2. Kadar so prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe opremljeni z radiotelefonskim sistemom za klice prek javnega omrežja, je sprejem mogoč s krmarjevega sedeža.
Člen 7.08
Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu
Na plovilih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so zmogljivosti za interno komuniciranje.
Iz krmilnega položaja je mogoče vzpostaviti komunikacijsko povezavo s:
|
a) |
premcem plovila ali konvoja; |
|
b) |
krmo plovila ali konvoja, če ni mogoča neposredna komunikacija iz krmilnega položaja; |
|
c) |
bivalnimi prostori za posadko; |
|
d) |
poveljnikovo kabino. |
Sprejem internih komunikacijskih povezav na vseh položajih poteka prek zvočnika, oddajanje pa prek pritrjenega mikrofona. Mogoča je povezava s premcem in krmo plovila ali konvoja prek radiotelefonskega sistema.
Člen 7.09
Alarmni sistem
1. Vgrajen je samostojen alarmni sistem, ki lahko doseže bivalne prostore, strojnice in, kadar je to primerno, ločene črpalnice.
2. Krmar ima na dosegu stikalo za vklop/izklop za nadzor alarmnega signala; stikala, ki se po vklopu samodejno vrnejo v položaj izklopa, niso dovoljena.
3. V bivalnih prostorih je stopnja zvočnega pritiska pri alarmnem signalu najmanj 75 dB(A).
V strojnicah in črpalnicah ima alarmni signal obliko utripajoče luči, ki je vidna z vseh strani in jasno zaznavna na vseh točkah.
Člen 7.10
Gretje in prezračevanje
Prostori za krmiljenje so opremljeni z učinkovitim sistemom gretja in prezračevanja, ki se lahko regulira.
Člen 7.11
Oprema za upravljanje krmnega sidra
Na plovilih in konvojih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, ki so daljši od 86 m in širši od 22,90 m, je krmarju omogočeno, da lahko vrže krmna sidra, ne da bi zapustil svoj položaj.
Člen 7.12
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti, je opremljen z zasilnim sistemom za spuščanje.
Vse operacije spuščanja samodejno sprožijo jasno slišen opozorilni signal. Ta zahteva pa ne velja, če se nevarnost poškodbe, ki lahko nastane zaradi spuščanja, prepreči z ustreznimi projektnimi lastnostmi.
Prostor za krmiljenje je mogoče varno zapustiti ne glede na njegov položaj.
Člen 7.13
Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti
Kadar plovilo izpolnjuje posebne določbe za prostore za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, določene v členih 7.01, 7.04 do 7.08 in 7.11, se v spričevalo Skupnosti vpiše naslednja izjava:
Plovilo ima prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.
POGLAVJE 8
KONSTRUKCIJA MOTORJEV
Člen 8.01
Splošno
1. Motorji in pripadajoče naprave so oblikovani, narejeni in nameščeni v skladu z najboljšo prakso.
2. Naprave, ki jih je treba redno pregledati, zlasti kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči pripomočki kakor tudi dvigala, izpolnjujejo predpise, ki veljajo v eni od držav članic Skupnosti.
3. Vgradijo se lahko le motorji z notranjim izgorevanjem in plameniščem nad 55 °C.
Člen 8.02
Varnostna oprema
1. Motorji so nameščeni in pritrjeni tako, da so dovolj dostopni za upravljanje in vzdrževanje ter da ne ogrožajo osebja, ki te naloge opravlja. Mogoče jih je zavarovati pred nenačrtovanim vžigom.
2. Glavni motorji in pomožna strojna oprema, kotli in tlačne posode ter pripadajoči pripomočki so opremljeni z varnostnimi napravami.
3. V nujnih primerih je mogoče ustaviti motorje, ki poganjajo ventilatorje za vpihavanje in vsrkavanje zraka zunaj prostorov, v katerih so nameščeni, in zunaj strojnice.
4. Priključki cevi za tekoče olje, mazivno olje in olja, ki se uporabljajo v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, se po potrebi zastrejo ali drugače ustrezno zavarujejo, da se prepreči špricanje ali puščanje olja na vroče površine, dovod zraka v motor ali druge vire vžiga. Priključkov v takih sistemih cevovodov je čim manj.
5. Zunanje visokotlačne cevi za dovod goriva za dizelske motorje med visokotlačnimi črpalkami za gorivo in vbrizgalniki goriva so zaščitene tako, da je cevovodni sistem prevlečen s plaščem, ki lahko zadrži gorivo ob napaki na visokotlačni cevi. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, vključuje sredstvo za zbiranje iztekajoče tekočine, zagotoviti pa je treba tudi sprožitev alarma ob napaki na cevi za gorivo, ki pa ni potreben pri motorjih z največ dvema cilindroma. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, ni potreben pri motorjih na odprtih krovih, ki poganjajo vitle in geplje.
6. Izolacija delov motorja mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2 oddelka 3 člena 3.04.
Člen 8.03
Pogonski agregat
1. Pogonski sistem ladje je mogoče zanesljivo in hitro zagnati, zaustaviti ali obrniti.
2. Z ustreznimi napravami, ki sprožijo alarm, ko se doseže kritična raven, se spremlja:
|
a) |
temperatura hladilne vode glavnega motorja; |
|
b) |
tlak mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme; |
|
c) |
tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju. |
3. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, se ta motor ne sme samodejno izklopiti, razen zaradi zaščite pred prekoračitvijo hitrosti.
4. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, je ta motor lahko opremljen z avtomatično napravo za zmanjšanje hitrosti motorja le, če je avtomatično zmanjšanje hitrosti motorja prikazano optično in tudi akustično v prostoru za krmiljenje in se naprava za zmanjšanje hitrosti motorja lahko izključi iz krmarjevega položaja.
5. Puše v jaških so oblikovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.
Člen 8.04
Motorni izpušni sistem
1. Vsi izpušni plini so odstranjeni iz plovila.
2. Sprejme se vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vstop izpušnih plinov v razne oddelke. Izpušne cevi, ki gredo skozi bivalne prostore ali prostor za krmiljenje, so v teh prostorih prevlečene z zaščitnim plaščem, neprepustnim za pline. Odprtina med izpušno cevjo in tem plaščem je povezana z zunanjim zrakom.
3. Izpušne cevi so postavljene in zavarovane tako, da ne morejo povzročiti požara.
4. Izpušne cevi so v strojnicah ustrezno izolirane ali hlajene. Zunaj strojnic zadostuje zaščita pred fizičnim kontaktom.
Člen 8.05
Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave
1. Tekoče gorivo je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enako požarno odporen material. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 12 litrov, vgrajene v pomožne naprave med njihovo proizvodnjo. Rezervoarji za gorivo nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Rezervoarji in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje goriva ali njegovih hlapov v notranjost plovila. Ventili na rezervoarjih za vzorčenje goriva ali odvajanje vode se morajo samodejno zapreti.
3. Rezervoarji za gorivo niso nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. Rezervoarji za gorivo in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za gorivo so razločno označene.
6. Odprtina na polnilnem vratu rezervoarja za gorivo je na krovu, razen pri rezervoarjih, ki se polnijo za dnevno porabo. Polnilni vrat je opremljen s priključkom v skladu z evropskim standardom EN 12 827:1999.
Rezervoarji za gorivo so opremljeni s prezračevalnimi cevmi, ki so napeljane do zunanjega ozračja nad krovom in postavljene tako, da vanje ne more vdreti voda. Prerez prezračevalne cevi je vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.
Če so rezervoarji med seboj povezani, je prerez povezovalne cevi vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.
7. Neposredno ob odprtini rezervoarja je cevovod za distribucijo goriva opremljen z zapiralno napravo, ki se lahko upravlja s krova.
Ta zahteva ne velja za rezervoarje, vgrajene neposredno na motor.
8. Cevi za gorivo, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi za gorivo niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
9. Rezervoarji za gorivo so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred poškodbami, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Merilne naprave iz stekla so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in ki se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
|
10. |
|
11. Če so rezervoarji za gorivo opremljeni s samodejno zapiralno napravo, senzorji zaustavijo polnjenje, ko je napolnjenih 97 % prostornine rezervoarja; ta oprema izpolnjuje zahteve po „varnosti pred napako“.
Če senzor aktivira električni stik za prekinitev tokokroga, ki ga z binarnim signalom omogoča postaja za oskrbovanje z gorivom, je mogoče prenašati signal do postaje za oskrbo z gorivom z vtičem, neprepustnim za vodo, ki ustreza zahtevam publikacije IEC 60309-1:1999 za 40 do 50 V DC, z ohišjem bele barve in položajem ozemljitvenega kontakta 10 h.
12. Rezervoarji za gorivo imajo odprtine z zapiralnimi napravami, ki preprečujejo odtekanje ter dopuščajo čiščenje in pregledovanje.
13. Rezervoarji za gorivo, ki neposredno dovajajo gorivo glavnim motorjem in motorjem, potrebnim za varno delovanje plovila, so opremljeni z napravo, ki v prostoru za krmiljenje sproži svetlobne in zvočne signale, če količina goriva ne zadostuje več za varno delovanje.
Člen 8.06
Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave
1. Mazivno olje je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Rezervoarji za mazivno olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Rezervoarji za mazivna olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje mazivnega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.
3. Rezervoarji za mazivno olje ne smejo biti nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. rezervoarji za mazivno olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za mazivna olja so razločno označene.
6. Cevi za mazivno olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
7. Rezervoarji za mazivno olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
Člen 8.07
Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave
1. Olje, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Taki rezervoarji za olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.
2. Taki rezervoarji za olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje takega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.
3. Taki rezervoarji za olje niso nameščeni pred pregrado proti trkom.
4. Taki rezervoarji za olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.
5. Odprtine za polnjenje takih rezervoarjev za olja so razločno označene.
6. Take cevi za olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.
7. Taki rezervoarji za olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.
Člen 8.08
Drenažne črpalke in drenažni sistemi
1. Obstajati mora možnost izčrpanja vsakega posameznega za vodo neprepustnega oddelka posebej. Ta zahteva pa ne velja za oddelke, neprepustne za vodo, ki so med delovanjem običajno hermetično zaprti.
2. Plovila s posadko so opremljena z dvema samostojnima drenažnima črpalkama, ki nista nameščeni v istem prostoru. Vsaj ena od njiju je na motorni pogon. Pri plovilih z močjo manj kakor 225 kW ali s skupno nosilnostjo manj kot 350 ton ali pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga in imajo izpodriv manj kot 250 m3, zadostuje ena črpalka, ki je lahko na ročni ali motorni pogon.
Vsako zahtevano črpalko je mogoče uporabiti v vsakem za vodo neprepustnem oddelku.
3. Najmanjša zmogljivost črpanja Q1 prve drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:
|
|
Q1 = 0,1 · d1 2 [l/min] |
d1 se izračuna po naslednji formuli:
Najmanjša zmogljivost črpanja Q2 druge drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:
|
|
Q2 = 0,1 · d2 2 [l/min] |
d2 se izračuna po naslednji formuli:
Vendar pa vrednost d2 ne sme preseči vrednosti d1.
Za izračun Q2 velja, da je l dolžina najdaljšega za vodo neprepustnega predelka.
V teh formulah je:
|
l |
dolžina zadevnega neprepustnega predelka v [m]; |
|
d1 |
izračunan notranji premer glavne drenažne cevi v [mm]; |
|
d2 |
izračunan notranji premer stranske cevi v [mm]. |
4. Kadar so drenažne črpalke priključene na drenažni sistem, je notranji premer drenažnih cevi najmanj d1 v mm, stranskih cevi pa najmanj d2 v mm.
Kadar je plovilo krajše od 25 m, se lahko vrednosti d1 in d2 zmanjšajo na 35 mm.
5. Dovoljene so izključno samosesalne drenažne črpalke.
6. Vsaj en sesalnik je na desni in levi strani vseh predelkov z ravno površino, ki se lahko izsušijo in ki so širši kot 5 m.
7. Konec krme je mogoče izsušiti prek glavne strojnice z lahko dostopno samozapiralno napravo.
8. Stranske cevi enojnih predelkov so povezane z glavno drenažno cevjo z nepovratnim ventilom, ki se ga lahko zapre.
Predelki ali drugi prostori, kjer se lahko hrani balast, so priključeni na drenažni sistem le z enostavno zapiralno napravo. Ta zahteva ne velja za skladišča, kjer se lahko hrani balast. Taka skladišča se morajo napolniti z balastno vodo s cevovodom za balast, ki je trajno vgrajen in ločen od drenažnih cevi, ali s stranskimi cevmi, ki se lahko povežejo z glavno drenažno cevjo s prožnimi cevmi ali prožnimi adapterji. Ventili za dovod vode, ki se nahajajo na dnu skladišča, v ta namen niso dovoljeni.
9. Kaluže v skladiščih so opremljene z merilnimi napravami.
10. Kadar drenažni sistem vključuje trajno vgrajen cevovod, so drenažne cevi na dnu kaluže za črpanje oljne vode opremljene z zapiralnimi napravami, ki jih inšpekcijski organ zapečati na določenem položaju. V spričevalo Skupnosti se vpiše število in položaj teh zapiralnih naprav.
11. Zaklepanje zapiralnih naprav na določenem mestu velja za enakovredno zapečatenju v skladu z oddelkom 10. Ključ ali ključi za zaklepanje zapiralnih naprav so ustrezno označeni in shranjeni na označenem in hitro dostopnem mestu v strojnici.
Člen 8.09
Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja
1. Oljno vodo, ki se nabere med delovanjem, je mogoče shraniti na plovilu. Za ta namen se lahko uporabi kaluža v strojnici.
2. Za shranjevanje uporabljenega olja je v strojnici ena ali več posebnih posod, katerih prostornina je vsaj 1,5-krat večja od količine uporabljenega olja iz zbiralnikov vseh vgrajenih motorjev z notranjim izgorevanjem in prenosnih sistemov kakor tudi hidravličnih tekočin iz rezervoarjev za hidravlične tekočine.
Priključki, ki se uporabljajo za praznjenje navedenih zbiralnikov, so skladni z evropskim standardom EN 1305:1996.
3. Kadar se plovila uporabljajo le za kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli oprostitve od zahtev iz oddelka 2.
Člen 8.10
Hrup, ki ga oddajajo plovila
1. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, in zlasti hrup zaradi dotoka in izpuha zraka pri motorjih, je treba udušiti z uporabo ustreznih sredstev.
2. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, ne presega 75 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.
3. Razen pri pretovarjanju hrup, ki ga povzroča nepremično plovilo, ne presega 65 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.
POGLAVJE 8a
(prazno)
POGLAVJE 9
ELEKTRIČNA OPREMA
Člen 9.01
Splošno
1. Kadar ni posebnih zahtev glede določenih delov naprav, je varnostna raven zadovoljiva, če so ti deli izdelani v skladu z veljavnim evropskim standardom ali v skladu z zahtevami odobrenega klasifikacijskega zavoda.
Ustrezne dokumente je treba predložiti inšpekcijskem organu.
2. Na plovilu so shranjeni dokumenti, ki jih inšpekcijski organ ustrezno ožigosa, z naslednjo vsebino:
|
a) |
splošnimi skicami za vse električne naprave; |
|
b) |
shemo stikal za glavno stikalno ploščo, zasilno stikalno ploščo in razdelilno stikalno ploščo, skupaj z najpomembnejšimi tehničnimi podatki, kot so jakost toka in nazivni tok varovalnih in kontrolnih naprav; |
|
c) |
podatke o moči za električne naprave in opremo; |
|
d) |
vrstami kablov in informacijami o prerezih prevodnikov. |
Takih dokumentov ni treba hraniti na plovnih objektih brez posadke, vendar so vedno na voljo pri lastniku.
3. Oprema je oblikovana za stalni nagib plovila do 15° ter sobne temperature v notranjosti od 0 do + 40 °C in na krovu od -20 °C do +40 °C. V okviru teh omejitev deluje brezhibno.
4. Električne in elektronske naprave in oprema so v celoti dostopne in enostavne za vzdrževanje.
Člen 9.02
Sistemi za oskrbo z električno energijo
1. Kadar so plovni objekti opremljeni z električnim sistemom, mora ta načeloma imeti najmanj dva vira energije, in sicer tako, da ob izpadu enega vira energije lahko drug vir energije vsaj 30 minut oskrbuje porabnike energije, ki so potrebni za varno plovbo.
2. Ustrezen učinek energijske oskrbe se prikaže s pomočjo energetske bilance. Upošteva se lahko ustrezen koeficient istočasnosti.
3. Neodvisno od oddelka 1 člen 6.04 velja za vir energije za krmilni sistem (krmilne naprave).
Člen 9.03
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode
Vrsta minimalne zaščite za trajno vgrajene dele naprav je določena v naslednji tabeli:
|
Lokacija: |
Vrsta minimalne zaščite (v skladu s publikacijo IEC 60529: 1992) |
|||||
|
Generatorji |
Motorji |
Transformatorji |
Plošče Razdelilci Stikala |
Električna napeljava |
Svetlobna oprema |
|
|
Delovni prostori, strojnice, oddelki s krmilnimi napravami |
IP 22 |
IP 22 |
(2)IP 22 |
IP 44 |
IP 22 |
|
|
Skladišča |
|
|
|
|
IP 55 |
IP 55 |
|
Omarice za akumulatorje in barve |
|
|
|
|
|
IP 44 u. (Ex) (3) |
|
Prosti krovi in odprti položaji za krmiljenje |
|
IP 55 |
|
IP 55 |
IP 55 |
IP 55 |
|
Prostor za krmiljenje |
|
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
IP 22 |
|
Bivalni prostori razen sanitarnih prostorov in pralnic |
|
|
|
IP 22 |
IP 20 |
IP 20 |
|
Sanitarni prostori in pralnice |
|
IP 44 |
IP 44 |
IP 44 |
IP 55 |
IP 44 |
Člen 9.04
Zaščita pred eksplozijo
V prostorih, kjer se lahko nakopičijo eksplozivni plini ali mešanice plinov, kot so oddelki, v katerih so nameščeni akumulatorji ali v katerih so shranjeni visoko vnetljivi proizvodi, se lahko vgradi le električna oprema, ki je odporna proti eksplozijam (certificirana varnost). V takih prostorih se ne vgradijo stikala za luči ali druge električne naprave. Pri zaščiti pred eksplozijo je treba upoštevati značilnosti potencialno eksplozivnih plinov ali mešanic plinov, ki lahko nastanejo (skupina potencialne eksplozivnosti, temperaturni razred).
Člen 9.05
Ozemljitev
1. Sistemi pod električno napetostjo več kot 50 V so ozemljeni.
2. Odprti kovinski deli, s katerimi je mogoč fizični stik in ki med običajnim delovanjem niso pod električno napetostjo, kot so okvirji in ohišja motorjev, naprave in oprema za razsvetljavo, so ločeno ozemljeni, kadar zaradi svoje vgraditve nimajo električnega stika z ladijskim trupom.
3. Ohišja premičnih porabnikov električne energije in prenosnih naprav so med običajno uporabo ozemljena z dodatnim ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v električni kabel.
Ta določba pa ne velja, kadar se uporablja zaščitni transformator za ločitev tokokrogov, niti za naprave, opremljene z zaščitno izolacijo (dvojna izolacija).
4. Prerezi ozemljitvenih prevodnikov ne smejo biti manjši od vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
|
Prerez zunanjih prevodnikov [mm2] |
Najmanjši prerez ozemljitvenih prevodnikov |
|
|
znotraj izoliranih kablov [mm2] |
nameščeni posebej [mm2] |
|
|
od 0,5 do 4 |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
4 |
|
več kot 4 do 16 |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
enak prerez kot za zunanji prevodnik |
|
več kot 16 do 35 |
16 |
16 |
|
več kot 35 do 120 |
polovica prereza zunanjega prevodnika |
polovica prereza zunanjega prevodnika |
|
več kot 120 |
70 |
70 |
Člen 9.06
Najvišje dovoljene napetosti
1. Naslednje napetosti se ne presežejo:
|
Vrsta naprave |
Najvišja dovoljena napetost |
||||
|
Enosmerni tok |
Enofazni izmenični tok |
Trifazni izmenični tok |
|||
|
250 V |
250 V |
500 V |
||
|
250 V |
250 V |
– |
||
|
|
|
|
||
|
50 V (4) |
50 V (4) |
– |
||
|
– |
250 V (5) |
– |
||
|
250 V |
250 V |
– |
||
|
– |
250 V |
500 V |
||
|
250 V |
250 V |
500 V |
||
|
50 V (4) |
50 V (4) |
– |
||
2. Dovoljena so odstopanja od oddelka 1, če so izvedeni potrebni zaščitni ukrepi:
|
a) |
za električne naprave, kadar je to potrebno zaradi njihove moči; |
|
b) |
za posebne naprave na krovu, kot so radijski sistemi in sistemi vžiga. |
Člen 9.07
Razdelilni sistemi
1. Za enosmerni tok in za enofazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:
|
a) |
sistemi dveh prevodnikov, od katerih je en ozemljen (L1/N/PE); |
|
b) |
sistemi enega prevodnika po načelu povratnega voda prek ladijskega trupa, samo za lokalne naprave (na primer naprave za prižiganje motorjev z notranjim izgorevanjem, katodna zaščita) (L1/PEN); |
|
c) |
sistemi dveh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (L1/L2/PE). |
2. Za trifazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:
|
a) |
sistemi s štirimi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se ne uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa (L1/L2/L3/N/PE) = (omrežje TN-S) ali (omrežje TT); |
|
b) |
sistemi treh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (Ll/L2/L3/PE) = (omrežje IT); |
|
c) |
sistemi s tremi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa, vendar to ni dovoljeno za zaključne tokokroge (L1/L2/L3/PEN). |
3. Inšpekcijski organ lahko dovoli uporabo drugih sistemov.
Člen 9.08
Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij
1. Dovodni napajalni vodi iz kopenskih omrežij ali drugih zunanjih omrežij, ki napajajo naprave iz omrežja na plovilu, imajo trajni priključek na plovilu v obliki vgrajenih priključkov ali vgrajenih vtičnic. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.
2. Če priključna napetost preseže 50 V, je trup učinkovito ozemljen. Ozemljitveni priključek je posebej označen.
3. Preklopne naprave za priključek so urejene tako, da se prepreči hkratno delovanje generatorjev za omrežje na krovu plovila in kopenskega omrežja ali drugega zunanjega omrežja. Dovoljeno je kratko obdobje hkratnega delovanja ob prehodu z enega na drug sistem brez prekinitve napetosti.
4. Priključek je zaščiten pred kratkim stikom ali preobremenitvijo.
5. Glavna stikalna plošča kaže, ali je priključek pod napetostjo.
6. Vgrajene so signalne naprave, ki omogočajo primerjavo polarnosti pri enosmernem toku in zaporedja faz pri trifaznem izmeničnem toku, med priključkom in omrežjem na krovu plovila.
7. Plošča poleg priključka prikazuje:
|
a) |
ukrepe, potrebne za doseganje povezave; |
|
b) |
vrsto toka in nazivno napetost ter frekvenco za izmenični tok. |
Člen 9.09
Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo
1. Kadar se z električno energijo oskrbujejo drugi plovni objekti, se uporabi ločen priključek. Če se za oskrbo drugih plovnih objektov z električno energijo uporabijo vtičnice, naznačene za več kot 16 A, so nameščene naprave (kot so stikala in zapore), ki zagotavljajo, da se je mogoče priključiti in izključiti le, ko vod ni pod napetostjo.
2. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.
3. Oddelki 3 do 7 člena 9.08 se uporabljajo smiselno.
Člen 9.10
Generatorji in motorji
1. Generatorji, motorji in njihove kabelske omarice so dostopni za pregled, meritve in popravila. Vrsta zaščite mora ustrezati njihovi lokaciji (glej člen 9.03).
2. Generatorji, ki jih poganja glavni motor, pogonska gred ali pomožna naprava, namenjena drugi funkciji, so prilagojeni odstopanjem v številu obratov, do katerih lahko pride med delovanjem.
Člen 9.11
Akumulatorji
1. Akumulatorji so dostopni in nameščeni tako, da jih gibanje plovila ne premakne. Niso nameščeni tako, da bi bili izpostavljeni preveliki toploti, izrednemu mrazu, brizganju, pari ali hlapom.
Niso nameščeni v prostoru za krmiljenje, bivalnih prostorih ali skladiščih. Ta zahteva ne velja za akumulatorje za prenosne naprave ali za akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč, manjšo od 2 kW.
2. Akumulatorji, ki za polnjenje zahtevajo moč, večjo od 2 kW (izračunano na podlagi največjega polnilnega toka in nazivne napetosti akumulatorja ter ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave), so nameščeni v posebnem prostoru. Če so nameščeni na krovu, zadostuje, če so zaprti v omari.
Akumulatorji, ki za polnjenje ne zahtevajo moči, večje od 2 kW, so lahko nameščeni v omari ali zaboju ne le na krovu, temveč tudi pod krovom. Lahko so nameščeni tudi v strojnici ali drugem dobro prezračenem prostoru, če so zaščiteni pred padajočimi predmeti in kapljajočo vodo.
3. Notranje površine vseh prostorov, omar ali zabojev, polic ali drugih vgrajenih elementov, namenjenih shranjevanju akumulatorjev, so zaščitene pred škodljivimi učinki elektrolitov.
4. Če so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju, je zagotovljeno učinkovito prezračevanje. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka je zagotovljeno za nikelj-kadmijeve akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč več kot 2 kW, in za svinčeve akumulatorje, ki zahtevajo več kot 3 kW.
Zrak vstopi spodaj in izstopi zgoraj, da se zagotovi popolna odstranitev plina.
Prezračevalni vodi ne vključujejo naprav, ki bi lahko ovirale pretok zraka, kot so zapiralni ventili.
5. Zahtevani zračni pretok (Q) se izračuna z uporabo naslednje formule:
|
|
Q = 0,11 · I · n [m3/h] |
pri čemer je:
|
I |
= |
|
|
n |
= |
število celic. |
Pri varnostnih akumulatorjih v okviru omrežja na krovu plovila lahko inšpekcijski organ dovoli druge metode izračuna ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave, če te metode temeljijo na določbah odobrenih klasifikacijskih zavodov ali ustreznih standardih.
6. Pri naravnem prezračevanju je površina prereza vodov primerna za zahtevan zračni pretok na podlagi hitrosti zračnega pretoka 0,5 m/s. Površina pa ni manjša od 80 cm2 za svinčene akumulatorje in manjša od 120 cm2 za nikelj-kadmijeve akumulatorje.
7. Pri prezračevanju z umetnim dotokom zraka se zagotovi ventilator, po možnosti opremljen z izpuhom, katerega motor je zaščiten pred plinskim ali zračnim tokom.
Ventilatorji so izdelani tako, da ne nastanejo iskre ob stiku lopatic in ohišja ventilatorja in da ne pride do elektrostatičnega naboja.
8. Znaki za „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“, skladni s sliko 2 iz Priloge I, s polmerom najmanj 10 cm, so pritrjeni na vrata ali pokrove predelkov, omar in zabojev, v katerih so akumulatorji.
Člen 9.12
Namestitev stikal
1. Električne stikalne plošče
|
a) |
Naprave, stikala, varovalke in orodja stikalne plošče so jasno razporejeni in dostopni za vzdrževanje in popravila. Priključki za napetosti do 50 V in priključki za napetosti, večje od 50 V, so ločeno nameščeni in ustrezno označeni. |
|
b) |
Na stikalne plošče so pritrjene tablice z označbami za vsa stikala in naprave, ki označujejo tokokrog. Označena sta nazivna jakost toka in tokokrog za varovalke. |
|
c) |
Kadar so za vrati nameščene naprave z delovno napetostjo več kot 50 V, so sestavni deli teh naprav, ki so pod napetostjo, zaščiteni pred naključnim stikom, medtem ko so vrata odprta. |
|
d) |
Stikalne plošče so izdelane iz materialov, ki imajo ustrezno mehansko trdnost in so trpežni, negorljivi in samougasljivi ter niso higroskopski. |
|
e) |
Če so v električne stikalne plošče vgrajene varovalke HRC (z veliko močjo prekinjanja), so na voljo pripomočki in osebna zaščitna oprema za njihovo namestitev in odstranitev. |
2. Stikala, varovalne naprave
|
a) |
Vsi generatorski tokokrogi in tokokrogi porabnikov električne energije so zaščiteni pred kratkim stikom in preobremenitvijo na vseh neozemljenih prevodnikih. V ta namen se lahko uporabijo stikalne naprave, ki jih sproži kratki stik ali preobremenitev, ali pa varovalke. Tokokrogi, ki z elektriko oskrbujejo motorje pogonskih enot (krmilni sistem), in njihovi nadzorni tokokrogi so zaščiteni le pred kratkim stikom. Kadar tokokrogi vključujejo termične prekinjevalce toka, morajo ti biti nevtralizirani ali pa nastavljeni na najmanj dvakratno nazivno jakost. |
|
b) |
Izhodi iz glavne stikalne plošče za porabnike energije, ki delujejo na več kot 16 A, imajo obremenitveno ali močnostno stikalo. |
|
c) |
Porabniki energije za pogon plovnega objekta, krmilnega sistema, kazalnika položaja krmila, navigacijskih ali varnostnih sistemov ter porabniki energije z nazivno jakostjo več kot 16 A se morajo napajati iz ločenih tokokrogov. |
|
d) |
Tokokrogi porabnikov energije, potrebnih za poganjanje in manevriranje plovila, se napajajo neposredno iz glavne stikalne plošče. |
|
e) |
Opremo za prekinjanje toka je treba izbrati na podlagi nazivne jakosti, termične ali dinamične moči in zmogljivosti prekinitve. Stikala simultano prekinejo vse prevodnike, ki so pod napetostjo. Položaj stikala je razpoznaven. |
|
f) |
Varovalke so zaprto taljivega tipa in izdelane iz keramike ali enakovrednega materiala. Zamenjati jih je mogoče brez nevarnosti fizičnega stika. |
3. Merilne in nadzorne naprave
|
a) |
Tokokrogi za generatorje, akumulatorje in razdelilne sisteme so opremljeni z merilnimi in nadzornimi napravami, kadar je to potrebno zaradi varnega delovanja naprav. |
|
b) |
Neozemljena omrežja z napetostjo več kot 50 V so opremljena z napravo za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm. Pri sekundarnih vgradnjah, kot so krmilni tokokrogi, taka naprava ni potrebna. |
4. Lokacija električnih stikalnih plošč
|
a) |
Stikalne plošče so nameščene in dostopne v dobro prezračenih prostorih ter zaščitene pred vodo in mehanskimi poškodbami. Cevovodi in zračni vodi so razporejeni tako, da se stikalne plošče v primeru puščanja ne morejo poškodovati. Če morajo cevi nujno biti nameščene poleg električnih stikalnih plošč, nimajo blizu odstranljivih delov. |
|
b) |
Omare in vdolbine v stenah, v katere so nameščene nezavarovane stikalne naprave, so iz negorljivih materialov ali zavarovane s kovinskim ali drugim negorljivim zaščitnim plaščem. |
|
c) |
Kadar je napetost večja kot 50 V, se na mesto upravljavca pred glavno stikalno ploščo namesti izolirna rešetka ali podstavek. |
Člen 9.13
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga za oljne gorilnike, črpalke za gorivo, separatorje goriva in ventilatorje v strojnici so centralno nameščeni zunaj prostorov z opremo.
Člen 9.14
Inštalacijska oprema
1. Vhodi za kable so dimenzionirani glede na kable, ki se morajo priključiti, in ustrezati uporabljenim vrstam kablov.
2. Vtičnice za razdelilne tokokroge z različnimi napetostmi ali frekvencami so take, da jih je nemogoče zamenjati.
3. Stikala hkrati izklopijo vse neozemljene prevodnike v tokokrogu. Vendar pa so enopolna stikala v neozemljenih tokokrogih dovoljena v tokokrogih za razsvetljavo bivalnih prostorov razen pralnic, kopalnic, umivalnic in drugih prostorov, kjer so mokre naprave.
4. Kadar jakost toka presega 16 A, je mogoče zakleniti vtičnice s stikalom tako, da se vtič lahko vklopi ali izklopi le, če je napetost izključena.
Člen 9.15
Kabli
1. Kabli so negorljivi, samougasljivi ter neprepustni za vodo in olje.
V bivalnih prostorih se lahko uporabijo druge vrste kablov, če so učinkovito zaščiteni, negorljivi in samougasljivi.
Standardi negorljivosti za električne kable so skladni s:
|
a) |
publikacijami Mednarodne elektrotehniške komisije 60332-1:1993, 60332-3:2000 ali |
|
b) |
enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic. |
2. Minimalni prerez prevodnikov kablov, ki se uporabljajo za energijske ali osvetlitvene tokokroge, je 1,5 mm2.
3. Kovinski oklep, ščit in zaščitni plašč kablov se v običajnih delovnih razmerah ne uporabijo kot prevodniki ali za ozemljitev.
4. Kovinski ščit in zaščitni plašč kablov v energijskih ali osvetlitvenih napravah so vsaj na enem koncu ozemljeni.
5. Pri prerezu prevodnikov je treba upoštevati njihovo največjo dovoljeno končno temperaturo (zmogljivost dovajanja toka) in dovoljen padec napetosti. Padec napetosti med glavno stikalno ploščo in najmanj ugodno točko inštalacije ni večji kot 5 % za razsvetljavo ali večji kot 7 % za pogonske ali ogrevalne tokokroge glede na nazivno napetost.
6. Kabli so zavarovani pred mehanskimi poškodbami.
7. Način pritrditve kablov zagotavlja, da je napetostna obremenitev v okviru dopustnih meja.
8. Kadar gredo kabli skozi pregrade ali palube, predrtine ne zmanjšajo njihove mehanske trdnosti, neprepustnosti za vodo in požarne odpornosti.
9. Končniki in spojna mesta vseh prevodnikov ohranijo prvotne električne in mehanske lastnosti ter negorljivost in, kadar je to potrebno, požarno odpornost.
10. Kabli, povezani s prostorom za krmiljenje, ki se lahko spusti, so dovolj prožni ter imajo izolacijo z zadostno prožnostjo do -20 °C in odpornost proti pari, hlapom, ultravijoličnim žarkom in ozonu.
Člen 9.16
Razsvetljava
1. Naprave za razsvetljavo so nameščene tako, da toplota, ki jo oddajajo, ne zaneti bližnjih vnetljivih predmetov ali enot.
2. Naprave za razsvetljavo na odprtih krovih so nameščene tako, da ne ovirajo prepoznavanja navigacijskih luči.
3. Kadar sta v strojnici in kotlovnici nameščeni dve ali več naprav za razsvetljavo, se napajajo iz najmanj dveh različnih vezij. Ta zahteva velja tudi za prostore, kjer so nameščeni hladilne naprave, hidravlični stroji ali električni motorji.
Člen 9.17
Navigacijske luči
1. Stikalne plošče za navigacijske luči so nameščene v prostoru za krmiljenje. Napajajo se prek samostojnega napajalnega voda iz glavne stikalne plošče ali prek dveh ločenih sekundarnih razdelilnih sistemov.
2. Navigacijske luči so napajane, zaščitene in nadzirane ločeno od stikalne plošče za navigacijske luči.
3. Napaka na napravi za nadziranje, kakor je določena v oddelku 2 člena 7.05, ne vpliva na delovanje luči, ki jo nadzira.
4. Več luči, ki tvorijo funkcionalno enoto in so nameščene skupaj na istem mestu, se lahko napaja, prižiga ali ugaša in nadzira skupaj. Naprava za nadziranje mora prepoznati napako na kateri koli od teh luči. Vendar pa obeh svetlobnih virov ni mogoče hkrati uporabiti v dvojni luči (dve luči, nameščeni ena nad drugo ali v istem ohišju).
Člen 9.18
(prazno)
Člen 9.19
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo
Alarmni in varnostni sistemi za nadziranje in varovanje mehanske opreme izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
a) |
Alarmni sistemi: Alarmni sistemi so izdelani tako, da napaka na alarmnem sistemu ne more povzročiti odpovedi aparata ali naprave, ki jo nadzoruje. Binarni oddajniki so izdelani po načelu mirovnega toka ali načelu nadzorovanega obremenitvenega toka. Svetlobni alarmi ostanejo vidni, dokler se napaka ne odpravi; potrjen alarm se razlikuje od alarma, ki še ni potrjen. Vsak alarm ima tudi zvočno opozorilo. Zvočne alarme je mogoče izključiti. Izključitev enega zvočnega alarma ne prepreči, da se zaradi drugega vzroka sproži drug signal. Izjeme so dovoljene pri alarmnih sistemih, ki vključujejo manj kot pet merilnih točk. |
|
b) |
Varnostni sistemi: Varnostni sistemi so izdelani tako, da zaustavijo ali upočasnijo delovanje zadevne opreme ali dajo opozorilni znak v prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, da je treba to storiti, preden se doseže kritični položaj. Binarni oddajniki so izdelani po načelu obremenitvenega toka. Če varnostni sistemi niso izdelani tako, da se sami nadzorujejo, je mogoče preveriti, ali pravilno delujejo. Varnostni sistemi so neodvisni od drugih sistemov. |
Člen 9.20
Elektronska oprema
1. Splošno
Preskusni pogoji iz oddelka 2 spodaj veljajo le za elektronske naprave, ki so potrebne za krmilni sistem in agregat plovila, vključno s pripadajočimi napravami.
2. Preskusni pogoji
|
a) |
Obremenitve, ki izhajajo iz naslednjih preskusov, ne povzročijo škode ali napake na elektronskih napravah. Preskusi, skladni z ustreznimi mednarodnimi standardi, kot je publikacija IEC 60092-504:2001, se razen preskusa v hladnih razmerah, opravijo tako, da je naprava prižgana. S temi preskusi se preveri pravilno delovanje. |
|
b) |
Odstopanja v napetosti in frekvenci
|
|||||||||||||||||
|
c) |
Preskus s segrevanjem Vzorec se v pol ure segreje do temperature 55 °C. Ko je dosežena ta temperatura, se ohranja 16 ur. Nato se opravi preskus delovanja. |
|
d) |
Preskus v hladnih razmerah Vzorec se izključi in ohladi na -25 °C ter dve uri ohrani na tej temperaturi. Temperatura se nato dvigne na 0 °C in opravi se preskus delovanja. |
|
e) |
Preskus z vibracijami Preskus z vibracijami se izvede vzdolž treh osi pri resonančni frekvenci naprav ali sestavnih delov in v vsakem primeru traja 90 minut. Če se ne pojavi nobena jasna resonanca, se preskus z vibracijami opravi pri 30 Hz. Preskus z vibracijami se opravi s sinusnim nihanjem v naslednjih mejah: Splošno: f = 2,0 do 13,2 Hz; a = ± 1 mm (amplituda a = f = 13,2 Hz do 100 Hz: pospešek ± 0,7 g. Oprema, ki naj bi se vgradila v dizelske motorje ali krmilne naprave, se preskusi na naslednji način: f = 2,0 do 25 Hz; a = ± 1,6 mm (amplituda a = f = 25 Hz do 100 Hz; pospešek ± 4 g. Senzorji, ki naj bi se namestili v izpušne cevi dizelskih motorjev, so lahko izpostavljeni precej višjim obremenitvam. To se pri opravljanju preskusov upošteva. |
|
f) |
Preskus elektromagnetne združljivosti se opravi na podlagi publikacij IEC 61000-4-2:1995, 61000-4-3:2002, 61000-4-4:1995, na preskusni stopnji št. 3. |
|
g) |
Proizvajalec elektronske opreme predloži dokazilo, da je elektronska oprema primerna za te preskusne pogoje. Spričevalo klasifikacijskega zavoda velja tudi kot dokazilo. |
Člen 9.21
Elektromagnetna združljivost
Elektromagnetne motnje ne vplivajo na delovanje električnih in elektronskih sistemov. Splošni ukrepi vključujejo tudi naslednje enako pomembne ukrepe:
|
a) |
prekinitev prenosnih poti med virom motnje in prizadetimi napravami; |
|
b) |
zmanjšanje vzrokov za motnje na njihovem viru; |
|
c) |
zmanjšanje občutljivosti prizadetih naprav za motnje. |
POGLAVJE 10
OPREMA
Člen 10.01
Sidrna oprema
1. Plovila za prevoz blaga, razen ladijskih maon, katerih dolžina ne presega 40 m, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:
|
|
P = k · B · T [kg] |
pri čemer je:
|
k |
koeficient, ki upošteva odnos med dolžino L in pravokotnico B ter vrsto plovila: 
vendar za maone velja, da je k = c; |
|
c |
empirični koeficient, določen v naslednji tabeli:
|
Na plovilih z nosilnostjo največ 400 t, ki se zaradi svoje konstrukcije in predvidenega namena uporabljajo le za vnaprej določene kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli, da sta potrebni le dve tretjini celotne mase P za premčna sidra.
2. Potniška plovila in plovila, ki niso namenjena za prevoz blaga, razen potiskačev, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:
|
|
P = k · B · T [kg] |
pri čemer je:
|
k |
koeficient, ki ustreza oddelku 1, vendar se za izračun vrednosti empiričnega koeficienta (c) namesto nosilnosti uporabi vodni izpodriv v m2, ki je zapisan v spričevalu Skupnosti. |
3. Plovila, navedena v oddelku 1, katerih največja dolžina ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P .
Plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 ali 2.
Krmna sidra niso potrebna za:
|
a) |
plovila, pri katerih bo masa krmnega sidra manjša od 150 kg; pri plovilih, navedenih v zadnjem odstavku oddelka 1, se upošteva zmanjšana masa sider; |
|
b) |
maone. |
4. Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.
Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih presega 86 m v smeri toka, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % največje mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.
5. Masa sidra, določena v skladu z oddelki 1 do 4, se lahko zmanjša za določena posebna sidra.
6. Skupna masa P, določena za premčna sidra, se lahko razdeli med eno ali dve sidri. Zmanjša se lahko za 15 %, kadar je plovilo opremljeno le z enim premčnim sidrom in je cev za sidrno vrv nameščena na srednjem delu ladje.
Skupna masa, potrebna za krmna sidra za potiskače in plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, se lahko razdeli med eno ali dve sidri.
Masa lažjega sidra ni manjša od 45 % skupne mase.
7. Sidra iz litega železa niso dovoljena.
8. Masa se na sidrih označi s črkami, ki so na trajen način reliefno zapisane.
9. Sidra, katerih masa presega 50 kg, so opremljena z vitli.
10. Vsaka veriga za premčno sidro ima minimalno dolžino:
|
a) |
40 m za plovila, ki niso daljša od 30 m; |
|
b) |
10 m daljšo od plovila, kadar je to dolgo od 30 do 50 m;, |
|
c) |
60 m, kadar so plovila daljša od 50 m. |
Vsaka veriga za krmno sidro je dolga najmanj 40 m. Kadar pa se morajo plovila zaustaviti tako, da so obrnjena v smeri toka, imajo najmanj 60 m dolge verige za krmna sidra.
11. Najmanjša natezna trdnost R verig za sidra se izračuna po naslednji formuli:
|
a) |
sidra z maso do 500 kg: R = 0,35 · P' [kN]; |
|
b) |
sidra z maso od 500 kg do 2 000 kg:
|
|
c) |
sidra z maso več kot 2 000 kg: R = 0,25 · P' [kN]. |
pri čemer je:
|
P' |
teoretična masa vsakega sidra, ki se določi v skladu z oddelki 1 do 4 in 6. |
Natezna trdnost verig za sidra se določi v skladu z veljavnim standardom v državi članici.
Kadar je masa sidra večja, kakor je določeno v oddelkih 1 do 6, se natezna trdnost verige za sidro določi kot funkcija dejanske mase sidra.
12. Kadar so na krovu plovila težja sidra z ustrezno težjimi verigami, se v spričevalo Skupnosti zapišejo le najmanjše mase in najmanjše natezne trdnosti, določene v oddelkih 1 do 6 in 11.
13. Povezovalni deli (zglobi) med sidrom in verigo prenesejo natezno obremenitev, ki je 20 % večja od natezne trdnosti ustrezne verige.
14. Dovoljena je uporaba kablov namesto verig za sidra. Kabli imajo enako natezno trdnost, kot se zahteva za verige, vendar so za 20 % daljši.
Člen 10.02
Druga oprema
1. V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:
|
a) |
radiotelefonski sistem; |
|
b) |
naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter za dnevno in nočno označevanje plovila; |
|
c) |
samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči; |
|
d) |
ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje mastnih čistilnih krp; |
|
e) |
ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih trdnih odpadkov ali trdnih odpadkov, ki onesnažujejo, in ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih tekočih odpadkov ali tekočih odpadkov, ki onesnažujejo, v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi organa za plovbo; |
|
f) |
ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje pomij. |
2. Poleg tega mora oprema zajemati še vsaj:
|
a) |
privezne kable: Plovila so opremljena s tremi priveznimi kabli. Njihova minimalna dolžina je:
Najkrajši kabel ni potreben na plovilih, katerih L je manj kot 20 m. Natezna trdnost Rs kablov se izračuna po naslednjih formulah: za L . B . T do 1 000 m3: za L . B . T več kot 1 000 m3: Za zahtevane kable je na krovu plovila spričevalo v skladu z evropskim standardom EN 10 204:1991, pod št. 3.1. Te kable lahko nadomesti vrv z enako dolžino in natezno trdnostjo. Najmanjša natezna trdnost teh kablov je navedena v spričevalu. |
|
b) |
vlečne kable:
|
|
c) |
metalo za vrv; |
|
d) |
mostiček za vkrcanje z najmanjšo širino 0,4 m in najmanjšo dolžino 4 m, katerega strani so označene s svetlo obarvanim trakom; ima ročno ograjo. Inšpekcijski organ lahko dovoli krajše mostičke za majhna plovila; |
|
e) |
kljuko; |
|
f) |
ustrezno opremo za prvo pomoč, katere vsebina je skladna z ustreznim standardom države članice. Oprema za prvo pomoč je shranjena v bivalnem prostoru ali prostoru za krmiljenje tako, da je lahko in varno dostopna, kadar je to potrebno. Če je oprema za prvo pomoč shranjena tako, da ni vidna, je pokrov označen s simbolom za prvo pomoč v skladu s sliko 8 iz dodatka I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm; |
|
g) |
daljnogled s premerom leč 7 × 50 ali več; |
|
h) |
navodila za reševanje in oživljanje oseb na krovu; |
|
i) |
isklani žaromet, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje. |
3. Plovila, katerih bočna višina je več kot 1,50 m nad prazno vodno gladino, imajo stopnice ali lestev za vkrcanje.
Člen 10.03
Prenosni gasilni aparat
1. Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskim standardom EN 3:1996 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:
|
a) |
v prostoru za krmiljenje; |
|
b) |
poleg vsakega vhoda z krova v bivalne prostore; |
|
c) |
poleg vsakega vhoda na službene površine, ki niso dostopne iz bivalnih prostorov in v katerih je nameščena kurilna, kuhalna ali zamrzovalna oprema na trdno ali tekoče gorivo oziroma utekočinjen plin; |
|
d) |
ob vsakem vhodu v strojnico ali kurilnico; |
|
e) |
na ustreznih točkah pod krovom v strojnicah in kurilnicah tako, da nobeno mesto v prostoru ni oddaljeno od gasilnega aparata več kot 10 metrov. |
2. Za prenosne gasilne aparate, določene v oddelku 1, se lahko uporabijo le gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B in C in za požare na električnih sistemih do 1 000 V.
3. Poleg gasilnih aparatov na prah se lahko uporabljajo tudi gasilni aparati na vodo ali peno, ki so primerni vsaj za požarni razred, ki je najverjetnejši v prostoru, za katerega so namenjeni.
4. Prenosni gasilni aparati s CO2 kot gasilnim sredstvom se lahko uporabijo le za gašenje požarov v kuhinjah in na električnih napeljavah. Vsebnost teh gasilnih aparatov ne presega 1 kg na 15 m3 prostora, v katerem so nameščeni za uporabo.
5. Prenosni gasilni aparati se pregledajo vsaj vsaki dve leti. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.
6. Če so prenosni gasilni aparati nameščeni tako, da niso vidni, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za gasilne aparate, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku I, katerega stranica meri najmanj 10 cm.
Člen 10.03a
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih
1. Protipožarna zaščita v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih lahko zajema le primerne samodejne tlačne brizgalnike kot stalno nameščene protipožarne sisteme.
2. Namestitev ali predelavo sistemov lahko izvedejo le specializirana podjetja.
3. Sistemi so izdelani iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.
4. Sistemi vodo škropijo s hitrostjo vsaj 5 l/m2 na minuto po površini največjega prostora, ki je zaščiten.
5. Sistemi, ki škropijo manjše količine vode, imajo homologacijo v skladu z Resolucijo IMO A 800(19) ali drugim standardom, ki ga prizna odbor, ustanovljen v skladu s členom 19 te direktive. Homologacijo opravi priznan klasifikacijski zavod ali pooblaščena ustanova za preskuse. Pooblaščena ustanova za preskuse izpolnjuje usklajene standarde za delovanje preskuševalnih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025:2000).
6. Sisteme pregleda strokovnjak:
|
a) |
preden se dajo v obratovanje; |
|
b) |
preden se dajo nazaj v obratovanje po tem, ko so bili sproženi; |
|
c) |
po kakršni koli spremembi ali popravilu; |
|
d) |
redno vsaj vsaki dve leti. |
7. Strokovnjak pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega člena.
Pregled zajema vsaj:
|
a) |
zunanji pregled celotnega sistema; |
|
b) |
preskušanje delovanja varnostnih sistemov in šob; |
|
c) |
preskušanje delovanja tlačnih posod in sistema črpanja. |
8. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.
9. Število nameščenih sistemov se vpiše v spričevalo Skupnosti.
10. Za zaščito predmetov v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora.
Člen 10.03b
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah
1. Gasilna sredstva
Za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic se lahko uporabijo naslednja gasilna sredstva v stalno nameščenih protipožarnih sistemih:
|
a) |
CO2 (ogljikov dioksid); |
|
b) |
HFC 227ea (heptafluoropropan); |
|
c) |
IG-541 (52 % dušik, 40 % argon, 8 % ogljikov dioksid). |
Druga gasilna sredstva so dovoljena le po priporočilu odbora iz člena 19(2) te direktive.
2. Prezračevanje, dotok zraka
|
a) |
Zrak za izgorevanje za pogonske motorje se ne odvaja iz prostorov, ki so zavarovani s stalno nameščenimi protipožarnimi sistemi. To pa ne velja, kadar sta na plovilu dve med seboj neodvisni in hermetično ločeni glavni strojnici ali če je poleg glavne strojnica ločena strojnica s premičnim bočnim propelerjem, ki zagotavlja, da lahko plovilo pluje na lastni pogon, če izbruhne požar v glavni strojnici. |
|
b) |
Kakršno koli prezračevanje z umetnim dotokom zraka v prostoru se samodejno izklopi, če se sproži protipožarni sistem. |
|
c) |
Na voljo so naprave, s katerimi se lahko hitro zaprejo vse odprtine, skozi katere lahko zrak pride v prostor ali plini uidejo iz prostora in ki so zavarovane. Jasno razvidno je, ali so odprte ali zaprte. |
|
d) |
Zrak, ki uhaja iz varnostnih ventilov v rezervoarjih stisnjenega zraka, nameščenih v strojnicah, se napelje do zunanjega ozračja. |
|
e) |
Previsok ali prenizek tlak zaradi dotoka gasilnega sredstva ne uniči elementov ali sten, ki obkrožajo prostor, ki je zavarovan. Tlak je mogoče brez nevarnosti izenačiti. |
|
f) |
Zavarovane sobe imajo napravo za odvajanje gasilne snovi in plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Take naprave je mogoče upravljati iz položajev zunaj zavarovanih prostorov in niso nedostopne zaradi požara v takih prostorih. Če so naprave za odvajanje stalno nameščene, jih ni mogoče vklopiti med gašenjem požara. |
3. Protipožarni alarmni sistem
Prostor, ki je zavarovan, se nadzoruje z ustreznim protipožarnim alarmnim sistemom. Alarm je mogoče opaziti v prostoru za krmiljenje, v bivalnih prostorih in v prostoru, ki je zavarovan.
4. Cevovodni sistem
|
a) |
Gasilno sredstvo se napelje v prostor, ki je zavarovan, in tam razpelje prek pritrjenega cevovodnega sistema. Znotraj prostora, ki je zavarovan, so cevovodi in njihova oprema izdelani iz jekla. Ta zahteva ne velja za priključne cevi za cisterno in raztezne spoje, če imajo uporabljeni materiali enake lastnosti v primeru požara. Cevi so znotraj in zunaj zaščitene pred korozijo. |
|
b) |
Izpustne šobe so dimenzionirane in montirane tako, da je gasilno sredstvo enakomerno porazdeljeno. |
5. Sprožilna naprava
|
a) |
Protipožarni sistemi s samodejnim sprožanjem niso dovoljeni. |
|
b) |
Protipožarni sistem je mogoče sprožiti iz ustreznega mesta zunaj prostora, ki je zaščiten. |
|
c) |
Sprožilne naprave so vgrajene tako, da se lahko upravljajo celo, če izbruhne požar, in da se potrebna količina gasilnega sredstva lahko dovaja tudi, če nastane škoda zaradi požara ali eksplozije v prostoru, ki je zavarovan. Nemehanske sprožilne naprave se napajajo iz dveh različnih virov, ki med seboj nista odvisna. Ta vira energije se nahajata zunaj sobe, ki je zavarovana. Upravljalni vodi v prostoru, ki je zavarovan, so oblikovani tako, da ob izbruhu požara delujejo vsaj še 30 minut. Ta zahteva je izpolnjena pri električnih napeljavah, če so skladne s standardom IEC 60331-21:1999. Če so sprožilne naprave nameščene tako, da niso vidne, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za „protipožarno napravo“, kot je prikazan na sliki 6 v Dodatku I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm, in z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi: Feuerlöscheinrichtung Installation d' extinction Brandblusinstallatie Fire-fighting installation |
|
d) |
Če je protipožarni sistem predviden za zavarovanje več prostorov, so sprožilne naprave za vsak prostor ločene in jasno označene. |
|
e) |
Poleg vsake sprožilne naprave so vidno in neizbrisno izobešena navodila za uporabo v enem od jezikov držav članic. Vsebujejo zlasti navodila glede:
|
|
f) |
V navodilih je poudarjeno, da je treba pred sprožitvijo protipožarnega sistema izklopiti motorje z notranjim izgorevanjem, ki črpajo zrak iz prostora, ki je zaščiten. |
6. Opozorilni sistem
|
a) |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi so opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi opozorilnimi sistemi. |
|
b) |
Opozorilni sistem se samodejno sprožijo takoj, ko se prvič sproži protipožarni sistem. Opozorilni signal se ustrezno dolgo oglaša, preden se gasilno sredstvo sprosti, in ga ni mogoče ugasniti. |
|
c) |
Opozorilni signali so jasno vidni v prostorih, ki so zavarovani, in zunaj teh prostorov na dostopu do njih ter jasno slišni tudi ob najvišji stopnji delovnega hrupa. Jasno se ločijo od vseh drugih zvočnih in svetlobnih signalov v prostoru, ki je zavarovan. |
|
d) |
Zvočni opozorilni signali so jasno slišni v sosednjih prostorih, tudi če so povezovalna vrata zaprta in ob najvišji stopnji delovnega hrupa. |
|
e) |
Če se opozorilni sistem ne nadzoruje sam glede kratkih stikov, prekinitve žice ali padca napetosti, je mogoče preveriti, ali deluje pravilno. |
|
f) |
Ob vsakem vhodu v prostor, ki se lahko oskrbi z gasilnim sredstvom, je izobešeno jasno vidno obvestilo z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi: Vorsicht, Feuerlöscheinrichtung! Bei Ertönen des Warnsignals (Beschreibung des Signals) den Raum sofort verlassen! Attention, installation d'extinction d'incendie Quitter immédiatement ce local au signal (description du signal)! Let op, brandblusinstallatie! Bij het in werking treden van het alarmsignaal (omschrijving van het signaal) deze ruimte onmiddellijk verlaten! Warning, fire-fighting installation! (Pozor, protipožarna naprava!) Leave the room as soon as the warning signal sounds (description of signal) (Ko zaslišite opozorilni signal (opis signala), nemudoma zapustite prostor). |
7. Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi
|
a) |
Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi izpolnjujejo določbe, ki veljajo v eni od držav članic. |
|
b) |
Tlačne posode so nameščene v skladu z navodili proizvajalca. |
|
c) |
Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi se ne namestijo v bivalnih prostorih. |
|
d) |
Temperatura v omarah in prostorih za namestitev, kjer se nahajajo tlačne posode, ni višja od 50 °C. |
|
e) |
Omare ali prostori za namestitev na krovu so trdno pritrjeni in imajo oddušnike, ki so razporejeni tako, da v primeru puščanja posode plin ne more uiti v notranjost plovila. Neposredne povezave z drugimi prostori niso dovoljene. |
8. Količina gasilnega sredstva
Če je količina gasilnega sredstva namenjena zaščiti več kot enega prostora, ni treba, da je celotna količina razpoložljivega gasilnega sredstva večja od količine, potrebne za največji prostor, ki je zavarovan.
9. Namestitev, inšpekcijski pregled in dokumentacija
|
a) |
Sistem lahko vgradi ali spremeni samo podjetje, specializirano za protipožarne sisteme. Izpolnjene so zahteve proizvajalca gasilnega sredstva in proizvajalca sistema (podatki o proizvodu, varnostni list). |
|
b) |
Sistem pregleda strokovnjak:
|
|
c) |
Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve tega poglavja. |
|
d) |
Inšpekcijski pregled vključuje vsaj:
|
|
e) |
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda. |
|
f) |
V spričevalo Skupnosti se vpiše število stalno nameščenih protipožarnih sistemov. |
10. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
|
a) |
Posode s CO2 so nameščene zunaj prostora, ki je zaščiten, in sicer v prostoru ali omari, ki je hermetično ločena od drugih prostorov. Vrata do teh prostorov in omar se odpirajo navzven, zaklepajo in imajo na zunanji strani pritrjen simbol za „Splošno opozorilo za nevarnost“ v skladu s sliko 4 v Dodatku I, ki je vsaj 5 cm visok, ter oznako „CO2“ iste barve in višine. |
|
b) |
Prostori pod krovom, kjer so nameščene posode s CO2, so dostopni le iz zunanjega ozračja. Ti prostori imajo lasten zadosten prezračevalni sistem z umetnim dotokom zraka in odvajalnimi vodi, ki so popolnoma ločeni od drugih prezračevalnih sistemov na plovilu. |
|
c) |
Posode s CO2 se lahko napolnijo do največ 0,75 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega plina CO2 znaša 0,56 m3/kg. |
|
d) |
Prostornina CO2 za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 40 % njegove bruto prostornine. To prostornino je mogoče dobaviti v 120 sekundah in preveriti, ali je dobava opravljena. |
|
e) |
Odpiranje ventilov posode in upravljanje poplavnega ventila sta ločeni nadzorni operaciji. |
|
f) |
Ustrezno dolgo oglašanje iz oddelka 6(b) traja najmanj 20 sekund. Nameščena je zanesljiva naprava, ki zagotovi odlog pred oskrbo s plinom CO2. |
11. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC 227ea, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
|
a) |
Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem. |
|
b) |
Vsaka posoda s HFC 227ea, nameščena v prostoru, ki je zavarovan, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta mora, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprostiti vsebino posode v prostor, ki je zaščiten. |
|
c) |
Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje tlaka plina. |
|
d) |
Posode se lahko napolnijo do največ 1,15 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega HFC 227ea znaša 0,1374 m3/kg. |
|
e) |
Prostornina HFC 227ea za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 8 % njene bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 10 sekundah. |
|
f) |
Posode s HFC 227ea so opremljene z napravami za merjenje tlaka, ki ob nedovoljeni izgubi potisnega plina sprožijo zvočni in svetlobni alarm v prostoru za krmiljenje. Če ni prostora za krmiljenje, je ta alarm zunaj prostora, ki je zaščiten. |
|
g) |
Po poplavljenju koncentracija v prostoru, ki je zaščiten, ne presega 10,5 %. |
|
h) |
Protipožarni sistem ne vsebuje nobenih delov iz aluminija. |
12. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541
Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:
|
a) |
Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem. |
|
b) |
Vsaka posoda z IG-541, nameščena v prostoru, ki je zaščiten, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta ventil, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprosti vsebino posode v prostor, ki je zavarovan. |
|
c) |
Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje vsebine. |
|
d) |
Polnilni tlak posode ne presega 200 barov pri +15 °C. |
|
e) |
Prostornina IG-541 za prostor, ki je zaščiten, je vsaj 44 % in ne več kot 50 % njegove bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 120 sekundah. |
13. Protipožarni sistemi za zaščito predmetov
Za zaščito predmetov v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora v skladu s členom 19.
Člen 10.04
Čolni
1. Naslednji plovni objekti imajo čoln v skladu z evropskim standardom EN 1914 : 1997:
|
a) |
motorna plovila in barže z nosilnostjo več kot 150 t; |
|
b) |
vlačilci in potiskači z vodnim izpodrivom več kot 150 m2; |
|
c) |
plavajoča oprema; |
|
d) |
potniška plovila. |
2. Čoln lahko ena oseba varno splavi v 5 minutah od prvega potrebnega ročnega ukaza. Če se uporablja motorna naprava za splavitev, je taka, da napaka v oskrbi z električno energijo ne vpliva na varno in hitro splavitev.
3. Napihljivi čolni se pregledajo v skladu z navodili proizvajalca.
Člen 10.05
Rešilni pasovi in jopiči
1. Na plovilu so vsaj trije rešilni pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14 144 : 2002. Pripravljeni so za uporabo na primernih mestih na krovu, vendar ne smejo biti pritrjeni na svojih držalih. Najmanj en rešilni pas je nameščen v neposredni bližini prostora za krmiljenje in opremljen s samodejno baterijsko osvetlitvijo, ki v vodi ne ugasne.
2. Prilagojen pnevmatski rešilni jopič v skladu z evropskim standardom EN 395 : 1998 ali EN 396 : 1998 je na dosegu vsake osebe, ki je redno na plovilu.
Za otroke so dovoljeni tudi nenapihljivi rešilni jopiči v skladu z navedenimi standardi.
3. Pregledajo se v skladu z navodili proizvajalca.
POGLAVJE 11
VARNOST NA DELOVNIH POSTAJAH
Člen 11.01
Splošno
1. Plovila so zgrajena, urejena in opremljena tako, da lahko osebe varno delajo in se gibajo.
2. Stalno nameščene naprave, ki so potrebne za delo na plovilu, so urejene, razporejene in zavarovane tako, da omogočajo varno in enostavno upravljanje, uporabo in vzdrževanje. Po potrebi so prenosni elementi ali elementi z visoko temperaturo opremljeni z zaščitnimi napravami.
Člen 11.02
Zaščita pred padcem
1. Krovi in bočne palube so ravni in na nobenem mestu ne smejo povzročiti spotikanja; preprečiti je treba nastajanje luž.
2. Krovi, bočne palube, tla v strojnicah, podesti, stopnice in vrhovi priveznikov na bočnih palubah so zgrajeni tako, da preprečujejo zdrse.
3. Vrhovi priveznikov na bočnih palubah in ovire na prehodih, kot so robovi stopnic, so obarvani z barvo, ki se razlikuje od barve okoliškega krova.
4. Zunanji robovi krovov ter delovne postaje, kjer lahko osebe padejo več kot 1 m globoko, so opremljeni z ograjami ali okviri, visokimi vsaj 0,70 m, ali varovalnimi ograjami v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, sestavljenimi iz ročne ograje, ograje na višini kolen in ograje na višini gležnjev. Bočne palube so opremljene z ograjo na višini gležnjev in neprekinjeno ročno ograjo, ki sta pritrjeni na okvir odprtine. Ročne ograje na okvirjih odprtin niso potrebne, kadar so bočne palube opremljene z varovalnimi bočnimi ograjami, ki se jih ne da spustiti.
5. Na delovnih postajah, kjer obstaja nevarnost padca več kot 1 m globoko, lahko inšpekcijski organ zahteva ustrezne naprave in opremo za zagotovitev varnega dela.
Člen 11.03
Velikost delovnih prostorov
Delovni prostori so dovolj veliki, da ima vsaka oseba, ki v njih dela, zadostno svobodo gibanja.
Člen 11.04
Bočne palube
1. Čista širina bočne palube je vsaj 0,60 m. Ta širina se lahko zmanjša na 0,50 m na določenih mestih, kjer je to potrebno za delovanje plovila, kot so ventili za pranje palube. Ob priveznikih in zagozdah se lahko zmanjša na 0,40 m.
2. Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,54 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom skladišča ni manj kot 0,65 m. V tem primeru se lahko čista širina stranske palube zmanjša na 0,50 m, če je zunanji rob stranske palube opremljen z varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, ki preprečuje padce. Varovalna ograja pa ni potrebna na plovnih objektih dolžine 55 m ali manj, ki imajo bivalne prostore le na krmi.
3. Zahteve iz oddelkov 1 in 2 veljajo za višino do 2,00 m nad bočno palubo.
Člen 11.05
Dostop do delovnih prostorov
1. Dostopi in prehodi za gibanje oseb in predmetov so dovolj veliki in urejeni tako, da:
|
a) |
je pred odprtino za dostop dovolj prostora, da ni ovirano gibanje; |
|
b) |
je čista širina prehodov v skladu z namenom delovnega prostora in ni manjša od 0,60 m, razen pri plovnih objektih, ožjih od 8 m, pri katerih se širina prehodov lahko zmanjša na 0,50 m; |
|
c) |
čista višina prehodov vključno s pragovi ni manjša od 1,90 m. |
2. Vrata so nameščena tako, da se lahko z obeh strani varno odprejo in zaprejo. Zavarovana so pred naključnim odpiranjem ali zapiranjem.
3. Na dostopih, izhodih in prehodih, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m, so nameščene ustrezne stopnice ali lestve.
4. Delovni prostori, kjer je stalno prisotno osebje, so opremljeni s stopnicami, če višinska razlika tal presega 1,00 m. Ta zahteva ne velja za zasilne izhode.
5. Plovila s skladišči imajo vsaj en stalno nameščen način dostopa na vsakem koncu vsakega skladišča.
Z odstopanjem od prvega stavka pa stalno nameščeni načini dostopa niso potrebni, če sta zagotovljeni vsaj dve premični lestvi, ki sežeta vsaj 3 kline nad odprtino za nakladanje tovora pri nagibu pod kotom 60°.
Člen 11.06
Izhodi in zasilni izhodi
1. Število, razporeditev in velikost izhodov, vključno z zasilnimi izhodi, so skladni z namenom in velikostjo ustreznih prostorov. Kadar je eden od izhodov zasilni izhod, je kot tak jasno označen.
2. Zasilni izhodi ali okna oziroma pokrovi palubnih oken, namenjeni za uporabo kot zasilni izhodi, imajo čisto odprtino, veliko najmanj 0,36 m2, najmanjša dimenzija pa ne sme biti manj kot 0,50 m.
Člen 11.07
Lestve, stopnice in podobne naprave
1. Stopnice in lestve so varno pritrjene. Stopnice so široke najmanj 0,60 m, čista širina med ročnimi ograjami pa ne sme biti manjša od 0,60 m; globina stopnice je najmanj 0,15m; stopnice morajo imeti nedrsno površino, stopnišča z več kot tremi stopnicami pa so opremljena z ročno ograjo.
2. Lestve in ločeno pritrjeni klini imajo čisto širino najmanj 0,30 m; klini so narazen največ 0,30 m, razdalja med klini in strukturami pa ni manjša kot 0,15 m.
3. Lestve in ločeno pritrjeni klini so jasno vidni od zgoraj in opremljeni z varnostnimi ročaji nad izhodnimi odprtinami.
4. Premične lestve so široke najmanj 0,40 m, ob vznožju pa najmanj 0,50 m; mogoče je zagotoviti, da se ne prevrnejo ali zdrsnejo; klini so varno pokončno pritrjeni.
Člen 11.08
Notranji prostori
1. Velikost, razporeditev in ureditev notranjih delovnih prostorov so skladne z delom, ki se tam opravlja, in izpolnjujejo zahteve po zdravju in varnosti. Opremljeni so z zadostno svetlobo, ki ne slepi, in z ustreznimi prezračevalnimi sistemi. Če je to potrebno, so opremljeni z grelnimi napravami, ki lahko vzdržujejo primerno temperaturo.
2. Tla v notranjih delovnih prostorih so trdna in trajna ter oblikovana tako, da ne povzročijo padca ali zdrsa. Odprtine v palubah in tleh so v odprtem stanju zavarovane pred nevarnostjo padca, okna in palubna okna pa razporejena in nameščena tako, da se lahko varno upravljajo in čistijo.
Člen 11.09
Zaščita pred hrupom in vibracijami
1. Delovni prostori so locirani, opremljeni in oblikovani tako, da člani posadke niso izpostavljeni škodljivim vibracijam.
2. Stalno zasedeni delovni prostori so oblikovani in zaščiteni pred zvokom tako, da hrup ne ogroža varnosti in zdravja članov posadke.
3. Za člane posadke, ki so lahko vsak dan izpostavljeni stopnji hrupa, ki presega 85 dB(A), so na voljo osebne naprave za zaščito pred hrupom. V delovnih prostorih, kjer stopnja hrupa presega 90 dB(A), se označi, da je obvezno nošenje naprav za zaščito pred hrupom, s simbolom „Obvezna zaščita pred hrupom“ v skladu s sliko 7 iz Dodatka I, katere premer je najmanj 10 cm.
Člen 11.10
Pokrovi žrel
1. Pokrovi žrel so enostavno dostopni in varni za uporabo. Elementi pokrovov odprtin, ki so težji od 40 kg, so oblikovani tako, da so drsni ali na tečajih ali pa so opremljeni z mehanskimi napravami za odpiranje. Pokrovi žrel, ki se odpirajo in zapirajo z opremo za dvigovanje, so opremljeni z ustreznimi in lahko dostopnimi pritrdilnimi napravami. Pokrovi žrel in zgornje police, ki med seboj niso zamenljivi, so jasno označeni, h katerim odprtinam pripadajo in kakšen je njihov pravilen položaj na teh odprtinah.
2. Pokrovi žrel so zavarovani tako, da jih veter ali nakladalne naprave ne morejo prevrniti. Drsni pokrovi so opremljeni z zavorami, ki preprečujejo naključno horizontalno gibanje v razponu več kot 0,40 m; mogoče jih je zakleniti v končnem položaju. Za pritrjevanje pokrovov žrel, ki so naloženi drug na drugega, so na voljo ustrezne naprave.
3. Napajanje za mehansko delovanje pokrovov žrel se samodejno izklopi, kadar se sprosti nadzorno stikalo.
4. Pokrovi žrel lahko vzdržijo obremenitev, ki so ji lahko izpostavljeni pokrovi žrel, po katerih je predvidena hoja, lahko vzdržijo koncentrirano obremenitev najmanj 75 kg. Pokrovi žrel, po katerih ni predvidena hoja, so kot taki označeni. Na pokrovih žrel, ki lahko sprejmejo tovor na krovu, je označena dopustna obremenitev v t/m2. Kadar je potrebna podpora, da se doseže največja dovoljena obremenitev, se to označi na ustreznem mestu; v tem primeru se na plovilu hranijo ustrezne skice.
Člen 11.11
Vitli
1. Vitli so oblikovani tako, da omogočajo varno opravljanje dela. Opremljeni so z napravami, ki preprečujejo nenamerno izpustitev bremena. Vitli, ki se ne zaklepajo samodejno, so opremljeni z zavoro, ki ustreza njihovi vlečni sili.
2. Vitli, ki se upravljajo ročno, so opremljeni z napravami, ki preprečujejo odskok ročice. Vitli na motorni in ročni pogon so oblikovani tako, da ročka za pogonsko upravljanje ne more aktivirati ročnega upravljanja.
Člen 11.12
Žerjavi
1. Žerjavi so zgrajeni v skladu z najboljšo prakso. Sile, ki nastanejo med njihovim delovanjem, se varno prenašajo v strukturo plovila; ne smejo oslabiti njegove stabilnosti.
2. Na žerjav je pritrjena tablica proizvajalca z naslednjimi podatki:
|
a) |
ime in naslov proizvajalca; |
|
b) |
oznaka CE skupaj z letom izdelave; |
|
c) |
serija ali tip; |
|
d) |
serijska številka, kadar je to primerno. |
3. Največja dovoljena obremenitev je na žerjavu trajno in čitljivo označena.
Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, je dovolj, če je na žerjavu trajno in čitljivo označena varna delovna obremenitev na največjem dosegu.
4. Na plovilu so naprave, ki ščitijo pred nesrečami zaradi zmečkanja ali urezov. Zunanji deli žerjava so od predmetov, ki jih obkrožajo, navzgor, navzdol in ob straneh oddaljeni na varnostni razdalji 0,5 m. Varnostna razdalja ob straneh ni potrebna zunaj delovnih postaj in prehodov.
5. Žerjave na motorni pogon je mogoče zaščititi pred nepooblaščeno uporabo. Aktivirati jih je mogoče le iz vozniškega prostora v žerjavu. Kontrolne naprave se samodejno vrnejo v položaj (gumbi brez zapor); smer delovanja je popolnoma jasna.
V primeru odpovedi pogonske sile breme ne sme nenadzorovano pasti. Preprečeni so nenamerni premiki žerjava.
Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzgor in kakršna koli prekoračitev varne delovne obremenitve sta omejena z ustrezno napravo. Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzdol je omejen, če sta pod katerimi koli predvidenimi delovnimi pogoji v trenutku pritrditve kljuke lahko na bobnu manj kot dve napenjalni napravi. Ustrezen nasproten premik je še vedno mogoč, potem ko so aktivirane samodejne naprave za omejitev.
Natezna trdnost kablov za vodenje vrvja je enaka petkratni dovoljeni obremenitvi kabla. Kabel je brezhibne sestave, njegova oblika pa je primerna za uporabo na žerjavih.
6. Preden se žerjav da prvič v obratovanje ali preden se da nazaj v obratovanje po večji spremembi, se z izračuni in preskusi obremenitve dokaže ustrezno moč in stabilnost.
Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom z obremenitvijo, ki je 1,25-krat večja od varne delovne obremenitve, ki se izvede v celotnem delovnem območju.
Potrditveni preskus v skladu s prvim in drugim odstavkom opravi strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.
7. Pristojna oseba žerjave redno pregleduje, vsekakor pa vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se ugotovijo varni delovni pogoji žerjava z vizualnim pregledom in pregledom delovanja.
8. Najpozneje vsakih deset let po potrditvenem preskusu žerjav zopet pregleda strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.
9. Žerjavi, katerih varna delovna obremenitev presega 2 000 kg ali ki se uporabljajo za pretovarjanje tovora ali ki so nameščeni na dvigalih, pontonih ali drugi plavajoči opremi ali plovilu na delovni lokaciji, poleg tega izpolnjujejo zahteve ene od držav članic.
10. Za vse žerjave je na plovilu shranjena vsaj naslednja dokumentacija:
|
a) |
navodila proizvajalca za uporabo žerjava, ki zajemajo vsaj naslednje podatke:
|
|
b) |
spričevala o pregledih, opravljenih v skladu z oddelki 6 do 8 ali 9. |
Člen 11.13
Hranjenje vnetljivih tekočin
Vnetljive tekočine, katerih plamenišče je manj kot 55 °C, se na plovilu hranijo v zračni omari, izdelani iz nevnetljivega materiala. Na zunanji strani omare je simbol „Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ v skladu s sliko 2 iz Dodatka I, katerega premer je najmanj 10 cm.
POGLAVJE 12
BIVALNI PROSTORI
Člen 12.01
Splošno
1. Plovila imajo bivalne prostore za osebe, ki stalno bivajo na plovilu, in vsaj za minimalno število posadke.
2. Bivalni prostori so oblikovani, urejeni in opremljeni tako, da izpolnjujejo zahteve po zdravju, varnosti in udobju oseb na plovilu. Dostop do njih je varen in enostaven in izolirani so pred toploto in mrazom.
3. Inšpekcijski oran lahko dovoli odstopanja od določb iz tega poglavja, če sta zdravje in varnost oseb na plovilu zagotovljena na drug način.
4. Inšpekcijski organ v spričevalo Skupnosti zapiše kakršne koli omejitve glede dnevnega delovnega časa in načina delovanja, ki izhajajo iz odstopanj, navedenih v oddelku 3.
Člen 12.02
Posebni oblikovni pogoji
1. Bivalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati tudi, ko so vrata zaprta; poleg tega imajo skupni dnevni prostori dovolj dnevne svetlobe in omogočajo čimveč pogleda navzven.
2. Kadar dostop do bivalnih prostorov ni na ravni palube in je višinska razlika tal 0,30 m ali več, so za dostop do bivalnih prostorov nameščene stopnice.
3. V sprednjem delu plovila niso nobena tla več kot 1,20 m pod ploskvijo največjega dovoljenega ugreza.
4. Dnevni in spalni prostori imajo vsaj dva izhoda, ki sta čim bolj narazen in ki sta tudi evakuacijski poti. En izhod je lahko predviden kot zasilni izhod. To ne velja za prostore, katerih izhod vodi neposredno na krov ali v hodnik, ki služi kot evakuacijska pot, če ima hodnik dva izhoda, ki sta narazen in vodita v levi in desni bok plovila. Zasilni izhodi, ki lahko zajemajo palubna in druga okna, imajo najmanj 0,36 m2 čiste odprtine in najmanj 0,50 m dolžine najkrajše strani ter omogočajo hitro evakuacijo v nevarnosti. Evakuacijske poti so izolirane in obložene z negorljivimi materiali, njihova uporabnost pa je ves čas zagotovljena z ustreznimi sredstvi, kot so lestve ali ločeno pritrjeni klini.
5. Bivalni prostori so zaščiteni pred nedovoljenim hrupom in vibracijami. Stopnje zvočnega pritiska ne smejo preseči:
|
a) |
70 dB(A) v skupnih dnevnih prostorih; |
|
b) |
60 dB(A) v spalnih prostorih. Ta določba ne velja za plovila, ki obratujejo izključno zunaj časa počitka za posadko v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic. Omejitev dnevnega delovnega časa se vpiše v spričevalo Skupnosti. |
6. Višina bivalnih prostorov je najmanj 2,00 m.
7. Splošno pravilo je, da imajo plovila vsaj en skupni dnevni prostor, ločen od spalnih prostorov.
8. Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov ni manjša od 2 m2 na osebo, v vsakem primeru pa skupaj ni manjša od 8 m2 (pri čemer se ne upošteva pohištvo razen miz in stolov).
9. Prostornina vsakega zasebnega dnevnega in spalnega prostora ni manjša od 7 m3.
10. Prostornina zraka na osebo v zasebnih dnevnih prostorih ni manjša od 3,5 m3. V spalnih območjih ni manjša od 5 m3 na prvega stanovalca in 3 m3 na vsakega drugega stanovalca (pri čemer se ne upošteva prostornina pohištva). Spalne kabine so, če je le mogoče, načrtovane za največ dve osebi. Ležišča so najmanj 0,30 m nad tlemi. Če je eno ležišče postavljeno nad drugim, je višina nad vsakim ležiščem najmanj od 0,60 m.
11. Vrata imajo odprtino, katere zgornji rob je najmanj 1,90 m nad krovom ali tlemi in s čisto širino najmanj 0,60 m. Predpisana višina se lahko doseže z drsnimi pokrovi ali pokrovi na tečajih oziroma loputami. Vrata se odpirajo navzven, mogoče pa jih je odpreti z obeh strani. Pragovi niso višji od 0,40 m, vendar izpolnjujejo določbe drugih varnostnih predpisov.
12. Stopnišča so trajno pritrjena in varna za uporabo. Za take veljajo, če:
|
a) |
so široka najmanj 0,60 m; |
|
b) |
globina stopnice ni manjša od 0,15 m; |
|
c) |
stopnice preprečujejo zdrse; |
|
d) |
so stopnišča z več kakor tremi stopnicami opremljena vsaj z ročno ograjo ali oporo. |
13. Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin, zlasti cevi s tako visokim tlakom, katerega izpust lahko ogrozi osebe, niso nameščene v bivalnih prostorih in hodnikih, ki vodijo do bivalnih prostorov. Ta zahteva ne velja za cevi, ki prenašajo paro, in cevovode hidravličnih sistemov, če so prevlečene z zaščitno kovinsko prevleko, ter za cevi naprav, ki delujejo na utekočinjeni plin, namenjenih za gospodinjsko rabo.
Člen 12.03
Sanitarna oprema
1. Na plovilih z bivalnimi prostori je na voljo najmanj naslednja sanitarna oprema:
|
a) |
eno stranišče na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke; mogoče ga je prezračevati s svežim zrakom, |
|
b) |
en umivalnik s cevjo za odpadno vodo in s priključki za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na štiri člane posadke, |
|
c) |
ena prha ali kad s priključkom za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke. |
2. Sanitarna oprema je v bližini bivalnih prostorov. Stranišča nimajo neposrednega dostopa do kuhinj, jedilnic ali kombiniranih dnevnih prostorov in kuhinj.
3. Talna površina v straniščih ni manjša od 1 m2, široka ne manj kot 0,75 m in dolga ne manj kot 1,10 m. Stranišča v kabinah za največ dve osebi so lahko manjša. Kadar se v stranišču nahaja tudi umivalnik in/ali tuš, se talna površina poveča vsaj za talno površino, ki jo zaseda umivalnik in/ali tuš (ali kad).
Člen 12.04
Kuhinje
1. Kuhinje so lahko kombinirani dnevni prostori.
2. Kuhinje so opremljene s:
|
a) |
štedilnikom; |
|
b) |
lijakom z odtokom; |
|
c) |
napeljavo za dovod pitne vode; |
|
d) |
hladilnikom; |
|
e) |
ustreznim hrambenim in delovnim prostorom. |
3. Jedilni prostor v kombiniranih kuhinjah in skupnih dnevnih prostorih je dovolj velik za število članov posadke, ki običajno uporabljajo te prostore hkrati. Sedeži so široki najmanj 0,60 m.
Člen 12.05
Pitna voda
1. Plovila z bivalnimi prostori so opremljena z napravo za pitno vodo. Odprtine za polnjenje rezervoarja s pitno vodo in cevi za pitno vodo so označene, da so namenjene izključno za pitno vodo. Polnilni vratovi za pitno vodo so nameščeni nad krovom.
2. Naprave za pitno vodo so:
|
a) |
na notranji površini izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji in ne predstavlja fiziološke nevarnosti; |
|
b) |
brez delov cevi, kadar ni zagotovljen reden pretok vode, in |
|
c) |
zaščitene pred prevelikim segrevanjem. |
3. Poleg oddelka 2 imajo rezervoarji za pitno vodo:
|
a) |
prostornino najmanj 150 l na osebo, ki običajno biva na plovilu, in najmanj na člana minimalnega števila posadke; |
|
b) |
ustrezno odprtino, ki se lahko zaklene in ki omogoča čiščenje njihove notranjosti; |
|
c) |
kazalec ravni vode; |
|
d) |
prezračevalne cevi, ki so napeljane do zunanjega ozračja ali opremljene z ustreznimi filtri. |
4. Rezervoarji za pitno vodo nimajo skupnih sten z drugimi rezervoarji. Cevi za pitno vodo ne potekajo skozi rezervoarje, ki vsebujejo druge tekočine. Priključki med sistemom za dovod pitne vode in drugimi cevovodnimi sistemi so prepovedani. Cevi, ki prenašajo druge pline ali tekočine, ne potekajo skozi rezervoarje za pitno vodo.
5. Tlačne posode za pitno vodo lahko delujejo izključno na nekontaminirani stisnjeni zrak. Če je zrak stisnjen s kompresorji, je ustrezni zračni filter ali ločevalnik olja nameščen neposredno pred tlačno posodo, razen če je voda ločena od zraka z opno.
Člen 12.06
Gretje in prezračevanje
1. Bivalne prostore je mogoče ogrevati v skladu z njihovim namenom uporabe. Grelne naprave ustrezajo vremenskim pogojem ki lahko nastopijo.
2. Dnevne in spalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati, tudi če so vrata zaprta. Prezračevanje zagotovi zadostno kroženje zraka v vseh klimatskih pogojih.
3. Bivalni prostori so načrtovani in urejeni tako, da se čim bolj prepreči dotok slabega zraka iz drugih prostorov na plovilu, kot so strojnica ali skladišča; pri uporabi prezračevanja z umetnim dotokom zraka so vstopne cevi postavljene tako, da izpolnjujejo zgornje zahteve.
Člen 12.07
Druge naprave v bivalnih prostorih
1. Vsak član posadke, ki živi na plovilu, ima svoje ležišče in omarico za obleko, ki je opremljena s ključavnico. Notranje mere ležišč so najmanj 2.00 × 0,90 m.
2. Na voljo so ustrezni prostori za shranjevanje in sušenje delovnih oblek, vendar ne v spalnih prostorih.
3. Vsi bivalni prostori so opremljeni z električno razsvetljavo. Dodatne luči, ki uporabljajo plin ali tekoče gorivo, se lahko uporabljajo le v dnevnih prostorih. Naprave za razsvetljavo, ki uporabljajo tekoče gorivo, so narejene iz kovin in uporabljajo izključno goriva s plameniščem nad 55 °C ali komercialni parafin. Nameščene ali pritrjene so tako, da ne predstavljajo nevarnosti požara.
POGLAVJE 13
KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO
Člen 13.01
Splošno
1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki deluje na tekoče gorivo, izpolnjuje zahteve iz Poglavja 14 te priloge.
2. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema ter njene pomožne naprave so narejene in nameščene tako, da ne predstavljajo nevarnosti niti ob pregretju. Nameščene so tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti.
3. Oprema iz oddelka 2 ni nameščena v prostorih, kjer se uporabljajo snovi s plameniščem pod 55 °C. Skozi navedene prostore ali strojnice niso napeljane nobene odvodne cevi iz teh naprav.
4. Zagotovljen je dotok zraka, potrebnega za izgorevanje
5. Kurilne naprave so varno priključene na dimne cevi, ki so opremljene z ustreznimi pokrovi ali napravami, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom. Nameščene so tako, da je omogočeno njihovo čiščenje.
Člen 13.02
Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto
1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki uporablja tekoče gorivo, lahko deluje samo na goriva s plameniščem nad 55 °C.
2. Z odstopanjem od oddelka 1 so lahko kuhalne, kurilne in hladilne naprave, ki so opremljene s stenjem in ki za gorivo uporabljajo komercialni parafin, dopustne v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje, če zmogljivost rezervoarja za gorivo ne presega 12 litrov.
3. Naprave, opremljene s stenjem, so:
|
a) |
opremljene s kovinskim rezervoarjem za gorivo z odprtino za polnjenje, ki se lahko zaklene, in brez spojev iz mehke spajke pod največjo ravnjo polnjenja, ter narejene in nameščene tako, da rezervoarja za gorivo ni mogoče odpreti ali po naključju izprazniti; |
|
b) |
take, da jih je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva; |
|
c) |
nameščene tako, da je zagotovljeno varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. |
Člen 13.03
Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje
1. Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje so zgrajene v skladu z najboljšo prakso.
2. Kadar je peč z uparjalnim oljnim gorilnikom in kurilna naprava z oljnim gorilnikom na brizganje nameščena v strojnici, je dovod zraka do kurilne naprave in motorjev načrtovana tako, da lahko grelna naprava in motorji pravilno in varno delujejo ločeno drug od drugega. Kadar je to potrebno, je zagotovljen ločen dovod zraka. Oprema je nameščena tako, da noben plamen iz gorilnika ne more doseči drugih delov naprav v strojnici.
Člen 13.04
Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom
1. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva. Pritrjene so nad kovinsko ponvijo, ki vsebuje vse dele za prenos goriva in ki ima vsaj 20 mm visoke strani ter prostornino najmanj 2 litra.
2. Za peči z uparjalnim oljnim gorilnikom, nameščene v strojnici, so strani kovinske ponve, predpisane v oddelku 1, visoke najmanj 200 mm. Spodnji rob uparjalnega gorilnika se nahaja nad robom ponve. Poleg tega zgornji rob ponve sega najmanj 100 mm nad tlemi.
3. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z ustreznim regulatorjem, ki na vseh nastavitvah zagotavlja dejansko stalen pretok goriva v gorilnik in ki preprečuje puščanje goriva, če se ugasne plamen. Regulatorji so ustrezni, če delujejo pravilno tudi, ko so izpostavljeni vibracijam in nagnjeni do 12°, in če imajo poleg plovca za regulacijo gladine tudi:
|
a) |
drug plovec, ki varno in zanesljivo zapira dovod goriva, ko je dovoljena raven prekoračena, ali |
|
b) |
prelivno cev, vendar le, če ima ponev zadostno prostornino, da sprejme vsaj vsebino rezervoarja za gorivo. |
4. Kadar je rezervoar za gorivo peči z uparjalnim oljnim gorilnikom nameščen ločeno:
|
a) |
padec med rezervoarjem in gorilnikom ni večji od padca, določenega v proizvajalčevih navodilih za uporabo; |
|
b) |
je nameščen tako, da je zaščiten pred nedopustnim ogrevanjem; |
|
c) |
je mogoče prekiniti dotok goriva iz krova. |
5. Dimne cevi peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z napravo, ki preprečuje mešanje zraka.
Člen 13.05
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje
Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:
|
a) |
zagotovljeno je ustrezno prezračevanje gorilnika pred dotokom goriva; |
|
b) |
dotok goriva se regulira s termostatom; |
|
c) |
gorivo se vžge z električno napravo ali vžigalnim plamenom; |
|
d) |
naprava za spremljanje plamena prekine dotok goriva, kadar se plamen ugasne; |
|
e) |
glavno stikalo je nameščeno na lahko dostopnem mestu zunaj prostora z napravo. |
Člen 13.06
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka, ki vključujejo zgorevalno komoro, okoli katere je zrak za ogrevanje pod pritiskom speljan v razdelilni sistem ali v prostor, izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
a) |
Če se gorivo brizga pod tlakom, se zrak za izgorevanje dovaja s puhalom. |
|
b) |
Zgorevalna komora se dobro prezrači, preden se lahko prižge gorilnik. Prezračevanje je končano, ko puhalo zraka za izgorevanje še naprej deluje, ko plamen ugasne. |
|
c) |
Dotok goriva se samodejno prekine, če:
|
|
d) |
Puhalo zraka za izgorevanje in zraka za ogrevanje je mogoče ugasniti zunaj prostora, kjer je nameščena kurilna naprava. |
|
e) |
Kadar se zrak za ogrevanje dovaja od zunaj, so vstopne cevi nameščene čim bolj nad krovom. Nameščene so tako, da vanje ne more priti deževnica ali voda, ki nastane z brizganjem. |
|
f) |
Cevi za zrak za ogrevanje so iz kovine. |
|
g) |
Odprtin za odvod zraka za gretje ni mogoče popolnoma zapreti. |
|
h) |
Nobeno uhajajoče gorivo ne sme priti do cevi za zrak za ogrevanje |
|
i) |
Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka ne smejo dovajati zraka za ogrevanje iz strojnice. |
Člen 13.07
Ogrevanje s trdnimi gorivi
1. Kurilne naprave na trdna goriva so postavljene na kovinsko ploščo z dvignjenimi robovi, da se prepreči uhajanje gorečega goriva ali vroče žerjavice zunaj te plošče.
Ta zahteva ne velja za naprave, nameščene v predelku, zgrajenem iz nevnetljivih materialov in namenjenem posebej za namestitev kotlov.
2. Kurilni kotli na trdna goriva so opremljeni s termostatičnimi regulatorji za regulacijo pretoka zraka za izgorevanje.
3. V bližini vsake kurilne naprave je nameščeno sredstvo za hitro ugašanje žerjavice.
POGLAVJE 14
NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO
Člen 14.01
Splošno
1. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v glavnem sestavljene iz napajalne enote, ki vsebuje eno posodo za plin ali več, enega regulatorja pritiska ali več, razdelilnega sistema in številnih naprav, ki delujejo na plin.
Rezervne ali prazne posode, ki niso v napajalni enoti, niso del naprave. Zanje se smiselno uporablja člen 14.05.
2. Naprave lahko delujejo izključno na komercialni propan.
Člen 14.02
Naprave
1. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, so v celoti ustrezne za uporabo s propanom ter so izdelane in nameščene v skladu z najboljšo prakso.
2. Naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, se lahko uporabljajo izključno v gospodinjske namene v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje ter za ustrezne namene na potniških plovilih.
3. Na plovilu je lahko več ločenih naprav. V bivalnih prostorih, ločenih s skladiščem ali pritrjeno cisterno, se ne uporablja izključno ena napeljava.
4. V strojnici ni nameščen noben del naprave, ki deluje na utekočinjeni plin.
Člen 14.03
Posode
1. Dovoljene so samo posode z odobreno zmogljivostjo med 5 in 35 kg. Pri potniških plovilih lahko inšpekcijski organ odobri uporabo posod z večjo zmogljivostjo.
2. Na posodah je uradni žig, ki potrjuje, da so posode opravile predpisane preskuse.
Člen 14.04
Namestitev in postavitev napajalnih enot
1. Napajalne enote so nameščene na plovilu v samostojni ali stenski omari, ki je zunaj bivalnih prostorov, nameščena na mestu, ki ne ovira gibanja na plovilu. Vendar ne smejo biti nameščene ob sprednji ali zadnji ladijski ograji. Omara je lahko stenska omara, vgrajena v nadgradnjo ladje, če je neprepustna za plin in se lahko odpira samo z zunanje strani nadgradnje. Postavljena je tako, da so cevi, ki vodijo do točk porabe plina, čim krajše.
Hkrati ne sme delovati več posod, kot je to potrebno za delovanje naprave. Več posod je lahko povezanih le, če je uporabljen preklopni ventil. Na eno napajalno enoto so lahko priključene do štiri posode. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega šest posod na napravo.
Do šest posod je lahko priključenih na potniških plovilih s kuhinjami ali menzami za potnike. Število posod na plovilu, vključno z rezervnimi posodami, ne presega devet posod na napravo.
Regulatorji pritiska, ali pri dvostopenjski regulaciji prvi regulator pritiska, so pritrjeni na steno v isti omari kakor posode.
2. Napajalne enote so nameščene tako, da ob izpustu plina ta lahko uide iz omare v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi plin prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga.
3. Omare so izdelane iz negorljivih materialov ter ustrezno prezračevane prek odprtin na vrhu in na dnu. Posode so v omari postavljene pokonci, in sicer tako, da jih ni mogoče prevrniti.
4. Omare so oblikovane in postavljene tako, da temperatura v posodah ne more preseči 50 °C.
5. Napis „naprava, ki deluje na utekočinjeni plin“, in oznaka „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ premera najmanj 10 cm sta pritrjena na zunanji steni omare v skladu s sliko 2 iz Dodatka I.
Člen 14.05
Rezervne in prazne posode
Rezervne in prazne posode, ki niso v napajalni enoti, so shranjene zunaj bivalnih prostorov in prostora za krmiljenje v omari, izdelani v skladu z zahtevami iz člena 14.04.
Člen 14.06
Regulatorji tlaka
1. Naprave, ki delujejo na plin, so lahko priključene na posode samo prek razdelilnega sistema, opremljenega z enim regulatorjem tlaka ali več, ki spravijo tlak plina na delovni tlak. Tlak se lahko zniža v eni fazi ali dveh. Vsi regulatorji tlaka so vedno nastavljeni na tlak, določen v skladu s členom 14.07.
2. Končni regulatorji tlaka so ali opremljeni z napravo, ki pri okvari regulatorja pritiska samodejno zaščiti cev pred previsokim pritiskom, ali pa je ta naprava neposredno za njimi. Plin, ki uide iz te zaščitne naprave, je odveden v zunanje ozračje brez kakršne koli nevarnosti, da bi lahko prodrl v plovilo ali prišel v stik z virom vžiga; po potrebi se v ta namen namesti posebna cev.
3. Zaščitne naprave in oddušniki so zaščiteni pred vdorom vode.
Člen 14.07
Tlak
1. Pri uporabi dvostopenjskega regulacijskega sistema srednji tlak ne znaša več kakor 2,5 bara nad atmosferskim tlakom.
2. Tlak na izhodu iz zadnjega regulatorja tlaka ne znaša več kakor 0,05 bara nad atmosferskim tlakom, z dovoljenim odstopanjem 10 %.
Člen 14.08
Cevovodi in prožne cevi
1. Cevi so narejene iz trajno vgrajenega jekla ali bakrenega cevnega materiala.
Vendar pa so cevi, priključene na posode, visokotlačna prožna vodila ali spiralna vodila, primerna za propan. Naprave, ki delujejo na plin in niso fiksno nameščene, so lahko priključene z ustreznimi prilagodljivimi vodili, katerih dolžina ne sme presegati 1 m.
2. Cevi lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, zlasti kar zadeva korozijo in trdnost, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih, njihove značilnosti in ureditev pa so take, da ob ustreznem tlaku zagotavljajo zadovoljiv dotok plina v naprave, ki delujejo na plin.
3. Cevi imajo čim manj spojev. Cevi in spoji so neprepustni za pline in taki ostanejo tudi ob kakršnih koli tresljajih ali raztezanju, ki so jim lahko izpostavljeni.
4. Cevi so zlahka dostopne, ustrezno pritrjene in zavarovane na vsaki točki, na kateri so lahko izpostavljene udarcem ali trenju, zlasti če prehajajo skozi jeklene pregrade ali kovinske stene. Celotna površina jeklenih cevi ima antikorozijsko zaščito.
5. Prožne cevi in njihovi spoji lahko vzdržijo kakršne koli obremenitve, ki lahko nastanejo na plovilu v normalnih delovnih pogojih. Nameščeni so tako, da niso obremenjeni, da se ne morejo prekomerno segreti in da se lahko pregledajo po celi dolžini.
Člen 14.09
Razdelilni sistem
1. Nameščen je hitro in zlahka dostopen glavni ventil, s katerim je mogoče izklopiti celotni razdelilni sistem.
2. Vsaka naprava, ki deluje na plin, ima ločen dovod plina iz razdelilnega sistema, vsak posamezni dovod pa je pod nadzorom ločene zapiralne naprave.
3. Ventili so nameščeni na točkah, kjer so zavarovani pred vremenskimi vplivi in udarci.
4. Za vsakim regulatorjem tlaka je nameščen kontrolni priključek. Z zapiralno napravo se zagotovi, da med preverjanjem tlaka regulator pritiska ni izpostavljen preskusnemu tlaku.
Člen 14.10
Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev
1. Namestiti se smejo samo naprave, ki delujejo na propan, homologirane v eni izmed držav članic in opremljene z napravami, ki ob ugasnitvi ognja ali signalne luči učinkovito preprečujejo izpust plina.
2. Naprave so nameščene in priključene tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti in da ni nobene nevarnosti naključnega pretrganja priključnih cevi.
3. Kurilne naprave in naprave za gretje vode ter hladilniki so priključeni na vode za odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju, v zunanje ozračje.
4. Namestitev naprav, ki delujejo na plin, v prostoru za krmiljenje je dovoljena samo, če je prostor za krmiljenje narejen tako, da uhajajoči plin ne more prodreti v spodnje dele plovila, zlasti skozi predrtine za upravljalne vode, ki vodijo do strojnice.
5. Naprave, ki delujejo na plin, so lahko v spalnih prostorih nameščene samo, če izgorevanje poteka neodvisno od zraka v teh prostorih.
6. Naprave, ki delujejo na plin, pri katerih je izgorevanje odvisno od zraka v prostorih, v katerih so, so nameščene v dovolj velikih prostorih.
Člen 14.11
Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov
1. V prostorih, v katerih so naprave, ki delujejo na plin in pri katerih je izgorevanje odvisno od sobnega zraka, je zagotovljen dotok svežega zraka, plini, ki nastanejo ob zgorevanju, pa se odvajajo skozi prezračevalne odprtine ustreznih dimenzij s čistim prerezom najmanj 150 cm2 na odprtino.
2. Prezračevalne odprtine nimajo nobene zapiralne naprave ali ne vodijo v spalne prostore.
3. Naprave za odvajanje so oblikovane tako, da zagotavljajo varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Delujejo zanesljivo in izdelane so iz nevnetljivih materialov. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka ne vpliva na njihovo delovanje.
Člen 14.12
Navodila za uporabo in varnost
Obvestilo z navodili za uporabo je pritrjeno na plovilu na ustreznem mestu. Vsebuje vsaj naslednja navodila:
Ventili posod, ki niso priključeni na razdelilni sistem, so zaprti, četudi se predvideva, da so posode prazne.
„Prožne cevi je treba nadomestiti takoj, ko to zahteva njihovo stanje.“
„Vse naprave, ki delujejo na plin, so priključene ali pa so pripadajoče priključne cevi zapečatene.“
Člen 14.13
Potrditveni preskus
Preden se naprava, ki deluje na utekočinjeni plin, da v obratovanje ter po kakršni koli spremembi ali popravilu in ob vsakem podaljšanju potrdila iz člena 14.15 celotno napravo odobri strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ. Med potrditvenim preskusom strokovnjak preveri, ali naprava izpolnjuje zahteve iz tega poglavja. Inšpekcijskemu organu mora predložiti potrditveno poročilo.
Člen 14.14
Preskušanje
Preskušanje naprave se opravi pod naslednjimi pogoji:
|
1. |
Cevi s srednjim tlakom med zapiralno napravo prvega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred končnim regulatorjem tlaka:
|
|
2. |
Cevi z delovnim tlakom med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in ventili, nameščenimi pred napravami, ki delujejo na plin:
|
|
3. |
Cevi med zapiralno napravo edinega ali končnega regulatorja tlaka iz oddelka 4 člena 14.09 in regulatorji naprave, ki deluje na plin:
|
|
4. |
Pri preskusih, navedenih v oddelkih 1(b), 2 in 3, veljajo cevi za neprepustne za pline, če po izteku zadostnega časa za izenačenje s sobno temperaturo ni opaziti nobenega padca preskusnega tlaka v naslednjih 10 minutah. |
|
5. |
Priključki za posode, spoji cevi in druga oprema, izpostavljena tlaku v posodah, pa tudi spoji med regulatorjem tlaka in razdelilno cevjo:
|
|
6. |
Vse naprave, ki delujejo na plin, se zaženejo ob nazivni zmogljivosti in preskusi se, ali je izgorevanje zadovoljivo in nemoteno pri različnih nastavitvah zmogljivosti. Naprave za zaznavanje gašenja plamenov se preveri, da se zagotovi njihovo zadovoljivo delovanje. |
|
7. |
Po preskusu iz oddelka 6 se za vse naprave, ki delujejo na plin in so priključene na dimnik, preveri, ali po petminutnem delovanju pri nazivni zmogljivosti ob zaprtih oknih in vratih ter ob delovanju prezračevalnih naprav uhajajo v prostor skozi dotok zraka kakršni koli plini, ki nastanejo ob zgorevanju. Če uhajanje takih plinov ni samo trenutno, se vzrok uhajanja takoj odkrije in odstrani. Naprava ni odobrena za uporabo, dokler niso odstranjene vse pomanjkljivosti. |
Člen 14.15
Potrdilo
1. Spričevalo Skupnosti vključuje potrdilo, da vse naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja.
2. Potrdilo izda inšpekcijski organ po opravljenem potrditvenem preskusu iz člena 14.13.
3. Potrdilo velja največ tri leta. Lahko se podaljša samo po naslednjem potrditvenem preskusu, ki se opravi v skladu s členom 14.13.
Na utemeljeno zahtevo lastnika plovila ali njegovega zastopnika lahko inšpekcijski organ izjemoma podaljša veljavnost potrdila za največ tri mesece brez potrditvenega preskusa iz člena 14.13. Tako podaljšanje se vnese v spričevalo Skupnosti.
POGLAVJE 15
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA
Člen 15.01
Splošne določbe
1. Naslednje določbe se ne uporabljajo:
|
a) |
oddelek 1(b) člena 3.02; |
|
b) |
členi 4.01 do 4.03; |
|
c) |
stavek 2 oddelka 2 in oddelek 7 člena 8.08; |
|
d) |
stavek 2 oddelka 3 člena 9.14, za nazivne napetosti nad 50 V. |
2. Naslednji deli opreme so prepovedani na potniških plovilih:
|
a) |
svetilke, ki jih napaja utekočinjeni plin ali tekoče gorivo, skladno z oddelkom 3 člena 12.07; |
|
b) |
peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki, skladno s členom 13.04; |
|
c) |
grelniki na trdna goriva, skladno s členom 13.07; |
|
d) |
naprave, opremljene z gorilniki s stenjem, skladno z oddelkoma 2 in 3 člena 13.02, in |
|
e) |
naprave na utekočinjeni plin, skladno s Poglavjem 14. |
3. Plovila brez lastnega pogona ne morejo biti registrirana za potniški promet.
4. Na potniških plovilih se predvidi površine, ki jih uporabljajo osebe z zmanjšano gibljivostjo, skladno z določbami tega poglavja. Če je izvajanje določb tega člena, ki upoštevajo posebne varnostne potrebe oseb z zmanjšano gibljivostjo, v praksi težko ali povzroča nerazumne stroške, lahko nadzorni organ dovoli izjeme od teh določb na podlagi priporočil, skladno s členom 19(2) te direktive. Te izjeme so navedene v spričevalu Skupnosti.
Člen 15.02
Trupi plovil
1. Med pregledi, navedenimi v členu 2.09, se debelina zunanje plošče jeklenega potniškega plovila določi, kakor sledi:
|
a) |
Minimalna debelina tmin plošč na dnu, kaluži in bokih zunanjega trupa potniških plovil je določena v skladu z višjo vrednostjo naslednjih formul: 
V teh formulah so:
|
|
b) |
V primerih, pri katerih je bila dopustna vrednost določena in potrjena na podlagi matematičnega dokaza za zadostno trdnost (vzdolžno, prečno in lokalno) trupa plovila, je dovoljena manjša debelina plošče, kakor je bila določena v skladu s točko (a) zgoraj. |
|
c) |
V nobeni točki zunanje plošče ni debelina, izračunana v skladu s točkama (a) ali (b) zgoraj, manjša od 3 mm. |
|
d) |
Plošča se obnovi, ko se stene dna, kaluže ali boka stanjšajo pod najmanjšo vrednost, določeno v skladu s točkama (a) ali (b) ali v povezavi s točko (c) zgoraj. |
2. Število in položaj pregrad sta izbrana tako, da pri poplavljenju plovilo ostane plovno, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03. Vsak del notranje zgradbe, ki vpliva na učinkovitost podrazdelitve takih plovil, je neprepusten za vodo in zasnovan tako, da ohranja integriteto podrazdelitve.
3. Razdalja med pregrado proti trkom in prednjo navpičnico je najmanj 0,04 LWL in ne več kot 0,04 LWL + 2 m.
4. Prečna pregrada je lahko opremljena s pregradno nišo, če vsi deli te vdolbine ležijo na varnostnem območju.
5. Pregrade, ki se upoštevajo pri izračunu stabilnosti ob poškodbi, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03, so neprepustne za vodo in so vgrajene do pregradnega krova. Kjer ni pregradnega krova, te pregrade segajo do višine najmanj 20 cm nad mejno črto.
6. Število odprtin v teh pregradah je tako majhno, da je skladno z vrsto konstrukcije in normalnim obratovanjem plovila. Odprtine in predrtja nimajo škodljivega učinka na neprepustnost pregrad za vodo.
7. Pregrade proti trkom nimajo odprtin in vrat.
8. Pregrade, ki skladno z oddelkom 5 ločijo strojnice od območij za potnike ali namestitvenih prostorov za posadko in ladijsko osebje, nimajo vrat.
9. Ročno upravljana vrata brez daljinskega nadzora v pregradah, navedenih v oddelku 5, so dovoljena samo v prostorih, ki potnikom niso dostopni. Taka vrata morajo:
|
a) |
biti stalno zaprta in se odpirati samo začasno, da se omogoči dostop; |
|
b) |
biti opremljena z ustreznimi napravami, ki omogočajo hitro in varno zapiranje; |
|
c) |
imeti na obeh straneh vrat naslednje opozorilo: Zapri vrata takoj po prehodu |
10. Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, ki so odprta v daljšem obdobju, ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
zapirajo se z obeh strani pregrade in z lahko dostopne točke nad pregradnim krovom; |
|
b) |
po daljinsko vodenem zapiranju je mogoče vrata ponovno lokalno odpreti in varno zapreti. Preproge, nožne ograje in druge ovire ne ovirajo zaprtja; |
|
c) |
čas, potreben za daljinsko voden postopek zapiranja, je vsaj 30 sekund in ne več kot 60 sekund; |
|
d) |
med postopkom zapiranja vrata oddajajo avtomatični zvočni alarm; |
|
e) |
pogon vrat in alarm sta sposobna obratovati neodvisno od ladijskega energijskega napajanja. Na mestu daljinskega nadzora je naprava, ki kaže, ali so vrata odprta ali zaprta. |
11. Vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, in njihovi krmilniki so nameščeni na varnem območju.
12. V prostoru za krmiljenje je opozorilni sistem, ki označuje, katera vrata v pregradah, navedenih v oddelku 5, so odprta.
13. Na koncih odprti cevovodi in prezračevalni kanali so zviti tako, da skozi njih ni mogoče poplaviti dodatnih prostorov ali cistern pri nobenem možnem poplavljenju.
|
a) |
Če je več oddelkov odprto povezanih s cevovodi ali prezračevalnimi kanali, so taki cevovodi ali kanali na ustreznem mestu speljani nad vodno gladino, ki ustreza najhujšemu možnemu poplavljenju. |
|
b) |
Za cevovod ni treba, da izpolnjuje zahtevo pod točko (a), če so v njem na mestih, kjer prehaja skozi pregrade, nameščene zapiralne naprave, ki jih je mogoče daljinsko voditi s točke nad pregradnim krovom. |
|
c) |
Kjer sistem cevi nima odprtega iztoka v oddelek, se bo ob poškodbi oddelka štelo, da so cevi nepoškodovane, če sistem poteka na varnem območju in je za več kot 0,50 m odmaknjen od dna plovila. |
14. Naprave za daljinsko vodenje pregradnih vrat v skladu z oddelkom 10 in zapiralne naprave v skladu z oddelkom 13(b) nad pregradnim krovom so jasno označene.
15. Kjer so nameščena dvojna dna, je njihova višina vsaj 0,60 m in kjer so nameščene bočne praznine, je njihova višina vsaj 0,60 m.
16. Okna so lahko nameščena pod mejno črto, če so neprepustna za vodo, če se ne dajo odpirati, če so dovolj trdna in če ustrezajo oddelku 14 člena 15.06.
Člen 15.03
Stabilnost
1. Vlagatelj z izračunom, ki temelji na rezultatu uporabe standarda za stabilnost nepoškodovanega plovila, dokaže ustreznost stabilnosti nepoškodovanega plovila. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev.
2. Stabilnost nepoškodovanega plovila je dokazana pri naslednjih standardnih pogojih obremenitve:
|
a) |
na začetku potovanja: 100 % potnikov, 98 % goriva in sveže vode, 10 % odpadne vode; |
|
b) |
med potovanjem: 100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode; |
|
c) |
na koncu potovanja: 100 % potnikov, 10 % goriva in sveže vode, 98 % odpadne vode; |
|
d) |
nenatovorjeno plovilo: brez potnikov, 10 % goriva in sveže vode, brez odpadne vode. |
Pri vseh standardnih pogojih obremenitve se rezervoarji za balast upoštevajo kot prazni ali polni, skladno z normalnimi delovnimi pogoji.
Kot predpogoj za spremembo balasta med plovbo, je dokazana zahteva iz oddelka 3(d) pri naslednjem pogoju obremenitve:
100 % potnikov, 50 % goriva in sveže vode, 50 % odpadne vode, vsi drugi rezervoarji za tekočine (vključno z balastom) se štejejo za 50-odstotno polne.
Če tega pogoja ni mogoče izpolniti, se v rubriko 52 spričevala Skupnosti vnese, da so med plovbo balastni rezervoarji lahko le prazni ali polni ter da se med plovbo balastni pogoji ne smejo spreminjati.
3. Predloži se dokaz o ustrezni stabilnosti nepoškodovanega plovila, izračunan z upoštevanjem naslednjih definicij stabilnosti nepoškodovanega plovila in standardnih pogojev obremenitve, navedenih v oddelku 2(a do d):
|
a) |
največji vzravnalni moment hmax se mora pojaviti pri nagibnem kotu φmax ≥ 15° in ne sme biti manjši od 0,20 m. Vendar v primeru φf < φmax, vzravnalni moment pri kotu preplavljanja φf ne sme biti manjši od 0,20 m; |
|
b) |
kot preplavljanja φf ne sme biti manjši od 15 ; |
|
c) |
površina A pod krivuljo vzravnalnega momenta, odvisno od položajev φf in φmax, dosega vsaj naslednje vrednosti:
pri čemer je:
|
|
d) |
začetna metacentrična višina GM0, popravljena glede na vpliv prostih površin v tekočinskih rezervoarjih, ni manjša od 0,15 m; |
|
e) |
v nobenem od naslednjih dveh primerov nagibni kot ne presega 12°:
|
|
f) |
pri nagibnem momentu, izhajajočem iz momentov zaradi potnikov, vetra in obračanja v skladu z oddelki 4, 5 in 6, preostali prosti bok ni manjši od 200 mm; |
|
g) |
pri plovilih z okni ali drugimi odprtinami v trupu, ki so nameščene pod pregradnimi krovi in niso zaprte tako, da so neprepustne za vodo, je preostala varnostna razdalja pri uporabi treh nagibnih momentov, izhajajočih iz pododdelka (f), najmanj 100 mm. |
4. Nagibni moment zaradi enostranskega kopičenja oseb se računa po naslednji formuli:
Mp = g · P · y = g · ΣPi · yi [kNm],
pri čemer je:
|
P |
= |
skupna masa vkrcanih oseb v [t], izračunana s seštevanjem največjega dovoljenega števila potnikov ter največjega števila ladijskega osebja in posadke v normalnih delovnih pogojih, ob upoštevanju, da je povprečna masa osebe enaka 0,075 t; |
|||||||||||
|
y |
= |
bočna razdalja težišča skupne mase oseb P od srednje črte v [m]; |
|||||||||||
|
g |
= |
gravitacijski pospešek (g = 9,81 m/s2); |
|||||||||||
|
Pi |
= |
masa oseb, nakopičenih na površini Ai v [t]:
|
|||||||||||
|
yi |
= |
bočna razdalja geometričnega središča površine Ai od srednje črte v [m]. |
Izračun se opravi za kopičenje oseb tako na desnem kot na levem boku.
Razporeditev oseb ustreza najbolj neugodni s stališča stabilnosti. Pri izračunu momenta oseb se upošteva, da so kabine nezasedene.
Pri izračunu primerov obremenitve se privzame, da je težišče osebe 1 m nad najnižjo točko krova pri 0,5 LWL, zanemari se vsako ukrivljenost krova in upošteva maso 0,075 t na osebo.
Podroben izračun krovnih površin, ki jih zasedajo osebe, ni potreben, če se uporabijo naslednje vrednosti:
|
P |
= |
pri čemer je:
|
|||||||
|
y |
= |
B/2 v [m]. |
5. Moment zaradi tlaka vetra (MW) se izračuna na naslednji način:
|
|
Mw = pw · Aw · (lw + T/2) [kNm], |
pri čemer je:
|
pw |
= |
specifični tlak vetra 0,25 kN/m2; |
|
Aw |
= |
prečna ploskev plovila nad ploskvijo ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m2; |
|
lw |
= |
oddaljenost težišča prečne ploskve AW od ploskve ugreza v skladu z upoštevanim pogojem obremenitve, v m2. |
6. Moment zaradi centrifugalne sile (Mdr), ki ga povzroča obračanje plovila, se izračuna na naslednji način:
|
|
Mdr = cdr · CB · v2 · D/LWL · (KG – T/2) [kNm], |
pri čemer je:
|
cdr |
= |
koeficient z vrednostjo 0,45; |
|
CB |
= |
blokovni koeficient (če ni znan, se upošteva 1,0); |
|
v |
= |
največja hitrost plovila v m/s; |
|
KG |
= |
razdalja med težiščem in linijo kobilice v m. |
Za potniška plovila s pogonskimi sistemi v skladu s členom 6.06 se Mdr določi s preskusi v naravni velikosti ali na modelu ali drugače, z ustreznimi izračuni.
7. Vlagatelj z izračunom, temelječim na metodi izgubljenega vzgona, dokaže, da je v primeru poplavljenja stabilnost poškodovanega plovila ustrezna. Vsi izračuni so izvedeni prosto za trim in potopitev.
8. Vzgon plovila v primeru plavljenja je dokazan pri standardnih pogojih obremenitve, navedenih v oddelku 2. Skladno s tem je določen matematični dokaz zadostne stabilnosti za tri vmesne stopnje poplavljenja (25 %, 50 % in 75 % napredovanja poplavljenja) in za končno stopnjo poplavljenja.
9. Potniška plovila morajo ustrezati eno- in dvooddelčnemu statusu.
V primeru poplavljenja se upoštevajo naslednje predpostavke glede obsega škode:
|
|
enooddelčni status |
dvooddelčni status |
|
Razsežnost bočne poškodbe |
|
|
|
vzdolžna l [m] |
1,20 + 0,07 · LWL |
|
|
prečna b [m] |
B/5 |
0,59 |
|
navpična h [m] |
od dna plovila do vrha brez razmejitve |
|
|
Razsežnost poškodbe dna |
|
|
|
vzdolžna l [m] |
1,20 + 0,07 · LWL |
|
|
prečna b [m] |
B/5 |
|
|
navpična h [m] |
0.59; cevi, vgrajene skladno z oddelkom 13(c) člena 15.02, se štejejo za nepoškodovane |
|
|
a) |
Pri enooddelčnem statusu šteje, da so pregrade nepoškodovane, če razdalja med dvema sosednjima pregradama presega dolžino poškodbe. Pri izračunih se ne upoštevajo vzdolžne pregrade na razdalji, krajši od B/3 od zunanje plošče, merjeno pravokotno na srednjo črto od plošče ogrodja pri največjem ugrezu. |
|
b) |
Pri dvooddelčnem statusu se šteje vsako pregrado znotraj obsega poškodbe za poškodovano. To pomeni, da je se položaj pregrad izbere tako, da se zagotovi plovnost potniškega plovila po poplavljenju dveh ali več sosednjih oddelkov v vzdolžni smeri. |
|
c) |
Najnižja točka katere koli odprtine, ki niso neprepustne za vodo (npr. vrat, oken, dostopov do nakladalnih jaškov), leži vsaj 0,10 m nad poškodovano vodno črto. Pregradni krov ni potopljen v končni fazi poplavljenja. |
|
d) |
Privzeta je 95-odstotna prepustnost. Če izračun dokaže, da je povprečna prepustnost katerega koli oddelka manjša od 95 %, se uporabi izračunana vrednost. Privzete vrednosti niso manjše od:
Izračun učinka proste površine v vmesnih stopnjah poplavljenja temelji na celotni površini poškodovanih oddelkov. |
|
e) |
Če poškodba manjših razsežnosti, kot so zgoraj navedene, povzroči škodljivejše učinke glede nagiba ali izgube metacentrične višine, se za potrebe izračuna vzame taka poškodba. |
10. Za vse vmesne stopnje poplavljenja, navedene v oddelku 8, so izpolnjena naslednja merila:
|
a) |
nagibni kot φ v ravnotežnem položaju zadevne vmesne stopnje ne presega 15°; |
|
b) |
nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,02 m, preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali preden je dosežen nagibni kot φ 25°; |
|
c) |
odprtine, ki niso neprepustne za vodo, niso potopljene, preden ni dosežen nagib ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje. |
11. Med končno stopnjo poplavljanja so izpolnjena naslednja merila, ob upoštevanju nagibnega momenta zaradi oseb, v skladu z oddelkom 4:
|
a) |
nagibni kot φE ne presega 10 °; |
|
b) |
nad ravnotežnim položajem pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZR ≥ 0,05 m s površino A ≥ 0,0065 mrad. Te minimalne vrednosti stabilnosti so dosežene do potopitve prve nezaščitene odprtine in vsekakor, preden je dosežen nagibni kot φm ≤ 25°; 
|
|
c) |
odprtine, ki niso neprepustne za vodo, ne smejo biti potopljene, preden ni dosežen ravnotežni položaj; če so take odprtine potopljene pred to točko, štejejo prostori, ki omogočajo dostop do njih, za potrebe izračunov poškodovane stabilnosti za poplavljene. |
12. Zapiralne naprave, ki se zapirajo tako, da so neprepustne za vodo, so ustrezno označene.
13. Če so zagotovljene odprtine za navzkrižno poplavljenje, ki zmanjšujejo asimetrično poplavljenje, izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
a) |
za izračun navzkrižnega poplavljenja se uporablja Resolucija IMO A.266 (VIII); |
|
b) |
so samodejne; |
|
c) |
niso opremljene z zapiralnimi napravami; |
|
d) |
celoten čas, dovoljen za izravnavo, ne presega 15 minut. |
Člen 15.04
Varnostna razdalja in prosti bok
1. Varnostna razdalja je vsaj enaka vsoti:
|
a) |
dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča dopusten nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; |
|
b) |
preostale varnostne razdalje v skladu z oddelkom 3(g) člena 15.03. |
Pri plovilih brez pregradnega krova je varnostna razdalja vsaj 500 mm.
2. Prosti bok je vsaj enak vsoti:
|
a) |
dodatnega prečnega ugreza, ki ga, merjeno na zunanji plošči, povzroča nagibni kot v skladu z oddelkom 3(e) člena 15.03; |
|
b) |
preostalega prostega boka v skladu z oddelkom 3(f) člena 15.03. |
Vendar prosti bok znaša vsaj 300 mm.
3. Ploskev največjega ugreza je postavljena tako, da zagotavlja skladnost z varnostno razdaljo v skladu z oddelkom 1 in s prostim bokom v skladu z oddelkom 2 ter členoma 15.02 in 15.03.
4. Zaradi varnostnih razlogov lahko nadzorni organ določi večjo varnostno razdaljo ali večji prosti bok.
Člen 15.05
Največje dovoljeno število potnikov
1. Nadzorni organ določi največje dovoljeno število potnikov in ga vnese v spričevalo Skupnosti.
2. Največje dovoljeno število potnikov ne presega nobene od naslednjih vrednosti:
|
a) |
števila potnikov, za katerega je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06; |
|
b) |
števila potnikov, ki je bilo upoštevano pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03; |
|
c) |
števila razpoložljivih ležišč na plovilih s kabinami, namenjenih za potovanja, ki vključujejo nočno bivanje. |
3. Za plovila s kabinami, ki se uporabljajo tudi kot plovila za dnevne izlete, se število potnikov izračuna za rabo plovila za dnevne izlete in za plovilo s kabinami ter vnese v spričevalo Skupnosti.
4. Največje dovoljeno število potnikov je prikazano na jasno čitljivih in vidno nameščenih obvestilih na plovilu.
Člen 15.06
Prostori in območja za potnike
1. Prostori za potnike:
|
a) |
ležijo na vseh krovih za pregrado proti trkom in, če so pod pregradnim krovom, pred krmno pregrado; |
|
b) |
so ločeni od strojnic in kotlovnic na način, ki ne prepušča plinov; |
|
c) |
so razmeščeni tako, da vizirne črte v skladu s členom 7.02 ne prehajajo skoznje. |
2. Omare in prostori, navedeni v členu 11.13 in namenjeni shranjevanju vnetljivih tekočin, so zunaj območij za potnike.
3. Število in širina izhodov iz prostorov za potnike ustreza naslednjim zahtevam:
|
a) |
Prostori ali skupine prostorov, načrtovani ali urejeni za 30 ali več potnikov, ali taki, ki vsebujejo ležišča za 12 ali več potnikov, imajo vsaj dva izhoda. Na plovilih za enodnevne izlete lahko enega od teh dveh izhodov nadomestita dva zasilna izhoda. |
|
b) |
Če prostori ležijo pod pregradnim krovom, so lahko eden od izhodov za vodo neprepustna pregradna vrata, skladno z oddelkom 10 člena 15.02, ki vodijo v sosednji oddelek z neposrednim dostopom do zgornjega krova. Drugi izhod vodi neposredno ali, če je dovoljeno v skladu s točko (a), kot zasilni izhod na prosto ali pregradni krov. Ta zahteva se ne nanaša na posamezne kabine. |
|
c) |
Izhodi v skladu z (a) in (b) so primerno urejeni ter imajo čisto širino vsaj 0,80 m in tudi čisto višino vsaj 2,00 m. Pri vratih potniških kabin in drugih majhnih prostorov se lahko čista širina zmanjša na 0,70 m. |
|
d) |
Pri prostorih ali skupinah prostorov, namenjenih za več kot 80 potnikov, je vsota širin vseh izhodov, namenjenih potnikom, ki jih bodo ti uporabljali ob nevarnosti, najmanj 0,01 m na potnika. |
|
e) |
Če je skupna širina izhodov določena s številom potnikov, je širina vsakega izhoda vsaj 0,005 m na potnika. |
|
f) |
Zasilni izhodi imajo najkrajšo stran dolgo vsaj 0,60 m ali premer vsaj 0,70 m. Odpirajo se v smeri umika in so označeni na obeh straneh. |
|
g) |
Izhodi prostorov, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 0,90 m. Izhodi, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m. |
4. Vrata prostorov za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Razen vrat, ki vodijo na povezovalne hodnike, se odpirajo navzven ali so zasnovana kot drsna vrata. |
|
b) |
Kabinska vrata so narejena tako, da jih je mogoče kadar koli odkleniti tudi z zunanje strani. |
|
c) |
Vrata s pogonskim mehanizmom se brez težav odprejo ob izpadu napajanja tega mehanizma. |
|
d) |
Pri vratih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, je iz smeri, v katero se vrata odpirajo, najmanj 0,60 m razmika med notranjim robom podboja na strani zaklepanja in sosednjim pravokotnim zidom. |
5. Povezovalni hodniki ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Imajo čisto širino vsaj 0,80 m ali, če vodijo v prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, 0,01 m na potnika. |
|
b) |
Njihova čista višina ni manjša od 2,00 m. |
|
c) |
Povezovalni hodniki, namenjeni osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m. Povezovalni hodniki, širši od 1,50 m, imajo ograjo na obeh straneh. |
|
d) |
Če delu plovila ali prostoru, namenjenemu potnikom, služi samo en povezovalni hodnik, je njegova čista širina vsaj 1,00 m. |
|
e) |
Povezovalni hodniki so brez stopnic. |
|
f) |
Vodijo lahko le do odprtih krovov, prostorov ali stopnišč. |
|
g) |
Slepi konci v povezovalnih hodnikih niso daljši od dveh metrov. |
6. Dodatno k določbam oddelka 5 poti za izhod v sili ustrejo tudi naslednjim zahtevam:
|
a) |
Stopnišča, izhodi in zasilni izhodi so razporejeni tako, da je ob požaru v katerem koli območju, druga območja mogoče varno evakuirati. |
|
b) |
Poti za izhod v sili po najkrajši poti vodijo do evakuacijskih prostorov v skladu z oddelkom 8. |
|
c) |
Poti za izhod v sili ne potekajo skozi strojnice ali kuhinje. |
|
d) |
Nikjer vzdolž poti za izhod v sili niso nameščene prečke ali lestve. |
|
e) |
Vrata do poti za izhod v sili so izdelana tako, da ne zmanjšujejo najmanjše širine poti, navedene v oddelku 5(a) ali (d). |
|
f) |
Poti za izhod v sili in zasilni izhodi so jasno označeni. Napise osvetljuje zasilni sistem osvetlitve. |
7. Poti za izhod v sili in zasilni izhodi imajo primeren sistem varnostnih navodil.
8. Za vse vkrcane osebe so na voljo zbirni prostori, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
a) |
Skupna površina zbirnih prostorov v m2 ustreza vsaj vrednosti, izračunani po naslednjih formulah:
V teh formulah velja naslednja definicija:
|
|
b) |
Vsak posamezen zbirni ali evakuacijski prostor je večji od 10 m2. |
|
c) |
Zbirni prostori so brez premičnega ali pritrjenega pohištva. |
|
d) |
Če je v prostoru, opredeljenem kot zbirni prostor, nameščeno premično pohištvo, je to ustrezno zavarovano proti zdrsu. |
|
e) |
Reševalne naprave so enostavno dosegljive iz evakuacijskih prostorov. |
|
f) |
Ljudi je iz teh evakuacijskih prostorov mogoče varno evakuirati na obe strani plovila. |
|
g) |
Zbirni prostori so nad mejno črto. |
|
h) |
Zbirni in evakuacijski prostori so kot taki prikazani v varnostnem načrtu in postavljeni na plovilu |
|
i) |
Če so v prostoru, ki je opredeljen kot zbirni prostor, pritrjeni stoli ali klopi, ustreznega števila oseb ni treba upoštevati pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov skladno s točko (a). Vendar število oseb, za katere se upoštevajo stoli ali klopi, pritrjene v določenem prostoru, ne presega števila oseb, za katere so v tem prostoru na voljo zbirni prostori. |
|
j) |
Določbe v točkah (d) in (i) veljajo tudi za odprte krove, na katerih so definirani zbirni prostori. |
|
k) |
Če so na plovilu na voljo skupinske reševalne naprave, ki ustrezajo oddelku 5 člena 15.09, števila oseb, za katere so na razpolago te naprave, ni treba upoštevati pri izračunu skupne površine zbirnih prostorov, navedene v (a). |
|
l) |
Vendar v vseh primerih, kjer veljajo zmanjšanja po točkah (i) in (k), skupna površina skladno s točko (a) zadostuje za najmanj 50 % največjega dovoljenega števila potnikov. |
9. Stopnišča in njihovi podesti v območjih za potnike ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Izdelani so skladno z evropskim standardom EN 13056: 2000. |
|
b) |
Imajo čisto širino vsaj 0,80 m ali, če vodijo v povezovalne hodnike ali prostore, ki jih uporablja več kot 80 potnikov, vsaj 0,01 m na potnika. |
|
c) |
Imajo čisto širino vsaj 1,00 m, če so edina možnost dostopa do potnikom namenjenih prostorov. |
|
d) |
Če ni vsaj enega stopnišča na vsaki strani plovila v istem prostoru, ta leži v varnem področju. |
|
e) |
Poleg tega stopnišča, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
Dvigala, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo, ter dvigalna oprema, kot so stopniščna dvigala ali dvižne ploščadi, so izdelani v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice.
10. Deli krovov, ki niso ograjeni in so namenjeni potnikom, ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Obkroža jih pritrjen branik ali zaščitna ograja, visoka vsaj 1,00 m, ali ograja, skladna z evropskim standardom EN 711: 1995, izdelavni tip PF, PG ali PZ. Braniki in ograje na krovih, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so visoki vsaj 1,10 m. |
|
b) |
Odprtine in oprema za vkrcavanje in izkrcavanje, pa tudi odprtine za natovarjanje in raztovarjanje, so taki, da jih je mogoče zavarovati, in imajo čisto širino vsaj 1,00 m. Odprtine, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino najmanj 1,50 m. |
|
c) |
Če odprtin in opreme za vkrcavanje in izkrcavanje ni mogoče opazovati iz prostora za krmiljenje, je treba zagotoviti optične ali elektronske pripomočke. |
|
d) |
Sedeči potniki ne prekinjajo vizirnih črt v skladu s členom 7.02. |
11. Deli plovila, ki niso namenjeni potnikom, predvsem dostopi do prostora za krmiljenje, do vitlov in strojnic, so taki, da jih je mogoče zavarovati proti nepooblaščenemu vstopu. Pri vsakem takem dostopu je simbol, ki ustreza sliki 1 v Prilogi I, prikazan na vidnem mestu.
12. Mostički so izdelani v skladu z evropskim standardom EN 14206:2003. Z odstopanjem od oddelka 2(d) člena 10.02 so lahko krajši od 4 m.
13. Prometne površine, namenjene osebam z zmanjšano gibljivostjo, imajo čisto širino 1,30 m ter so brez stopnic in pragov, višjih od 0,025 m. Stene na prometnih površinah, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo, so opremljene z ročaji na višini 0,90 m nad tlemi.
14. Steklena vrata in stene na prometnih površinah, pa tudi okenska stekla, so izdelani iz prednapetega ali laminiranega stekla. Lahko so narejena tudi iz umetne snovi, če je ta registrirana za uporabo v ognjevarnem okolju.
Prozorna vrata in prozorne stene, ki potekajo do tal na prometnih površinah, so vidno označeni.
15. Nadgradnje ali njihove strehe, sestavljene izključno iz panoramskih stekel, so izdelane iz materialov, ki ob nezgodi čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb pri vkrcanih osebah.
16. Sistemi za pitno vodo ustrezajo vsaj zahtevam člena 12.05.
17. Potnikom so na voljo stranišča. Vsaj eno stranišče je prilagojeno osebam z zmanjšano gibljivostjo v skladu z ustreznim standardom ali predpisom države članice ter je dostopno z območij, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo.
18. Kabine brez okna, ki se lahko odpre, so priključene na prezračevalni sistem.
19. Prostori, v katerih so nastanjeni posadka in ladijsko osebje, po analogiji ustrezajo določbam tega člena.
Člen 15.07
Pogonski sistem
Poleg glavnega pogonskega sistema je plovilo opremljeno z drugim samostojnim pogonskim sistemom, ki zagotavlja, da ob okvari, ki vpliva na glavni pogonski sistem, plovilo lahko še naprej z lastno močjo vzdržuje hitrost, ki je potrebna, da plovilo uboga krmilo.
Drugi samostojni pogonski sistem je nameščen v ločeni strojnici. Če imata obe strojnici skupne predelne stene, so te zgrajene v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.
Člen 15.08
Varnostne naprave in oprema
1. Vsa potniška plovila imajo notranje komunikacijske zmogljivosti v skladu s členom 7.08. Take zmogljivosti so na voljo tudi v delovnih prostorih ter – če ni neposredne komunikacije iz prostora za krmiljenje – v dostopnih in evakuacijskih prostorih za potnike, kot je navedeno v oddelku 8 člena 15.06.
2. Vsa območja za potnike so dosegljiva s sistemom ozvočenja. Sistem je zasnovan tako, da zagotavlja jasno razlikovanje med preneseno informacijo in šumom ozadja. Zvočniki niso obvezni, če je mogoča neposredna komunikacija med krmilnim prostorom in območjem za potnike.
3. Plovilo je opremljeno z alarmnim sistemom. Sistem vključuje:
|
a) |
Alarmni sistem, ki omogoča potnikom, članom posadke in ladijskemu osebju opozarjanje poveljstva in posadke plovila. Ta alarm se sproži le na območjih, določenih za poveljstvo in posadko plovila; alarm lahko ustavi samo poveljstvo plovila. Alarm je mogoče sprožiti vsaj z naslednjih mest:
Sprožilci alarma so nameščeni na višini 0,85 do 1,10 m od tal. |
|
b) |
Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje potnikov. Ta alarm je jasno in nezgrešljivo slišen v vseh prostorih, dostopnih potnikom. Sprožiti ga je mogoče iz prostora za krmiljenje in z lokacije, ki jo posadka stalno zaseda. |
|
c) |
Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila opozarjanje posadke in ladijskega osebja. Alarmni sistem, naveden v oddelku 1 člena 7.09, dosega tudi prostore, v katerih ladijsko osebje preživlja prosti čas, hladilnice in druge shrambe. |
Sprožilci alarma so zaščiteni pred nenamerno uporabo.
4. Vsak za vodo neprepusten oddelek je opremljen z alarmom za raven kaluže.
5. Zagotovljeni sta dve drenažni črpalki na motorni pogon.
6. Na plovilu je zagotovljen stalno nameščen drenažni sistem v skladu z oddelkom 4 člena 8.06.
7. Vrata hladilnic je mogoče odpreti od znotraj tudi, če so zaklenjena.
8. Kjer so sistemi za pijače s CO2 nameščeni v prostorih pod krovom, so ti prostori opremljeni s samodejnim prezračevalnim sistemom, ki se samodejno vključi, ko se odprejo vrata ali loputa prostora. Prezračevalni kanali se spuščajo do 0,05 m od tal tega prostora.
9. Poleg kompleta prve pomoči v skladu z oddelkom 2(f) člena 10.02 se zagotovi dovolj dodatnih kompletov prve pomoči. Kompleti prve pomoči in njihova hramba ustrezajo zahtevam oddelka 2(f) člena 10.02.
Člen 15.09
Reševalna oprema
1. Poleg rešilnih pasov, navedenih v oddelku 1 člena 10.05, so vsi deli krova, ki so namenjeni potnikom in niso ograjeni, opremljeni z rešilnimi pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14144: 2003 na obeh straneh plovila, razmeščenimi ne več kot 20 m narazen.
Polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena s plavajočo vrvjo, dolgo vsaj 30 m, premera 8 do 11 mm. Druga polovica predpisanih rešilnih pasov je opremljena z lučjo na baterijsko napajanje, ki se prižge samodejno in ki ne more ugasniti v vodi.
2. Poleg rešilnih pasov, navedenih v oddelku 1, je na voljo in pripravljena za uporabo naslednja oprema:
|
a) |
individualna reševalna oprema, skladno z oddelkom 2 člena 10.05, za ladijsko osebje, odgovorno za izvajanje nalog v skladu z varnostnim programom; |
|
b) |
individualna reševalna oprema, skladno z evropskim standardom EN 395:1998 ali EN 396:1998, za drugo ladijsko osebje. |
3. Potniška plovila imajo ustrezno opremo, ki omogoča varen prenos oseb v plitvo vodo, na obalo ali drugo plovilo.
4. Poleg reševalne opreme, navedene v oddelkih 1 in 2, je individualna reševalna oprema, skladna z evropskim standardom EN 395:1998 ali EN 396:1998, razpoložljiva za 100 % največjega dopustnega števila potnikov.
Kjer individualna reševalna oprema, kot je navedena v oddelku 1 zgoraj, ni primerna tudi za otroke, je na voljo individualna reševalna oprema, skladna z evropskim standardom EN 395:1998, za otroke, lažje od 30 kg, za 10 % največjega dopustnega števila potnikov.
5. Izraz „skupinska reševalna oprema“ zajema čolne, v skladu s členom 10.04, in reševalne splave.
Reševalni splavi:
|
a) |
nosijo obvestilo, ki označuje njihov namen in število oseb, za katero so homologirani; |
|
b) |
ponujajo dovolj prostora za sedenje dovoljenemu številu oseb; |
|
c) |
zagotavljajo vzgon vsaj 750 N na osebo v sladki vodi; |
|
d) |
so opremljeni z vrvjo, privezano na potniško plovilo, ki preprečuje ločitev; |
|
e) |
so izdelani iz primernih materialov in odporni proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C; |
|
f) |
dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim in so s tem namenom opremljeni z ustreznimi napravami, ki se jih lahko oprime navedeno število oseb; |
|
g) |
so fluorescenčno oranžne barve ali imajo fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2; |
|
h) |
so taki, da jih lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplavajo iz svojega uskladiščenega položaja; |
|
i) |
so opremljeni z ustreznimi sredstvi za evakuacijo iz evakuacijskih prostorov, navedenih v oddelku 8 člena 15.06, na reševalne splave, če je navpična razdalja med krovom evakuacijskega prostora in ploskvijo največjega ugreza večja od 1 m. |
6. Dodatno skupinsko reševalno opremo predstavljajo deli reševalne opreme, ki zagotavljajo plovnost več oseb v vodi. Ta oprema:
|
a) |
nosi obvestilo, ki označuje njen namen in število oseb, za katero je homologirana; |
|
b) |
zagotavlja vzgon vsaj 100 N na osebo v sladki vodi; |
|
c) |
je izdelana iz primernih materialov in odporna proti nafti, njenim derivatom in temperaturi do 50 °C; |
|
d) |
dopušča in vzdržuje stabilen trim in je v ta namen opremljena z ustreznimi napravami, ki jih lahko zgrabi navedeno število oseb; |
|
e) |
je fluorescenčno oranžne barve ali ima fluorescenčne površine, vidne z vseh strani in velike vsaj 100 cm2; |
|
f) |
je taka, da jo lahko ena oseba hitro in varno sprosti iz uskladiščenega položaja in položi v vodo ali pa lahko prosto izplava iz svojega uskladiščenega položaja. |
7. Napihljive skupinske reševalne naprave poleg tega:
|
a) |
vsebujejo vsaj dva ločena zračna prekata; |
|
b) |
napihnejo se samodejno ali z ročno komando po splavitvi; |
|
c) |
dopuščajo in vzdržujejo stabilen trim ne glede na breme, ki ga podpirajo, tudi ko je napihnjena le polovica zračnih prekatov. |
8. Reševalne naprave so shranjene na plovilu tako, da so po potrebi enostavno in varno dosegljive. Skrita mesta, na katerih so shranjene, so jasno označena.
9. Reševalna oprema se preverja skladno z navodili proizvajalca.
10. Čoln je opremljen z motorjem in iskalnim žarometom.
11. Na razpolago so ustrezna nosila.
Člen 15.10
Električna oprema
1. Za osvetlitev je dovoljena le električna oprema.
2. Oddelek 3 člena 9.16 velja tudi dodatno za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa.
3. Za naslednje prostore in lokacije je zagotovljena ustrezna osvetlitev in zasilna osvetlitev:
|
a) |
lokacije, na katerih je shranjena reševalna oprema in kjer se ta oprema navadno pripravlja za uporabo; |
|
b) |
poti za izhod v sili, dostop za potnike, vključno z mostički, vhodi in izhodi, povezovalni hodniki, dvigala in hodniki, ki vodijo v namestitvene prostore v nižjem delu plovila, območja kabin in namestitvenih prostorov; |
|
c) |
označbe na poteh za izhod v sili in zasilnih izhodih; |
|
d) |
druga območja, namenjenih osebam z zmanjšano gibljivostjo; |
|
e) |
delovni prostori, strojnice, prostori s krmilno opremo in njihovi izhodi; |
|
f) |
prostor za krmiljenje; |
|
g) |
prostor z zasilnim energijskim napajanjem; |
|
h) |
točke, kjer so nameščeni gasilni aparati in nadzorne naprave gasilne opreme; |
|
i) |
področja, kjer se ob nevarnosti zbirajo potniki, ladijsko osebje in posadka. |
4. Obstaja zasilni agregat, sestavljen iz zasilnega energijskega vira in zasilne stikalne plošče, ki ob izpadu napajanja naslednje električne opreme, če ta oprema nima lastnega energijskega vira, lahko takoj nastopi kot vir nadomestnega napajanja:
|
a) |
signalne luči; |
|
b) |
zvočne opozorilne naprave; |
|
c) |
zasilna osvetlitev, skladno z oddelkom 3; |
|
d) |
radijska in telefonska napeljava; |
|
e) |
alarmni sistemi, sistemi ozvočenja in notranji sporočilni sistemi; |
|
f) |
iskalni žarometi, v skladu z oddelkom 2(i) člena 10.02; |
|
g) |
protipožarni alarmni sistem; |
|
h) |
druga varnostna oprema, kot so samodejni tlačni brizgalni sistemi ali gasilne črpalke; |
|
i) |
dvigala in dvižna oprema, v smislu drugega stavka oddelka 9 člena 15.06. |
5. Napeljava za zasilno osvetlitev je kot taka označena.
6. Zasilni agregat je nameščen zunaj glavne strojnice, zunaj prostorov, kjer so energijski viri, navedeni v oddelku 1 člena 9.02, in zunaj prostora, kjer je nameščena glavna stikalna plošča; od teh prostorov je ločen s predelnimi stenami, v skladu z oddelkom 2 člena 15.11.
Kabli, ki napajajo električno napeljavo v sili, so nameščeni in položeni tako, da vzdržujejo kontinuiteto napajanja teh napeljav ob požaru ali poplavljenja. Ti kabli niso nikoli položeni skozi glavno strojnico, kuhinje ali prostore, kjer je nameščen glavni vir napajanja in njegova priključna oprema, razen če je to potrebno za oskrbo zasilne opreme v teh prostorih.
Zasilni agregat je nameščen nad mejno črto.
7. Za zasilni agregat je sprejemljivo naslednje:
|
a) |
pomožni generatorski kompleti z lastnim samostojnim napajanjem z gorivom in neodvisnim hladilnim sistemom, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo in v 30 sekundah prevzamejo napajanje z energijo ali ki jih je, če so nameščeni v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno, ali |
|
b) |
akumulatorske baterije, ki se ob izpadu energije samodejno vklopijo ali ki jih je, če so nameščene v neposredni bližini prostora za krmiljenje ali katere koli druge lokacije, ki jo trajno zaseda posadka, mogoče vklopiti ročno. Baterije so sposobne napajati navedene energijske porabnike v predpisanem času brez ponovnega polnjenja in brez nesprejemljivega zmanjšanja napetosti. |
8. Načrtovan delovni čas zasilnega napajanja je opredeljen glede na definiran namen potniškega plovila. Ta čas ni krajši od 30 min.
9. Izolacijske upornosti in ozemljitve električnih sistemov so preskušene ob pregledih, skladno s členom 2.09.
10. Energijski viri, v skladu z oddelkom 1 člena 9.02, so med seboj neodvisni.
11. Izpad glavne ali zasilne energijske opreme ne vpliva medsebojno na delovno varnost napeljav.
Člen 15.11
Protipožarna zaščita
1. Primernost materialov in sestavnih delov za protipožarno zaščito dokaže pooblaščena ustanova za preskušanje na podlagi ustreznih preskusnih postopkov.
|
a) |
Ustanova za preskušanje ustreza:
|
|
b) |
Priznani preskusni postopki za določanje nevnetljivosti materialov so:
|
|
c) |
Priznani preskusni postopki za določanje, da je material negorljiv, so:
|
|
d) |
Priznani preskusni postopki za določanje požarne odpornosti so:
|
2. Predelne stene med prostori so načrtovane v skladu z naslednjimi tabelami:
Tabela za predelne stene med prostori, v katerih niso nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a
|
Prostori |
Nadzorni centri |
Stopniščni jaški |
Zbirni prostori |
Saloni |
Strojnice |
Kuhinje |
Shrambe |
|
Nadzorni centri |
– |
A0 |
A0/B15 (6) |
A30 |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Stopniščni jaški |
|
– |
A0 |
A30 |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Zbirni prostori |
|
|
– |
A30/B15 (7) |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Saloni |
|
|
|
–/B15 (8) |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Strojnice |
|
|
|
|
A60/A0 (9) |
A60 |
A60 |
|
Kuhinje |
|
|
|
|
|
A0 |
A60/B15 (10) |
|
Shrambe |
|
|
|
|
|
|
– |
Tabela za predelne stene med prostori, v katerih so nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a
|
Prostori |
Nadzorni centri |
Stopniščni jaški |
Zbirni prostori |
Saloni |
Strojnice |
Kuhinje |
Shrambe |
|
Nadzorni centri |
– |
A0 |
A0/B15 (11) |
A0 |
A60 |
A60 |
A30 |
|
Stopniščni jaški |
|
– |
A0 |
A0 |
A60 |
A30 |
A0 |
|
Zbirni prostori |
|
|
– |
A30/B15 (12) |
A60 |
A60 |
A60 |
|
Saloni |
|
|
|
–/B0 (13) |
A60 |
A30 |
A0 |
|
Strojnice |
|
|
|
|
A60/A0 (14) |
A60 |
A60 |
|
Kuhinje |
|
|
|
|
|
– |
B15 |
|
Shrambe |
|
|
|
|
|
|
– |
|
a) |
Predelne stene tipa A so pregrade, stene in krovi, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
|
b) |
Predelne stene tipa B so pregrade, stene, krovi, stropi in prednje stene, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
|
c) |
Nadzorni organ lahko, skladno s Pravilnikom o protipožarnih postopkih preskušanja, predpiše preskus na vzorčni predelni steni, zato da zagotovi skladnost z zgornjimi določbami glede odpornosti in dviga temperature. |
3. Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin, pa tudi obloge krovov, ki se uporabljajo v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi. Preproge, tkanine, zavese in drugi viseči tekstilni materiali, pa tudi oblazinjeno pohištvo in posteljnina, so negorljivi, če prostori, v katerih so nameščeni, niso opremljeni s tlačnimi brizgalnimi sistemi, skladno s členom 10.03a.
4. Stropi salonov in stenske obloge, vključno s temelji, so, če ti saloni nimajo tlačnega brizgalnega sistema skladno s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov, razen površin, ki so vsaj negorljive.
5. Pohištvo in oprema v salonih, ki se uporabljajo kot zbirni prostori, so, če ti prostori nimajo tlačnega brizgalnega sistema v skladu s členom 10.03a, izdelani iz nevnetljivih materialov.
6. Barve, laki in drugi materiali, uporabljeni na izpostavljenih notranjih površinah, ne proizvajajo pretirane količine dima ali strupenih snovi. To je dokazano v skladu s pravilnikom za protipožarne postopke preskušanja.
7. Izolacijski materiali v salonih so nevnetljivi. To ne velja za izolacijo cevi za prenos hladilne tekočine. Površine izolacijskih materialov, uporabljenih na teh ceveh, so vsaj negorljive.
8. Vrata v predelnih stenah skladno z oddelkom 2 ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Ustrezajo istim zahtevam, predpisanim v oddelku 2, kot same predelne stene. |
|
b) |
Pri vratih v predelnih stenah v skladu z oddelkom 10 ali pri ograjah okrog strojnic, kuhinj ali stopniščnih jaškov so samozaporne. |
|
c) |
Samozaporna vrata, ki so med normalnim obratovanjem odprta, so taka, da se lahko zaprejo iz lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke. Ko se vrata enkrat daljinsko zaprejo, jih je mogoče ponovno varno odpreti in zapreti na kraju samem. |
|
d) |
Za vodo neprepustnih vrat v skladu s členom 15.02 ni treba izolirati. |
9. Stene so v skladu z oddelkom 2 zvezne od krova do krova ali se morajo končati pri zveznem stropu, ki ustreza istim zahtevam, kot so navedene v oddelku 2.
10. Naslednja območja za potnike so predeljena z navpičnimi predelnimi stenami, kot je to navedeno v oddelku 2:
|
a) |
območja za potnike s skupno površino, večjo od 800 m2; |
|
b) |
območja za potnike, v katerih so kabine, v presledkih, ne večjih od 40 m. |
Navpične predelne stene v normalnih delovnih pogojih ne prepuščajo dima in so zvezne od krova do krova.
11. Luknje nad stropi, pod tlemi in za stenskimi oblogami so ločene v presledkih, ki ne presegajo 14 m, z nevnetljivimi pregradami proti prepihu, ki ob požaru zagotavljajo učinkovito protipožarno tesnjenje.
12. Stopnice so narejene iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala.
13. Notranje stopnice in dvigala so na vseh ravneh zaprta s stenami v skladu z oddelkom 2. Dovoljene so naslednje izjeme:
|
a) |
stopnišče, ki povezuje le dva krova, ni treba, da je zaprto, če je na enem krovu stopnišče ograjeno v skladu z oddelkom 2; |
|
b) |
v salonu stopnic ni treba zapreti, če so nameščene v celoti v notranjosti tega prostora, in
|
14. Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Zasnovani so tako, da je zagotovljeno, da sami ne povzročajo širjenja ognja in dima. |
|
b) |
Odprtine za zajem in odvod zraka in sistemi za oskrbo z zrakom se zapirajo. |
|
c) |
Prezračevalni kanali so narejeni iz jekla ali ustreznega nevnetljivega materiala ter varno povezani med seboj in na nadgradnjo plovila. |
|
d) |
Če prezračevalni kanali prečnega prereza, večjega od 0,02 m2, prehajajo skozi predelne stene tipa A skladno z oddelkom 2 ali skozi predelne stene v skladu z oddelkom 10, so opremljeni z avtomatičnimi dušilci ognja, ki jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke. |
|
e) |
Prezračevalni sistemi za kuhinje in strojnice so ločeni od prezračevalnih sistemov, ki oskrbujejo druge površine. |
|
f) |
Kanali za odvod zraka so opremljeni z odprtinami za nadzor in čiščenje, ki jih je mogoče zakleniti. Te odprtine so nameščene blizu dušilcev ognja. |
|
g) |
Vgrajeni ventilatorji so taki, da jih je mogoče izključiti iz osrednje lokacije zunaj strojnice. |
15. Kuhinje so opremljene s prezračevalnimi sistemi in pečmi s prezračevalniki. Kanali za odvod zraka prezračevalnikov ustrezajo zahtevam glede oddelka 14 in so poleg tega opremljeni z ročno upravljivimi dušilci ognja na vstopnih odprtinah.
16. Nadzorni centri, stopniščni jaški in notranji evakuacijski prostori so opremljeni z naravnimi ali mehaničnimi sistemi za odvod dima. Sistemi za odvod dima ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
Ponujajo zadostno zmogljivost in zanesljivost. |
|
b) |
Ustrezajo delovnim pogojem za potniška plovila. |
|
c) |
Če se sistemi za odvod dima uporabljajo tudi kot splošni ventilatorji za prostore, to ne ovira njihove funkcije kot sistemov za odvod dima v primeru požara. |
|
d) |
Sistemi za odstranjevanje dima imajo ročno upravljivo sprožilno napravo. |
|
e) |
Mehanični sistemi za odvod dima so poleg tega taki, da jih je mogoče upravljati z lokacije, ki jo stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke. |
|
f) |
Naravni sistemi za odvod dima so opremljeni z odpiralnim mehanizmom, gnanim ročno ali z energijskim virom znotraj sistema za odvod dima. |
|
g) |
Ročno gnane sprožilne naprave in odpiralni mehanizmi so dostopni od zunaj in znotraj sobe, ki jo varujejo. |
17. Saloni, ki jih ladijsko osebje ali člani posadke ne nadzirajo stalno, kuhinje, strojnice in drugi prostori, ki pomenijo požarno tveganje, so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. Obstoj požara in njegov točen položaj je samodejno prikazan na mestu, kjer so ves čas ladijsko osebje ali člani posadke.
Člen 15.12
Preprečevanje požarov
1. Poleg prenosnih gasilnih aparatov v skladu s členom 10.03 so na plovilu na razpolago vsaj še naslednji prenosni gasilni aparati:
|
a) |
en prenosni gasilni aparat na vsakih 120 m2 bruto talne površine v območjih za potnike; |
|
b) |
en prenosni gasilni aparat na skupino 10 kabin, zaokroženo navzgor; |
|
c) |
en prenosni gasilni aparat v vsaki kuhinji in bližini vsakega prostora, v katerem se hranijo ali uporabljajo vnetljive tekočine. V kuhinjah je gasilni material primeren tudi za gašenje goreče maščobe. |
Ti dodatni gasilni aparati ustrezajo zahtevam, predpisanim v oddelku 2 člena 10.03, ter so nameščeni in razporejeni po plovilu tako, da so, če požar izbruhne kjer koli in kadar koli, takoj dosegljivi. V vsaki kuhinji, pa tudi v frizerskih salonih in parfumerijah, je na voljo požarna odeja.
2. Potniška plovila so opremljena s hidrantnim sistemom, ki vsebuje:
|
a) |
dve motorni gasilni črpalki zadostne zmogljivosti, od katerih je vsaj ena stalno priključena; |
|
b) |
ena gasilna linija z zadostnim številom hidrantov s stalno priključenimi gasilnimi cevmi, dolgimi vsaj 20 m in opremljenimi s šobami, ki lahko proizvajajo tako meglo kot vodni curek in ki vsebujejo zaporni mehanizem. |
3. Hidrantni sistemi so zasnovani in dimenzionirani tako, da:
|
a) |
je vsaka točka plovila dosegljiva z vsaj dveh hidrantov na različnih mestih, z vsakega z eno cevjo, ne daljšo od 20 m; |
|
b) |
je tlak hidrantov vsaj 300 kPa, in |
|
c) |
je na vseh krovih mogoče doseči dolžino vodnega curka vsaj 6 m. |
Če je zagotovljen zaboj za hidrant, je na njegovi zunanji strani pritrjen simbol „cev za gašenje“ z vsaj 10 cm dolgo stranico, podoben prikazanemu na sliki 5, Priloga I.
4. Hidrantni ventili z navojem ali pipo so nastavljivi tako, da je med obratovanjem gasilnih črpalk vsako cev mogoče ločiti in odstraniti.
5. Gasilne cevi v notranjih prostorih so navite na osno povezanem kolutu.
6. Materiali za gasilno opremo so toplotno odporni ali ustrezno zaščiteni proti okvaram pri izpostavljenosti visokim temperaturam.
7. Cevi in hidranti so razmeščeni tako, da je preprečena možnost zamrzovanja.
8. Gasilne črpalke so:
|
a) |
nameščene ali spravljene v ločenih prostorih; |
|
b) |
take, da lahko delujejo neodvisno ena od druge; |
|
c) |
z zmogljivostjo na vseh krovih vzdrževati potreben tlak v hidrantih in dosegati potrebno dolžino vodnega curka; |
|
d) |
nameščene pred krmno pregrado. |
Gasilne črpalke se lahko uporabljajo tudi v splošne namene.
9. Strojnice so opremljene s stalno nameščenim sistemom za gašenje skladno s členom 10.03b.
10. Plovila s kabinami imajo:
|
a) |
dva dihalna aparata z zaprtim krogom, ki ustrezata evropskemu standardu EN 137: 1993, z maskami za ves obraz, ki ustrezajo evropskemu standardu EN 136: 1998; |
|
b) |
dva kompleta opreme, ki vsebuje vsaj zaščitno obleko, čelado, škornje, rokavice, sekiro, odpirač, svetilko in varnostno vrv; |
|
c) |
štiri dimne kapuce. |
Člen 15.13
Organizacija varnosti
1. Na potniških plovilih je zagotovljen varnostni program. Varnostni program opisuje naloge posadke in ladijskega osebja v naslednjih primerih:
|
a) |
okvara, |
|
b) |
požar na plovilu, |
|
c) |
evakuacija potnikov, |
|
d) |
človek v vodi. |
Predvidijo se posebni varnostni ukrepi za osebe z zmanjšano gibljivostjo.
Članom posadke in ladijskemu osebju, imenovanem v varnostnem programu, so dodeljene različne naloge, odvisno od delovnih mest, ki jih zasedajo. S posebnimi navodili posadki se zagotovi, da se ob nevarnosti vsa vrata in odprtine v za vodo neprepustnih pregradah, navedenih v členu 15.02, takoj hermetično zaprejo.
2. Varnostni program vključuje varnostni načrt, ki jasno in natančno določa vsaj naslednje:
|
a) |
območja, namenjena osebam z zmanjšano gibljivostjo; |
|
b) |
poti za izhod v sili, zasilne izhode in zbirne ter evakuacijske prostore, kot so navedeni v oddelku 8 člena 15.06; |
|
c) |
reševalno opremo in čolne; |
|
d) |
gasilne aparate in gasilne ter tlačne brizgalne sisteme; |
|
e) |
drugo varnostno opremo; |
|
f) |
alarmni sistem, naveden v oddelku 3(a) člena 15.08; |
|
g) |
alarmni sistem, naveden v oddelku 3(b) in (c) člena 15.08; |
|
h) |
pregradna vrata, navedena v oddelku 5 člena 15.02, in položaj njihovih nadzornih naprav, kot tudi druge odprtine, navedene v oddelkih 9, 10 in 13 člena 15.02 ter v oddelku 12 člena 15.03; |
|
i) |
vrata, navedena v oddelku 8 člena 15.11; |
|
j) |
dušilce ognja; |
|
k) |
protipožarni alarmni sistem; |
|
l) |
zasilni agregat; |
|
m) |
nadzorne enote prezračevalnega sistema; |
|
n) |
povezave z obalo; |
|
o) |
zapore dovoda goriva; |
|
p) |
napeljavo utekočinjenega plina; |
|
q) |
sisteme za obveščanje javnosti; |
|
r) |
radijsko in telefonsko opremo; |
|
s) |
komplete prve pomoči. |
3. Varnostni program v skladu z oddelkom 1 in varnostni načrt v skladu z oddelkom 2:
|
a) |
imata žig nadzornega organa in |
|
b) |
sta vidno prikazana na ustreznem mestu na vsakem krovu. |
4. Pravila vedenja za potnike so izobešena v vsaki kabini, prav tako pa tudi poenostavljen varnostni načrt, ki naj vsebuje samo podatke, navedene v oddelku 2(a) do (f).
Ta pravila vedenja vsebujejo vsaj:
|
a) |
oznake nevarnosti:
|
|
b) |
opis različnih alarmnih signalov; |
|
c) |
navodila glede:
|
|
d) |
navodila glede naslednjega:
|
Te podrobnosti so izobešene v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku.
Člen 15.14
Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje
1. Potniška plovila so opremljena z rezervoarji za zbiranje odpadne vode ali ustreznimi sistemi za čiščenje odplak na plovilu.
2. Rezervoarji za zbiranje odpadne vode imajo zadostno zmogljivost. Rezervoarji so opremljeni z napravo, ki prikazuje raven njihove vsebine. Na plovilu so črpalke in cevi za praznjenje rezervoarjev, tako da se odpadna voda lahko izpušča z obeh strani plovila. Obstaja možnost prepuščati odpadno vodo z drugih plovil.
Cevi so opremljene z iztočno povezavo, skladno z evropskim standardom EN 1306: 1996.
Člen 15.15
Izjeme za določena potniška plovila
1. Alternativno zagotavljanju ustrezne stabilnosti po poškodbi, skladno z oddelki 7 do 13 člena 15.03, potniška plovila, ki niso daljša od 25 m in registrirana za prevoz do največ 50 potnikov, izpolnjujejo naslednja merila:
|
a) |
po simetričnem poplavljenju potopitev plovila ne preseže mejne črte in |
|
b) |
metacentrična višina GMR ni manjša od 0,10 m. |
Potreben preostali vzgon je zagotovljen z ustrezno izbiro materialov, uporabljenih pri izdelavi trupa, ali z mnogoceličnimi splavi iz penaste gume, trdno pripetimi na trup. Pri plovilih, daljših od 15 m, se preostali vzgon lahko zagotovi s kombinacijo splavov in podrazdelitvijo, ki ustreza enooddelčnemu statusu, skladno s členom 15.03.
2. Za potniška plovila v skladu s členom 1 lahko nadzorni organ dovoli manjša odstopanja od čiste višine, zahtevane v oddelkoma 3 c) in 5 b) člena 15.06. Odstopanje ni večje od 5 %. V primeru odstopanja so zadevni deli označeni z barvo.
3. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.03 potniška plovila, ki niso daljša od 45 m in so namenjena za prevoz največ 250 potnikov, ne potrebujejo dvooddelčnega statusa.
4. (prazno)
5. Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniških plovilih, namenjenih za prevoz največ 250 potnikov in ne daljših od 25 m, če so ta opremljena s ploščadjo, dostopno z obeh strani plovila, neposredno nad vodno črto, tako da je omogočeno varno pobiranje oseb iz vode. Potniška plovila so lahko opremljena s primerljivo napravo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
a) |
ena oseba lahko sama rokuje z napravo; |
|
b) |
dovoljene so prenosne naprave; |
|
c) |
naprave so zunaj nevarnega območja pogonskih sistemov; |
|
d) |
mogoča je učinkovita komunikacija med poveljnikom in osebo, odgovorno za napravo. |
6. Nadzorni organ lahko spregleda uporabo člena 10.04 pri potniškem plovilu, registriranem za prevoz največ 600 potnikov in ne daljšem od 45 m, če je potniško plovilo opremljeno s ploščadjo, skladno s prvim stavkom oddelka 5, ali z ustrezno napravo, skladno z drugim stavkom oddelka 5. Poleg tega ima potniško plovilo:
|
a) |
krmni propeler, cikloidni propeler ali vodni curek kot glavni pogon ali |
|
b) |
glavni pogonski sistem z 2 pogonskima enotama ali |
|
c) |
glavni pogonski sistem in premčni bočni propeler. |
7. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 je potniškim plovilom, ki niso daljša od 45 m in ki jim je dovoljeno nositi največ toliko potnikov, kolikor znaša dolžina plovila v m, dovoljeno imeti v območju za potnike ročno krmiljena pregradna vrata brez daljinskega upravljanja v skladu z oddelkom 5 člena 15.02, če:
|
a) |
ima plovilo le en krov; |
|
b) |
so ta vrata dostopna neposredno s krova in niso oddaljena več kot 10 m od krova; |
|
c) |
spodnji rob vratne odprtine leži vsaj 30 cm nad tlemi območja za potnike; |
|
d) |
sta oba oddelka, ki ju delijo vrata, opremljena z alarmom za raven kaluže. |
8. Na potniških plovilih v skladu z oddelkom 7 z odstopanjem od oddelka 6 c) člena 15.06 lahko ena pot za izhod v sili vodi skozi kuhinjo, če je na razpolago tudi druga pot za izhod v sili.
9. Za potniška plovila, katerih dolžina ne presega 45 m, ne velja naslednje: oddelek 2(e) člena 15.01, če so naprave, ki delujejo na utekočinjeni plin, opremljene z ustreznim alarmnim sistemom za koncentracije CO, ki pomenijo tveganje za zdravje ter za potencialno eksplozivne mešanice plina in zraka;
10. Naslednje določbe ne veljajo za potniška plovila, krajša od 25 m:
|
a) |
zadnji stavek oddelka 1 člena 15.04; |
|
b) |
oddelek 6(c) člena 15.06 za kuhinje, dokler je na razpolago druga pot za izhod v sili; |
|
c) |
člen 15.07. |
11. Za plovila s kabinami, katerih dolžina ne presega 45 m, se oddelek 10 člena 15.12 ne uporablja, če so dimne kapuce v številu, ki ustreza številu ležišč, zlahka dostopne v vsaki kabini.
POGLAVJE 15a
POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA
Člen 15a.01
Uporaba dela II
Poleg določb iz dela II za potniška jadralna plovila veljajo zahteve iz tega poglavja.
Člen 15a.02
Odstopanja za določena potniška jadralna plovila
1. Za potniška jadralna plovila, katerih LWL ne presega 45 m in največje dovoljeno število potnikov ne presega LWL v celih metrih, veljajo naslednje določbe:
|
a) |
oddelek 7 člena 3.03, če se sidra ne prevažajo v ceveh za sidrno vrv; |
|
b) |
oddelek 2(d) člena 10.02 glede dolžine; |
|
c) |
oddelek 3(a) člena 15.08; |
|
d) |
oddelek 9(a) člena 15.15; |
2. Z odstopanjem od oddelka 1 se število potnikov lahko poveča do 1,5-krat LWL v celih metrih, če to dovoljuje jadrovje, vrvje in oprema na krovu.
Člen 15a.03
Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri
1. Za izračun momenta nagiba v skladu z oddelkom 3 člena 15.03 se pri določanju težišča plovila upoštevajo zvita jadra.
2. Ob upoštevanju vseh pogojev obremenitve v skladu z oddelkom 2 člena 15.03 in z uporabo standardnih ureditev jader, moment nagiba, ki ga povzroči tlak vetra, ni tako visok, da preseže nagibni kot 20°. Poleg tega:
|
a) |
se za izračun uporabi stalni tlak vetra 0,07 kN/m2, |
|
b) |
preostala varnostna razdalja je vsaj 100 mm in |
|
c) |
preostali prosti bok ni negativen. |
3. Vzravnalni moment statične stabilnosti:
|
a) |
doseže največjo vrednost pod kotom nagiba 25° ali več, |
|
b) |
znaša najmanj 200 mm pod kotom nagiba 30° ali več, |
|
c) |
je pozitiven pod kotom nagiba do 60°. |
4. Površina pod krivuljo vzravnalnega momenta ni manjša od
|
a) |
0.055 mrad do 30°; |
|
b) |
0.09 mrad do 40° ali pod kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°. |
Med
|
c) |
30° in 40° ali |
|
d) |
30° in kotom, pri katerem nezaščitena odprtina doseže vodno površino in ki je manj kot 40°, |
ta površina ni manjša od 0,03 mrad.
Člen 15a.04
Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve
1. Z odstopanjem od oddelka 3 člena 6.01 in oddelka 3 člena 9.01 je oprema oblikovana za stalni nagib do 20°.
2. Z odstopanjem od oddelka 5(a) člena 15.06 in oddelka 9(b) člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v primeru potniških jadralnih plovil, ki niso daljša od 25 m, za povezovalne hodnike in prehode odobri čisto širino, ki je manjša od 800 mm. Sicer je čista širina najmanj 600 mm.
3. Z odstopanjem od oddelka 10 člena 15.06 lahko inšpekcijski organ v posebnih primerih dovoli uporabo varovalne ograje, ki se lahko odstrani, na površinah, kjer je to potrebno zaradi upravljanja jader.
4. V skladu s členom 15.07 jadrovje pripada glavnemu pogonskemu sistemu.
5. Z odstopanjem od oddelka 7(c) člena 15.15 se lahko višina spodnjega roba odprtine vrat zmanjša na 200 mm nad tlemi prostora za potnike. Potem, ko se odprejo, se vrata samodejno zaprejo in zaklenejo.
6. Če obstaja možnost, da je propeler v prostem teku, medtem ko plovilo pluje z jadri, so vsi ogroženi deli pogonskega sistema zavarovani pred možnimi poškodbami.
Člen 15a.05
Vrvje na splošno
1. Deli vrvja so urejeni tako, da se prepreči nedopustno drgnenje.
2. Če se uporabi material, ki ni les, ali če so uporabljene posebne vrste vrvja, taka oblika zagotavlja enakovredne ravni varnosti z dimenzijami in trdnostjo, kot so določene v tem poglavju. Kot dokaz trdnosti
|
a) |
se opravi izračun trdnosti ali |
|
b) |
se od odobrenega klasifikacijskega zavoda pridobi potrdilo o zadostni trdnosti ali |
|
c) |
določitev dimenzij temelji na postopkih, določenih s priznanim regulativnim okvirom (na primer Middendorf, Kusk-Jensen). |
Dokazila se predloži inšpekcijskemu organu.
Člen 15a.06
Jambori ter debla in križi na splošno
1. Vsa debla in križi so izdelani iz visoko kakovostnega materiala.
2. Les za jambore:
|
a) |
nima koncentracij vozlov; |
|
b) |
nima beljave znotraj zahtevanih dimenzij; |
|
c) |
je čim bolj ravno vlaknat; |
|
d) |
vsebuje čim manj zavite rasti. |
3. Če se kot gradben les uporabi ameriški smolikav bor ali bor oregon, katerega kakovost je označena s „čist in boljši“, se premeri v tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 lahko zmanjšajo za 5 %.
4. Če les, ki se uporablja za jambore, podaljške jamborov, krake prečk jamborov, debla in poševnike, nima okroglega prereza, je enakovredne trdnosti.
5. Stojala za jambore, glavni deli jamborov in oprema za pritrjevanje na krovu, na talnih ploščah ali na kljunu oziroma krmi so zgrajeni tako, da lahko bodisi absorbirajo sile, katerim so izpostavljeni, ali jih prenesejo na druge povezane dele konstrukcije.
6. Odvisno od stabilnosti plovila in zunanjih sil, ki jim je izpostavljeno, ter porazdelitve razpoložljive površine jader lahko inšpekcijski organ na podlagi dimenzij, določenih v tem poglavju, dovoli zmanjšanja prerezov deblov in križev in, kadar je to primerno, vrvja. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.
7. Če znaša doba nihanja/doba pozibavanja plovila v sekundah manj kot tri četrtine njegove širine v metrih, se povečajo dimenzije, določene v naslednjih členih. Dokazila se predložijo v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05.
8. V tabelah iz členov 15a.07 do 15a.12 in 15a.14 se možne vmesne vrednosti interpolirajo.
Člen 15a.07
Posebne določbe za jambore
1. Leseni jambori izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (15) (m) |
Premer na krovu (cm) |
Premer na jambornem križu (cm) |
Premer na vrhu jambora (cm) |
|
10 |
20 |
17 |
15 |
|
11 |
22 |
17 |
15 |
|
12 |
24 |
19 |
17 |
|
13 |
26 |
21 |
18 |
|
14 |
28 |
23 |
19 |
|
15 |
30 |
25 |
21 |
|
16 |
32 |
26 |
22 |
|
17 |
34 |
28 |
23 |
|
18 |
36 |
29 |
24 |
|
19 |
39 |
31 |
25 |
|
20 |
41 |
33 |
26 |
|
21 |
43 |
34 |
28 |
|
22 |
44 |
35 |
29 |
|
23 |
46 |
37 |
30 |
|
24 |
49 |
39 |
32 |
|
25 |
51 |
41 |
33 |
Če ima jambor dva križa, se premeri povečajo za najmanj 10 %.
Če ima jambor več kot dva križa, se premeri povečajo za najmanj 15 %.
Če so jambori nameščeni tako, da gredo skozi krov, premer ob vznožju jambora znaša najmanj 75 % premera jambora na ravni krova.
2. Jamborna oprema, jamborne vezi, križi in vrhovi jamborov so dovolj močnih velikosti in dovolj trdno pritrjeni.
Člen 15a.08
Posebne določbe za podaljške jamborov
1. Leseni podaljški jamborov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (16) (m) |
Premer ob vznožju (cm) |
Premer na polovici dolžine (cm) |
Premer na pritrditvi (17) (cm) |
|
4 |
8 |
7 |
6 |
|
5 |
10 |
9 |
7 |
|
6 |
13 |
11 |
8 |
|
7 |
14 |
13 |
10 |
|
8 |
16 |
15 |
11 |
|
9 |
18 |
16 |
13 |
|
10 |
20 |
18 |
15 |
|
11 |
23 |
20 |
16 |
|
12 |
25 |
22 |
17 |
|
13 |
26 |
24 |
18 |
|
14 |
28 |
25 |
20 |
|
15 |
31 |
27 |
21 |
Če so na podaljšek jambora pritrjena kvadratna jadra se dimenzije, določene v tabeli, povečajo za 10 %.
2. Prekrivanje med podaljškom jambora in jamborom znaša vsaj 10-kraten premer podaljška jambora ob vznožju.
Člen 15a.09
Posebne določbe za poševnike
1. Leseni poševniki izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (18) (m) |
Premer na kljunu (cm) |
Premer na polovici dolžine (cm) |
|
4 |
14,5 |
12,5 |
|
5 |
18 |
16 |
|
6 |
22 |
19 |
|
7 |
25 |
23 |
|
8 |
29 |
25 |
|
9 |
32 |
29 |
|
10 |
36 |
32 |
|
11 |
39 |
35 |
|
12 |
43 |
39 |
2. Del poševnika v medkrovju je vsaj štirikrat daljši od premera poševnika na kljunu.
3. Premer poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera poševnika na kljunu.
Člen 15a.10
Posebne določbe za podaljške poševnikov
1. Leseni podaljški poševnikov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (19)(m) |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
|
Premer na kljunu (cm) |
7 |
10 |
14 |
17 |
21 |
24 |
28 |
31 |
35 |
2. Premer podaljška poševnika na njegovem vrhu je vsaj 60 % premera na kljunu.
Člen 15a.11
Posebne določbe za debla krmnega jambora
1. Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (20)(m) |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
|
Premer (cm) |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
20 |
21 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
2. Premer na zatiču tečaja je vsaj 72 % premera, določenega v tabeli.
3. Premer na uzdnem roglju je vsaj 85 % premera, določenega v tabeli.
4. Merjeno od jambora je največji premer na dveh tretjinah dolžine.
5. Kadar:
|
a) |
je kot med glavnim deblom in zunanjim robom jadra manj kot 65° in je glavna uzda pritrjena na konec debla, ali |
|
b) |
točka pritrditve uzde ni na ravnini uzdnega roglja, |
lahko inšpekcijski organ v skladu z oddelkom 2 člena 15a.05 zahteva večji premer.
6. Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.
Člen 15a.12
Posebne določbe za glavna debla
1. Lesena glavna debla izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina (21)(m) |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
|
Premer (cm) |
10 |
12 |
14 |
16 |
17 |
18 |
20 |
2. Nepodprta dolžina glavnega debla ne presega 75 %.
3. Moč pretrga kraka je vsaj enaka 1,2-kratni moči pretrga najvišje vrvi za dviganje in spuščanje jadra.
4. Vrhnji kot kraka ima največ 60°.
5. Če je z odstopanjem od oddelka 4 vrhnji kot kraka večji kot 60°, se natezna trdnost prilagodi glede na sile, ki bodo s tem nastale.
6. Za površine jader, manjše od 50 m2, lahko inšpekcijski organ odobri zmanjšanje dimenzij, določenih v tabeli.
Člen 15a.13
Splošne določbe za nepremično in premično vrvje
1. Nepremično in premično vrvje izpolnjuje zahteve po trdnosti iz členov 15a.14 in 15a.15.
2. Priključki žičnih kablov imajo lahko obliko:
|
a) |
prepletenih spojev, |
|
b) |
stiskalnih obojk ali |
|
c) |
mašilnih obojk. |
Prepleteni spoji vsebujejo lapor, konci pa so oviti.
3. Očesa spojev so opremljena z okovi.
4. Vrvi so napeljane tako, da ne ovirajo vhodov in prehodov.
Člen 15a.14
Posebne določbe za nepremično vrvje
1. Prednje in bočne pripone izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina jambora (22)(m) |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
|
Natezna trdnost sprednje pripone (kN) |
160 |
172 |
185 |
200 |
220 |
244 |
269 |
294 |
|
Natezna trdnost bočnih pripon (kN) |
355 |
415 |
450 |
485 |
525 |
540 |
630 |
720 |
|
Število kablov in vrvi, ki vežejo jambor z bokom ladje, na vsakem boku |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
4 |
4 |
2. Zatege, podaljški jamborov, pripone letečega floka, podaljški poševnika in pripone poševnika izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:
|
Dolžina jambora (23)(m) |
< 13 |
13-18 |
> 18 |
|
Natezna trdnost zatege (kN) |
89 |
119 |
159 |
|
Natezna trdnost podaljška jambora (kN) |
89 |
119 |
159 |
|
Dolžina podaljška jambora (m) |
< 6 |
6-8 |
> 8 |
|
Natezna trdnost pripone letečega floka (kN) |
58 |
89 |
119 |
|
Dolžina podaljška poševnika (m) |
< 5 |
5-7 |
> 7 |
|
Natezna trdnost pripone poševnika (kN) |
58 |
89 |
119 |
3. Najprimernejša oblika vrvi temelji na metodi izdelave vrvi (Rope Construction Method) 6 × 7 FE v razredu trdnosti 1 550 N/mm2. Alternativno se iz istega razreda trdnosti lahko uporabi metoda izdelave 6 × 36 SE ali 6 × 19 FE. Zaradi večje elastičnosti metode izdelave 6 × 19 se natezne trdnosti, podane v tabeli, povečajo za 10 %. Uporaba drugačne oblike vrvi je dovoljena, če ima primerljive lastnosti.
4. Če je uporabljeno togo vrvje, se natezne trdnosti iz tabele povečajo za 30 %.
5. Za vrvje se lahko uporabijo le homologirane rogovile, okrogla očesa in sorniki.
6. Sorniki, rogovile, okrogla očesa in vijaki so taki, da jih je mogoče primerno učvrstiti.
7. Natezna trdnost vodne napone je vsaj 1,2-krat večja od natezne trdnosti ustreznega vodila za prečko in pripone letečega floka.
8. Za plovila z manj kot 30 m3 vodnega izpodriva lahko inšpekcijski organ dovoli zmanjšanje nateznih trdnosti, kot je prikazano v naslednji tabeli:
|
Vodni izpodriv, deljen s številom jamborov (m3) |
Zmanjšanje (%) |
|
> 20 do 30 |
20 |
|
10 do 20 |
35 |
|
< 10 |
60 |
Člen 15a.15
Posebne določbe za premično vrvje
1. Za premično vrvje se uporabljajo vlaknene vrvi ali vrvi iz jeklene žice. Najmanjša natezna trdnost in premer premičnega vrvja izpolnjujeta naslednje minimalne zahteve glede na površino jader:
|
Vrsta premičnega vrvja |
Material vrvi |
Površina jader (m2) |
Najmanjša natezna trdnost (KN) |
Premer vrvi (mm) |
|
Vrvi za dviganje in spuščanje vmesnega jadra |
Jeklena žica |
do 35 |
20 |
6 |
|
> 35 |
38 |
8 |
||
|
Vlakna (polipropilen PP) |
Premer vrvi najmanj 14 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 25 m2 ali del tega |
|||
|
Vrvi za dviganje in spuščanje sošnih jader Vrvi za dviganje in spuščanje vršnih jader |
Jeklena žica |
do 50 |
20 |
6 |
|
> 50 do 80 |
30 |
8 |
||
|
> 80 do 120 |
60 |
10 |
||
|
> 120 do 160 |
80 |
12 |
||
|
Vlakna (PP) |
Premer vrvi najmanj 18 mm in eno ožlebljeno kolesce za vrv za vsakih 30 m2 ali del tega |
|||
|
Uzde vmesnih jader |
Vlakna (PP) |
do 40 |
14 |
|
|
> 40 |
18 |
|||
|
Za površine jader več kot 30 m2, ima uzda obliko škripca in se upravlja z vitlom |
||||
|
Uzde sošnih/ vršnih jader |
Jeklena žica |
< 100 |
60 |
10 |
|
100 do 150 |
85 |
12 |
||
|
> 150 |
116 |
14 |
||
|
Za uzde vršnih jader so potrebni prožni povezovalni elementi (predhodniki) |
||||
|
Vlakna (PP) |
Premer vrvi najmanj 18 mm in najmanj tri ožlebljena kolesca za vrv. Kadar je površina jader večja kot 60 m2, eno ožlebljeno kolesce za vrv na 20 m2 |
|||
2. Premično vrvje, ki je del jamborovih vrvi, ima natezno trdnost, ki ustreza natezni trdnosti prednjih ali bočnih pripon.
3. Če so uporabljeni materiali, ki niso navedeni v oddelku 1, so izpolnjene vrednosti za trdnost, navedene v tabeli v oddelku 1.
Vlaknene vrvi iz polietilena se ne uporabljajo.
Člen 15a.16
Pribor in deli vrvja
1. Če so uporabljene vrvi iz jeklene žice ali vlaknene vrvi, za premer ožlebljenih kolesc za vrv (merjeno od sredine vrvi do sredine vrvi) veljajo naslednje minimalne zahteve:
|
Jeklena žica (mm) |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
|
Vlakna (mm) |
16 |
18 |
20 |
22 |
24 |
26 |
28 |
|
Ožlebljeno kolesce za vrv (mm) |
100 |
110 |
120 |
130 |
145 |
155 |
165 |
2. Z odstopanjem od oddelka 1 je lahko premer ožlebljenih kolesc za vrv šestkrat večji od premera jeklene žice, če jeklena žica ne teče nenehno čez ožlebljena kolesca.
3. Natezna trdnost pribora (rogovile, okrogla očesa, vijaki, plošče za očesa, sorniki, obroči in členi verige za sidro) je združljiva z natezno trdnostjo nepremičnega ali premičnega vrvja, ki je nanj pritrjeno.
4. Pritrditve ladijskih reber prednjih ali bočnih pripon so izdelane tako, da prevzamejo sile, ki so jim izpostavljene.
5. Na vsako oko je lahko pritrjen samo en člen verige za sidro skupaj z ustrezno prednjo ali bočno prepono.
6. Bloki vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigala so varno pritrjeni na jambor, vrtjivi kraki, ki se uporabljajo v ta namen, pa so v dobrem stanju.
7. Pritrditve očesnih sornikov, zagozd, klinov za navijanje vrvi in ograje okrog velikega jambora so izdelane tako, da ustrezajo silam, ki so jim izpostavljene.
Člen 15a.17
Jadra
1. Zagotoviti je treba, da se jadra lahko enostavno, hitro in varno zvijejo.
2. Površina jader je ustrezna glede na vrsto plovila in vodni izpodriv.
Člen 15a.18
Oprema
1. Plovila, ki so opremljena s podaljškom poševnika ali poševnikom, imajo mrežo flok in ustrezno število primernih naprav za oporo in nategnitev.
2. Oprema iz oddelka 1 pa ni potrebna, če je podaljšek poševnika ali poševnik opremljen z ročnim priborom za vezanje ladijskih vrvi in nožno vrvjo, ki sta ustrezno velika, da omogočata pritrditev varnostnih jermenov na plovilu.
3. Za dela na vrvju je zagotovljen stol za poveljnika palube.
Člen 15a.19
Preskušanje
1. Inšpekcijski organ preskusi vrvje vsaki dve leti in pol. Preskus zajema vsaj naslednje:
|
a) |
jadra, vključno z robovi jader, uzdnimi roglji in očmi na vodoravnem spodnjem delu jambora; |
|
b) |
stanje jamborov ter debel in križev; |
|
c) |
stanje nepremičnega in premičnega vrvja skupaj s priključki žičnih kablov; |
|
d) |
oprema za hitro in varno zvijanje jader; |
|
e) |
varno pritrjevanje blokov vrvi za dviganje in spuščanje jader in dvigal; |
|
f) |
pritrjevanje glavnih delov jamborov in drugih točk pritrjevanja za nepremično in premično vrvje, ki so pritrjeni na plovilo; |
|
g) |
vitli za upravljanje jader; |
|
h) |
drugi pripomočki, nameščeni za namene jadranja, kot so ladjarske sekire in pribor za njihovo upravljanje; |
|
i) |
sprejeti ukrepi za preprečitev drgnenja debel in križev, premičnega in nepremičnega vrvja ter jadrovja; |
|
j) |
oprema v skladu s členom 15a.18. |
2. Del lesenega jambora, ki gre skozi krov in se nahaja pod krovom, se pregleda v presledkih, ki jih določi inšpekcijski organ, vendar vsaj ob vsakem rednem pregledu v skladu s členom 2.09. Jambor se v ta namen izvleče.
3. Na plovilu se hrani potrdilo o zadnjem pregledu, opravljenem v skladu z oddelkom 1, ki ga izda, opremi z datumom in podpiše inšpekcijski organ.
POGLAVJE 16
POSEBNE ZAHTEVE ZAPLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO
Člen 16.01
Plovni objekt, primeren za potiskanje
1. Plovni objekti, ki se bodo uporabljali za potiskanje, imajo vgrajeno ustrezno napravo za potiskanje. Zasnovani in opremljeni so tako, da:
|
a) |
omogočajo posadki, da se brez težav in varno premakne na plovni objekt v potisni navezi s pritrjenimi priključnimi napravami; |
|
b) |
lahko zavzamejo stabilen položaj glede na priključen plovni objekt; |
|
c) |
onemogočajo medsebojno premikanje plovnih objektov. |
2. Če sta plovna objekta povezana s kabli, se potisni plovni objekt opremi z najmanj dvema posebnima vitloma ali ustreznima priključnima napravama za napenjanje kablov.
3. Priključne naprave omogočajo vzpostavitev trdne strukture s plovnim objektom v potisni navezi.
Če so konvoji sestavljeni iz potisnega plovnega objekta in enega potiskanega plovnega objekta, priključne naprave lahko omogočajo nadzorovano upravljanje. Potrebne pogonske enote brez težav prestrezajo sile, ki se prenašajo, in jih je mogoče upravljati brez težav in varno. Za takšne pogonske enote se smiselno uporabljajo členi od 6.02 do 6.04.
4. Pri potiskačih pregrada proti trkom iz oddelka 1(a) člena 3.03 ni potrebna.
Člen 16.02
Plovni objekt, primerno, da se ga potiska
1. Za maone brez krmilnega sistema, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice se ne uporabljajo:
|
a) |
poglavja 5 do 7 in 12; |
|
b) |
oddelka od 2 do 8 člena 8.08, člen 10.02 in oddelek 1 člena 10.05. |
Če ima plovilo krmilni sistem, bivalne prostore, strojnice ali kotlovnice, se zanje uporabljajo ustrezne zahteve te priloge.
2. Poleg tega ladijske maone, katerih dolžina L ne presega 40 m, izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
a) |
Pregrade proti trkom iz oddelka 1 člena 3.03 niso potrebne, če je njihova prednja stran sposobna prenesti vsaj 2,5-kratno obremenitev, določeno za pregrade proti trkom za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ki imajo enak ugrez in ki so zgrajena v skladu z zahtevami priznanega klasifikacijskega zavoda. |
|
b) |
Z odstopanjem od oddelka 1 člena 8.08 iz predelkov v dvojnem dnu, do katerih je dostop težaven, ni treba izčrpati vode, razen če njihova prostornina pri največjem dovoljenem ugrezu presega 5 % izpodriva ladijske maone. |
3. Plovni objekt, ki bo potiskan, se opremi s priključnimi napravami, ki zagotavljajo varno priključitev na drugi plovni objekt.
Člen 16.03
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez
Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez, se opremi s privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev naveze.
Člen 16.04
Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih
Plovni objekt, namenjen za poganjanje v konvojih, se opremi s priključnimi napravami, privezniki ali ustreznimi napravami, ki s svojim številom in namestitvijo omogočajo varno priključitev na drug plovni objekt v konvoju.
Člen 16.05
Plovni objekt, primeren za vleko
1. Plovni objekt, namenjen za vleko, ustreza naslednjim zahtevam:
|
a) |
Vlečne naprave se namestijo tako, da njihova uporaba ne ogroža varnosti plovnega objekta, osebja ali tovora. |
|
b) |
Vlečni in vlečeni plovni objekt se opremita z vlečno kljuko, ki se lahko varno potegne iz prostora za krmiljenje; to se ne uporablja, če oblika ali drugi sestavni deli preprečujejo prevrnitev. |
|
c) |
Vlečne naprave sestojijo iz vitlov ali vlečne kljuke. Vlečne naprave se namestijo pred ravnino propelerjev. Ta zahteva se ne uporablja za plovne objekte, ki jih krmilijo lastne pogonske enote, kakor so krmilni propelerji ali cikloidni propelerji. |
|
d) |
Z odstopanjem od zahtev v oddelku (c) je za plovni objekt, ki sam – v skladu z veljavnimi pravili organa za plovbo, v državah članicah – pomaga vleči motoriziran plovni objekt, dovolj vlečna naprava, kakor je priveznik, ali enakovredna naprava. Oddelek (b) se uporablja smiselno. |
|
e) |
Če se vlečni kabli lahko zataknejo za krmilo plovnega objekta, se zagotovi deflektorske obroče z zadrževalniki kabla. |
2. Plovni objekti, katerih dolžina L presega 86 m, se ne smejo vleči s tokom.
Člen 16.06
Preskusi plovnosti konvojev
1. Če naj potiskač ali motorni plovni objekt dobi dovoljenje za poganjanje togega konvoja in če naj se to vnese v spričevalo Skupnosti, inšpekcijski organ določi, katere formacije se pregledajo, in izvede preskuse plovnosti iz člena 5.02 na konvoju v izbrani formaciji (formacijah), za katero(e) meni, da je(so) najslabša(e). Ta konvoj izpolnjuje zahteve iz členov od 5.02 do 5.10.
Inšpekcijski organ preveri, ali je med manevri, zahtevanimi v Poglavju 5, zagotovljena trdna povezava med vsemi plovnimi objekti v konvoju.
2. Če so med preskusi plovnosti iz oddelka 1 zaradi skladnosti z zahtevami iz členov od 5.02 do 5.10 na krovu plovnega objekta, ki se vleče ali je v vzporedni navezi, posebne naprave, kakor so krmilni sistem, pogonske enote ali oprema za manevriranje, ali sestavljene priklopne naprave, se v spričevalo Skupnosti za plovilo, ki poganja konvoj, vnese naslednje: formacija, položaj, ime in uradna številka plovil, ki so opremljena z uporabljenimi posebnimi napravami.
Člen 16.07
Navedbe v spričevalu Skupnosti
1. Če je plovni objekt namenjen za poganjanje konvoja ali če se ga bo poganjalo v konvoju, se njegova skladnost z ustreznimi zahtevami, določenimi v členih od 16.01 do 16.06, vpiše v spričevalo Skupnosti.
2. Za pogonski plovni objekt se v spričevalo Skupnosti vnesejo naslednji podatki:
|
a) |
potrjeni konvoji in formacije; |
|
b) |
vrste priključitev; |
|
c) |
največje opredeljene priključne sile in |
|
d) |
kjer je to primerno, najnižja natezna trdnost priključnih kablov za vzdolžno povezavo ter število napenjalnih naprav. |
POGLAVJE 17
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO
Člen 17.01
Splošno
Za konstrukcijo in opremo plavajoče opreme se uporabljajo poglavja 3, 7 do 14 in 16. Plavajoča oprema z lastnim pogonom izpolnjuje tudi zahteve poglavij 5 in 6. Pogonske enote, ki omogočajo samo kratke vleke, se ne obravnavajo kakor lastni pogon.
Člen 17.02
Odstopanja
1. Inšpekcijski organ lahko odobri izvzetje od naslednjih zahtev:
|
a) |
oddelka 1 in 2 člena 3.03 se uporabljata smiselno. |
|
b) |
člen 7.02 se uporablja smiselno. |
|
c) |
največja stopnja zvočnega pritiska, predpisana v drugem stavku oddelka 5 člena 12.02, se lahko preseže med delovanjem delovnega orodja, če med opravljanjem storitev nihče ne spi na plovilu čez noč; |
|
d) |
lahko se odobri izvzetje od drugih zahtev, ki zadevajo strukturo, delovno orodje ali opremo, če je v vsakem primeru zagotovljena enaka stopnja varnosti. |
2. Inšpekcijskemu organu ni treba upoštevati uporabe naslednjih zahtev:
|
a) |
Oddelek 1 člena 10.01 se ne uporablja, če se plavajoča oprema med delovanjem lahko varno zasidra z delovnim sidrom ali podporniki. Vendarle pa mora plavajoča oprema z lastnim pogonom imeti sidro, ki ustreza vsaj zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kadar za empirični koeficient k velja, da je enak 45, in kadar za T velja najmanjša višina. |
|
b) |
Drugi del stavka v oddelku 1 člena 12.02, če se bivalni prostori lahko dovolj osvetlijo z električno energijo. |
3. Poleg tega se uporablja še naslednje:
|
a) |
drenažno črpalko iz drugega odstavka oddelka 2 člena 8.08 poganja motor; |
|
b) |
hrup iz oddelka 3 člena 8.10 presega 65 dB(A) na prečni razdalji 25 m od boka katerekoli plavajoče opreme med delovanjem njenega delovnega orodja; |
|
c) |
za oddelek 1 člena 10.03, če je na krovu delovno orodje, ki ni trajno pritrjeno, se zahteva najmanj en dodatni prenosni gasilni aparat; |
|
d) |
za oddelek 2 člena 14.02, poleg naprav na utekočinjeni plin za gospodinjsko rabo se lahko uporabljajo tudi druge naprave na utekočinjeni plin. Navedene naprave ali njihovi dodatki ustrezajo zahtevam ene od držav članic. |
Člen 17.03
Dodatne zahteve
1. Plavajoča oprema, na kateri so med delovanjem pristne osebe, se opremi s splošnim alarmom. Signal alarma se jasno razloči od drugih signalov in v bivalnih prostorih in na vseh delovnih postajah proizvaja zvočni pritisk, ki za najmanj 5 dB(A) presega največjo stopnjo zvočnega pritiska v okolici. Alarm je mogoče sprožiti iz prostora za krmiljenje in glavnih delovnih postaj.
2. Delovna oprema je dovolj močna, da zdrži obremenitve, ki jim je izpostavljena, in ustreza zahtevam Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih (24).
3. Stabilnost (odpornost proti prevračanju) in trdnost delovne opreme in njenih dodatkov, kjer je to primerno, mora vzdržati sile, ki izhajajo iz pričakovanega nagiba, trima in premikanja plavajoče opreme.
4. Če se bremena dvigajo z dvigali, se največja dovoljena obremenitev, izpeljana iz stabilnosti in moči, vidno označi z napisi na krovu in pri nadzornih postajah. Če je mogoče povečati dvižno zmogljivost s priključitvijo dodatnih plovcev, se jasno navedejo dovoljene vrednosti za dvigovanje s temi plovci in brez njih.
Člen 17.04
Preostala varnostna razdalja
1. Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostala varnostna razdalja najkrajša navpična razdalja med gladino vode in najnižjim delom plavajoče opreme, pod katerim ta ni več neprepustna za vodo, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.
2. V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostala varnostna razdalja dovolj velika za kakršno koli odprtino, odporno proti brizganju in vremenskim vplivom, če meri najmanj 300 mm.
3. Pri odprtini, ki ni odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 400 mm.
Člen 17.05
Preostali prosti bok
1. Za namene tega poglavja in z odstopanjem od člena 1.01 te priloge, je preostali varnostni bok najkrajša navpična razdalja med gladino vode in zgornjo površino krova na njegovem robu, ob upoštevanju trima in nagiba zaradi momentov iz oddelka 4 člena 17.07.
2. V skladu z oddelkom 1 člena 17.07 je preostali prosti bok dovolj velik, če meri najmanj 300 mm.
3. Preostali bok se lahko zmanjša, če je dokazano, da so izpolnjene zahteve člena 17.08.
4. Inšpekcijski organ lahko zahteva ali dovoli preostali prosti bok, ki se razlikuje od navedenega v oddelku 2, če oblika plovca očitno odstopa od pontona, na primer pri cilindričnem plovcu, ali če ima prerez plovca več kakor štiri stranice. To se uporablja tudi za plavajočo opremo, sestavljeno iz več plovcev.
Člen 17.06
Nagibni preskus
1. Potrditev stabilnosti v skladu s členoma 10.07 in 17.08 temelji na pravilno izvedenem nagibnem preskusu.
2. Če med nagibnim preskusom ni mogoče doseči zadostnih nagibnih kotov ali če nagibni preskus povzroči prevelike tehnične težave, se ga lahko nadomesti z izračunom težišča plovila in teže. Rezultat izračuna teže se preveri z merjenjem ugreza in razlika ne presega ± 5 %.
Člen 17.07
Potrditev stabilnosti
1. Potrdi se, da sta, ob upoštevanju obremenitev med delovanjem delovne opreme in v gibanju, preostali prosti bok in preostala varnostna razdalja zadostna. V ta namen vsota kotov trima in nagiba ne presega 10° in dno plovila se ne pojavi.
2. Potrditev stabilnosti vključuje naslednje podatke in dokumentacijo:
|
a) |
tehnične načrte plovil in delovnega orodja in podrobne podatke o njih, potrebne za potrditev stabilnosti, kakor so vsebina rezervoarjev, odprtine za dostop v notranjost plovila; |
|
b) |
hidrostatične podatke ali krivulje; |
|
c) |
krivulje vzravnalnega momenta za statično stabilnost v obsegu, zahtevanem v skladu s spodnjim oddelkom 5 ali členom 17.08; |
|
d) |
opis obratovalnih pogojev skupaj z ustreznimi podatki o teži in težišču, vključno s stanjem, ko je plovilo nenatovorjeno, in stanjem opreme za prevoz; |
|
e) |
izračun momentov nagiba, trima in vzravnave s specifikacijo kotov trima in nagiba in preostalega prostega boka in preostale varnostne razdalje; |
|
f) |
združitev rezultatov izračuna s specifikacijo mej obratovanja in največjih obremenitev. |
3. Potrditev stabilnosti temelji najmanj na naslednjih domnevnih obremenitvah:
|
a) |
za plavajoče bagre specifična masa materialov, ki jih izkopavajo
|
|
b) |
vrednosti, navedene v točki (a), se pri vedrnih bagrih povečajo za 15 %; |
|
c) |
preuči se največja dvižna moč za hidravlične bagre. |
4.1 Pri potrditvi stabilnosti se upoštevajo momenti zaradi:
|
a) |
obremenitve; |
|
b) |
asimetrične strukture; |
|
c) |
tlaka vetra; |
|
d) |
obračanja med vožnjo plavajoče opreme na lastni pogon; |
|
e) |
navzkrižnega toka, če je to potrebno; |
|
f) |
balasta in zalog; |
|
g) |
obremenitev na krovu in, kjer je to primerno, tovora; |
|
h) |
prostih površin tekočin: |
|
i) |
vztrajnostne sile; |
|
j) |
druga strojna oprema. |
Momenti, ki lahko delujejo simultano, se seštevajo.
4.2 Moment zaradi tlaka vetra se izračuna z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
c |
= |
koeficient upora, odvisen od oblike Za okvirje c = 1,2 in za poveznike med trdimi deli c = 1,6. Pri obeh vrednostih se upoštevajo sunki vetra. Za celotno območje, ki ga objema plastnica okvirja, se šteje, da je površina, izpostavljena vetru. |
|
pw |
= |
specifični tlak vetra; vzame se enotna vrednost 0,25 kN/m2; |
|
A |
= |
prečna ploskev nad ploskvijo največjega dovoljenega ugreza v m2; |
|
lw |
= |
razdalja med središčem območja prečne ploskve A in ploskvijo največjega ugreza, v m. |
4.3 Momente zaradi obračanja med vožnjo iz oddelka 4.1(d) za opremo z lastnim pogonom se izračuna s formulo, določeno v oddelku 6 člena 15.03.
4.4 Moment zaradi navzkrižnega toka iz oddelka 4.1(e) se upošteva le za plavajočo opremo, ki je med delovanjem zasidrana ali privezana čez tok.
4.5 Opredeli se najmanj ugodna količina polnjenja rezervoarjev s stališča stabilnosti in ustrezni moment se vključi v izračun momentov zaradi tekočega balasta in tekočih zalog iz oddelka 4.1(f).
4.6 Moment zaradi vztrajnostnih sil iz oddelka 4.1(i) se upošteva, če premiki bremena in delovnega orodja lahko vplivajo na stabilnost.
5. Vzravnalni momenti za plovila z navpičnimi stranskimi stenami se lahko izračunajo z naslednjo formulo:
|
|
Ma = 10 · d · |
pri čemer je:
|
|
= |
metacentrična višina, v m; |
|
φ |
= |
kot nagiba, v stopinjah. |
Navedena formula se uporablja za kote nagiba do 10° ali do kota nagiba, ki ustreza potopitvi roba krova ali točki, ko se pojavi rob dna; odločilen je najmanjši kot. Formula se lahko uporablja tudi za poševne stranske stene do kota nagiba 5°; uporabljajo se tudi mejni pogoji, določeni v oddelkih 3 in 4.
Če posebna oblika plovil(a) ne omogoča takšne poenostavitve, se zahtevajo krivulje vzravnalnega momenta iz oddelka 2(c).
Člen 17.08
Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku
Če se v skladu z oddelkom 3 člena 17.05 uporablja zmanjšani preostali prosti bok, se za vse obratovalne pogoje dokaže, da:
|
a) |
metacentrična višina po popravku za proste površine tekočin znaša najmanj 0,15 m; |
|
b) |
je za kote nagiba med 0 in 38° vzravnalni moment najmanj h = 0,30 – 0,28 · φn [m], pri čemer je φn kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti (območje stabilnosti). Ta kot ni manjši od 20° ali 0,35 rad in se ga ne uporabi v formuli za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad, pri čemer je enota za φn radian (rad) (1° = 0,01745 rad); |
|
c) |
vsota kotov trima in nagiba ne presega 10°; |
|
d) |
preostala varnostna razdalja še vedno ustreza zahtevam člena 17.04; |
|
e) |
preostali prosti bok še vedno meri najmanj 0,05 m; |
|
f) |
za kote nagiba med 0 in 30° je preostali vzravnalni moment še vedno najmanj h = 0,20 – 0,23 · φn [m] pri čemer je φn kot nagiba, po katerem krivulja vzravnalnega momenta izkazuje negativne vrednosti; v formuli se ga ne uporabi za vrednosti nad 30° ali 0,52 rad. |
Preostali vzravnalni moment je največja razlika med 0° in 30° nagiba med krivuljo vzravnalnega momenta in krivuljo nagibnega momenta. Če voda doseže odprtino, ki vodi v notranjost plovila, pri kotu nagiba, ki je manjši od kota, ustrezajočega največji razliki med krivuljami momenta, se upošteva moment, ki ustreza navedenemu kotu nagiba.
Člen 17.09
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice se pritrdijo v skladu s členoma 4.04 in 4.06.
Člen 17.10
Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti
1. Uporaba členov 17.04 do 17.08 se lahko odpravi za plavajočo opremo:
|
a) |
katere delovno orodje ne more nikakor spremeniti njenega nagiba ali trima in |
|
b) |
pri kateri lahko razumno izključimo vsak premik težišča. |
2. Vendar
|
a) |
pri največji obremenitvi preostala varnostna razdalja meri najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm; |
|
b) |
pri odprtinah, ki niso odporne proti brizganju in vremenskim vplivom, preostala varnostna razdalja meri najmanj 500 mm. |
POGLAVJE 18
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI
Člen 18.01
Obratovalni pogoji
Plovni objekt na delovni lokaciji, ki je kakor tak opredeljen v spričevalu Skupnosti iz Dela I ali II Priloge V, lahko pluje zunaj delovnih lokacij le, če je nenatovorjen. Navedena omejitev se vpiše v spričevalo Skupnosti.
Plovni objekt na delovni lokaciji ima za ta namen spričevalo, ki ga je izdal pristojni organ in v katerem je navedeno trajanje del in geografske meje delovne lokacije, na kateri je dovoljeno upravljati plovilo.
Člen 18.02
Uporaba dela II
Če ni drugače določeno v tem poglavju, sta konstrukcija in oprema plovila na delovni lokaciji v skladu s poglavji 3 do 14 dela II.
Člen 18.03
Odstopanja
|
1. |
|
2. Inšpekcijski organ lahko spregleda uporabo naslednjih določb:
|
a) |
oddelki 2 do 8 člena 8.08, če ni treba, da je prisotna posadka; |
|
b) |
oddelka 1 in 3 člena 10.01, če se plovilo na delovni lokaciji lahko varno pritrdi z delovnimi sidri ali podporniki. Vendar pa ima plovilo na delovni lokaciji z lastnim pogonom najmanj eno sidro, ki ustreza zahtevam oddelka 1 člena 10.01, kjer za koeficient k velja, da je enak 45 in kjer je najnižja višina T: |
|
c) |
oddelka 1(c) poglavja 10.02, če plovilo na delovni lokaciji nima lastnega pogona. |
Člen 18.04
Varnostna razdalja in prosti bok
1. Če se plovni objekt na delovni lokaciji uporablja kakor barža za izsuševanje ali barža z bagrom, je varnostna razdalja zunaj skladiščnega območja najmanj 300 mm in prosti bok najmanj 150 mm. Inšpekcijski organ lahko dovoli manjši prosti bok, če se z izračunom dokaže, da je stabilnost dovolj velika za tovor s specifično maso 1,5 t/m3 in če se nobena stran krova ne doseže vode. Upošteva se učinek utekočinjenega tovora.
2. Določbe členov 4.01 in 4.02 se smiselno uporabljajo za plovni objekt na delovni lokaciji, za katero ne velja oddelek 1. Inšpekcijski organ lahko za varnostno razdaljo in prosti bok določi vrednosti, ki odstopajo od zgoraj navedenih.
Člen 18.05
Čolni
Za plovni objekt na delovni lokaciji se ne zahteva čoln, če:
|
a) |
nima lastnega pogona ali |
|
b) |
je čoln na voljo drugje na delovni lokaciji. |
Navedeno odstopanje se vpiše v spričevalo Skupnosti.
POGLAVJE 19
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI
(prazno)
POGLAVJE 19a
POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE
(prazno)
POGLAVJE 19b
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4
Člen 19b.01
Uporaba poglavja 4
1. Z odstopanjem od oddelkov 1 in 2 člena 4.01 se varnostna razdalja vrat in odprtin, razen žrel skladišč, za plovila, ki plujejo po plovnih poteh v coni 4, zmanjša, kakor sledi:
|
a) |
na 150 mm za odprtine, ki se lahko zaprejo tako, da so odporne proti brizganju in vremenskim vplivom; |
|
b) |
na 200 mm za odprtine, ki jih ni mogoče zapreti tako, da bi bile odporne proti brizganju in vremenskim vplivom. |
2. Z odstopanjem od člena 4.02 je najmanjši prosti bok za plovila, ki plujejo v coni 4, 0 mm, če se upošteva varnostna razdalja v skladu z oddelkom 1.
POGLAVJE 20
POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA
(prazno)
POGLAVJE 21
POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE ZA REKREACIJO
Člen 21.01
Splošno
Za konstrukcijo in opremo plovnih objektov za rekreacijo se uporabljata samo člena 21.02 in 21.03.
Člen 21.02
Uporaba dela II
1. Plovni objekt za rekreacijo ustreza naslednjim zahtevam:
|
a) |
iz Poglavja 3:
|
|
b) |
Poglavje 5; |
|
c) |
iz Poglavja 6:
|
|
d) |
iz Poglavja 7:
|
|
e) |
iz Poglavja 8:
|
|
f) |
iz Poglavja 9:
|
|
g) |
iz Poglavja 10:
|
|
h) |
Poglavje 13; |
|
i) |
Poglavje 14. |
2. Za plovne objekte za rekreacijo, za katera velja Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (25), se prvi inšpekcijski pregled in redni inšpekcijski pregledi razširijo samo na:
|
a) |
člen 6.08, če je na plovnem objketu kazalnik stopnje obratov; |
|
b) |
oddelek 2 člena 7.01, člen 7.02, oddelek 1 člena 7.03 in člen 7.13, če je na plovnem objektu prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe; |
|
c) |
oddelek 2 člena 8.01, oddelek 1 člena 8.02, oddelek 3 člena 8.03, oddelek 5 člena 8.05, oddelek 2 člena 8.08, člen 8.10; |
|
d) |
oddelki 2, 3, 6 in 14 člena 10.01, oddelek 1 b) in c), oddelek 2 a) in e) do h) člena 10.02, oddelek 1 b) in d), oddelki od 2 do 6 člena 10.03, člen 10.05; |
|
e) |
Poglavje 13; |
|
f) |
iz Poglavja 14:
|
Člen 21.03
(prazno)
POGLAVJE 22
STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE
Člen 22.01
Splošno
1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za plovila, ki prevažajo zabojnike, če veljavni predpisi organa za plovbo v državah članicah, zahtevajo dokumentacijo o stabilnosti.
Inšpekcijski organ preveri dokumentacijo o stabilnosti, ali jo predloži v preveritev komu drugemu, in jo pravilno ožigosa.
2. Poveljnik plovila iz dokumentacije o stabilnosti dobi razumljive podatke o stabilnosti plovila pri vseh pogojih obremenitve.
Dokumentacija o stabilnosti vključuje najmanj naslednje:
|
a) |
podatke o dopustnih koeficientih stabilnosti, dopustnih vrednostih
|
|
b) |
podatke o prostorih, ki se lahko napolnijo z balastno vodo; |
|
c) |
obrazce za preverjanje stabilnosti; |
|
d) |
navodila za uporabo ali primer izračuna, ki ga lahko uporabi poveljnik. |
3. Pri plovilih, na katerih so zabojniki med prevozom lahko nezavarovani ali zavarovani, se zagotovijo posebne metode izračunavanja za potrditev stabilnosti prevoza nezavarovanih in zavarovanih tovorov zabojnikov.
4. Tovor zabojnikov je zavarovan le, če je vsak posamezen zabojnik trdno pritrjen na trup plovila z vodili za zabojnike ali opremo za pritrditev in se njegova lega med potovanjem ne more spremeniti.
Člen 22.02
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov
1. Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:
|
a) |
Metacentrična višina
|
|
b) |
Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba ne presega 5° in rob krova se ne potopi. |
|
c) |
Nagibni moment zaradi centrifugalne sile, ki je posledica obračanja plovila, se določi z naslednjo formulo: 
pri čemer je:
|
|
d) |
Nagibni moment zaradi tlaka vetra se določi z naslednjo formulo: 
pri čemer je:
|
|
e) |
Nagibni moment zaradi prostih površin deževnice in ostankov vode v skladišču ali dvojnem dnu se določi z naslednjo formulo: 
pri čemer je:
|
|
f) |
Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode. |
2. Stabilnost plovila, ki prevaža nezavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski 
ne presega 
zul, pridobljenega z izračunom po zgornji formuli. 
zul se izračuna za različne izpodrive, ki pokrivajo celotno območje ugrezov.
|
a) |
Za |
|
b) |
|
V formulah je:
|
|
najvišja dovoljena višina težišča natovorjenega plovila nad vznožjem [m]; |
|
|
višina metacentra nad vznožjem [m] v skladu z aproksimacijsko formulo iz oddelka 3; |
|
F |
ustrezen dejanski prosti bok pri 1/2 L [m]; |
|
Z |
parameter za centrifugalno silo zaradi obračanja 
|
|
v |
največja hitrost plovila v vodi [m/s]; |
|
Tm |
ustrezen povprečni ugrez [m]; |
|
hKW |
nagibni moment zaradi bočnega tlaka vetra v skladu z oddelkom 1, (d) [m]; |
|
hKfO |
vsota nagibnih momentov zaradi prostih površin tekočin v skladu z oddelkom 1, (e) [m]. |
Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost 
za izračun v skladu z oddelkom 2 in oddelkom 2 člena 22.03 lahko določi z naslednjima aproksimacijskima formulama:
|
a) |
za plovila v obliki pontona 
|
|
b) |
za druga plovila 
|
Člen 22.03
Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov
1. Vse metode izračunavanja stabilnosti plovila, če prevaža zavarovane zabojnike, ustrezajo naslednjim mejnim pogojem:
|
a) |
Metacentrična višina
|
|
b) |
Pri skupnem delovanju centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin se nobena odprtina skladišča ne potopi. |
|
c) |
Momenti nagiba zaradi centrifugalne sile zaradi obračanja plovila, tlaka vetra in prostih površin tekočin kot nagiba se določijo v skladu s formulami iz oddelka 1 (c) do (e) člena 22.02. |
|
d) |
Za vsako obremenitev se upošteva polovica zaloge goriva in pitne vode. |
2. Stabilnost plovila, ki prevaža zavarovane zabojnike, je zadostna, če dejanski 
ne presega 
zul, pridobljenega z izračunom po formuli, izračunani za različne izpodrive, ki pokrivajo celotno območje ugrezov.
|
a) |
Za za |
|
b) |
|
Poleg predhodno opredeljenih izrazov je v teh formulah:
|
I |
prečni vztrajnostni moment območja vodne črte pri Tm [m4] (za aproksimacijsko formulo glej oddelek 3); |
|
i |
prečni vztrajnostni moment območja vodne črte vzporednega z vznožjem, na višini 
|
|
|
vodni izpodriv plovila pri Tm [m3]; |
|
F' |
idealni prosti bok F' = H' – Tm [m] ali |
|
a |
navpična razdalja med spodnjim robom odprtine, ki se ob morebitnem nagibu prvi potopi, in vodno črto plovila v pokončnem položaju [m]; |
|
b |
razdalja te odprtine od središča plovila [m]; |
|
H' |
idealna bočna višina |
|
q |
vsota prostornin krovnih hišic, žrel, glavnega krova in drugih nadgradenj do višine največ 1,0 m nad H ali do najnižje odprtine v obravnavani prostornini, odločilna je najnižja vrednost. Deli prostornine v območju 0,05 L od skrajnih delov plovila se ne upoštevajo [m3]. |
3. Aproksimacijska formula za I
Če ni na voljo lista hidrostatičnih krivulj, se vrednost prečnega vztrajnostnega momenta I območja vodne črte lahko izračuna z naslednjima aproksimacijskima formulama:
|
a) |
za plovila v obliki pontona 
|
|
b) |
za druga plovila 
|
Člen 22.04
Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu
Postopek za ocenjevanje stabilnosti se lahko določi z dokumenti, navedenimi v oddelku 2 člena 22.01.
POGLAVJE 22a
POSEBNE ZAHTEVE ZAPLOVNE OBJEKTE, DALJŠE OD 110 M
Člen 22a.01
Uporaba dela I
Poleg zahtev, določenih v oddelku 3 člena 2.03, lastnik ali njegov predstavnik pred začetkom gradnje plovnega objekta, daljšega od 110 m, razen morske ladje (gradnja novega plovnega objekta ali podaljšanje plovnega objekta, ki je že v uporabi), o tem obvesti inšpekcijski organ, ki naj bi nato izdal spričevalo Skupnosti. Navedeni inšpekcijski organ med gradnjo izvaja preglede. Pregledov med gradnjo mu ni treba opravljati, če se pred začetkom gradnje izdela potrdilo z izjavo priznanega klasifikacijskega zavoda, da bo nadzoroval navedeno gradnjo.
Člen 22a.02
Uporaba dela II
Poleg dela II se za plovne objekte, daljše od 110 m, uporabljajo členi 22a.03 do 22a.05.
Člen 22a.03
Trdnost
Potrdilo, ki ga izda priznani klasifikacijski zavod, potrjuje zadostno trdnost trupa v skladu z oddelkom 1(a) člena 3.02 (vzdolžna, prečna in lokalna trdnost).
Člen 22a.04
Vzgon in stabilnost
1. Za plovne objekte, daljše od 110 m, z izjemo potniških plovne objekte, se uporabljajo oddelki 2 do 9.
2. Preveri in potrdi se dokaz zadostne stabilnosti, vključno s stabilnostjo po poškodbi, za najmanj ugoden pogoj obremenitve.
Določijo se osnovne vrednosti za izračun stabilnosti – lahkost plovila in določitev težišča:
|
— |
s preskusom nagiba ali |
|
— |
z natančnim izračunom mase in momenta, pri čemer se lahkost plovila potrdi s preverjanjem ugreza z dovoljenim odstopanjem +/- 5 % med maso, določeno z izračunom, in izpodrivom, določenim z odčitavanjem ugreza. |
3. Dokaz o plovnosti po poškodbi se potrdi za polno natovorjen plovni objekt.
Za ta namen se izdela računski dokaz zadostne stabilnosti za kritične vmesne stopnje poplavljenja in za zadnjo stopnjo poplavljenja. Pristojni organ lahko sprejme negativne vrednosti stabilnosti pri vmesnih stopnjah poplavljenja, če je potrjena zadostna stabilnost na naslednjih vmesnih stopnjah.
4. Za poškodovano stanje se upoštevajo naslednje predpostavke:
|
a) |
Obseg poškodovanosti boka:
|
|
b) |
Obseg poškodovanosti dna:
|
|
c) |
Za vse pregrade v poškodovanem območju se predvideva, da so poškodovane, zaradi česar se z dodatnim pregrajevanjem zagotovi, da plovni objektostane na površini, tudi če sta poplavljena eden ali dva sosednja razdelka v vzdolžni smeri. Za glavno strojnico je treba upoštevati standard za samo en razdelek, tj. končne pregrade v strojnici veljajo za nepoškodovane. Pri poškodbi dna za sosednje razdelke vzdolž ladje tudi velja, da so poškodovani. |
|
d) |
Prepustnost Velja, da propustnost znaša 95 %. Z odstopanjem od te predpostavke se lahko šteje, da je propustnost naslednja:
Če izračun pokaže, da je povprečna prepustnost kakega predelka nižja, se lahko uporabi izračunana vrednost. |
|
e) |
Spodnji rob vseh odprtin, ki so vodoprepustne (npr. vrata, okna, žrela za dostop), na končni stopnji poplavljenosti ne sega pod 100 mm nad poškodovano vodno črto. |
5. Stabilnost po poškodbi je zadostna, če na podlagi predpostavk v oddelku 4:
|
a) |
je na končni stopnji poplavljenosti varnostna razdalja najmanj 100 mm in kot nagiba plovila ne presega 5° ali |
|
b) |
izračuni v skladu s postopkom za izračun stabilnosti ob poškodbi, opredeljenim v delu 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu, dajo pozitiven rezultat. |
6. Kadar na plovnem objektuobstajajo prečne ali navpične odprtine za zmanjšanje asimertičnega poplavljenja, čas za izravnavo ne presega 15 minut, če je bila med vmesnimi stopnjami poplavljenja potrjena zadostna stabilnost ob poškodbah.
7. Če se da odprtine, skozi katere lahko voda prodre tudi v nepoškodovane predelke, vodoneprepustno zapreti, se naprave za zapiranje označijo v skladu z njihovimi navodili za uporabo.
8. Dokaz z izračunom v skladu z oddelki 2 do 5 je bil predložen, če so bili rezultati izračunov za stabilnost ob poškodbi v skladu z delom 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu pozitivni.
9. Po potrebi in zaradi skladnosti z zahtevami iz oddelkov 2 ali 3 se ponovno določi ploskev največjega dovoljenega ugreza.
Člen 22a.05
Dodatne zahteve
1. Plovni objekt, daljši od 110 m:
|
a) |
se opremi z večpropelerskim pogonskim sistemom z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in premčnim bočnim propelerjem, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje in je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno, ali ima enopropelerski pogonski sistem in premčni bočni propeler, ki se upravlja iz prostora za krmiljenje, ima lastno napajalno enoto in ki je učinkovit tudi, ko je plovilo nenatovorjeno, in ki omogoča, da plovni objektpluje naprej z lastnim pogonom kljub okvari glavnega pogonskega sistema; |
|
b) |
se opremi s sistemom za radarsko navigacijo, skupaj s kazalnikom stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06; |
|
c) |
ima trajno vgrajen sistem drenažnih črpalk v skladu s členom 8.08; |
|
d) |
ustreza zahtevam oddelka 1.1 člena 23.09. |
2. Pri plovnih objektih, z izjemo potniških ladij, ki so daljša od 110 m in ki poleg oddelka 1
|
a) |
se jih da v primeru nesreče ločiti na srednji tretjini plovila brez uporabe težke opreme za reševanje, pri čemer ločeni deli plovnega objekta ostanejo na površini; |
|
b) |
se opremijo s spričevalom, ki se hrani na plovnem objektuin ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod, o vzgonu, trimu in stabilnosti posameznih delov plovnega objekta z navedbo stopnje obremenjenosti, nad katero ni več zagotovljen vzgon; |
|
c) |
so zgrajeni kakor plovni objekti z dvojnim trupom v skladu z Uredbo o prevozu nevarnih snovi po Renu (ADNR), pri čemer se za motorne plovne objekte uporabljajo oddelki od 9.1.0.91 do 9.1.0.95 in za tankerska plovila oddelki 9.3.2.11.7 in 9.3.2.13 do 9.3.2.15 dela 9 Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu; |
|
d) |
se v skladu s prvo polovico stavka oddelka 1(a) opremijo s pogonskim sistemom z več vijaki, |
se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladne z vsemi zahtevami točk a) do d).
3. Za potniška plovila, daljša od 110 m, ki poleg skladnosti z oddelkom 1
|
a) |
so pod nadzorom priznanega klasifikacijskega zavoda zgrajena ali predelana tako, da se uvrščajo v najvišji razred, pri čemer se skladnost potrdi s spričevalom, ki ga je izdal klasifikacijski zavod, medtem ko pri obstoječem razredu to ni potrebno; |
|
b) |
imajo dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dodatno pregrado, ki zagotavlja, da se pri poplavi dveh sosednjih za vodo neprepustnih predelkov plovilo ne potopi pod mejno črto in da preostala varnostna razdalja ostane 100 mm ali imajo dvojno dno, visoko najmanj 600 mm, in dvojni trup z razdaljo med bočno steno plovila in prečno pregrado najmanj 800 mm; |
|
c) |
so opremljena s pogonskim sistemom z več vijaki z najmanj dvema samostojnima motorjema enake moči in sistemom premčnih bočnih propelerjev, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje in ki deluje tako vzdolžno kakor prečno; |
|
d) |
imajo možnost, da se krmno sidro upravlja neposredno iz prostora za krmiljenje; |
se v oddelek 52 spričevala Skupnosti vpiše, da so skladne z vsemi zahtevami točk a do d.
Člen 22a.06
Uporaba dela IV pri predelavi
Inšpekcijski organ lahko pri plovnih objektih, ki so po predelavi dolga več kot 100 m, lahko uporabi Poglavje 24 samo na podlagi posebnih priporočil odbora.
POGLAVJE 22b
POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA
Člen 22b.01
Splošno
1. Visokohitrostno plovilo ne sme biti izdelano kakor plovilo s kabinami.
2. Na visokohitrostnih plovilih so prepovedane naslednje naprave:
|
a) |
naprave, ki so opremljene s stenjem v skladu s členom 13.02; |
|
b) |
peči z oljnim gorilnikom na uplinjevanje v skladu s členoma 13.03 in 13.04; |
|
c) |
peči na trdo gorivo v skladu s členom 13.07; |
|
d) |
naprave na utekočinjeni plin v skladu s poglavjem 14. |
Člen 22b.02
Uporaba dela I
1. Poleg določb člena 2.03 se visokohitrostna plovila izdelajo in klasificirajo pod nadzorom in v skladu z veljavnimi pravili priznanega klasifikacijskega zavoda, ki ima posebna pravila za visokohitrostna plovila. Razred se ohrani.
2. Z odstopanjem od člena 2.06 so spričevala Skupnosti, izdana v skladu z določbami tega poglavja, veljavna največ pet let.
Člen 22b.03
Uporaba dela II
1. Ne glede na oddelek 2 in oddelek 2 člena 22b.02 se za visokohitrostna plovila uporabljajo poglavja 3 do 15, z izjemo naslednjih določb:
|
a) |
odstavek 2 oddelka 6 člena 3.04; |
|
b) |
stavek 2 oddelka 2 člena 8.08; |
|
c) |
stavka 2 in 3 oddelka 4 člena 11.02; |
|
d) |
stavek 2 oddelka 4 člena 12.02; |
|
e) |
stavek 2 oddelka 3(a) člena 15.06. |
2. Z odstopanjem od oddelka 9 člena 15.02 in oddelka 7 člena 15.15 je mogoče vsa vrata v pregradah, neprepustnih za vodo, upravljati daljinsko.
3. Z odstopanjem od oddelka 1 člena 6.02 pri odpovedi ali napaki pri delovanju pogonske enote opreme za krmiljenje nemudoma začne delovati druga samostojna pogonska enota opreme za krmiljenje ali ročna pogonska enota.
4. Visokohitrostna plovila poleg zahtev iz dela II izpolnjujejo zahteve členov 22b.04 do 22b.12.
Člen 22b.04
Sedeži in varnostni pasovi
Na voljo so sedeži za največje dovoljeno število potnikov na plovilu. Sedeži se opremijo z varnostnimi pasovi. Varnostni pasovi niso potrebni, če je na voljo ustrezna zaščita ali če niso zahtevani v delu 6 poglavja 4 Kodeksa HSC 2000.
Člen 22b.05
Prosti bok
Z odstopanjem od členov 4.02 in 4.03 prosti bok meri najmanj 500 mm.
Člen 22b.06
Vzgon, stabilnost in pregrajevanje
Za visokohitrostna plovila se predloži ustrezna dokumentacija za:
|
a) |
lastnosti vzgona in stabilnosti, ki zagotavljajo varnost, če plovilo pluje na izpodrivni način, naj bo popolnoma nepoškodovano ali pa poškodovano; |
|
b) |
lastnosti stabilnosti in stabilizacijski sistemi, ki zagotavljajo varnost plovila v fazi dinamičnega vzgona in prehodni fazi; |
|
c) |
lastnosti stabilnosti v neizpodrivnem in prehodnem načinu, ki ob kakršni koli sistemski okvari omogočajo varen prehod plovila na izpodrivni način. |
Člen 22b.07
Prostor za krmiljenje
1. Ureditev
|
a) |
Z odstopanjem od oddelka 1 člena 7.01 se prostori za krmiljenje uredijo tako, da lahko krmar in drugi član posadke kadar koli opravljata naloge med plovbo. |
|
b) |
Prostor za krmiljenje je urejen tako, da je dovolj prostora za delovni mesti oseb, navedenih v točki (a) zgoraj. Instrumenti za plovbo, manevriranje, spremljanje in sporočanje ter druge pomembne naprave za nadzor krmiljenja so postavljeni dovolj skupaj, da tako krmarju kakor drugemu članu posadke omogočajo pridobivanje potrebnih informacij in nemoteno upravljanje naprav za nadzor krmiljenja in drugih naprav v sedečem položaju. V vseh primerih veljajo naslednje zahteve:
|
|
c) |
Osebi iz točke (a) lahko nemoteno upravljata naprave, navedene v točki (b), tudi če imata pravilno nameščene varnostne pasove. |
2. Neoviran pogled
|
a) |
Z odstopanjem od oddelka 2 člena 7.02 območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v sedečem položaju ne glede na količino tovora ne presega ene dolžine plovila. |
|
b) |
Z odstopanjem od člena 7.02(3) celoten lok slepih sektorjev od naravnost naprej do 22,5° za pravokotnico na oba boka ne presega 20°. Vsak posamezni slepi sektor ne presega 5°. Čisti sektor med dvema slepima sektorjema ni manjši od 10°. |
3. Instrumenti
Stikalne plošče za upravljanje in spremljanje naprav iz člena 22b.11 v prostoru za krmiljenje stojijo posebej in so jasno označene. Kjer je to primerno, se to uporablja tudi za naprave za splavitev skupinske reševalne opreme.
4. Osvetlitev
Za območja ali kose opreme, ki so med uporabo osvetljeni, se uporablja rdeča luč.
5. Okna
Treba je preprečiti odsevanje. Zagotovi se način za preprečitev zaslepitve zaradi sončne svetlobe.
6. Površinski materiali
V prostoru za krmiljenje se ne uporabljajo odsevni površinski materiali.
Člen 22b.08
Dodatna oprema
Visokohitrostna plovila imajo naslednjo opremo:
|
a) |
radarsko napravo in kazalnik stopnje obratov v skladu z oddelkom 1 člena 7.06, |
|
b) |
takoj dostopno individualno opremo za reševanje v skladu z evropskim standardom EN 395:1998 za največje dovoljeno število oseb na plovilu. |
Člen 22b.09
Zaprta območja
1. Splošno
Javni in bivalni prostori in oprema, ki jo vsebujejo, so oblikovani tako, da med navadnim in zasilnim zagonom ali zaustavitvijo ali med manevriranjem med običajno plovbo in pri odpovedi ali okvari ne bo poškodovana nobena oseba, ki pravilno uporablja te zmogljivosti.
2. Komuniciranje
|
a) |
Zaradi informiranja potnikov o varnostnih ukrepih se vsa potniška plovila opremijo z zvočnimi in svetlobnimi napravami, ki jih vidijo in slišijo vsi na plovilu. |
|
b) |
Poveljnik lahko prek naprav, opisanih v točki (a), daje navodila potnikom. |
|
c) |
Vsak potnik ima v bližini svojega sedeža dostop do navodil za ravnanje v izrednih razmerah, vključno z načrtom plovila, na katerem so označeni vsi izhodi, zasilni izhodi, zasilno opremo, opremo za reševanje ter navodili za uporabo rešilnih jopičev. |
Člen 22b.10
Izhodi in zasilni izhodi
Poti za evakuacijo in izhod v sili ustrezajo naslednjim zahtevam:
|
a) |
dostop do javnih in bivalnih prostorov s krmilnega položaja je lahek, varen in hiter; |
|
b) |
poti za evakuacijo, ki vodijo do zasilnih izhodov, so jasno in trajno označene; |
|
c) |
vsi izhodi so ustrezno označeni. Delovanje mehanizma za odpiranje je jasno razvidno z zunanje in notranje strani; |
|
d) |
poti za evakuacijo in zasilni izhodi imajo ustrezen varnostni sistem za usmerjanje; |
|
e) |
poleg izhodov je dovolj prostora za člana posadke. |
Člen 22b.11
Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov
1. Javno dostopni hodniki, sobe in bivalni prostori ter tudi ladijske kuhinje in strojnice so priključeni na ustrezen protipožarni alarmni sistem. V prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, se samodejno vkluči opozorilo o prisotnosti vsakega požara in njegova lokacija.
2. Strojnice se opremijo s stalno nameščenim sistemom za gašenje požara v skladu s členom 10.03b.
3. Javno dostopne sobe in bivalni prostori in njihove poti za evakuacijo se opremijo s sistemom vodnih pršilnikov pod pritiskom v skladu s členom 10.03a. Uporabljeno vodo je mogoče hitro spraviti neposredno ven iz plovila.
Člen 22b.12
Prehodne določbe
Visokohitrostna plovila iz oddelka 22 člena 1.01, ki imajo dne 31. marca 2003 veljavno spričevalo Skupnosti, ustrezajo naslednjim določbam tega poglavja:
|
a) |
členom 22b.01, 22b.04, 22b.08, 22b.09, 22b.10, oddelku 1 člena 22b.11, pri podaljšanju spričevala Skupnosti; |
|
b) |
dne 1. aprila 2013, oddelkom 1, 3, 4, 5 in 6 člena 22b.07; |
|
c) |
dne 1. januarja 2023 vsem drugim določbam. |
DEL III
POGLAVJE 23
OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE
Člen 23.01
(prazno)
Člen 23.02
(prazno)
Člen 23.03
(prazno)
Člen 23.04
(prazno)
Člen 23.05
(prazno)
Člen 23.06
(prazno)
Člen 23.07
(prazno)
Člen 23.08
(prazno)
Člen 23.09
Oprema plovil
1. Za motorna plovila, potiskače, konvoje v potisni navezi in potniška plovila inšpekcijski organ v oddelek 47 spričevala Skupnosti vpiše, ali so skladni z določbami oddelkov 1.1 in 1.2 ali ne.
1.1 Standard S 1
|
a) |
Pogonski sistemi so urejeni tako, da je mogoče iz prostora za krmiljenje spreminjati hitrost in obrniti smer propelerskega potiska. Pomožne motorje, potrebne za delovanje, je mogoče prižgati ali ugasniti iz prostora za krmiljenje, razen če je ta postopek samodejen oziroma so motorji na vsakem potovanju stalno prižgani. |
|
b) |
V nevarnih območjih zaradi
se izvaja spremljanje z instrumenti, ki ob okvari v prostoru za krmiljenje sprožijo zvočne in svetlobne signale. Zvočni alarmni signali se lahko kombinirajo v eni zvočni opozorilni napravi. Takoj po seznanjenosti z napako jih je mogoče izključiti. Svetlobni alarmni signali se lahko izključijo samo, ko so bile odpravljene napake, zaradi katerih so se sprožili. |
|
c) |
Preskrba z gorivom in hlajenje glavnega motorja potekata samodejno. |
|
d) |
Krmilni sistem lahko upravlja ena oseba, tudi pri največjem ugrezu, ne da bi ji bilo treba za to uporabiti posebno moč. |
|
e) |
Iz prostora za krmiljenje je mogoče oddajati svetlobne in zvočne signale, ki jih zahtevajo predpisi bodisi nacionalnega ali mednarodnega organa za plovbo. |
|
f) |
Če med prostorom za krmiljenje in premcem, krmo, bivalnimi prostori in strojnicami ni možnosti za neposredno sporazumevanje, se zagotovi sistem za zvočno sporazumevanje. Za sporazumevanje s strojnicami je lahko izveden kakor svetlobni ali zvočni signal. |
|
g) |
Zahtevani čoln lahko v primernem času spusti en član posadke. |
|
h) |
Na plovilu je iskalni žaromet, ki ga je mogoče upravljati iz prostora za krmiljenje. |
|
i) |
Upravljanje ročic in podobnih vrtečih se delov dvižnih naprav ne zahteva sile, večje od 160 N. |
|
j) |
Vlečni vitli, vključeni v spričevalo Skupnosti, imajo lasten pogon. |
|
k) |
Drenažne črpalke in črpalke za pranje palube imajo lasten pogon. |
|
l) |
Glavne enote za upravljanje in instrumenti za spremljanje so oblikovani ergonomsko. |
|
m) |
Opremo, zahtevano v odstavku 1 člena 6.01, je mogoče daljinsko upravljati iz prostora za krmiljenje. |
1.2 Standard S 2
|
a) |
Za motorna plovila, ki delujejo samostojno:
|
|
b) |
za motorna plovila, ki se poganjajo v vzporedni navezi:
|
|
c) |
za motorna plovila, ki poganjajo konvoje v potisni navezi, sestavljeni iz samega motornega plovila in plovila pred njim:
|
|
d) |
za potiskače, ki poganjajo potisno navezo:
|
|
e) |
za potniška plovila:
|
Člen 23.10
(prazno)
Člen 23.11
(prazno)
Člen 23.12
(prazno)
Člen 23.13
(prazno)
Člen 23.14
(prazno)
Člen 23.15
(prazno)
DEL IV
POGLAVJE 24
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 24.01
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Določbe členov 24.02 do 24.04 se uporabljajo samo za plovne objekte, ki imajo (27) veljavno spričevalo za plovilo v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, ali ki so jih 31. decembra 1994 gradili ali predelali.
2. Za plovne objekte, ki niso zajeti v oddelku 1, se uporabljajo določbe člena 24.06.
Člen 24.02
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Brez poseganja v člena 24.03 in 24.04 morajo biti plovni objekti, ki niso skladni z določbami te direktive:
|
a) |
zaradi skladnosti z navedenimi določbami prilagojena v skladu s prehodnimi določbami, naštetimi v spodnji tabeli, in |
|
b) |
do svoje prilagoditve skladna z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
2. V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
— |
„N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali spremenjeni, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built craft) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb. |
|
— |
„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti. |
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
||
|
POGLAVJE 3 |
||||
|
3.03 odd. 1 točka a |
Položaj pregrade proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 2 |
Bivalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
Varnostna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|||
|
odd. 4 |
Za pline neprepusten bivalni prostor, ločen od strojnice, kotlovnice in skladišč |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 5 odst. 2 |
Pregledi vrat v krmnih pregradah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 7 |
Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041 |
||
|
3.04 odd. 3, 2. stavek |
Izolacijski material, uporabljen v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 3, 3. in 4. stavek |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
3.04 odd. 6 |
Izhodi iz strojnic |
Strojnice, ki pred letom 1995 niso veljale za strojnice po členu 1.01, je treba opremiti z drugim vhodom ob N.R.C. najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
POGLAVJE 5 |
||||
|
5.06 odd. 1, 1. stavek |
Najmanjša hitrost (naprej) |
Za plovila, zgrajena pred letom 1996, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
POGLAVJE 6 |
||||
|
6.01 odd. 1 |
Manevrske sposobnosti, določene v Poglavju 5 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 3 |
Stalni nagib plovila in sobne temperature |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 7 |
Načrtovanje osi krmila |
Za plovila, zgrajena pred letom 1996: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
6.02 odd. 2 |
Ena operacija, ki zadostuje za upravljanje druge pogonske enote |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 3 |
Manevrske sposobnosti, določene v Poglavju 5, zagotovljene za drugo pogonsko enoto |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
6.03 odd. 1 |
Povezava drugih porabnikov na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 2 |
Ločen hidravlični rezervoar |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
6.05 odd. 1 |
Kolo ročnega pogona, ki ga ne poganja motorna pogonska enota |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
6.06 odd. 1 |
Dva med seboj neodvisna prožilna sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
6.07 odd. 2 točka a |
Nadzorne naprave za raven olja v hidravličnih rezervoarjih in delovni tlak hidravličnega sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 2 točka e |
Spremljanje vmesnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
6.08 odd. 1 |
Zahteve za električno opremo v skladu s členom 9.20 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
POGLAVJE 7 |
||||
|
7.02 odd. 3 odst. 2 |
Neoviran pogled na krmarjevi običajni osi pogleda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 5 |
Najmanjša prepustnost svetlobe |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
7.03 odd. 7 |
Izklop alarmov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti, razen če prostor za krmiljenje ni bil zasnovan za radarsko krmiljenje s strani ene osebe |
||
|
odd. 8 |
Samodejen prehod na drug vir energije |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
7.04 odd. 1 |
Nadzor glavnih motorjev in krmilnih sistemov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 2 |
Nadzor glavnega motorja |
Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035, če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 za druge motorje |
||
|
7.09 |
Alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
7.12 odst. 1 |
Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti. Nehidravlični sistem za spuščanje: najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odst. 2 in 3 |
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
POGLAVJE 8 |
||||
|
8.01 odd. 3 |
Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
8.02 odd. 1 |
Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 4 |
Zaščita delov motorja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
8.03 odd. 2 |
Naprave za spremljanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 3 |
Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 5 |
Oblika puš v jaških |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
8.05 odd. 1 |
Jekleni rezervoarji za tekoče gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 2 |
Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 3 |
Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 4 |
Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva. |
||
|
odd. 6 stavki 3 do 5 |
Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
8.05 odd. 7 |
Zapiralna naprava, ki se upravlja s krova |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 9, 1. stavek |
Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 13 |
Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
8.08 odd. 8 |
Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 9 |
Merilne naprave v kalužah v skladišču |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
8.09 odd. 2 |
Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
8.10 odd. 3 |
Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
POGLAVJE 8a |
||||
|
|
Uporabljajo se prehodne določbe za Poglavje 8a Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
|
||
|
POGLAVJE 9 |
||||
|
9.01 odd. 1, 2. stavek |
Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 2, 2. alinea |
Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 3 |
Sobne temperature v notranjosti in na krovu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.02 odd. 1 do 3 |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.05 odd. 4 |
Prerez ozemljitvenih prevodnikov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
9.11 odd. 4 |
Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
9.12 odd. 2 točka d |
Namestitev stikal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 3 točka b |
Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.13 |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.14 odd. 3, 2. stavek |
Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.15 odd. 2 |
Minimalni profil kabla 1,5 mm2 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 9 |
Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
9.16 odd. 3, 2. stavek |
Drugo vezje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
9.19 |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
9.20 |
Elektronska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
9.21 |
Elektromagnetna združljivost |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
POGLAVJE 10 |
||||
|
10.01 |
Sidrna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
10.02 odd. 2 točka a |
Spričevalo za privezne in druge kable |
Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008 Drugi in tretji kabel: 1.1.2013 |
||
|
10.03 odd. 1 |
Evropski normativ |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010 |
||
|
odd. 2 |
Primernost za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010 |
||
|
odd. 4 |
Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010 |
||
|
10.03a |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
|||
|
10.04 |
Uporaba evropskega normativa za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
10.05 odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30.9.2003 se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
POGLAVJE 11 |
||||
|
11.02 odd. 4 |
Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
11.04 |
Bočne palube |
(29)Pri velikosti, ki presega 7,30 m, prva izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
11.05 odd. 1 |
Dostop do delovnih mest |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 2 in 3 |
Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m. |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 4 |
Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
11.06 odd. 2 |
Izhodi in zasilni izhodi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
11.07 odd. 1, 2. stavek |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 2 in 3 |
|
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti |
||
|
11.10 |
Pokrovi žrel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
11.11 |
Vitli |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
11.12 odd. 2 do 6 in 8 do 10 |
Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
11.13 |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
POGLAVJE 12 |
||||
|
12.01 odd. 1 |
Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
12.02 odd. 3 |
Postavitev tal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 4 |
Dnevni in spalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 6 |
Višina bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 8 |
Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 9 |
Prostornina prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 10 |
Prostornina zraka na osebo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 11 |
Velikost vrat |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 12 točki a in b |
Postavitev stopnic |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
12.03 |
Sanitarna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
12.04 |
Kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
12.05 |
Pitna voda |
N.R.C., najpozneje 31.12.2006 |
||
|
12.06 |
Gretje in prezračevanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
12.07 odd. 1, 2. stavek |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
POGLAVJE 15 |
||||
|
15.01 odd. 1 točka d |
Neuporaba 2. stavka 3. odd. člena 9.14 za nazivne napetosti več kot 50 V |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 2 točka c |
Prepoved grelnikov na trdna goriva v skladu s členom 13.07 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Določba se ne uporablja za plovila z motorji na trdno gorivo (parni motorji) |
||
|
točka e |
Prepoved naprav na utekočinjeni plin v skladu s Poglavjem 14 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.02 odd. 2 |
Število in postavitev pregrad |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 5, 2. stavek |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 10 točka c |
Čas za postopek zapiranja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 12 |
Optični opozorilni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 15 |
Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.03 odd. 1 do 6 |
Stabilnost nepoškodovanega plovila |
N.R.C. in ko se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 7 in 8 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 9 |
2-oddelčni status |
N.R.C. |
||
|
odd. 10 do 13 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.05 odd. 2 točka a |
Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
točka b |
Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.06 odd. 1 točka a |
Prostori za potnike na vseh krovih za pregrado proti trkom in pred krmno pregrado |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 3 točka c, 1. stavek |
Čista višina izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
2. stavek |
Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov |
Za širino 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.06 odd. 3 točka f, 1. stavek |
Velikost zasilnih izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
točka g |
Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 4 točka d |
Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 5 |
Zahteve za povezovalne hodnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 6 točka b |
Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
točka d |
Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 7 |
Primeren sistem varnostnih navodil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 8 |
Zahteve za zbirne prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 9 |
Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 10 točka a |
Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
2. stavek |
Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.06 odd. 10 točka b, 2. stavek |
Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 13 |
Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 14, 1. stavek |
Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 15 |
Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 16 |
Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2006 |
||
|
odd. 17, 2. stavek |
Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 18 |
Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 19 |
Zahteve člena 15.06 za prostore, v katerih so nastanjeni člani posadke ali ladijsko osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.07 |
Zahteve za pogonski sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.08 odd. 2 |
Zahteve za sistem ozvočenja v območjih za potnike |
Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 3 |
Zahteve za alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 4 |
Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 5 |
Dve drenažni črpalki na motorni pogon |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 6 |
Stalno nameščen drenažni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 8 |
Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.09 odd. 3 |
Ustrezna oprema za prenašanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.09 odd. 4 |
Individualna reševalna oprema za otroke |
Do izdaje ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2010 ta oprema velja za nadomestilo individualni reševalni opremi |
||
|
|
Reševalna oprema |
Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 5 točki b in c |
Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
točka f |
Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
točka i |
Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 10 |
Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.10 odd. 2 |
Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 3 |
Zadostna zasilna osvetlitev |
Zasilna osvetlitev N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
15.10 odd. 4 |
Zasilni agregat |
Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
točka f |
Zasilno napajanje za iskalni žaromet v skladu s točko i odd. 2 člena 10.02 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
točka i |
Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z 2. stavkom odd. 9 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 6 |
Zahteve za zasilni agregat: |
|
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
15.11 odd. 1 |
Protipožarna zaščita Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 2 |
Zasnova predelnih sten |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 3 |
Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
||
|
odd. 4 |
Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 5 |
Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 6 |
Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 7 |
Izolacijski materiali v salonih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 8 |
Zahteve za vrata v predelnih stenah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 9 |
Stene |
Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov vodnih pršilnikov pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 10 |
Predelne stene |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.11 odd. 11 |
Pregrade proti prepihu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 12, 2. stavek |
Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega ustreznega nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 13 |
Zaprtje notranjih stopnišč |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 14 |
Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 15 |
Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 16 |
Nadzorni centri, stopniščni jaški, zbirni prostori in sistemi za odvod dima |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 17 |
Protipožarni alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.12 odd. 1 |
Prenosni gasilni aparati |
Gasilni aparat in materiali za gašenje v kuhinjah, frizerskih salonih in parfumerijah: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 2 |
Hidrantni sistem |
2. črpalka za gašenje: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 3 |
Zahteve za hidrantne sisteme |
Tlak in dolžina vodnega curka: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 6 |
Materiali, zaščita pred okvarami |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.12 odd. 7 |
Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 8 točka b |
Neodvisno delovanje črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
točka c |
Dolžina vodnega curka na vseh krovih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
točka d |
Namestitev črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 9 |
Sistemi za gašenje v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.14 odd. 1 |
Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 2 |
Zahteve za rezervoarje za zbiranje odpadne vode |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete za največ 50 potnikov: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
15.15 odd. 1 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
||
|
odd. 4 |
(prazno) |
|
||
|
odd. 5 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
15.15 odd. 6 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
odd. 9 točka a |
Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin |
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15 |
||
|
točka b |
Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
||
|
POGLAVJE 16 |
||||
|
16.01 odd. 2 |
Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave |
Zahteva se uporablja za plovila z dovoljenjem, izdanim pred 1.1.1995 za potiskanje brez ustrezne opreme za pritrditev, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
16.01 odd. 3, zadnji stavek |
Zahteve za pogonske enote |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
|
POGLAVJE 17 |
||||
|
17.02 odd. 3 |
Dodatne zahteve |
Uporabljajo se enake prehodne določbe kot navedene v ustreznem členu |
||
|
17.03 odd. 1 |
Splošni alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
odd. 4 |
Največja dovoljena obremenitev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
17.04 odd. 2 in 3 |
Preostala varnostna razdalja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
17.05 odd. 2 in 3 |
Preostali prosti bok |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
17.06, 17.07 in 17.08 |
Nagibni preskus in potrditev stabilnosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
17.09 |
Ugrezne oznake in ugrezne lestvice |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
||
|
POGLAVJE 20 |
||||
|
|
Za Poglavje 20 se uporabljajo prehodne določbe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
|
||
|
POGLAVJE 21 |
||||
|
21.01 do 21.02 |
|
Zahteve se uporabljajo za plovila za rekreacijo, zgrajena pred 1.1.1995, samo ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
||
Člen 24.03
Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976
1. Za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976, poleg določb člena 24.02 veljajo naslednje določbe:
V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
— |
„R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb. |
|
— |
„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti. |
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03 odd. 1 točka a |
Položaj pregrade proti trkom |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
|
3.04 odd. 2 |
Skupne površine prostorov za gorivo ter bivalnih prostorov in prostorov za potnike |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
|
odd. 7 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.01 odd. 2, 4.02 in 4.03 |
Varnostna razdalja, prosti bok, najmanjši prosti bok |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.01 odd. 2 |
Zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
7.05 odd. 2 |
Spremljanje navigacijskih luči |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti |
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.08 odd. 3 in 4 |
Najmanjša zmogljivost črpanja in notranji premer drenažnih cevi |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
8.10 odd. 2 |
Hrup, ki ga oddaja plovilo med plovbo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01 |
Zahteve za električno opremo |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.03 |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdnih predmetov in vdorom vode |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.06 |
Najvišje dovoljene napetosti |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.10 |
Generatorji in motorji |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.11 odd. 2 |
Namestitev akumulatorjev |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.12 |
Namestitev stikal |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.14 |
Inštalacijska oprema |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.15 |
Kabli |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
9.17 |
Navigacijske luči |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.02 odd. 5 |
Hrup in vibracije v bivalnih prostorih |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
POGLAVJE 15 |
||
|
15.02 odd. 5, odd 6, 1. stavek odd. 7 do odd. 11 in odd. 13 |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
15.02 odd. 16 |
Za vodo neprepustna okna |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
15.04 |
Varnostna razdalja, prosti bok, izmere potopljenosti |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
|
15.05 |
Število potnikov |
Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
|
15.10 odd. 4, odd. 6, odd. 7, odd. 8 in odd. 11 |
Zasilni agregat |
R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
2. Člen 15.11, oddelek 3(a) se uporablja za plovne objekteza dnevne izlete, zgrajene pred 1. aprilom 1976, do prve izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. 1. 2045, z določbo, da morajo biti negorljivi samo barve, laki, premazi in drugi materiali, uporabljeni na površinah, ki so obrnjene na poti za izhod v sili, in drugi materiali za površinsko obdelavo plošč in da se ne smejo razviti nikakršne nevarne koncentracije dima ali strupenih hlapov.
3. Člen 15.11, oddelek 12, se uporablja za plovne objekte za dnevne izlete, zgrajene 1. aprila 1976 ali prej, do prve podelitve ali obnove certifikata Skupnosti po 1.1.2045, z določbo, da ni treba, da imajo stopnice, ki se uporabljajo kot pot za izhod v sili, obliko nosilne jeklene strukture, temveč so lahko oblikovane tako, da v primeru požara ostanejo uporabne približno toliko časa kot stopnice v obliki nosilne jeklene strukture.
Člen 24.04
Druga odstopanja
1. Pri plovnih objektih, katerih najmanjši prosti bok je bil določen v skladu s členom 4.04 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983, lahko inšpekcijski organ na zahtevo lastnika določi prosti bok v skladu s členom 4.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 1. januarja 1995.
2. Ni treba, da plovni objektie, zgrajeni pred 1. julijem 1983, ustrezajo Poglavju 9, vendar morajo ustrezati vsaj Poglavju 6 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 1983.
3. Člena 15.06, oddelek 3(a) do (e) in člen 15.12, oddelek 3(a) v zvezi s pravilom o dolžini posamične cevi se uporabljajo samo za plovne objekte, zgrajene po 30. septembru 1984, in za predelave zadevnih prostorov najpozneje ob prvi izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045.
4. Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.
5. Kadar se pri zahtevah za obliko opreme ta določba nanaša na evropski ali mednarodni standard, se takšna oprema po vsakem pregledu standarda lahko uporablja še naslednjih 20 let po pregledu standarda.
Člen 24.05
(prazno)
Člen 24.06
Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01
1. Naslednje določbe se uporabljajo:
|
a) |
za plovne objekte, za katera je bilo spričevalo Skupnosti v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdano prvič med 1. januarjem 1995 in … (27), če jih 31. decembra 1994 niso gradili ali predelovali; |
|
b) |
za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo med 1. januarjem 1995 in (27). |
2. Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti skladni z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se uporablja na dan, ko se podeli spričevalo za plovilo ali drugo dovoljenje za plovbo.
3. Plovne objekte je treba prilagoditi, da bodo skladna z določbami, ki začnejo veljati po prvi podelitvi spričevala za plovilo ali drugega dovoljenja za plovbo v skladu s prehodnimi določbami iz spodnje tabele.
4. Oddelka 4 in 5 člena 24.04 se uporabljata smiselno.
5. V spodnji tabeli se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
— |
„N.R.C.“: Določba se ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajena plovila (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb. |
|
— |
„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: Skladnost z določbo mora biti zagotovljena po tem, ko je bilo po začetku njene veljavnosti izdano ali podaljšano spričevalo Skupnosti. |
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
Veljavno za plovila s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred |
||
|
POGLAVJE 3 |
|||||
|
3.03 odd. 7 |
Sidra, ki ne štrlijo v sprednje dele plovil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2041 |
1.10.1999 |
||
|
3.04 odd. 3, 2. stavek |
Izolacija v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.4.2003 |
||
|
odd. stavka 3 in 4 |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.10.2003 |
||
|
POGLAVJE 8 |
|||||
|
8.02 odd. 4 |
Zaščita delov motorja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.4.2003 |
||
|
8.03 odd. 3 |
Zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.4.2004 |
||
|
8.05 odd. 9, 1. stavek |
Naprave, ki oddajajo zvok, je mogoče odčitati do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.4.1999 |
||
|
odd. 13 |
Spremljanje ravni polnjenja ne samo za pogonske motorje, temveč tudi za druge motorje, ki zagotavljajo nemoteno opravljanje storitev |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.4.1999 |
||
|
POGLAVJE 8a |
|||||
|
|
Uporabljajo se prehodne določbe za Poglavje 8a Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu |
|
|
||
|
POGLAVJE 10 |
|||||
|
10.02 odd. 2 točka a |
Potrjevanje jeklenih in drugih vrvi |
Prva vrv, ki se zamenja na plovilu: N.R.C., najpozneje 1.1.2008 Druga ali tretja vrv: 1.1.2013 |
1.4.2003 |
||
|
10.03 odd. 1 |
Evropski standard |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010 |
1.4.2002 |
||
|
odd. 2 |
Primerni za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje 1.1.2010 |
1.4.2002 |
||
|
10.03a |
Stalno nameščena protipožarna oprema v kabinah, prostorih za krmiljenje in območjih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
1.4.2002 |
||
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
(30), najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2035 |
1.4.2002 |
||
|
10.04 |
Uporaba evropskega standarda za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.10.2003 |
||
|
10.05 odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010. Rešilni jopiči, ki so bili na plovilu 30.9.2003, se lahko uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.10.2003 |
||
|
POGLAVJE 11 |
|||||
|
11.13 |
Shranjevanje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.10.2002 |
||
|
POGLAVJE 15 |
|||||
|
15.01 odd. 1 točka c |
Neuporaba 2. stavka odd. 3 člena 8.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
točka d |
Neuporaba 2. stavka odd. 3 člena 9.14 za nazivne napetosti več kot 50 V |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 točka b |
Prepoved peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki v skladu s členom 13.04 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
točka c |
Prepoved grelnikov na trdno gorivo v skladu s členom 13.07 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
točka e |
Prepoved naprav na utekočinjeni plin v skladu s Poglavjem 14 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.02 odd. 2 |
Število in postavitev pregrad proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5, 2. stavek |
Mejna črta, če ni pregradnega krova |
Za potniška plovila, zgrajena pred 1.1.1996, se zahteva uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 15 |
Najnižja višina dvojnih dnov ali bočnih odprtin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.03 odd. 1 do 6 |
Stabilnost nepoškodovane ladje |
N.R.C., in če se največje dovoljeno število potnikov poveča, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.03 odd. 7 in 8 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9 |
2-oddelčni-status |
N.R.C. |
1.1.2007 |
||
|
odd. 10 do 13 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.05 odd. 2 točka a |
Število potnikov, za katere je dokazan obstoj evakuacijskega območja v skladu z oddelkom 8 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
točka b |
Število potnikov, ki se je upoštevalo pri izračunu stabilnosti v skladu s členom 15.03 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.06 odd. 1 |
Prostori za potnike na vseh krovih pred krmno pregrado |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 |
Omare in prostori iz člena 11.13, namenjeni za shranjevanje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 točka c, 1. stavek |
Čista višina izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
2. stavek |
Čista širina vrat potniških kabin in drugih majhnih prostorov |
Za izmero 0,7 m se uporablja N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.06 odd. 3 točka f, 1. stavek |
Velikost zasilnih izhodov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
točka g |
Izhodi iz prostorov, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 točka d |
Vrata za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5 |
Zahteve za povezovalne hodnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 točka b |
Poti za izhod v sili, ki vodijo v evakuacijske prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
točka c |
Poti za izhod v sili ne vodijo skozi strojnice in kuhinje |
N.R.C.,najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
točka d |
Vzdolž poti za izhod v sili ni prečk, lestev ali podobnega |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 7 |
Primeren sistem varnostnih navodil |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 8 |
Zahteve za zbirne prostore |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9, točke a do c, točka e in zadnji stavek |
Zahteve za stopnišča in njihove podeste v prostorih za potnike |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 10 točka a, 1. stavek |
Ograja v skladu z evropskim standardom EN 711: 1995 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
2. stavek |
Višina branikov in ograj na krovih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
točka b, 2. stavek |
Čista širina odprtin, ki se navadno uporabljajo za vkrcavanje in izkrcavanje oseb z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 12 |
Hodniki v skladu z evropskim standardom EN 14206: 2003 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 13 |
Območja za vozila in stene v prostorih za vozila, namenjenih za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 14, 1. stavek |
Zasnova steklenih vrat in sten v območjih za vozila in okenskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 15 |
Zahteve za nadgradnje ali njihove strehe, ki so v celoti iz panoramskih stekel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 16 |
Sistemi pitne vode v skladu s členom 12.05 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 17, 2. stavek |
Zahteve za stranišča, opremljena za osebe z zmanjšano gibljivostjo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 18 |
Sistem prezračevanja za kabine z okni, ki jih ni mogoče odpirati |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.07 |
Zahteve za pogonski sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2007 |
||
|
15.08 odd. 2 |
Zahteve za sistem ozvočenja v prostorih za potnike |
Za potniška plovila, katerih LWL ne presega 40 m ali ki niso predvidena za več kakor 75 oseb, se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje po izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 |
Zahteve za alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 točka c |
Alarmni sistem, ki omogoča poveljstvu plovila, da opozori posadko in ladijsko osebje |
Za plovila za dnevne izlete se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 |
Alarm za raven kaluže za vsak predelek, neprepusten za vodo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5 |
Dve drenažni črpalki z lastnim pogonom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 |
Stalno nameščen sistem drenaže v skladu z odd. 4 člena 8.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 7 |
Odpiranje hladilnic od znotraj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 8 |
Prezračevalni sistem za sisteme za pijače s CO2 v prostorih pod krovom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9 |
Kompleti prve pomoči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
15.09 odd. 1, 1. stavek |
Rešilni pasovi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 |
Individualna reševalna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 |
Ustrezna oprema za prenašanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
15.09 odd. 4 |
Individualna reševalna oprema v skladu z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998 na voljo za 100 % potnikov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
|
Individualna reševalna oprema za otroke |
Do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 ta oprema velja za nadomestilo individualni reševalni opremi |
1.1.2006 |
||
|
|
Reševalna oprema |
Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 5 člena 15.09, te naprave veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi Za potniška plovila, ki so bila pred 1.1.2005 opremljena s skupinskimi reševalnimi napravami v skladu z odd. 6 člena 15.09, te veljajo za nadomestilo individualni reševalni opremi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5 točki b in c |
Dovolj prostora za sedenje, vzgon najmanj 750 N |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
točka f |
Stabilen trim in ustrezne oprijemalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
točka i |
Ustrezen način evakuacije iz evakuacijskih prostorov na reševalne splave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9 |
Pregled reševalne opreme v skladu z navodili proizvajalca |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 10 |
Čoln, opremljen z motorjem in iskalnim žarometom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 11 |
Nosila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
|
Električna oprema |
|
1.1.2006 |
||
|
15.10 odd. 2 |
Odd. 3 člena 9.16 se uporablja tudi za prehode in potniške prostore za preživljanje prostega časa |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 |
Zadostna zasilna osvetlitev |
Zasilna osvetlitev, N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 |
Zasilni agregat |
Za plovila za dnevne izlete z LWL 25 m ali manj se določba uporablja ob N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
točka f |
Zasilno napajanje iskalnega žarometa v skladu s točko i odd. 2 člena 10.02 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
točka i |
Zasilno napajanje za dvigala in dvižno opremo v skladu z 2. stavkom odd. 9 člena 15.06 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 |
Zahteve za zasilni agregat: |
|
1.1.2006 |
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
|
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
15.11 |
Protipožarna zaščita |
|
1.1.2007 |
||
|
odd. 1 |
Protipožarna ustreznost materialov in sestavnih delov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 |
Zasnova predelnih sten |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 3 |
Barve, laki in drugi proizvodi za obdelavo površin ter tudi obloge krovov v prostorih, razen v strojnicah in shrambah, so negorljivi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2015 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 |
Strop salona in stenske obloge so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5 |
Pohištvo in oprema v zbirnih prostorih so izdelani iz nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 |
Izvedeni preskusi v skladu s pravilnikom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 7 |
Izolacijski materiali v salonih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 8, točke a, b, c, 2. stavek, in d |
Zahteve za vrata v predelnih stenah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9 |
Stene |
Na plovilih s kabinami brez samodejnih sistemov za brizganje vode pod pritiskom deli sten med kabinami: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 10 |
Predelne stene |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 12, 2. stavek |
Stopnice, izdelane iz jekla ali drugega enakovrednega nevnetljivega materiala |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 13 |
Zaprtje notranjih stopnišč |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 14 |
Prezračevalni sistemi in sistemi za dovod zraka |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 15 |
Prezračevalni sistemi v kuhinjah in peči s prezračevalniki |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 16 |
Nadzorni centri, prostori za stopnišča, zbirni prostori in sistemi za odvajanje dima |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 17 |
Protipožarni alarmni sistem |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
15.12 odd. 1 |
Prenosni gasilni aparati |
Gasilni aparat in odeja, odporna proti ognju, v kuhinjah, frizerskih salonih in parfumerijah: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 |
Hidrantni sistem |
2. črpalka za gašenje: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 |
Ventili hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 5 |
Osno povezan kolut |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 |
Materiali, zaščita pred okvarami |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 7 |
Preprečitev možnosti zamrzovanja cevi in hidrantov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 8 točka b |
Neodvisno delovanje črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
točka d |
Namestitev črpalk za gašenje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 9 |
Sistemi za gašenje v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
15.12 odd. 9 |
Sistemi za gašenje v strojnicah, izdelani iz jekla ali z ustreznimi lastnostmi |
N.R.C, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 Prehodno obdobje se ne uporablja za potniška plovila, zgrajena po 31.12.1995, ki imajo trup iz lesa, aluminija ali plastike in katerih strojnice niso izdelane iz materiala v skladu z oddelkoma 3 in 4 člena 3.04 |
1.1.2006 |
||
|
15.13 |
Organizacija varnosti |
Za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
1.1.2006 |
||
|
15.14 odd. 1 |
Zbiranje odpadne vode in oprema za njeno odstranjevanje |
Za plovila s kabinami z naivec 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 2 |
Zahteve za rezervoarje zbiranje za odpadne vode |
Za plovila s kabinami z največ 50 ležišči in za plovila za dnevne izlete z največjim dovoljenim številom potnikov 50: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
15.15 |
Izjeme za določena potniška plovila |
|
1.1.2006 |
||
|
odd. 1 |
Stabilnost poškodovanega plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2045 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 4 |
(prazno) |
|
|
||
|
odd. 5 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
odd. 6 |
Opremljenost s čolnom, ploščadjo ali enakovredno napravo |
Za potniška plovila z največjim dovoljenim številom potnikov 250 ali 50 ležišči: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
|
15.15 odd. 9 točka a |
Alarmni sistemi za naprave na utekočinjeni plin |
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala v skladu s členom 14.15 |
1.1.2006 |
||
|
točka b |
Skupinska reševalna oprema v skladu z odd. 5 člena 15.09 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1.1.2010 |
1.1.2006 |
||
Člen 24.07
(prazno)
POGLAVJE 24a
DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R
Člen 24a.01
Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti
1. Naslednje določbe se uporabljajo:
|
a) |
za plovne objekte, za katere je bilo spričevalo Skupnosti prvič izdano pred… (27), in |
|
b) |
za plovne objekte, ki so pridobili še eno dovoljenje za plovbo pred … (27) |
ki ne plujejo po plovni poti cona R.
2. Dokazati je treba, da so navedeni plovni objekti na dan izdaje spričevala Skupnosti ali drugega dovoljenja za plovbo, skladni z določbami poglavij 1 do 12 Priloge II k Direktivi 82/714/EGS.
3. Spričevala Skupnosti, izdana pred … (27), veljajo do datuma veljavnosti, navedenega v spričevalu. Oddelek 2 člena 2.09 se uporablja še naprej.
Člen 24a.02
Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi
1. Brez poseganja v člene 24a.03 in 24a.04, se morajo plovni objekti, ki ne izpolnjujejo popolnoma določb te direktive, prilagoditi tako, da izpolnjujejo določbe, ki začnejo veljati po prvi izdaji njihovega spričevala Skupnosti ali prometnega dovoljenja v skladu s prehodnimi določbami, navedenimi v spodnji tabeli.
2. V tabeli izraz:
|
— |
„N.R.C.“: pomeni, da se določba ne uporablja za plovne objekte, ki so že v uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. določba se uporablja samo za novozgrajene plovne objekte (Newly-built) in za zamenjavo (Replacement) ali predelavo (Conversion) zadevnih delov ali prostorov. Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim deli z uporabo enake tehnologije in enakega tipa, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb. |
|
— |
„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da se ta zahteva izpolni naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po… (27). Če pa spričevalo preneha veljati med … (27) in dnevom pred… (31), je navedena zahteva obvezna samo od… (27). |
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03 odd. 1a |
Položaj pregrade proti trkom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
3.03 odd. 2 |
Varnostna oprema bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
3.03 odd. 2 |
Varnostna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
3.03 odd. 4 |
Bivalni prostor, neprepusten za pline |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
3.03 odd. 5, 2. odstavek |
Pregledi vrat v pregradah na koncu krme |
|
|
3.03 odd. 7 |
Sprednji deli plovil z odprtinami za sidro |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
3.04 odd. 3, 2. stavek |
Izolacija v strojnicah |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
3.04 odd. 3, 3. in 4. stavek |
Odprtine in naprave za zaklepanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
3.04 odd. 6 |
Izhodi iz prostorov, opredeljenih kakor strojnice zaradi te direktive |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.04 |
Ugrezne oznake |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
POGLAVJE 5 |
||
|
5.06 odd. 1, 1. stavek |
Predpisana hitrost (naprej) |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
POGLAVJE 6 |
||
|
6.01 odd. 1 |
Manevrske sposobnosti, zahtevane v Poglavju 5 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 3 |
Stalni nagib in sobne temperature |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
6.01 odd. 7 |
Oblika osi krmila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
6.02 odd. 2 |
Pogon pogonske osi z eno operacijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 3 |
Manevrske sposobnosti, zahtevane v Poglavju 5, zagotovljene z drugo pogonsko enoto/ročnim delovanjem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
6.03 odd. 1 |
Priključitev drugih porabnikov energije na hidravlično pogonsko enoto krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 2 |
Posebni hidravlični rezervoarji |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
6.05 odd. 1 |
Samodejen preklop ročnega pogona |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
6.06 odd. 1 |
Dva med seboj neodvisna prožilna sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
6.07 odd. 2 točka a |
Alarm za nadzor ravni tako za hidravlične rezervoarje kakor za tlak sistema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
točka e |
Spremljanje vmesnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
6.08 odd. 1 |
Zahteve za elektronsko opremo v skladu s členom 9.19 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.02 odd. 2 do 7 |
Neoviran pogled iz prostora za krmiljenje razen naslednjih oddelkov: |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
7.02 odd. 3 odst. 2 |
Neoviran pogled na krmarjevi osi pogleda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
odd. 5 |
Najmanjša prepustnost svetlobe stekla |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
7.03 odd. 7 |
Izklop alarmov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 8 |
Samodejen preklop na drug vir energije |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
7.04 odd. 1 |
Nadzor glavnih motorjev in krmilnih naprav |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
7.04 odd. 2 |
Nadzor glavnih motorjev |
Če so prostori za krmiljenje zasnovani za radarsko krmiljenje s strani ene osebe: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32), če je smer premikanja mogoče doseči neposredno; N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33)za druge motorje |
|
7.09 |
Alarmni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odst. 1 |
Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti Brez samodejnega spuščanja: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odst. 2 in 3 |
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.01 odd. 3 |
Samo motorji z notranjim izgorevanjem na gorivo s plameniščem nad 55 °C |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
8.02 odd. 1 |
Zaščita motorjev pred nenačrtovanim vžigom |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 4 |
Zaščita strojnih delov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
8.03 odd. 2 |
Naprave za spremljanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 3 |
Samodejna zaščita pred prekoračitvijo hitrosti |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 5 |
Oblika puš v jaških |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
8.05 odd. 1 |
Jekleni rezervoarji za tekoča goriva |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
8.05 odd. 2 |
Samodejno zapiranje ventilov na rezervoarju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 3 |
Pred pregrado proti trkom ni rezervoarjev za gorivo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 4 |
Rezervoarji za gorivo in njihova oprema ne stojijo neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33). Do takrat je treba z ustreznimi napravami omogočiti varno odvajanje goriva |
|
odd. 6 stavki 3 do 5 |
Namestitev in mere prezračevalnih in povezovalnih cevi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 7 |
Zapiralna naprava, ki se upravlja s krova |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
odd. 9, 1. stavek |
Naprave za merjenje prostornine, ki so čitljive do največje ravni polnjenja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 13 |
Nadzor ravni polnjenja ne samo za glavne motorje, temveč tudi za druge motorje, potrebne za varno delovanje plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
8.06 |
Cisterne za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
8.07 |
Cisterne za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
8.08 odd. 8 |
Preprosta zapiralna naprava v skladiščih, kjer se lahko hrani balast, ni dovolj za povezavo med prostori za balast in drenažnimi cevmi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 9 |
Merilne naprave v kalužah v skladišču |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
8.09 odd. 2 |
Naprave za zbiranje oljne vode in skladišča za porabljeno olje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
8.10 odd. 3 |
Mejna emisija 65 dB(A) za nepremična plovila |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01 odd. 1, 2. stavek |
Ustrezni dokumenti, ki jih je treba predložiti inšpekcijskemu organu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
9.01 odd. 2, 2. alinea |
Na plovilu morajo biti sheme stikal za glavno, zasilno in razdelilno stikalno ploščo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 3 |
Sobne temperature v notranjosti in na krovu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.02 odd. 1 do 3 |
Sistemi za oskrbo z električno energijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.03 |
Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
9.05 odd. 4 |
Prerez ozemljitvenih prevodnikov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
9.11 odd. 4 |
Učinkovito prezračevanje, kadar so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
9.12 |
Namestitev stikal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
9.12 odd. 3 točka b |
Naprava za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.13 |
Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.14 |
Inštalacijska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
9.14 odd. 3, 2. stavek |
Prepoved enopolnih stikal v pralnicah, kopalnicah, umivalnicah in drugih prostorih, kjer so mokre naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.15 odd. 2 |
Minimalni profil kabla 1,5 mm2 |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
odd. 10 |
Kabli, povezani s prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
9.16 odd. 3, 2. stavek |
Drugo vezje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
9.19 |
Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
9.20 |
Elektronska oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
9.21 |
Elektromagnetna združljivost |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
POGLAVJE 10 |
||
|
10.01 |
Sidrna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
10.02 odd. 2 točka a |
Spričevalo za privezne in druge kable |
Prvi kabel, ki ga je treba zamenjati na plovilu: N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) Drugi in tretji kabel: … (34) |
|
10.03 odd. 1 |
Evropski normativ |
Pri zamenjavi, najpozneje … (33) |
|
odd. 2 |
Primernost za požarne razrede A, B in C |
Pri zamenjavi, najpozneje … (33) |
|
odd. 4 |
Razmerje med vsebnostjo CO2 in velikostjo prostora |
Pri zamenjavi, najpozneje … (33) |
|
10.03a |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
10.03b |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1985, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po … (32), če ustrezajo zahtevam člena 13.03 Priloge II Direktive 82/714/EGS |
|
10.04 |
Uporaba evropskega normativa za čolne |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
10.05 odd. 2 |
Pnevmatski rešilni jopiči |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) Rešilni jopiči, ki so na ladji dan pred … (35), se lahko uporabljajo do podaljšanja spričevala Skupnosti po … (33) |
|
POGLAVJE 11 |
||
|
11.02 odd. 4 |
Oprema zunanjih robov krovov in delovnih postaj |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
11.04 |
Bočne palube |
(36)Če širina presega 7.30 m, prvo podaljšanje spričevala po … (32) |
|
11.05 odd. 1 |
Dostop do delovnih mest |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 2 in 3 |
Vrata in dostopi, izhodi in prehodi, kjer razlika v višini tal presega 0,50 m. |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
odd. 4 |
Stopnice v delovnih prostorih, kjer je stalno prisotno osebje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
11.06 odd. 2 |
Izhodi in zasilni izhodi |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
11.07 odd. 1, 2. stavek |
Lestve, stopnice in podobne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 2 in 3 |
|
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
11.10 |
Pokrovi žrel |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
11.11 |
Vitli |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (33) |
|
11.12 odd. 2 do 6 in 8 do 10 |
Žerjavi: tablica proizvajalca, največje dovoljene obremenitve, zaščitne naprave, računski preskus, inšpekcijski pregledi strokovnjakov, spričevala na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
11.13 |
Hranjenje vnetljivih tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.01 odd. 1 |
Bivalni prostori za osebe, ki stalno prebivajo na plovilu |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.02 odd. 3 |
Postavitev tal |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 4 |
Dnevni in spalni prostori |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.02 odd. 5 |
Hrup in vibracije v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
|
odd. 6 |
Višina bivalnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 8 |
Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 9 |
Prostornina prostorov |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 10 |
Prostornina zraka na osebo |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 11 |
Velikost vrat |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 12 točki a in b |
Postavitev stopnic |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.03 |
Sanitarna oprema |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.04 |
Kuhinje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.05 |
Pitna voda |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
12.06 |
Gretje in prezračevanje |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
12.07 odd. 1, 2. stavek |
Druge naprave v bivalnih prostorih |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
POGLAVJE 15 |
||
|
|
Potniška plovila |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
POGLAVJE 15a |
||
|
|
Potniška jadralna plovila |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
POGLAVJE 16 |
||
|
16.01 odd. 2 |
Posebni vitli ali ustrezne priključne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
odd. 3, zadnji stavek |
Zahteve za pogonske enote |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (32) |
|
POGLAVJE 17 |
||
|
|
Plavajoča oprema |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
POGLAVJE 21 |
||
|
|
Plovila za rekreacijo |
Gl. čl. 8 te direktive |
|
POGLAVJE 22b |
||
|
22b.03 |
Druga neodvisna pogonska enota krmilne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (34) |
Člen 24a.03
Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985
1. Plovni objekti, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985, so poleg določb člena 24a.02 oproščeni naslednjih določb pod pogoji, navedenimi v stolpcu 3 tabele, če je varnost plovnega objekta in njegove posadke zagotovljena na drug ustrezen način.
2. V tabeli izraz:
|
— |
„N.R.C.“: pomeni, da se zahteva ne uporablja za plovne objektev uporabi, razen če niso zadevni deli zamenjani ali predelani, tj. da se zahteva uporablja samo za nove plovne objekte (new craft), zamenjane dele (replaced parts) in predelane dele (converted parts). Če se obstoječi deli zamenjajo z rezervnim ali nadomestnimi deli iste zasnove in izdelave, to ne pomeni zamenjave („R“) v smislu prehodnih določb. |
|
— |
„Izdaja ali podaljšanje spričevala Skupnosti“: pomeni, da bo ta zahteva izpolnjena naslednjič, ko se spričevalo izda ali podaljša po … (27). Če pa spričevalo preneha veljati med … (27) in dnevom pred … (31) je navedena zahteva obvezna samo od … (31). |
|
Člen in oddelek |
Vsebina |
Rok in opombe |
|
POGLAVJE 3 |
||
|
3.03 odd. 1 |
Za vodo neprepustne pregrade proti trkom |
N.R.C. |
|
3.03 odd. 2 |
Bivalni prostori, varnostne naprave |
N.R.C. |
|
3.03 odd. 5 |
Odprtine v pregradah, neprepustnih za vodo |
N.R.C. |
|
3.04 odd. 2 |
Površine prostorov za tekoče gorivo in mazivno olje |
N.R.C. |
|
3.04 odd. 7 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnicah |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 4 |
||
|
4.01 |
Varnostna razdalja |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (37) |
|
4.02 |
Prosti bok |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 6 |
||
|
6.01 odd. 3 |
Zahteve za krmilni sistem |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 7 |
||
|
7.01 odd. 2 |
Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v prostoru za krmiljenje |
N.R.C. |
|
7.05 odd. 2 |
Spremljanje navigacijskih luči |
N.R.C. |
|
7.12 |
Prostori za krmiljenje, ki se lahko spustijo |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 8 |
||
|
8.01 odd. 3 |
Prepoved nekaterih tekočih goriv |
N.R.C. |
|
8.04 |
Motorni izpušni sistem |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti |
|
8.05 odd. 13 |
Alarmna naprava za raven polnjenja goriva |
N.R.C. |
|
8.08 odd. 2 |
Opremljenost z drenažnimi črpalkami |
N.R.C. |
|
8.08 odd. 3 in 4 |
Najmanjša zmogljivost črpanja in premer drenažnih cevi |
N.R.C. |
|
8.08 odd. 5 |
Samosesalne drenažne črpalke |
N.R.C. |
|
8.08 odd. 6 |
Opremljenost s sesalniki |
N.R.C. |
|
8.08 odd. 7 |
Samozapiralna naprava za konec krme |
N.R.C. |
|
8.10 odd. 2 |
Hrup, ki ga oddaja plovilo |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 9 |
||
|
9.01 odd. 2 |
Spričevala za električno opremo |
N.R.C. |
|
9.01 odd. 3 |
Namestitev električne opreme |
N.R.C. |
|
9.06 |
Najvišje dovoljene napetosti |
N.R.C. |
|
9.10 |
Generatorji in motorji |
N.R.C. |
|
9.11 odd. 2 |
Akumulatorji |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (38) |
|
9.12 odd. 2 |
Stikala, varovalne naprave |
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po … (38) |
|
9.14 odd. 3 |
Hkratno izklapljanje |
N.R.C. |
|
9.15 |
Kabli |
N.R.C. |
|
9.16 odd. 3 |
Osvetlitev v strojnicah |
N.R.C. |
|
9.17 odd. 1 |
Stikalne plošče za navigacijske luči |
N.R.C. |
|
9.17 odd. 2 |
Napajanje navigacijskih luči |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 10 |
||
|
10.01 odd. 9 |
Vitli za sidra |
N.R.C. |
|
10.04 odd. 1 |
Čolni v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
10.05 odd. 1 |
Rešilni pasovi v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
10.05 odd. 2 |
Rešilni jopiči v skladu s standardom |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 11 |
||
|
11.11 odd. 2 |
Varnost vitlov |
N.R.C. |
|
POGLAVJE 12 |
||
|
12.02 odd. 13 |
Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin |
N.R.C. |
Člen 24a.04
Druga odstopanja
Če je po poteku veljavnosti prehodnih določb v praksi težko uporabiti določbe iz tega poglavja ali če njihova uporaba povzroči nerazumno visoke stroške, lahko preiskovalna komisija dovoli odstopanja od teh določb po priporočilih odbora. Ta odstopanja je treba vpisati v spričevalo Skupnosti.
(1) Kadar naprave proizvajajo velike količine toplote: IP 12.
(2) Kadar naprave ali plošče nimajo take vrste zaščite, mora njihova lokacija izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zadevno vrsto zaščite.
(3) Električna oprema certificiranega varnostnega tipa v skladu z
|
a) |
evropskimi standardi EN 50014: 1997; 50015: 1998; 50016: 2002; 50017: 1998; 50018: 2000; 50019: 2000 in 50020: 2002 ali |
|
b) |
publikacijo IEC 60079 z dne 1. oktobra 2003. |
(4) Kadar ta napetost izhaja iz omrežja višje napetosti, se uporabi galvanska ločitev (varnostni transformator).
(5) Vsi poli sekundarnega tokokroga so izolirani proti tlom.
(6) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(7) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(8) Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0.
(9) Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60, v drugih primerih ustrezajo tipu A0.
(10) B15 je zadovoljivo za predelne stene med kuhinjami na eni strani ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi..
(11) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(12) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(13) Predelne stene med kabinami, predelne stene med kabinami in hodniki in navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z oddelkom 10, ustrezajo tipu B15; za prostore, opremljene s tlačnimi brizgalnimi sistemi pa tipu B0.
(14) Predelne stene med strojnicami v skladu s členom 15.07 in oddelkom 6 člena 15.10 ustrezajo tipu A60, v drugih primerih ustrezajo tipu A0.
(15) razdalja od jambornega križa do krova.
(16) Skupna dolžina podaljška jambora brez vrha jambora.
(17) Premer podaljška jambora na ravni pritrditve vrha jambora.
(18) Skupna dolžina poševnika.
(19) Skupna dolžina podaljška poševnika.
(20) Skupna dolžina glavnega debla.
(21) Skupna dolžina sohe.
(22) razdalja od vrha ali jambornega križa do krova.
(23) razdalja od vrha ali jambornega križa do krova.
(24) UL L 207, 23.7.1998, str.1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/79/ES (UL L 331, 7.12.1998, str.1).
(25) UL L 164, 30.6.1994, str.15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str.1).
(26) Oddelki skladišč, ki predstavljajo proste površine, izpostavljene vodi, so nastali zaradi vzdolžnega ali prečnega vodoneprepustnega predeljevanja, pri katerem nastajajo neodvisni deli.
(27) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
|
1. |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Protokola 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu v veljavi od 1. aprila 1976. |
|
2. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
|
1. |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Protokola 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu v veljavi od 1. aprila 1976. |
|
2. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
|
3. |
Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035. |
|
1. |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Protokola 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu v veljavi od 1. aprila 1976. |
|
2. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
|
3. |
Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035. |
|
1. |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Protokola 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu v veljavi od 1. aprila 1976. |
|
2. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
|
3. |
Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035. |
|
4. |
Točka a odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so te neprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. |
|
1. |
Protipožarni sistemi s CO2, nameščeni pred 1. oktobrom 1980, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Protokola 1975-I-23 Centralne komisije za plovbo po Renu v veljavi od 1. aprila 1976. |
|
2. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi s CO2, nameščeni med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, lahko ostanejo v uporabi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če ustrezajo zahtevam odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994. |
|
3. |
Priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 7.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot je veljala 31. decembra 1994, izdana med 1. aprilom 1992 in 31. decembrom 1994, ostanejo v veljavi do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035. |
|
4. |
Točka a odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035, če so te neprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. |
(29) Določba se uporablja za plovila, zgrajena po 31.12.1994, in za plovila v uporabi z naslednjo določbo:
Zahteve člena 11.04 je treba izpolniti ob obnovitvi celotnega območja skladišč.
Kadar predelava, pri kateri se čista širina bočne palube spremeni, obsega celotno dolžino bočnih palub,
|
a) |
je treba upoštevati člen 11.04, če se bo čista širina bočne palube zmanjšala na višino 0,90 m ali če se bo zmanjšala čista širina nad navedeno višino, |
|
b) |
čista širina bočne palube pred predelavo do višine 0,90 m ali čista širina nad navedeno višino ne sme biti nižja od meritev, navedenih v členu 11.04. |
|
1. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. |
|
1. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. |
|
2. |
V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002. |
|
1. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. |
|
2. |
V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002. |
|
1. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. |
|
2. |
V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002. |
|
3. |
Točka a odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo, če so bile navedene naprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. |
|
1. |
Stalno nameščeni protipožarni sistemi na CO2, nameščeni med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2003, ostanejo dovoljeni, če so skladni z odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002. |
|
2. |
V veljavi ostanejo priporočila Centralne komisije za plovbo po Renu glede odd. 5 člena 10.03 Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, kot se je uporabljala 31. marca 2002, izdana med 1. januarjem 1995 in 31. marcem 2002. |
|
3. |
Točka a odd. 2 člena 10.03b se uporablja samo, če so bile navedene naprave nameščene na plovilih, zgrajenih po 1. oktobru 1992. |
(31) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(32) 43 let od začetka veljavnosti te direktive.
(33) 18 let od začetka veljavnosti te direktive.
(34) 23 let od začetka veljavnosti te direktive.
(35) 2 leti po začetku veljavnosti te dirketive.
(36) Določba se uporablja za plovila, zgrajena po …(**), in za plovila v uporabi z naslednjo določbo:
Zahteve člena 11.04 je treba izpolniti ob obnovi celotnega območja skladišč.
Kadar predelava, pri kateri se čista širina bočne palube spremeni, obsega celotno dolžino bočnih palub,
|
a) |
je treba upoštevati člen 11.04, če se bo čista širina bočne palube zmanjšala na višino 0,90 m ali če se bo zmanjšala čista širina nad navedeno višino, |
|
b) |
čista širina bočne palube pred predelavo do višine 0,90 m ali čista širina nad navedeno višino ne sme biti nižja od meritev, navedenih v členu 11.04. |
(37) 13 let po začetku veljavnosti te dirketive.
(38) 23 let po začetku veljavnosti te dirketive.
Dodatek I
VARNOSTNI ZNAKI
|
Slika 1 Nepooblaščenim vstop prepovedan |
|
Barve: rdeča/bela/črna |
|
Slika 2 Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje |
|
Barve: rdeča/bela/črna |
|
Slika 3 Gasilni aparat |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 4 Opozorilo za splošno nevarnost |
|
Barvi: črna/rumena |
|
Slika 5 Cev za gašenje |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 6 Protipožarna naprava |
|
Barvi: rdeča/bela |
|
Slika 7 Obvezna zaščita pred hrupom |
|
Barvi: modra/bela |
|
Slika 8 Komplet prve pomoči |
|
Barvi: zelena/bela |
Dejansko uporabljeni znaki se lahko nekoliko razlikujejo od grafičnega prikaza v tej prilogi ali so bolj podrobni, če se njihov pomen ne spremeni in če zaradi katerekoli razlike in spremembe ne postanejo nerazumljivi.
Dodatek II
UPRAVNA NAVODILA
|
Št. 1 |
: |
Zahteve v zvezi s sposobnostjo umikanja in obračanja. |
|
Št. 2 |
: |
Zahteve glede predpisane največje hitrosti, sposobnosti zaustavljanja in sposobnosti vzvratne vožnje. |
|
Št. 3 |
: |
Zahteve priključnih sistemov in priključnih naprav za plovila, ki potiskajo ali se potiskajo v togi strukturi. |
|
Št. 4 |
: |
Meritve hrupa. |
|
Št. 5 |
: |
Posebna sidra z zmanjšano maso. |
|
Št. 6 |
: |
Moč stranskih pokrovov, neprepustnih za vodo. |
|
Št. 7 |
: |
Zahteve samodejnih tlačnih brizgalnih sistemov. |
|
Št. 8 |
: |
Izdaja ladijskega spričevala. |
|
Št. 9 |
: |
Rezervoarji za gorivo na plavajočem plovilu. |
|
Št. 10 |
: |
Minimalna debelina trupa za barže. |
|
Št. 11 |
: |
Oprema za zbiranje odpadnega olja. |
|
Št. 12 |
: |
Premikanje plovila na lastno paro. |
|
Št. 13 |
: |
Ustrezen protipožarni alarmni sistem. |
|
Št. 14 |
: |
Dokaz plovnosti, trima in stabilnosti posameznih delov plovila. |
|
Št. 15 |
: |
Oprema za plovilo, ki ga bo upravljala minimalna posadka. |
|
Št. 16 |
: |
Električni kabli. |
|
Št. 17 |
: |
Vidljivost iz prostora za krmiljenje. |
PRILOGA III
PODROČJA MOŽNIH DODATNIH TEHNIČNIH ZAHTEV ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 2 IN 1
Katere koli dodatne tehnične zahteve, ki jih država članica sprejme v skladu s prvim odstavkom člena 5 te direktive, v zvezi s plovili, ki plujejo v conah 1 in/ali 2 ozemlja te države članice, so omejene na naslednje:
|
1. |
Opredelitve pojmov
|
|
2. |
Stabilnost
|
|
3. |
Varnostna razdalja in prosti bok
|
|
4. |
Neprepustnost odprtin v trupu in nadgradenj za vodo
|
|
5. |
Oprema
|
|
6. |
Dodatne določbe za potniška plovila
|
|
7. |
Konvoji in prevoz v zabojnikih
|
PRILOGA IV
PODROČJA MOŽNIH NIŽJIH TEHNIČNIH ZAHTEV, KI VELJAJO ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 3 IN 4
Kakršne koli nižje tehnične zahteve, ki jih država članica dovoli v skladu s členom 5(7) te direktive, za plovila, ki plujejo izključno po plovnih poteh v coni 3 ali coni 4 na ozemlju te države članice, so omejene na naslednja področja:
|
|
Cona 3
|
|
|
Cona 4
|
PRILOGA V
VZORCI SPRIČEVAL SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
DEL 1
VZOREC SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
DEL 2
VZOREC DODATNEGA SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
DEL 3
VZOREC ZAČASNEGA SPRIČEVALA SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
PRILOGA VI
VZOREC REGISTRA SPRIČEVAL SKUPNOSTI ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
PRILOGA VII
KLASIFIKACIJSKI ZAVODI
VSEBINA
|
Del I: |
Merila za odobritev klasifikacijskih zavodov |
|
Del II: |
Postopek odobritve klasifikacijskih zavodov |
|
Del III: |
Seznam odobrenih klasifikacijskih zavodov |
DEL I
MERILA ZA ODOBRITEV KLASIFIKACIJSKIH ZAVODOV
Klasifikacijski zavodi, ki zaprosijo za odobritev v skladu s členom 10 te direktive, izpolnjujejo vsa naslednja merila:
|
1) |
Klasifikacijski zavod je zmožen dokazati obširne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, vključno s plovili za prevoz nevarnega blaga. Klasifikacijski zavod ima izčrpna pravila in predpise o zasnovi, konstrukciji in rednem nadzoru plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, vključno s plovili za prevoz nevarnega blaga, ki jih objavi vsaj v nizozemskem, angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ter nenehno posodablja in izboljšuje z raziskovalnimi in razvojnimi programi. Pravila in predpisi ne smejo biti v nasprotju z določbami zakonodaje Skupnosti ali veljavnimi mednarodnimi sporazumi. |
|
2) |
Klasifikacijski zavod vsako leto objavi svoj register plovil. |
|
3) |
Klasifikacijski zavod ne smejo nadzirati lastniki ali graditelji ladij ali drugi, ki so komercialno vključeni v projektiranje, gradnjo, opremljanje, popravilo, obratovanje ali zavarovanje ladij. Klasifikacijski zavod ne sme biti glede prihodka odvisen od enega samega trgovskega podjetja. |
|
4) |
Sedež klasifikacijskega zavoda ali izpostava, ki je pooblaščena za odločanje in delovanje na vseh področjih, za katera je zadolžena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz po celinskih plovnih poteh, je v eni od držav članic. |
|
5) |
Klasifikacijski zavod in njegovi strokovnjaki uživajo velik ugled na področju prevoza po celinskih plovnih poteh; strokovnjaki so zmožni predložiti dokazila o svoji poklicni usposobljenosti. Strokovnjaki delujejo s pooblastilom klasifikacijskega zavoda. |
|
6) |
Klasifikacijski zavod imeti sorazmerno ustrezno število tehničnega, vodstvenega, podpornega, inšpekcijskega in raziskovalnega osebja glede na naloge in klasificirana plovila, ki skrbi tudi za razvojne zmogljivosti in posodabljanje predpisov. Inšpektorje ima v najmanj eni državi članici. |
|
7) |
Klasifikacijski zavod deluje v skladu z etičnim kodeksom. |
|
8) |
Klasifikacijski zavod se vodi in upravlja tako, da je zagotovljena zaupnost informacij, ki jih zahteva država članica. |
|
9) |
Klasifikacijski zavod je pripravljen državi članici predložiti ustrezne informacije. |
|
10) |
Vodstvo klasifikacijskega zavoda je opredelilo in dokumentiralo svojo politiko, cilje in zavezanost glede kakovosti ter zagotovilo, da se ta politika razume, izvaja in vzdržuje na vseh ravneh klasifikacijskega zavoda. |
|
11) |
Klasifikacijski zavod je razvil, izvedel in vzdržuje učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je skladen s standardoma EN 45004 (inšpekcijski organi) in EN 29001, kot je razloženo v zahtevah Sheme IACS o certificiranju sistema kakovosti. Sistem kakovosti potrdi neodvisen organ revizorjev, ki jih odobri uprava države, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v odstavku 4, in ki med drugim zagotavlja, da:
|
|
12) |
Sistem kakovosti potrdi neodvisen organ revizorjev, ki jih odobri uprava države, kjer ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, kot je določeno v odstavku 4. |
|
13) |
Klasifikacijski zavod se obveže, da bo svoje zahteve uskladil z ustreznimi direktivami Evropske unije in odboru pravočasno zagotovil vse potrebne informacije. |
|
14) |
Klasifikacijski zavod se obveže, da se bo redno posvetoval z že odobrenimi klasifikacijskimi zavodi, da bi zagotovil enakovrednost tehničnih standardov in njihovega izvajanja, in mora predstavnikom države članice in drugim zadevnim strankam dovoliti udeležbo pri razvijanju svojih pravil in/ali predpisov. |
DEL II
POSTOPEK ODOBRITVE KLASIFIKACIJSKIH ZAVODOV
Odločitev o odobritvi klasifikacijskega zavoda v skladu s členom 10 te direktive sprejme Komisija v skladu s postopkom, opisanim v členu 19 te direktive. Poleg tega je treba upoštevati naslednji postopek:
|
1) |
Prijavo za odobritev Komisiji predložijo predstavniki države, v kateri ima klasifikacijski zavod svoj sedež ali izpostavo, ki je pooblaščena za odločanje in delovanje na vseh področjih, za katera je zadolžena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz po celinskih plovnih poteh. Poleg tega predstavniki te države pošljejo vse potrebne informacije in dokumentacijo, da se preveri, ali so izpolnjena merila za odobritev. |
|
2) |
Kateri koli član odbora lahko zahteva, da se sestane z zadevnim klasifikacijskim zavodom ali da ta predloži nadaljnje informacije. |
|
3) |
Odobritev se prekliče na podoben način. Kateri koli član odbora lahko zahteva, da se odobritev prekliče. Predstavniki države, ki prosi za preklic, predložijo informacije in dokazno dokumentacijo, s katerimi utemeljijo svojo prijavo. |
|
4) |
Komisija pri sprejemanju odločitve upošteva odločitve Centralne komisije za plovbo po Renu glede odobritve zadevnega klasifikacijskega zavoda. Komisija se, preden odobri klasifikacijski zavod, ki ga Centralna komisija za plovbo po Renu ni odobrila, posvetuje s sekretariatom Centralne komisije. |
|
5) |
Po sprejetju vsake odločitve o odobritvi klasifikacijskega zavoda ali preklicu odobritve se dopolni seznam odobrenih zavodov. |
|
6) |
Komisija obvesti zadevne klasifikacijske zavode o svojih odločitvah. |
DEL III
SEZNAM ODOBRENIH KLASIFIKACIJSKIH ZAVODOV
Na podlagi kriterijev iz Delov I in II so v skladu s členom 10 te direktive zaenkrat odobreni naslednji klasifikacijski zavodi:
|
1) |
Bureau Veritas |
|
2) |
Germanischer Lloyd |
|
3) |
Lloyd's Register of Shipping. |
Do njihove potrditve v skladu z Delom I in II so klasifikacijski zavodi, ki so priznani in odobreni s strani države članice v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije (1), pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav, vključno s sledečimi spremembami, v skladu s členom 10 te direktive zaenkrat priznani le za plovila, ki plujejo izključno na vodnih poteh zadevne države članice.
(1) UL L 319, 12.12.1994, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Dirktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).
PRILOGA VIII
POSLOVNIK ZA OPRAVLJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV
Člen 1
Če organ med inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je spričevalo, ki se hrani na plovilu, neveljavno, ali da plovilo ne izpolnjuje zahtev, navedenih v spričevalu, da pa ta neveljavnost ali neizpolnjevanje zahtev ne predstavlja očitne nevarnosti, lastnik plovila ali njegov zastopnik sprejme vse potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. O tem je treba v sedmih dneh obvestiti organ, ki je spričevalo izdal ali ga nazadnje obnovil.
Člen 2
Če organ med inšpekcijskim pregledom iz člena 1 ugotovi, da plovilo nima spričevala ali da plovilo predstavlja očitno nevarnost, lahko plovilu prepreči nadaljnjo plovbo do sprejetja potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.
Organ lahko tudi predpiše ukrepe, ki bodo plovilu, po potrebi po končanem prevozu, omogočili varno nadaljevanje plovbe do kraja, v katerem bo opravljen pregled ali popravilo. O tem je treba v sedmih dneh obvestiti organ, ki je spričevalo izdal ali nazadnje obnovil.
Člen 3
Država članica, ki je plovilu preprečila nadaljevanje plovbe ali je lastnika uradno obvestila o namenu, da bo to storila, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, v sedmih dneh obvesti organ države članice, ki je spričevalo izdal ali nazadnje obnovil, o sprejetem ali nameravanem ukrepu.
Člen 4
Vse odločitve o prekinitvi plovbe plovila, sprejete na podlagi predpisov za izvajanje te direktive, se natančno obrazložijo. Odločitev je treba nemudoma uradno sporočiti zadevni stranki, ki je hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo po veljavnih zakonih držav članic, in o rokih za vložitev pravnih sredstev.
PRILOGA IX
ZAHTEVE GLEDE SIGNALNIH LUČI, RADARSKE OPREME IN KAZALNIKOV STOPNJE OBRATOV
|
Del I: |
Zahteve glede barve in jakosti svetlobnih signalov ter homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del II: |
Zahteve glede pogojev preskušanja in homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del III: |
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za plovbo uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del IV: |
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del V: |
Zahteve za vgradnjo in preskuse proizvodnih lastnosti za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
|
Del VI: |
Vzorčni seznam ustanov za preskušanje, homologirane opreme in odobrenih podjetij za vgradnjo |
DEL I
ZAHTEVE GLEDE BARVE IN JAKOSTI SVETLOBNIH SIGNALOV TER HOMOLOGACIJE SIGNALNIH LUČI ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Vsebina
|
Poglavje 1 |
Opredelitev pojmov |
|
Člen 1.01 |
Signalne luči |
|
1.02 |
Svetlobni signali |
|
1.03 |
Svetlobni viri |
|
1.04 |
Optika |
|
1.05 |
Filter |
|
1.06 |
Razmerje med IO, IB in t |
|
Poglavje 2 |
Zahteve za svetlobne signale |
|
Člen 2.01 |
Barva svetlobnih signalov |
|
2.02 |
Jakost in dolžina svetlobnih signalov |
|
2.03 |
Disperzija svetlobnih signalov |
|
Poglavje 3 |
Zahteve za signalne luči |
|
Člen 3.01 |
Tehnične zahteve |
|
Poglavje 4 |
Preskusi, homologacija in oznake |
|
Člen 4.01 |
Preskusi tipa |
|
4.02 |
Postopek preskušanja |
|
4.03 |
Potrdilo o homologaciji |
|
4.04 |
Kontrole po naključnem izboru |
|
4.05 |
Oznake |
|
Dodatek |
Vzorec potrdila o homologaciji za signalne luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh |
Poglavje 1
Opredelitev pojmov
Člen 1.01
Signalne luči
|
1. |
„Luč“ pomeni napravo za porazdelitev toka iz umetnega vira svetlobe; vključuje tudi sestavne dele, potrebne za filtriranje, lomljenje ali odbijanje svetlobe ter za hranjenje ali delovanje svetlobnega vira. |
|
2. |
Luči, namenjene za oddajanje signalov na krovu plovila, se imenujejo signalne luči. |
Člen 1.02
Svetlobni signali
|
1. |
„Svetlobni signali“ pomenijo svetlobne signale, ki jih oddajajo signalne luči. |
|
2. |
„Luč na vrhu jambora“ pomeni belo luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 225° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek 112°30′ na vsako stran, tj. od premca do 22°30′ za pravokotnico na vsaki strani. |
|
3. |
„Bočna luč“ pomeni zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku; vsaka od teh luči je vidna prek celotnega horizontalnega loka 112°30′ in oddaja enakomeren neprekinjen žarek, tj. od premca do 22°30′ za pravokotnico. |
|
4. |
„Krmna pozicijska luč“ pomeni belo luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 135° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek območja 67°30′ vzdolž vsake strani krme. |
|
5. |
„Rumena krmna pozicijska luč“ pomeni rumeno luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 135° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek prek območja 67°30′ vzdolž vsake strani krme. |
|
6. |
„Luč, vidna iz vseh smeri“, pomeni luč, ki je vidna prek celotnega horizontalnega loka 360° in ki oddaja enakomeren neprekinjen žarek. |
|
7. |
Utripajoča svetloba je vrsta rednih svetlobnih period na časovno enoto. |
|
8. |
Svetlobni signali so glede na njihovo svetlobno jakost razvrščeni kakor:
|
Člen 1.03
Svetlobni viri
„Svetlobni viri“ pomenijo električne in neelektrične naprave, zasnovane za proizvajanje svetlobnih tokov v signalnih lučeh.
Člen 1.04
Optika
|
1. |
„Optika“ pomeni napravo, ki vključuje lom, odboj ali sestavne dele za lom in odboj, vključno z njihovimi nosilci. Ti sestavni deli delujejo tako, da usmerjajo žarke iz svetlobnega vira v nove določene smeri. |
|
2. |
„Barvna optika“ pomeni optiko, ki spreminja barvo in jakost oddane svetlobe. |
|
3. |
„Nevtralna optika“ pomeni optiko, ki spreminja jakost oddane svetlobe. |
Člen 1.05
Filter
|
1. |
„Barvni filter“ pomeni selektivni filter, ki spreminja barvo in jakost oddane svetlobe. |
|
2. |
„Nevtralni filter“ pomeni neselektivni filter, ki spreminja jakost oddane svetlobe. |
Člen 1.06
Razmerje med IO, IB in t
|
IO |
pomeni fotometrično svetlobno jakost v kandelah (cd), merjeno pri običajni napetosti za električne luči. |
|
IB |
pomeni obratovalno svetlobno jakost v kandelah (cd). |
|
t |
pomeni razdaljo v kilometrih (km). |
Ob upoštevanju, na primer, staranja svetlobnega vira, stopnje umazanosti optike in nihanj v napetosti ladijskega omrežja za IB velja, da je 25 odstotkov manjši od IO.
Zato:
|
|
IB = 0,75 · IO |
Razmerje med IB in t svetlobnih signalov se dobi z naslednjo enačbo:
|
|
IB = 0,2 · t2 · q–t |
Za koeficient atmosferske prepustnosti q velja, da je 0,76, kar ustreza meteorološki vidljivosti 14,3 km.
Poglavje 2
Zahteve za svetlobne signale
Člen 2.01
Barva svetlobnih signalov
|
1. |
Za svetlobne signale se uporablja signalni sistem petih barv, ki vključuje naslednje barve
Ta sistem je skladen s priporočili Mednarodne komisije za osvetlitev, „Barve svetlobnih signalov“, publikacija IEC št. 2.2. (TC-1.6) 1975. Barve se uporabljajo za svetlobne tokove, ki jih oddaja signalna luč. |
|
2. |
Meje barv svetlobnih signalov se določijo s koordinatami stičišč kromatičnega diagrama v publikaciji IEC št. 2.2 (TC-1.6) 1975 (glej diagram kromatičnosti) takole:
Diagram kromatičnosti IEC
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 2.02
Jakost in dolžina svetlobnih signalov
Spodnja tabela vsebuje dovoljene mejne vrednosti za IO, IB in t (dnevna in nočna uporaba) v skladu z vrsto svetlobnih signalov. Navedene vrednosti se uporabijo za svetlobni tok, ki ga oddajajo signalne luči.
IO in IB sta podana v cd in t v km.
Maksimalne in minimalne vrednosti
|
Vrsta svetlobnega signala |
Barva svetlobnega signala |
||||||||
|
Bela |
Zelena/rdeča |
Rumena |
Modra |
||||||
|
min. |
max. |
min. |
max. |
min. |
max. |
min. |
max. |
||
|
navaden |
IO |
2,7 |
10,0 |
1,2 |
4,7 |
1,1 |
3,2 |
0,9 |
2,7 |
|
IB |
2,0 |
7,5 |
0,9 |
3,5 |
0,8 |
2,4 |
0,7 |
2,0 |
|
|
t |
2,3 |
3,7 |
1,7 |
2,8 |
1,6 |
2,5 |
1,5 |
2,3 |
|
|
svetel |
IO |
12,0 |
33,0 |
6,7 |
27,0 |
4,8 |
20,0 |
6,7 |
27,0 |
|
IB |
9,0 |
25,0 |
5,0 |
20,0 |
3,6 |
15,0 |
5,0 |
20,0 |
|
|
t |
3,9 |
5,3 |
3,2 |
5,0 |
2,9 |
4,6 |
3,2 |
5,0 |
|
|
močan |
IO |
47,0 |
133,0 |
– |
– |
47,0 |
133,0 |
– |
– |
|
IB |
35,0 |
100,0 |
– |
– |
35,0 |
100,0 |
– |
– |
|
|
t |
5,9 |
8,0 |
– |
– |
5,9 |
8,0 |
– |
– |
|
Vendar se za dnevno uporabo rumenih utripajočih luči uporablja minimalna svetlobna jakost (IO) 900 cd.
Člen 2.03
Disperzija svetlobnih signalov
|
1. |
Horizontalna disperzija svetlobne jakosti
|
|
2. |
Vertikalna disperzija svetlobne jakosti Pri nagibu do ± 5° ali ± 7,5° od vodoravne ravnine ostane svetlobna jakost v prvem primeru najmanj enaka 80 % in v drugem primeru 60 % svetlobne jakosti, ki ustreza nagibu 0°, čeprav je ne preseže za več kot 1,2-krat. |
Poglavje 3
Zahteve za signalne luči
Člen 3.01
Tehnične zahteve
|
1. |
Izdelava in materiali signalnih luči in svetlobnih virov zagotavljajo njihovo varnost in vzdržljivost. |
|
2. |
Sestavni deli luči (na primer prečni oporniki) ne zmanjšujejo jakosti, barv ali disperzije svetlobe. |
|
3. |
Signalne luči je na plovilo mogoče namestiti preprosto in v pravilen položaj. |
|
4. |
Svetlobni vir je mogoče zamenjati brez težav. |
Poglavje 4
Preskusi, homologacija in oznake
Člen 4.01
Preskusi tipa
S preskusi tipa v skladu s „pogoji preskušanja in homologacije signalnih luči za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh“, se preveri, ali signalne luči in njihovi svetlobni viri izpolnjujejo te zahteve.
Člen 4.02
Postopek preskušanja
|
1. |
Prijava za preskus tipa se predloži pristojnemu organu za preskušanje z najmanj dvema izvodoma načrtov in dvema primerkoma luči ter zahtevanimi svetlobnimi viri. |
|
2. |
Če med preskusom ni bil podan noben ugovor, se vlagatelju zahtevka vrne en izvod načrtov, priloženih prijavi, z vpisano homologacijo in en primerek homologirane luči. Drugi izvod in drugi primerek luči hrani organ za preskušanje. |
|
3. |
Izdelovalec organu za preskušanje poda izjavo, da so vsi sestavni deli serijsko proizvedene luči skladni z deli luči, ki je opravila preskus tipa. |
Člen 4.03
Potrdilo o homologaciji
|
1. |
Če preskus tipa pokaže, da so te zahteve izpolnjene, se tip signalne luči homologira in vlagatelju zahtevka se izda potrdilo o homologaciji, ki je v skladu z vzorcem v Dodatku in na katerem so oznake iz člena 4.05. |
|
2. |
Imetnik potrdila o homologaciji:
|
Člen 4.04
Kontrole po naključnem izboru
|
1. |
Organ za preskušanje je pooblaščen za jemanje vzorcev signalnih luči iz proizvodne serije za preskušanje. |
|
2. |
Če preskusi pokažejo resne pomanjkljivosti, se homologacija lahko prekliče. |
Člen 4.05
Oznake
|
1. |
Homologirane signalne luči, optika in svetlobni viri so označeni, kot je navedeno spodaj:
pri čemer je „ „X“ pomeni državo homologacije, pri čemer je:
|
|
2. |
Oznake so razpoznavne in pritrjene tako, da se jih ne da izbrisati. |
|
3. |
Oznake na ohišju so take, da se jih na plovilu lahko najde, ne da bi bilo zato treba razstaviti signalno luč. Če sta optika in ohišje neločljivo povezana, zadostuje oznaka na ohišju. |
|
4. |
Oznake, navedene v zgornjem odstavku 1, so lahko samo na homologiranih signalnih lučeh, optiki in svetlobnih virih. |
|
5. |
Organ za preskušanje o dodeljeni oznaki nemudoma obvesti odbor. Dodatek
|
DEL II
ZAHTEVE GLEDE POGOJEV PRESKUŠANJA IN HOMOLOGACIJE SIGNALNIH LUČI ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Vsebina
|
Poglavje 1 |
Splošne določbe |
|
Člen 1.01 |
Standardne napetosti |
|
1.02 |
Obratovalne zahteve |
|
1.03 |
Vgradnja |
|
1.04 |
Fotometrične zahteve |
|
1.05 |
Sestavni deli |
|
1.06 |
Vzdrževanje |
|
1.07 |
Varnostne zahteve |
|
1.08 |
Dodatna oprema |
|
1.09 |
Neelektrične signalne luči |
|
1.10 |
Dvojne luči |
|
Poglavje 2 |
Fotometrične in kolorimetrične zahteve |
|
Člen 2.01 |
Fotometrične zahteve |
|
2.02 |
Kolorimetrične zahteve |
|
Poglavje 3 |
Zahteve za izdelavo |
|
Člen 3.01 |
Električne luči |
|
3.02 |
Filtri in optična stekla |
|
3.03 |
Električni svetlobni viri |
|
Poglavje 4 |
Postopek preskušanja in homologacije |
|
Člen 4.01 |
Splošna pravila postopka |
|
4.02 |
Uporaba |
|
4.03 |
Preskus |
|
4.04 |
Homologacija |
|
4.05 |
Prenehanje veljavnosti homologacije |
|
Dodatek |
Preskusi okolja |
|
1. |
Preskus zaščite pred brizganjem vode in prahom |
|
2. |
Preskus v vlažnem ozračju |
|
3. |
Preskus v hladnih razmerah |
|
4. |
Toplotni preskus |
|
5. |
Preskus z vibracijami |
|
6. |
Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom |
|
7. |
Preskus odpornosti proti slani vodi in vremenskim vplivom (preskus morje-megla) |
Poglavje 1
Splošne določbe
Člen 1.01
Standardne napetosti
Standardne napetosti za signalne luči plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, so 230 V, 115 V, 110 V, 24 V in 12 V. Kadar je to mogoče, je treba uporabljati naprave na 24 V.
Člen 1.02
Obratovalne zahteve
Običajni postopki na plovilu ne ovirajo normalnega delovanja signalnih luči in njihove dodatne opreme. Zlasti vsi uporabljeni optični sestavni deli in večji deli za njihovo vgradnjo in nastavljanje so izdelani tako, da njihovega položaja med delovanjem ni več mogoče spreminjati.
Člen 1.03
Vgradnja
Deli za vgradnjo signalnih luči na ladjo so izdelani tako, da položaja luči po tem, ko so naravnani, med delovanjem ni mogoče spreminjati.
Člen 1.04
Fotometrične zahteve
Signalne luči proizvajajo predpisano disperzijo svetlobne jakosti; barva in predpisana jakost luči sta prepoznavni takoj zatem, ko se prižge.
Člen 1.05
Sestavni deli
V signalnih lučeh se lahko uporabljajo samo namensko izdelani sestavni deli.
Člen 1.06
Vzdrževanje
Način izdelave signalnih luči in njihove dodatne opreme omogoča njihovo redno vzdrževanje in omogoča zamenjavo njihovih virov svetlobe brez težav, celo v temi.
Člen 1.07
Varnostne zahteve
Izdelava in velikost signalnih luči in njihove dodatne opreme omogočata njihovo upravljanje, nadzorovanje in spremljanje brez nevarnosti za ljudi.
Člen 1.08
Dodatna oprema
Dodatna oprema luči je oblikovana in izdelana tako, da njena razporeditev, vgradnja in priključitev ne ovira običajne uporabe in pravilnega delovanja luči.
Člen 1.09
Neelektrične signalne luči
Neelektrične luči so oblikovane in izdelane skladno s členi 1.02 do 1.08 tega poglavja in tako, da ustrezajo zahtevam Poglavja 3. Zahteve iz Poglavja 2 teh pogojev preskušanja in homologacije se uporabljajo smiselno.
Člen 1.10
Dvojne luči
Dve luči, pritrjeni eno nad drugo v istem ohišju (dvojna luč), je mogoče uporabljati kakor eno luč. Nikakor pa ni mogoče hkrati uporabljati dveh svetlobnih virov dvojne luči.
Poglavje 2
Fotometrične in kolorimetrične zahteve
Člen 2.01
Fotometrične zahteve
|
1. |
Fotometrične tehnične zahteve za signalne luči so določene v Delu I. |
|
2. |
Konstrukcija signalnih luči zagotavlja, da se svetloba ne more odbiti ali prekiniti. Uporaba deflektorjev ni dovoljena. |
|
3. |
Pri dvo- ali tribarvnih lučeh se oddajanje svetlobe barve za mejami območja, predpisanimi za to barvo, učinkovito prepreči, kar vključuje tudi notranjost stekla. |
|
4. |
Te zahteve se smiselno uporabljajo za neelektrične luči. |
Člen 2.02
Kolorimetrične zahteve
|
1. |
Kolorimetrične tehnične zahteve za signalne luči so določene v Delu I. |
|
2. |
Barva svetlobe, ki jo oddajajo signalne luči, je pri temperaturi barve, uporabljene v svetlobnem viru, postavljena v ustrezno kromatično pozicijo, določeno v Delu I. |
|
3. |
Barva signalnih luči izhaja samo iz filtrov (optika, stekla) in popolnoma barvnih optičnih stekel, če se kromatične točke oddane svetlobe ne odstopajo za več kakor 0,01 od svojih koordinat v diagramu kromatičnosti IEC. Barvne žarnice niso dovoljene. |
|
4. |
Prosojnost barvnih stekel (filtrov) je takšna, da se pri temperaturi uporabljenega svetlobnega vira doseže predpisana svetlobna jakost. |
|
5. |
Odbijanje svetlobnega vira od delov luči ni selektivno, tj. trikromatični koordinati x in y vira, uporabljenega v signalni luči, se pri temperaturi uporabljene barve po odboju ne razlikujeta za več kakor 0,01. |
|
6. |
Neobarvano steklo pri temepraturi uporabljene barve na oddano svetlobo ne vpliva selektivno. Podobno se po dolgem obdobju delovanja trikromatični koordinati x in y vira svetlobe v signalni luči po prehodu svetlobe skozi steklo ne razlikujeta za več kot 0,01. |
|
7. |
Barva svetlobe, ki jo oddajajo neelektrične signalne luči, je pri temperaturi barve, uporabljene v svetlobnem viru, postavljena v ustrezno kromatično pozicijo, določeno v Delu I. |
|
8. |
Barva svetlobe neelektričnih barvnih signalnih luči izhaja samo iz popolnoma barvnega silikatnega stekla. Pri barvnih neelektričnih lučeh je vse barvno silikatno steklo takšno, da je pri temperaturi barve, najbliže neelektričnemu svetlobnemu viru, dosežena predpisana svetlobna jakost. |
Poglavje 3
Zahteve za izdelavo
Člen 3.01
Električne signalne luči
|
1. |
Vsi deli luči vzdržijo posebne obratovalne obremenitve, ki izhajajo iz premikanja plovila, vibracij, korozije, temperaturnega nihanja, vplivom med natovarjanjem in plovbo po poledeneli vodi in druge vplive, ki se lahko pojavijo na plovilu. |
|
2. |
Konstrukcija, materiali in izdelava luči jamčijo stabilnost in zagotavljajo, da se njihove proizvodne lastnosti po mehanskih in toplotnih obremenitvah in izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom v skladu s temi zahtevami ne spremenijo; zlasti se ohranijo fotometrične in kolorimetrične lastnosti. |
|
3. |
Sestavni deli, izpostavljeni koroziji, so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji, ali učinkovito zaščiteni pred korozijo. |
|
4. |
Uporabljeni materiali niso higroskopski, če bi to škodilo delovanju napeljav, naprav in dodatne opreme. |
|
5. |
Uporabljeni materiali so visoko požarno odporni. |
|
6. |
Organ za preskušanje lahko odobri izjeme glede lastnosti uporabljenih materialov, če izdelava zagotavlja varnost. |
|
7. |
Signalne luči se preskusijo, s čimer se zagotovi njihova ustreznost za uporabo na plovilu. Preskusi so razdeljeni na zahteve glede okolja in delovanja. |
|
8. |
Zahteve okolja:
|
|
9. |
Primernost za delovanje
|
|||||||||||||||||||||||
|
10. |
Razmere okolice na krovu plovil Običajne, ekstremne in razmere okolice med prevozom iz odstavka 8(a) temeljijo na predlaganih dodatkih k publikacijam IEC 92-101 in 92-504. Druge vrednosti, ki odstopajo od njih, so označene z *.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
11. |
Signalne luči morajo opraviti preskuse okolja, navedene v Dodatku. |
|
12. |
Sestavni deli luči, izdelani iz organskih snovi, niso občutljivi za ultravijolično sevanje. Po preskusu v skladu z oddelkom 6 dodatka, ki traja 720 ur, ne sme biti poslabšanja kakovosti in trikrometični koordinati x in y ne odstopata za več kakor 0,01 od koordinat za prosojne dele, ki niso bili izpostavljeni niti sevanju niti vodi. |
|
13. |
Prosojni deli in zasloni luči so oblikovani in izdelani tako, da se ob normalnih zahtevah na plovilu in podaljšanjem delovanju s prenapetostjo za 10 % in temperaturo zunanjega zraka + 45 °C ne deformirajo, spremenijo ali uničijo. |
|
14. |
Ob podaljšanem delovanju in prenapetosti 10 % in temperaturi zunanjega zraka + 60 °C luči ostanejo nepoškodovane na svojih nosilcih, ko so za osem ur podvržene sili 1 000 N (njuten). |
|
15. |
Luči so odporne proti krajšim potopitvam. Med podaljšanim delovanjem pri prenapetosti 10 % in temperaturi zunanjega zraka + 45 °C nanje ne vpliva oblivanje z vsebino posode, v kateri je 10 litrov vode s temperaturo + 15° do + 20 °C. |
|
16. |
Zagotovi se vzdržljivost uporabljenih materialov med delovanjem; materiali so zlasti sposobni prenesti najvišje stalne temperature med delovanjem. |
|
17. |
Če imajo luči nekovinske sestavne dele, se določi njihova stalna temperatura med uporabo v razmerah na plovilu pri temperaturi zunanjega zraka + 45 °C. Če tako določene stalne temperature med uporabo nekovinskih materialov presegajo največje temperature, navedene v tabelah X in XI v delu 1 publikacije IEC 598, se na teh delih luči izvedejo posebne preiskave za določitev odpornosti proti stalnim mehanskim, toplotnim in podnebnim obremenitvam. |
|
18. |
Za preskušanje delov glede odpornosti proti deformacijam pri stalni temperaturi ob uporabi se luč postavi v delovni položaj na šibek stalen tok zraka (v = približno 0,5 m/s) pri temperaturi zunanjega zraka + 45 °C in v razmerah na plovilu. Nekovinski deli se med segrevanjem in ko je dosežena delovna temperatura, podvržejo mehanskim obremenitvam v skladu z njihovim namenom ali s predvidenim ravnanjem z njimi. Materiali prosojnih delov luči razen silikatnega stekla se na polovici med zgornjo in spodnjo stranjo podvržejo delovanju kovinskega točkala, velikega 5 mm × 6 mm, s stalno silo 6,6 N (ustrezno pritisku prsta). Del zaradi takšne mehanske obremenitve ne utrpi nobene stalne deformacije. |
|
19. |
Za preskus odpornosti sestavnih delov proti atmosferskim dejavnikom se luči z nekovinskimi sestavnimi deli, izpostavljenimi tem dejavnikom, za 12 ur skupaj postavijo v klimatsko komoro izmenjaje v ozračju s 45 °C in relativno vlago 95 % ter v ozračje z – 20 °C, pri čemer neprekinjeno delujejo v razmerah na plovilu, tako da so izpostavljene ciklom vroče-vlažno in hladno ter prehodom z nizkih na visoke temperature za obdobje, ki ustrezajo času njihovega delovanja. Ta preskus traja skupaj najmanj 720 ur. Preskus ne vpliva na zmogljivost delovanja nekovinskih delov luči. |
|
20. |
Deli luči, ki jih je mogoče lahko doseči, pri temperaturi zunanjega ozračja + 45 °C ne presežejo temperature + 70 °C, če so izdelani iz kovine, ali + 85 °C, če niso izdelani iz kovine. |
|
21. |
Luči so oblikovane in izdelane v skladu s sprejetimi standardi in so zlasti skladne z delom 1 publikacije IEC 598, „Ladje, luči – Splošne tehnične zahteve in preskusi“. Zagotovljena je skladnost z zahtevami naslednjih oddelkov:
|
|
22. |
Presek električne napeljave je običajno najmanj 1,5 mm2. Žica, ki se uporablja za povezavo, je najmanj tipa HO 7 RN-F ali enakovredna. |
|
23. |
Pristojni organi za preskušanje za območja, v katerih je nevarnost eksplozije, opredelijo in potrdijo vrsto zaščite luči za ta namen. |
|
24. |
Način izdelave luči predvideva:
|
|
25. |
Vse luči za vgradnjo imajo priložena navodila za nastavitev in vgradnjo, iz katerih je razvidno, kam je treba vgraditi luč, ter namen in tip zamenljivih delov. Premične luči je mogoče nastaviti brez težav in varno. |
|
26. |
Zahtevani elementi za vgradnjo so takšni, da je vodoravna ravnina simetrije luči v dokončnem položaju vzporedna z vodno črto plovila. |
|
27. |
Na vsako svetilko se jasno in trajno, na točki, ki ostane vidna tudi po vgradnji na plovilo, pritrdijo naslednje oznake:
|
Člen 3.02
Filtri in optična stekla
|
1. |
Filtri (optika in stekla) in optična stekla so lahko izdelani iz organskega stekla (sintetično steklo) ali anorganskega stekla (silikatno steklo). Filtri in optična stekla iz silikatnega stekla so izdelani iz stekla, najmanj IV. razreda hidrolitičnega tipa iz standarda ISO 719, ki zagotavlja trajno odpornost proti vodi. Trajna odpornost proti vodi filtrov in optičnih stekel iz sintetičnega stekla je primerljiva s tisto za silikatno steklo. Optična stekla so izdelana iz stekla z nizko notranjo napetostjo. |
|
2. |
Filtri in optična stekla nimajo vključkov, mehurčkov in nečistoč, kolikor je to mogoče. Ni površinskih poškodb, kakor so nepolirani (mat) deli, globoke praske itd. |
|
3. |
Filtri in optična stekla ustrezajo zahtevam člena 3.01. Navedeni pogoji ne vplivajo na njihove fotometrične in kolorimetrične lastnosti. |
|
4. |
Rdeča in zelena optična stekla bočnih luči niso zamenljiva. |
|
5. |
Poleg oznake proizvajalca so na filtrih in optičnih steklih razpoznavno in trajno označeni homologacijska številka in opis tipa, in sicer na mestu, da se jih vidi, tudi ko so enkrat nameščeni v luč. Zaradi teh oznak se vrednosti ne padejo pod minimalne fotometrične in kolorimetrične zahteve. |
Člen 3.03
Električni svetlobni viri
|
1. |
V signalnih lučeh se lahko uporabljajo samo namensko izdelane žarnice z žarilno nitko. Na voljo so v standardnih napetostih. Izjeme so dovoljene v posebnih primerih. |
|
2. |
Žarnico z žarilno nitko je v signalnih lučeh mogoče pritrditi samo v predvidenem položaju. V signalnih lučeh sta dovoljena največ dva natančno opredeljena položaja. Nepravilni in vmesni položaji niso mogoči. Za preskus se izbere manj ugoden položaj. |
|
3. |
Žarnice z žarilno nitko nimajo nobenih posebnosti, ki bi zmanjševale njihovo učinkovitost, kakor so praske ali madeži na obodu ali napačen položaj žarilne nitke. |
|
4. |
Delovna barvna temperatura je najmanj 2 360 K. |
|
5. |
Uporabljeni elementi za vgradnjo in nosilci ustrezajo posebnim zahtevam optičnega sistema in prenašajo mehanske obremenitve operacij na plovilu. |
|
6. |
Podnožje žarnice z žarilno nitko je močno in trdno pritrjeno na obod, tako da po 100-urnem delovanju pri prenapetosti 10 % prenese stalno vrtenje z momentom 25 kg/cm. |
|
7. |
Blagovna znamka, nazivna napetost in nazivna moč in/ali nazivna svetilna jakost ter homologacijska številka je razpoznavno in trajno označena na podnožju ali obodu žarnic z žarilno nitko. |
|
8. |
Žarnice z žarilno nitko ustrezajo naslednjim tolerancam:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poglavje 4
Postopek preskušanja in homologacije
Člen 4.01
Splošna pravila postopka
Pri postopku preskušanja in homologacije se uporablja Del I.
Člen 4.02
Uporaba
|
1. |
K prijavi za homologacijo, ki jo predloži izdelovalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, so priloženi naslednji podatki in dokumenti ter tudi vzorci luči in njihove dodatne opreme:
|
|
2. |
Prijavi se priloži dva vzorca, pripravljena za uporabo, vsak z desetimi svetlobnimi viri vsake nazivne napetosti in, kjer je to primerno, petimi barvnimi filtri vsake signalne barve, skupaj z napravo za vgradnjo ali nastavitev. Na zahtevo se da na voljo tudi posebno dodatno opremo, zahtevano za atestiranje. |
|
3. |
Vzorec v vseh pogledih ustreza predvidenim proizvodnim modelom. Opremi se z vso dodatno opremo, zahtevano za vgradnjo in nastavitev v normalnem delovnem položaju, v katerem se bo uporabljal na plovilu v skladu z njegovim namenom. Nekateri deli dodatne opreme se lahko izpustijo, če se s tem strinja pristojni organ za preskušanje. |
|
4. |
Na zahtevo se predložijo dodatni vzorci, dokumentacija in podatki. |
|
5. |
Dokumenti se predložijo v jeziku države organa za preskušanje in homologacijo. |
|
6. |
Če se predloži prijava za homologacijo za dodatno napravo, se smiselno uporabljajo odstavki 1 do 5, ob dejstvu, da se dodatni deli lahko homologirajo samo v kombinaciji s homologiranimi lučmi. |
|
7. |
Sektorske luči se načeloma predložijo kakor celoten komplet. |
Člen 4.03
Preskus
|
1. |
Pri preskusih nove ali spremenjene različice homologirane luči ali kosa dodatne opreme se ugotovi, ali vzorec izpolnjuje zahteve teh pogojev preskušanja in homologacije in ali ustreza dokumentom iz člena 4.02(1)(f). |
|
2. |
Atestiranje temeljni na razmerah, ki vladajo na krovu plovil. Preskus pokrije vse svetlobne vire, optična stekla in dodatno opremo, ki jih je treba zagotoviti in ki so namenjeni za uporabo v signalnih lučeh. |
|
3. |
Fotometrični in kolorimetrični preskusi se opravijo pri nazivni napetosti. Pri oceni luči se upošteva horizontalna operativna svetlobna jakost IB in operativna barvna temperatura. |
|
4. |
Deli ali pomožna oprema se preskusijo samo s tipom luči, v katerem se bodo uporabljali. |
|
5. |
Preskusi, ki jih opravijo drugi pristojni organi, se lahko sprejmejo kot dokaz skladnosti z zahtevami Poglavja 3, če je potrjena njihova enakovrednost s preskusi, določenimi v Dodatku. |
Člen 4.04
Homologacija
|
1. |
Homologacija signalnih luči temelji na členih 4.01 do 4.05 Dela I. |
|
2. |
Za luči in dodatno opremo, ki se ali se bodo proizvajali serijsko, se homologacija lahko izda vlagatelju po preskusu na stroške vlagatelja, če vlagatelj zagotovi pravilno uporabo pravic, ki izhajajo iz homologacije. |
|
3. |
Pri homologaciji se za ustrezen tip luči izda potrdilo o homologaciji iz člena 4.03 Dela I in dodeli se homologacijska oznaka v skladu s členom 4.05 Dela I. Na vsako svetilko, izdelano v skladu z vzorcem, se na točki, ki ostane vidna tudi po vgradnji na plovilo, pritrdi homologacijska oznaka in serijska številka. Originalne oznake in opisi tipa so razločni in pritrjeni tako, da se jih ne da izbrisati. Na luči se ne pritrdijo oznake, ki jih je mogoče zamenjati s homologacijskimi oznakami. |
|
4. |
Homologacija se lahko izda za omejeno obdobje in pod določenimi pogoji. |
|
5. |
Za spremembe homologiranih luči in dodatke homologiranih luči se zahteva privolitev organa za preskušanje. |
|
6. |
Če se homologacija luči prekliče, se o tem nemudoma obvesti vlagatelj. |
|
7. |
En vzorec vsakega tipa luči ostane pri organu za preskušanje, ki je luč homologiral. |
Člen 4.05
Prenehanje veljavnosti homologacije
|
1. |
Homologacija preneha veljati na koncu predpisanega obdobja ali če se razveljavi ali prekliče. |
|
2. |
Homologacija se lahko razveljavi, če:
Odobritev se prekliče, če niso izpolnjeni pogoji, določeni ob izdaji. |
|
3. |
Če se proizvodnja homologiranega tipa luči prekine, se o tem nemudoma obvesti organ za preskuse, ki je izdal homologacijo. |
|
4. |
Preklic ali razveljavitev homologacije pomeni, da je uporaba dodeljene homologacijske številke prepovedana. |
|
5. |
Ko homologacija ni več veljavna, se spričevalo predloži v razveljavitev organu za preskušanje, ki ga je izdal. |
Dodatek
Preskusi okolja
1. Preskus zaščite pred brizganjem vode in prahom
|
1.1 |
Vrsta zaščite luči se zagotovi v skladu s klasifikacijo IP 55 publikacije IEC – del 598-1. Preskus zaščite vzorca pred brizganjem vode in prahom ter vrednotenje rezultatov se izvede v skladu s publikacijo IEC, klasifikacija IP 55. Prva „5“ pomeni zaščito pred prahom. To pomeni: za prah neprepustna zaščita aktivnih komponent in zaščita pred škodljivimi oblogami prahu. Vdor prahu ni popolnoma preprečen. Druga „5“ pomeni zaščito pred brizganjem vode. To pomeni, da vodni curek, usmerjen proti luči iz vseh smeri, ne povzroči nobene škode. |
|
1.2 |
Zaščita vzorca pred vodo se ocenjuje na naslednji način: zaščita je zadostna, če nobena voda, ki je vstopila, ne škoduje delovanju vzorca. Na izolacijskih materialih se ne nabirajo vodne obloge, če zaradi njih ne bi bilo mogoče doseči vrednosti minimalne točke izginotja. Aktivne komponente se ne smejo zmočiti in nanje ne vpliva voda, ki se nabira v notranjosti luči. |
2. Preskus v vlažnem ozračju
2.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi učinek vlažne toplote in vlažnosti pri spremembi temperature, kakor je opisano v členu 3.01(10)(b), med delovanjem ali med prevozom ali skladiščenjem na navtičnih napeljavah, napravah in instrumentih, ob pogoju, da se na njih lahko razvije površinska vlaga zaradi kondenzacije.
Ta kondenzacija je pri komponentah, ki niso zaprte, podobna učinku prašnih oblog ali higroskopskega slanega filma, ki se nabira med delovanjem.
Naslednja tehnična zahteva temelji na publikaciji IEC 68, deli 2-30 v povezavi s členom 3.01(10)(a) in (b). Dodatne informacije je mogoče najti v publikaciji.
Komponente in skupine komponent, ki se kot modeli tipa predložijo v homologacijo odprte, se preskusijo v tem odprtem stanju ali, če same komponente tega ne omogočajo, z najmanj zaščitnimi napravami, ki se vlagatelju zdijo nujne za zaščito na ladji.
2.2 Izvedba
|
(1) |
Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri sta temperatura in stopnja vlage povsod enaki, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Kroženje zraka preskušanega vzorca ne ohladi vidno, zagotavlja pa ohranjanje predpisanih vrednosti za temperaturo zraka in zračne vlažnosti v njegovi neposredni bližini. Iz preskusne komore se stalno odvaja kondenz. Kondenz ne kaplja na vzorec. Kondenz se lahko vnovič uporabi samo za vlaženje po ponovni obdelavi, zlasti po odstranitvi kemikalij iz vzorca. |
|
(2) |
Vzorec ni izpostavljen toplotnemu sevanju, ki izhaja iz ogrevanja komore. |
|
(3) |
Neposredno pred preskusom bo vzorec dovolj dolgo izključen, da bodo vsi njegovi deli imeli temperaturo prostora. |
|
(4) |
Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro pri temperaturi prostora + 25° ± 10 °C. |
|
(5) |
Komora se zaprte. Temperatura zraka se nastavi na – 25 ± 3 °C in relativna vlažnost na 45 % do 75 % in te razmere se vzdržujejo, dokler vzorec ne doseže enake temperature. |
|
(6) |
Relativna vlažnost zraka se v največ eni uri dvigne na najmanj 95 %, temperatura zraka ostane nespremenjena. To povečanje lahko nastopi v zadnji uri temperaturnega kondicioniranja vzorca. |
|
(7) |
Temperatura zraka v komori se postopoma povečuje na + 40 °C v času 3 h ± 0,5 h. Med dvigovanjem temperature se ohranja relativna zračna vlažnost najmanj 95 % in najmanj 90 % v zadnjih 15 minutah. Med tem dvigom temperature se vzorec ovlaži. |
|
(8) |
Ohranja se temperatura zraka + 40 ± 2 °C za čas 12 h ± 0,5 h, merjeno od začetka faze (7), z relativno zračno vlažnostjo 93 % ± 3 %. V prvih in zadnjih 15 minutah časa, v katerem temperatura znaša + 40 ± 2 °C, je relativna zračna vlažnost lahko med 90 % in 100 %. |
|
(9) |
V času treh do šestih ur se temperatura zraka zniža na + 25 ± 3 °C. Relativno zračno vlažnost je treba stalno ohranjati pri več kakor 80 %. |
|
(10) |
V 24 urah od začetne faze (7) se ohranja temperatura zraka + 25 ± 3 °C, relativna zračna vlažnost stalno presega 95 %. |
|
(11) |
Ponovi se faza (7). |
|
(12) |
Ponovi se faza (8). |
|
(13) |
Najprej 10 ur po začetku faze (12) se vključi oprema za kondicioniranje vzorca. Ko se pridobijo klimatski podatki vzorca, ki jih je navedel proizvajalec, se vzorec vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. |
|
(14) |
Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja v skladu z navodili proizvajalca, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. Če je treba za ta namen odpreti komoro, se jo čimprej zapre nazaj. Če mora za začetek normalnega delovanja preteči več kakor 30 minut, se ta faza dovolj podaljša, tako da je po vzpostavitvi operativnega stanja na voljo najmanj 30 minut za spremljanje funkcij in merjenje obratovalnih podatkov. |
|
(15) |
V 1 do 3 urah in z vzorcem, ki spet deluje, se temperatura znaka zniža na temperaturo prostora, s toleranco ± 3 °C, relativna zračna vlažnost pa na manj kot 75 %. |
|
(16) |
Komora se odpre in vzorec se izpostavi običajni temperaturi in vlažnosti zunanjega zraka. |
|
(17) |
Po 3 urah in ko se je posušila vsa vlaga, vidna na vzorcu, se spet preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
|
(18) |
Vzorec se vizualno pregleda. Odpre se telo luči in v notranjosti se preveri prisotnost kakršnih koli učinkov klimatskega preskusa in ostankov kondenza. |
2.3 Pridobljeni rezultati
|
2.3.1 |
Vzorec v razmerah, predvidenih v fazah (12) do (18), deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja. |
|
2.3.2 |
Operativni podatki za fazi (12) in (18) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije. |
|
2.3.3 |
V notranjosti luči ni opaziti korozije ali ostankov kondenza, ki bi lahko zaradi dolgotrajnega učinkovanja visoke zračne vlažnosti povzročili okvaro. |
3. Preskus v hladnih razmerah
3.1 Namen
S tem preskusom se v skladu s členom 3.10(8) in (10) določi učinek mrazu med delovanjem ali med prevozom in skladiščenjem. Dodatne informacije je mogoče dobiti v delu 3-1 publikacije IEC 68.
3.2 Izvedba
|
(1) |
Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri je temperatura povsod enaka, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Zračna vlažnost je dovolj nizka, da kondenz med nobeno fazo ne zmoči vzorca. |
|
(2) |
Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro pri temperaturi prostora + 25° ± 10 °C. |
|
(3) |
Temperatura zraka v komori se zniža na – 25 ± 3 °C s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h. |
|
(4) |
Temperatura v komori se ohranja pri – 25 ± 3 °C, dokler vzorec ne doseže temperaturnega ravnovesja, in še najmanj dodatni 2 uri. |
|
(5) |
Temperatura zraka v komori se zviša na 0 ± 2 °C s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h. |
Za vse vzorce iz člena 3.01(10)(a) se uporablja tudi naslednje:
|
(6) |
V zadnji uri faze (4) v klimatskem razredu X se vzorec vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Viri toplote, ki jih vsebuje vzorec, morajo delovati. Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
|
(7) |
Temperatura zraka v komori se zviša na temperaturo zunanjega zraka s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h. |
|
(8) |
Ko vzorec doseže temperaturno ravnovesje, se komora odpre. |
|
(9) |
Vnovič se preveri delovanje vzorca in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
3.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec v razmerah, predvidenih v fazah (7), (8) in (9), deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja.
Operativni podatki za fazi (7) in (9) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije.
4. Toplotni preskus
4.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se v skladu s členoma 3.01(8)(a) in (10)(a) določi učinek toplote med delovanjem, prevozom in skladiščenjem. Naslednja tehnična zahteva temelji na delu 2-2 publikacije IEC 68, v povezavi s členom 3.01(10)(a). Dodatne informacije je mogoče najti v publikaciji IEC.
|
|
Običajno |
Ekstremno |
|
Preskusi v okolju |
||
|
Klimatska razreda X in S |
+ 55 °C |
+ 70 °C |
|
Dovoljeno odstopanje ± 2 °C |
||
Načeloma se najprej izvede preskus v ekstremnem okolju. Če so podatki o delovanju v območju toleranc, ki se uporabljajo za običajno okolje, preskusa v običajnem okolju ni treba izvesti.
4.2 Izvedba
|
(1) |
Preskus se izvede v preskusni komori, v kateri je temperatura povsod enaka, če je treba, se to doseže z ventilatorsko napravo. Kroženje zraka preskušanega vzorca ne ohladi opazno. Vzorec ni izpostavljen toplotnemu sevanju, ki izhaja iz ogrevanja komore. Zračna vlažnost je dovolj nizka, da kondenz med nobeno fazo ne zmoči vzorca. |
|
(2) |
Vzorec se glede na njegovo običajno uporabo na plovilu postavi v preskusno komoro s temperaturo + 25° ± 10 °C. Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
|
(3) |
Temperatura zraka v komori se dvigne na temperaturo preskusa iz člena 3.01(10)(a) s hitrostjo, ki ne presega 45 °C/h. |
|
(4) |
Temperatura zraka se ohranja na ravni temperature preskusa, dokler vzorec ne doseže temperaturnega ravnovesja, in še dodatni 2 uri. V zadnjih dveh urah se spet preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju. |
|
(5) |
Temperatura se zniža na temperaturo zunanjega zraka v času, ki ne presega ene ure. Komora se nato odpre. Ko ima vzorec temperaturo zunanjega zraka, se vnovič preveri delovanje vzorca in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
4.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec v razmerah, predvidenih v vseh fazah preskusa, deluje normalno. Opaziti ni nobenega poslabšanja. Podatki o delovanju za faze (2), (4) in (5) so v okviru dovoljenih tolerančnih vrednosti za vzorec pri običajnih preskusih okolja na podlagi tega preskusa in pogojev homologacije.
5. Preskus z vibracijami
5.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi funkcionalne in strukturne učinke vibracij iz člena 3.01(10)(e). Strukturni učinki zadevajo proizvodne lastnosti mehanskih komponent, zlasti vibracije zaradi resonance in obremenitve materialov, ki povzročajo utrujenost, ne da bi nujno neposredno učinkovali na delovanje ali povzročili spremembe podatkov o delovanju.
Funkcionalni učinki neposredno zadevajo delovanje in podatke o delovanju vzorca. Lahko so povezani s strukturnimi učinki.
Naslednja tehnična zahteva temelji na delu 2-6 publikacije IEC 68, v povezavi s členom 3.01(10)(e). Vrednosti, ki odstopajo od tistih v zgoraj navedenih določbah, se označijo z „*“. Dodatne informacije je mogoče najti v delu 2-6 publikacije IEC.
Preskusne zahteve:
Preskus se izvede s sinusnimi vibracijami z uporabo naslednjih frekvenc z navedenimi amplitudami:
|
|
Običajno |
Ekstremno |
|
Preskusi v okolju |
||
|
Vibracijski razred V: |
|
|
|
Frekvence |
2 do 10 Hz |
2 do 13,2 Hz* |
|
Amplituda |
± 1,6 mm |
± 1,6 mm |
|
Frekvence |
10 do 100 Hz |
13.2 do 100 Hz* |
|
Amplituda pospeška |
± 7 m/s2 |
± 11 m/s2 |
Načeloma se najprej izvede preskus v ekstremnem okolju. Če so podatki o delovanju v območju toleranc, ki se uporabljajo za običajno okolje, preskusa v običajnem okolju ni treba izvesti. Vzorci, ki se bodo uporabljali z napravami za blaženje sunkov, se preskusijo z navedenimi napravami. Če izjemoma ni mogoče izvesti preskusa z blažilniki sunkov, predvdenimi za običajno delovanje, se naprave preskusijo brez blažilnikov sunkov in obremenitev se spremeni zaradi upoštevanja delovanja blažilnika sunkov.
Za določitev karakterističnih frekvenc je sprejemljiv tudi preskus brez blažilnikov sunkov.
Preskus z vibracijami se izvede v treh glavnih smereh, pravokotnih ena na drugo. Pri vzorcih, na katere zaradi njihove konstrukcije lahko delujejo posebne obremenitve zaradi vibracij pri kotu, ki poteka pod nagibnim kotom na glavne smeri, se preskus izvede tudi v smereh posebne občutljivosti.
5.2 Izvedba
|
(1) |
Preskusni aparat Preskus se izvede z vibracijsko napravo, imenovano stresalna miza, ki vzorec podvrže mehanskim vibracijam v skladu z naslednjimi pogoji:
|
|
(2) |
Prvi pregled, vgradnja in začetek delovanja Vzorec se vizualno pregleda, s čimer se potrdi, da je na pogled v brezhibnem stanju in da je brezhiben, kar zadeva izdelavo vseh sestavnih delov in skupin sestavnih delov. Vzorec se pritrdi na stresalno mizo z elementom, predvidenim za vgradnjo na plovilu. Preskusi na vzorcih, katerih delovanje in proizvodne lastnosti pod vplivom vibracij so odvisni od njihovega položaja glede na navpičnico, se izvedejo v njihovem običajnem položaju za delovanje. Elementi in naprave, ki se uporabljajo za vgradnjo, ne spreminjajo opazno amplitude in gibanja vzorca v frekvenčnem območju, uporabljenem v preskusu. Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Po preteku časa, potrebnega za dosego običajnega delovanja, se preveri delovanje in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
|
(3) |
Predhodni pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij Ta preskusna faza se izvede na vseh vzorcih. Za vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne namene z različnimi učinki vibracij, se preskus izvede za vse ali samo nekatere različne uporabe. Frekvenčni cikel ustvari stresalna miza, tako da je frekvenčno območje, navedeno v oddelku 5.1, z ustreznimi amplitudami pokrito od najnižje do najvišje frekvence in nasprotno pri hitrosti 1 oktava/minuto. Pri tem se vzorec pregleduje z ustreznimi merilnimi sredstvi in vizualno, če je treba, z uporabo stroboskopa, pri čemer se natančno preveri vse težave pri delovanju, spremembe operativnih podatkov in mehanskih pojavov, kakor so resonančne vibracije in ropot, ki se pojavi pri določenih frekvencah. Te frekvence se imenujejo „karakteristične“. Za določitev karakterističnih frekvenc in učinkov vibracij se spreminjanje frekvence po potrebi upočasni, ustavi ali obrne in amplituda vibracij se zmanjša. Med postopnim spreminjanjem podatkov o delovanju je treba počakati, dokler se med ohranjanjem frekvence vibracij ne doseže končna vrednost, čeprav ne dlje kot pet minut. Med analizo frekvenc se za poznejšo primerjavo med fazo (7) evidentirajo vsaj frekvence in podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu, in zabeležijo se vse karakteristične frekvence in njihovi učinki. Če med delovanjem ni mogoče dovolj dobro določiti odziva vzorca na mehanske vibracije, se izvede dodatni preskuso dzivnosti na vibracije, ne da bi vzorec priključili. Če med analizo frekvenc podatki o delovanju opazno presegajo dovoljene tolerančne vrednosti, če se delovanje nepričakovano prekine ali če ob nadaljevanju preskusa strukturne resonančne vibracije lahko uničijo vzorec, se preskus lahko prekine. |
|
(4) |
Preskus delovanja stikal Ta faza preskusa se izvede na vseh vzorcih, pri katerih lahko vibracijska obremenitev vpliva na stikalne funkcije, na primer na rele. Vzorec se izpostavi vibracijam v frekvenčnem območju, navedenem v oddelku 5.1, s stopnjami spremembe frekvence v skladu s serijo E-12 (8) in ustreznimi amplitudami. Pri vsaki frekvenčni stopnji se vsaj dvakrat izvedejo vse stikalne funkcije, ki so lahko občutljive za vibracije, vključno z vklopom in izklopom. Stikalne funkcije se lahko preskusijo tudi pri frekvencah med vrednostmi iz serije E-12. |
|
(5) |
Razširjeni preskus Ta preskusna faza se izvede na vseh vzorcih. Za vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne namene z različnimi učinki vibracij, se prvi del te faze (ko vzorec deluje) lahko izvede večkrat, za vse ali nekatere različne uporabe. Kadar vzorec deluje, kakor je opisano v fazi (2) zgoraj, se podvrže petim ciklom, med katerimi frekvenčno območje, ki je v oddelku 5.1 opisano kakor obremenilno, z ustreznimi amplitudami vsakič pokrito od najnižje do najvišje frekvence in nasprotno pri hitrosti 1 oktava/minuto. Po petem ciklu se stresalna miza lahko zaustavi, preskusijo se funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. |
|
(6) |
Razširjeni preskus s stalno frekvenco Ta preskusna faza se izvede, če se pri preučevanju proizvodnih lastnosti z vibracijami med fazo (3) zgoraj pojavijo mehanske resonance s frekvenčnim območjem nad 5 Hz, za katere proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik trdi, da so sprejemljive za dolgotrajno uporabo na plovilu, vendar pri katerih ni zagotovljena trdnost zadevnih delov. Ta faza zlasti zadeva naprave, opremljene z blažilniki sunkov z resonančno frekvenco v frekvenčnem območju, navedenem v oddelku 5.1 zgoraj in višjo od 5 Hz. Kadar vzorec deluje, kakor je opisano v fazi (2) zgoraj, se za vsako zadevno resonančno frekvenco podvrže dvema urama vibracij z amplitudami, predvidenimi za preskus v ekstremnem okolju, in pri ustrezni frekvenci iz oddelka 5.1 zgoraj, pri čemer smer vibracij ustreza tisti, ki v običajnih okoliščinah najbolj obremenjuje zadevne dele. Po potrebi se uporabljena frekvenca poravna, tako da se resonančne vibracije nadaljujejo pri najmanj 70 % njihove največje amplitude ali pa tako, da frekvenca stalno niha med vrednostma 2 % pod in 2 % nad začetno vrednostjo resonančne frekvence pri hitrosti najmanj 0,1 in največ 1 oktava na minuto. Med obremenitvijo z vibriranjem se delovanje vzorca spremlja, dokler se ne pojavijo okvare, ker so mehanski deli odstopili ali se premaknili, ali zaradi prekinitve električnega toka ali kratkega stika. Vzorci, pri katerih je izvedba te faze preskusa upravičena, tudi če so izključeni, se lahko preskusijo v tem stanju, če mehanske obremenitve zadevnih delov niso manjše kakor pri običajni uporabi. |
|
(7) |
Končni pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij To fazo preskusa je treba izvesti po potrebi. Pregled proizvodnih lastnosti pod vplivom vibracij iz faze (3) se ponovi z uporabo frekvenc in amplitud, ki se uporabljajo v navedeni fazi. Opažene značilne frekvence in opaženi učinki obremenitve zaradi vibracij se primerjajo z rezultati faze (3), da bi ugotovili vse spremembe, ki so nastale med preskusom z vibracijami. |
|
(8) |
Sklepi inšpekcijskega pregleda Po zaustavitvi stresalne mize in po preteku časa, potrebnega za operativno stanje brez vibracijske obremenitve, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu. Na koncu se vzorec pregleda vizualno, s čimer se potrdi, da je v brezhibnem stanju. |
5.3 Pridobljeni rezultati
Vzorec in njegovi sestavni deli in skupine sestavnih delov v vibracijskih območjih, navedenih v oddelku 5.1 zgoraj, ne smejo pokazati nobenih mehanskih resonančnih vibracij. Kadar se tovrstnim resonančnim vibracijam ni mogoče izogniti, je treba uvesti konstrukcijske ukrepe, s katerimi se zagotovi, da vzorec, njegovi sestavni deli in skupine sestavnih delov ne utrpijo nobene škode.
Med preskusom z vibracijami in po njem ni opaznih posledic vibracijske obremenitve in zlasti ni opaziti razlike med karakterističnimi frekvencami, opaženimi v fazi (7), in vrednostmi, določenimi v fazi (3), ter nobene škode ali okvare.
Pri preskusu v običajnem okolju podatki o delovanju, zabeleženi v fazah (3) do (8), ostanejo v območju dovoljenih tolerančnih vrednosti na podlagi tej pogojev preskušanja in homologacije.
Med preskusom delovanja stikal v fazi (4) ne sme priti do napačnih preklopov ali motenj pri delovanju stikal.
6. Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom
6.1 Namen in uporaba
Hitri preskus odpornosti proti vremenskim vplivom (simulacija izpostavljenosti dejavnikom z izpostavljanjem sevanju ksenonskih luči s filtri in škropljenju) se izvede v skladu z deli 2-3, 2-5 in 2-9 publikacije IEC 68 z naslednjimi dodatki.
V skladu s to publikacijo je cilj hitrega preskusa odpornosti proti vremenskim vplivom simulacija naravnih vremenskih razmer z aparatom za preskušanje v ponovljivih posebnih razmerah, ki povzročijo hitre spremembe lastnosti materialov.
Hitri preskus se izvede v preskusnem aparatu s filtriranim sevanjem ksenonskih luči in vmesnim škropljenjem. Po izpostavitvi dejavnikom, merjenim s produktom jakosti sevanja in njegovim trajanjem, se dogovorjene lastnosti vzorca primerjajo z lastnostmi vzorcev istega izvora, ki niso bili izpostavljeni tem dejavnikom. Najprej je treba opredeliti lastnosti, bistvene za dejansko uporabo, kakor so barva, kakovost površine, odpornost proti šokom, natezna trdnost in masivnost.
Zaradi primerjave rezultatov z izpostavljenostjo naravnim vremenskim vplivom se predvideva, da spreminjanje lastnosti po dejavnikih povzroča zlasti naravno sevanje in hkratno delovanje kisika, vode in toplote na materiale.
Za hitri preskus je treba zlasti upoštevati, da je sevanje v napravi zel blizu naravnemu sevanju (glej publikacijo IEC). Sevanje ksenonske luči s posebnim filtrom posnema naravno sevanje.
Izkušnje so pokazale, da je v navedenih preskusnih pogojih velika podobnost med odpornostjo proti vremenskim vplivom v hitrem preskusu in odpornostjo proti naravnim vremenskim vplivom.
Prednost hitrega preskusa, ki je neodvisen od kraja, podnebja in letnega časa, pred naravnimi vremenskimi razmerami je v tem, da je ponovljiv in da je mogoče skrajšati njegovo trajanje, saj ni odvisen od menjavanja dneva in noči ter letnih časov.
6.2 Število vzorcev
Če ni drugače dogovorjeno, se za preskus odpornosti proti vremenskim vplivom uporabi zadostno število vzorcev. Zaradi primerjave je treba zagotoviti tudi zadostno število vzorcev, ki se ne podvržejo vremenskim vplivom.
6.3 Priprava vzorcev
Če ni dogovorjeno drugače, se vzorci podvržejo preskusom v stanju, v katerem so bili dostavljeni. Vzorci, ki se bodo uporabili za primerjavo, se med celotnim potekom preskusa hranijo v temi pri sobni temperaturi.
6.4 Preskusni aparat
Preskusni aparat v osnovi sestoji iz prezračevane preskusne komore z virom sevanja v sredini. Okrog vira sevanja so postavljeni optični filtri. Elementi za vgradnjo vzorca se zavrtijo okrog vzdolžne osi sistema na zahtevani razdalji od vira in filtrov, s čimer se doseže jakost sevanja, predpisana v oddelki 6.4.1.
Jakost sevanja na vsak sestavni del vseh izpostavljenih površin vzorca se ne razlikuje za več kot ± 10 % aritmetične sredine jakosti sevanja na različne površine.
6.4.1 Vir sevanja
Kot vir sevanja se uporabi ksenonska luč. Tok sevanja se izbere tako, da je jakost sevanja na površino vzorca 1 000 ± 200 W · m–2 v valovnem pasu 300 do 830 mm (glej oddelek 6.9 za aparat za merjenje sevanja).
Če se uporabijo zračno hlajene ksenonske žarnice, že uporabljen zrak, ki vsebuje ozon, ne sme priti v preskusno komoro in ga je treba posebej odvajati.
Poskusne vrednosti kažejo, da se po približno 1 500 urah delovanja sevalni tok iz ksenonskih luči zmanjša na 80 % začetne vrednosti; po tem obdobju se tudi občutno zmanjša delež ultravijoličnega sevanja v primerjavi z drugimi oblikami sevanja. Zato je treba po preteku tega časa ultravijolično luč zamenjati (glej tudi podatke proizvajalca ksenonske luči).
6.4.2 Optični filtri
Optične filtre je treba med vir sevanja in elemente za vgradnjo vzorca postaviti tako, da je filtrirano sevanje iz ksenonske luči kar najbliže naravnemu sevanju (glej dele 2 do 9 publikacije IEC).
Vse steklene filtre je treba redno čistiti, da se prepreči vsa nezaželena zmanjšanja jakosti sevanja. Filtre je treba zamenjati, če ni več mogoče doseči podobnosti z naravnim sevanjem.
Kar zadeva ustrezne optične filtre, je treba zagotoviti skladnost s podatki, ki jih je posredoval izdelovalec preskusnega aparata. Proizvajalec preskusnega aparata mora ob dostavi zagotoviti, da ustreza zahtevam, določenim v oddelku 6.4.
6.5 Naprava za škropljenje in vlaženje zraka
Vzorec je treba navlažiti tako, da je učinek enak naravnemu dežju ali rosi. Naprava za škropljenje vzorca je izdelana tako, da se med škropljenjem zmočijo vse zunanje površine vzorcev. Nadzorovati jo je treba tako, da je zagotovljena skladnost s ciklom škropljenje/suha doba, predpisanim v oddelku 6.10.3. Zrak v preskusni komori je treba vlažiti, tako da se ohranja relativna vlažnost, predpisana v oddelku 6.10.3. Za pršenje in vlaženje zraka je treba uporabiti destilirano vodo ali popolnoma razsoljeno vodo (prevodnost < 5 μS/cm).
Rezervoarji, cevi in škropilci za destilirano ali popolnoma razsoljeno vodo so izdelani iz materialov, odpornih proti koroziji. Relativna zračna vlažnost v preskusni komori se meri z vlagomerom, ki je zaščiten pred škropljenjem in neposrednim sevanjem in se uravnava z vlagomerom.
Pri uporabi razsoljene vode ali vode v zaprtem krogu obstaja tveganje (tako kot pri omakalnem preskusu), da se na površinah vzorca naberejo obloge ali da se površina obrabi zaradi snovi v raztopini.
6.6 Naprava za prezračevanje
Temperatura črne plošče, predpisane v oddelku 6.10.2 spodaj, se v preskusni komori ohranja s kroženjem čistega, filtriranega, navlaženega zraka in, če je to potrebno, temperaturno krmiljenega zraka nad vzorci. Tok in hitrost zraka sta izbrana tako, da zagotavljata enotno temperiranje vseh zunanjih površin elementov za vgradnjo vzorcev v sistem.
6.7 Elementi za vgradnjo vzorca
Dovoljena je uporaba vseh elementov za vgradnjo iz nerjavečega jekla, ki omogočajo pritrditev vzorca v skladu z določbami oddelka 6.10.1 spodaj.
6.8 Termometer črne plošče
Za merjenje temperature črne plošče med suho dobo cikla se uporablja termometer črne plošče. Ta termometer je sestavljen iz nerjaveče jeklene plošče, toplotno izolirane od njenih pritrdilnih elementov, enako velike kot elementi za vgradnjo vzorca in debele 0,9 ± 0,1 mm. Obe strani plošče sta prevlečeni s svetlečim črnim premazom, ki je izredno odporen proti vremenskim vplivom in ima največjo odbojno moč 5 % pri valovni dolžini več kot 780 mm. Temperatura plošče se meri z bimetalnim termometrom z zaznavalom na sredini plošče z dobrim toplotnim stikom.
Ni priporočljivo puščati termometra v aparatu med celotnim preskusom iz oddelka 6.10. Dovolj je, da se ga vstavi v preskusni aparat vsakih 250 ur za približno 30 minut in da se temperatura črne plošče meri med suho dobo.
6.9 Aparat za merjenje sevanja
Sevanje (merska enota: W · s m–2) je produkt intenzivnosti sevanja (enota: W · m–2) in trajanja sevanja (enota: s). Sevanje površin vzorca v preskusnem aparatu se meri z ustrezno napravo za merjenje sevanja, prirejeno za sevanje sistema, ki sestoji iz vira sevanja in filtra. Naprava za merjenje sevanja je tako graduirana ali kalibrirana, da se ne upošteva infrardeče sevanje z več kot 830 mm.
Zmožnost naprave za merjenje sevanja je odvisna predvsem od tega, ali je njeno zaznavalo zelo odporno proti vremenskim vplivom in staranju in je dovolj spektralno občutljivo za naravno sevanje.
Naprava za merjenje sevanja lahko vključuje naslednje sestavne dele, na primer:
|
a) |
silicijevo fotoelektrično celico kot zaznavalo sevanja; |
|
b) |
optični filter, postavljen pred fotoelektrično celico, in |
|
c) |
kulonmeter, ki meri produkt (enota: C = A.s) intenzivnosti proizvedenega toka v fotoelektrični celici v razmerju z intenzivnostjo sevanja (enota: A) in trajanjem sevanja (enota: s). |
Lestvica naprave za merjenje sevanja je kalibrirana. Kalibracija se po enem letu uporabe preveri in po potrebi popravi.
Intenzivnost sevanja na površino vzorca je odvisna od oddaljenosti od vira sevanja. Zato so površine vzorca, kolikor je to mogoče, enako oddaljene od vira kot zaznavalo sevanja v napravi za merjenje. Če to ni mogoče, se odčitek na merilni napravi pomnoži s korekcijskim faktorjem.
6.10 Izvedba
|
6.10.1 |
Vzorci se postavijo na elemente za vgradnjo, tako da se na stranskih površinah ne more nabirati voda. Mehanska obremenitev elementov za vgradnjo je kar najmanjša. Zaradi kar najbolj enakomerne razporeditve sevanja in škropljenja se vzorci med preskusom okrog sistema filtrov vira in napravo za škropljenje vrtijo s hitrostjo ene do petih vrtljajev v minuti. Običajno je vremenskim vplivom izpostavljena samo ena stran vzorca. Glede na veljavne določbe publikacije IEC ali če je tako dogovorjeno kako drugače, se lahko izpostavijo tudi sprednje in zadnje površine vzorca. V tem primeru je vsaka površina izpostavljena enakemu sevanju in enakemu škropljenju. Izpostavljenost sprednje in zadnje površine določenega vzorca enakemu sevanju in škropljenju se lahko doseže s periodičnim obračanjem vzorca. To lahko poteka samodejno z uporabo naprav za vrtenje, če ima element za vgradnjo obliko odprtega okvirja. |
|
6.10.2 |
Temperatura črne plošče na točki, kamor se postavijo vzorci med suho dobo, se nastavi in regulira v skladu s publikacijami IEC, ki se uporabljajo za zadevno opremo. Če ni dogovorjeno drugače, je treba povprečno temperaturo črne plošče vzdrževati pri + 45 °C. Povprečna temperatura črne plošče pomeni aritmetično sredino temperature črne plošče, dosežene na koncu suhe dobe. Med suho dobo je dovoljena lokalna razlika ± 5 °C in ± 3 °C v mejnih primerih. Vzorci se zaradi vzdrževanja zahtevane temperature črne plošče in, kjer je to potrebno, zagotavljanja sevanja enake intenzivnosti na sprednje in zadnje strani vzorca (glej oddelek 6.10.1) lahko samodejno obračajo za 180° po vsakem vrtljaju. V tem primeru se v krožno gibanje vključita tudi termometer črne plošče in naprava za merjenje sevanja. |
|
6.10.3 |
Vzorci, nameščeni v elemente za vgradnjo, in zaznavalo naprave za merjenje sevanja iz oddelka 6.9 so enakomerno izpostavljeni sevanju in škropljenju v skladu s spodaj opredeljenim ciklom, ki se zaporedno ponavlja.
Relativna zračna vlažnost med suho dobo mora znašati 60 do 80 %. |
6.11 Trajanje in potek preskusa
Preskus poteka v skladu s postopkom B v delu 2-9 publikacije IEC 68. Preskus traja 720 ur, cikel škropljenja je opredeljen v oddelku 6.10.3.
Priporočljivo je, da se preskus odpornosti proti vremenskim vplivom izvede na istem vzorcu (pri neporušitveni preiskavi lastnosti, ki jih je treba proučiti, na primer pri preskusu odpornosti proti vremenskim vplivom) ali na več vzorcih (pri porušitveni preiskavi, na primer pri preskusu odpornosti proti šokom) z različnimi stopnjami sevanja, glede katerih se je treba dogovoriti. Tako se lahko določi potek spreminjanja lastnosti dela opreme med trajanjem vremenskega preskusa.
6.12 Ocena
Po končani izpostavljenosti slabemu vremenu se vzorec za najmanj 24 ur hrani v temi, pri sobni temperaturi + 23 °C, rosišču + 12 °C, relativni zračni vlažnosti 50 %, hitrosti kroženja zraka 1 m/s in atmosferskem tlaku 860 do 1 060 hPa. Dovoljeno odstopanje za temperaturo zraka je ± 2 °C in za relativno vlažnost ± 6 %.
Ti vzorci in vzorci, uporabljeni za primerjavo, iz oddelkov 6.2 in 6.3 se pregledajo za določitev lastnosti v skladu z zahtevami, navedenimi v členu 2.01(1) in (2) ter členu 3.01(12).
7. Preskus odpornosti proti slani vodi in vremenskim vplivom
(preskus morje-megla)
7.1 Namen in uporaba
S tem preskusom se določi učinkovanje slane vode in slanega ozračja med delovanjem in prevozom in skladiščenjem v skladu s členom 3.01.
Lahko je omejen na vzorec ali primerke uporabljenih materialov.
Naslednje tehnične zahteve temeljijo na publikaciji IEC 68, del 2-52. Dodatne informacije je mogoče dobiti v publikaciji.
7.2 Izvedba
|
(1) |
Preskusni aparat Preskus se izvede v preskusni komori z atomizatorjem in slano raztopino, ki ustreza naslednjim pogojem:
|
|
(2) |
Predhodni pregled Vzorec se pregleda vizualno, s čimer se potrdi, da je v brezhibnem stanju, in zlasti, da je pravilno sestavljen in da se vse odprtine pravilno zapirajo. Zunanje površine, zamazane z maščobo, oljem ali blatom, se očistijo. Preskusi se vse komande in preveri, ali delujejo pravilno. Mobilnost vseh zapiral, pokrovov in gibljivih delov, ki se med delovanjem ali vzdrževanjem odmontirajo, je treba preveriti in pravilno namestiti nazaj. Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Po preteku časa, potrebnega za operativno stanje, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu in ocenjevanje učinka slanega meglenega ozračja. Vzorec se nato izklopi, tako da se lahko izpostavi pršenju. |
|
(3) |
Faza pršenja Vzorec se postavi v komoro s slano meglico in se za dve uri izpostavi slani meglici pri temperaturi + 15 °C do + 35 °C. |
|
(4) |
Doba vlažnosti Vzorec se postavi v kondicionirano komoro tako, da z nje kaplja čimmanj slane raztopine. V kondicionirani komori, kjer se temperatura zraka ohranja pri + 40 ± 2 °C in relativna vlažnost pri 93 ± 3 %, ostane sedem dni. Ne sme priti v stik s katerim koli drugim vzorcem ali kovinskim predmetom. Več vzorcev je treba razporediti tako, da je izključen kakršen koli medsebojni vpliv. |
|
(5) |
Ponovitev preskusnega cikla Preskusni cikel, vključno s fazama (3) in (4), se ponovi trikrat. |
|
(6) |
Poznejša obdelava Po četrtem preskusnem ciklu se vzorec vzame iz kondicionirane preskusne komore in se nemudoma začne pet minut izpirati pod tekočo sladno vodo in nato spere z destilirano ali razsoljeno vodo. Kapljice, ki ostanejo na vzorcu, se odstranijo z zračnim curkom ali otresejo. Vzorec se pred dokončnim pregledom izpostavi običajnemu sobnemu ozračju za najmanj tri ure in vsekakor dovolj dolgo, da izhlapi vsa vidna vlaga. Po splakovanju se vzorec eno uro suši pri temperaturi + 55 ± 2 °C. |
|
(7) |
Sklepi inšpekcijskega pregleda Vizualno se pregleda zunanjost vzorca. V poročilu o preskusu se zabeležijo vrsta in obseg poslabšanja v primerjavi s prvotnim stanjem, po potrebi se v podporo priložijo fotografije. Vzorec se vključi v skladu z navodili proizvajalca in pri nazivni napetosti omrežja na plovilu, s toleranco ± 3 %. Po preteku časa, potrebnega za operativno stanje, se preskusijo funkcije in evidentirajo in zabeležijo se podatki o delovanju, pomembni za uporabo na plovilu in ocenjevanje učinka slanega meglenega ozračja. Preskusi se vse komande in gibljive dele ter preveri, ali delujejo pravilno. Preveri se mobilnost vseh zapiral, pokrovov in gibljivih delov, ki se med delovanjem ali vzdrževanjem odmontirajo ali premikajo. |
7.3 Pridobljeni rezultati
Na vzorcu ne sme biti vidnih sprememb, ki bi lahko:
|
— |
ovirale njegovo uporabo in delovanje; |
|
— |
kakorkoli občutno ovirale odmotiranje zapiral ali pokrovov ali premikanje gibljivih delov, kolikor je to potrebno za uporabo ali vzdrževanje; |
|
— |
zmanjšale vodoneprepustnost ohišja; |
|
— |
dolgoročno povzročile okvare. |
Podatki o delovanju, zabeleženi v fazah (3) in (7), morajo ostati v tolerančnih mejah, določenih v teh pogojih preskušanja in homologacije.
DEL III
MINIMALNE ZAHTEVE IN PRESKUSNI POGOJI ZA RADARSKO OPREMO, KI JO ZA NAVIGACIJO UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Vsebina
|
Poglavje 1 |
Splošno |
|
Člen 1.01 |
Obseg |
|
Člen 1.02 |
Namen radarske opreme |
|
Člen 1.03 |
Atestiranje |
|
Člen 1.04 |
Prijava za atestiranje |
|
Člen 1.05 |
Homologacija |
|
Člen 1.06 |
Označevanje opreme in homologacijska številka |
|
Člen 1.07 |
Izjava proizvajalca |
|
Člen 1.08 |
Spremembe na homologirani opremi |
|
Poglavje 2 |
Splošne minimalne zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 2.01 |
Konstrukcija, zasnova |
|
Člen 2.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 2.03 |
Delovanje |
|
Člen 2.04 |
Navodila za uporabo |
|
Člen 2.05 |
Vgradnja in preskusi delovanja |
|
Poglavje 3 |
Minimalne obratovalne zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 3.01 |
Obratovalna pripravljenost radarske opreme |
|
Člen 3.02 |
Ločljivost |
|
Člen 3.03 |
Skale razdalje |
|
Člen 3.04 |
Spremenljivi marker razdalje |
|
Člen 3.05 |
Črta smeri plovbe |
|
Člen 3.06 |
Decentriranje |
|
Člen 3.07 |
Kotna skala |
|
Člen 3.08 |
Pripomočki za določanje smeri |
|
Člen 3.09 |
Naprave za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja |
|
Člen 3.10 |
Zmanjšanje motenj od druge radarske opreme |
|
Člen 3.11 |
Združljivost z radarskimi svetilniki |
|
Člen 3.12 |
Krmiljenje ojačenja |
|
Člen 3.13 |
Uglaševanje frekvence |
|
Člen 3.14 |
Navtične orientacijske črte in informacije na zaslonu |
|
Člen 3.15 |
Sistemska občutljivost |
|
Člen 3.16 |
Sled cilja |
|
Člen 3.17 |
Podrejeni kazalniki |
|
Poglavje 4 |
Minimalne tehnične zahteve za radarsko opremo |
|
Člen 4.01 |
Delovanje |
|
Člen 4.02 |
Prikazovalnik |
|
Člen 4.03 |
Značilnosti radarske slike |
|
Člen 4.04 |
Barva prikazovalnika |
|
Člen 4.05 |
Hitrost osveževanja slike in persistenca |
|
Člen 4.06 |
Linearnost prikazovalnika |
|
Člen 4.07 |
Točnost meritev razdalje in azimuta |
|
Člen 4.08 |
Značilnosti antene in sevalni spekter |
|
Poglavje 5 |
Preskusni pogoji in preskusne metode za radarsko opremo |
|
Člen 5.01 |
Varnost, obremenitvena zmogljivost in razširjanje motenj |
|
Člen 5.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna kompatibilnost |
|
Člen 5.03 |
Postopek preskušanja |
|
Člen 5.04 |
Antenske meritve |
|
Dodatek 1 |
Kotna ločljivost na razdaljah do vključno 1 200 m |
|
Dodatek 2 |
Preskuševalno polje za določanje ločljivosti radarske opreme |
Poglavje 1
Splošno
Člen 1.01
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne tehnične in obratovalne zahteve za radarsko opremo, ki se uporabljajo za navigacijo na plovilih, ki plujejo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se lahko uporablja v navigacijskem režimu, velja v smislu teh določb za navigacijsko radarsko opremo.
Člen 1.02
Namen radarske opreme
Radarska oprema mora omogočati navigacijo plovila z zagotavljanjem jasne radarske slike njegovega položaja glede na boje, obalo in navigacijske strukture in z omogočanjem zanesljivega in pravočasnega prepoznavanja drugih plovil in ovir, štrlečih nad vodno gladino.
Člen 1.03
Atestiranje
Radarska oprema se ne sme vgraditi v plovila, dokler ni s preskusom tipa dokazano, da zadošča minimalnim zahtevam, predpisanim v teh določbah.
Člen 1.04
Prijava za atestiranje
|
1. |
Prijave za preskus tipa radarske opreme so vložene pri pristojnem organu za preskušanje v eni od držav članic. S pristojnimi organi za preskušanje je treba seznaniti odbor. |
|
2. |
Vsaki prijavi je priložena naslednja dokumentacija:
|
|
3. |
Vlagatelj s preskusi, ki jih izvede sam ali jih zanj izvedejo drugi, ugotovi, ali radarska oprema ustreza minimalnim zahtevam teh določb. K prijavi se priložijo rezultati preskusov in poročila o meritvah horizontalnega in vertikalnega sevalnega diagrama antene. To dokumentacijo in podatke, pridobljene med preskušanjem, hrani pristojni organ za preskušanje. |
|
4. |
Za potrebe atestiranja „vlagatelj“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, pod katere imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije se oprema, predložena v preskušanje, proizvaja ali trži. |
Člen 1.05
Homologacija
|
1. |
Če oprema opravi preskus tipa, pristojni organ za preskušanje izda certifikat o skladnosti. Če oprema ne zadošča minimalnim zahtevam, se vlagatelj pisno obvesti o razlogih za zavrnitev. Homologacijo podeli pristojni organ. Pristojni organ obvestiti odbor o opremi, ki jo je homologiral. |
|
2. |
Vsak organ za preskušanje ima pravico kadar koli izbrati za pregled opremo iz proizvodne serije. Če ta pregled odkrije napake na opremi, se lahko homologacija prekliče. Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal. |
|
3. |
Homologacija velja za obdobje 10 let in se na zahtevo lahko podaljša. |
Člen 1.06
Označevanje opreme in homologacijska številka
|
1. |
Vsak sestavni del opreme je neizbrisno označen z imenom proizvajalca, trgovsko oznako opreme, vrsto opreme in serijsko številko. |
|
2. |
Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na komandno enoto, tako da ostane vidna tudi po vgradnji opreme. Zgradba homologacijske številke: e-NN-NNN
|
|
3. |
Homologacijska številka je uporabljana le v zvezi s homologacijo, na katero se nanaša. Vlagatelj je zadolžen, da si priskrbi in pritrdi homologacijsko številko. |
|
4. |
Pristojni organ o dodeljeni homologacijski številki nemudoma obvesti odbor. |
Člen 1.07
Izjava proizvajalca
Vsaki enoti opreme je priložena izjava proizvajalca, da ustreza veljavnim minimalnim zahtevam in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje.
Člen 1.08
Spremembe na homologirani opremi
|
1. |
Če se oprema, ki je bila že homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče. Pri kakršnih koli načrtovanih spremembah se pristojnemu organu za preskušanje pošlje podrobnosti v pisni obliki. |
|
2. |
Pristojni organ za preskušanje odloči, ali homologacija še vedno velja, ali pa je potreben pregled ali nov preskus tipa. Če se podeli nova homologacija, se dodeli nova homologacijska številka. |
Poglavje 2
Spolšne minimalne zahteve za radarsko opremo
Člen 2.01
Konstrukcija, zasnova
|
1. |
Radarska oprema je primerna za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh. |
|
2. |
Konstrukcija in zasnova opreme sta skladni s stanjem tehničnega razvoja, tako mehansko kot električno. |
|
3. |
Če v Prilogi II k tej direktivi ali v teh določbah ni nobene posebne določbe, se za napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti klimatskim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja iz publikacije IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“. Poleg tega se uporabljajo Radijska pravila ITU. Oprema ustreza vsem zahtevam teh določb pri temperaturi okolja radarskega prikazovalnika med 0 °C in 40 °C. |
Člen 2.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
|
1. |
V frekvenčnem območju med 30 in 2 000 MHz poljska jakost stresanega sevanja ne presega 500 μV/m. V frekvenčnih območjih med 156 in 165 MHz, 450 in 470 MHz in 1.53 in 1.544 GHz poljska jakost ne presega vrednosti 15 μV/m. Te poljske jakosti se uporabljajo na preskuševalni razdalji 3 m od preskušane opreme. |
|
2. |
Oprema ustreza minimalnim zahtevam pri jakosti elektromagnetnega polja do 15 V/m v neposredni bližini preskušane opreme v frekvenčnem območju od 30 do 2 000 MHz. |
Člen 2.03
Delovanje
|
1. |
Oprema nima več komand, kot je nujno za njeno pravilno delovanje. Zasnova, oznake in rokovanje s komandami so taki, da omogočajo njihovo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Njihova razporeditev kolikor je le mogoče preprečuje obratovalne napake. Komande, ki niso potrebne za normalno delovanje, niso neposredno dostopne. |
|
2. |
Vse komande in kazalniki se opremijo s simboli in/ali oznakami v angleščini. Simboli ustrezajo zahtevam Priporočila IMO št. A.278 (VIII) „Simboli za komande na ladijski navigacijski radarski opremi“ ali zahtevam v publikaciji IEC št. 417; vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm. Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni mogoča iz tehničnih razlogov, in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm. |
|
3. |
Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne more povzročiti okvare. |
|
4. |
Vsaka funkcija nad minimalnimi zahtevami, kot je zmogljivost povezovanja z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam. |
Člen 2.04
Navodila za uporabo
|
1. |
Vsaki enoti so priložena podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku in vsebujejo vsaj naslednje informacije:
|
|
2. |
Z vsako enoto je dobavljen povzetek navodila za uporabo v trajni obliki. Na voljo je v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku. |
Člen 2.05
Vgradnja in preskusi delovanja
Vgradnja, zamenjava in preskusi proizvodnih lastnosti so v skladu z zahtevami Dela V.
Poglavje 3
Mimimalne obratovalne zahteve za radarsko opremo
Člen 3.01
Obratovalna pripravljenost radarske opreme
|
1. |
Radarska oprema je polno delujoča v štirih minutah po hladnem zagonu. Po tem času mora je mogoče trenutno prekinjanje in aktiviranje oddajanja. |
|
2. |
Mogoče je, da ena oseba hkrati upravlja radarsko opremo in opazuje prikazovalnik. Če je nadzorna plošča posebna enota, le-ta vsebuje vse komande, namenjene neposredno za radarsko krmiljenje. Brezžični daljinski krmilniki niso dovoljeni. |
|
3. |
Branje prikazovalnika je mogoče tudi ob precejšnji osvetlitvi okolja. Po potrebi so na voljo vizualni pripomočki, ki jih je mogoče lahko in enostavno namestiti in odstraniti. Vizualni pripomočki so uporabni za osebe z očali. |
Člen 3.02
Ločljivost
|
1. |
Kotna ločljivost Kotna ločljivost je povezana s skalo razdalje in z razdaljo. Zahtevana minimalna ločljivost na krajših razdaljah do vključno 1 200 m je prikazana v Dodatku 1. Minimalna ločljivost pomeni minimalno azimutno razdaljo med dvema standardnima reflektorjema (glej člen 5.03(2)), pri kateri sta le-ta na radarski sliki jasno ločeno prikazana. |
|
2. |
Minimalna razdalja in ločljivost po razdalji Na vseh razdaljah med 15 in 1 200 m pri skalah razdalje do vključno 1 200 m sta standardna reflektorja, postavljena na medsebojni oddaljenosti 15 m v isti smeri, na radarski sliki jasno ločeno prikazana. |
|
3. |
Funkcij, ki lahko povzročijo poslabšanje ločljivosti, ni mogoče vključiti pri skalah razdalje do 2 000 m. |
Člen 3.03
Skale razdalje
|
1. |
Radarska oprema je opremljena z naslednjimi skalami razdalje, ki jih je mogoče zaporedno preklapljati, in s krogi:
|
|
2. |
Dovoljene so dodatne skale razdalje, ki jih je mogoče zaporedno preklapljati. |
|
3. |
Izbrana skala razdalje, razdalja med krogi razdalje in razdalja spremenljivega markerja razdalje so označene v metrih ali kilometrih. |
|
4. |
Širina krogov razdalje in spremenljivega markerja razdalje pri normalni nastavitvi osvetlitve ne presega 2 mm. |
|
5. |
Prikaz pod-odsekov in povečave niso dovoljeni. |
Člen 3.04
Spremenljivi marker razdalje
|
1. |
Radarska oprema ima spremenljivi marker razdalje. |
|
2. |
V osmih sekundah je mogoče nastaviti marker razdalje na katero koli razdaljo. |
|
3. |
Razdalja, na katero je nastavljen spremenljivi marker razdalje, se ne spremeni niti po preklopu na druge skale razdalje. |
|
4. |
Razdalja je prikazana kot tri- ali štirimestna številka. Točnost za razdalje do 2 000 m je znotraj 10 metrov. Polmer markerja razdalje ustreza digitalnemu prikazovalniku. |
Člen 3.05
Črta smeri plovbe
|
1. |
Črta smeri plovbe se razteza od položaja na radarskem prikazovalniku, ki ustreza položaju antene, do roba radarskega zaslona. |
|
2. |
Širina črte smeri plovbe na robu zaslona ni večja od 0,5°. |
|
3. |
Radarska enota ima usmerjevalno napravo za popravek kakršne koli azimutne kotne napake v vpetju antene. |
|
4. |
Po popravku kotne napake in aktiviranju radarske enote, odstopanje črte smeri plovbe od linije kobilice ne presega 0,5°. |
Člen 3.06
Decentriranje
|
1. |
Za omogočanje podaljšanega pogleda naprej je možno decentriranje radarske slike pri vseh skalah razdalje, navedenih v členu 3.03(1). Decentriranje povzroča izključno podaljšanje pogleda naprej in je nastavljivo na najmanj 0,25 in največ 0,33 efektivnega premera zaslona. |
|
2. |
Na razdalji s podaljšanim pogledom naprej so krogi razdalje raztegnjeni in spremenljivi marker razdalje nastavljiv in čitljiv do maksimuma prikazane razdalje. |
|
3. |
Dovoljen je stalen sprednji podaljšek razdalje, prikazane skladno z oddelkom 1, pod pogojem, da v srednjem delu slike efektivni premer ni manjši, kot je določeno v členu 4.03(1), in da je kotna skala konstruirana tako, da je možno zavzeti smer v skladu s členom 3.08. V tem primeru se zmogljivost decentriranja iz oddelka 1 ne zahteva. |
Člen 3.07
Kotna skala
|
1. |
Radarska oprema ima na robu zaslona kotno skalo. |
|
2. |
Kotna skala je razdeljena na vsaj 72 delcev, od katerih vsak predstavlja 5 stopinj. Oznake na skali, ki predstavljajo 10 stopinj, so vidno daljše od tistih, ki predstavljajo 5 stopinj. Oznaka 000 na kotni skali je nameščena na sredini zgornjega roba zaslona. |
|
3. |
Kotna skala je označena s trimestnimi števili od 000 do 360 stopinj v smeri urinega kazalca. Številčenje je z arabskimi številkami vsakih 10 ali vsakih 30 stopinj. Številko 000 lahko nadomešča jasno vidna puščica. |
Člen 3.08
Pripomočki za določanje smeri
|
1. |
Dovoljeni so pripomočki za določanje smeri ciljev. |
|
2. |
Če so zagotovljeni taki pripomočki, so zmožni določiti smer katerega koli cilja v približno 5 sekundah z največjo napako ± 1 stopinje. |
|
3. |
Če se uporablja elektronska smerna črta, je:
|
|
4. |
Če se uporablja mehanska smerna črta, je:
|
Člen 3.09
Naprave za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja
|
1. |
Radarska oprema ima naprave z ročnimi komandami za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja. |
|
2. |
Nadzor šuma zaradi morja (krmiljenje občutljivosti v odvisnosti od časa – STC) je pri maksimalni nastavitvi učinkovit do razdalje približno 1 200 m. |
|
3. |
Radarska oprema ni opremljena s samodejnimi napravami za zmanjšanje šuma zaradi morja in dežja. |
Člen 3.10
Zmanjšanje motenj od druge radarske opreme
|
1. |
Obstaja naprava, ki jo je mogoče vključiti, za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča druga radarska oprema. |
|
2. |
Delovanje te naprave ne preprečuje prikaza koristnih ciljev. |
Člen 3.11
Združljivost z radarskimi svetilniki
Signali iz radarskih svetilnikov v skladu z resolucijo IMO A.423 (XI) so jasno prikazani pri izključeni blokadi šuma zaradi dežja (hitra časovna konstanta – FTC).
Člen 3.12
Krmiljenje ojačenja
Območje krmiljenja ojačenja je takšno, da je pri minimalni nastavitvi blokade šuma zaradi morja površinsko gibanje vode jasno vidno in da so lahko močni radarski odboji z odbojne površine, ekvivalentne 10 000 m2, izločeni na vsaki razdalji.
Člen 3.13
Uglaševanje frekvence
Prikazovalna enota je opremljena z indikatorjem uglaševanja. Uglaševalna skala je dolga vsaj 30 mm. Indikator deluje na vseh razdaljah, tudi brez radarskih odbojev. Indikator deluje enako dobro, kadar je aktivirano ojačenje ali blokada bližnjih ciljev.
Na razpolago je ročna komanda za popravljanje uglašenosti.
Člen 3.14
Navtične orientacijske črte in informacije na zaslonu
|
1. |
Na radarski zaslon se lahko dodajo le črta smeri plovbe, smerne črte in krogi razdalje. |
|
2. |
Ločeno od radarske slike in dodatno k informacijam o delovanju radarske opreme so lahko prikazane le navtične informacije, ki so navedene spodaj:
|
|
3. |
Vse informacije na zaslonu, razen radarske slike, so prikazane navidezno statično, hitrost osveževanja pa ustreza obratovalnim zahtevam. |
|
4. |
Zahteve glede prikaza in točnosti navtičnih informacij so enake kot tiste, ki veljajo za glavno opremo. |
Člen 3.15
Sistemska občutljivost
Sistemska občutljivost je taka, da se standardni reflektor na razdalji 1 200 m jasno pojavi na radarski sliki pri vsakem obratu antene. Pri reflektorju s površino 1 m2 na enaki razdalji ne sme razmerje med številom obratov antene z radarskim odbojem v določenem času in skupnim številom obratov antene v istem času, temeljiti na 100 obratih (blip-scan rate), manjše od 0,8.
Člen 3.16
Sled cilja
Prejšnji položaji ciljev so prikazani s pomočjo sledi.
Predstavitev sledi cilja je navidezno zvezna, njena osvetlitev pa je manjša od osvetlitve pridruženega cilja; sled cilja in radarska slika sta iste barve. Persistenca sledi cilja je prilagodljiva obratovalnim zahtevam, vendar ne traja dlje kot 2 obrata antene.
Sled cilja ne slabša radarske slike.
Člen 3.17
Podrejeni kazalniki
Podrejeni kazalniki ustrezajo vsem zahtevam, ki se uporabljajo za navigacijsko radarsko opremo.
Poglavje 4
Mimimalne tehnične zahteve za radarsko opremo
Člen 4.01
Delovanje
|
1. |
Vse komande so razporejene tako, da med njihovim upravljanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja. |
|
2. |
Komande, s katerimi lahko izklopimo opremo ali ki bi ob aktiviranju lahko povzročile okvaro, je treba zaščititi pred nenamernim rokovanjem. |
|
3. |
Vse komande in kazalniki se opremijo z virom svetlobe, ki ne blešči, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in ki jih je z neodvisno komando mogoče nastaviti na vrednost nič. |
|
4. |
Naslednje funkcije morajo imeti lastne komande z neposrednim dostopom:
Če se za zgoraj navedene funkcije uporabljajo vrtljive komande, se prepove koncentrična razporeditev komand ena nad drugo. |
|
5. |
Vsaj komande za ojačenje, šum zaradi morja in šum zaradi dežja je mogoče nastaviti z vrtljivo komando, sorazmerno s kotom obračanja. |
|
6. |
Krmilne naprave so nastavljene tako, da ima premik v desno ali navzgor pozitiven učinek na spremenljivko in premik na levo ali navzdol negativen učinek. |
|
7. |
Če se uporabljajo tipke, jih je mogoče poiskati in upravljati z dotikom. Na vidnem mestu imajo tudi sprostilec stika. |
|
8. |
Obstajati mora možnost ločene nastavitve svetlosti naslednjih spremenljivk od vrednosti nič do vrednosti, zahtevane za delovanje:
|
|
9. |
Glede na to, da so razlike v svetlosti nekaterih prikazanih vrednosti majhne in da je mogoče stalni krog razdalje, spremenljivi krog razdalje in kotno skalo mogoče izključiti neodvisno enega od drugega, lahko obstajajo štiri komande svetlosti, ena za vsako skupino vrednosti:
|
|
10. |
Svetlost črte smeri plovbe je mogoče nastavljati, vendar je ni mogoče zmanjšati na nič. |
|
11. |
Za izključitev črte smeri plovbe obstaja posebna komanda s samodejnim ponovnim nastavljanjem. |
|
12. |
Naprave proti šumu so nastavljive v celotnem območju po vrednosti nič. |
Člen 4.02
Prikazovalnik
|
1. |
„Radarska slika“ pomeni skalni prikaz radarskih odbojev od okolice in njihovega gibanja glede na plovilo na zaslonu prikazovalne enote od enega obrata antene, pri čemer linija kobilice in črta smeri plovbe stalno sovpadata. |
|
2. |
„Prikazovalna enota“ pomeni tisti del opreme, ki vključuje zaslon. |
|
3. |
„Zaslon“ pomeni nizkoodbojni del prikazovalne enote, na katerem je prikazana ali samo radarska slika ali radarska slika skupaj z drugimi navtičnimi informacijami. |
|
4. |
„Efektivni polmer radarske slike“ pomeni polmer največje popolnoma okrogle radarske slike, ki se lahko prikaže na območju kotne skale. |
|
5. |
„Prikaz rasterskega snemanja“ pomeni kvazistatični prikaz radarske slike popolnega obrata antene v obliki televizijske slike. |
Člen 4.03
Značilnosti radarske slike
|
1. |
Efektivni polmer radarske slike je najmanj 270 mm. |
|
2. |
Polmer zunanje skale razdalje za razdalje, opredeljene v členu 3.03, znaša najmanj 90 % efektivnega polmera radarske slike. Na radarski sliki so vidne skale razdalje za vse položaje antene. |
Člen 4.04
Barva prikazovalnika
Barva prikazovalnika se izbere na podlagi fizioloških dejavnikov. Če se na zaslonu lahko prikažejo različne barve, je radarska slika črno-bela. Prikaz različnih barv na nobenem delu zaslona ne privede do mešanja barv zaradi vkopiranja.
Člen 4.05
Hitrost osveževanja slike in persistenca
|
1. |
Radarsko sliko, prikazano na zaslonu, zamenja posodobljena radarska slika v 2,5 sekunde. |
|
2. |
Vsak odboj na zaslonu ostane najmanj v trajanju enega obrata antene, vendar ne presega dveh obratov antene. Persistenco radarske slike je mogoče doseči na dva načina: ali s stalnim prikazovanjem ali s periodičnim osveževanjem slike. Ta periodična osvežitev slike poteka pri najmanj 50 Hz. |
|
3. |
Razlika v svetlosti med zapisovanjem odboja in njegovim naknadnim svetljenjem med enim obratom antene je čim manjša. |
Člen 4.06
Linearnost prikazovalnika
|
1. |
Linearna napaka radarske slike ne presega 5 %. |
|
2. |
Na vseh razdaljah do 2 000 m se stalna ravna črta obale na razdalji 30 m od radarske antene prikaže kot ravna stalna odbojna struktura brez opaznih izkrivljanj. |
Člen 4.07
Točnost meritev razdalje in azimuta
|
1. |
Določitev razdalje do cilja s spremenljivimi ali stalnimi krogi razdalje je natančna do ± 10 m ali ± 1,5 %, upošteva se večja vrednost. |
|
2. |
Kotna vrednost smeti predmeta od realne vrednosti ne odstopa za več kot 1 stopinjo. |
Člen 4.08
Značilnosti antene in sevalni spekter
|
1. |
Pogonski sistem antene in antena sta takšna, da omogočata pravilno delovanje pri hitrostih vetra do 100 km na uro. |
|
2. |
Pogonski sistem antene ima varnostno stikalo, s katerim se lahko izključi pogon oddajnika in rotatorja. |
|
3. |
Horizontalni sevalni diagram antene, merjen v eni smeri, ustreza naslednjim zahtevam:
|
|
4. |
Vertikalni sevalni diagram antene, merjen v eni smeri, ustreza naslednjim zahtevam:
|
|
5. |
Energija visokofrekvenčnega sevanja je horizontalno polarizirana. |
|
6. |
Delovna frekvenca opreme je v območju nad 9 GHz, kar je določeno v skladu s prevladujočimi Radijskimi pravili ITU za navigacijsko radarsko opremo. |
|
7. |
Frekvenčni spekter visokofrekvenčne energije, ki jo oddaja antena, je v skladu z Radijskimi pravili ITU. |
Poglavje 5
Preskusni pogoji in preskusne metode za radarsko opremo
Člen 5.01
Varnost, obremenitvena zmogljivost in razširjanje motenj
Napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varna razdalja od kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska moč, vplivi okolja in emisije slišnega hrupa se preverijo v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Člen 5.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
|
1. |
Stresano sevanje se meri v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“ v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz. Izpolnjeni so pogoji člena 2.02(1). |
|
2. |
Izpolnjeni so pogoji za elektromagnetno združljivost iz člena 2.02(2). |
Člen 5.03
Postopek preskušanja
|
1. |
Preskuševalno polje iz Dodatka 2 za preskušanje radarske opreme se pripravi na mirni vodni površini, dolgi najmanj 1,5 km in široki najmanj 0,3 km, ali na terenu z ekvivalentnimi odbojnimi lastnostmi. |
|
2. |
Standardni reflektor je radarski reflektor, ki ima pri valovni dolžini 3,2 cm ekvivalentni radarski prerez 10 m2. Ekvivalentni radarski prerez (sigma) triosnega radarskega reflektorja s trikotnimi površinami za frekvenco 9 GHz (3,2 cm) se izračuna z naslednjo formulo: 
Za standardni reflektor s trikotnimi površinami, je dolžina kota a = 0,222 m. Dimenzije reflektorjev, ki se uporabljajo za preskušanje razdalje, in diskriminacija pri valovni dolžini 3,2 m se uporabita tudi, kadar valovna dolžina radarske opreme, ki se preskuša, ne znaša 3,2 cm. |
|
3. |
Standardni reflektorji se postavijo na razdaljah 15 m, 30 m, 45 m, 60 m, 85 m, 300 m, 800 m, 1 170 m, 1 185 m in 1 200 m od antene. Poleg standardnega reflektorja pri 85 m se na obeh straneh, pravokotno na kotno črto, postavijo standardni reflektorji na razdalji 5 m. Poleg standardnega reflektorja na 300 m se na razdalji 18 m, pravokotno na kotno črto, postavi reflektor z ekvivalentnim radarskim prerezom 300 m2. Dodatna reflektorja z ekvivalentnim radarskim prerezom 1 m2 in 1 000 m2 se postavita pri medsebojnem azimutnem kotu najmanj 15 stopinj, oba na oddaljenosti 300 m od antene. Poleg standardnega reflektorja na 1 200 m se na razdalji 30 m, pravokotno na kotno črto, postavijo standardni reflektorji in reflektor z radarskim prerezom 1 m2. |
|
4. |
Radarska oprema je nastavljena na najboljšo kakovost slike. Ojačenje je treba nastaviti tako, da se v območju takoj za območjem delovanja nadzora proti šumu šuma ne opazi več. Komanda blokade šuma zaradi morja (STC) je nastavljena na minimum, komanda blokade šuma zaradi dežja pa je izključena (FTC). Vse komande, ki vplivajo na kakovost slike, ostanejo nespremenjene med trajanjem preskusa pri določeni višini antene in so ustrezno stalno nastavljene. |
|
5. |
Antena se nastavi na katero koli želeno višino med 5 in 10 m nad vodno gladino ali tlemi. Reflektorji se postavijo na takšno višino nad vodno gladino ali tlemi, da njihov efektivni radarski povrat ustreza vrednostim, opredeljenim v odstavku 2. |
|
6. |
Vsi reflektorji, postavljeni v izbranem območju, so na vseh razdaljah do vključno 1 200 m prikazani na zaslonu hkrati kot jasno razvidni cilji, ne glede na azimutni položaj preskusnega polja glede na črto plovbe. Signali iz radarskih svetilnikov, kakor so opisani v členu 3.11, so prikazani jasno. Vse zahteve, opredeljene v teh določbah, so izpolnjene pri višini antene med 5 in 10 m, pri čemer so dovoljene samo osnovne nastavitve komand. |
Člen 5.04
Antenske meritve
Značilnosti antene se merijo v skladu s publikacijo IEC 936 „Ladijski radar“.
Dodatek 1
Kotna ločljivost na razdaljah do vključno 1 200 m
Dodatek 2
Preskuševalno polje za določanje ločljivosti radarske opreme
DEL IV
MINIMALNE ZAHTEVE IN PRESKUSNI POGOJI ZA KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV, KI JIH UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Vsebina
|
Poglavje 1 |
Splošno |
|
Člen 1.01 |
Področje uporabe |
|
Člen 1.02 |
Namen kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 1.03 |
Atestiranje |
|
Člen 1.04 |
Prijava za atestiranje |
|
Člen 1.05 |
Homologacija |
|
Člen 1.06 |
Označevanje opreme in homologacijska številka |
|
Člen 1.07 |
Izjava proizvajalca |
|
Člen 1.08 |
Spremembe na homologirani opremi |
|
Poglavje 2 |
Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 2.01 |
Konstrukcija, zasnova |
|
Člen 2.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 2.03 |
Delovanje |
|
Člen 2.04 |
Navodila za uporabo |
|
Člen 2.05 |
Vgradnja in preskusi delovanja |
|
Poglavje 3 |
Minimalne operativne zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 3.01 |
Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 3.02 |
Kazanje hitrosti obračanja |
|
Člen 3.03 |
Merilna območja |
|
Člen 3.04 |
Natančnost pokazane hitrosti obračanja |
|
Člen 3.05 |
Občutljivost |
|
Člen 3.06 |
Spremljanje delovanja |
|
Člen 3.07 |
Neobčutljivost za druge običajne premike plovila |
|
Člen 3.08 |
Neobčutljivost za magnetna polja |
|
Člen 3.09 |
Podrejeni kazalniki |
|
Poglavje 4 |
Minimalne tehnične zahteve za kazalnike stopnje obratov |
|
Člen 4.01 |
Delovanje |
|
Člen 4.02 |
Dušilne naprave |
|
Člen 4.03 |
Priključitev dodatne opreme |
|
Poglavje 5 |
Postopki in pogoji preskušanja kazalnikov stopnje obratov |
|
Člen 5.01 |
Varnost, polnilna zmogljivost in razprševanje motenj |
|
Člen 5.02 |
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost |
|
Člen 5.03 |
Postopek preskušanja |
|
Dodatek |
Največja dopustna toleranca napak kazanja pri kazalnikih stopnje obratov |
Poglavje 1
Splošno
Člen 1.01
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne tehnične in operativne zahteve za kazalnike stopnje obratov, uporabljene na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ter tudi pogoje za skladnost preskusa s temi minimalnimi zahtevami.
Člen 1.02
Namen kazalnika stopnje obratov
Kazalnik stopnje obratov omogoča radarsko krmiljenje in kaže hitrost obračanja plovila v levo ali desno.
Člen 1.03
Atestiranje
Kazalniki stopnje obratov se ne smejo vgraditi v plovilo, dokler ni s preskusom tipa ugotovljeno, da ustrezajo minimalnim zahtevam, določenim s temi določbami.
Člen 1.04
Prijava za atestiranje
|
1. |
Prijave za preskuse tipa kazalnikov stopnje obratov se pošljejo pristojnemu organu za preskušanje v eni od držav članic. Odbor je seznanjen s pristojnim organi za preskušanje. |
|
2. |
Vsaki prijavi je priložena naslednja dokumentacija:
|
|
3. |
Vlagatelj s preskusi, ki jih izvede sam ali jih zanj izvedejo drugi, ugotovi, ali radarska oprema ustreza minimalnim zahtevam teh določb. Rezultati preskusa in poročila o meritvah priloži k prijavi. To dokumentacijo in podatke, pridobljene med opravljanjem preskusa, hrani pristojni organ za preskušanje. |
|
4. |
Za potrebe atestiranja „vlagatelj“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, pod katere imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije se oprema, predložena v preskušanje, proizvaja ali trži. |
Člen 1.05
Homologacija
|
1. |
Če oprema opravi preskus tipa, pristojni organ za preskušanje izda certifikat o skladnosti. Če oprema ne ustreza minimalnim zahtevam, se vlagatelj pisno obvesti o razlogih za zavrnitev. Homologacijo podeli pristojni organ. Pristojni organ obvesti odbor o opremi, ki jo je homologiral. |
|
2. |
Vsak organ za preskušanje ima pravico kadar koli izbrati za pregled opremo iz proizvodne serije. Če ta pregled odkrije napake na opremi, se lahko homologacija prekliče. Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal. |
|
3. |
Homologacija velja za obdobje 10 let in se na zahtevo lahko podaljša. |
Člen 1.06
Označevanje opreme in homologacijska številka
|
1. |
Vsak sestavni del opreme je neizbrisno označen z imenom proizvajalca, trgovsko oznako opreme, vrsto opreme in serijsko številko. |
|
2. |
Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na komandno enoto, tako da ostane vidna tudi po vgradnji opreme. Zgradba homologacijske številke: e-NN-NNN (e= Evropska unija NN= koda države homologacije, pri čemer je
NNN= trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.) |
|
3. |
Homologacijska številka se uporablja le v zvezi s homologacijo, na katero se nanaša. Vlagatelj je zadolžen, da si priskrbi in pritrdi homologacijsko številko. |
|
4. |
Pristojni organ o dodeljeni homologacijski številki nemudoma obvesti odbor. |
Člen 1.07
Izjava proizvajalca
Vsaki enoti opreme je priložena izjava proizvajalca, da ustreza veljavnim minimalnim zahtevam in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje.
Člen 1.08
Spremembe na homologirani opremi
|
1. |
Če se oprema, ki je bila že homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče. Pri kakršnih koli načrtovanih spremembah se pristojnemu organu za preskušanje pošlje podrobnosti v pisni obliki. |
|
2. |
Pristojni organ za preskušanje odloči, ali homologacija še vedno velja, ali pa je potreben pregled ali novo atestiranje. Če se podeli nova homologacija, se dodeli nova homologacijska številka. |
Poglavje 2
Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Člen 2.01
Konstrukcija, zasnova
|
1. |
Kazalniki stopnje obratov so primerni za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh. |
|
2. |
Konstrukcija in zasnova opreme sta skladni s stanjem tehničnega razvoja, tako mehansko kot električno. |
|
3. |
Če v Prilogi II k direktivi ali v teh določbah ni nobene posebne določbe, se za napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti klimatskim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja in publikacije IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“. Poleg tega oprema ustreza vsem zahtevam teh določb pri temperaturah okolja med 0 °C in 40 °C. |
Člen 2.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
|
1. |
V frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz poljska jakost stresanega sevanja ne presega 500 μV/m. V frekvenčnih območjih 156 do 165 MHz, 450 do 470 MHz in 1,53 do 1,544 GHz poljska jakost ne presega 15 μV/m. Te poljske jakosti se uporabljajo na preskuševalni razdalji 3 metre od preskušane opreme. |
|
2. |
Oprema ustreza minimalnim zahtevam pri jakosti elektromagnetnega polja do 15 V/m v neposredni bližini preskušane opreme v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz. |
Člen 2.03
Delovanje
|
1. |
Oprema nima več komand, kot je nujno za njeno pravilno delovanje. Zasnova, oznake in rokovanje s komandami so taki, da omogočajo njihovo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Njihova razporeditev kolikor je le mogoče preprečuje obratovalne napake. Komande, ki niso potrebne za normalno delovanje, niso neposredno dostopne. |
|
2. |
Vse komande in kazalniki se opremijo s simboli in/ali oznakami v angleščini. Simboli ustrezajo zahtevam v publikaciji IEC št. 417. Vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm. Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni mogoča iz tehničnih razlogov, in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm. |
|
3. |
Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne povzročiti njene okvare. |
|
4. |
Vsaka funkcija nad minimalnimi zahtevami, kot je zmogljivost povezovanja z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam. |
Člen 2.04
Navodila za uporabo
Vsaki enoti so priložena podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem jeziku in vsebujejo vsaj naslednje informacije:
|
a) |
aktiviranje in delovanje; |
|
b) |
vzdrževanje in servisiranje; |
|
c) |
splošna varnostna navodila. |
Člen 2.05
Vgradnja in preskusi delovanja
|
1. |
Vgradnja, zamenjava in preskusi proizvodnih lastnosti so v skladu z zahtevami Dela V. |
|
2. |
Smer namestitve v razmerju do linije kobilice je razvidna na zaznavalu kazalnika stopnje obratov. Zagotovijo se navodila za tako vgradnjo, da je zagotovljena kar največja nedovzetnost za druge običajne premike plovila. |
Poglavje 3
Minimalne operativne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Člen 3.01
Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov
|
1. |
Kazalnik stopnje obratov je polno delujoč v štirih minutah po hladnem zagonu in deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti. |
|
2. |
Opozorilni signal nakaže, da je kazalnik vključen. Kazalnik stopnje obratov je mogoče opazovati in upravljati hkrati. |
|
3. |
Brezžični daljinski krmilniki niso dovoljeni. |
Člen 3.02
Kazanje hitrosti obračanja
|
1. |
Hitrost obračanja se prikazuje na linearni graduirani lestvici s točko nič v sredini. Smer in hitrost obračanja je mogoče odčitati s potrebno natančnostjo. Dovoljeni so kazalčni kazalniki in palični grafikoni. |
|
2. |
Lestvica kazalnika je dolga najmanj 20 cm in je lahko krožna ali premočrtna. Premočrtne lestvice so lahko postavljene samo navpično. |
|
3. |
Samo digitalni kazalniki niso dovoljeni. |
Člen 3.03
Merilna območja
Kazalniki stopnje obratov imajo lahko eno ali več merilnih območij. Priporočena so naslednja merilna območja:
|
|
30°/minuto |
|
|
60°/minuto |
|
|
90°/minuto |
|
|
180°/minuto |
|
|
300°/minuto. |
Člen 3.04
Natančnost pokazane hitrosti obračanja
Pokazana hitrost obračanja ne odstopa več kot za 2 % od izmerljive najvišje vrednosti ali za več kot 10 % od dejanske vrednosti, upošteva se večja vrednost (glej Dodatek).
Člen 3.05
Občutljivost
Prag delovanja je manjši ali enak spremembi kotne hitrosti, enakovredne 1 % pokazane vrednosti.
Člen 3.06
Spremljanje delovanja
|
1. |
Če kazalnik stopnje obratov ne deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti, je to razvidno. |
|
2. |
Če se uporablja vrtavka, kazalnik opozori na vsak kritičen padec hitrosti vrtenja. Padec hitrosti vrtenja vrtavke je kritičen, če se točnost zmanjša za 10 %. |
Člen 3.07
Neobčutljivost za druge običajne premike plovila
|
1. |
Obračanje plovila do 10° pri hitrosti do 4° na minuto ne povzroči napak v merjenju nad predpisanimi tolerancami. |
|
2. |
Takšni vplivi, ki lahko nastanejo med sidranjem, ne povzročijo napak v merjenju nad predpisanimi tolerancami. |
Člen 3.08
Neobčutljivost za magnetna polja
Kazalnik stopnje obratov ni občutljiv za magnetna polja, ki so običajna na plovilu.
Člen 3.09
Podrejeni kazalniki
Podrejeni kazalniki so skladni z vsemi zahtevami, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.
Poglavje 4
Minimalne tehnične zahteve za kazalnike stopnje obratov
Člen 4.01
Delovanje
|
1. |
Vse komande so razporejene tako, da med njihovim upravljanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja. |
|
2. |
Vse komande in kazalniki se opremijo z virom svetlobe, ki ne blešči, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in ki jih je z neodvisno komando mogoče nastaviti na vrednost nič. |
|
3. |
Komande so nastavljene tako, da ima premik v desno ali navzgor pozitiven učinek na spremenljivko in premik na levo ali navzdol negativen učinek. |
|
4. |
Če se uporabljajo tipke, jih je mogoče poiskati in upravljati z dotikom. Na vidnem mestu imajo tudi sprostilec stika. |
Člen 4.02
Dušilne naprave
|
1. |
Sistem zaznaval se duši za kritične vrednosti. Konstanta dušenja (63 % mejne vrednosti) ne presega 0,4 sekunde. |
|
2. |
Kazalnik se duši za kritične vrednosti. Dovoljene so komande za povečanje dušenja. Konstanta dušenja ne sme nikoli preseči pet sekund. |
Člen 4.03
Priključitev dodatne opreme
|
1. |
Če je mogoče kazalnik stopnje obratov priključiti na podrejene kazalnike ali podobno opremo, ostane kazanje stopnje obratov uporabno v obliki električnega signala. Hitrost obračanja se še naprej kaže z galvansko ozemljeno izoliranostjo in ekvivalento analogni napetosti 20 mV/stopinjo ± 5 % in notranjo omsko upornostjo 100 omov. Polariteta je pozitivna, če plovilo zavija desno, in negativna, če zavija levo. Prag delovanja ne presega 0,3°/minuto. Ničelna napaka ne presega 1°/minuto pri temperaturi 0 °C do 40 °C. Če je kazalnik vključen in zaznavalo ni izpostavljeno učinkom premikanja, neželena napetost pri izhodnem signalu, merjena z 10 Hz prepustnim pasom nizkopasovnega filtra, ne presega 10 mV. Signal stopnje obratov se sprejema brez dodatnega dušenja nad mejami iz člena 4.02(1). |
|
2. |
Zagotovi se zunanje alarmno stikalo. Stikalo je vgrajeno kakor galvansko ozemljeno odpiralno stikalo za kazalnik. Zunanji alarm se sproži s prekinitvijo stika:
|
Poglavje 5
Postopki in pogoji preskušanja za kazalnike stopnje obratov
Člen 5.01
Varnost, polnilna zmogljivost in razprševanje motenj
Napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varna razdalja od kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska moč, vplivi okolja in emisije slišnega hrupa se preverijo v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“.
Člen 5.02
Stresano sevanje in elektromagnetna združljivost
|
1. |
Stresano sevanje se meri v skladu s publikacijo IEC 945 „Splošne zahteve za pomorsko navigacijsko opremo“ v frekvenčnem območju 30 do 2 000 MHz. Izpolnjeni so pogoji člena 2.02(1). |
|
2. |
Izpolnjeni so pogoji za elektromagnetno združljivost iz člena 2.02(2). |
Člen 5.03
Postopek preskušanja
|
1. |
Kazalniki stopnje obratov se priključijo in preskusijo v nazivnih in mejnih pogojih. V tem smislu se delovna napetost in sobne temperature preverijo v okviru predpisane mejne vrednosti. Poleg tega se za vzpostavitev maksimalnih magnetnih polj v bližini kazalnikov uporabijo radijski oddajniki. |
|
2. |
Napake kazalnika v razmerah, opisanih v odstavku 1, ostanejo v tolerancah, navedenih v dodatku. Izpolnjene so vse druge zahteve. |
Dodatek
Največja dopustna toleranca napak kazanja pri kazalnikih stopnje obratov
DEL V
ZAHTEVE ZA VGRADNJO IN PRESKUSE PROIZVODNIH LASTNOSTI ZA RADARSKO OPREMO IN KAZALNIKE STOPNJE OBRATOV, KI JIH UPORABLJAJO PLOVILA, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Vsebina
|
Člen 1 |
Področje uporabe |
|
Člen 2 |
Homologacija opreme |
|
Člen 3 |
Odobrena specializirana podjetja |
|
Člen 4 |
Zahteve za napajanje na plovilu |
|
Člen 5 |
Vgradnja radarske antene |
|
Člen 6 |
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote |
|
Člen 7 |
Vgradnja kazalnika stopnje obratov |
|
Člen 8 |
Vgradnja pozicijskega zaznavala |
|
Člen 9 |
Vgradnja in preskus proizvodnih lastnosti |
|
Člen 10 |
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih |
|
Dodatek |
Vzorec spričevala o vgradnji in proizvodnih lastnostih za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov |
Člen 1
Področje uporabe
S temi zahtevami se zaradi varnosti in pravilnega radarskega krmiljenja na celinskih plovnih poteh Skupnosti zagotovi, da je oprema radarja za krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov vgrajena v skladu z najboljšimi tehničnimi in ergonomskimi standardi in da se po vgradnji izvede preskus proizvodnih lastnosti. Oprema ECDIS za celinske plovne poti, ki se lahko uporablja za krmiljenje, se šteje kot radarska oprema za krmiljenje v smislu teh določb.
Člen 2
Homologacija opreme
Za radarsko krmiljenje na celinskih plovnih poteh v Skupnosti ima dovoljenje za vgradnjo samo oprema, ki je homologirana v skladu z veljavnimi določbami te direktive ali Centralne komisije za plovbo po Renu in ki ima homologacijsko številko.
Člen 3
Odobrena specializirana podjetja
|
1. |
Radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov lahko vgrajujejo, zamenjujejo, popravljajo ali vzdržujejo le specializirana podjetja, ki jih je odobril pristojni organ v skladu s členom 1. |
|
2. |
Homologacijo lahko izda le pristojni organ za določen čas in pristojni organ jo lahko kadar koli prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji iz člena 1. |
|
3. |
Pristojni organ o specializiranih podjetjih, ki jih je odobril, nemudoma obvesti odbor. |
Člen 4
Zahteve za napajanje na plovilu
Vsi napajalni vodi za radarsko opremo in kazalnike stopnje obratov imajo lastne varnostne naprave in so po možnosti zaščiteni pred izpadom.
Člen 5
Vgradnja radarske antene
|
1. |
Radarska antena se vgradi kolikor mogoče blizu linije med sprednjim in zadnjim delom plovila. V bližini antene ni nobene ovire, k bi popačila odboj ali povzročila nezaželene senčenja; antena se po potrebi pritrdi na sprednji del plovila. Elementi za vgradnjo in pritrditev radarske antene v položaj za delovanje so dovolj stabilni, da radarski opremi omogočajo delovanje v okviru zahtevanih mej točnosti. |
|
2. |
Po odpravi kotne napake v elementih za vgradnjo in po vključitvi opreme razlika med črto smeri plovbe in črto med premcem in krmo plovila ne presega 1 stopinje. |
Člen 6
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote
|
1. |
Prikazovalna in nadzorna enota se v prostor za krmiljenje vgradita tako, da ocenjevanje radarske slike in delovanje opreme ne povzročata nikakršnih težav. Azimutna orientacija radarske slike je v skladu z običajnim stanjem okolice. Spone in nastavljivi nosilci so izdelani tako, da jih je mogoče blokirati v katerem koli položaju brez vibracij. |
|
2. |
Med radarskim krmiljenjem se proti upravljavcu radarja ne odbija umetna svetloba. |
|
3. |
Če nadzorna enota ni del prikazovalne enote, se namesti v ohišje v razdalji 1 metra od prikazovalne enote. Brezžične daljinske komande niso dovoljene. |
|
4. |
Če se vgradijo podrejeni kazalniki, ustrezajo zahtevam, ki se uporabljajo za navigacijsko radarsko opremo. |
Člen 7
Vgradnja kazalnika stopnje obratov
|
1. |
Sistem zaznaval se vgradi kolikor je mogoče na sredi plovila, horizontalno in poravnano s črto premec-krma. Kraj vgradnje ima čim manj vibracij in je izpostavljen blagim temperaturnim spremembam. Kazalna enota se po možnosti vgradi nad radarski zaslon. |
|
2. |
Če se vgradijo podrejeni kazalniki, ustrezajo zahtevam, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov. |
Člen 8
Vgradnja pozicijskega zaznavala
Pozicijsko zaznavalo (npr. antena DGPS) je treba vgraditi tako, da je zagotovljena največje stopnja točnosti in mu ne škodujejo nadgradnje in oprema za oddajanje na plovilu.
Člen 9
Vgradnja in preskus proizvodnih lastnosti
Preden se oprema po vgradnji prvič vključi ali po podaljšanju ali razširitvi obsega spričevala o pregledu ladje (razen v skladu s členom 2.09(2) Priloge II) in tudi po vsaki spremembi plovila, ki lahko vpliva na delovanje opreme, pristojni organ ali podjetje, pooblaščeno v skladu s členom 3, izvede preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti. V ta namen so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
napajanje ima posebno varnostno napravo; |
|
b) |
delovna napetost je v tolerančnem območju (člen 2.01 Dela III); |
|
c) |
kabli in njihova napeljava ustrezajo določbam Priloge II k tej direktivi in, če je to potrebno, Uredbe o prevozu nevarnih snovi po Renu; |
|
d) |
število obratov antene je najmanj 24 na minuto; |
|
e) |
v bližini antene ni nobene ovire, ki bi škodovala krmiljenju; |
|
f) |
varnostno stikalo antene deluje dobro; |
|
g) |
razporeditev prikazovalnikov, kazalnikov stopnje obratov in nadzornih enot je ergonomska in uporabniku prijazna; |
|
h) |
črta smeri plovbe radarske opreme od črte premec-krma plovila ne odstopa več kot za 1 stopinjo; |
|
i) |
točnost razdalje in azimutnih zaslonov ustreza zahtevam (merjenja z uporabo znanih ciljev): |
|
j) |
linearnost na kratkih razdaljah je pravilna (vlečenje in potiskanje); |
|
k) |
prikazana najmanjša razdalja je 15 metrov ali manj; |
|
l) |
središče slike je vidno in njegov premer ne presega 1 mm; |
|
m) |
lažni odboji zaradi odboja ali nezaželenega zasenčenja črte smeri plovbe ne nastanejo in ne škodujejo varnosti krmiljenja; |
|
n) |
blokade šuma zaradi morja in dežja (s prednastavitvami STC in FTC) in povezane naprave za krmiljenje delujejo pravilno; |
|
o) |
nastavitev ojačanja deluje pravilno; |
|
p) |
fokus in definicija slike sta pravilna; |
|
q) |
smer obračanja ladje je prikazana tako na kazalniku stopnje obratov in položaj nič pri smeri naravnost naprej sta pravilna; |
|
r) |
radarska oprema ni občutljiva za oddajanje radijske opreme ladje ali za motnje zaradi drugih virov na plovilu; |
|
s) |
radarska oprema in kazalnik stopnje obratov ne moti druge opreme na plovilu. |
Poleg tega pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS):
|
t) |
statistična pozicijska napaka, ki vpliva na karto, ne presega 2 m; |
|
u) |
statistična napaka faznega kota, ki vpliva na karto, ne presega 1 stopinje. |
Člen 10
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih
Po uspešnem dokončanju preskusa v skladu s členom 8 pristojni organ ali odobreno podjetje izda potrdilo, ki temelji na vzorcu iz Dodatka. To potrdilo se stalno hrani na plovilu.
Če preskusni pogoji niso izpolnjeni, se sestavi seznam pomanjkljivosti. Odobreno podjetje vsako obstoječe potrdilo prekliče ali ga pošlje pristojnemu organu.
Dodatek
DEL VI
VZORČNI SEZNAM ZAVODOV ZA PRESKUŠANJE, ODOBRENIH PODJETIJ ZA HOMOLOGIRANJE OPREME IN VGRADNJO
kakor je določeno v Delu IV in v Delu V
A. PRISTOJNI ORGANI ZA PRESKUŠANJE
v skladu s členom 1.04(1) Dela I
B. HOMOLOGIRANA RADARSKA OPREMA
v skladu s členom 1.06(4) Dela IV
C. HOMOLOGIRANI KAZALNIKI STOPNJE OBRATOV
v skladu s členom 1.06(4) Dela IV
D. ODOBRENA SPECIALIZIRANA PODJETJA ZA VGRADNJO ALI ZAMENJAVO RADARSKE OPREME IN KAZALNIKOV STOPNJE OBRATOV
v skladu s členom 3 Dela V
Pomni: Črke v stolpcu 4 se nanašajo na oznake v stolpcu 1 točk B (radarska oprema) in C (kazalniki stopnje obratov).
(1) Nazivno napetost in frekvenco navede proizvajalec. Navedena so lahko tudi napetostna in/ali frekvenčna območja.
(2) Toleranca dolžine svetlobnega centra 24 V/40 W-žarnice: ± 1,5 mm.
(3) L: širok nastavek podnožja P 28 S je na levi, kadar luč stoji pokonci, gledano v smeri emisije.
(4) Pred merjenjem vrednosti na začetku preskusa žarnice z žarilno nitko že 60 minut delujejo pri nazivni napetosti.
(5) Te meje se upoštevajo na območju, ki se razteza ± 10° na vsako stran horizontalne črte, ki prehaja skozi središčno točko telesa luči, ko se žarnica zavrti za 360° okrog svoje osi.
(6) Pred merjenjem vrednosti na začetku preskusa žarnice z žarilno nitko že 60 minut delujejo pri nazivni napetosti.
(7) Te meje se upoštevajo na območju, ki se razteza ± 30° na vsako stran horizontalne črte, ki prehaja skozi središčno točko telesa luči, ko se žarnica zavrti za 360° okrog svoje osi.
(8) Osnovne vrednosti serije IEC E-12: 1,0; 1,2; 1,5; 1,8; 2,2; 2,7; 3,3; 3,9; 4,7; 5,6; 6,8; 8,2.
P6_TA(2006)0299
Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (13376/1/2005 – C6-0090/2006 – 2000/0069(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (13376/1/2005 – C6-0090/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča s prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2000)0121) (2) in o spremenjenem predlogu (KOM(2002)0030) (3), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0073) (4), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za transport in turizem (A6-0212/2006), |
|
1. |
odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 262, 18.9.2001, str. 224 in UL C 272 E, 13.11.2003, str. 103.
(2) UL C 311 E, 31.10.2000, str. 13.
(3) UL C 227 E, 24.9.2002, str. 1.
(4) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(2000)0069
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 5. julija 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 3922/91 (3) so bili navedeni skupni varnostni standardi zlasti za projektiranje, izdelovanje, uporabo in vzdrževanje zrakoplovov ter za osebe in organizacije, ki so vključene v te naloge. Ti usklajeni varnostni standardi so se uporabljali za vse zrakoplove, ki so jih uporabljali operatorji Skupnosti, ne glede na to, ali so bili zrakoplovi registrirani v državi članici ali v tretji državi. |
|
(2) |
V skladu s členom 4(1) navedene uredbe je treba na podlagi člena 80(2) Pogodbe sprejeti skupne tehnične predpise in upravne postopke za tista področja, ki niso navedena v Prilogi II k navedeni uredbi. |
|
(3) |
Člen 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (4) določa, da sta izdaja in stalna veljavnost operativne licence odvisni od veljavnega spričevala letalskega prevoznika, ki opredeljuje dejavnosti, zajete v operativni licenci, in je skladna z merili predvidene uredbe. Nastopil je primeren čas za določitev takšnih meril. |
|
(4) |
Združeni letalski organi (JAA) so za komercialni zračni prevoz z letali sprejeli skupek usklajenih predpisov, imenovanih Skupne zahteve za zračni prevoz za komercialni zračni prevoz (letala) (JAR-OPS 1), kakor so bili spremenjeni. Ta pravila (Sprememba 8 z dne 1. januarja 2005) določajo minimalno raven varnosti in zato predstavljajo dobro podlago za zakonodajo Skupnosti na področju uporabe letal. Besedilo JAR-OPS 1 je bilo treba spremeniti zaradi uskladitve z zakonodajo in politikami Skupnosti, pri čemer so bile upoštevane njegove številne posledice na gospodarskem in socialnem področju. To novo besedilo se ne more sprejeti v pravo Skupnosti z enostavnim sklicevanjem na JAR-OPS 1 v Uredbi (EGS) št. 3922/91. Zato bi bilo treba k navedeni uredbi dodati novo Prilogo III, ki bi vsebovala skupna pravila. |
|
(5) |
Zračnim operatorjem bi bilo treba omogočiti dovolj prožnosti, da se bodo lahko odzivali na nepredvidene, nujne operativne okoliščine ali časovno omejene operativne potrebe ali da bodo lahko dokazali, da lahko dosežejo ustrezno raven varnosti tudi brez uporabe skupnih predpisov iz Priloge (v nadaljevanju „Priloga III“). Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da lahko odobrijo izjeme oziroma da sprejmejo odstopanja od skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov. Ker bi lahko takšne izjeme in odstopanja v določenih primerih spodkopavala skupne varnostne standarde ali povzročila izkrivljanje na trgu, bi bilo treba njihov obseg strogo omejiti, njihova odobritev pa bi morala biti podvržena ustreznemu nadzoru Skupnosti. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje zaščitnih ukrepov. |
|
(6) |
Obstajajo točno določeni primeri, v katerih bi bilo treba državam članicam dovoliti sprejetje ali ohranitev nacionalnih predpisov o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku, pod pogojem, da se upošteva skupno sprejete postopke in dokler se ne sprejmejo predpisi Skupnosti, ki bodo temeljili na znanstvenih spoznanjih in najboljših praksah. |
|
(7) |
Cilj te uredbe je zagotoviti usklajene in kar najvišje varnostne standarde tudi na področju omejitev časa letenja in delovnega časa ter časa za počitek. V nekaterih državah članicah obstajajo kolektivne delovne pogodbe in/ali zakonodaja, ki zagotavlja boljše pogoje glede omejitev časa letenja in delovnega časa ter glede pogojev dela kabinskega osebja. Nič v tej uredbi se ne sme razlagati kot omejitev možnosti vključitve ali ohranitve takšnih sporazumov. Države članice lahko ohranijo zakonodajo, ki vsebuje ugodnejše določbe, kot so predpisane s to uredbo. |
|
(8) |
Določbe Uredbe (EGS) št. 3922/91 o postopku v odboru bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva Sklep Sveta 1999/468/ES z 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5). |
|
(9) |
Določbe Uredbe (EGS) št. 3922/91 o področju uporabe bi bilo treba prilagoditi, da se upoštevajo Uredba (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (6) in njena izvedbena pravila, določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (7) ter Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (8). |
|
(10) |
Ta uredba, zlasti določbe o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku iz poddela Q Priloge III, upošteva omejitve in minimalne standarde, ki so bili določeni že z Direktivo 2000/79/ES (9). V zvezi z mobilnimi delavci v civilnem letalstvu je treba vedno spoštovati omejitve iz navedene direktive. V nobenem primeru ne bi smele biti določbe iz poddela Q Priloge III in druge določbe, odobrene v skladu s to uredbo, širše, s čimer bi se tem delavcem zagotavljala nižja raven zaščite. |
|
(11) |
Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za člane posadke še naprej uporabljajo nacionalne predpise o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku, če so omejitve iz teh nacionalnih predpisov pod zgornjimi in nad spodnjimi mejami iz poddela Q Priloge III. |
|
(12) |
Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za člane posadke še naprej uporabljajo nacionalne predpise o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevanem počitku na področjih, ki trenutno niso zajeta v poddelu Q Priloge III, kot so na primer predpisi o najdaljšem dovoljenem dnevnem letalskem delovnem času posadke za operacije z enim pilotom in operacije nujne medicinske pomoči ter predpisi o skrajšanju letalskega delovnega časa posadke ali podaljšanju časa počitka pri prečkanju več časovnih pasov. |
|
(13) |
V dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe bi bilo treba opraviti znanstveno in zdravstveno oceno predpisov o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku in po potrebi predpisov za kabinsko osebje. |
|
(14) |
Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo določb o inšpekcijskih pregledih iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 in Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (10). |
|
(15) |
Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se še ne izvaja. |
|
(16) |
Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 3922/91 ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS) št. 3922/91 se spremeni:
|
1) |
Za uvodno izjavo 9 se vstavi naslednja uvodna izjava: „uporaba določb o omejitvah časa letenja in delovnega časa lahko privede do znatnih motenj v urnikih podjetij, katerih način delovanja temelji izključno na nočnih poletih; ker bi morala Komisija na podlagi dokazov, ki jih preskrbijo prizadeti, izvesti oceno in predlagati spremembo določb o omejitvi časa letenja in delovnega časa, pri kateri bi se upoštevali ti posebni načini delovanja.“; |
|
2) |
Za uvodno izjavo 10 se vstavita naslednji uvodni izjavi: „Evropska agencija za varnost v letalstvu bi morala do … (11) zaključiti znanstveno in zdravstveno oceno poddela Q in po potrebi tudi poddela O Priloge III. Na podlagi rezultatov te ocene in v skladu s postopkom iz člena 12(2) bi morala Komisija po potrebi nemudoma oblikovati in predstaviti predloge sprememb ustreznih tehničnih določb. pri pregledu nekaterih določb iz člena 8a bi bilo treba ohraniti usmeritev k nadaljnjemu usklajevanju doslej sprejetih zahtev glede usposabljanja kabinskega osebja, da se omogoči prost pretok kabinskega osebja znotraj Skupnosti; pri tem bi bilo treba ponovno preučiti možnost nadaljnje uskladitve kvalifikacij kabinskega osebja. |
|
3) |
zadnja uvodna izjava se nadomesti z naslednjim: „Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
|
4) |
člen 1 se spremeni:
|
|
5) |
v členu 2 se doda naslednja opredelitev: „(i) ‚Organ‘ v Prilogi III: pomeni pristojni organ, ki je izdal spričevalo letalskega prevoznika (AOC).“; |
|
6) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 1. Brez poseganja v člen 11 se za komercialni zračni prevoz z letali v Skupnosti uporabljajo skupni tehnični predpisi in upravni postopki iz Priloge III. 2. Sklicevanja na poddel M Priloge III ali na njegove določbe še štejejo za sklicevanja na del M Uredbe Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (13) ali na njene ustrezne določbe. |
|
7) |
člen 4(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Na področjih, ki niso zajeta v Prilogi III, se skupni tehnični predpisi in upravni postopki sprejmejo na podlagi člena 80(2) Pogodbe. Kjer je ustrezno, Komisija čim prej predloži ustrezne predloge na teh področjih.“; |
|
8) |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Zrakoplovi, ki se uporabljajo na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala država članica v skladu s skupnimi tehničnimi predpisi in upravnimi postopki, se lahko pod enakimi pogoji uporabljajo v drugih državah članicah, ne da bi morali izpolnjevati dodatne tehnične zahteve ali prestati dodatna preverjanja v teh drugih državah članicah.“; |
|
9) |
člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Države članice priznajo certifikacijo, ki jo na podlagi te uredbe izda druga država članica ali organ v njenem imenu, organom ali osebam, ki so pod njeno jurisdikcijo in oblastjo ter sodelujejo pri vzdrževanju proizvodov in operacijo zrakoplovov.“; |
|
10) |
člen 8 se nadomesti z naslednjim: „Člen 8 1. Določbe členov 3 do 7 državi članici ne preprečujejo, da se nemudoma odzove na varnostni problem, ki vključuje proizvod, osebo ali organizacijo, za katere velja ta uredba. Če je varnostni problem posledica neustrezne ravni varnosti, ki jo zahtevajo skupni tehnični predpisi in upravni postopki, ali pomanjkljivosti teh predpisov in postopkov, država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o sprejetih ukrepih in razlogih zanje. Komisija v skladu s postopkom iz člena 12(2) odloči, ali neustrezna raven varnosti ali pomanjkljivost skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov upravičujejo nadaljnjo uporabo ukrepov, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V tem primeru Komisija sprejme tudi potrebne ukrepe za spremembo zadevnih skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov v skladu s členom 4 ali 11. Če se ugotovi, da ukrepi države članice niso upravičeni, država članica zadevne ukrepe prekliče. 2. Država članica lahko v primeru nepredvidenih in nujnih operativnih okoliščin ali časovno omejenih operativnih potreb odobri izjeme od tehničnih predpisov in upravnih postopkov iz te uredbe. Komisijo in druge države članice se obvesti o vseh izjemah, kakor hitro postanejo ponavljajoče narave ali če se odobrijo za obdobje, daljše od dveh mesecev. Potem ko so Komisija in druge države članice v skladu z drugim pododstavkom obveščene o izjemah, ki jih je odobrila ena od držav članic, Komisija preuči, ali so izjeme v skladu z varnostnimi cilji te uredbe ali drugimi ustreznimi predpisi Skupnosti. Če Komisija ugotovi, da odobrene izjeme niso v skladu z varnostnimi cilji te uredbe ali drugimi ustreznimi predpisi Skupnosti, sprejme zaščitne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 12a. V tem primeru zadevna država članica izjemo prekliče. 3. Če se lahko doseže varnostna raven, enakovredna varnostni ravni, ki se doseže z uporabo skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov iz Priloge III, tudi na druge načine, lahko države članice brez diskriminacije predlagateljev glede na državljanstvo in ob upoštevanju potrebe po preprečevanju izkrivljanja konkurence odobrijo odstopanje od teh določb. V teh primerih zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o svojem namenu, da bo takšno odstopanje odobrila, ter o razlogih zanj in pogojih, določenih za zagotovitev enakovredne varnostne ravni. Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila države članice začne postopek iz člena 12(2) za sprejetje odločitve o tem, ali se predlagano odstopanje lahko odobri. V tem primeru Komisija o svoji odločitvi uradno obvesti države članice, ki bodo upravičene do uporabe tega ukrepa. Prav tako je možno zaradi upoštevanja takšnega ukrepa spremeniti ustrezne določbe Priloge III. Za zadevni ukrep se uporabljata člena 6 in 7. 4. Ne glede na določbe odstavkov 1, 2 in 3 lahko država članica sprejme ali ohrani določbe, ki se nanašajo na točko 6 OPS 1.1105, na točki 1.3 in 1.4.1 OPS 1.1110, na OPS 1.1115 in na točko 2.1 OPS 1.1125 iz poddela Q Priloge III, dokler se ne sprejmejo predpisi Skupnosti, utemeljeni na znanstvenih spoznanjih in najboljših praksah. Država članica obvesti Komisijo o določbah, ki jih namerava ohraniti. Za nacionalne določbe, ki odstopajo od določb OPS 1 iz prvega pododstavka in jih države članice nameravajo sprejeti po dnevu začetka uporabe Priloge III, Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila države članice začne postopek iz člena 12(2) za sprejetje odločitve o tem, ali so te določbe v skladu z varnostnimi cilji te uredbe in drugimi predpisi Skupnosti ter ali se jih lahko uporablja. V tem primeru Komisija o svoji odločitvi o odobritvi odstopanja uradno obvesti vse države članice, ki bodo upravičene do uporabe tega ukrepa. Prav tako je možno zaradi upoštevanja takšnega ukrepa spremeniti ustrezne določbe Priloge III. Za zadevni ukrep se uporabljata člena 6 in 7.“; |
|
11) |
doda se naslednji člen: „Člen 8a 1. Evropska agencija za varnost v letalstvu do … (14) zaključi znanstveno in zdravstveno oceno določb poddela Q Priloge III in po potrebi poddela O Priloge III. 2. Brez poseganja v člen 7 Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (15) Evropska agencija za varnost v letalstvu pomaga Komisiji pri pripravi predlogov za spremembo veljavnih tehničnih predpisov iz poddela O in poddela Q Priloge III.“ |
|
12) |
člen 11(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Komisija po postopku iz člena 12(2) sprejme spremembe skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov, navedenih v Prilogi III, ki so potrebne zaradi znanstvenega in tehničnega napredka.“; |
|
13) |
člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 1. Komisiji pomaga Odbor za varnost v zračnem prometu (v nadaljevanju ‚Odbor‘). 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik.“; |
|
14) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 12a Pri sklicevanju na ta člen se uporablja zaščitni postopek iz člena 6 Sklepa 1999/468/ES. Komisija se pred sprejetjem odločitve posvetuje z Odborom. Rok iz člena 6(b) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet v roku treh mesecev s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.“; |
|
15) |
besedilo, navedeno v Prilogi k tej uredbi, se doda kot Priloga III. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Brez poseganja v določbe člena 11 Uredbe (EGS) št. 3922/91 se Priloga III uporablja z učinkom od … (16).
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 14, 16.1.2001, str. 33.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2002 (UL C 272 E, 13.11.2003, str. 103), Skupno stališče Sveta z dne 9. marca 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2006.
(3) UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1592/2002 (UL L 240, 7.9.2002, str. 1).
(4) UL L 240, 24.8.1992, str. 1.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(6) UL L 240, 7.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5).
(7) UL L 243, 27.9.2003, str. 6. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 706/2006 (UL L 122, 9.5.2006, str. 16).
(8) UL L 315, 28.11.2003, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 707/2006 (UL L 122, 9.5.2006, str. 17).
(9) Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L 302, 1.12.2000, str. 57).
(10) UL L 143, 30.4.2004, str. 76. Direktiva, spremenjena z Uredbo (ES) št. 211/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 15).
(11) Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. “
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;
(13) UL L 315, 28.11.2003, str. 1.“;
(14) Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.
(15) UL L 240, 7.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5).
(16) 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
PRILOGA
„PRILOGA III
SKUPNI TEHNIČNI PREDPISI IN UPRAVNI POSTOPKI, KI SE UPORABLJAJO ZA KOMERCIALNI PREVOZ Z ZRAKOPLOVOM
OPS 1: KOMERCIALNI ZRAČNI PREVOZ (Z LETALI)
Vsebina (Splošni pregled)
|
PODDEL A |
|
||
|
PODDEL B |
|
||
|
PODDEL C |
|
||
|
PODDEL D |
|
||
|
PODDEL E |
|
||
|
PODDEL F |
|
||
|
PODDEL G |
|
||
|
PODDEL H |
|
||
|
PODDEL I |
|
||
|
PODDEL J |
|
||
|
PODDEL K |
|
||
|
PODDEL L |
|
||
|
PODDEL M |
|
||
|
PODDEL N |
|
||
|
PODDEL O |
|
||
|
PODDEL P |
|
||
|
PODDEL Q |
|
||
|
PODDEL R |
|
||
|
PODDEL S |
|
PODDEL A
UPORABA IN OPREDELITEV POJMOV
OPS 1.001
Uporaba
V delu 1 OPS so predpisane zahteve, ki jih mora upoštevati pri uporabi vseh civilnih letal za komercialni zračni prevoz vsak operator z glavnim krajem poslovanja in sedežem, če ga ima, v državi članici, v nadaljnjem besedilu ‚operator‘. OPS 1 se ne uporablja:
|
1) |
za letala, ki se uporabljajo v vojaške, carinske in policijske namene; niti |
|
2) |
za lete za spuščanje padal ali gašenje požara in s tem povezane dostavne in povratne lete, na katerih se prevažajo osebe, ki se ponavadi prevažajo pri spuščanju padal ali gašenju požara; niti |
|
3) |
za lete, ki se izvajajo tik pred, med ali takoj po izvajanju del v zraku, če so ti leti povezani s temi deli v zraku in če se na njih prevaža, brez upoštevanja članov posadke, največ šest oseb, nujno potrebnih za izvajanje del v zraku. |
OPS 1.003
Opredelitev pojmov
|
(a) |
V tej prilogi:
|
|
(b) |
Del M in del 145, na katera se sklicuje ta priloga, sta iz Uredbe (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003. |
PODDEL B
SPLOŠNO
OPS 1.005
Splošno
|
(a) |
Operator lahko uporablja letalo za komercialni zračni prevoz samo v skladu z delom 1 OPS. Blažje zahteve za uporabo letal zmogljivosti razreda B so v Prilogi I k OPS 1.005(a). |
|
(b) |
Operator za letala, ki jih uporablja za komercialni zračni prevoz, upošteva veljavne plovnostne zahteve. |
|
(c) |
Vsa letala se uporabljajo v skladu s pogoji iz njihovih spričeval o plovnosti in v okviru odobrenih omejitev iz njihovih letalskih priročnikov letal. |
|
(d) |
Vse naprave za poučevanje letenja (STD), kot so simulatorji letenja ali naprave za usposabljanje za letenje (FTD), ki nadomeščajo letalo pri usposabljanju in/ali preverjanju, morajo izpolnjevati zahteve, ki veljajo za naprave za usposabljanje. Operator, ki namerava uporabljati takšen STD, mora pridobiti dovoljenje Organa. |
OPS 1.020
Zakoni, drugi predpisi in postopki – Odgovornosti operatorja
Operator mora zagotoviti:
|
1) |
da se vsi zaposleni zavedajo, da morajo upoštevati zakone, druge predpise in postopke tistih držav, v katerih se izvajajo leti, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog, in |
|
2) |
da so vsi člani posadke seznanjeni z zakoni, drugimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog. |
OPS 1.025
Skupni jezik
|
(a) |
Operator mora zagotoviti, da se vsi člani posadke lahko sporazumevajo v skupnem jeziku. |
|
(b) |
Operator mora zagotoviti, da vsi člani operativnega osebja razumejo jezik, v katerem je napisan tisti del operativnega priročnika, ki se nanaša na njihove naloge in odgovornosti. |
OPS 1.030
Seznami minimalne opreme – Odgovornosti operatorja
|
(a) |
Operator za vsako letalo določi Seznam minimalne opreme (MEL), ki ga odobri Organ. Ta temelji na ustreznem Glavnem seznamu minimalne opreme (MMEL) (če obstaja), ki ga potrdi Organ, in ne sme biti manj omejevalen. |
|
(b) |
Operator lahko uporablja letalo samo v skladu z MEL, razen če mu Organ ne dovoli drugače. Takšno dovoljenje pa v nobenem primeru ne dovoljuje uporabe, pri kateri se ne bi upoštevale omejitve iz MMEL. |
OPS 1.035
Sistem kakovosti
|
(a) |
Operator vzpostavi enoten sistem kakovosti in imenuje enega vodjo kakovosti, ki spremlja skladnost in ustreznost postopkov, potrebnih za zagotavljanje varnih operativnih praks in plovnih letal. Spremljanje skladnosti postopkov mora vključevati sistem, ki odgovornemu vodji omogoča zbiranje povratnih informacij (glej tudi OPS 1.175 (h)), da se po potrebi zagotovijo korektivni ukrepi. |
|
(b) |
Sistem kakovosti mora vključevati program zagotavljanja kakovosti, ki vsebuje postopke, namenjene preverjanju, ali se vse operacije izvajajo v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, standardi in postopki. |
|
(c) |
Sistem kakovosti in vodja kakovosti morata biti sprejemljiva za Organ. |
|
(d) |
Sistem kakovosti mora biti opisan v ustrezni dokumentaciji. |
|
(e) |
Ne glede na predhodni pododstavek (a) lahko Organ potrdi imenovanje dveh vodij kakovosti, enega za operacije in enega za vzdrževanje, če je operator določil eno enoto za vodenje kakovosti, da se zagotovi enotna uporaba sistema kakovosti za celotno operacijo. |
OPS 1.037
Program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja
|
(a) |
Operator vzpostavi in vzdržuje program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, ki se lahko vključi v sistem kakovosti in vključuje:
|
|
(b) |
Za predloge korektivnih ukrepov, ki izhajajo iz programa za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, je odgovorna oseba, pristojna za vodenje programa. |
|
(c) |
Učinkovitost sprememb, ki so posledica predlogov za korektivne ukrepe, ki so določeni na podlagi programa za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, spremlja vodja kakovosti. |
OPS 1.040
Člani posadke
|
(a) |
Operator zagotovi, da so se vsi operativni člani letalske posadke in kabinskega osebja usposabljali in da so usposobljeni za izvajanje nalog, ki se jim dodelijo. |
|
(b) |
Če so na letalu člani posadke, ki niso člani kabinskega osebja in opravljajo svoje naloge v potniškem delu letala, operator zagotovi, da jih
|
OPS 1.050
Informacije za iskanje in reševanje
Operator zagotovi, da so pomembne informacije, potrebne za predvideni let, o službah za iskanje in reševanje, zlahka dostopne v pilotski kabini.
OPS 1.055
Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na letalu
Operator zagotovi, da so seznami z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje, ki je na vseh njegovih letalih, na voljo za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom. Informacije vključujejo, kot je ustrezno, število, barvo ter tip reševalnih splavov in pirotehnike, podrobne podatke o nujnem sanitetnem materialu, zalogah vode ter o vrsti prenosne nujne radijske opreme in njenih frekvencah.
OPS 1.060
Pristanek v sili na vodi
Operator ne uporablja letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 30 za lete nad vodo na takšni razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 120 minut letenja pri potovalni hitrosti ali 400 navtičnih milj, kar je manj, če letalo ne izpolnjuje zahtev za pristanek v sili na vodi iz veljavnih predpisov o plovnosti.
OPS 1.065
Prevoz vojaškega orožja in streliva
|
(a) |
Operator lahko na letalu prevaža vojaško orožje in strelivo samo, če vse zadevne države izdajo dovoljenje za to. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da:
|
|
(c) |
Operator zagotovi, da se vodjo zrakoplova pred začetkom leta obvesti o podrobnostih in kraju nahajanja na letalu kakršnega koli vojaškega orožja in streliva, predvidenega za prevoz. |
OPS 1.070
Prevoz športnega orožja in streliva
|
(a) |
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se mu prijavi vsakršno športno orožje, predvideno za prevoz z letalom. |
|
(b) |
Operator, ki sprejme v prevoz športno orožje, zagotovi, da je to:
|
|
(c) |
Strelivo za športno orožje se lahko prevaža v prijavljeni prtljagi potnikov ob upoštevanju določenih omejitev v skladu s Tehničnimi navodili (glej OPS 1.1160 (b)(5)), kot je opredeljeno v OPS 1.1150 (a)(15). |
OPS 1.075
Način prevoza oseb
Operator sprejme vse ukrepe za zagotovitev, da med letom ni nobena oseba v katerem koli delu letala, ki ni namenjen namestitvi oseb, razen če vodja zrakoplova ni dovolil začasnega dostopa do katerega koli dela letala:
|
1) |
zaradi izvajanja ukrepov, potrebnih za varnost letala ali katere koli osebe, živali ali blaga na njem; ali |
|
2) |
v katerem se prevažajo tovor ali zaloge in je del, ki je zasnovan tako, da omogoči osebi dostop vanj med letom. |
OPS 1.080
Dajanje nevarnega blaga v zračni prevoz
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da nihče ne da niti ne sprejme v zračni prevoz nevarnega blaga, razen če je za to usposobljen in če je blago ustrezno razvrščeno, opremljeno z dokumenti, certificirano, opisano, zapakirano, označeno, etiketirano in v ustreznem stanju za prevoz, kot zahtevajo Tehnična navodila in ustrezna zakonodaja Skupnosti.
OPS 1.085
Odgovornosti posadke
|
(a) |
Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki:
|
|
(b) |
Član posadke:
|
|
(c) |
Nič iz predhodnega odstavka (b) člana posadke ne zavezuje k poročanju o dogodkih, o katerih je poročal že drug član posadke. |
|
(d) |
Član posadke ne izvaja nalog na letalu:
|
|
(e) |
Za člana posadke veljajo ustrezne zahteve glede zaužitja alkohola, ki jih določi operator in potrdi Organ ter niso manj omejevalne od naslednjih zahtev:
|
|
(f) |
Vodja zrakoplova:
|
|
(g) |
Vodja zrakoplova v izrednih situacijah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno. V takšnih primerih lahko zaradi varnosti odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod. |
OPS 1.090
Pristojnosti vodje zrakoplova
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da vse osebe, ki se prevažajo na letalu, spoštujejo vse zakonite ukaze vodje zrakoplova, namenjene zagotavljanju varnosti letala ter oseb in imetja na njem.
OPS 1.095
Pristojnost za vožnjo letala po tleh
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da letala, za katero je odgovoren, na tleh ne vozi oseba, ki ni član letalske posadke, razen če ni osebe, ki sedi za komandami:
|
1) |
ustrezno pooblastil operator ali pristojni odpravnik letov in je usposobljena za:
|
|
2) |
je bila seznanjena z načrtom letališča, zračnimi potmi, znaki, označbami, lučmi, signali, navodili, frazeologijo in postopki kontrole zračnega prometa ter je sposobna upoštevati standarde glede operacij, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču. |
OPS 1.100
Dostop v pilotsko kabino
|
(a) |
Operator mora zagotoviti, da se nikomur, razen članu letalske posadke, dodeljenemu za let, ne dovoli vstopa ali prevoza v pilotski kabini, razen če ni:
|
|
(b) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da:
|
|
(c) |
Dokončna odločitev glede dovoljenja za vstop v pilotsko kabino je v pristojnosti vodje zrakoplova. |
OPS 1.105
Nedovoljen prevoz
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi se kdo skril na letalu ali da bi na njem skril tovor.
OPS 1.110
Prenosne elektronske naprave
Operator nikomur na letalu ne dovoli uporabe prenosnih elektronskih naprav, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje sistemov in opreme na letalu, in sprejme vse ustrezne ukrepe, da vsakomur prepreči njihovo uporabo.
OPS 1.115
Alkohol in mamila
Operator nikomur, ki je pod tolikšnim vplivom alkohola ali mamil, da bi to lahko ogrozilo varnost letala ali oseb na njem, ne dovoli vstopa v letalo ali prisotnosti v njem in sprejme vse ustrezne ukrepe, da takšna oseba ne vstopi v letalo oziroma ni v njem prisotna.
OPS 1.120
Ogrožanje varnosti
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi kdo svoje naloge opravljal lahkomiselno ali malomarno ali da jih sploh ne bi opravil:
|
1) |
s čimer bi ogrozil letalo ali osebe na njem; |
|
2) |
s čimer bi povzročil ali omogočil, da bi letalo ogrozilo katero koli osebo ali premoženje. |
OPS 1.125
Dokumenti, ki jih je treba imeti na letalu
|
(a) |
Operator zagotovi, da so med vsakim letom na letalu naslednji dokumenti ali njihove kopije:
|
|
(b) |
Vsak član letalske posadke ima na vsakem letu pri sebi veljavno licenco letalskega osebja z ustreznim ratingom oziroma ratingi za namembni let. |
OPS 1.130
Priročniki, ki jih je treba imeti na letalu
Operator zagotovi, da:
|
1) |
so med vsakim letom na letalu veljavni deli Operativnega priročnika, ki se nanašajo na naloge posadke; |
|
2) |
so tisti deli Operativnega priročnika, ki se zahtevajo za izvedbo leta, posadki na letalu zlahka dostopni in |
|
3) |
je na letalu veljaven letalski priročnik letala, razen če Organ potrdi, da Operativni priročnik, predpisan z OPS 1.1045, Dodatek 1, del B vsebuje ustrezne informacije za zadevno letalo. |
OPS 1.135
Dodatne informacije in obrazci, ki morajo biti na letalu
|
(a) |
Operator zagotovi, da so med vsakim letom na letalu poleg dokumentov in priročnikov predpisanih z OPS 1.125 in OPS 1.130 tudi naslednje informacije in obrazci, ki ustrezajo vrsti in območju operacij:
|
|
(b) |
Organ lahko dovoli, da se informacije iz predhodnega pododstavka (a) v celoti ali delno predložijo v drugi obliki in ne natisnjene na papir. Zagotoviti je treba sprejemljiv standard dostopnosti, uporabnosti in zanesljivosti. |
OPS 1.140
Informacije, ki se hranijo na zemlji
|
(a) |
Operator zagotovi, da: se vsaj toliko časa, kot trajajo posamezni leti ali vrste letov,
|
|
(b) |
Informacije iz predhodnega pododstavka (a) vključujejo:
|
OPS 1.145
Pooblastilo za pregled
Operator zagotovi, da se vsakomur, ki ga pooblasti Organ, kadar koli dovoli vstopiti in leteti na kateremkoli letalu, ki se uporablja v skladu z AOC, ki ga izda ta Organ, ter vstopiti v pilotsko kabino in ostati v njej, vendar pod pogojem, da vodja zrakoplova lahko zavrne dostop do pilotske kabine, če bi bila po njegovem mnenju s tem ogrožena varnost letala.
OPS 1.150
Predložitev dokumentacije in zapisov
|
(a) |
Operator:
|
|
(b) |
Vodja zrakoplova v razumnem času potem, ko ga je za to zaprosila oseba, ki jo pooblasti Organ, predloži tej osebi dokumentacijo, ki mora biti na letalu. |
OPS 1.155
Hranjenje dokumentacije
Operator zagotovi, da:
|
1) |
se vsi izvirniki dokumentov ali njihove kopije, ki jih mora shraniti, hranijo v skladu z zahtevanimi roki hranjenja, kar velja tudi, če preneha biti operator tega letala, in |
|
2) |
če član posadke, za katerega je operator vodil evidenco o letalskem delovnem času in delovnem času ter zahtevanem počitku, postane član posadke pri drugem operatorju, zagotovi, da je evidenca na voljo novemu operatorju. |
OPS 1.160
Hranjenje, predložitev in uporaba zapisov zapisovalnika podatkov o letu
|
(a) |
Hranjenje zapisov
|
|
(b) |
Predložitev zapisov Operator letala, opremljenega z zapisovalnikom podatkov o letu, v razumnem času, potem ko to od njega zahteva Organ, predloži kakršenkoli zapis, ki ga je posnel zapisovalnik, in je na voljo ali je ohranjen. |
|
(c) |
Uporaba zapisov
|
OPS 1.165
Najem letal
|
(a) |
Izrazje Izrazi, uporabljeni v tem odstavku, pomenijo:
|
|
(b) |
Najemi letal med operatorji Skupnosti
|
|
(c) |
Najem letal med operatorjem Skupnosti in katerim koli subjektom, ki ni operator Skupnosti
|
Dodatek 1 k OPS 1.005(a)
Operacije letal zmogljivosti razreda B
|
(a) |
Izrazje
|
|
(b) |
Operacije, za katere se uporablja ta dodatek, se lahko izvajajo v skladu z naslednjimi olajšavami:
|
PODDEL C
CERTIFICIRANJE IN NADZOROVANJE OPERATORJEV
OPS 1.175
Splošna pravila za certificiranje operatorjev
Opomba 1: V Dodatku 1 k temu odstavku so navedeni vsebina in pogoji AOC.
Opomba 2: V Dodatku 2 k temu odstavku so navedene zahteve za upravljanje in organiziranje.
|
(a) |
Operator lahko uporablja letalo za komercialni zračni prevoz samo v skladu s pogoji iz Spričevala letalskega prevoznika (AOC). |
|
(b) |
Prosilec za AOC ali njegovo spremembo Organu omogoči preučitev vseh varnostnih vidikov predlaganih operacij. |
|
(c) |
Prosilec za AOC:
|
|
(d) |
Če ima operator letala registrirana v različnih državah članicah, vzpostavi ustrezne ureditve, da se zagotovi ustrezen varnostni nadzor. |
|
(e) |
Operator Organu omogoči dostop do svoje organizacije in letal ter zagotovi, da je v zvezi z vzdrževanjem dostop omogočen do vseh s tem povezanih vzdrževalnih organizacij iz Dela 145, da se preveri stalno upoštevanje OPS 1. |
|
(f) |
AOC se spremeni, začasno prekliče ali razveljavi, če Organ ni več prepričan, da operator lahko izvaja varne operacije. |
|
(g) |
Operator mora Organ prepričati, da:
|
|
(h) |
Operator je moral imenovati odgovornega vodjo, sprejemljivega za Organ, ki ima najvišje pooblastilo podjetja, da se vse operativne in vzdrževalne dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu s standardom, ki ga zahteva Organ. |
|
(i) |
Operator je moral imenovati odgovorne osebe, sprejemljive za Organ, ki so odgovorne za upravljanje in nadzorovanje naslednjih področij:
|
|
(j) |
Oseba lahko vodi več kot eno področje, če je sprejemljivo za Organ, vendar se za operatorje, ki zaposlujejo 21 ali več redno zaposlenih, zahtevata najmanj dve osebi za pokritje štirih področij odgovornosti. |
|
(k) |
Pri operatorjih, ki zaposlujejo 20 ali manj redno zaposlenih, lahko odgovorni vodja vodi eno ali več področij, če je sprejemljivo za Organ. |
|
(l) |
Operator mora zagotoviti, da vsak let poteka v skladu z določbami iz operativnega priročnika. |
|
(m) |
Operator mora zagotoviti ustrezne zmogljivosti zemeljske oskrbe, da zagotovi varno oskrbo svojih letal. |
|
(n) |
Operator mora zagotoviti, da so njegova letala opremljena, posadke pa usposobljene v skladu z zahtevami za območje in vrsto operacij. |
|
(o) |
Operator mora v skladu z Delom M izpolnjevati zahteve za vzdrževanje za vsa letala, ki se uporabljajo pod pogoji iz njegovega AOC. |
|
(p) |
Operator mora v skladu s poddelom P Organu zagotoviti en izvod operativnega priročnika in vse njegove dopolnitve ali spremembe. |
|
(q) |
Operator mora vzdrževati operativne podporne zmogljivosti v glavni operativni bazi, ki ustrezajo območju in vrsti operacij. |
OPS 1.180
Izdaja, spremembe in podaljšanje veljavnosti AOC
|
(a) |
Operatorju se ne izda AOC ali ne odobri spremembe AOC in ne podaljša AOC, če:
|
|
(b) |
Ne glede na določbe OPS 1.185 (f) mora operator Organ čim prej obvestiti o vseh spremembah informacij, predloženih v skladu z OPS 1.185(a) spodaj. |
|
(c) |
Če Organ ni prepričan, da so bile zahteve iz predhodnega pododstavka (a) izpolnjene, lahko zahteva prikaz enega ali več demonstracijskih letov, ki se izvedejo kot leti v komercialnem zračnem prevozu. |
OPS 1.185
Upravne zahteve
|
(a) |
Operator zagotovi, da se v prvo vlogo za pridobitev AOC in, kjer je ustrezno, za vsako njegovo spremembo ali podaljšanje, za katero zaprosi, vključijo naslednje informacije:
|
|
(b) |
Samo v zvezi s sistemom operatorja za vzdrževanje je treba v prvo vlogo za izdajo AOC in, kjer je ustrezno, za vsako njegovo spremembo ali podaljšanje, za katero se zaprosi, za vsak tip letala, ki se bo predvidoma uporabljal, vključiti naslednje informacije:
|
|
(c) |
Vloga za prvo izdajo AOC mora biti oddana vsaj 90 dni pred datum začetka načrtovane operacije, kar pa ne velja za operativni priročnik, ki se lahko predloži kasneje, vendar najkasneje 60 dni pred datumom začetka načrtovane operacije. |
|
(d) |
Vlogo za spremembo AOC je treba oddati vsaj 30 dni pred datumom začetka načrtovane operacije, razen če je drugače dogovorjeno. |
|
(e) |
Vlogo za podaljšanje AOC je treba oddati vsaj 30 dni pred potekom roka njegove veljavnosti, razen če je drugače dogovorjeno. |
|
(f) |
Razen v izjemnih okoliščinah mora biti Organ vsaj deset dni prej obveščen o predlagani zamenjavi odgovorne osebe. |
Dodatek 1 k OPS 1.175
Vsebina in pogoji spričevala letalskega prevoznika
V AOC se navedejo:
|
a) |
ime in kraj (glavni kraj poslovanja) operatorja; |
|
b) |
datum izdaje in čas veljavnosti; |
|
c) |
opis vrste odobrenih operacij; |
|
d) |
tip(i) letala (letal), ki se odobrijo za uporabo; |
|
e) |
registracijske oznake odobrenega letala oziroma letal, vendar se operatorjem lahko odobri sistem za obveščanje Organa o registracijskih oznakah letal, ki se uporabljajo v skladu z njihovimi AOC; |
|
f) |
odobrena območja operacij; |
|
g) |
posebne omejitve; in |
|
h) |
posebna dovoljenja/odobritve, npr.:
|
Dodatek 2 k OPS 1.175
Vodenje in organizacija imetnika AOC
|
(a) |
Splošno Operator mora imeti zanesljivo in učinkovito poslovodno strukturo, da zagotovi varno izvajanje zračnih operacij. Imenovane odgovorne osebe morajo imeti poleg ustrezne tehnične/operativne usposobljenosti s področja letalstva tudi vodstvene sposobnosti. |
|
(b) |
Imenovane odgovorne osebe
|
|
(c) |
Ustreznost in nadzorovanje osebja
|
|
(d) |
Namestitvene zmogljivosti
|
|
(e) |
Dokumentacija Operator mora skrbeti za izdajanje priročnikov in njihovih sprememb ter druge dokumentacije. |
PODDEL D
OPERATIVNI POSTOPKI
OPS 1.195
Operativni nadzor
Operator:
|
a) |
vzpostavi in vzdržuje postopek operativnega nadzora, ki ga odobri Organ, in |
|
b) |
izvaja operativni nadzor nad vsakim letom, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega AOC. |
OPS 1.200
Operativni priročnik
Operator v skladu s poddelom P zagotovi operativni priročnik, namenjen uporabi in usmerjanju operativnega osebja.
OPS 1.205
Usposobljenost operativnega osebja
Operator zagotovi, da je vse osebje, določeno ali neposredno vključeno v zemeljske in letalske operacije, ustrezno poučeno, da je prikazalo usposobljenost za opravljanje svojih nalog ter da se zaveda svojih odgovornosti in povezanosti takšnih nalog s celotno operacijo.
OPS 1.210
Vzpostavitev postopkov
|
(a) |
Operator za vsak tip letala določi postopke in navodila, ki vsebujejo naloge zemeljskega osebja in članov posadk za vse vrste operacij na zemlji in v zraku. |
|
(b) |
Operator določi sistem kontrolnih list, namenjen uporabi članov posadke za vse faze operacij letala v običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkih v sili, kot je ustrezno, da se zagotovi upoštevanje operativnih postopkov iz operativnega priročnika. |
|
(c) |
Operator od člana posadke v kritičnih fazah leta ne zahteva izvajanja drugih nalog, razen tistih, ki se zahtevajo za varno operacijo letala. |
OPS 1.215
Uporaba služb zračnega prometa
Operator zagotovi, da se službe zračnega prometa, kadar so na voljo, uporabljajo za vse lete.
OPS 1.216
Operativna navodila med letom
Operator zagotovi, da svoja operativna navodila med letom, ki se nanašajo na spremembo načrta leta, po možnosti uskladi s pristojno enoto službe zračnega prometa, preden jih posreduje na letalo.
OPS 1.220
Letališča, ki jih odobri operator
Operator odobri uporabo samo tistih letališč, ki ustrezajo zadevnemu tipu oziroma tipom letal in vrsti oziroma vrstam operacij.
OPS 1.225
Letališki operativni minimumi
|
(a) |
Operator navede letališke operativne minimume, določene v skladu z OPS 1.430 za vsako odhodno, namembno ali nadomestno letališče, katerega uporaba je bila dovoljena v skladu z OPS 1.220. |
|
(b) |
Vsako povečanje, ki ga uvede Organ, je treba dodati minimumom, določenim v skladu s predhodnim pododstavkom (a). |
|
(c) |
Minimumi za določeno vrsto priletnega in pristajalnega postopka veljajo za ustrezne, če:
|
OPS 1.230
Postopki za instrumentni odlet in prilet
|
(a) |
Operator zagotovi, da se uporabljajo postopki instrumentalnega odleta in prileta, ki jih določi država, v kateri je letališče. |
|
(b) |
Ne glede na predhodni pododstavek (a) lahko vodja zrakoplova sprejme dovoljenje ATC (kontrole zračnega prometa) za odmik od objavljene odletne ali priletne zračne poti, če so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami in v celoti upoštevani operativni pogoji. Končni prilet je treba izvesti vizualno ali v skladu z vzpostavljenim postopkom instrumentalnega prileta. |
|
(c) |
Operator lahko postopke, ki se razlikujejo od tistih v pododstavku (a) zgoraj, izvaja le, če jih odobri država, v kateri je letališče, če se to zahteva, in jih Organ sprejme. |
OPS 1.235
Postopki za zmanjšanje hrupa
|
(a) |
Operator vzpostavi operativne postopke za zmanjšanje hrupa med instrumentalnimi letalskimi operacijami v skladu z ICAO PANS OPS, Zvezek 1 (Dok 8168-OPS/611). |
|
(b) |
Vzletni postopki vzpenjanja za zmanjšanje hrupa, ki jih določi operator za posamezen tip letala, morajo biti za vsa letališča enaki. |
OPS 1.240
Zračne poti in območja operacij
|
(a) |
Operator zagotovi, da operacije potekajo samo po takšnih zračnih poteh ali znotraj takšnih območij, za katera so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
(b) |
Operator zagotovi, da se operacije izvajajo v skladu z vsemi omejitvami na zračnih poteh ali območju operacij, ki jih uvede Organ. |
OPS 1.241
Operacija v določenem zračnem prostoru z zmanjšanim minimalnim vertikalnim razdvajanjem (RVSM)
Operator letala ne uporablja v določenih predelih zračnega prostora, kjer se v skladu z Regionalnim zračnim navigacijskim sporazumom uporablja minimalno vertikalno razdvajanje 300 m (1 000 ft), razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev RVSM). (Glej tudi OPS 1.872).
OPS 1.243
Operacija na geografskih območjih s posebnimi zahtevami glede navigacijskih zmogljivosti
Operator ne uporablja letala na določenih območjih ali določenih predelih določenega zračnega prostora, za katere so predpisane minimalne zahteve glede navigacijskih zmogljivosti na podlagi Regionalnih zračnih navigacijskih sporazumov, razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev MNPS/RNP/RNAV) (Glej tudi OPS 1.865 (c)(2) in OPS 1.870).
OPS 1.245
Največja dovoljena oddaljenost od ustreznega letališča za dvomotorna letala brez odobritve ETOPS
|
(a) |
Razen če Organ tega posebej ne odobri v skladu z OPS 1.246 (a) (odobritev ETOPS), operator ne sme uporabiti dvomotornega letala na začni poti, ki vključuje točko, katere oddaljenost od ustreznega letališča presega:
|
|
(b) |
Operator določi hitrost za izračun največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča za vsak tip ali različico dvomotornih letal, ki jih uporablja, ki ne sme presegati VMO, ki temelji na dejanski hitrosti, ki jo letalo lahko vzdržuje z enim nedelujočim motorjem pri naslednjih pogojih:
|
|
(c) |
Operator mora zagotoviti, da se v operativni priročnik vključijo naslednji podatki, ki se nanašajo na vsak tip ali različico:
|
Opomba: Prej navedene hitrosti in nadmorske višine (nivoji letenja) naj bi se uporabljale samo za določitev največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča.
OPS 1.246
Operacije povečanega doleta z dvomotornimi letali (ETOPS)
|
(a) |
Operator ne izvaja operacij prek mejne razdalje, določene v skladu z OPS 1.245, razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev ETOPS). |
|
(b) |
Operator pred izvedbo operacije ETOPS zagotovi, da je na voljo ustrezno nadomestno ETOPS rutno letališče, bodisi v okviru odobrenega preusmeritvenega časa ali preusmeritvenega časa, ki temelji na statusa uporabnosti letala, pridobljenem na podlagi MEL, katerikoli je krajše. (Glej tudi OPS 1.297 (d)). |
OPS 1.250
Določitev najmanjših višin letenja
|
(a) |
Operator določi najmanjše višine letenja in postopke za določitev teh višin za vse predvidene segmente zračne poti, ki zagotavljajo zahtevano višino leta nad ovirami, ob upoštevanju zahtev iz poddelov F do I. |
|
(b) |
Vse postopke za določitev najmanjših višin letenja mora odobriti Organ. |
|
(c) |
Če so najmanjše višine letenja, ki jih določi država, prek katere se leti, višje od višin, ki jih določi operator, se uporabijo višje vrednosti. |
|
(d) |
Operator upošteva pri določitvi najmanjših višin letenja naslednje dejavnike:
|
|
(e) |
Pri izpolnjevanju zahtev iz predhodnega pododstavka (d) se ustrezno upoštevajo:
|
OPS 1.255
Politika ravnanja z gorivom
|
(a) |
Operator mora določiti politiko ravnanja z gorivom zaradi načrtovanja letov in ponovnega načrtovanja med letom, da zagotovi, da je na letalu za vsako načrtovano operacijo dovolj goriva in rezervnega goriva za morebitna odstopanja od načrtovane operacije. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da načrtovanje letov temelji vsaj na spodnjih točkah (1) in (2):
|
|
(c) |
Operator zagotovi, da se pri izračunu pred letom uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:
|
|
(d) |
Operator zagotovi, da postopki ponovnega načrtovanja med letom za izračun uporabnega goriva, ki se zahtevajo, če se mora let nadaljevati po zračni poti ali do namembnega letališča, ki prvotno ni bilo predvideno, vključujejo:
|
OPS 1.260
Prevoz oseb z omejeno mobilnostjo
|
(a) |
Operator določi postopke za prevoz oseb z omejeno mobilnostjo (PRM). |
|
(b) |
Operator zagotovi, da se PRM ne dodelijo sedeži in da ne sedijo na sedežih, kjer bi njihova prisotnost lahko:
|
|
(c) |
Vodjo zrakoplova je treba obvestiti o predvidenem prevozu PRM na letalu. |
OPS 1.265
Prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu
Operator določi postopke za prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu, da zagotovi varnost letala in vseh oseb na njem. Vodjo zrakoplova je treba obvestiti o predvidenem prevozu prej navedenih oseb.
OPS 1.270
Shranjevanje prtljage in tovora
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.270)
|
(a) |
Operator določi postopke za zagotovitev, da se v potniško kabino sprejme samo takšna ročna prtljaga, ki se lahko ustrezno in varno shrani. |
|
(b) |
Operator določi postopke za zagotovitev, da se vsa prtljaga in tovor na letalu, ki bi lahko, če bi se premaknila, povzročila poškodbe oseb ali materialno škodo ali ovirala prehode in izhode, shranita v prtljažnike, ki so zasnovani tako, da preprečujejo premikanje. |
OPS 1.275
Namerno puščen prazen prostor
OPS 1.280
Razporeditev potnikov po sedežih
Operator določi postopke za zagotovitev, da potniki sedijo na mestih, kjer lahko pri zahtevani evakuaciji v sili najbolje pomagajo in ne ovirajo evakuacije iz letala.
OPS 1.285
Dajanje navodil potnikom
Operator zagotovi, da:
|
(a) |
Splošno
|
|
(b) |
Pred vzletom
|
|
(c) |
Po vzletu
|
|
(d) |
Pred pristankom
|
|
(e) |
Po pristanku
|
|
(f) |
V primeru nevarnosti med letom je treba potnike poučiti o takšnih reševalnih ukrepih, ki ustrezajo okoliščinam. |
OPS 1.290
Priprava leta
|
(a) |
Operator zagotovi, da se za vsak predviden let pripravi operativni načrt leta. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova ne začne leta, dokler se ne prepriča, da:
|
OPS 1.295
Izbira letališč
|
(a) |
Operator pri načrtovanju leta določi postopke za izbiro namembnih in/ali nadomestnih letališč v skladu z OPS 1.220. |
|
(b) |
Operator mora izbrati in v operativnem načrtu leta navesti nadomestno vzletno letališče, če zaradi vremenskih ali zmogljivostnih razlogov vrnitev na odhodno letališče ne bi bila mogoča. Nadomestno vzletno letališče, mora biti v okviru:
|
|
(c) |
Operator mora izbrati vsaj eno nadomestno namembno letališče za vsak let po pravilih IFR, razen če:
|
|
(d) |
Operator mora izbrati dve nadomestni namembni letališči;
|
|
(e) |
Operator navede vsa zahtevana nadomestna letališča v operativnem načrtu leta. |
OPS 1.297
Minimumi za načrtovanje letov po pravilih IFR
|
(a) |
Minimumi za načrtovanje nadomestnih vzletnih letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno vzletno letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni ali nad veljavnimi minimumi za pristajanje iz OPS 1.225. Bazo oblakov je treba upoštevati, če so na voljo samo nenatančni in/ali krožni prileti. Treba je upoštevati vse omejitve za operacije z enim nedelujočim motorjem. |
|
(b) |
Minimumi za načrtovanje namembnih in nadomestnih namembnih letališč. Operator izbere namembno letališče in/ali nadomestno namembno letališče oziroma letališča samo, če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija kažejo, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni veljavnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||
|
(c) |
Minimumi za načrtovanje nadomestnih rutnih letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno rutno letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni minimumom za načrtovanje v skladu s predhodno tabelo 1 ali nad njimi. |
|
(d) |
Minimumi za načrtovanje nadomestnih rutnih ETOPS letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno rutno ETOPS letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni minimumom za načrtovanje v skladu s tabelo 2, spodaj, ali nad njimi in v skladu z odobritvijo operatorja za ETOPS. Tabela 2 Minimumi za načrtovanje – ETOPS
|
||||||||||||||||||||||||
OPS 1.300
Predložitev ATS načrta leta
Operator zagotovi, da se let ne začne, če niso bili predloženi ATS načrt leta ali ustrezne informacije, da se po potrebi lahko aktivirajo alarmne službe.
OPS 1.305
Polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo medtem, ko so potniki na letalu, njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.305)
Operator zagotovi, da se rezervoarjev letala ne polni/prazni z gorivom Avgas ali gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ (npr. Jet-B ali enakovrednim gorivom) ali kadar se lahko pojavi zmes teh vrst goriva, medtem ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem. V vseh drugih primerih je treba sprejeti previdnostne ukrepe, na letalu pa mora biti ustrezno usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in usmerjati evakuacijo letala na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljiv način.
OPS 1.307
Polnjenje/praznjenje rezervoarjev z gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘
Operator določi postopke za polnjenje/praznjenje rezervoarjev z gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ (npr. Jet B ali enakovredno gorivo), če se to zahteva.
OPS 1.308
Odmik in vleka
|
(a) |
Operator zagotovi, da so vsi postopki za odmik in vleko v skladu z ustreznimi letalskimi standardi in postopki. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da se namestitev letal pred vožnjo po tleh in po njej ne izvaja z vleko brez vlečnega droga, razen če:
|
OPS 1.310
Člani posadke na svojih mestih
|
(a) |
Člani letalske posadke
|
|
(b) |
Člani kabinskega osebja. V kritičnih fazah leta v vseh nadstropjih, kjer so potniki, vsi zahtevani člani kabinskega osebja sedijo na svojih dodeljenih mestih. |
OPS 1.315
Pomožna sredstva za evakuacijo v sili
Operator določi postopke za zagotovitev, da so pomožna sredstva za evakuacijo v sili, ki se samodejno odprejo, pred vožnjo po tleh, vzletom in pristankom in kadar je to varno in izvedljivo, pripravljena za uporabo.
OPS 1.320
Sedeži, varnostni pasovi in ramenski varnostni pasovi
|
(a) |
Člani posadke
|
|
(b) |
Potniki
|
OPS 1.325
Zavarovanje potniške kabine in kuhinje (kuhinj) na letalu
|
(a) |
Operator določi postopke za zagotovitev, da so pred vožnjo po letaliških manevrskih površinah, vzletom in pristankom vsi izhodi in poti pobega prehodni. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da je pred vzletom in pristankom ter kadar meni, da je to potrebno zaradi varnosti, vsa oprema in prtljaga ustrezno zavarovana. |
OPS 1.330
Dostopnost reševalne opreme
Vodja zrakoplova zagotovi, da je ustrezna reševalna oprema zlahka dostopna za takojšnjo uporabo.
OPS 1.335
Kajenje na letalu
|
(a) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da se nikomur ne dovoli kajenja:
|
OPS 1.340
Meteorološki pogoji
|
(a) |
Na letu po pravilih IFR vodja zrakoplova ne:
|
|
(b) |
Pri letu po pravilih IFR vodja zrakoplova leta ne nadaljuje prek:
|
|
(c) |
Pri letu po pravilih IFR vodja zrakoplova leta ne nadaljuje proti načrtovanemu namembnemu letališču, če niso na voljo podatki, ki kažejo, da bodo v času predvidenega prihoda vremenski pogoji na namembnem letališču ali vsaj enem nadomestnem namembnem letališču enakovredni veljavnim letališkim operativnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi. |
|
(d) |
Pri letu po pravilih VFR vodja zrakoplova ne začne vzleta, če najnovejša meteorološka poročila ali kombinacija najnovejših poročil in napovedi ne kažejo, da bodo meteorološki pogoji na zračni poti ali tistem delu zračne poti, ki ga je treba preleteti po pravilih VFR, ob ustreznem času takšne, da bodo omogočile upoštevanje teh pravil. |
OPS 1.345
Led in drugi kontaminanti – postopki na zemlji
|
(a) |
Operator določi postopke, ki se izvajajo, ko je potrebno letalo oziroma letala na letališču razledeniti in preprečiti njegovo oziroma njihovo zaledenitev ter opraviti s tem povezane preglede. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova ne začne vzleta, če niso zunanje površine brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost in/ali vodljivost letala, razen v skladu z letalskim priročnikom letala. |
OPS 1.346
Led in drugi kontaminanti – postopki v letu
|
(a) |
Operator določi postopke za lete v pričakovanih ali v dejanskih pogojih zaledenitve. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova ne začne leta niti ne leti namerno v pričakovane ali dejanske pogoje zaledenitve, če letalo ni certificirano in opremljeno za obvladovanje takšnih pogojev. |
OPS 1.350
Zaloga goriva in olja
Vodja zrakoplova ne začne leta, če se ne prepriča, da je na letalu vsaj načrtovana količina goriva in olja za varno izvedbo leta ob upoštevanju pričakovanih operativnih pogojev.
OPS 1.355
Pogoji za vzlet
Vodja zrakoplova se mora pred začetkom vzleta prepričati, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda.
OPS 1.360
Uporaba minimumov za vzlet
Vodja zrakoplova se mora pred začetkom vzleta prepričati, da sta RVR ali vidljivost v smeri vzleta letala enakovredna ali boljša od veljavnega minimuma.
OPS 1.365
Najmanjše višine letenja
Vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, ne sme leteti pod navedenimi najmanjšimi višinami letenja, razen če je to potrebno zaradi vzleta ali pristanka.
OPS 1.370
Simulirane neobičajne situacije med letom
Operator določi postopke za zagotovitev, da se nenaravne ali izredne situacije, ki zahtevajo uporabo nekaterih ali vseh postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili in simulacijo IMC z umetnimi sredstvi, med leti v komercialnem zračnem prevozu ne simulirajo.
OPS 1.375
Upravljanje z gorivom med letom
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.375)
|
(a) |
Operator določi postopek, da zagotovi preverjanje in upravljanje z gorivom med letom. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da količina preostalega uporabnega goriva na letu, ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do letališča, na katerem je mogoč varen pristanek, pri čemer mora ostati končna rezerva goriva. |
|
(c) |
Vodja zrakoplova razglasi nevarnost, če se izračuna, da bo ob pristanku količina uporabnega goriva manjša od zahtevane končne rezerve goriva. |
OPS 1.380
Namerno puščen prazen prostor
OPS 1.385
Uporaba dodatnega kisika
Vodja zrakoplova zagotovi, da člani letalske posadke, ki opravljajo naloge, pomembne za varno operacijo letala med letom, uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft.
OPS 1.390
Kozmično sevanje
|
(a) |
Operator upošteva izpostavljenost kozmičnemu sevanju vseh članov posadke med letom pri opravljanju njihovih nalog (vključno z razporejanjem) in sprejme za osebje, za katero je verjetno, da bo izpostavljeno več kot 1 mSv na leto, naslednje ukrepe:
|
|
(b) |
|
OPS 1.395
Zaznavanje bližine zemlje
Če član letalske posadke ali sistem za opozarjanje na bližino zemlje zazna neprimerno bližino zemlje, zagotovi vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, takojšen začetek izvajanja korektivnih ukrepov za vzpostavitev varnih pogojev letenja.
OPS 1.398
Uporaba sistema za izogibanje trčenj v zraku (ACAS)
Operator določi postopke za zagotovitev, da:
|
a) |
se ACAS, če je vgrajen in deluje, med letom uporablja tako, da omogoča podajanje navodil za izogib (Resolution Advisories (RA)), razen če to ne bi bilo primerno v obstoječih pogojih. |
|
b) |
ko ACAS zazna neprimerno bližino do drugega zrakoplova (RA), zagotovi vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, začetek takojšnjega izvajanja korektivnih ukrepov za vzpostavitev varnega razdvajanja, razen če je bil vsiljivec odkrit vizualno in je bilo ugotovljeno, da ne ogroža letala. |
OPS 1.400
Pogoji pri priletu in pristanku
Vodja zrakoplova se mora pred začetkom prileta za pristanek prepričati, da glede na razpoložljive podatke vreme na letališču in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta, ob upoštevanju zmogljivostnih podatkov iz operativnega priročnika.
OPS 1.405
Začetek in nadaljevanje prileta
|
(a) |
Vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, lahko začne instrumentalni prilet ne glede na javljeno RVR/vidljivost, vendar pa prileta ne sme nadaljevati prek zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja, če sta javljeni RVR/vidljivost manjša od veljavnih minimumov. |
|
(b) |
Če RVR ni na voljo, se vrednosti RVR lahko dobijo s pretvorbo javljene vidljivosti v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.430, pododstavek (h). |
|
(c) |
Če se po prečkanju zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja v skladu s predhodnim pododstavkom (a) javljeni RVR/vidljivost znižata pod veljavni minimum, se prilet lahko nadaljuje do DA/H ali MDA/H. |
|
(d) |
Če ni zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja, se vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, odloči, da prilet nadaljuje ali opusti, preden se v delu končnega prileta spusti pod 1 000 ft nad letališčem. Če je MDA/H na višini 1 000 ft nad letališčem ali višje, določi operator za vsak postopek prileta višino, pod katero se prilet ne sme nadaljevati, če sta RVR/vidljivost manjša od veljavnih minimumov. |
|
(e) |
Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in pristanek se lahko zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H zahtevane vizualne reference vzpostavljene in ohranjane. |
|
(f) |
RVR cone dotika z zemljo je vedno kontrolni. Kontrolna sta tudi RVR sredine in konca vzletno-pristajalne steze, če sta javljena in ustrezna. Najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze znaša 125 m ali RVR, ki se zahteva za cono dotika z zemljo, če je manjši, in 75 m za konec vzletno-pristajalne steze. Za letala, opremljena s sistemom za vodenje ali nadzorovanje izteka, znaša najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze 75 m. |
Opomba: ‚Ustrezen‘ v tem kontekstu pomen tisti del vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja v fazi pristajanja pri veliki hitrosti, vse do hitrosti približno 60 vozlov.
OPS 1.410
Operativni postopki – Višina prečkanja praga
Operator mora določiti operativne postopke, ki so zasnovani tako, da zagotavljajo, da letalo, ki se uporablja za izvajanje natančnih priletov, prečka prag na varni višini, pri čemer je v konfiguraciji in položaju za pristanek.
OPS 1.415
Dnevnik potovanja
Vodja zrakoplova zagotovi, da se izpolni dnevnik potovanja.
OPS 1.420
Poročanje o dogodkih
|
(a) |
Izrazje
|
|
(b) |
Poročanje o incidentih. Operator določi postopke za poročanje o incidentih, pri čemer upošteva spodaj opisane odgovornosti in okoliščine, opisane v spodnjem pododstavku (d).
|
|
(c) |
Poročanje o nesrečah in resnih incidentih. Operator določi postopke za poročanje o nesrečah in resnih incidentih, pri čemer upošteva spodaj opisane odgovornosti in okoliščine, opisane v spodnjem pododstavku (d).
|
|
(d) |
Posebna poročila. V nadaljevanju so opisani dogodki, za katere je treba uporabiti posebne postopke prijavljanja in poročanja.
|
OPS 1.425
Rezervirano
Dodatek 1 k OPS 1.270
Shranjevanje prtljage in tovora
Pri postopkih, ki jih določi operator za zagotovitev, da se ročna prtljaga in tovor pravilno in varno shranita, je potrebno upoštevati naslednje:
|
1) |
vsak kos, ki se prevaža v potniški kabini, se lahko shrani samo na takšnem mestu, ki preprečuje njegovo premikanje; |
|
2) |
omejitve mase, navedene na oznakah prtljažnikov, se ne smejo prekoračiti; |
|
3) |
prtljaga se ne sme shraniti pod sedeže, razen če je sedež opremljen z zadrževalno prečko in je prtljaga takšne velikosti, da jo ta oprema lahko ustrezno zadrži; |
|
4) |
kosi prtljage se ne smejo zlagati v stranišča ali ob pregradne stene, ki jih ne morejo zadržati pred premikanjem naprej, na stran ali navzgor, razen če ni na pregradnih stenah oznaka, na kateri je navedena največja masa, ki se lahko tja postavi; |
|
5) |
prtljaga in tovor, ki se shranita v omarice, ne smeta biti prevelika, da ne preprečujeta varnega zapiranja vrat z zapahom; |
|
6) |
Prtljage in tovora se ne sme shraniti na mesto, kjer bi lahko ovirala dostop do reševalne opreme, in |
|
7) |
pred vzletom, pristankom in kadarkoli so prižgane oznake za pripetje varnostnih pasov ali če se tako odredi, je treba opraviti preglede za zagotovitev, da je prtljaga zložena tam, kjer ne more ovirati evakuacije iz zrakoplova ali povzročiti poškodb, če bi padla (ali se kako drugače premaknila), kot je to ustrezno glede na fazo leta. |
Dodatek 1 k OPS 1.305
Polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo med tem, ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem
Operator mora določiti operativne postopke za polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo med tem, ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem, da se zagotovi upoštevanje naslednjih previdnostnih ukrepov:
|
1) |
ena ustrezno usposobljena oseba mora biti na določenem mestu med polnjenjem rezervoarjev za gorivo, medtem ko so na letalu potniki. Ta usposobljena oseba mora biti sposobna voditi postopke v sili, ki se nanašajo na protipožarno varstvo in gašenje požara, ravnanje s komunikacijsko opremo ter sprožitev in usmerjanje evakuacije; |
|
2) |
vzpostavi se dvosmerna komunikacija, ki je na voljo prek sistema za vzajemno komuniciranje ali drugih ustreznih sredstev na letalu, med zemeljskim osebjem, ki nadzoruje polnjenje, in usposobljenim osebjem na letalu; |
|
3) |
posadka, osebje in potniki morajo biti opozorjeni, da bo potekalo polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo; |
|
4) |
znaki ‚Pripnite varnostne pasove‘ morajo biti izključeni; |
|
5) |
znaki ‚PREPOVEDANO KAJENJE‘ morajo biti prižgani, skupaj z notranjo osvetlitvijo, ki omogoča poiskati izhode v sili; |
|
6) |
potniki morajo dobiti navodila, da odpnejo svoje varnostne pasove in se vzdržijo kajenja; |
|
7) |
na letalu mora biti zadostno število usposobljenega osebja, ki je pripravljeno za takojšnjo evakuacijo v sili; |
|
8) |
če se v letalu med polnjenjem/praznjenjem rezervoarjev za gorivo zazna prisotnost hlapov goriva ali se pojavi katera koli druga nevarnost, je treba polnjenje/praznjenje rezervoarjev takoj prekiniti; |
|
9) |
tla pod izhodi, namenjenimi za evakuacijo v sili, in površine kamor se sprožijo reševalne drče, morajo biti brez ovir in |
|
10) |
pripravi se vse potrebno za varno in hitro evakuacijo. |
Dodatek 1 k OPS 1.375
Upravljanje z gorivom med letom
|
(a) |
Preverjanje goriva med letom
|
|
(b) |
Upravljanje z gorivom med letom.
|
PODDEL E
OPERACIJE V POGOJIH ZMANJŠANE VIDLJIVOSTI
OPS 1.430
Letališki operativni minimumi – Splošno
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.430)
|
(a) |
Operator za vsako letališče, ki ga namerava uporabiti, določi letališke operativne minimume, ki ne smejo biti nižji od vrednosti iz Dodatka 1. Postopek določitve teh minimumov mora biti sprejemljiv za Organ. Ti minimumi ne smejo biti nižji od minimumov, ki jih za ta letališča lahko določi država, v kateri je letališče, razen če jih država posebej odobri. Opomba: Predhodni odstavek ne prepoveduje izračunanja minimumov za nenačrtovano nadomestno letališče med letom, če se izvede v skladu z odobrenim postopkom. |
|
(b) |
Pri določitvi letaliških operativnih minimumov, ki se bodo uporabljali za katero koli določeno operacijo, mora operator v celoti upoštevati:
|
|
(c) |
Kategorije letal iz tega poddela je treba izpeljati v skladu s postopkom iz Dodatka 2 k OPS 1.430 (c). |
OPS 1.435
Izrazje
Izrazi, uporabljeni v tem poddelu, pomenijo naslednje:
|
(1) |
Kroženje. Vizualna faza instrumentalnega prileta, ki privede zrakoplov – v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi, ki ni ustrezno postavljena za neposredni prilet. |
|
(2) |
Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP). Postopki, ki se uporabijo na letališču, da se zagotovijo varne operacije med prileti kategorij II in III ter vzleti pri zmanjšani vidljivosti. |
|
(3) |
Vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO). Vzlet, pri katerem znaša vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 400 m. |
|
(4) |
Sistem za krmiljenje letala Sistem, ki vključuje avtomatski in/ali hibridni sistem za pristajanje. |
|
(5) |
Pri-okvari-pasivni sistem za krmiljenje letala. Sistem za krmiljenje letala je pri-okvari-pasiven, če okvara ne povzroči večjih težav z uravnoteženjem komand ali odmikov od poti leta ali položaja letala, vendar se pristajanje ne zaključi samodejno. Če se uporablja pri-okvari-pasivni avtomatski sistem za krmiljenje letala, po okvari pilot prevzame krmiljenje letala. |
|
(6) |
Pri-okvari-operativni sistem za krmiljenje letala. Sistem za krmiljenje letala je pri-okvari-operativen, če se v primeru okvare pod opozorilno višino prilet, ravnanje in pristanek zaključijo samodejno. Avtomatski sistem za pristajanje deluje v primeru okvare kot pri-okvari- pasivni sistem. |
|
(7) |
Pri-okvari-operativni hibridni sistem za pristajanje. Sistem, ki ga sestavljata primarni, pri-okvari-pasivni avtomatski sistem za pristajanje, in sekundarni, neodvisni sistem za vodenje, ki pri okvari primarnega sistema omogoči pilotu ročni zaključek pristanka. Opomba: Značilen sekundarni neodvisni sistem za vodenje sestavljen iz nadzorovanega elektrooptičnega zaslona, ki zagotavlja vodenje, navadno v obliki prikaza ukaza, ki se lahko izmenjuje z informacijami o položaju (ali odstopanjih). |
|
(8) |
Vizualni prilet. Prilet, pri katerem se bodisi del ali celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren. |
OPS 1.440
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Splošna operativna pravila
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.440)
|
(a) |
Operator ne sme izvajati operacij kategorije II ali III, če:
|
|
(b) |
Operator ne izvaja vzletov pri zmanjšani vidljivosti, ko znaša RVR manj kot 150 m (letala kategorij A, B in C) ali 200 m (letala kategorije D), razen če mu to odobri Organ. |
OPS 1.445
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Preverjanje letališč
|
(a) |
Operator ne sme uporabljati letališča za operacije kategorije II ali III, če letališča za takšne operacije ne potrdi država, v kateri je letališče. |
|
(b) |
Operator preveri, ali so bili za letališča, na katerih namerava izvajati operacije pri zmanjšani vidljivosti, vzpostavljeni in uveljavljeni postopki za zmanjšano vidljivost (LVP). |
OPS 1.450
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Usposabljanje in usposobljenost
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.450)
Operator zagotovi, da pred izvedbo vzletov pri zmanjšani vidljivosti in pri operacijah kategorij II in III:
|
1) |
vsak član letalske posadke:
|
|
2) |
usposabljanje in preverjanje se izvajata v skladu s podrobno določenim učnim načrtom, ki ga potrdi Organ in je vključen v operativni priročnik. To usposabljanje se izvaja poleg usposabljanja iz poddela N in |
|
3) |
usposobljenost letalske posadke ustreza vrsti operacij in tipu letala. |
OPS 1.455
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Operativni postopki
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.455)
|
(a) |
Operator mora določiti postopke in navodila, ki se uporabljajo za vzlete pri zmanjšani vidljivosti in operacije kategorij II in III. Te postopke je treba vključiti v operativni priročnik, vsebujejo pa dolžnosti članov letalske posadke med vožnjo po tleh, vzletom, priletom, ravnanjem, pristankom, iztekom in neuspelim priletom, kot je primerno. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova se prepriča, da
|
OPS 1.460
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Minimalna oprema
|
(a) |
Operator mora v skladu z AFM ali drugim potrjenim dokumentom v operativni priročnik vključiti podatke o minimalni opremi, ki mora uporabna na začetku izvajanja vzleta pri zmanjšani vidljivosti ali prileta kategorije II ali III. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova se mora prepričati, da so letalo in ustrezni sistemi v letu v stanju, ki je primerno določeni operaciji, ki se bo izvedla. |
OPS 1.465
Operativni minimumi za VFR lete
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.465)
Operator zagotovi, da:
|
1) |
se VFR leti izvajajo v skladu s pravili vizualnega letenja in tabelo iz Dodatka 1 k OPS 1.465. |
|
2) |
Posebni VFR leti se ne začnejo izvajati, če znaša vidljivost manj kot 3 km, in se sploh ne izvajajo, če znaša vidljivost manj kot 1,5 km. |
Dodatek 1 k OPS 1.430
Letališki operativni minimumi
|
(a) |
Vzletni minimumi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(b) |
Nenatančni prilet
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(c) |
Natančni prilet – Operacije kategorije I
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(d) |
Natančni prilet – Operacije kategorije II
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(e) |
Natančni prilet – Operacije kategorije III
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(f) |
Kroženje
|
|||||||||||||||||||||||
|
(g) |
Vizualni prilet. Operator za vizualni prilet ne sme uporabiti RVR, manjšega od 800 m. |
|
(h) |
Pretvorba javljene meteorološke vidljivosti v RVR
|
||||||||||||||||||
Dodatek 2 k OPS 1.430 (c)
Kategorije letal – Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti
|
(a) |
Razvrstitev letal Merilo, ki se upošteva pri razvrstitvi letal v kategorije, je indicirana hitrost nad pragom (VAT), ki je enaka minimalni hitrosti (VSO), pomnoženi z 1,3, ali VS1G, pomnoženim z 1,23 v konfiguraciji za pristanek pri največji certificirani pristajalni masi. Če sta na voljo VSO in VS1G, se uporabi višji dobljeni VAT. Kategorije letal, ki ustrezajo vrednostim VAT, so navedene v spodnji tabeli:
Konfiguracijo za pristanek, ki jo je treba upoštevati, določi operator ali izdelovalec letala. |
|
(b) |
Trajna sprememba kategorije (največja pristajalna masa)
|
Dodatek 1 k OPS 1.440
Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti – Splošna operativna pravila
|
(a) |
Splošno. Za uvedbo in odobritev operacij v pogojih zmanjšane vidljivosti se uporabijo naslednji postopki: |
|
(b) |
Prikaz operacij. Namen prikaza operacij je določiti ali potrditi uporabo in učinkovitost zadevnih sistemov za vodenje zrakoplova, usposabljanja, postopkov letalske posadke, programa vzdrževanja in priročnikov, ki se uporabljajo za program kategorije II/III, ki je v postopku odobritve.
|
|
(c) |
Zbiranje podatkov za prikaze operacij. Vsak prosilec mora razviti postopek za zbiranje podatkov (npr. obrazec, ki ga uporablja letalska posadka), da se beleži uspešnost priletov in pristankov. Tako dobljeni podatki in povzetek podatkov iz prikaza so na razpolago Organu zaradi ovrednotenja. |
|
(d) |
Analiza podatkov. Nezadovoljivi prileti in/ali avtomatski pristanki se dokumentirajo in analizirajo. |
|
(e) |
Stalno spremljanje
|
|
(f) |
Prehodna obdobja
|
|
(g) |
Vzdrževanje opreme za kategoriji II in III ter opreme LVTO. Navodila za vzdrževanje sistemov vodenja na letalu mora pripraviti operator skupaj s proizvajalcem in jih vključiti v Program vzdrževanja letala operatorja iz OPS 1.910, ki ga mora odobriti Organ. |
|
(h) |
Ustrezna letališča in vzletno-pristajalne steze
|
Dodatek 1 k OPS 1.450
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Usposabljanje in usposobljenost
|
(a) |
Splošno: Operator mora zagotoviti, da vključuje program usposabljanja članov letalskih posadk za operacije pri zmanjšani vidljivosti tečaje z učnimi načrti za usposabljanje na tleh, simulatorju letenja in/ali med letom. Operator lahko vsebino tečaja skrči v skladu s pododstavkoma (2) in (3) spodaj, če je vsebina skrajšanega tečaja sprejemljiva za Organ.
|
|
(b) |
Usposabljanje na tleh. Operator mora zagotoviti, da začetni tečaj usposabljanja na tleh za operacije pri zmanjšani vidljivosti vključuje vsaj:
|
|
(c) |
Usposabljanje na simulatorju letenja in/ali usposabljanje med letom
|
|
(d) |
Zahteve za konverzijsko usposabljanje za izvajanje vzletov pri zmanjšani vidljivosti in operacij kategorij II in III. Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke opravi naslednje usposabljanje za postopke pri zmanjšani vidljivosti, če se preusmeri na nov tip ali različico letala, s katerim se bodo izvajali vzleti pri zmanjšani vidljivosti in operacije kategorij II in III. Izkušnje, ki jih mora imeti član letalske posadke, da lahko opravi skrajšani tečaj, so predpisane v predhodnih pododstavkih (a)(2) in (a)(3):
|
|
(e) |
Izkušnje na tipu in v vlogi vodje zrakoplova. Preden začnejo izvajati operacije kategorij II/III, morajo vodje zrakoplovov ali piloti, katerim je bilo zaupano vodenje leta in so brez izkušenj na tipu letala, izpolniti naslednje dodatne zahteve:
|
|
(f) |
Vzleti pri zmanjšani vidljivosti z RVR manj kot 150/200 m
|
|
(g) |
Periodično usposabljanje in preverjanje – Operacije pri zmanjšani vidljivosti
Opomba: Nedavne izkušnje za LVTO in kategoriji II/III, ki temeljijo na avtomatskih priletih in/ali avtomatskih pristankih, se vzdržuje s periodičnim usposabljanjem in preverjanjem v skladu s tem odstavkom. |
Dodatek 1 k OPS 1.455
Operacije pri zmanjšani vidljivosti – Operativni postopki
|
(a) |
Splošno. Operacije pri zmanjšani vidljivosti vključujejo:
Opomba 1: S katerim koli od teh načinov izvajanja operacij se lahko uporabi hibridni sistem. Opomba 2: Lahko se certificirajo in potrdijo druge oblike sistemov vodenja ali prikazovanja. |
|
(b) |
Postopki in operativna navodila
|
Dodatek 1 k OPS 1.465
Najmanjša zahtevana vidljivost za operacije po pravilih VFR
|
Razred zračnega prostora |
|
A B C D E (opomba 1) |
F G |
|||||||
|
|
Nad 900 m (3 000 ft) AMSL ali nad 300 m (1 000 ft) nad terenom, kar je višje |
Na in pod 900 m (3 000 ft) AMSL ali 300 m(1 000 ft) nad terenom, kar je višje |
||||||||
|
Oddaljenost od oblakov |
|
1 500 m horizontalno 300 m (1 000 ft) vertikalno |
Brez oblakov ter v vidnem dosegu površine |
|||||||
|
Vidljivost iz pilotske kabine |
8 km na in nad 3 050 m (10 000 ft) AMSL (opomba 2) 5 km pod 3 050 m (10 000 ft) AMSL |
5 km (opomba 3) |
||||||||
|
||||||||||
PODDEL F
ZMOGLJIVOSTI – SPLOŠNO
OPS 1.470
Uporaba
|
(a) |
Operator zagotovi, da se večmotorna turbopropelerska letala z največjim odobrenim številom potniških sedežev nad devet ali največjo vzletno maso, ki presega 5 700 kg in vsa večmotorna turboreaktivna letala uporabljajo v skladu s poddelom G (zmogljivosti razreda A). |
|
(b) |
Operator zagotovi, da se propelerska letala z največjim odobrenim številom potniških sedežev devet ali manj in največjo vzletno maso 5 700 kg ali manj uporabljajo v skladu s poddelom H (zmogljivosti razreda B). |
|
(c) |
Operator zagotovi, da se letala z batnimi motorji in največjim odobrenim številom potniških sedežev nad devet ali največjo vzletno maso nad 5 700 kg uporabljajo v skladu s poddelom I (zmogljivosti razreda C). |
|
(d) |
Če zaradi posebnih konstrukcijskih značilnosti (npr. nadzvočna letala ali hidroplani) ni mogoče doseči popolne skladnosti z ustreznim poddelom, mora operator uporabiti odobrene standarde zmogljivosti, ki zagotavljajo enakovredno varnostno raven kot ustrezni poddel. |
OPS 1.475
Splošno
|
(a) |
Operator zagotovi, da masa letala:
|
|
(b) |
Operator zagotovi, da se odobreni podatki o zmogljivosti, ki jih vsebuje letalski priročnik letala, uporabijo za uskladitev z zahtevami v odgovarjajočem poddelu in da so po potrebi dopolnjeni z ostalimi podatki, sprejemljivimi za pristojni organ (uprava), kot to določa odgovarjajoči poddel. Ko se uvajajo predpisi iz ustreznega poddela, je možno upoštevati vse operativne dejavnike, ki so zajeti v podatkih o zmogljivosti letala v letalskem priročniku letala, da bi se izognili dvojni uporabi dejavnikov. |
|
(c) |
Pri usklajevanju z zahtevami v odgovarjajočem poddelu je treba ustrezno upoštevati konfiguracijo letala, pogoje okolja in delovanje sistemov, ki neugodno vplivajo na zmogljivost. |
|
(d) |
Za potrebe zmogljivosti, se lahko mokra vzletno-pristajalna steza, razen travnate steze, smatra za suho. |
|
(e) |
Operator upošteva natančnost kart pri oceni skladnosti z zahtevami za vzlet iz ustreznega poddela. |
OPS 1.480
Izrazje
|
(a) |
Naslednji izrazi iz poddelov F, G, H, I in J imajo naslednji pomen:
|
|
(b) |
Pomen izrazov ‚razdalja pospeševanja in zaustavljanja‘, ‚vzletna razdalja‘, ‚vzletni zalet‘, ‚neto vzletna pot leta‘, ‚neto pot vodoravnega leta z enim nedelujočim motorjem‘ in ‚neto pot vodoravnega leta z dvema nedelujočima motorjema‘ v zvezi z letalom, je opredeljen v zahtevah za plovnost, na podlagi katerih je bilo letalo certificirano, ali pa ga določi Organ, če meni, da je ta opredelitev neustrezna za dokazovanje skladnosti z operativnimi omejitvami zmogljivosti. |
PODDEL G
ZMOGLJIVOSTI RAZREDA A
OPS 1.485
Splošno
|
(a) |
Operator zagotovi, da se za določitev skladnosti z zahtevami iz tega poddela odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala po potrebi dopolnijo z drugimi podatki, sprejemljivimi za Organ, če so odobreni podatki o zmogljivosti v letalskem priročniku letala nezadostni glede:
|
|
(b) |
Operator zagotovi, da se za mokre in kontaminirane vzletno-pristajalne steze uporabijo podatki o zmogljivosti, določeni v skladu z veljavnimi zahtevami za certificiranje velikih letal ali enakovrednimi zahtevami, sprejemljivimi za Organ. |
OPS 1.490
Vzlet
|
(a) |
Operator zagotovi, da vzletna masa ne presega največje vzletne mase, navedene v letalskem priročniku letala za tlačno višino in temperaturo okolja na letališču, na katerem naj bi se vzlet izvršil. |
|
(b) |
Operator mora pri določitvi največje dovoljene vzletne mase izpolniti naslednje zahteve:
|
|
(c) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (b), mora operator upoštevati naslednje:
|
OPS 1.495
Višina leta nad ovirami pri vzletu
|
(a) |
Operator mora zagotoviti, da je neto vzletna pot leta prosta vseh ovir v vertikalni razdalji vsaj 35 ft, v horizontalni pa vsaj 90 m plus 0,125 × D, pri čemer je D horizontalna razdalja, ki jo prepotuje letalo od konca razpoložljive vzletne razdalje ali konca vzletne razdalje, če je zavoj predviden pred koncem razpoložljive vzletne razdalje. Za letala z razponom kril manj kot 60 m se lahko uporabi horizontalna površina brez ovir, ki obsega polovico razpona kril letala plus 60 m plus 0,125 × D. |
|
(b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) mora operator upoštevati naslednje:
|
|
(c) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a):
|
|
(d) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za tiste primere, ko načrtovana pot leta ne zahteva spremembe rut za več kot 15°, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(e) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za tiste primere, ko načrtovana pot leta zahteva spremembe rut za več kot 15°, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(f) |
Operator določi postopke za ravnanje v izrednih razmerah, da izpolni zahteve iz OPS 1.495 in zagotovi varno pot leta ob izogibanju oviram, da omogoči, da letalo izpolni zahteve na načrtovani poti iz OPS 1.500 ali pristane na odhodnem letališču ali letališču, ki se za pristanek uporabi namesto vzletnega. |
OPS 1.500
Na zračni poti – Odpoved enega motorja
|
a) |
Operator zagotovi, da so podatki iz letalskega priročnika letala o neto kotu leta na zračni poti pri enem nedelujočem motorju glede na pričakovani meteorološki pogoji na letu, v skladu s pododstavkom (b) ali (c) na vseh točkah vzdolž zračne poti. Neto kot leta mora imeti na višini 1 500 ft nad letališčem, na katerem naj bi letalo po odpovedi motorja pristalo, pozitiven gradient. V meteoroloških pogojih, ki zahtevajo uporabo sistemov za preprečevanje zaledenitve, je potrebno upoštevati učinek njihove uporabe na neto kot leta. |
|
b) |
Gradient neto kot leta mora biti pozitiven vsaj na 1 000 ft nad terenom in ovirami vzdolž zračne poti v razdalji 9,3 km (5 nm) na obeh straneh načrtovane poti letenja. |
|
c) |
Neto kot leta mora letalu omogočiti nadaljevanje leta s potovalne višine do letališča, kjer je možen pristanek v skladu z OPS 1.515 ali 1.520, kot je ustrezno, neto kot leta pa mora biti v vertikalni smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in vseh ovir vzdolž zračne poti v razdalji 9,3 km (5 nm) na obeh straneh načrtovane poti v skladu s pododstavki (1) do (4) spodaj:
|
|
d) |
Pri prikazu skladnosti z OPS 1.500 mora operator povečati meje iz predhodnih pododstavkov (b) in (c) na 18,5 km (10 nm), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje 95 % omejitvenega nivoja. |
OPS 1.505
Na zračni poti – Letala s tremi ali več motorji, odpoved dveh motorjev
|
(a) |
Operator zagotovi, da letalo s tremi ali več motorji na nobeni točki načrtovane rute letenja pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji in pri standardni temperaturi v brezvetrju ni več kot 90 minut oddaljeno od letališča z izpolnjenimi zahtevami glede zmogljivosti, ki se uporabljajo pri predvideni pristajalni masi, razen če ne izpolnjuje zahtev iz pododstavkov (b) do (f) spodaj. |
|
(b) |
Podatki o neto poti leta na zračni poti z dvema nedelujočima motorjema morajo letalu omogočiti nadaljevanje leta v pričakovanih meteoroloških pogojih od točke, kjer se predvideva hkratna okvara dveh motorjev, do letališča, na katerem bo lahko pristalo in se popolnoma ustavilo, če bo uporabilo predpisani postopek za pristanek z dvema nedelujočima motorjema. Neto pot leta mora biti v vertikalni smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in ovir na zračni poti v okviru 9,3 km (5 nm) na obeh straneh načrtovane rute letenja. Na nadmorskih višinah in v meteoroloških pogojih, ki zahtevajo uporabo sistemov za preprečevanje zaledenitve, je treba upoštevati učinek njihove uporabe na podatke o neto poti leta. Če navigacijska natančnost ne izpolnjuje 95 % omejitvene stopnje, mora operator povečati prej navedene zgornje meje širine na 18,5 km (10 nm). |
|
(c) |
Predpostavlja se, da se bosta dva motorja pokvarila na najbolj kritični točki tistega dela zračne poti, na katerem je letalo pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji in pri standardni temperaturi v brezvetrju več kot 90 minut oddaljeno od letališča z izpolnjenimi zahtevami glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso. |
|
(d) |
Neto kot leta mora imeti pozitiven gradient na višini 1 500 ft nad letališčem, na katerem se predvideva pristanek po odpovedi obeh motorjev. |
|
(e) |
Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je v skladu z zahtevo, da se mora letališče doseči z zahtevano rezervo goriva, če se uporabi varna procedura. |
|
(f) |
Predvidena masa letala na točki, na kateri se predvideva okvara dveh motorjev, ne sme biti manjša od mase, ki vključuje dovolj goriva za nadaljevanje leta do predvidenega letališča za pristanek, kamor naj bi prispelo vsaj 1 500 ft neposredno nad pristajalnim območjem ter nato 15 minut letelo vzporedno z zemljo. |
OPS 1.510
Pristanek – Namembna in nadomestna letališča
|
(a) |
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a) ne presega največje pristajalne mase, določene za nadmorsko višino in temperaturo okolja, ki se pričakuje ob predvidenem času pristanka na namembnem in nadomestnem letališču. |
|
(b) |
Pri instrumentalnih priletih z več kot 2,5-odstotnim gradientom neuspelega prileta operator preveri, ali pričakovana pristajalna masa letala omogoča neuspeli prilet z gradientom vzpenjanja, ki je enak ali večji od gradienta za neuspeli prilet, ki se uporablja pri konfiguraciji in hitrosti za neuspeli prilet z enim nedelujočim motorjem (glej zahteve, ki se uporabljajo za certificiranje velikih letal). Uporabo nadomestne metode mora odobriti Organ. |
|
(c) |
Za instrumentalne prilete z višinami odločitve pod 200 ft mora operator preveriti, ali omogoča pričakovana pristajalna masa letala pri okvari ključnega motorja ter hitrosti in konfiguraciji, ki se uporabljata za neuspeli prilet, vsaj 2,5-odstotni gradient vzpenjanja neuspelega prileta ali objavljeni gradient, upošteva se večja vrednost (glej CS AWO 243). Uporabo nadomestne metode mora odobriti Organ. |
OPS 1.515
Pristanek – Suhe vzletno-pristajalne steze
|
a) |
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a) za predvideni čas pristanka na namembnem in katerem koli nadomestnem letališču omogoča pristanek s popolnim zaustavljanjem z višine 50 ft nad pragom:
|
|
b) |
Pri izkazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) mora operator upoštevati naslednje:
|
|
c) |
Pri izkazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) je treba predpostavljati, da:
|
|
d) |
Če operator ne more izpolniti predpostavke iz predhodnega pododstavka (c)(1) za namembno letališče s samo eno vzletno-pristajalno stezo, kjer je pristajanje odvisno od določene komponente vetra, se letalo lahko odpošlje, če sta določeni dve nadomestni letališči, ki omogočata upoštevanje pododstavkov (a), (b) in (c) v celoti. Pred začetkom prileta za pristanek na namembnem letališču se mora vodja zrakoplova prepričati, da se pristanek lahko izvede popolnoma v skladu z OPS 1.510 in predhodnima pododstavkoma (a) in (b). |
|
e) |
Če operator za namembno letališče ne more izpolniti predpostavke iz predhodnega pododstavka (c)(2), se letalo lahko odpošlje, če je določeno nadomestno letališče, ki omogoča upoštevanje pododstavkov (a), (b) in (c) v celoti. |
OPS 1.520
Pristanek – Mokre in kontaminirane vzletno-pristajalne steze
|
a) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra, operator zagotovi, da znaša razpoložljiva pristajalna razdalja vsaj 115 odstotkov zahtevane pristajalne razdalje, določene v skladu z OPS 1.515. |
|
b) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, operator zagotovi, da ustreza razpoložljiva pristajalna razdalja vsaj dolžini vzletno-pristajalne steze, določeni v skladu s predhodnim pododstavkom (a) ali vsaj 115 odstotkom pristajalne razdalje, določene v skladu z odobrenimi podatki o pristajalni razdalji na kontaminirani vzletno-pristajalni stezi, ali enakovredni dolžini, ki jo potrdi Organ, katera koli je večja. |
|
c) |
Na mokri vzletno-pristajalni stezi se lahko uporabi pristajalna razdalja, ki je krajša od zahtevane v predhodnem pododstavku (a), vendar ne sme biti krajša od zahtevane v OPS 1.515(a), če letalski priročnik letala vključuje posebne dodatne informacije o pristajalnih razdaljah na mokrih vzletno-pristajalnih stezah. |
|
d) |
Na posebej pripravljeni kontaminirani vzletno-pristajalni stezi se lahko uporabi pristajalna razdalja, ki je krajša od zahtevane v predhodnem pododstavku (b), vendar ne sme biti krajša od zahtevane v OPS 1.515(a), če letalski priročnik letala vključuje posebne dodatne informacije o pristajalnih razdaljah na kontaminiranih vzletno-pristajalnih stezah. |
|
e) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnimi pododstavki (b), (c) in (d) se ustrezno uporabijo merila iz OPS 1.515, le da se OPS 1.515 (a)(1) in (2) ne uporabi za predhodni pododstavek (b). |
Dodatek 1 k OPS 1.495 (c)(3)
Odobritev povečanih kotov nagiba
|
a) |
Za uporabo povečanih kotov nagiba, ki jih je treba posebej odobriti, je treba izpolnjevati naslednja merila:
|
Dodatek 1 k OPS 1.515(a)(3)
Postopki strmega prileta
|
a) |
Organ lahko odobri uporabo postopkov strmega prileta, pri čemer se uporabijo 4,5-stopinjski ali večji koti drsne strmine in višine zaslona pod 50 ft, vendar ne pod 35 ft, če so izpolnjena naslednja merila:
|
Dodatek 1 k OPS 1.515(a)(4)
Operacije s kratkimi pristanki
|
a) |
Za namene OPS 1. 550(a)(4) lahko razdaljo, uporabljeno pri izračunu dovoljene pristajalne mase, sestavljata uporabna dolžina deklariranega varnega območja in deklarirana razpoložljiva pristajalna razdalja. Organ lahko takšne operacije odobri v skladu z naslednjimi merili:
|
Dodatek 2 k OPS 1.515(a)(4)
Merila za letališče pri operacijah s kratkimi pristanki
|
(a) |
Uporabo varnega območja mora odobriti letališki organ. |
|
(b) |
Uporabna dolžina deklariranega varnega območja v skladu z določbami iz 1.515(a)(4) in tem dodatkom ne sme presegati 90 metrov. |
|
(c) |
Širina deklariranega varnega območja mora ustrezati vsaj dvakratni širini vzletno-pristajalne steze ali dvakratnemu razponu kril, kar je več, in je osredotočena na podaljšano srednjo črto vzletno-pristajalne steze. |
|
(d) |
Na deklariranem varnem območju ne sme biti ovir ali depresije, ki bi ogrožala letalo pri prezgodnem pristanku, na deklariranem varnem območju pa med uporabo vzletno-pristajalne steze operacije s kratkimi pristanki tudi niso dovoljeni nobeni mobilni predmeti. |
|
(e) |
Nagib deklariranega varnega območja ne sme presegati 5 odstotkov navzgor in 2 odstotka navzdol v smeri pristanka. |
|
(f) |
Pri tej operaciji za deklarirano varno območje ni treba uporabiti zahteve za nosilnost iz OPS 1.480(a)(5). |
PODDEL H
ZMOGLJIVOSTI RAZREDA B
OPS 1.525
Splošno
|
a) |
Operator ne sme uporabljati enomotornega letala:
Opomba: Omejitve za operacije enomotornih letal so navedene v OPS 1.240(a)(6). |
|
b) |
Operator obravnava dvomotorna letala, ki ne izpolnjujejo zahtev za vzpenjanje iz Dodatka 1 k OPS 1.525 (b), kot enomotorna letala. |
OPS 1.530
Vzlet
|
a) |
Operator zagotovi, da vzletna masa ne presega največje vzletne mase, navedene v letalskem priročniku letala za tlačno višino in temperaturo okolja na letališču, na katerem naj bi vzlet potekal. |
|
b) |
Operator zagotovi, da nefaktorizirana vzletna razdalja iz letalskega priročnika letala ne presega:
|
|
c) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (b) operator upošteva naslednje:
|
OPS 1.535
Višina leta nad ovirami pri vzletu – Večmotorna letala
|
(a) |
Operator zagotovi, da je vzletna pot leta letal z dvema ali več motorji, določena v skladu s tem pododstavkom, oddaljena od vseh ovir v vertikalni smeri najmanj 50 ft ali v horizontalni najmanj 90 m plus 0,125 × D, pri čemer je D horizontalna razdalja, ki jo prepotuje letalo od konca razpoložljive vzletne razdalje ali konca vzletne razdalje, če je zavoj predviden pred koncem razpoložljive vzletne razdalje, razen kot je predvideno v pododstavkih (b) in (c) spodaj. Za letala z razponom kril manj kot 60 m se lahko uporabi horizontalna površina brez ovir, ki obsega polovico razpona kril letala plus 60 m plus 0,125 × D. Pri dokazovanju skladnosti s tem pododstavkom je treba predpostavljati, da:
|
|
(b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za tiste primere, ko načrtovana pot leta ne zahteva sprememb rut za več kot 15°, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(c) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za tiste primere, ko izbrana pot leta zahteva več kot 15-stopinjske spremembe rute, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(d) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnimi pododstavki (a), (b) in (c) mora operator upoštevati naslednje:
|
OPS 1.540
Na zračni poti – Večmotorna letala
|
(a) |
Operator zagotovi, da je letalo v meteoroloških pogojih, ki se pričakujejo za let, in pri okvari enega motorja, pri čemer drugi motorji delujejo z navedeno največjo neprekinjeno močjo, zmožno nadaljevati let na ustreznih najmanjših višinah za varen let iz operativnega priročnika ali nad njimi do točke 1 000 ft nad letališčem, na katerem se lahko izpolnijo zahteve glede zmogljivosti. |
|
(b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a):
|
OPS 1.542
Na zračni poti – Enomotorna letala
|
a) |
Operator zagotovi, da je letalo v meteoroloških pogojih, ki se pričakujejo za let, in pri okvari motorja zmožno doseči kraj, kjer se lahko izvede varen pristanek v sili. Za kopenska letala se zahteva kraj na kopnem, razen če Organ ne odobri drugače. |
|
b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a):
|
OPS 1.545
Pristanek – Namembna in nadomestna letališča
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a) ne presega največje pristajalne mase, določene za nadmorsko višino in temperaturo okolja, ki se pričakuje ob predvidenem času pristanka na namembnem in nadomestnem letališču.
OPS 1.550
Pristanek – Suha vzletno-pristajalna steza
|
(a) |
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a), za predvideni čas pristanka omogoča pristanek s popolnim zaustavljanjem z višine 50 ft nad pragom v okviru 70 % razpoložljive pristajalne razdalje na namembnem letališču in na katerem koli nadomestnem letališču.
|
|
(b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a), operator upošteva naslednje:
|
|
(c) |
Da se letalo odpošlje v skladu s predhodnim pododstavkom (a), je treba predpostaviti, da
|
|
(d) |
Če operator za namembno letališče ne more izpolniti predpostavke iz predhodnega pododstavka (c)(2), se letalo lahko odpošlje, če se določi nadomestno letališče, ki omogoči upoštevanje predhodnih pododstavkov (a), (b) in (c) v celoti. |
OPS 1.555
Pristanek – Mokre in kontaminirane vzletno-pristajalne steze
|
(a) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda lahko mokra, operator zagotovi, da je razpoložljiva pristajalna razdalja enaka ali večja od zahtevane pristajalne razdalje, določene v skladu z OPS 1.515, pomnožene s faktorjem 1,15. |
|
(b) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, pristajalna razdalja, določena na podlagi podatkov, sprejemljivih za Organ za takšne pogoje, ne presega razpoložljive pristajalne razdalje. |
|
(c) |
Na mokri vzletno-pristajalni stezi se lahko uporabi pristajalna razdalja, ki je krajša od zahtevane v predhodnem pododstavku (a), vendar ne sme biti krajša od zahtevane v OPS 1.515(a), če letalski priročnik letala vključuje posebne dodatne informacije o pristajalnih razdaljah na mokrih vzletno-pristajalnih stezah. |
Dodatek 1 k OPS 1.525(b)
Splošno – Vzpenjanje pri vzletu in pristanku
(Zahteve iz tega dodatka temeljijo na JAR-23.63(c)(1) in JAR-23.63(c)(2), ki veljata od 11. marca 1994)
|
(a) |
Vzpenjanje pri vzletu
|
|
(b) |
Vzpenjanje pri pristanku
|
Dodatek 1 k OPS 1.535(b)(1) in (c)(1)
Vzletna pot leta – Navigacija z vizualnim vodenjem po smeri
Da se omogoči navigacija z vizualnim vodenjem po smeri, mora operator zagotoviti, da so vremenski pogoji, ki prevladujejo med operacijo, vključno z bazo oblakov in vidljivostjo, takšne, da se ovire in/ali referenčne točke na zemlji lahko vidijo in prepoznajo. V operativnem priročniku je treba za zadevno letališče oziroma letališča navesti minimalne vremenske pogoje, ki letalski posadki omogočajo neprekinjeno določanje in ohranjanje pravilne poti leta ob upoštevanju referenčnih točk na zemlji, da se tako zagotovi varno višino leta nad ovirami in terenom, kot sledi:
|
a) |
postopek mora biti točno določen ob upoštevanju referenčnih točk na zemlji, da se predvidena ruta leta lahko analizira glede zahtevane višine leta nad ovirami; |
|
b) |
postopek mora biti določen v okviru zmogljivosti letališča, ob upoštevanju hitrosti vožnje v smeri naprej, kota nagiba in učinkov vetra; |
|
c) |
posadki je treba za uporabo zagotoviti pisni in/ali slikovni opis postopka in |
|
d) |
treba je navesti omejevalne okoljske pogoje (npr. veter, oblaki, vidljivost, dan/noč, osvetljenost okolice, osvetljenost ovir). |
Dodatek 1 k OPS 1.550(a)
Postopki strmega prileta
|
a) |
Organ lahko odobri uporabo postopkov strmega prileta, za katere se uporabijo 4,5-stopinjski ali večji koti drsne strmine, pri čemer je zaslon na višini pod 50 ft, vendar ne pod 35 ft, če so izpolnjena naslednja merila:
|
Dodatek 2 k OPS 1. 550(a)
Operacije s kratkimi pristanki
|
(a) |
Za namene OPS 1.550(a)(2) lahko razdaljo, uporabljeno pri izračunu dovoljene pristajalne mase, sestavljata uporabna dolžina deklariranega varnega območja in deklarirana razpoložljiva pristajalna razdalja. Organ lahko takšne operacije odobri v skladu z naslednjimi merili:
|
PODDEL I
ZMOGLJIVOSTI RAZREDA C
OPS 1.560
Splošno
Operator zagotovi, da se za določitev skladnosti z zahtevami iz tega poddela odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala po potrebi dopolnijo z drugimi podatki, sprejemljivimi za Organ, če so odobreni podatki o zmogljivosti iz letalskega priročnika letala nezadostni.
OPS 1.565
Vzlet
|
(a) |
Operator zagotovi, da vzletna masa ne presega največje vzletne mase, navedene v letalskem priročniku letala za tlačno višino in temperaturo okolja na letališču, na katerem naj bi vzlet potekal. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da za letala, ki imajo v svojih letalskih priročnikih navedene podatke o dolžini vzletnega področja, ki ne upoštevajo okvare motorja, razdalja od začetka vzletnega zaleta, ki jo potrebuje letalo, da doseže višino 50 ft nad površino pri največji navedeni vzletni moči vseh motorjev, pomnožena s faktorjem:
|
|
(c) |
Operator zagotovi, da se za letala, ki imajo v svojih letalskih priročnikih letala navedene podatke o dolžini vzletnega področja, ki upoštevajo okvaro motorja, v skladu s specifikacijami iz letalskega priročnika letala izpolnijo naslednje zahteve:
|
|
d) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnima pododstavkoma (b) in (c) mora operator upoštevati naslednje:
|
OPS 1.570
Višina leta nad ovirami pri vzletu
|
(a) |
Operator zagotovi, da je vzletna pot leta pri enem nedelujočem motorju oddaljena od vseh ovir v vertikalni smeri najmanj 50 ft plus 0,01 × D in v horizontalni smeri najmanj 90 m plus 0,125 × D, pri čemer je D horizontalna razdalja, ki jo letalo prepotuje od konca razpoložljive vzletne razdalje. Za letala z razponom kril manj kot 60 m se lahko uporabi horizontalna površina brez ovir, ki obsega polovico razpona kril letala plus 60 m plus 0,125 × D. |
|
(b) |
Vzletna pot leta se mora začeti na višini 50 ft nad površino na koncu vzletne razdalje, ki jo zahteva OPS 1.565(b) ali (c), kot je ustrezno, in končati na višini 1 500 ft nad površino. |
|
(c) |
Pri dokazovanju skladnosti s pododstavkom (a) mora operator upoštevati naslednje:
|
|
(d) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) spremembe rute niso dovoljene do tiste točke vzletne poti leta, na kateri se doseže višina 50 ft nad površino. Potem se vse do višine 400 ft predpostavlja, da je letalo nagnjeno za največ 15°. Nad 400 ft se lahko načrtujejo koti nagiba nad 15°, vendar ne smejo biti večji od 25°. Ustrezno odstopanje je treba sprejeti za vpliv kota nagiba na operativne hitrosti in pot leta, vključno s povečanji razdalje zaradi povečanih operativnih hitrosti. |
|
(e) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za primere, v katerih se ne zahtevajo več kot 15-stopinjske spremembe rute, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(f) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) za primere, v katerih se zahtevajo več kot 15-stopinjske spremembe rute, operatorju ni treba upoštevati tistih ovir, ki so lateralno oddaljene za več kot:
|
|
(g) |
Operator določi postopke za ravnanje v izrednih razmerah, da izpolni zahteve iz OPS 1.570 in zagotovi varno zračno pot, ob izogibanju oviram, da omogoči, da letalo izpolni zahteve na zračni poti iz OPS 1.580 ali pristane na odhodnem letališču ali na letališču, ki se uporabi namesto vzletnega. |
OPS 1.575
Na zračni poti – Vsi motorji delujejo
|
(a) |
Operator zagotovi, da je letalo v pričakovanih meteoroloških pogojih za let na kateri koli točki svoje zračne poti ali na kateri koli načrtovani preusmeritvi z nje zmožno doseči hitrost vzpenjanja najmanj 300 ft na minuto, ko vsi motorji delujejo z največjo navedeno neprekinjeno močjo, na:
|
OPS 1.580
Na zračni poti – En motor ne deluje
|
(a) |
Operator zagotovi, da je letalo v predvidenih vremenskih pogojih za let pri okvari katerega koli motorja na kateri koli točki svoje zračne poti ali pri načrtovani preusmeritvi z nje, pri tem ko drug motor ali drugi motorji delujejo z največjo navedeno neprekinjeno močjo, zmožno let nadaljevati s potovalne višine do letališča, na katerem lahko pristane v skladu z OPS 1.595 ali OPS 1.600, kot je ustrezno, pri čemer ne bo ovir v okviru 9,3 km (5 nm) na obeh straneh izbrane rute pri vertikalnem intervalu najmanj:
|
|
(b) |
Pot leta mora imeti pozitiven nagib na višini 450 m (1 500 ft) nad letališčem, na katerem se predvideva pristanek po okvari motorja. |
|
(c) |
Za namene tega pododstavka se za razpoložljivo hitrost vzpenjanja letala vzame hitrost, ki je za 150 ft na minuto manjša od navedene bruto hitrosti vzpenjanja. |
|
(d) |
Pri dokazovanju skladnosti s tem odstavkom mora operator povečati zgornje meje širine iz predhodnega pododstavka (a) na 18,5 km (10 nm), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje 95 % omejitvene stopnje. |
|
(e) |
Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je v skladu z zahtevo, da se mora letališče doseči z zahtevano rezervo goriva, če se uporabi varnostni postopek. |
OPS 1.585
Na zračni poti – Letala s tremi ali več motorji, pri čemer dva ne delujeta
|
(a) |
Operator zagotovi, da letalo s tremi ali več motorji na nobeni točki izbrane rute letenja pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji pri standardni temperaturi v brezvetrju ni več kot 90 minut oddaljeno od letališča z izpolnjenimi zahtevami glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso, razen če ne izpolnjuje zahtev iz pododstavkov (b) do (e) spodaj. |
|
(b) |
Navedena pot leta pri dveh nedelujočih motorjih mora letalu v pričakovanih meteoroloških pogojih omogočiti nadaljevanje leta v območju, ki je brez ovir v okviru 9,3 km (5 nm) na obeh straneh izbrane rute pri vertikalnem intervalu vsaj 2 000 ft, do letališča z izpolnjenimi zahtevami glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso. |
|
(c) |
Predpostavlja se, da se bosta dva motorja pokvarila na najbolj kritični točki tistega dela zračne poti, na katerem je letalo pri potovalni hitrosti za veliki dolet z vsemi delujočimi motorji in pri standardni temperaturi v brezvetrju več kot 90 minut oddaljeno od letališča z izpolnjenimi zahtevami glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso. |
|
(d) |
Predvidena masa letala na točki, kjer se predpostavlja okvara dveh motorjev, ne sme biti manjša od mase, ki vključuje dovolj goriva za nadaljevanje leta do predvidenega letališča za pristanek, kamor letalo prispe vsaj 450 m (1 500 ft) neposredno nad pristajalnim območjem ter nato 15 minut leti vzporedno z zemljo. |
|
(e) |
Za namen tega pododstavka se za razpoložljivo hitrost spuščanja letala vzame hitrost, ki je za 150 ft na minuto manjša od navedene. |
|
(f) |
Pri dokazovanju skladnosti s tem odstavkom mora operator povečati zgornje meje širine iz predhodnega pododstavka (a) na 18,5 km (10 nm), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje 95 % omejitvene stopnje. |
|
(g) |
Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je v skladu z zahtevo, da se mora letališče doseči z zahtevano rezervo goriva, če se uporabi varnostni postopek. |
OPS 1.590
Pristanek – Namembna in nadomestna letališča
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a), ne presega največje pristajalne mase iz letalskega priročnika letala za nadmorsko višino in, če je upoštevana v letalskem priročniku letala, temperaturo okolja, ki se pričakuje ob predvidenem času pristanka na namembnem in nadomestnem letališču.
OPS 1.595
Pristanek – Suhe vzletno-pristajalne steze
|
(a) |
Operator zagotovi, da pristajalna masa letala, določena v skladu z OPS 1.475(a) za predvideni čas pristanka omogoči pristanek s popolnim zaustavljanjem z višine 50 ft nad pragom v okviru 70 % razpoložljive pristajalne razdalje na namembnem letališču in katerem koli nadomestnem letališču. |
|
(b) |
Pri dokazovanju skladnosti s predhodnim pododstavkom (a) mora operator upoštevati naslednje:
|
|
(c) |
Da se letalo odpošlje v skladu s predhodnim pododstavkom (a), je treba predpostaviti, da
|
|
(d) |
Če operator za namembno letališče ne more izpolniti predpostavke iz predhodnega pododstavka (c)(2), se letalo lahko odpošlje, če je določeno nadomestno letališče, ki omogoča upoštevanje pododstavkov (a), (b) in (c) v celoti. |
OPS 1.600
Pristanek – Mokre in kontaminirane vzletno-pristajalne steze
|
(a) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra, operator zagotovi, da je razpoložljiva pristajalna razdalja enaka ali večja od zahtevane pristajalne razdalje, določene v skladu z OPS 1.595, pomnožene s faktorjem 1,15. |
|
(b) |
Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali njihova kombinacija kažejo, da bo lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, pristajalna razdalja, določena na podlagi podatkov, sprejemljivih za Organ za takšne pogoje, ne presega razpoložljive pristajalne razdalje. |
PODDEL J
MASA IN RAVNOTEŽJE
OPS 1.605
Splošno
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.605)
|
a) |
Operator zagotovi, da so v kateri koli fazi operacije obremenitev, masa in masno središče letala v skladu z omejitvami iz odobrenega letalskega priročnika letala ali iz operativnega priročnika, če je bolj omejevalen. |
|
b) |
Operator mora določiti maso in masno središče vsakega letala z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe in nato vsaka štiri leta, če se uporabljajo individualne mase letal, in vsakih devet let, če se uporabljajo mase flot. Treba je upoštevati in ustrezno dokumentirati skupne učinke predelav in popravil na maso in ravnotežje. Poleg tega je treba letala ponovno stehtati, če ni točno znan učinek predelav na maso in ravnotežje. |
|
c) |
Operator mora s tehtanjem ali na podlagi standardnih mas določiti maso vseh operativnih delov in članov posadke, vključeno v suho operativno maso letala. Treba je določiti vpliv njihovega položaja na masno središče letala. |
|
d) |
Operator mora ugotoviti maso prometnega tovora, vključno z balastom, z dejanskim tehtanjem ali jo določiti v skladu s standardnimi masami potnikov in prtljage iz OPS 1.620. |
|
e) |
Operator mora določiti maso napolnjenega goriva na podlagi dejanske gostote, če ta ni znana, pa na podlagi gostote, ki se izračuna po postopku iz operativnega priročnika. |
OPS 1.607
Izrazje
|
(a) |
Suha operativna masa. Skupna masa letala, pripravljenega za določeno vrsto operacije, brez uporabnega goriva in prometnega tovora. Ta masa vključuje na primer naslednje:
|
|
(b) |
Največja masa letala brez goriva. Največja dovoljena masa letala brez uporabnega goriva. Maso goriva v določenih rezervoarjih je treba vključiti v maso brez goriva, če je to izrecno navedeno v omejitvah iz letalskega priročnika letala. |
|
(c) |
Največja konstrukcijska pristajalna masa. Največja dovoljena skupna masa letala pri pristajanju v običajnih okoliščinah. |
|
(d) |
Največja konstrukcijska vzletna masa. Največja dovoljena skupna masa letala na začetku vzletnega zaleta. |
|
(e) |
Razvrstitev potnikov.
|
|
(f) |
Prometni tovor. Skupna masa potnikov, prtljage in tovora, vključno z vsem neplačanim tovorom. |
OPS 1.610
Nakladanje, masa in ravnotežje
Operator v operativnem priročniku navede načela in postopke, ki se nanašajo na nakladanje ter sistem mase in ravnotežja, ki izpolnjuje zahteve iz OPS 1.605. Ta sistem mora zajemati vse vrste predvidenih operacij.
OPS 1.615
Masne vrednosti za posadko
|
(a) |
Pri določitvi suhe operativne mase uporabi operator naslednje masne vrednosti:
|
|
(b) |
Operator mora popraviti vrednost suhe operativne mase, da se upošteva vsa dodatna prtljaga. Mesto nahajanja te dodatne prtljage je treba upoštevati pri določitvi masnega središča letala. |
OPS 1.620
Masne vrednosti za potnike in prtljago
|
(a) |
Operator izračuna maso potnikov in prijavljene prtljage na podlagi dejansko stehtane mase posameznih oseb in dejansko stehtane mase prtljage ali na podlagi standardnih masnih vrednosti iz tabel 1 do 3 spodaj, razen če je število razpoložljivih potniških sedežev manjše od 10. V teh primerih je treba maso potnikov določiti na podlagi ustne izjave posameznih potnikov ali izjave v njihovem imenu, ki se ji prišteje vnaprej določena konstanta zaradi upoštevanja ročne prtljage in obleke. (Postopek, ki določa, kdaj izbrati dejanske in kdaj standardne mase, in postopek, ki se uporabi pri ustnih izjavah, morata biti vključena v operativni priročnik.) |
|
(b) |
Če se dejanska masa določi s tehtanjem, mora operator zagotoviti, da se vključijo tudi osebni predmeti in ročna prtljaga potnikov. Takšno tehtanje je treba opraviti neposredno pred vkrcanjem v neposredni bližini. |
|
(c) |
Če se masa potnikov določi na podlagi standardnih masnih vrednosti, je treba uporabiti standardne masne vrednosti iz tabel 1 in 2 spodaj. Standardne mase vključujejo ročno prtljago in maso vseh dojenčkov, mlajših od dveh let, ki potujejo z odraslo osebo na istem potniškem sedežu. Dojenčki, ki sedijo na svojem potniškem sedežu, se morajo za namene tega pododstavka šteti za otroke. |
|
(d) |
Masne vrednosti za potnike – 20 sedežev ali več
|
||||||||||||||||||||||
|
(e) |
Masne vrednosti za potnike – 19 sedežev ali manj.
|
|
(f) |
Masne vrednosti za prtljago
|
|
(g) |
Če želi operator uporabiti standardne masne vrednosti, ki niso zajete v tabelah 1 do 3 zgoraj, mora obvestiti Organ o svojih razlogih in predhodno pridobiti njegovo dovoljenje. Za pridobitev dovoljenja mora predložiti tudi podroben načrt sistematičnega tehtanja in uporabiti postopek statistične analize iz Dodatka 1 k OPS 1.620 (g). Potem ko Organ preveri in potrdi rezultate sistematičnega tehtanja, lahko operator začne uporabljati popravljene standardne masne vrednosti. Popravljene standardne masne vrednosti se lahko uporabljajo samo v okoliščinah, ki so enake okoliščinam, v katerih je potekalo sistematično tehtanje. Če popravljene standardne mase presegajo mase iz tabel 1 do 3, je treba uporabljati te višje vrednosti. |
|
(h) |
Za vsak let, ki je opredeljen kot let, na katerem se prevaža veliko potnikov, katerih mase, vključno z ročno prtljago, predvidoma presegajo standardno maso potnikov, mora operator določiti dejansko maso teh potnikov s tehtanjem ali prištetjem ustreznega povečanja mase. |
|
(i) |
Če se za prijavljeno prtljago uporabijo standardne masne vrednosti in če je veliko potnikov prijavilo prtljago, za katero se predvideva, da presega standardno maso prtljage, mora operator določiti dejansko maso te prtljage s tehtanjem ali prištetjem ustreznega povečanja mase. |
|
(j) |
Če se za določitev mase tovora uporabi nestandardni postopek, operator zagotovi, da se vodjo zrakoplova o tem obvesti in da se ta postopek navede v dokumentaciji o masi in ravnotežju. |
OPS 1.625
Dokumentacija o masi in ravnotežju
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.625)
|
(a) |
Operator pred vsakim letom pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, v kateri je naveden tovor in njegova porazdelitev. Dokumentacija o masi in ravnotežju mora vodji zrakoplova omogočiti, da lahko določi, da sta tovor in njegova porazdelitev takšna, da omejitve letala za maso in ravnotežje niso presežene. Oseba, ki pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, mora biti imenovana na listini. Oseba, ki nadzira natovarjanje letala, mora s podpisom potrditi, da sta tovor in njegova porazdelitev v skladu z dokumentacijo o masi in ravnotežju. Ta listina mora biti sprejemljiva za vodjo zrakoplova, kar potrdi s sopodpisom ali na enakovreden način. (Glej tudi OPS 1.1055(a)(12)). |
|
(b) |
Operator mora določiti postopke za spremembo tovora v zadnjem trenutku. |
|
(c) |
Po predhodni odobritvi Organa lahko operator namesto postopkov iz predhodnih odstavkov (a) in (b) uporablja druge postopke. |
Dodatek 1 k OPS 1.605
Masa in ravnotežje – Splošno
(Glej OPS 1.605)
|
(a) |
Določitev suhe operativne mase letala
|
|
(b) |
Posebne standardne mase za prometni tovor. operator lahko predloži Organu v odobritev poleg standardnih mas za potnike in prijavljeno prtljago tudi standardne mase za druge natovorjene predmete. |
|
(c) |
Natovarjanje letala
|
|
(d) |
Omejitve glede masnega središča.
|
Dodatek 1 k OPS 1.620(f)
Opredelitev območja za lete znotraj evropske regije
Za namene OPS 1.620(f) so leti znotraj evropske regije, razen notranjih letov, leti, ki se izvajajo znotraj območja, ki ga omejujejo loksodrome med naslednjimi točkami:
|
— |
N7200 |
E04500 |
|
— |
N4000 |
E04500 |
|
— |
N3500 |
E03700 |
|
— |
N3000 |
E03700 |
|
— |
N3000 |
W00600 |
|
— |
N2700 |
W00900 |
|
— |
N2700 |
W03000 |
|
— |
N6700 |
W03000 |
|
— |
N7200 |
W01000 |
|
— |
N7200 |
E04500 |
kot je upodobljeno v Prikazu 1 spodaj:
Prikaz 1
Evropska regija
Dodatek 1 k OPS 1.620(g)
Postopki za določitev popravljenih standardnih masnih vrednosti za potnike in prtljago
|
(a) |
Potniki
|
|
(b) |
Prijavljena prtljaga. Statistični postopek za določitev popravljenih standardnih masnih vrednosti za prtljago, ki temelji na povprečnih masah prtljage najmanjšega zahtevanega vzorca, je v bistvu enak kot za potnike in kot je naveden v pododstavku (a)(1). Za prtljago je relativna raven zaupanja (točnosti) v okviru 1 %. Treba je stehtati najmanj 2 000 kosov prijavljene prtljage. |
|
c) |
Določitev popravljenih standardnih masnih vrednosti za potnike in prijavljeno prtljago
|
Dodatek 1 k OPS 1.625
Dokumentacija o masi in ravnotežju
|
a) |
Dokumentacija o masi in ravnotežju
|
|
b) |
Računalniško podprti sistemi Če se dokumentacija o masi in ravnotežju pripravlja po računalniško podprtih sistemih za maso in ravnotežje, mora operator preveriti celovitost izhodnih podatkov. Vzpostaviti mora sistem, da preveri, ali se spremembe njegovih vhodnih podatkov pravilno vključijo v sistem in ali sistem pravilno in neprekinjeno deluje, tako da vsaj vsakih šest mesecev preveri izhodne podatke. |
|
c) |
Sistemi za maso in ravnotežje na letalu. Če želi operator na letalu uporabljati računalniško podprt sistem za maso in ravnotežje kot prvi vir odpremljanja, mu mora to odobriti Organ. |
|
d) |
Podatkovna zveza. Če se dokumentacija o masi in ravnotežju na letala pošilja prek podatkovne zveze, mora biti na letališču na voljo en izvod dokončne dokumentacije o masi in ravnotežju, kot jo je potrdil vodja zrakoplova. |
PODDEL K
INSTRUMENTI IN OPREMA
OPS 1.630
Splošni uvod
|
a) |
Operator zagotovi, da se let ne začne, če instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v skladu s tem poddelom, niso:
|
|
b) |
Minimalni standardi zmogljivosti instrumentov in opreme so predpisani v veljavnih uredbah o evropskih tehničnih standardih (ETSO), kot so našteti v veljavnih specifikacijah k uredbam o evropskih tehničnih standardih (CS-TSO), razen če operativni predpisi ali predpisi o plovnosti ne zahtevajo drugih standardov zmogljivosti. Instrumenti in oprema, ki na dan začetka izvajanja OPS izpolnjujejo druge tehnične zahteve za obliko in zmogljivost in ne specifikacij ETSO, se lahko še naprej uporabljajo ali vgrajujejo, razen če niso v tem poddelu predpisane dodatne zahteve. Za že odobrene instrumente in opremo ni treba, da izpolnjujejo revidirani ETSO ali revidirano specifikacijo, ki ni ETSO, razen če ni predpisana retroaktivna zahteva. |
|
c) |
Naslednjih predmetov ni treba odobriti kot opremo:
|
|
d) |
Če naj bi opremo uporabljal en član letalske posadke na svojem mestu med letom, mora biti postavljena tako, da jo lahko uporabi s svojega mesta. Če se zahteva, da en kos opreme uporablja več članov letalske posadke, mora biti postavljena tako, da je pripravljena za uporabo na katerem koli mestu, na katerem se zahteva njena uporaba. |
|
e) |
Tisti instrumenti, ki jih uporablja kateri koli član letalske posadke, morajo biti razporejeni tako, da član letalske posadke lahko vidi prikaze že s svojega mesta z majhnim dejanskim odmikov iz položaja in vidne črte, ki ju ponavadi zavzame pri pogledu naprej v smeri poti leta. Če se v letalu, ki ga upravlja letalska posadka z več kot enim članom, zahteva en instrument, mora biti ta postavljen tako, da je viden z vseh mest letalske posadke, ki se uporabljajo. |
OPS 1.635
Zaščitne naprave električnega kroga
Operator ne uporablja letala, na katerem se uporabljajo varovalke, če ni na voljo rezervnih varovalk za uporabo med letom, katerih število znaša vsaj 10 % števila varovalk za vsako nazivno moč motorja ali tri za vsako nazivno moč motorja, kar je več.
OPS 1.640
Operativne luči letala
Operator ne uporablja letala, če ni opremljeno:
|
a) |
za lete podnevi:
|
|
b) |
za lete ponoči, poleg opreme iz predhodnega odstavka (a):
|
OPS 1.645
Brisalniki vetrobranskega stekla
Operator ne uporablja letala z največjo dovoljeno vzletno maso nad 5 700 kg, če ni na vsakem pilotskem mestu opremljeno z brisalnikom vetrobranskega stekla ali enakovrednim sredstvom, ki ob padavinah ohranja čist predel vetrobranskega stekla.
OPS 1.650
Operacije po pravilih VFR podnevi – Instrumenti za letenje in navigacijo ter z njimi povezana oprema
Operator ne uporablja letala podnevi v skladu z vizualnimi pravili letenja (VFR), če ni opremljeno z instrumenti za letenje in navigacijo ter z njimi povezano opremo, in, kjer je ustrezno, pod pogoji iz naslednjih pododstavkov:
|
(a) |
z magnetnim kompasom; |
|
(b) |
točnim časomerom, ki kaže čas v urah, minutah in sekundah; |
|
(c) |
občutljivim tlačnim višinomerom, umerjenim v čevljih, z nastavitvijo na pomožni skali v hektopaskalih/milibarih, nastavljivim na vsak barometrični tlak, na katerega se bo med letom verjetno naravnal; |
|
(d) |
kazalnikom hitrosti, umerjenim v vozlih; |
|
(e) |
kazalnik vertikalne hitrosti; |
|
(f) |
kontrolnik zavoja in zdrsa, ali koordinator zanosa, ki vključuje indikator zdrsa; |
|
(g) |
umetnim horizontom; |
|
(h) |
stabiliziranim smernim kazalnikom in |
|
(i) |
napravo, ki v pilotski kabini kaže temperaturo zunanjega zraka in je umerjena v stopinjah Celzija; |
|
(j) |
Za lete, ki ne trajajo več kot 60 minut, katerih vzlet in pristanek potekata na istem letališču in ki se ne oddaljijo več kot 50 nm od tega letališča, se instrumenti iz predhodnih poddstavkov (f), (g) in (h) in pododstavkov (k)(4), (k)(5) in (k)(6) spodaj lahko nadomestijo s kontrolnikom letenja ali koordinatorjem zavoja, ki vključuje kazalnik drsenja, ali z obojim, umetnim horizontom in kazalnikom drsenja; |
|
(k) |
Če se zahtevata dva pilota, morajo biti na mestu drugega pilota naslednji ločeni instrumenti:
|
|
(l) |
Vsak sistem za prikaz hitrosti mora biti opremljen z ogrevano Pitotovo cevjo ali enakovrednim sredstvom za preprečevanje napak pri delovanju zaradi kondenzacije ali zaledenitve za:
|
|
(m) |
Če se zahtevajo podvojeni instrumenti, zahteva obsega ločene prikazovalnike za vsakega pilota in ločene izbiralnike ali drugo s tem povezano opremo, če je ustrezno; |
|
(n) |
Vsa letala morajo biti opremljena s sredstvi, ki pokažejo, kdaj zahtevani instrumenti za letenje niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo, in |
|
(o) |
vsa letala z omejitvami stisljivosti, ki jih zahtevani kazalniki hitrosti sicer ne prikažejo, morajo biti na vsakem pilotovem mestu opremljena s kazalnikom Machovega števila; |
|
(p) |
Operator ne izvaja operacij po pravilih VFR podnevi, če letalo ni opremljeno s slušalkami in mikrofonom na palici ali enakovredno napravo za vsakega člana letalske posadke, ki opravlja svoje delo v pilotski kabini. |
OPS 1.652
Operacije po pravilih IFR ali leti ponoči – Instrumenti za letenje in navigacijo ter z njimi povezana oprema
Operator ne uporablja letala v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR) ali ponoči, če ni opremljeno z instrumenti za letenje in navigacijo ter z njimi povezano opremo, in, kjer je ustrezno, pod pogoji iz naslednjih pododstavkov:
|
(a) |
z magnetnim kompasom; |
|
(b) |
s točnim časomerom, ki kaže čas v urah, minutah in sekundah; |
|
(c) |
dvema občutljivima tlačnima višinomeroma, umerjenima v čevljih, z nastavitvijo na pomožni skali v hektopaskalih/milibarih, nastavljiva na vsak barometrični tlak, na katerega se bosta med letom verjetno naravnala. Višinomera morata imeti številčne bobenčke ali enakovreden prikaz; |
|
(d) |
s sistemom za prikaz hitrosti z ogrevano Pitotovo cevjo ali enakovrednim sredstvom za preprečevanje napak pri delovanju zaradi kondenzacije ali zaledenitve, vključno s prikazom opozorila pri okvari Pitotovega grelca. Zahteva za prikaz opozorila pri okvari Pitotovega grelca se ne uporablja za letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev 9 ali manj ali največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj in individualnim spričevalom o plovnosti, izdanim pred 1. aprilom 1998; |
|
(e) |
kazalnik vertikalne hitrosti; |
|
(f) |
kontrolnikom letenja; |
|
(g) |
umetnim horizontom; |
|
(h) |
stabiliziranim smernim kazalnikom in |
|
(i) |
napravo, ki v pilotski kabini kaže temperaturo zunanjega zraka in je umerjena v stopinjah celzija in |
|
(j) |
dvema samostojnima sistemoma statičnega tlaka, razen za propelerska letala z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj, za katera sta dovoljena en sistem statičnega tlaka in en nadomestni vir statičnega tlaka. |
|
(k) |
Če se zahtevata dva pilota, morajo biti na mestu drugega pilota naslednji ločeni instrumenti:
|
|
(l) |
Letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 9 morajo biti opremljena z dodatnim pomožnim umetnim horizontom, ki se lahko uporabi na katerem koli pilotovem mestu in ki
razen za letala z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj, ki so bila registrirana v državi članici že 1. aprila 1995 in so opremljena s pomožnim umetnim horizontom na levi strani instrumentne plošče; |
|
(m) |
Pri upoštevanju predhodnega pododstavka (l) mora biti letalski posadki popolnoma jasno, kdaj se pomožni umetni horizont iz navedenega pododstavka uporablja z zasilno energijo. Če ima pomožni umetni horizont svojo preskrbo z električno energijo, mora biti ta med uporabo prikazana na instrumentu ali na instrumentni plošči; |
|
(n) |
Držalo za letalske karte mora biti na mestu, na katerem se lahko berejo karte in ki se za nočne operacije lahko osvetli; |
|
(o) |
Če je pomožni instrumentalni sistem za prikaz položaja certificiran v skladu s CS 25.1303(b)(4) ali enakovrednimi zahtevami, se kontrolniki letenja lahko nadomestijo s kazalniki drsenja; |
|
(p) |
Če se zahtevajo podvojeni instrumenti, zahteva obsega ločene prikazovalnike za vsakega pilota in ločene izbiralnike ali drugo s tem povezano opremo, če je ustrezno; |
|
(q) |
Vsa letala morajo biti opremljena s sredstvi, ki pokažejo, kdaj zahtevani instrumenti za letenje niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo, in |
|
(r) |
vsa letala z omejitvami stisljivosti, ki jih zahtevani kazalniki hitrosti sicer ne prikažejo, morajo biti na vsakem pilotovem mestu opremljena s kazalnikom Machovega števila; |
|
(s) |
Operator ne izvaja operacij po pravilih IFR ali nočnih letov, če letalo ni opremljeno s slušalkami in mikrofonom na palici ali enakovredno napravo za vsakega člana letalske posadke, ki opravlja svoje delo v pilotski kabini, in gumbom za oddajanje na volanu vsakega zahtevanega pilota. |
OPS 1.655
Dodatna oprema za operacij z enim pilotom po pravilih IFR ali ponoči
Operator ne izvaja operacij z enim pilotom po pravilih IFR, če letalo ni opremljeno z avtopilotom, ki zadrži vsaj položaj in kurz letenja.
OPS 1.660
Sistem za opozarjanje na višino
|
(a) |
Operator ne uporablja turbopropelerskih letal z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 9 ali turboreaktivnih letal, če niso opremljena s sistemom za opozarjanje, ki lahko:
|
OPS 1.665
Sistem opozarjanja na bližino zemlje in sistem opozarjanja na teren
|
(a) |
Operator ne uporablja turbinskega letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 9, če ni opremljeno s sistemom opozarjanja na bližino zemlje, ki vključuje funkcijo opozarjanja na predvidljive nevarnosti terena (sistem opozarjanja na relief – TAWS). |
|
(b) |
Sistem opozarjanja na bližino terena mora letalsko posadko samodejno z zvočnimi signali, ki so lahko dopolnjeni z vidnimi, pravočasno in opazno opozoriti na potrebo po zmanjšanju vertikalne hitrosti, bližino zemlje, izgubo višine po vzletu ali neuspelem priletu, nepravilno konfiguracijo za pristanek in odmik od drsne strmine navzdol. |
|
(c) |
Sistem opozarjanja na teren mora z vizualnimi in zvočnimi signali ter zaslonom za opozarjanje na teren letalsko posadko pravočasno opozoriti, da prepreči kontrolirano letenje v teren, in zagotavljajoč vnaprej usmerjeno zmogljivost in mejo terena nad ovirami. |
OPS 1.668
Sistem za izogibanje trčenj v zraku
Operator ne uporablja turbinskega letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, če ni opremljeno s sistemom za izogibanje trčenj v zraku, ki ustreza vsaj zmogljivostni ravni ACAS II.
OPS 1.670
Letalski vremenski radar
|
(a) |
Operator ne uporablja:
|
|
(b) |
Pri propelerskih letalih s kabino pod tlakom z največjo potrjeno vzletno maso do 5 700 kg in največjim dovoljenim številom potniških sedežev 9 se letalski vremenski radar lahko nadomesti z drugo opremo, ki lahko zazna nevihte in druge potencialno nevarne vremenske pogoje, za katere velja, da jih letalski vremenski radar lahko zazna, kar pa mora odobriti Organ. |
OPS 1.675
Oprema za operacije v pogojih zaledenitve
|
(a) |
Operator ne uporablja letala v predvidenih ali dejanskih pogojih zaledenitve, če ni certificirano in opremljeno za uporabo v pogojih zaledenitve. |
|
(b) |
Operator ne uporablja letala v predvidenih ali dejanskih pogojih zaledenitve ponoči, če ni opremljeno s sredstvi za osvetlitev ali zaznavanje zaledenitve. Vsaka uporabljena osvetlitev mora biti takšna, da ne povzroča bleščanja ali odsevanja, ki bi člane posadke oviralo pri opravljanju njihovih nalog. |
OPS 1.680
Oprema za zaznavanje kozmičnega sevanja
Operator zagotovi, da so letala, ki naj bi operirala na višini nad 15 000 m (49 000 ft) opremljena z instrumentom za neprekinjeno merjenje in prikazovanje prejete stopnje odmerka skupnega kozmičnega sevanja (tj. skupnega ionizirajočega in nevtronskega sevanja, ki je galaktičnega in sončnega izvora) in skupnega odmerka na vsakem letu.
OPS 1.685
Interfonski sistem za letalsko posadko
Operator ne uporablja letala, za katerega se zahteva letalska posadka z več kot enim članom, če to ni opremljeno z interfonskim sistemom za letalsko posadko, ki vključuje slušalke in mikrofone, ki ne smejo biti ročni, uporabljajo pa jih vsi člani letalske posadke.
OPS 1.690
Interfonski sistem za člane posadke
|
(a) |
Operator ne uporablja letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 15 000 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, če ni opremljeno z interfonskim sistemom za člane posadke, kar pa ne velja za letala, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano pred 1. aprilom 1965 in so bila registrirana v državi članici že pred 1. aprilom 1995. |
|
(b) |
Interfonski sistem za člane posadke iz tega odstavka:
|
OPS 1.695
Sistem za obveščanje potnikov
|
(a) |
Operator ne uporablja letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, če nima vgrajenega sistema za obveščanje potnikov. |
|
(b) |
Sistem za obveščanje potnikov iz tega odstavka se mora:
|
OPS 1.700
Zapisovalniki zvoka v pilotski kabini-1
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, za katerega je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. aprila 1998 ali kasneje, ki:
|
|
(b) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora biti zmožen shraniti informacije, zabeležene vsaj v zadnjih dveh urah njegove uporabe, kar pa ne velja za letala z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj, pri katerih se ta čas skrajša na 30 minut. |
|
(c) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora samodejno začeti beleženje, preden se letalo začne premikati s svojo močjo, in beleženje nadaljevati do zaključka leta, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora poleg tega, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začeti beleženje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred zagonom motorjev na začetku leta in ga nadaljevati do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo zaustavitvi motorjev na koncu leta. |
|
(d) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
OPS 1.705
Zapisovalniki zvoka v pilotski kabini-2
|
(a) |
Operator ne uporablja večmotornega turbinskega letala, za katerega je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. januarja 1990 ali kasneje do vključno 31. marca 1998, z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj in največjim dovoljenim število potniških sedežev nad 9, če ni opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini, ki beleži:
|
|
(b) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora biti zmožen shraniti informacije, zabeležene vsaj v zadnjih 30 minutah njegove uporabe. |
|
(c) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora začeti beleženje, preden se letalo začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljevati do zaključka leta, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. Poleg tega mora zapisovalnik zvoka v pilotski kabini, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začeti beleženje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred letom in ga nadaljevati do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo takoj po zaustavitvi motorjev na koncu leta. |
|
(d) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
OPS 1.710
Zapisovalniki zvoka v pilotski kabini-3
|
(a) |
Operator ne uporablja letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg, s posamičnim spričevalom o plovnosti prvič izdanim pred 1. aprilom 1998, če ni opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini, ki beleži:
|
|
(b) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora biti zmožen shraniti informacije, zabeležene vsaj v zadnjih 30 minutah njegovega delovanja. |
|
(c) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora začeti snemanje, preden se letalo začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljevati do zaključka leta, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
|
(d) |
Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
OPS 1.715
Zapisovalniki podatkov o letu-1
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.715)
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, za katero je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. aprila 1998 ali kasneje, ki:
če ni opremljeno z zapisovalnikom podatkov o letu, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov, in če ni na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika. |
|
(b) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora biti zmožen shraniti podatke, zabeležene vsaj v zadnjih 25 urah njegovega delovanja, kar pa ne velja za letala z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj, za katera se ta čas lahko skrajša na 10 ur. |
|
(c) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora v določenih časovnih presledkih zabeležiti:
|
|
(d) |
Iz virov na letalu je treba pridobiti podatke, ki omogočajo točno korelacijo z informacijami, prikazanimi letalski posadki. |
|
(e) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora samodejno začeti beleženje podatkov, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno prenehati, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
|
(f) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
|
(g) |
Za letala, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano v času od 1. aprila 1998 do vključno 1. aprila 2001, Organ lahko odobri, da jim ni treba izpolnjevati zahtev iz OPS 1.715(c), če:
|
OPS 1.720
Zapisovalniki podatkov o letu-2
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.720)
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, za katero je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano v času od 1. junija 1990 do vključno 31. marca 1998, z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg, če ni opremljeno z zapisovalnikom podatkov o letu, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov, in če ni na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika. |
|
(b) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora biti zmožen shraniti informacije, zabeležene vsaj v zadnjih 25 urah njegovega delovanja. |
|
(c) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora v določenih časovnih presledkih zabeležiti:
|
|
(d) |
Če je sprejemljivo za Organ, za letala z največjo potrjeno vzletno maso 27 000 kg ali manj parametrov 14 in 15b iz tabele A iz Dodatka 1 k OPS 1.720 ni treba zabeležiti, če je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
|
|
(e) |
Če je sprejemljivo za Organ, za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg ni treba zabeležiti naslednjih parametrov: parametrov 15b iz tabele A iz Dodatka 1 k OPS 1.720 in 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 31 iz tabele B iz Dodatka 1, če je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
|
|
(f) |
Posameznih parametrov, ki se lahko dobijo z izračunom iz drugih zabeleženih parametrov, ni treba beležiti, če je to sprejemljivo za Organ. |
|
(g) |
Iz virov na letalu je treba pridobiti podatke, ki omogočajo točno korelacijo z informacijami, prikazanimi letalski posadki. |
|
(h) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora začeti beleženje podatkov, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga prenehati, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
|
(i) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
OPS 1.725
Zapisovalniki podatkov o letu-3
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.725)
|
(a) |
Operator ne uporablja turbinskega letala, za katero je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano pred 1. junijem 1990, z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg, če ni opremljeno z zapisovalnikom podatkov o letu, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov, in če ni na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika. |
|
(b) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora biti zmožen shraniti informacije, zabeležene vsaj v zadnjih 25 urah njegovega delovanja. |
|
(c) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora v določenih časovnih presledkih beležiti:
|
|
(d) |
Posameznih parametrov, ki se lahko dobijo z izračunom iz drugih zabeleženih parametrov, ni treba beležiti, če je to sprejemljivo za Organ. |
|
(e) |
Iz virov na letalu je treba pridobiti podatke, ki omogočajo točno korelacijo z informacijami, prikazanimi letalski posadki. |
|
(f) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora začeti beleženje podatkov, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga prenehati, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo. |
|
(g) |
Zapisovalnik podatkov o letu mora imeti napravo, ki pomaga pri lociranju tega zapisovalnika v vodi. |
OPS 1.727
Kombinirani zapisovalnik
|
a) |
Zahteve za zapisovalnik zvoka v pilotski kabini in zapisovalnik podatkov o letu se lahko izpolnijo z:
|
|
b) |
Kombinirani zapisovalnik je zapisovalnik podatkov o letu, ki beleži:
|
OPS 1.730
Sedeži, sedežni varnostni pasovi in jermenje ter otroške zadrževalne naprave
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, če ni opremljeno:
|
|
(b) |
Vsi varnostni pasovi z ramenskim jermenom morajo imeti enotočkovno odpenjanje. |
|
(c) |
Varnostni pasovi z diagonalnim ramenskim pasom za letala z največjo potrjeno vzletno maso največ 5 700 kg ali varnostni pas za letala z največjo potrjeno vzletno maso največ 2 730 kg se lahko dovolijo namesto varnostnih pasov z ramenskim jermenom, če ni za to praktičnih razlogov. |
OPS 1.731
Znaka pripnite varnostne pasove in prepovedano kajenje
Operator ne uporablja letala, na katerem vsi potniški sedeži niso vidni iz pilotske kabine, če ni opremljeno z znakom za prikaz vsem potnikom in kabinskemu osebju, kdaj morajo biti pasovi sedežev pripeti in kdaj kajenje ni dovoljeno.
OPS 1.735
Notranja vrata in zavese
Operator ne uporablja letala, če nima vgrajene naslednje opreme:
|
a) |
na letalu z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, vrat med prostorom za potnike in pilotsko kabino z oznako ‚samo za posadko‘ in mehanizmom za zaklepanje, ki potnikom preprečuje njihovo odpiranje brez dovoljenja člana letalske posadke; |
|
b) |
mehanizma za odpiranje posameznih vrat, ki ločuje prostor za potnike od drugih prostorov, kjer so zasilni izhodi. Mehanizem za odpiranje mora biti zlahka dostopen; |
|
c) |
če je treba iti na poti s katerega koli potniškega sedeža do katerega koli izhoda v sili skozi vrata ali zaveso, ki ločujeta potniško kabino od drugih prostorov, morajo imeti vrata ali zavesa mehanizem, ki jih zadrži v odprtem položaju; |
|
d) |
oznak na vseh notranjih vratih ali v bližini zaves, skozi katera se pride do zasilnih izhodov za potnike, ki označuje, da morajo biti med vzletom in pristankom varno odprta, in |
|
e) |
sredstva za vsakega člana posadke, s katerim odpre katera koli vrata, ki so ponavadi dostopna potnikom in ki jih potniki lahko zaklenejo. |
OPS 1.745
Komplet za prvo pomoč
|
a) |
Operator ne uporablja letala, če ni opremljeno s kompleti za prvo pomoč, ki so takoj dostopni za uporabo, v skladu z naslednjo preglednico:
|
|
b) |
Operator zagotovi, da se kompleti za prvo pomoč:
|
OPS 1.755
Komplet za nujno medicinsko pomoč
|
(a) |
Operator ne uporablja letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 30, če ni opremljeno s kompletom za nujno medicinsko pomoč, če je katera koli točka na njegovi zračni poti več kot 60 minut letenja (pri običajni potovalni hitrosti) oddaljena od letališča, na katerem se lahko pričakuje, da bo na voljo strokovna medicinska pomoč. |
|
(b) |
Vodja zrakoplova zagotovi, da dajejo zdravila samo usposobljeni zdravniki, medicinske sestre ali podobno usposobljeno osebje. |
|
(c) |
Pogoji za prevoz
|
OPS 1.760
Kisik za prvo pomoč
|
(a) |
Operator ne uporablja letala s kabino pod tlakom na višinah nad 25 000 ft, kadar se zahteva prisotnost člana kabinskega osebja, če ni opremljeno z zalogo nerazredčenega kisika za potnike, ki bi po znižanju tlaka v potniški kabini iz fizioloških razlogov lahko zahtevali kisik. Količina kisika se izračuna na podlagi povprečnega pretoka vsaj treh litrov pri standardni temperaturi, tlaku in vlagi (pogoji STPD)/minuto/osebo in zagotovi za celoten let po znižanju tlaka v kabini pri tlačni višini kabine nad 8 000 ft vsaj za 2 odstotka potnikov na letalu, nikakor pa ne za manj kot eno osebo. Na voljo mora biti zadostno število razdelilnih enot, nikakor jih ne sme biti manj kot dve, z mehanizmom, ki kabinskemu osebju omogoči uporabo zaloge. |
|
(b) |
Količina kisika za prvo pomoč, ki se zahteva za določeno operacijo, se določi na podlagi tlačnih višin kabine in trajanja leta, v skladu z operativnimi postopki, določenimi za posamezen let in zračno pot. |
|
(c) |
Razpoložljiva kisikova oprema mora ustvariti masni pretok do vsakega uporabnika, ki znaša vsaj štiri litre na minuto pri pogojih STPD. Lahko ima napravo za zmanjšanje pretoka, vendar ne na manj kot dva litra na minuto pri pogojih STPD, na katerikoli višini. |
OPS 1.770
Dodatni kisik – letala s kabino pod tlakom
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.770)
|
(a) |
Splošno
|
|
(b) |
Zahteve za kisikovo opremo in oskrbo s kisikom
|
OPS 1.775
Dodatni kisik – Letala, kjer kabina ni pod tlakom
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.775)
|
(a) |
Splošno
|
|
(b) |
Zahteve za oskrbo s kisikom
|
OPS 1.780
Zaščitna oprema za dihanje za posadko
|
a) |
Operator ne uporablja letala s kabino pod tlakom niti letala, kjer kabina ni pod tlakom, z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, če:
|
|
b) |
Oprema PBE, namenjena za uporabo letalske posadke, mora biti na priročnem mestu v pilotski kabini in zlahka dosegljiva za takojšno uporabo zahtevanih članov letalske posadke na njihovih dodeljenih delovnih mestih. |
|
c) |
Oprema PBE, predvidena za uporabo kabinskega osebja, mora biti vgrajena v bližini posameznih delovnih mest za zahtevane člane kabinskega osebja. |
|
d) |
Poleg tega je treba zlahka dosegljivo prenosno opremo PBE zagotoviti in postaviti na mesta, kjer so ročni gasilski aparati, zahtevani v OPS 1.790 (c) in (d), ali v njihovo neposredno bližino, razen če je gasilski aparat postavljen v prostoru za tovor, ko je treba opremo PBE postaviti zunaj njega, vendar v neposredni bližini vhoda v ta prostor. |
|
e) |
Uporaba opreme PBE ne sme preprečevati komunikacije, kadar se zahteva v skladu z OPS 1.685, OPS 1.690, OPS 1.810 in OPS 1.850. |
OPS 1.790
Ročni gasilni aparati
Operator ne uporablja letala, če na njem ni ročnih gasilnih aparatov za uporabo v prostorih za posadko, potnike in, kjer je ustrezno, tovor in v kuhinjah v skladu z naslednjim:
|
a) |
vrsta in kakovost sredstva za gašenje mora ustrezati vrsti požarov, ki se lahko pripetijo v prostoru, kjer se predvideva uporaba določenega gasilnega aparata, v prostorih za osebje pa mora čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov; |
|
b) |
najmanj en ročni gasilni aparat, ki kot sredstvo za gašenje vsebuje halon 1211 (bromoklorodifluoro-metan; CBrCIF2) ali enakovredno sredstvo mora biti na priročnem mestu v pilotski kabini, namenjen za uporabo letalske posadke; |
|
c) |
najmanj en ročni gasilni aparat mora biti v vsaki kuhinji, ki ni na glavnem krovu za potnike, ali iz nje zlahka dosegljiv; |
|
d) |
najmanj en zlahka dosegljiv ročni gasilni aparat mora biti na voljo za uporabo v vsakem prostoru za tovor ali prtljago razreda A ali B in v vsakem prostoru za tovor razreda E, ki je med letom dostopen članom posadke, in |
|
e) |
najmanj naslednje število ročnih gasilnih aparatov mora biti na priročnem mestu v prostoru oziroma prostorih za potnike:
Če se zahtevata dva ali več gasilnih aparatov, morajo biti ti enakomerno porazdeljeni v prostoru za potnike. |
|
f) |
Najmanj eden od zahtevanih gasilnih aparatov v prostoru za potnike na letalu z največjim dovoljenim številom potniških sedežev najmanj 31 in največ 60 in najmanj dva gasilna aparata v prostoru za potnike na letalu z največjim dovoljenim številom potniških sedežev 61 ali več morajo kot sredstvo za gašenje vsebovati halon 1211 (bromoklorodi-fluorometan CBrCIF2) ali enakovredno sredstvo. |
OPS 1.795
Sekire in lomilke
|
(a) |
Operator ne uporablja letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 9, če ni opremljeno z najmanj eno sekiro ali lomilko, nameščeno v pilotski kabini. Če znaša največje dovoljeno število potniških sedežev več kot 200, mora imeti letalo dodatno sekiro ali lomilko, nameščeno v kuhinji, ki je najbolj zadaj v letalu, ali v njeni bližini. |
|
(b) |
Potniki ne smejo videti sekir in lomilk, nameščenih v potniški kabini. |
OPS 1.800
Označitev točk prodora
Če ima letalo predele trupa, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v letalo v sili, operator zagotovi, da se ti predeli označijo v skladu s spodaj navedenimi zahtevami: Oznake morajo biti rdeče ali rumene, po potrebi obrobljene z belo, da se ločijo od ozadja. Če so kotne oznake več kot dva metra narazen, se vnesejo vmesne črte z dimenzijami 9 cm × 3 cm, tako da sosednje oznake niso več kot dva metra narazen.
OPS 1.805
Sredstva za evakuacijo v sili
|
a) |
Operator ne uporablja letala z višinami praga pri evakuaciji potnikov:
|
|
b) |
Takšne opreme in naprav ni treba zagotoviti pri izhodih nad krili, če je označeno mesto na letalski konstrukciji, kjer se konča pot reševanja, manj kot 1,83 metra (6 čevljev) od tal, ko je letalo na tleh, podvozje izvlečeno, zakrilca pa v položaju za vzlet ali pristanek; izbere se položaj zakrilc, ki je višje nad tlemi. |
|
c) |
Na letalih, ki morajo imeti za letalsko posadko poseben izhod v sili in:
|
OPS 1.810
Megafoni
|
a) |
Operator ne uporablja letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 60, na katerem je eden ali več potnikov, če ni opremljeno s prenosnimi baterijskimi megafoni, ki so med evakuacijo v sili članom posadke zlahka dosegljivi za uporabo, v skladu z naslednjo tabelo:
|
OPS 1.815
Razsvetljava v sili
|
(a) |
Operator ne uporablja potniškega letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 9, če nima sistema razsvetljave v sili z neodvisnim virom električne energije, ki omogoča evakuacijo letala. Sistem razsvetljave v sili mora vključevati:
|
|
(b) |
Operator ne uporablja ponoči potniškega letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev 9 ali manj, če nima vira splošne osvetlitve potniške kabine, ki pomaga pri evakuacijo iz letala. Sistem lahko uporablja kupolaste luči ali druge vire osvetlitve, s katerimi je letalo že opremljeno in ki delujejo tudi po izključitvi akumulatorja letala. |
OPS 1.820
Samodejni oddajnik signala na kraju nesreče
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, za katero je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. januarja 2002 ali kasneje, če ni opremljeno s samodejnim oddajnikom signala na kraju nesreče (ELT), ki oddaja na 121,5 MHz in 406 MHz. |
|
(b) |
Operator ne uporablja letala, za katero je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano pred 1. januarjem 2002, če ni opremljeno s katerim koli tipom ELT, ki oddaja na 121,5 MHz in 406 MHz. |
|
(c) |
Operator zagotovi, da so vse ELT, ki oddajajo na 406 MHz, kodirani v skladu z ICAO Prilogo X in prijavljeni pri nacionalni agenciji, pristojni za sprožitev iskanja in reševanja ali drugi pooblaščeni agenciji. |
OPS 1.825
Rešilni jopiči
|
(a) |
Kopenska letala. Operator ne uporablja kopenskega letala:
|
|
(b) |
Vodna in amfibijska letala. Operator ne uporablja vodnega ali amfibijskega letala na vodi, če ni opremljeno z rešilnimi jopiči z lučmi za lociranje preživelih za vse osebe na njem. Vsi rešilni jopiči morajo biti zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali ležišča. Rešilni jopiči za dojenčke se lahko nadomestijo z drugimi odobrenimi napihljivimi napravami, opremljenimi z lučjo za lociranje preživelih. |
OPS 1.830
Rešilni čolni in naprave ELT, ki opozarjajo na preživele, za podaljšane lete nad vodo
|
(a) |
Pri letih nad vodo operator ne uporablja letala v takšni razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega:
|
|
(b) |
Zadostno število rešilnih čolnov, ki lahko sprejmejo vse osebe na letalu. Če niso zagotovljeni dodatni čolni z dovolj veliko zmogljivostjo, mora število plovcev in količina sedežev, ki je večje od nominalne zmogljivosti čolnov, omogočati namestitev vsem potnikom na letalu v primeru izgube enega od čolnov z največjo nominalno zmogljivostjo. Rešilni čolni morajo biti opremljeni z:
|
|
(c) |
vsaj dva oddajnika signala na mestu nesreče (ELT (S)) za preživele, ki lahko oddajata na frekvencah za nevarnost, predpisanih z ICAO Prilogo X, Zvezek V, poglavje 2. |
OPS 1.835
Oprema za preživetje
Operator ne uporablja letala nad območji, kjer bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, če ni opremljeno z naslednjim:
|
a) |
s signalno opremo za oddajanje pirotehničnih signalov v sili iz ICAO, Priloga II; |
|
b) |
vsaj z enim oddajnikom signala na kraju nesreče (ELT (S)) za preživele, ki oddaja na frekvencah za klic v sili iz ICAO, Priloga X, Zvezek V, poglavje 2, in |
|
c) |
dodatno opremo za preživetje za predvideno zračno pot, ob upoštevanju števila oseb na letalu, razen da na letalu ni treba imeti opreme iz pododstavka (c), če letalo:
|
OPS 1.840
Vodna in amfibijska letala – Razna oprema
|
(a) |
Operator ne uporablja na vodi vodnega ali amfibijskega letala, če ni opremljeno s:
|
Dodatek 1 k OPS 1.715
Zapisovalniki podatkov o letu – 1 – Seznam parametrov, ki jih je treba beležiti
Tabela A1 – Letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg
Opomba: Številka v levem stolpcu pomeni serijsko številko iz dokumenta EUROCAE ED55
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
1 |
ČAS |
|
2 |
TLAČNA VIŠINA |
|
3 |
INDICIRANA HITROST |
|
4 |
SMER LETA (HEADING) |
|
5 |
NORMALNI POSPEŠEK |
|
6 |
POLOŽAJ GLEDE NA PREČNO OS (PITCH ATTITUDE) |
|
7 |
POLOŽAJ GLEDE NA VZDOLŽNO OS (ROLL ATTITUDE) |
|
8 |
ROČNA NASTAVITEV RADIJSKE FREKVENCE |
|
9 |
POGONSKA MOČ/POTISK ZA VSAK MOTOR IN POLOŽAJ ROČICE ZA NASTAVITEV MOČI/POTISKA, ČE JE PRIMERNO |
|
10 |
POLOŽAJ ZAKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
11 |
POLOŽAJ PREDKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
12 |
STATUS POVRATNEGA POTISKA |
|
13 |
POLOŽAJ AERODINAMIČNE ZAVORE IN/ALI NASTAVITEV |
|
14 |
ABSOLUTNA ALI ZUNANJA TEMPERATURA OZRAČJA |
|
15 |
AVTOPILOT, AVTOMATSKA NASTAVITEV MOČI IN AFCS NAČIN IN STATUS DELOVANJA |
|
16 |
VZDOLŽNI POSPEŠEK |
|
17 |
BOČNI POSPEŠEK |
Tabela A2 – Letala z največjo potrjeno vzletno maso 5 700 kg ali manj
Opomba: Številka v levem stolpcu pomeni serijsko številko iz dokumenta EUROCAE ED55
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
1 |
ČAS |
|
2 |
TLAČNA VIŠINA |
|
3 |
INDICIRANA HITROST |
|
4 |
SMER LETA (HEADING) |
|
5 |
NORMALNI POSPEŠEK |
|
6 |
POLOŽAJ GLEDE NA PREČNO OS (PITCH ATTITUDE) |
|
7 |
POLOŽAJ GLEDE NA VZDOLŽNO OS (ROLL ATTITUDE) |
|
8 |
ROČNA NASTAVITEV RADIJSKE FREKVENCE |
|
9 |
POGONSKA MOČ/POTISK ZA VSAK MOTOR IN POLOŽAJ ROČICE ZA NASTAVITEV MOČI/POTISKA, ČE JE PRIMERNO |
|
10 |
POLOŽAJ ZAKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
11 |
POLOŽAJ PREDKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
12 |
STATUS POVRATNEGA POTISKA |
|
13 |
POLOŽAJ AERODINAMIČNE ZAVORE IN/ALI NASTAVITEV |
|
14 |
ABSOLUTNA ALI ZUNANJA TEMPERATURA OZRAČJA |
|
15 |
AVTOPILOT/AVTOMATSKA NASTAVITEV MOČI (STATUS DELOVANJA) |
|
16 |
VPADNI KOT (ČE JE NA VOLJO PRIMEREN SENZOR) |
|
17 |
VZDOLŽNI POSPEŠEK |
Tabela B – Dodatni parametri za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg
Opomba: Številka v levem stolpcu pomeni serijsko številko iz dokumenta EUROCAE ED55
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
18 |
OSNOVNO KRMARJENJE LETALA – POLOŽAJ KRMILNE POVRŠINE IN/ALI PILOTOV INPUT (PREČNA, VZDOLŽNA IN NAVPIČNA OS) |
|
19 |
POLOŽAJ VIŠINSKEGA TRIMERJA |
|
20 |
RADIJSKA VIŠINA |
|
21 |
VERTIKALNO ODSTOPANJE OD SNOPA (ILS DRSNA POT ALI MLS VIŠINA) |
|
22 |
HORIZONTALNO ODSTOPANJE OD SNOPA (ILS VODENJE PO SMERI ALI MLS AZIMUT) |
|
23 |
PRELET OZNAČEVALNIKA |
|
24 |
OPOZORILA |
|
25 |
PRIDRŽANO (PRIPOROČENA JE IZBIRA FREKVENCE NAVIGACIJSKEGA SPREJEMNIKA) |
|
26 |
PRIDRŽANO (PRIPOROČENA JE DME RAZDALJA) |
|
27 |
STATUS MIKROSTIKALA NA PODVOZJU ALI STATUS ZEMLJA/ZRAK |
|
28 |
SISTEM OPOZARJANJA NA BLIŽINO TAL |
|
29 |
VPADNI KOT |
|
30 |
OPOZARJANJE NA ZNIŽAN TLAK (MOČ HIDRAVLIČNEGA IN PNEVMATSKEGA SISTEMA) |
|
31 |
HITROST GLEDE NA ZEMLJO |
|
32 |
PODVOZJE ALI POLOŽAJ SELEKTORJA PODVOZJA |
Tabela C – Letala, opremljena s sistemi elektronskih prikazovalnikov
Opomba: Številka v srednjem stolpcu pomeni serijsko številko iz dokumenta EUROCAE ED55, tabela A1.5
|
ŠT. |
ŠT. |
PARAMETER |
|
33 |
6 |
IZBRANA BAROMETRSKA NASTAVITEV (ZA POSAMEZNO PILOTSKO MESTO) |
|
34 |
7 |
IZBRANA VIŠINA |
|
35 |
8 |
IZBRANA HITROST |
|
36 |
9 |
IZBRANO MACHOVO ŠTEVILO |
|
37 |
10 |
IZBRANA VERTIKALNA HITROST |
|
38 |
11 |
IZBRANA SMER LETA (HEADING) |
|
39 |
12 |
IZBRANA POT LETA (FLIGHT PATH) |
|
40 |
13 |
IZBRANA VIŠINA ODLOČITVE |
|
41 |
14 |
EFIS OBLIKA PRIKAZOVANJA |
|
42 |
15 |
MULTI-FUNKCIJSKI (MOTOR/OPOZARJANJE) OBLIKA PRIKAZOVANJA |
Dodatek 1 k OPS 1.720
Zapisovalniki podatkov o letu – 2 – Seznam parametrov, ki jih je treba beležiti
Tabela A – Letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
1 |
ČAS |
|
2 |
TLAČNA VIŠINA |
|
3 |
INDICIRANA HITROST |
|
4 |
SMER LETA (HEADING) |
|
5 |
NORMALNI POSPEŠEK |
|
6 |
POLOŽAJ GLEDE NA PREČNO OS (PITCH ATTITUDE) |
|
7 |
POLOŽAJ GLEDE NA VZDOLŽNO OS (ROLL ATTITUDE) |
|
8 |
ROČNA NASTAVITEV RADIJSKE FREKVENCE, RAZEN ČE JE NA VOLJO ALTERNATIVNI NAČIN ISTOČASNEGA FDR IN CVR ZAPISOVANJA |
|
9 |
MOČ ZA VSAK MOTOR |
|
10 |
POLOŽAJ ZAKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
11 |
POLOŽAJ PREDKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
12 |
STATUS POVRATNEGA POTISKA (SAMO ZA TURBOREAKTIVNA LETALA) |
|
13 |
POLOŽAJ AERODINAMIČNE ZAVORE IN/ALI NASTAVITEV |
|
14 |
ABSOLUTNA ALI ZUNANJA TEMPERATURA OZRAČJA |
|
15a |
AVTOPILOT – STATUS UPORABE |
|
15b |
NAČIN DELOVANJA AVTOPILOTA, AVTOMATSKE NASTAVITVE MOČI IN AFCS NAČIN IN STATUS DELOVANJA |
Tabela B – Dodatni parametri za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
16 |
VZDOLŽNI POSPEŠEK |
|
17 |
BOČNI POSPEŠEK |
|
18 |
OSNOVNO KRMARJENJE LETALA – POLOŽAJ KRMILNE POVRŠINE IN/ALI PILOTOV INPUT (PREČNA, VZDOLŽNA IN NAVPIČNA OS) |
|
19 |
POLOŽAJ VIŠINSKEGA TRIMERJA |
|
20 |
RADIJSKA VIŠINA |
|
21 |
ODSTOPANJE OD DRSNE POTI |
|
22 |
ODSTOPANJE OD VODENJA PO SMERI |
|
23 |
PRELET OZNAČEVALNIKA |
|
24 |
GLAVNA OPOZORILA |
|
25 |
NAV 1 IN NAV 2 IZBIRA FREKVENCE |
|
26 |
DME 1 IN DME 2 RADZALJA |
|
27 |
STATUS MIKROSTIKALA NA PODVOZJU |
|
28 |
SISTEM OPOZARJANJA NA BLIŽINO TAL |
|
29 |
VPADNI KOT |
|
30 |
POSAMEZNI HIDRAVLIČNI SISTEM (ZNIŽANJE TLAKA) |
|
31 |
NAVIGACIJSKI PODATKI |
|
32 |
PODVOZJE ALI POLOŽAJ SELEKTORJA PODVOZJA |
Dodatek 1 k OPS 1.725
Zapisovalniki podatkov o letu – 3 – Seznam parametrov, ki jih je treba beležiti
Tabela A – Letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 5 700 kg
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
1 |
ČAS |
|
2 |
TLAČNA VIŠINA |
|
3 |
INDICIRANA HITROST |
|
4 |
SMER LETA (HEADING) |
|
5 |
NORMALNI POSPEŠEK |
Tabela B – Dodatni parametri za letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 27 000 kg
|
ŠT. |
PARAMETER |
|
6 |
POLOŽAJ GLEDE NA PREČNO OS (PITCH ATTITUDE) |
|
7 |
POLOŽAJ GLEDE NA VZDOLŽNO OS (ROLL ATTITUDE) |
|
8 |
ROČNA NASTAVITEV RADIJSKE FREKVENCE, RAZEN ČE JE NA VOLJO ALTERNATIVNI NAČIN ISTOČASNEGA FDR IN CVR ZAPISOVANJA |
|
9 |
MOČ ZA VSAK MOTOR |
|
10 |
POLOŽAJ ZAKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
11 |
POLOŽAJ PREDKRILC ALI NASTAVITEV V PILOTSKI KABINI |
|
12 |
STATUS POVRATNEGA POTISKA (SAMO ZA TURBOREAKTIVNA LETALA) |
|
13 |
POLOŽAJ AERODINAMIČNE ZAVORE IN/ALI NASTAVITEV |
|
14 |
ABSOLUTNA ALI ZUNANJA TEMPERATURA OZRAČJA |
|
15a |
AVTOPILOT – STATUS UPORABE |
|
15b |
NAČIN DELOVANJA AVTOPILOTA, AVTOMATSKE NASTAVITVE MOČI IN AFCS NAČIN IN STATUS DELOVANJA |
|
16 |
VZDOLŽNI POSPEŠEK |
|
17 |
BOČNI POSPEŠEK |
|
18 |
OSNOVNO KRMARJENJE LETALA – POLOŽAJ KRMILNE POVRŠINE IN/ALI PILOTOV INPUT (PREČNA, VZDOLŽNA IN NAVPIČNA OS) |
|
19 |
POLOŽAJ VIŠINSKEGA TRIMERJA |
|
20 |
RADIJSKA VIŠINA |
|
21 |
ODSTOPANJE OD DRSNE POTI |
|
22 |
ODSTOPANJE OD VODENJA PO SMERI |
|
23 |
PRELET OZNAČEVALNIKA |
|
24 |
GLAVNA OPOZORILA |
|
25 |
NAV 1 IN NAV 2 IZBIRA FREKVENCE |
|
26 |
DME 1 IN DME 2 RADZALJA |
|
27 |
STATUS MIKROSTIKALA NA PODVOZJU |
|
28 |
SISTEM OPOZARJANJA NA BLIŽINO TAL |
|
29 |
VPADNI KOT |
|
30 |
POSAMEZNI HIDRAVLIČNI SISTEM (ZNIŽANJE TLAKA) |
|
31 |
NAVIGACIJSKI PODATKI (ZEMLJEPISNA ŠIRINA IN DOLŽINA, HITROST GLEDE NA ZEMLJO IN KOT ZANOSA) |
|
32 |
PODVOZJE ALI POLOŽAJ SELEKTORJA PODVOZJA |
Dodatek 1 k OPS 1.770
Kisik – Minimalne zahteve za dodatni kisik v letalih pod tlakom med spuščanjem v sili in po njem
Tabela 1
|
(a) |
(b) |
||||||||||
|
OSKRBA ZA: |
TRAJANJE LETA IN TLAČNA VIŠINA KABINE |
||||||||||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina kabine presega 13 000 ft, in ves čas leta, ko tlačna višina kabine presega 10 000 ft, ne presega pa 13 000 ft po prvih 30 minutah na teh višinah, v nobenem primeru pa ne manj kot:
|
||||||||||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina kabine presega 13 000 ft, vendar ne manj kot 30 minut (opomba 2), ter ves čas leta, ko tlačna višina kabine presega 10 000 ft, ne presega pa 13 000 ft po prvih 30 minutah na teh višinah. |
||||||||||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina presega 15 000 ft, vendar v nobenem primeru manj kot 10 minut (opomba 4). |
||||||||||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina kabine presega 14 000 ft, ne presega pa 15 000 ft. |
||||||||||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina kabine presega 10 000 ft, ne presega pa 14 000 ft po prvih 30 minutah na teh višinah. |
||||||||||
|
|||||||||||
Dodatek 1 k OPS 1.775
Dodatni kisik za letala, kjer kabina ni pod tlakom
Tabela 1
|
(a) |
(b) |
||
|
OSKRBA ZA: |
TRAJANJE LETA IN TLAČNA VIŠINA KABINE |
||
|
Ves čas trajanja leta na tlačnih višinah nad 10 000 ft. |
||
|
Ves čas trajanja leta, ko tlačna višina kabine presega 13 000 ft in za vsako obdobje, daljše od 30 minut, kadar tlačna višina kabine presega 10 000 ft, ne presega pa 13 000 ft. |
||
|
Ves čas trajanja leta na tlačnih višinah nad 13 000 ft. |
||
|
Ves čas trajanja leta po 30 minutah na tlačnih višinah, ki presegajo 10 000 ft, ne presegajo pa 13 000 ft. |
||
|
|||
PODDEL L
KOMUNIKACIJSKA IN NAVIGACIJSKA OPREMA
OPS 1.845
Splošni uvod
|
(a) |
Operator zagotovi, da se let ne začne, če komunikacijska in navigacijska oprema iz tega pododstavka:
|
|
(b) |
Minimalni standardi zmogljivosti komunikacijske in navigacijske opreme so predpisani v veljavnih uredbah o evropskih tehničnih standardih (ETSO), kot so našteti v veljavnih specifikacijah za uredbe o evropskih tehničnih standardih (CS-TSO), razen če operativni predpisi ali predpisi o plovnosti ne zahtevajo drugih standardov zmogljivosti. Komunikacijska in navigacijska oprema, ki je bila na dan začetka izvajanja OPS v skladu z drugimi specifikacijami za obliko in zmogljivost in ne s specifikacijami ETSO, se lahko še naprej uporablja ali vgrajuje, razen če niso v tem poddelu predpisane dodatne zahteve. Za komunikacijsko in navigacijsko opremo, ki je bila že odobrena, se ne zahteva, da je v skladu z revidiranim ETSO ali revidirano specifikacijo, ki ni ETSO, razen če ni zanjo predpisana retroaktivna zahteva. |
OPS 1.850
Radijska oprema
|
a) |
Operator ne uporablja letala, če ni opremljeno z radijsko opremo, ki ustreza vrsti izvajane operacije. |
|
b) |
Če se v skladu s tem poddelom zahtevata dva samostojna radijska sistema (ločeni in kompletni), mora vsak imeti svojo antensko postavitev, razen pri uporabi trdno podprtih brezžičnih anten ali drugih enakovredno zanesljivih antenskih postavitev, ko se zahteva samo ena antena. |
|
c) |
Radiokomunikacijska oprema, ki se zahteva za upoštevanje predhodnega pododstavka (a), mora zagotavljati tudi komunikacije na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v nevarnosti. |
OPS 1.855
Plošča za izbiro zvoka
Operator ne uporablja letala po pravilih IFR, če ni opremljeno s ploščo za izbiro zvoka, dostopno vsem zahtevanim članom letalske posadke.
OPS 1.860
Radijska oprema za operacije po pravilih VFR po zračnih poteh, na katerih poteka navigacija ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov
Operator ne uporablja letala po pravilih VFR na zračnih poteh, na katerih lahko navigacija poteka ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, če ni opremljeno z radio komunikacijsko opremo, ki je v običajnih operativnih pogojih potrebna za izvajanje naslednjega:
|
a) |
sporazumevanje z ustreznimi zemeljskimi postajami; |
|
b) |
sporazumevanje z ustreznimi objekti kontrole zračnega prometa s katere koli točke nadzorovanega zračnega prostora, v katerem se predvidevajo leti, in |
|
c) |
prejem meteoroloških informacij. |
OPS 1.865
Komunikacijska in navigacijska oprema za operacije po pravilih IFR ali po pravilih VFR po zračnih poteh, na katerih se navigacija ne more izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov
|
(a) |
Operator ne uporablja letala po pravilih IFR ali VFR na zračnih poteh, na katerih se navigacija ne more izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, če letalo ni opremljeno z radiokomunikacijsko opremo in radarskim odzivnikom SSR ter navigacijsko opremo v skladu z zahtevami služb zračnega prometa z območja oziroma območij operacij. |
|
(b) |
Radijska oprema. Operator zagotovi, da radijska oprema obsega najmanj:
|
|
(c) |
Navigacijska oprema. Operator zagotovi, da navigacijska oprema:
|
|
(d) |
Operator lahko uporablja letalo, ki ni opremljeno z opremo ADF ali navigacijsko opremo iz pododstavkov (c)(1)(vi) in/ali (c)(1)(vii) zgoraj, če je opremljeno z nadomestno opremo, ki jo za predvideno zračno pot leta odobri Organ. Zanesljivost in natančnost nadomestne opreme morata omogočati varno navigacijo na izbrani zračni poti. |
|
(e) |
Operator zagotovi, da so komunikacijska oprema VHF, lokalizator ILS in sprejemniki VOR vgrajeni v letalu za uporabo po pravilih IFR in da je bilo zanje potrjeno, da izpolnjujejo zmogljivostne standarde za neobčutljivost na FM. |
OPS 1.866
Radarski odzivnik
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, če ni opremljeno z:
|
OPS 1.870
Dodatna navigacijska oprema za operacije v zračnem prostoru MNPS
|
(a) |
Operator ne uporablja letala v zračnem prostoru MNPS, če ni opremljeno z navigacijsko opremo, ki izpolnjuje minimalne tehnične zahteve za navigacijsko zmogljivost, predpisane v ICAO Dok 7030 v obliki območnih dodatnih postopkov. |
|
(b) |
Navigacijska oprema, ki se zahteva v skladu s tem odstavkom, mora biti vidna in uporabna za vsakega pilota, ki sedi na svojem delovnem mestu. |
|
(c) |
Za neomejene operacije v zračnem prostoru MNPS mora biti letalo opremljeno z dvema samostojnima navigacijskima sistemoma velikega dosega (LRNS). |
|
(d) |
Za operacije v zračnem prostoru MNPS po prijavljenih posebnih zračnih poteh mora biti letalo opremljeno z enim navigacijskim sistemom velikega dosega (LRNS), razen če ni določeno drugače. |
OPS 1.872
Oprema za operacije v določenem zračnem prostoru z zmanjšanimi minimalnimi navpičnimi razdvajanji (RVSM)
|
a) |
Operator zagotovi, da so letala, ki se uporabljajo v zračnem prostoru RVSM, opremljena z:
|
PODDEL M
VZDRŽEVANJE LETAL
OPS 1.875
Splošno
|
(a) |
Operator ne uporablja letala, če ga ne vzdržuje in da v ponovno uporabo organizacija, ki je bila ustrezno odobrena/potrjena v skladu z delom 145, kar pa ne velja za preglede pred letom, za katere ni treba, da jih opravi organizacija iz dela 145. |
|
(b) |
Zahteve za vzdrževanje letal, ki morajo biti v skladu z zahtevami za certificiranje operatorjev iz OPS 1.180, so naštete v delu M. |
PODDEL N
LETALSKA POSADKA
OPS 1.940
Sestava letalske posadke
(Glej dodatka 1 in 2 k OPS 1.940)
|
(a) |
Operator zagotovi, da:
|
|
(b) |
Minimalna letalska posadka za operacije po pravilih IFR ali ponoči. Za operacije po pravilih IFR ali ponoči operator zagotovi, da:
|
JAR-OPS 1.943
Začetno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini (CRM), ki ga zagotovi operator
|
(a) |
Če član letalske posadke ni že prej opravil začetnega usposabljanja za skupno delo v pilotski kabini (CRM), ki ga zagotovi operator (bodisi na novo zaposleno ali obstoječe osebje), operator zagotovi, da član letalske posadke opravi začetni tečaj za CRM. Na novo zaposleni opravijo začetno usposabljanje za CRM, ki ga zagotovi operator, v prvem letu po prihodu k operatorju. |
|
(b) |
Če se član letalske posadke ni že prej izobraževal v zvezi s človeškimi dejavniki, mora pred začetnim usposabljanjem za CRM, ki ga zagotovi operator, ali skupaj z njim opraviti teoretični tečaj, ki temelji na programu o zmogljivostih in omejitvah človeškega delovanja za ATPL (glej zahteve, ki se uporabljajo za licenciranje letalskih posadk). |
|
(c) |
Začetno usposabljanje za CRM mora izvajati najmanj en vodja usposabljanja za CRM, sprejemljiv za Organ, ki mu lahko pri obravnavanju določenih področij pomagajo strokovnjaki. |
|
(d) |
Začetno usposabljanje za CRM se izvaja v skladu s podrobnim učnim načrtom iz operativnega priročnika. |
OPS 1.945
Preusmeritveno usposabljanje in preverjanje
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.945)
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
|
b) |
Pri prehodu na nov tip ali razred letala se lahko preverjanje iz OPS 1.965 (b) združi s preskusom usposobljenosti za rating za tip ali razred v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za licenciranje letalskih posadk. |
|
c) |
Preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, in tečaj za rating za tip ali razred, ki se zahteva za izdajo licenc letalskim posadkam, se lahko združita. |
OPS 1.950
Izobraževanje o razlikah in seznanitveno usposabljanje
|
a) |
Operator zagotovi, da član letalske posadke opravi:
|
|
b) |
Operator v operativnem priročniku navede, kdaj se zahtevata takšno izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje. |
OPS 1.955
Imenovanje za vodjo zrakoplova
|
a) |
Operator zagotovi, da se za napredovanje iz kopilota v vodjo zrakoplova in za vse, ki se mu pridružijo kot vodje zrakoplova:
|
|
b) |
Tečaj poveljevanja iz predhodnega pododstavka (a)(2) je treba navesti v operativnem priročniku in vključiti vsaj v naslednje:
|
OPS 1.960
Vodje zrakoplova z licenco poklicnega pilota
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
OPS 1.965
Periodično usposabljanje in preverjanje
(Glej dodatka 1 in 2 k OPS 1.965)
|
(a) |
Splošno. Operator zagotovi, da:
|
|
(b) |
Preverjanje usposobljenosti, ki ga zagotovi operator.
|
|
(c) |
Linijsko preverjanje. Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke opravi linijsko preverjanje na letalu, da dokaže svojo usposobljenost za izvajanje običajnih linijskih operacij iz operativnega priročnika. Rok veljavnosti linijskega preverjanja usposobljenosti znaša dvanajst koledarskih mesecev in preostanek meseca izdaje. Če se linijsko preverjanje izvede v zadnjih treh koledarskih mesecih veljavnosti predhodnega linijskega preverjanja, traja njegova veljavnost od datuma izdaje do 12 koledarskih mesecev po poteku datuma navedenega predhodnega preverjanja. |
|
(d) |
Usposabljanje za uporabo reševalne in varnostne opreme in njegovo preverjanje. Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke na mestu opravi usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za uporabo vse reševalne in varnostne opreme na letalu. Rok veljavnosti preverjanja usposobljenosti za uporabo reševalne in varnostne opreme traja dvanajst koledarskih mesecev in preostanek meseca izdaje. Če se preverjanje izvede v zadnjih treh koledarskih mesecih veljavnosti predhodnega preverjanja usposobljenosti za uporabo reševalne in varnostne opreme, traja njegova veljavnost od datuma izdaje do dvanajst koledarskih mesecev po poteku datuma predhodnega preverjanja usposobljenosti za uporabo reševalne in varnostne opreme. |
|
(e) |
CRM. Operator zagotovi, da:
|
|
(f) |
Usposabljanje na tleh in osvežitveno usposabljanje. Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke vsaj vsakih dvanajst mesecev opravi usposabljanje na tleh in osvežitveno usposabljanje. Če se usposabljanje izvede v času treh koledarskih mesecih pred potekom 12 koledarskih mesecev, je treba naslednje usposabljanje na tleh in osvežitveno usposabljanje opraviti v dvanajstih koledarskih mesecih po poteku prvotnega roka predhodnega usposabljanja na tleh in osvežitvenega usposabljanja. |
|
(g) |
Usposabljanje na letalu/STD. Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke vsaj vsakih dvanajst koledarskih mesecev opravi usposabljanje na letalu/STD. Če se usposabljanje izvede v času treh koledarskih mesecih pred potekom 12 koledarskih mesecev, je treba naslednje usposabljanje na letalu/STD opraviti v dvanajstih koledarskih mesecih po poteku prvotnega roka predhodnega usposabljanja na letalu/STD. |
OPS 1.968
Usposobljenost pilota za delo na katerem koli pilotovem sedežu
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.968)
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
OPS 1.970
Zadnje izkušnje
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
|
b) |
Rok 90 dni iz predhodnih pododstavkov (a)(1) in (2) se lahko podaljša na največ 120 dni z linijskim letenjem pod nadzorom inštruktorja ali izpraševalca za rating za tip. Za roke nad 120 dni se zahteva glede tekočih izkušenj izpolni z letom za usposabljanje ali uporabo simulatorja letenja ali predvidenega tipa letala. |
OPS 1.975
Usposobljenost za ruto in letališče
|
a) |
Operator zagotovi, da pilot, preden se ga določi za vodjo zrakoplova ali pilota, na katerega lahko vodja zrakoplova prenese vodenje leta, pridobi ustrezno znanje o zračni poti, predvideni za let, ter letališčih (vključno z nadomestnimi), napravah in postopkih, ki naj bi jih uporabil. |
|
b) |
Rok veljavnosti usposobljenosti za zračno pot in letališče znaša dvanajst koledarskih mesecev, poleg preostanka:
|
|
c) |
Usposobljenost za zračno pot in letališče se ponovno potrdi z letenjem na zračni poti ali do letališča v roku veljavnosti iz predhodnega pododstavka (b). |
|
d) |
Če se ponovno potrdi v zadnjih treh koledarskih mesecih veljavnosti predhodne usposobljenosti za zračno pot in letališče, traja njegova veljavnost od datuma ponovne potrditve do dvanajst koledarskih mesecev po poteku datuma te predhodne usposobljenosti za zračno pot in letališče. |
OPS 1.978
Nadaljevalni program usposabljanja
|
a) |
Roka veljavnosti iz OPS 1.965 in 1.970 se lahko podaljšata, če Organ odobri nadaljevalni program usposabljanja, ki ga uvede operator. |
|
b) |
Nadaljevalni program usposabljanja mora vključevati usposabljanje in preverjanje, ki vzpostavlja in ohranja usposobljenost, ki ni manjša od usposobljenosti iz OPS 1.945, 1.965 in 1.970. |
OPS 1.980
Operacije na več kot enem tipu ali različici
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.980)
|
a) |
Operator zagotovi, da član letalske posadke ne leti na več kot enem tipu ali različici, če za to ni usposobljen. |
|
b) |
Operator pri preučevanju možnosti za operacije na več kot enem tipu ali različici, zagotovi, da razlike in/ali podobnosti zadevnih letal upravičujejo takšno operacijo, ob upoštevanju naslednjega:
|
|
c) |
Operator zagotovi, da član letalske posadke, ki upravlja več kot en tip ali različico, izpolnjuje vse zahteve iz poddela N za vsak tip ali različico, če ni Organ odobril uporabo kredita oziroma kreditov, povezanih z zahtevami za usposabljanje, preverjanje in zadnje izkušnje. |
|
d) |
Operator navede za vsako operacijo na več kot enem tipu ali različici v operativnem priročniku ustrezne postopke in/ali operativne omejitve, ki jih odobri Organ in vključujejo:
|
OPS 1.981
Upravljanje helikopterjev in letal
|
a) |
Če član letalske posadke upravlja helikopterje in letala:
|
OPS 1.985
Evidenca o usposabljanju
|
a) |
Operator:
|
Dodatek 1 k OPS 1.940
Zamenjava članov letalske posadke med letom
|
a) |
Člana letalske posadke lahko pri izvajanju njegovih nalog pri krmilu zamenja drug ustrezno usposobljen član letalske posadke. |
|
b) |
Zamenjava vodje zrakoplova
|
|
c) |
Minimalne zahteve za pilota, ki zamenja vodjo zrakoplova:
|
|
d) |
Zamenjava kopilota
|
|
e) |
Minimalne zahteve za nadomestnega kopilota pri križarjenju
|
|
f) |
Zamenjava upravljavca sistemov letala. Upravljavca sistemov letala lahko med letom nadomesti član posadke, ki ima licenco letalskega inženirja, ali član letalske posadke z usposobljenostjo, sprejemljivo za Organ. |
Dodatek 2 k OPS 1.940
Operacije z enim pilotom po pravilih IFR ali ponoči
|
a) |
Letala iz OPS 1.940 (b)(2) lahko po pravilih IFR ali ponoči upravlja en pilot, če so izpolnjene naslednje zahteve:
|
Dodatek 1 k OPS 1.945
Preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator
|
a) |
Preusmeritveni tečaj, ki ga zagotovi operator, vključuje:
|
|
b) |
Preusmeritveni tečaj mora potekati v vrstnem redu iz predhodnega pododstavka (a). |
|
c) |
Po koncu preusmeritvenega tečaja brez opravljenih ur letenja pilot:
|
|
d) |
Elemente skupnega dela v pilotski kabini je treba vključiti v preusmeritveni tečaj, ki ga izvaja ustrezno usposobljeno osebje. |
|
e) |
Če član letalske posadke predhodno še ni opravil preusmeritvenega tečaja, ki ga zagotovi operator, operator zagotovi, da član letalske posadke poleg usposabljanja iz predhodnega pododstavka (a) opravi tudi splošno usposabljanje za prvo pomoč in, če je ustrezno, usposabljanje za postopke pri prisilnem pristanku na vodi, pri čemer uporablja opremo v vodi. |
Dodatek 1 k OPS 1.965
Periodično usposabljanje in preverjanje – Piloti
|
a) |
Periodično usposabljanje – Periodično usposabljanje vključuje:
|
|
b) |
Periodično preverjanje. Periodično preverjanje obsega:
|
Dodatek 2 k OPS 1.965
Periodično usposabljanje in preverjanje – Upravljavec sistemov letala
|
a) |
Periodično usposabljanje in preverjanje za upravljavce sistemov letal mora izpolnjevati zahteve za pilote in vse dodatne posebne naloge, razen tistih, ki se ne uporabljajo za upravljavce sistemov letal. |
|
b) |
Periodično usposabljanje in preverjanje za upravljavce sistemov letal po možnosti poteka hkrati s periodičnim usposabljanjem in preverjanjem pilotov. |
|
c) |
Linijsko preverjanje opravi vodja zrakoplova, ki ga imenuje operator in je sprejemljiv za Organ, ali inštruktor ali izpraševalec za rating za tip upravljavca sistemov letala. |
Dodatek 1 k OPS 1.968
Usposobljenost pilota za delo na katerem koli pilotovem sedežu
|
a) |
Vodje zrakoplovov, od katerih njihove naloge zahtevajo, da delajo tudi na desnem sedežu in izvajajo naloge kopilota, ali vodje zrakoplovov, ki morajo izvajati usposabljanje ali preverjanje na desnem sedežu, opravijo dodatno usposabljanje in preverjanje iz operativnega priročnika hkrati s preverjanji usposobljenosti iz OPS 1.965 (b), ki jih zagotovi operator. To dodatno usposabljanje mora vključevati vsaj naslednje:
|
|
b) |
Če se na letalu izvajajo manevri pri okvari letala, je treba simulirati okvaro motorja. |
|
c) |
Pri delu na desnem sedežu je treba ponovno potrditi in obnoviti tudi preverjanja, ki jih zahteva OPS za delo na levem sedežu. |
|
d) |
Pilot, ki zamenja vodjo zrakoplova, mora prej hkrati s preverjanji usposobljenosti iz OPS1.965(b), ki jih zagotovi operator, dokazati izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere ponavadi nadomestni piloti niso odgovorni. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike (na primer zaradi uporabe avtopilota), se postopek lahko izvaja na katerem koli sedežu. |
|
e) |
Pilot, ki ni vodja zrakoplova na levem sedežu, mora hkrati s preverjanji usposobljenosti iz OPS 1.965(b), ki jih zagotovi operator, dokazati izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere je sicer odgovoren vodja zrakoplova v vlogi neletečega pilota. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike (na primer zaradi uporabe avtopilota), se postopek lahko izvaja na katerem koli sedežu. |
Dodatek 1 k OPS 1.980
Operacije na več kot enem tipu ali različici
|
a) |
Če član letalske posadke upravlja več kot en razred, tip ali različico letala, ki so našteti v skladu z veljavnimi zahtevami za licenciranje letalskih posadk, ne pa v zaznamku posamezne licence, mora operator upoštevati naslednje:
|
|
b) |
Če član letalske posadke upravlja več kot en tip ali različico letala v okviru enega ali več zaznamkov iz licence v skladu z zahtevami za licenciranje letalskih posadk (tip – z več piloti), operator zagotovi, da:
Opomba: Za primere, v katere je vključen več kot en zaznamek, glej pododstavka (c) in (d) spodaj. |
|
c) |
Če član letalske posadke upravlja več kot en tip ali različico letala, ki so našteti v skladu z veljavnimi zahtevami za licenciranje letalskih posadk (tip – z enim pilotom in tip – z več piloti), ne pa v zaznamku posamezne licence, mora operator upoštevati naslednje:
|
|
d) |
Če član letalske posadke upravlja več kot en tip ali različico letala, ki so našteti v skladu z zahtevami za licenciranje letalskih posadk (tip – z več piloti), ne pa v zaznamku posamezne licence, mora operator upoštevati naslednje:
|
|
e) |
Če član letalske posadke upravlja kombinacije letalskih tipov ali različic v skladu z zahtevami za licenciranje letalskih posadk (razred – z enim pilotom in tip – z več piloti), mora operator dokazati, da so bili odobreni posebni postopki in/ali operativne omejitve v skladu z OPS 1.980 (d). |
PODDEL O
KABINSKO OSEBJE
OPS 1.988
Uporaba
Operator zagotovi, da vsi člani kabinskega osebja izpolnjujejo zahteve iz tega poddela in vse druge varnostne zahteve, ki se uporabljajo za kabinsko osebje.
V teh uredbi pomeni izraz ‚član kabinskega osebja‘ vsakega člana posadke, razen članov letalske posadke, ki v interesu varnosti potnikov izvaja naloge, ki mu jih dodeli v potniški kabini letala operator ali vodja zrakoplova.
OPS 1.989
Prepoznavnost
|
(a) |
Operator zagotovi, da vsi člani kabinskega osebja nosijo uniforme operatorja za kabinsko osebje in so potnikom jasno prepoznavni kot člani kabinskega osebja. |
|
(b) |
Drugo osebje, kot so zdravstveno in varnostno osebje, varuhi otrok, najeti spremljevalci, tehnično osebje, zabavljači in tolmači, ki opravljajo naloge v potniški kabini, ne nosijo uniforme, po kateri bi jih potniki enačili s člani kabinskega osebja, razen če izpolnjujejo zahteve iz tega poddela in vse druge veljavne zahteve iz te uredbe. |
OPS 1.990
Število in sestava kabinskega osebja
|
(a) |
Operator ne sme uporabiti letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 19, kadar prevaža enega ali več potnikov, razen če posadka vključuje vsaj enega člana kabinskega osebja, ki je odgovoren za izvajanje nalog za zagotavljanje varnosti potnikom iz operativnega priročnika. |
|
(b) |
Pri upoštevanju predhodnega pododstavka (a) operator zagotovi, da število članov kabinskega osebja ustreza vsaj:
|
|
(c) |
V izjemnih okoliščinah lahko Organ od operatorja zahteva, da v posadko vključi dodatne člane kabinskega osebja. |
|
(d) |
V nepredvidenih okoliščinah se zahtevano najmanjše število kabinskega osebja lahko zmanjša, če:
|
|
(e) |
Operator zagotovi, da se pri izvajanju storitev članov kabinskega osebja, ki so samozaposlene osebe in/ali delajo v samostojnem poklicu ali s krajšim delovnim časom, izpolnjujejo zahteve iz poddela O. Pri tem je treba zlasti upoštevati skupno število tipov ali različic zrakoplovov, na katerih lahko leti član kabinskega osebja v komercialnem zračnem prevozu, ki ne sme presegati predpisanega skupnega števila iz OPS 1.1030, ki vključuje tudi njegovo delo pri drugih operatorjih. |
OPS 1.995
Minimalne zahteve
Operator za vsakega člana kabinskega osebja zagotovi, da:
|
(a) |
je star vsaj 18 let; |
|
(b) |
redno hodi na zdravniške preglede, kot to zahteva Organ, da se preveri njegova zdravstvena sposobnost za opravljanje nalog; |
|
(c) |
je uspešno opravil začetno usposabljanje v skladu z OPS 1.1005 in ima potrdilo o varnostnem usposabljanju; |
|
(d) |
je opravil ustrezno preusmeritveno usposabljanje in/ali izobraževanje o razlikah, ki je zajemalo vsaj teme iz OPS 1.1010; |
|
(e) |
je vključen v periodično usposabljanje v skladu z določbami OPS 1.1015; |
|
(f) |
je sposoben opravljati svoje naloge v skladu s postopki iz operativnega priročnika. |
OPS 1.1000
Vodilni člani kabinskega osebja
|
a) |
Če je kabinsko osebje sestavljeno iz več kot enega člana, operator imenuje vodilnega člana kabinskega osebja. Za operacije, pri katerih je kabinsko osebje sestavljeno iz več članov, zahteva pa se samo en član kabinskega osebja, operator imenuje enega člana kabinskega osebja, ki je odgovoren vodji zrakoplova. |
|
b) |
Vodilni član kabinskega osebja je vodji zrakoplova odgovoren za izvajanje ter usklajevanje običajnih postopkov in postopkov v sili iz operativnega priročnika. Če letalska posadka med turbulenco ne da nobenih navodil, lahko vodilni član kabinskega osebja preneha izvajati naloge, ki niso povezane z varnostjo, in letalsko posadko obvesti, kako močna je bila turbulenca in ali je treba prižgati znak za pripetje varnostnih pasov. Nato mora kabinsko osebje zavarovati potniško kabino in druge površine, ki se uporabljajo. |
|
c) |
Če se v skladu z OPS 1.990 zahteva več kot en član kabinskega osebja, lahko operator na mesto vodilnega člana kabinskega osebja imenuje samo osebe, ki imajo vsaj eno leto izkušenj kot operativni člani kabinskega osebja in so opravile ustrezni tečaj, ki je zajemal vsaj naslednja področja:
|
|
d) |
Operator določi postopke za izbiro naslednjega najustrezneje usposobljenega člana kabinskega osebja, ki bo delal kot vodilni član kabinskega osebja, če bo imenovani vodilni član kabinskega osebja postal nezmožen za delo. Takšni postopki morajo biti sprejemljivi za Organ in morajo upoštevati operativne izkušnje člana kabinskega osebja. |
|
e) |
usposabljanje za CRM operator zagotovi, da se v usposabljanje vključijo vsi pomembni elementi iz Dodatka 2 k OPS 1.1005/1.1010/1.1015, tabela 1, stolpec (a) in se obravnavajo v obsegu, kot se zahteva v stolpcu (f), Tečaj za vodilno kabinsko osebje. |
OPS 1.1002
Operacije s samo enim članom kabinskega osebja
|
a) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja brez primerljivih predhodnih izkušenj, preden začne delati kot edini član kabinskega osebja, opravi naslednje usposabljanje:
|
|
b) |
Preden se član kabinskega osebja določi za delo kot edini član kabinskega osebja, operator zagotovi, da je ta član kabinskega osebja sposoben opravljati svoje naloge v skladu s postopki iz operativnega priročnika. Ustreznost za operacije s samo enim članom kabinskega osebja se obravnava v merilih za izbor, zaposlitev, usposabljanje in ocenjevanje usposobljenosti kabinskega osebja. |
OPS 1.1005
Začetno varnostno usposabljanje
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.1005)
|
a) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja pred vključitvijo v preusmeritveno usposabljanje uspešno opravi začetno varnostno usposabljanje, ki vključuje vsaj teme iz Dodatka 1 k OPS 1.1005. |
|
b) |
Izobraževalne tečaje po presoji Organa in ob njegovi odobritvi zagotavljajo:
|
|
c) |
Program in organiziranost začetnih tečajev usposabljanja sta v skladu z veljavnimi zahtevami in ju predhodno potrdi Organ. |
|
d) |
Po presoji Organa izda Organ, operator ali odobrena organizacija za usposabljanje, ki izvaja tečaj usposabljanja, članu kabinskega osebja, potem ko ta opravi začetno varnostno usposabljanje in uspešno opravi preveritev iz OPS 1.1025, potrdilo o varnostnem usposabljanju. |
|
e) |
Če Organ operatorja ali odobreno organizacijo za usposabljanje pooblasti za izdajo potrdila o varnostnem usposabljanju članu kabinskega osebja, je treba v takšnem potrdilu jasno navesti sklicevanje na pooblastilo Organa. |
OPS 1.1010
Preusmeritveno usposabljanje in izobraževanje o razlikah
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.1010)
|
(a) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja v skladu z veljavnimi predpisi opravi ustrezno preusmeritveno usposabljanje in izobraževanje o razlikah, ki zajema vsaj teme iz Dodatka 1 k OPS 1.1010. Tečaj usposabljanja se določi v operativnem priročniku. Program in organiziranost tečaja usposabljanja predhodno potrdi Organ.
|
|
(b) |
Operator določi vsebino preusmeritvenega usposabljanja in usposabljanja iz razlik, pri čemer upošteva predhodno usposabljanje člana kabinskega osebja, kot je zabeleženo v zapisih o usposabljanju člana kabinskega osebja, ki se zahtevajo v skladu z OPS 1.1035. |
|
(c) |
Brez poseganja v OPS 1.995 (c), se podobni sestavni deli začetnega usposabljanja (OPS 1.1005) ter preusmeritvenega usposabljanja in izobraževanja o razlikah (OPS 1.1010) lahko združijo. |
|
(d) |
Operator zagotovi, da:
|
|
(e) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja, preden se ga prvič razporedi na delovno mesto, opravi usposabljanje za CRM in CRM, značilno za tip letala, ki ga zagotovi operator v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1010 (j). Člani kabinskega osebja, ki že delajo kot člani kabinskega osebja pri operatorju in ki predhodno še niso opravili usposabljanja operatorja za CRM, to usposabljanje opravijo do takrat, ko se zanje zahteva naslednje periodično usposabljanje in preverjanje v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1010(j), vključno s CRM, značilnim za tip letala, kot je ustrezno. |
OPS 1.1012
Seznanjanje
Operator zagotovi, da se vsak član kabinskega osebja, ko opravi preusmeritveno usposabljanje in preden začne delati kot član kabinskega osebja z najmanjšim številom članov, uvede v skladu z OPS 1.990.
OPS 1.1015
Periodično usposabljanje
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.1015)
|
a) |
Operator zagotovi, da je vsak član kabinskega osebja v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1015 vključen v periodično usposabljanje, ki zajema naloge, dodeljene posameznim članom osebja pri običajnih postopkih in postopkih v sili, ter urjenje, ki ustreza tipu oziroma tipom in/ali različici oziroma različicam letala, na katerem dela. |
|
b) |
Operator zagotovi, da program periodičnega usposabljanja, ki ga odobri Organ, vključuje teoretičen in praktičen pouk, skupaj z individualno prakso, v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1015. |
|
c) |
Čas veljavnosti periodičnega usposabljanja in z njim povezanih preverjanj v skladu z OPS 1.1025 znaša 12 koledarskih mesecev in preostanek meseca preverjanja. Če se naslednje preverjanje izvede v zadnjih treh koledarskih mesecih veljavnosti predhodnega preverjanja, traja njegova veljavnost 12 koledarskih mesecev po poteku datuma tega predhodnega preverjanja. |
OPS 1.1020
Osvežitveno usposabljanje
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.1020)
|
a) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja, ki več kot šest mesecev ni imel nobenih dolžnosti na letalu in mu še ni potekel čas veljavnosti predhodnega preverjanja, zahtevanega v skladu z OPS 1.1025(b)(3), opravi osvežitveno usposabljanje iz operativnega priročnika v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1020. |
|
b) |
Operator zagotovi, da član kabinskega osebja, ki je sicer imel dolžnosti na letalu, vendar pa teh dolžnosti v zadnjih šestih mesecih ni opravljal kot član kabinskega osebja v skladu z OPS 1.990(b) na tem tipu letala, pred prevzemom dolžnosti na tem tipu bodisi:
|
OPS 1.1025
Preverjanje
|
a) |
Po presoji Organa zagotovijo Organ, operator ali odobrena organizacija za usposabljanje, ki izvaja tečaj usposabljanja, da vsak član kabinskega osebja med usposabljanjem v skladu z OPS 1.1005, 1.1010, 1.1015 in 1.1020 ali po njem opravi preveritev pridobljene usposobljenosti, da se preveri njegova usposobljenost za izvajanje običajnih varnostnih nalog in varnostnih nalog v nevarnosti. Po presoji Organa zagotovijo Organ, operator ali odobrena organizacija za usposabljanje, ki izvaja tečaj usposabljanja, da je osebje, ki opravlja ta preverjanja, ustrezno usposobljeno. |
|
b) |
Operator zagotovi, da vsak član kabinskega osebja opravi naslednja preverjanja:
|
OPS 1.1030
Operacije na več kot enem tipu ali različici
|
a) |
Operator zagotovi, da noben član kabinskega osebja ne dela na več kot treh tipih letal, na podlagi odobritve Organa pa se član kabinskega osebja lahko izjemoma razporedi na štiri tipe letal, če so vsaj za dva tipa:
|
|
b) |
Za namene predhodnega pododstavka (a) se štejejo različice tipa letala za različne tipe, če se razlikujejo glede enega od naslednjih vidikov:
|
OPS 1.1035
Zapisi o usposabljanju
Operator:
|
1) |
vodi evidenco o vseh usposabljanjih in preverjanjih v skladu z OPS 1.1005, 1.1010, 1.1015, 1.1020 in 1.1025 in |
|
2) |
shrani en izvod potrdila o varnostnem usposabljanju; in |
|
3) |
sproti dopolnjuje evidenco o usposabljanju in evidenco o zdravniških pregledih, pri čemer v evidenci o usposabljanju navede datume in vsebino prejetega preusmeritvenega usposabljanja, izobraževanja o razlikah in periodično usposabljanja, in |
|
4) |
zapise o vseh začetnih, preusmeritvenih in periodičnih usposabljanjih ter preverjanjih da na zahtevo na voljo zadevnemu članu kabinskega osebja. |
Dodatek 1 k OPS 1.1005
Začetno varnostno usposabljanje
Tečaj začetnega varnostnega usposabljanja iz OPS 1.1005 mora zajemati vsaj naslednje teme:
|
(a) |
Usposabljanje za boj z ognjem in dimom:
|
|
(b) |
Usposabljanje za preživetje v vodi: Kako se dejansko nadene in uporablja osebna oprema za plavanje v vodi. Pred razporeditvijo na letalo, opremljeno z rešilnimi čolni ali drugo podobno opremo, je treba zagotoviti usposabljanje v zvezi z uporabo te opreme in dejansko urjenje v vodi. |
|
(c) |
Usposabljanje za preživetje: Usposabljanje za preživetje je treba prilagoditi območjem operacij (npr. polarnemu območju, puščavi, pragozdu ali morju). |
|
(d) |
Zdravstveni vidiki in prva pomoč:
|
|
(e) |
Ravnanje s potniki:
|
|
(f) |
Komunikacije: Med usposabljanjem je treba poudariti pomen učinkovite komunikacije med kabinskim osebjem in letalsko posadko, vključno s tehniko komuniciranja, skupnim jezikom in terminologijo. |
|
(g) |
Disciplina in odgovornosti:
|
|
(h) |
Skupno delo v pilotski kabini:
|
Dodatek 1 k OPS 1.1010
Preusmeritveno usposabljanje in izobraževanje o razlikah
|
(a) |
Splošno: Operator zagotovi, da:
|
|
(b) |
Usposabljanje za boj z ognjem in dimom: Operator zagotovi, da:
|
|
(c) |
Uporaba vrat in izhodov: Operator zagotovi, da:
|
|
(d) |
Usposabljanje za uporabo reševalne drče: Operator zagotovi, da:
|
|
(e) |
Postopki evakuacije in druge nevarne situacije: Operator zagotovi, da:
|
|
(f) |
Nadzorovanje množice: Operator zagotovi usposabljanje iz praktičnih vidikov nadzorovanja množice v različnih nevarnih situacijah, ki ustrezajo tipu letala. |
|
(g) |
Onesposobitev pilota: Operator zagotovi, da se vsak član kabinskega osebja usposobi za izvedbo postopka v primeru onesposobitve člana letalske posadke ter uporabo sedežnih mehanizmov in mehanizmov H-pasov, razen če znaša najmanjše število letalskega osebja več kot dva člana. Usposabljanje za uporabo kisikovega sistema za člane letalske posadke in seznamov letalske posadke za preverjanje, če ga zahteva SOP operatorja, se izvede s praktičnim prikazom. |
|
(h) |
Varnostna oprema: Operator zagotovi, da se vsak član kabinskega osebja stvarno seznani in se mu pokaže kraj nahajanja in uporaba varnostne opreme, ki vključuje:
|
|
(i) |
Dajanje navodil potnikom/prikaz varnostne opreme: Operator zagotovi usposabljanje s področja priprave potnikov na običajne in nevarne situacije v skladu z OPS 1.285. |
|
(j) |
Skupno delo v pilotski kabin: Operator zagotovi, da:
|
Dodatek 1 k OPS 1.1015
Periodično usposabljanje
|
(a) |
Operator zagotovi, da periodično usposabljanje izvaja ustrezno usposobljeno osebje. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da program praktičnega usposabljanja, ki se izvaja vsakih 12 koledarskih mesecev, vključuje:
|
|
(c) |
Operator zagotovi, da v časovnih presledkih, ki ne presegajo treh let, periodično usposabljanje vključuje tudi:
|
|
(d) |
Operator zagotovi, da se vse ustrezne zahteve iz Priloge III, OPS 1, vključijo v usposabljanje članov kabinskega osebja. |
Dodatek 1 k OPS 1.1020
Osvežitveno usposabljanje
Operator zagotovi, da osvežitveno usposabljanje izvaja ustrezno usposobljeno osebje ter da za vsakega člana kabinskega osebja vključuje vsaj:
|
1) |
postopke v sili, vključno z onesposobitvijo pilota; |
|
2) |
postopke evakuacije, vključno s tehnikami za nadzorovanje množice; |
|
3) |
uporabo in dejansko odpiranje vseh običajnih izhodov in izhodov v sili za evakuacijo potnikov na letalu ali ustrezni napravi za usposabljanje; |
|
4) |
prikaz uporabe vseh drugih izhodov, vključno z okni pilotske kabine, in |
|
5) |
kraj nahajanja varnostne opreme in ravnanje z, njo, vključno s kisikovimi sistemi, ter namestitev prenosne kisikove opreme in opreme za zaščito dihal. |
Dodatek 2 k OPS 1.1005/1.1010/1.1015
Usposabljanje
|
1. |
Učni načrti usposabljanja za CRM se skupaj z metodologijo in terminologijo CRM vključijo v operativni priročnik. |
|
2. |
Tabela 1 prikazuje, katere elemente CRM je treba vključiti v posamezne vrste usposabljanja. Tabela 1 Usposabljanje za CDR:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
PODDEL P
PRIROČNIKI, DNEVNIKI IN ZAPISI O LETENJU
OPS 1.1040
Splošna pravila za operativne priročnike
|
(a) |
Operator zagotovi, da vsebuje operativni priročnik vsa navodila in informacije, ki jih potrebuje operativno osebje za izvajanje svojih dolžnosti. |
|
(b) |
Operator zagotovi, da vsebina operativnega priročnika, vključno z vsemi spremembami ali popravki, ni v nasprotju s pogoji iz spričevala letalskega prevoznika (AOC) ali katerim koli veljavnim predpisom in je sprejemljiva za Organ, ki jo, če je ustrezno, potrdi. |
|
(c) |
Operator mora pripraviti operativni priročnik v angleškem jeziku, razen če drugače ne odobri Organ ali predpiše nacionalna zakonodaja. Operator lahko ta priročnik ali njegove posamezne dele prevede in uporablja v drugem jeziku. |
|
(d) |
Če mora operator pripraviti nov operativni priročnik ali njegove bistvene dele/zvezke, mora pri tem upoštevati predhodni pododstavek (c). |
|
(e) |
Operator lahko izda operativni priročnik v ločenih zvezkih. |
|
(f) |
Operator zagotovi, da ima celotno operativno osebje enostaven dostop do enega izvoda vseh delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na njihove dolžnosti. Operator članom posadke priskrbi tudi osebni izvod delov A in B operativnega priročnika ali tistih njihovih oddelkov, ki so pomembni za osebno proučevanje. |
|
(g) |
Operator zagotovi, da se operativni priročnik spremeni ali popravi, tako da se navodila in informacije, ki jih vsebuje, sproti posodabljajo. Operator zagotovi, da se celotno operativno osebje obvesti o spremembah, ki se nanašajo na njihove dolžnosti. |
|
(h) |
Vsak imetnik operativnega priročnika ali njegovih ustreznih delov le-te sproti dopolnjuje s spremembami ali popravki, ki mu jih zagotovi operator. |
|
(i) |
Operator predloži Organu predvidene spremembe in popravke pred datumom začetka njihove veljavnosti. Če se sprememba nanaša na kateri koli del operativnega priročnika, ki ga je treba odobriti v skladu z OPS, je treba takšno odobritev pridobiti pred začetkom veljavnosti spremembe. Če se zaradi varnosti zahtevajo takojšnje spremembe ali popravki, se te lahko objavijo in začnejo uporabljati takoj, če se je zaprosilo za zahtevano odobritev. |
|
(j) |
Operator vključi vse spremembe in popravke, ki jih zahteva Organ. |
|
(k) |
Operator mora zagotoviti, da se informacije, vzete iz odobrenih dokumentov, in vse spremembe takšne odobrene dokumentacije v operativnem priročniku pravilno izrazijo in da operativni priročnik ne vsebuje informacij, ki bi bile v nasprotju z odobreno dokumentacijo. Vendar ta zahteva operatorju ne preprečuje uporabe starejših podatkov in postopkov. |
|
(l) |
Operator mora zagotoviti, da se vsebina operativnega priročnika predstavi v obliki, v kateri se lahko uporablja brez težav. Pri zasnovi operativnega priročnika je treba upoštevati načela človeških dejavnikov. |
|
(m) |
Operatorju lahko Organ dovoli, da pripravi operativni priročnik ali njegove dele v drugi obliki in ne natisnjene na papir. V takšnih primerih je treba zagotoviti sprejemljivo raven dostopnosti, uporabnosti in zanesljivosti. |
|
(n) |
Uporaba skrajšane oblike operativnega priročnika operatorja ne izvzema od zahtev iz OPS 1.130. |
OPS 1.1045
Operativni priročnik – zgradba in vsebina
(Glej Dodatek 1 k OPS 1.1045)
|
(a) |
Operator zagotovi, da je osnovna zgradba operativnega priročnika v skladu z naslednjim:
|
|
(b) |
Operator zagotovi, da je vsebina operativnega priročnika v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.1045 ter ustreza geografskemu območju in vrsti operacij. |
|
(c) |
Operator zagotovi, da je podrobna zgradba operativnega priročnika sprejemljiva za Organ. |
OPS 1.1050
Letalski priročnik letala
Operator ima za vsako letalo, ki ga uporablja, najnovejši odobreni letalski priročnik letala ali enakovreden dokument.
OPS 1.1055
Dnevnik potovanja
|
(a) |
Operator hrani za vsak let v obliki dnevnika potovanja naslednje podatke:
|
|
(b) |
Operatorju lahko Organ dovoli, da mu ni treba voditi dnevnika potovanja letala ali njegovih delov, če so ustrezne informacije na voljo v drugi dokumentaciji. |
|
(c) |
Operator zagotovi, da se vsi vpisi vnesejo sproti in da so trajni. |
OPS 1.1060
Operativni načrt leta
|
(a) |
Operator mora zagotoviti, da operativni načrt leta, ki se uporabi, in vpisi med letom vsebujejo naslednje podatke:
|
|
(b) |
Podatki, ki so zlahka dostopni v drugi dokumentaciji ali drugem sprejemljivem viru ali pa so nepomembni za vrsto operacije, se lahko v operativnem načrtu leta izpustijo. |
|
(c) |
Operator mora zagotoviti, da sta operativni načrt leta in njegova uporaba opisana v operativnem priročniku. |
|
(d) |
Operator zagotovi, da se vsi vpisi v operativni načrt leta vnesejo sproti in da so trajni. |
OPS 1.1065
Roki hranjenja dokumentov
Operator zagotovi, da se vsi zapisi ter vsi pomembni operativni in tehnični podatki o vsakem posameznem letu hranijo toliko časa, kot je predpisano v Dodatku 1 k OPS 1.1065.
OPS 1.1070
Operatorjeva izpostavitev upravljanja stalne plovnosti
Operator sproti obnavlja izpostavitev upravljanja stalne plovnosti v skladu z delom M, odstavek M.A.704.
OPS 1.1071
Tehnična knjiga letala
Operator vodi tehnično knjigo letala v skladu z OPS 1.915.
Dodatek 1 k OPS 1.1045
Vsebina operativnega priročnika
Operator zagotovi, da operativni priročnik vsebuje naslednje informacije:
A. SPLOŠNO/OSNOVNO
0. UPRAVLJANJE IN NADZOROVANJE OPERATIVNEGA PRIROČNIKA
0.1. Uvod
|
(a) |
Izjavo, da je priročnik v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in pogoji iz veljavnega spričevala letalskega prevoznika. |
|
(b) |
Izjavo, da priročnik vsebuje operativna navodila, ki jih mora upoštevati zadevno osebje. |
|
(c) |
Seznam in kratek opis različnih delov, njihove vsebine, namena in uporabe. |
|
(d) |
Razlage ter opredelitve izrazov in besed, potrebnih za uporabo priročnika. |
0.2. Sistem sprememb in popravkov
|
(a) |
Podatke o osebi oziroma osebah, pristojnih za izdajo in vnašanje sprememb in popravkov. |
|
(b) |
Zapis sprememb in popravkov z datumi njihovega vnosa in začetka veljavnosti. |
|
(c) |
Izjavo, da na roko napisane spremembe in popravki niso dovoljeni, razen če okoliščine zaradi varnosti zahtevajo takojšnjo spremembo ali popravek. |
|
(d) |
Opis sistema za označitev strani in datume začetka njihove veljavnosti. |
|
(e) |
Seznam veljavnih strani. |
|
(f) |
Označevanje sprememb (na straneh z besedilom in po možnosti na kartah in v diagramih). |
|
(g) |
Začasne popravke. |
Opis sistema razdeljevanja priročnikov, sprememb in popravkov.
1. ORGANIZACIJA IN ODGOVORNOSTI
|
1.1. |
Organizacijski ustroj. Opis organizacijskega ustroja, vključno s splošno organizacijsko shemo podjetja in organizacijsko shemo operativnega oddelka. V organizacijski shemi mora biti opisan odnos med operativnim in drugimi oddelki podjetja. Prikazane morajo biti zlasti smeri podrejenosti in poročanja v vseh sektorjih, oddelkih itd., ki se ukvarjajo z varnostjo letalskih operacij. |
|
1.2. |
Imenovani področni vodje. Imena vseh imenovanih področnih vodij, pristojnih za letalske operacije, sistem vzdrževanja, usposabljanje posadk in operacije na tleh v skladu z OPS 1.175(i). Vključiti je treba opis njihovih nalog in odgovornosti. |
|
1.3. |
Odgovornosti in dolžnosti vodilnega operativnega osebja. Opis dolžnosti, odgovornosti in pooblastil vodilnega operativnega osebja, pristojnega za varnost letalskih operacij in usklajenost z veljavnimi predpisi. |
|
1.4. |
Pooblastila, dolžnosti in odgovornosti vodje zrakoplova. Izjavo, v kateri so opredeljena pooblastila, dolžnosti in odgovornosti vodje zrakoplova. |
|
1.5. |
Dolžnosti in odgovornosti članov posadke, razen vodje zrakoplova. |
2. OPERATIVNA KONTROLA IN NADZOR
|
2.1. |
Nadzor operacij, ki ga izvaja operator. Opis sistema za nadzor operacij, ki ga izvaja operator (glej OPS 1.175(g)). V njem je treba prikazati, kako se izvaja nadzor nad varnostjo letalskih operacij in usposobljenostjo osebja. Predvsem je treba opisati postopke, ki se nanašajo na naslednje zadeve:
|
|
2.2. |
Sistem razglasitve dodatnih operativnih navodil in informacij. Opis vseh sistemov za razglasitev informacij, ki so lahko operativne narave in dopolnjujejo informacije iz operativnega priročnika. Treba je vključiti uporabnost teh informacij in odgovornosti za njihovo razglasitev. |
|
2.3. |
Program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja. Opis najpomembnejših vidikov programa za zagotavljanje varnosti letenja. |
|
2.4. |
Operativni nadzor. Opis postopkov in odgovornosti, potrebnih za izvajanje operativnega nadzora nad varnostjo letenja. |
|
2.5. |
Pristojnosti Organa. Opis pristojnosti Organa in navodila za osebje, kako osebju Organa olajšati izvajanje inšpekcijskih pregledov. |
3. SISTEM KAKOVOSTI
Opis sprejetega sistema kakovosti, ki vključuje vsaj:
|
(a) |
politiko kakovosti; |
|
(b) |
opis organizacije sistema kakovosti in |
|
(c) |
razdelitev dolžnosti in odgovornosti. |
4. SESTAVA POSADKE
|
4.1. |
Sestava posadke. Obrazložitev metode za določitev sestave posadk, pri čemer je treba upoštevati:
|
|
4.2. |
Imenovanje vodje zrakoplova. Pravila, ki se uporabijo pri imenovanju vodje zrakoplova. |
|
4.3. |
Onesposobitev letalske posadke. Navodila za prevzem poveljevanja v primeru onesposobitve letalske posadke. |
|
4.4. |
Operacije na več kot enem tipu letala. Izjava, v kateri se navede, katera letala se štejejo za letala istega tipa pri:
|
5. ZAHTEVE GLEDE USPOSOBLJENOSTI
|
5.1. |
Opis licence, ratinga oziroma ratingov, usposobljenosti/sposobnosti (npr. za zračne poti in letališča), izkušenj, usposabljanj, preverjanj in najnovejših izkušenj, ki jih mora imeti operativno osebje za izvajanje svojih nalog. Treba je upoštevati tip letala, vrsto operacije in sestavo posadke. |
|
5.2. |
Letalska posadka
|
|
5.3. |
Kabinsko osebje.
|
|
5.4. |
Osebje za usposabljanje, preverjanje in nadzorovanje:
|
|
5.5. |
Drugo operativno osebje |
6. PREVIDNOSTNI UKREPI GLEDE ZDRAVJA POSADKE
|
6.1. |
Previdnostni ukrepi glede zdravja posadke. Ustrezni predpisi in navodila za člane posadke v zvezi z zdravjem vključujejo:
|
7. OMEJITVE TRAJANJA LETA
|
7.1. |
Omejitve trajanja letov in delovnega časa ter zahtevani čas počitka. Sistem, ki ga vzpostavi operator v skladu z veljavnimi zahtevami. |
|
7.2. |
Prekoračitve omejitev trajanja letov in delovnega časa in/ali skrajšanje časa počitka. Pogoji, pod katerimi se lahko prekoračita čas letov in delovni čas ali skrajša čas počitka ter postopki, ki se uporabijo za sporočanje teh sprememb. |
8. OPERATIVNI POSTOPKI
8.1. Navodila za pripravo leta. Glede na vrsto operacije:
|
8.1.1. |
Najmanjše višine letenja. Opis metode za določitev in uporabo najmanjših višin, vključno s:
|
|
8.1.2. |
Merila in pristojnosti za odobritev uporabe letališč, ob upoštevanju veljavnih zahtev iz poddelov D, E, F, G, H, I in J. |
|
8.1.3. |
Postopki za določitev letaliških operativnih minimumov. Postopek za določitev letaliških operativnih minimumov za lete IFR v skladu z OPS 1, poddel E. Navesti je treba postopke za določitev vidljivosti in/ali vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze ter za upoštevanje dejanske vidljivosti, ki jo zaznajo piloti, javljene vidljivosti in javljene vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze. |
|
8.1.4. |
Operativni minimumi na zračni poti za lete po pravilih VFR ali dele letov po pravilih VFR, pri uporabi enomotornih letal tudi navodila za določitev zračne poti ob upoštevanju razpoložljivih površin, ki omogočajo varen pristanek v sili. |
|
8.1.5. |
Predstavitev in uporaba letaliških operativnih minimumov in operativnih minimumov na zračni poti. |
|
8.1.6. |
Razlaga meteoroloških informacij. Pojasnjevalno gradivo za odkodiranje meteoroloških napovedi in poročil, ki se nanašajo na območje operacije, vključno z razlago pogojnih izrazov. |
|
8.1.7. |
Določitev količine goriva, olja in vodnega metanola na letalu. Postopki, po katerih se pred letom določi in med letom spremlja količina goriva, olja in vodnega metanola, ki jo je treba imeti na letalu. V ta oddelek je treba vključiti tudi navodila za merjenje in distribucijo tekočin na letalu. Takšna navodila morajo upoštevati vse okoliščine, ki bi se lahko pojavile na letalu, vključno z možnostjo ponovnega načrtovanja med letom in izpada ene ali več pogonskih enot na letalu. Opisati je treba tudi sistem shranjevanja zapisov o gorivu in olju. |
|
8.1.8. |
Masa in masno središče. Splošna načela glede mase in masnega središča vključujejo:
|
|
8.1.9. |
Načrt leta za ATS. Postopki in odgovornosti za pripravo in predložitev načrta leta službam zračnega prometa. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati, vključujejo načine za predložitev posamičnih in ponavljalnih načrtov leta. |
|
8.1.10. |
Operativni načrt leta. Postopki in odgovornosti za pripravo in odobritev operativnega načrta leta. Treba je opisati uporabo operativnega načrta leta, vključno z vzorci oblik operativnega načrta leta, ki se uporabljajo. |
|
8.1.11. |
Tehnična knjiga letala operatorja. Treba je opisati odgovornosti in uporabo tehnične knjige letala operatorja, vključno z vzorci oblik, ki se uporabljajo. |
|
8.1.12. |
Seznam dokumentov, obrazcev in dodatnih informacij, ki jih je treba imeti na letalu. |
8.2. Navodila za oskrbo letala na letališču
|
8.2.1. |
Postopki polnjenja letala z gorivom. Opis postopkov polnjenja letala z gorivom, ki vključujejo:
|
|
8.2.2. |
Varnostni postopki za oskrbo letala ter ravnanje s potniki in tovorom. Opis postopkov ravnanja, ki se uporabijo pri dodelitvi sedežev potnikom, med njihovim vkrcavanjem in izkrcavanjem ter nakladanju in razkladanju tovora. Treba je navesti tudi postopke za zagotavljanje varnosti med tem, ko je letalo na ploščadi. Postopki za ravnanje s potniki in tovorom morajo vključevati:
|
|
8.2.3. |
Postopki za zavrnitev vkrcanja. Postopki, ki zagotovijo, da se osebam, ki so videti omamljene ali ki s svojim psihičnim ali fizičnim vedenjem kažejo, da so pod vplivom zdravil ali mamil, zavrne vkrcanje na letalo. To ne velja za bolnike pod ustreznim varstvom. |
|
8.2.4. |
Razledenitev in preprečevanje zaledenitve na tleh. Opis usmeritve in postopkov za razledenitev in preprečevanje zaledenitve letal na tleh. Ti vključujejo opis vrste in posledic zaledenitve in drugih onesnaževal na letalih med njihovim mirovanjem, premikanjem po tleh in vzletom. Treba je tudi navesti opis vrste tekočin, ki se uporabljajo, vključno s:
|
8.3. Postopki letenja
|
8.3.1. |
Usmeritev VFR/IFR. Opis usmeritve, na podlagi katere se dovolijo leti po pravilih VFR ali zahtevajo leti po pravilih IFR ali pa prehajanje iz enih v druge. |
|
8.3.2. |
Navigacijski postopki. Opis vseh navigacijskih postopkov, ki se nanašajo na tip oziroma tipe ter geografsko območje oziroma območja operacij. Treba je upoštevati:
|
|
8.3.3. |
Postopki za nastavitev višinomera, kjer je ustrezno vključno z uporabo:
|
|
8.3.4. |
Postopki sistema za opozarjanje na višino |
|
8.3.5. |
Sistem opozarjanja na bližino zemlje/Sistem opozarjanja na relief. Postopki in navodila, ki se zahtevajo za izogibanje kontroliranega letenja v teren, vključno z omejitvami previsoke hitrosti spuščanja v bližini zemeljske površine (zahteve za s tem povezano usposabljanje so zajete v D.2.1). |
|
8.3.6. |
Usmeritev in postopki za uporabo sistema TCAS/ACAS |
|
8.3.7. |
Usmeritev in postopki za upravljanje goriva med letom |
|
8.3.8. |
Neugodni in potencialno nevarni atmosferski pogoji. Postopki za letenje v neugodnih in potencialno nevarnih atmosferskih pogojih in/ali izogibanje takšnim pogojem, ki vključujejo:
|
|
8.3.9. |
Vrtinčna sled. Merila razdvajanja zaradi vrtične sledi, ob upoštevanju tipov letal, pogoji glede vetra in kraja nahajanja vzletno-pristajalne steze. |
|
8.3.10. |
Člani posadke na svojih mestih. Zahteve, da so člani posadke v različnih fazah leta ali po potrebi zaradi varnosti na svojih predpisanih mestih ali sedežih, ki vključujejo tudi postopke za nadzorovani počitek v pilotski kabini. |
|
8.3.11. |
Uporaba varnostnih pasov za posadko in potnike. Zahteve, da člani posadke in potniki uporabljajo varnostne in/ali H-pasove v različnih fazah leta ali kadar se zdi potrebno zaradi varnosti. |
|
8.3.12. |
Dovolitev vstopa v pilotsko kabino. Pogoji, pod katerimi se osebam, ki niso člani letalske posadke, dovoli vstop v pilotsko kabino. Treba je vključiti tudi usmeritev glede dovolitve vstopa inšpektorjem, ki jih pošlje Organ. |
|
8.3.13. |
Uporaba praznih sedežev posadke. Pogoji in postopki za uporabo praznih sedežev posadke. |
|
8.3.14. |
Onesposobitev članov posadke. Postopki, ki jih je treba uporabiti pri onesposobitvi članov posadke med letom. Treba je vključiti tudi primere različnih vrst onesposobitev in načine za njihovo prepoznavanje. |
|
8.3.15. |
Zahteve glede varnosti v potniški kabini. Postopki zajemajo:
|
|
8.3.16. |
Postopki dajanja navodil potnikom. Vsebina, načini in časovna razporeditev dajanja navodil potnikom v skladu z OPS 1.285. |
|
8.3.17. |
Postopki za upravljanje letal, ki morajo biti opremljena z opremo za zaznavanje kozmičnega ali solarnega sevanja. Postopki za uporabo opreme za zaznavanje kozmičnega ali solarnega sevanja ter za beleženje njenih prikazov, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti pri prekoračitvi mejnih vrednosti iz operativnega priročnika. Poleg tega tudi postopki, vključno s postopki ATS, ki jih je treba uporabiti, če se sprejme odločitev za spust ali preusmeritev. |
|
8.3.18 |
Usmeritev glede uporabe avtopilota in naprave za samodejno nastavitev moči motorjev. |
|
8.4. |
Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti. Opis operativnih postopkov za operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti (glej tudi OPS, poddela D in E). |
|
8.5. |
ETOPS. Opis operativnih postopkov ETOPS. |
|
8.6. |
Uporaba seznama oziroma seznamov minimalne opreme in odklona od konfiguracije. |
8.7. Neplačani leti. Postopki in omejitve za:
|
(a) |
lete za usposabljanje; |
|
(b) |
preskusne lete; |
|
(c) |
vročitvene lete; |
|
(d) |
prelete letal; |
|
(e) |
predstavitvene lete in |
|
(f) |
vključno z vrsto oseb, ki se lahko prevažajo na takšnih letih. |
8.8. Zahteve za kisik
|
8.8.1. |
Obrazložitev pogojev, pod katerimi je treba zagotavljati in uporabljati kisik. |
|
8.8.2. |
Zahteve za kisik, ki se določijo za:
|
9. NEVARNO BLAGO IN OROŽJE
|
9.1. |
Informacije, navodila in splošne smernice glede prevoza nevarnega blaga, vključno s:
|
|
9.2. |
Pogoji, pod katerimi se lahko prevažajo vojaško orožje in strelivo ter športno orožje. |
10. VAROVANJE
|
10.1. |
Varnostna navodila in smernice, ki niso zaupna in morajo vključevati pristojnosti in odgovornosti operativnega osebja. Treba je vključiti tudi usmeritve in postopke za obravnavanje kaznivih dejanj na letalu, kot so nezakonito vmešavanje, sabotaže, grožnje z bombami in ugrabitve, in poročanje o njih. |
|
10.2. |
Opis preventivnih ukrepov varovanja in usposabljanja. Opomba: Posamezni deli varnostnih navodil in smernic lahko ostanejo zaupni. |
11. OBRAVNAVANJE DOGODKOV, NJIHOVO PRIJAVLJANJE IN POROČANJE O NJIH
Postopki za obravnavanje dogodkov, njihovo prijavljanje in poročanje o njih. Ta oddelek mora zajemati:
|
(a) |
opredelitev dogodkov in ustreznih odgovornosti vseh zadevnih oseb; |
|
(b) |
prikaze obrazcev, ki se uporabijo za javljanje vseh vrst dogodkov (ali kopije teh obrazcev), navodila za njihovo izpolnitev, naslove, na katere jih je treba poslati, in rok, v katerem je to treba narediti; |
|
(c) |
za primer nesreče je treba navesti tiste oddelke podjetja, organe oblasti in druge organizacije, ki jih je treba o tem obvestiti, ter opisati, kako se to naredi in v kakšnem vrstnem redu; |
|
(d) |
postopke za ustno obveščanje enot zračnega prometa o incidentih, ki vključujejo RA ACAS (nasvete za odziv sistema za izogibanje trčenj v zraku), nevarnost zaradi ptic, nevarno blago in nevarne okoliščine; |
|
(e) |
postopke za predložitev pisnih poročil o incidentih v zračnem prometu, svetovalnih rešitvah ACAS, trčenjih s pticami, incidentih ali nesrečah, ki vključujejo nevarno blago, in nezakonitem motenju; |
|
(f) |
postopke poročanja, da se zagotovi skladnost z OPS 1.085(b) in 1.420. Ti postopki morajo vključevati postopke poročanja v zvezi z notranjo varnostjo, ki jih morajo upoštevati člani posadke in so zasnovani tako, da se vodja zrakoplova takoj obvesti o vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost med letom, in da se mu sporočijo vse zadevne informacije. |
12. PRAVILA LETENJA
Pravila letenja vključujejo:
|
(a) |
pravila vizualnega in instrumentalnega letenja; |
|
(b) |
teritorialno uporabo pravil letenja; |
|
(c) |
komunikacijske postopke, vključno s postopki v primeru okvare na komunikacijskih linijah; |
|
(d) |
informacije in navodila, ki se nanašajo na prestrezanje civilnih letal; |
|
(e) |
okoliščine, v katerih je treba stalno poslušati radijsko zvezo; |
|
(f) |
signale; |
|
(g) |
časovni sistem, ki se uporablja med operacijo; |
|
(h) |
dovoljenja ATC, upoštevanje načrta leta in javljanje položaja; |
|
(i) |
vizualne signale, ki se uporabijo za opozorilo letala, ki brez dovoljenja leti na omejenem, prepovedanem ali nevarnem območju ali je tik pred vstopom vanj; |
|
(j) |
postopke za pilote, ki opazijo nesrečo ali prejmejo klic v sili; |
|
(k) |
zemeljske/zračne vizualne znake, ki jih uporabijo preživeli, z opisom in navodili za uporabo pripomočkov za signaliziranje, in |
|
(l) |
signale v sili in nevarnosti. |
13. ZAKUP
Opis operativnih dogovorov za zakup, s tem povezani postopki in upravljavske odgovornosti.
B. ZADEVE V ZVEZI Z OPERACIJO LETALA, VEZANE NA TIP LETALA
Treba je upoštevati razlike med tipi in različicami tipov po naslednjih razdelkih:
0. SPLOŠNE INFORMACIJE IN MERSKE ENOTE
|
0.1. |
Splošne informacije (npr. dimenzije letala), vključno z opisom merskih enot, ki se uporabljajo pri operaciji zadevnega tipa letala, in pretvorbenimi tabelami. |
1. OMEJITVE
|
1.1. |
Opis certificiranih omejitev in veljavnih operativnih omejitev, ki vključuje:
|
2. OBIČAJNI POSTOPKI
|
2.1. |
Običajni postopki in naloge, dodeljene posadki, ustrezni seznami za preverjanje, sistem uporabe seznamov za preverjanje in izjava, ki vključuje postopke potrebnega usklajevanja med letalsko posadko in kabinskim osebjem. Treba je vključiti naslednje običajne postopke in naloge:
|
3. NEOBIČAJNI POSTOPKI IN POSTOPKI V SILI
|
3.1. |
Neobičajni postopki in postopki v sili ter naloge, dodeljene posadki, ustrezni seznami za preverjanje, sistem uporabe seznamov za preverjanje in izjava, ki vključuje postopke potrebnega usklajevanja med letalsko posadko in kabinskim osebjem. Treba je vključiti naslednje neobičajne postopke in postopke v sili ter naloge:
|
4. ZMOGLJIVOST
|
4.0. |
Podatki o zmogljivosti morajo biti navedeni v obliki, ki omogoča njihovo enostavno uporabo. |
|
4.1. |
Podatki o zmogljivosti. Treba je vključiti gradivo o zmogljivosti, ki zagotavlja potrebne podatke za uskladitev z zahtevami glede zmogljivosti iz OPS 1, poddeli F, G, H in I, na podlagi katerih se lahko določijo:
|
|
4.1.1. |
Dodatni podatki za lete v pogojih zaledenitve. Treba je vključiti vse certificirane podatke o zmogljivosti, ki se nanašajo na dopustno konfiguracijo ali odklon od konfiguracije, kot je nedelujoči sistem za preprečevanje blokiranja koles med zaviranjem. |
|
4.1.2. |
Če v odobrenem AFM niso na voljo podatki o zmogljivosti, ki se zahtevajo za ustrezen razred zmogljivosti, je treba vključiti druge podatke, sprejemljive za Organ. Lahko pa operativni priročnik vsebuje sklicevanje na odobrene podatke iz AFM, če se takšni podatki verjetno ne bodo pogosto uporabljali ali se ne bodo uporabljali v sili. |
|
4.2. |
Dodatni podatki o zmogljivosti. Če je ustrezno, dodatni podatki o zmogljivosti vključujejo:
|
5. NAČRTOVANJE LETA
|
5.1. |
Podatki in navodila, potrebna za načrtovanje pred in med letom, vključno z dejavniki, kot so načrtovanje hitrosti in nastavitve moči. Kjer je ustrezno, je treba vključiti postopke za primere, ko en ali več motorjev ne deluje, ETOPS (predvsem pri potovalni hitrosti, ko en motor ne deluje, in največji dovoljeni oddaljenosti od ustreznega letališča, določeni v skladu z OPS 1.245) in lete do izoliranih letališč. |
|
5.2. |
Postopek za izračun potrebnega goriva za različne faze leta v skladu z OPS 1.255. |
6. MASA IN RAVNOTEŽJE
Navodila in podatki za izračun mase in ravnotežja, ki vključujejo:
|
(a) |
sistem za izračun (npr. sistem indeksiranja); |
|
(b) |
informacije in navodila za izpolnitev dokumentacije o masi in ravnotežju, ki vključuje ročno napisano in napisano na računalnik; |
|
(c) |
omejitve mase in masnega središča za tipe, različice ali posamezna letala, ki jih uporablja operator, in |
|
(d) |
suho operativno maso in ustrezno masno središče ali indeks. |
7. NALAGANJE
Postopki in predpisi za nalaganje in zavarovanje tovora na letalu.
8. SEZNAM ODKLONA OD KONFIGURACIJE
Seznam odklona od konfiguracije (CDL), če ga zagotovi izdelovalec, pri čemer je treba upoštevati tipe in različice, ki se uporabljajo, vključno s postopki, ki se uporabijo, če se letalo odpošlje v skladu s pogoji iz njegovega seznama CDL.
9. SEZNAM MINIMALNE OPREME
Seznam minimalne opreme (MEL), pri čemer se upoštevajo tipi in različice letal, ki se uporabljajo, ter vrsta(e)/območje(a) operacij(e). V MEL je treba vključiti navigacijsko opremo in upoštevati zmogljivost, ki se zahteva za zračno pot in območje operacij(e).
10. OPREMA ZA PREŽIVETJE IN REŠEVALNA OPREMA
|
10.1. |
Seznam opreme za preživetje, ki mora biti na letalu za zračne poti, po katerih bo letalo letelo, in postopki za preverjanje uporabnosti ter opreme pred vzletom. Treba je vključiti tudi navodila glede kraja nahajanja, dostopnosti in uporabe opreme za preživetje in reševalne opreme in s tem povezan seznam oziroma sezname za preverjanje. |
|
10.2. |
Postopek za določitev zahtevane količine kisika in količine, ki je na voljo. Treba je upoštevati profil leta, število oseb na letalu in možno znižanje tlaka v kabini. Podatki morajo biti navedeni v obliki, ki omogoča njihovo enostavno uporabo. |
11. POSTOPKI EVAKUACIJE V SILI
|
11.1. |
Navodila za pripravo evakuacije v sili, vključno z usklajevanjem posadke in določitvijo centra za nevarnosti. |
|
11.2. |
Postopki evakuacije v sili. Opis nalog vseh članov posadke za hitro evakuacijo iz letala in ravnanje s potniki pri pristanku v sili na kopnem ali vodi ali v drugih nevarnostih. |
12. SISTEMI NA LETALU
Opis sistemov na letalu, njihovih komand in prikazov, vključno z navodili za uporabo.
C. NAVODILA IN INFORMACIJE O ZRAČNIH POTEH IN LETALIŠČIH
|
1. |
Navodila in informacije o komunikacijah, navigaciji in letališčih, vključno z najnižjimi nivoji in višinami letenja za vsako predvideno zračno pot ter operativnimi minimumi za vsako predvideno letališče, vključno z:
|
D. USPOSABLJANJE
|
1. |
Programi usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za celotno operativno osebje z dodeljenimi operativnimi nalogami v zvezi s pripravo in/ali izvajanjem leta. |
|
2. |
Programi usposabljanja in preverjanja usposobljenosti morajo vključevati: |
|
2.1. |
za letalsko posadko; vse ustrezne točke iz poddelov E in N; |
|
2.2. |
za kabinsko osebje. vse ustrezne točke iz poddela O; |
|
2.3. |
za zadevno operativno osebje, vključno s člani posadke:
|
|
2.4. |
Za operativno osebje, razen članov posadk (npr. razpečevalec, osebje za oskrbo letal itd.): vse druge ustrezne točke iz OPS, ki se nanašajo na njihove dolžnosti. |
|
3. |
Postopki |
|
3.1. |
Postopki za usposabljanje in preverjanje usposobljenosti. |
|
3.2. |
Postopki, ki jih je treba uporabiti, če osebje ne doseže ali ne vzdržuje zahtevanih standardov. |
|
3.3. |
Postopki za preprečitev, da bi se neobičajne ali nevarne, ki zahtevajo uporabo nekaterih ali vseh postopkov v nevarnosti ali v sili in simulacijo IMC z nenaravnimi sredstvi, simulirale med leti v komercialnem zračnem prevozu. |
|
4. |
Opis dokumentacije, ki jo je treba hraniti, in roki hranjenja. (Glej Dodatek 1 k OPS 1.1065.) |
Dodatek 1 k OPS 1.1065
Roki hranjenja dokumentov
Operator zagotovi, da se v sprejemljivi obliki, dostopni Organu, hranijo toliko časa, kot je navedeno v spodnjih tabelah, naslednje informacije/dokumenti:
Opomba: Dodatne informacije glede hranjenja zapisov so navedene v Delu M.
Tabela 1
Informacije, uporabljene za pripravo in izvedbo leta
|
Informacije, uporabljene za pripravo in izvedbo leta v skladu z OPS 1.135 |
|
|
Operativni načrt leta |
3 mesece |
|
Tehnična knjiga letala |
36 mesecev po datumu zadnjega vpisa v skladu z delom M, M.A.306(c) |
|
Dokumentacija NOTAM/AIS, ki se nanaša na zračno pot, če jo je operator za to pripravil |
3 mesece |
|
Dokumentacija o masi in ravnotežju |
3 mesece |
|
Prijava posebnega tovora, vključno z nevarnim blagom |
3 mesece |
Tabela 2
Poročila
|
Poročila |
|
|
Dnevnik potovanja |
3 mesece |
|
Poročilo oziroma poročila o letu, namenjena zapisu vseh dogodkov v skladu z OPS 1.420, za katera vodja zrakoplova meni, da jih je treba sporočiti naprej/zabeležiti |
3 mesece |
|
Poročila o prekoračitvah delovnega časa in/ali skrajšanju časa počitka |
3 mesece |
Tabela 3
Zapisi o letalski posadki
|
Zapisi o letalski posadki |
|
|
Trajanje leta, delovnega časa in časa počitka |
15 mesecev |
|
Licenca |
Dokler član letalske posadke izkorišča privilegije iz licence operatorja |
|
Preusmeritveno usposabljanje in preverjanje |
3 leta |
|
Tečaj poveljevanja (vključno s preverjanjem) |
3 leta |
|
Periodično usposabljanje in preverjanje |
3 leta |
|
Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za delo na katerem koli pilotovem sedežu |
3 leta |
|
Najnovejše izkušnje (glej OPS 1.970) |
15 mesecev |
|
Usposobljenost za zračno pot in letališče (glej OPS 1.975) |
3 leta |
|
Usposabljanje in usposobljenost za posebne operacije, ki jih zahteva OPS (npr. operacije ETOPS CAT II/III) |
3 leta |
|
Usposabljanje za prevoz nevarnega blaga, če je ustrezno |
3 leta |
Tabela 4
Zapisi o kabinskem osebju
|
Zapisi o kabinskem osebju |
|
|
Trajanje leta, delovnega časa in časa počitka |
15 mesecev |
|
Začetno in preusmeritveno usposabljanje ter izobraževanje o razlikah (vključno s preverjanji) |
Dokler je član kabinskega osebja zaposlen pri operatorju |
|
Periodično in osvežitveno usposabljanje (vključno s preverjanji) |
12 mesecev potem, ko je član kabinskega osebja prenehal delati za operatorja |
|
Usposabljanje za prevoz nevarnega blaga, če je ustrezno |
3 leta |
Tabela 5
Zapisi o drugem operativnem osebju
|
Zapisi o drugem operativnem osebju |
|
|
Zapisi o usposabljanju/usposobljenosti drugega osebja, za katerega se v skladu z OPS zahteva odobreni program usposabljanja |
Zadnja dva zapisa o usposabljanju |
Tabela 6
Drugi zapisi
|
Drugi zapisi |
|
|
Zapisi o odmerkih kozmičnega in solarnega sevanja |
12 mesecev potem, ko je član posadke prenehal delati za operatorja |
|
Zapisi o sistemu kakovosti |
5 let |
|
Dokument o prevozu nevarnega blaga |
3 mesece po opravljenem letu |
|
Kontrolni seznam za prevzem nevarnega blaga |
3 mesece po opravljenem letu |
PODDEL Q
OMEJITVE LETALSKEGA DELOVNEGA ČASA IN DELOVNEGA ČASA TER ZAHTEVANI POČITEK
OPS 1.1090
Cilj in področje uporabe
|
1. |
Operator določi za člane posadke omejitev trajanja letov in delovnega časa ter čas počitka (FTL). |
|
2. |
Operator zagotovi, da so za vse njegove lete: |
|
2.1. |
omejitve trajanja letov in delovnega časa ter čas počitka v skladu z:
|
|
2.2. |
Leti se načrtujejo tako, da se zaključijo v dovoljenem letalskem delovnem času, pri čemer se upošteva čas, potreben za pripravo posadke na letenje, let in pripravo letala za naslednji let. |
|
2.3. |
Delovni programi se pripravijo in objavijo dovolj zgodaj, da se članom posadke omogoči načrtovanje ustreznega počitka. |
|
3. |
Odgovornosti operatorja |
|
3.1. |
Operator za vsakega člana posadke določi domačo bazo. |
|
3.2. |
Operatorji morajo upoštevati razmerje med pogostnostjo ter vzorcem letalskega delovnega časa posadke in časa počitka ter skupne učinke dolgega delovnega časa, ki ga prekinja le kratkotrajen počitek. |
|
3.3. |
Operatorji morajo delovne naloge načrtovati tako, da se preprečijo neželene prakse, kot so izmenjava dnevnega/nočnega delovnega časa ali takšna delovna razporeditev članov posadke, ki povzroča resne motnje uveljavljenih vzorcev spanja/dela. |
|
3.4. |
Operatorji morajo načrtovati proste krajevne dneve in o njih člane posadke vnaprej obvestiti. |
|
3.5. |
Operatorji zagotovijo, da je čas počitka dovolj dolg, da posadka lahko premaga utrujenost zaradi predhodnih nalog in se do začetka naslednjega letalskega delovnega časa dobro spočije. |
|
3.6. |
Operatorji zagotovijo tako načrtovanje letalskega delovnega časa posadke, ki članom posadke omogoči zadosten počitek, da lahko v vseh okoliščinah zadovoljivo opravljajo svoje naloge. |
|
4. |
Odgovornosti člana posadke |
|
4.1. |
Član posadke ne sme upravljati letala, če ve, da je preutrujen ali da obstaja nevarnost, da postane preutrujen, ali če se počuti tako slabo, da bi to lahko ogrozilo let. |
|
4.2. |
Člani posadke morajo čim bolje izkoristiti zagotovljene možnosti in zmogljivosti za počitek ter svoj čas počitka ustrezno načrtovati in izkoristiti. |
|
5. |
Odgovornosti uprave za civilno letalstvo |
|
5.1. |
Odstopanja |
|
5.1.1. |
Ob upoštevanju določb člena 8 lahko Organ odobri odstopanja od zahtev iz tega poddela v skladu z veljavno zakonodajo in postopki v zadevnih državah članicah in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. |
|
5.1.2. |
Operator mora Organu na podlagi operativnih izkušenj in ob upoštevanju drugih ustreznih dejavnikov, kot so trenutno veljavna znanstvena spoznanja, dokazati, da njegov zahtevek za odstopanje zagotavlja ustrezno raven varnosti. |
Takšna odstopanja morajo spremljati ustrezni ublažitveni ukrepi, kjer je ustrezno.
OPS 1.1095
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1.1. |
Povečana letalska posadka: Letalska posadka, ki obsega več kot najmanjše število članov, zahtevano za operacijo letala, in v kateri vsak član letalske posadke lahko zapusti svoje delovno mesto in ga nadomesti drug, ustrezno usposobljen član letalske posadke. |
|
1.2. |
Čas letenja: Čas od prvega premika letala z njegovega parkirnega prostora zaradi vzleta do njegove zaustavitve na označenem parkirnem prostoru in zaustavitve vseh motorjev in propelerjev. |
|
1.3. |
Odmor: Čas brez vseh službenih dolžnosti, ki se šteje za delovni čas in je krajši od časa počitka. |
|
1.4. |
Dolžnost: Katera koli naloga, ki jo mora opraviti član posadke in je povezana s poslovanjem imetnika AOC. Razen če ta uredba ne vsebuje posebnih določb, določi Organ, ali in v kakšnem obsegu se stanje pripravljenosti šteje za dolžnost. |
|
1.5. |
Delovni čas: Obdobje, ki se začne, ko začne član posadke na zahtevo operatorja izvajati svoje dolžnosti, in ustavi, ko je član posadke brez vseh dolžnosti. |
|
1.6. |
Letalski delovni čas posadke: Letalski delovni čas posadke (FDP) je čas, ko določena oseba dela na zrakoplovu kot član njegove posadke. FDP se začne, ko se mora član posadke na zahtevo operatorja prijaviti na let ali vrsto letov, konča pa po opravljenem zadnjem letu, na katerem je bil operativni član posadke. |
|
1.7. |
Domača baza: Kraj, ki ga za člana posadke določi operator, na katerem član posadke ponavadi začne in konča delovni čas ali vrsto delovnih časov in na katerem operator v običajnih okoliščinah ni odgovoren za nastanitev zadevnega člana posadke. |
|
1.8. |
Krajevni dan: Časovno obdobje, ki traja 24 ur in se začne ob 00:00 po krajevnem času. |
|
1.9. |
Krajevna noč: Časovno obdobje, ki traja osem ur med 22:00 in 8:00 po krajevnem času. |
|
1.10. |
En dan brez dolžnosti: En dan brez dolžnosti vključuje dve krajevni noči. Čas počitka je lahko sestavni del prostega dne. |
|
1.11. |
Operativni član posadke: Član posadke, ki izvaja svoje dolžnosti na letalu med letom ali med katerim koli njegovim delom. |
|
1.12. |
Razporeditev: Premestitev neoperativnih članov posadke iz kraja v kraj na zahtevo operatorja, ki ne vključuje časa potovanja. Čas potovanja se določi kot:
|
|
1.13. |
Čas počitka: Določeno neprekinjeno časovno obdobje, ko je član posadke brez vseh službenih dolžnosti in ni v pripravljenosti na letališču. |
|
1.14. |
Pripravljenost: Določeno časovno obdobje, ko mora biti član posadke na zahtevo operatorja na voljo, da se ga brez vmesnega počitka določi za let ali razporedi ali da prevzame katero koli drugo dolžnost. |
|
1.15. |
Spodnja faza cirkadianega ritma (WOCL): Spodnja faza cirkadianega (dnevnega) ritma je čas med 2:00 in 5:59. V obsegu treh časovnih pasov se WOCL nanaša na čas domače baze. Pri razliki več kot treh časovnih pasov se WOCL v prvih 48 urah po zapustitvi časovnega pasu domače baze nanaša na čas domače baze, potem pa na krajevni čas. |
OPS 1.1100
Omejitev trajanja letov in delovnega časa
|
1.1. |
Skupno število delovnih ur Operatorja zagotovi, da skupni delovni čas, za katerega je razporejen član posadke, ne presega:
|
|
1.2. |
Omejitev skupnih časov letenja Operator zagotovi, da skupni časi letenja, na katerega je posamezni član posadke razporejen kot operativni član posadke, ne presega
|
OPS 1.1105
Najdaljši dovoljeni dnevni letalski delovni čas posadke (FDP)
|
1.1. |
Ta OPS se ne uporablja za operacije z enim pilotom in za operacije v primeru nujne medicinske pomoči. |
|
1.2. |
Operator določi prijavne čase, ki v skladu z dovoljenjem Organa stvarno upoštevajo čas za izvedbo varnostnih nalog na tleh. |
|
1.3. |
Najdaljši dovoljeni osnovni dnevni FDP znaša 13 ur. |
|
1.4. |
Od teh 13 ur se odšteje 30 minut za vsak sektor od tretjega sektorja naprej, vendar skupaj največ dve uri. |
|
1.5. |
Če se FDP začne v WOCL, se najdaljši dovoljeni čas iz točk 1.3 in 1.4 skrajša za 100 odstotkov njegovega prekrivanja, a največ za dve uri. Če se FDP konča v WOCL ali ga popolnoma zaobjame, se najdaljši dovoljeni FDP iz točk 1.3 in 1.4 skrajša za 50 odstotkov njegovega pokrivanja. |
|
2. |
Podaljšanje: |
|
2.1. |
Najdaljši dovoljeni dnevni FDP se lahko podaljša največ za eno uro. |
|
2.2. |
Podaljšanje ni dovoljeno za osnovni FDP šestih sektorjev ali več. |
|
2.3. |
Če se FDP prekriva z WOCL za manj kot dve uri, se podaljšanje omeji na največ štiri sektorje. |
|
2.4. |
Če se FDP prekriva z WOCL za več kot dve uri, se podaljšanje omeji na največ dva sektorja. |
|
2.5. |
V sedmih zaporednih dnevih sta dovoljeni največ dve podaljšanji. |
|
2.6. |
Če je za FDP predvideno podaljšanje, se najkrajši predpisani čas počitka pred letom in najkrajši predpisani čas po njem podaljšata za dve uri ali pa se za štiri ure podaljša samo čas počitka po operaciji. Če se podaljšanje uporabi za zaporedne FDP, potekata počitek pred letom in počitek po letu med dvema letoma drug za drugim. |
|
2.7. |
Če se podaljšani FDP začne v času od 22:00 do 4:59, operator FDP omeji na 11 ur in 45 minut. |
|
3. |
Kabinsko osebje |
|
3.1. |
Za kabinsko osebje, razporejeno za let ali vrsto letov, se FDP lahko podaljša za razliko v času prijave kabinskega osebja in letalske posadke, če razlika ne presega ene ure. |
|
4. |
Operativna stabilnost |
|
4.1. |
Predvideni vozni red letenja mora omogočiti, da se leti lahko zaključijo v najdaljšem dovoljenem letalskem delovnem času posadke. Kot pomoč pri doseganju tega cilja operatorji spremenijo vozni red letenja ali ureditev za sestavljanje posadk najkasneje takrat, ko dejanska operacija preseže maksimalni FDP za več kot 33 odstotkih letov iz tega voznega reda letenja v predvideni prometni sezoni. |
|
5. |
Razporeditev |
|
5.1. |
Ves čas, porabljen za razporeditev, se šteje za delovni čas. |
|
5.2. |
Razporeditev po prijavi, vendar pred začetkom dela na letalu, se vključi kot sestavni del FDP, vendar se ne šteje za sektor. |
|
5.3. |
Sektor razporeditve, ki sledi neposredni vključitvi v delo na letalu, se upošteva pri izračunu najkrajšega časa počitka v skladu z OPS 1.1110, točki 1.1 in 1.2 v nadaljevanju. |
|
6. |
Podaljšani FDP (Deljeni delovni čas) |
|
6.1. |
Organ lahko v skladu z določbami člena 8 odobri operacijo na podlagi podaljšanega FDP, ki vključuje odmor. |
|
6.2. |
Operator mora Organu na podlagi operativnih izkušenj in ob upoštevanju drugih ustreznih dejavnikov, kot so trenutno veljavna znanstvena spoznanja, dokazati, da njegov zahtevek za podaljšani FDP zagotavlja ustrezno raven varnosti. |
OPS 1.1110
Čas počitka
|
1. |
Najkrajši čas počitka |
|
1.1. |
Najkrajši čas počitka, ki ga je treba zagotoviti pred začetkom letalskega delovnega časa posadke v domači bazi, mora trajati vsaj tako dolgo kot predhodni delovni čas ali 12 ur, kar traja dlje. |
|
1.2. |
Najkrajši čas počitka, ki ga je treba zagotoviti pred začetkom letalskega delovnega časa posadke zunaj domače baze, mora trajati vsaj tako dolgo kot predhodni delovni čas ali deset ur, kar traja dlje; pri najkrajšem času počitka zunaj domače baze mora operator omogočiti osemurno spanje, pri čemer ustrezno upošteva čas potovanja in druge fiziološke potrebe. |
|
1.3. |
Operator zagotovi, da se učinki časovnih razlik na člane posadke izravnajo z dodatnim počitkom, ureditev tega pa določi Organ ob upoštevanju določb člena 8. |
|
1.4.1. |
Ne glede na točki 1.1 in 1.2 ter ob upoštevanju določb člena 8 lahko Organ odobri ureditev s skrajšanim časom počitka. |
|
1.4.2. |
Operator mora Organu na podlagi operativnih izkušenj in ob upoštevanju drugih ustreznih dejavnikov, kot so trenutno veljavna znanstvena spoznanja, dokazati, da njegov zahtevek za skrajšani čas počitka zagotavlja ustrezno raven varnosti. |
|
2. |
Čas počitka |
|
2.1. |
Operator zagotovi, da se najkrajši čas počitka v skladu s prej navedenim redno podaljša na tedenski čas počitka, ki znaša 36 ur in vključuje dve krajevni noči, tako da ni med koncem enega tedenskega počitka in začetkom naslednjega nikoli več kot 168 ur. Kot izjemo od OPS 1.1095, točka 1.9, lahko Organ določi, da se druga od obeh krajevnih noči začne ob 20:00, če tedenski počitek traja vsaj 40 ur. |
OPS 1.1115
Podaljšanje letalskega delovnega časa posadke zaradi počitka med letom
|
1. |
Ob upoštevanju določb člena 8 in če operator Organu na podlagi operativnih izkušenj ter ob upoštevanju drugih ustreznih dejavnikov, kot so trenutno veljavna znanstvena spoznanja, dokaže, da njegov zahtevek zagotavlja ustrezno raven varnosti: |
|
1.1. |
Povečanje letalske posadke Organ določi zahteve v zvezi s povečanjem osnovne letalske posadke zaradi podaljšanja letalskega delovnega časa posadke prek omejitev iz OPS 1.1105 zgoraj; |
|
1.2. |
Kabinsko osebje Organ določi zahteve v zvezi z najkrajšim časom počitka člana oziroma članov kabinskega osebja med letom, če FDP presega omejitve iz OPS 1.1105 zgoraj. |
OPS 1.1120
Nepredvidene okoliščine dejanskih operacij – presoja vodje zrakoplova
|
1. |
Ob upoštevanju potrebe po preudarnem obvladovanju v nadaljevanju navedenih okoliščin se med dejansko operacijo, ki se začne s časom prijave, lahko predpisane omejitve za delovni čas posadke ter čas opravljanja dolžnosti in čas počitka iz tega poddela v nepredvidenih okoliščinah spremenijo. Vsaka takšna sprememba mora biti po posvetovanju z vsemi drugimi člani posadke sprejemljiva za vodjo zrakoplova in mora v vsakem primeru izpolnjevati naslednje zahteve: |
|
1.1. |
najdaljši dovoljeni FDP iz predhodne točke 3 OPS 1.1105 se ne sme podaljšati za več kot dve uri, razen če se ne poveča posadka; v tem primeru se najdaljši dovoljeni letalski delovni čas posadke lahko podaljša za največ tri ure; |
|
1.1.2. |
če se pri zadnjem sektorju določenega FDP po vzletu pojavijo nepredvidene okoliščine, ki povzročijo prekoračitev dovoljenega podaljšanja, se lahko nadaljuje let do predvidenega namembnega letališča ali do nadomestnega letališča; |
|
1.1.3. |
v takšnih okoliščinah se lahko čas počitka po FDP skrajša, vendar ne pod najkrajši čas počitka iz OPS 1.1110, točka 1.2 iz tega poddela; |
|
1.2. |
vodja zrakoplova lahko v posebnih okoliščinah, ki bi lahko povzročile hudo preutrujenost, po posvetovanju s prizadetimi člani posadke skrajša dejanski delovni čas posadke in/ali podaljša čas počitka, da tako odpravi morebitne škodljive učinke na varnost leta; |
|
1.3. |
Operator zagotovi, da: |
|
1.3.1. |
mu vodja zrakoplova predloži poročilo, kadar koli se po njegovi presoji podaljša FDP ali skrajša čas počitka med dejanskim izvajanjem operacije, in |
|
1.3.2. |
da se v primeru, če podaljšanje FDP ali skrajšanje časa počitka presega eno uro, en izvod poročila, ki mu mora dodati svoje pripombe operator, pošlje Organu najkasneje v 28 dneh po dogodku. |
OPS 1.1125
Pripravljenost
|
1. |
Pripravljenost na letališču |
|
1.1. |
Član posadke je v pripravljenosti na letališču od prijave na običajnem prijavnem mestu do konca časa pripravljenosti, o katerem je bil obveščen. |
|
1.2. |
Pripravljenost na letališču se v celoti upošteva pri izračunu skupnega števila delovnih ur. |
|
1.3. |
Če pripravljenosti na letališču takoj sledi delo med letom, Organ določi razmerje med pripravljenostjo na letališču in delovnim časom med letom. V tem primeru se pri izračunu najkrajšega časa počitka prišteje pripravljenost na letališču delovnemu času iz OPS 1.1110, točki 1.1 in 1.2. |
|
1.4. |
Če pripravljenosti na letališču ne sledi delo med letom, ji mora slediti vsaj čas počitka, ki ga ureja Organ. |
|
1.5. |
Med pripravljenostjo na letališču zagotovi operator članu posadke miren in udoben prostor, ki ni dostopen javnosti. |
|
2. |
Druge oblike pripravljenosti (vključno s pripravljenostjo v hotelu) |
|
2.1. |
Ob upoštevanju določb člena 8 vse druge oblike pripravljenosti ureja Organ, ob upoštevanju naslednjega: |
|
2.1.1. |
Vse dejavnosti se vnesejo v delovne programe in/ali sporočijo vnaprej. |
|
2.1.2. |
Začetek in konec časa pripravljenosti se določita in sporočita vnaprej. |
|
2.1.3. |
2Določi se najdaljši čas pripravljenosti v kraju, ki ni navedena točka javljanja. |
|
2.1.4. |
Ob upoštevanju zmogljivosti, ki so na voljo članu posadke za počitek, in drugih ustreznih dejavnikov se določi razmerje med pripravljenostjo in dodeljenim delovnim časom med letom, ki sledi pripravljenosti. |
|
2.1.5. |
Določi se, kako se čas pripravljenosti upošteva pri izračunu skupnega števila delovnih ur. |
OPS 1.1130
Prehranjevanje
Treba je zagotoviti možnosti za zaužitje hrane in pijače, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje sposobnosti člana posadke za izvajanje nalog, zlasti če FDP presega šest ur.
OPS 1.1135
Zapisi o letalskem delovnem času posadke, času izvajanja dolžnosti in času počitka
|
1. |
Operator zagotovi, da zapisi o članu posadke vključujejo:
ter da se jih vodi v skladu z zahtevami iz tega poddela, kopije teh zapisov pa se na zahtevo dajo na razpolago članu posadke. |
|
2. |
Če zapisi, ki jih operator vodi v skladu z odstavkom 1, ne zajemajo vsega njegovega letalskega delovnega časa med letom, časa opravljanja dolžnosti in časa počitka, zadevni član posadke vodi individualne zapise o svojih:
|
|
3. |
Član posadke predloži svoje zapise na zahtevo operatorju, pri katerem je zaposlen, preden začne letalski delovni čas med letom. |
|
4. |
Zapisi se hranijo vsaj 15 koledarskih mesecev po zadnjem pomembnem vpisu ali dlje, če se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo. |
|
5. |
Operatorji ločeno hranijo tudi vsa poročila vodij zrakoplovov o odločitvah o podaljšanem letalskem delovnem času posadke, podaljšanem času letenja in skrajšanem času počitka, ki so jih sprejeli po svoji presoji, vsaj šest mesecev po dogodku. |
PODDEL R
ZRAČNI PREVOZ NEVARNEGA BLAGA
OPS 1.1150
Izrazje
|
a) |
Izrazi, uporabljeni v tem poddelu, pomenijo naslednje:
|
OPS 1.1155
Odobritev prevoza nevarnega blaga
Operator ne sme prevažati nevarnega blaga, če mu tega ne odobri Organ.
OPS 1.1160
Področje uporabe
|
a) |
Operator upošteva določbe iz Tehničnih navodil vedno, ko prevaža nevarno blago, ne glede na to, ali let poteka v celoti ali deloma na ozemlju države ali v celoti zunaj nje. |
|
b) |
Predmeti in snovi, ki bi se sicer razvrstile kot nevarno blago, so izvzete iz določb tega poddela v obsegu, navedenem v Tehničnih navodilih, če:
|
|
c) |
Predmeti in snovi, namenjeni kot nadomestilo za predmete in snovi iz predhodnih točk (b)(1) in (b)(2), se morajo na letalu prevažati v skladu s Tehničnimi navodili. |
OPS 1.1165
Omejitve prevoza nevarnega blaga
|
a) |
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se predmeti in snovi, ki so v Tehničnih navodilih posebej z imenom ali generičnim opisom navedeni kot v vsakem primeru prepovedani za prevoz, ne prevažajo na nobenem letalu. |
|
b) |
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se predmeti in snovi ali drugo blago, ki so v Tehničnih navodilih navedeni kot prepovedani za prevoz v običajnih okoliščinah, prevažajo samo, če:
|
OPS 1.1170
Razvrstitev
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se predmeti in snovi razvrstijo kot nevarno blago v skladu s tehničnimi navodili.
OPS 1.1175
Pakiranje
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se nevarno blago zapakira v skladu s Tehničnimi navodili.
OPS 1.1180
Etiketiranje in označevanje
|
a) |
Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se tovorki, ovojna embalaža in tovorni zabojniki etiketirajo in označijo v skladu s Tehničnimi navodili. |
|
b) |
Če se nevarno blago prevaža na letu, ki poteka v celoti ali delno zunaj ozemlja države, morata biti etiketiranje in označevanje v angleščini, pri čemer je treba upoštevati tudi zahteve za kateri koli drug jezik. |
OPS 1.1185
Dokument o prevozu nevarnega blaga
|
a) |
Operator zagotovi, da prevoz nevarnega blaga spremlja listina o prevozu nevarnega blaga, razen če ni v Tehničnih navodilih navedeno drugače. |
|
b) |
Če se nevarno blago prevaža na letu, ki poteka v celoti ali delno zunaj ozemlja države, mora biti listina o prevozu nevarnega blaga v angleščini, pri čemer se upoštevajo tudi zahteve za kateri koli drug jezik. |
OPS 1.1195
Sprejem nevarnega blaga
|
a) |
Operator ne sprejme nevarnega blaga v prevoz, dokler se tovorek, ovojna embalaža ali tovorni zabojnik ne pregledajo v skladu s sprejemnimi postopki iz Tehničnih navodil. |
|
b) |
Operator ali njegov odpravnik letov uporabita sprejemni kontrolni seznam. Sprejemni kontrolni seznam omogoča preveritev vseh ustreznih podatkov in je v takšni obliki, ki omogoča zapis ugotovitev sprejemnega pregleda na roko ali z mehanskim ali računalniškim sredstvom. |
OPS 1.1200
Preveritev poškodb, prepuščanja ali kontaminacije
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
OPS 1.1205
Odstranitev kontaminacije
|
a) |
Operator zagotovi, da:
|
OPS 1.1210
Omejitve pri natovarjanju
|
a) |
Potniška in pilotska kabina. Operator zagotovi, da se nevarno blago ne prevaža v kabini letala, v kateri so potniki, ali v pilotski kabini, razen če ni v Tehničnih navodilih navedeno drugače. |
|
b) |
Prostori za tovor. Operator zagotovi, da se nevarno blago naloži na letalo, loči od drugega tovora ter zloži in zavaruje v skladu s Tehničnimi navodili. |
|
c) |
Nevarno blago, namenjeno samo za prevoz na tovornih letalih. Operator zagotovi, da se tovorki nevarnega blaga, ki imajo oznako ‚Samo za tovorno letalo‘, prevažajo na tovornih letalih in natovorijo v skladu s Tehničnimi navodili. |
OPS 1.1215
Zagotavljanje informacij
|
a) |
Informacije za zemeljsko osebje. Operator zagotovi, da:
|
|
b) |
Informacije za potnike in druge osebe.
|
|
c) |
Informacije za člane posadke. Operator zagotovi, da so v operativnem priročniku navedene informacije, ki članom posadke omogočajo izvajanje nalog v zvezi s prevozom nevarnega blaga, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v nevarnosti, ki vključujejo nevarno blago. |
|
d) |
Informacije za vodjo zrakoplova. Operator zagotovi, da vodja zrakoplova dobi pisne informacije v skladu s Tehničnimi navodili. (Glej tabelo 1 v Dodatku 1 k OPS 1.1065 za rok hranjenja dokumentacije). |
|
e) |
Informacije v primeru letalskega incidenta ali nesreče.
|
OPS 1.1220
Programi usposabljanja
|
a) |
Operator v skladu s tehničnimi navodili vzpostavi in izvaja programe usposabljanja osebja, ki jih mora odobriti Organ. |
|
b) |
Operatorji brez trajnega dovoljenja za prevoz nevarnega blaga. Operator zagotovi, da:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
c) |
Operatorji s trajnim dovoljenjem za prevoz nevarnega blaga. Operator zagotovi, da:
|
|
d) |
Operator zagotovi, da celotno osebje, ki je bilo vključeno v usposabljanje, opravi preskus, da se preveri razumevanje njihovih odgovornosti. |
|
e) |
Operator zagotovi, da se celotno osebje, ki mora biti vključeno v usposabljanje za ravnanje z nevarnim blagom, vsaj vsaki dve leti vključi v periodično usposabljanje. |
|
f) |
Operator zagotovi, da se vodi evidenca o usposabljanju za ravnanje z nevarnim blagom za celotno osebje, ki se usposablja v skladu s predhodnim pododstavkom (d) in kot to zahtevajo Tehnična navodila. |
|
g) |
Operator zagotovi, da se osebje njegovega odpravnika letov usposablja v skladu z ustreznim stolpcem tabele 1 ali 2. Tabela 2
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
OPS 1.1225
Poročila o incidentih in nesrečah, ki vključujejo nevarno blago
|
(a) |
Operator poroča o incidentih in nesrečah, ki vključujejo nevarno blago, Organu. Prvo poročilo se odpošlje v 72 urah po dogodku, razen če tega ne preprečujejo izredne okoliščine. |
|
(b) |
Operator Organ obvesti tudi o neprijavljenem ali nepravilno prijavljenem nevarnem blagu, ki se odkrije med tovorom ali v prtljagi potnikov. Prvo poročilo se odpošlje v 72 urah po odkritju, razen če tega ne preprečujejo izredne okoliščine. |
PODDEL S
VAROVANJE
OPS 1.1235
Zahteve glede varovanja
Operator zagotovi, da se celotno ustrezno osebje seznani z ustreznimi zahtevami nacionalnih programov varovanja države operatorja in da jih upošteva.
OPS 1.1240
Programi usposabljanja
Operator vzpostavi in izvaja odobrene programe usposabljanja, na podlagi katerih se člani posadk operatorja usposobijo za sprejem ustreznih ukrepov, s katerimi preprečijo dejanja nezakonitega vmešavanja, kot so sabotaže ali nezakonit zaseg letal, in zmanjšajo posledice takšnih dogodkov, če se zgodijo. Program usposabljanja je združljiv z nacionalnimi programi varovanja v letalstvu. Posamezni člani posadke poznajo in se usposobijo iz vseh ustreznih elementov programa usposabljanja.
OPS 1.1245
Poročanje o dejanjih nezakonitega vmešavanja
Po dejanju nezakonitega vmešavanja na krovu letala vodja zrakoplova, v njegovi odsotnosti pa operator, takoj predloži poročilo o takšnem dejanju pristojnemu lokalnemu organu in Organu v državi operatorja.
OPS 1.1250
Kontrolni seznam za postopek pregleda letala
Operator zagotovi, da je na letalu kontrolni seznam postopkov, ki jih je treba uporabiti pri iskanju bombe ali improvizirane eksplozivne naprave (IED) v primeru domnevne sabotaže in pri pregledu letala zaradi skritega orožja, razstreliva ali drugih nevarnih naprav, če obstaja dobro utemeljen sum, da bi bilo letalo lahko predmet dejanja nezakonitega vmešavanja. Kontrolni seznam podpirajo navodila glede ustreznega poteka ukrepov, ki jih je treba sprejeti, če se najde bomba ali sumljiv predmet, in informacije o najmanj nevarnem kraju za bombo na določenem letalu, če jih zagotovi imetnik certifikata tipa.
OPS 1.1255
Varovanje v pilotski kabini
|
(a) |
Na vseh letalih, na katerih ima pilotska kabina vrata, je mogoče ta vrata zakleniti, zagotovijo ali vzpostavijo pa se načini ali postopki, sprejemljivi za Organ, s katerimi kabinsko osebje lahko obvesti letalsko posadko v primeru sumljive dejavnosti ali kršitve varovanja v potniški kabini. |
|
(b) |
Vsa potniška letala z največjo potrjeno vzletno maso nad 45 500 kg ali največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 60 so opremljena z odobrenimi vrati pilotske kabine, ki se lahko zaklenejo z vsakega pilotskega mesta in so oblikovana tako, da izpolnjujejo veljavne retroaktivne operativne zahteve za plovnost. Oblika teh vrat ne ovira izvajanja postopkov v sili v skladu z veljavnimi retroaktivnimi operativnimi zahtevami za plovnost. |
|
(c) |
Na vseh letalih, ki so v skladu z pododstavkom (b) opremljena z vrati pilotske kabine:
|
P6_TA(2006)0300
Pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (KOM(2005)0673 – C6-0031/2006 – 2005/0272(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0673) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 31(2) in 32 Pogodbe Euratom, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0031/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0174/2006); |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(1a) |
Na podlagi Sklepa Sveta 2005/84/Euratom z dne 24. januarja 2005 (2) je Evropska skupnost za atomsko energijo pristopila k Skupni konvenciji o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki. |
|
(6) |
Zaradi odsotnosti skupne politike Skupnost glede gorivnega ciklusa je vsaka država članica sama odgovorna za vodenje politike o ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so v njeni pristojnosti. Določbe te direktive zato ne bi smele posegati v pravico držav članic, da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za ponovno predelavo, ali v njihovo pravico, da zavrnejo vstop radioaktivnih odpadkov, namenjenih končni obdelavi ali odlaganju , na njihovo ozemlje, razen v primeru vračanja pošiljk. |
|
(6) |
Vsaka država članica je sama odgovorna za vodenje politike o ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so v njeni pristojnosti, nekatere obravnavajo izrabljeno gorivo kot dragocen vir, ki ga je mogoče predelati, druge se odločijo za zavrženje ; določbe te direktive zato ne smejo posegati v pravico držav članic izvora , da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za ponovno predelavo, ali v pravico namembnih držav članic, da zavrnejo vstop (i) radioaktivnih odpadkov, namenjenih končni obdelavi, na njihovo ozemlje, razen v primeru vračanja pošiljk, in (ii) izrabljenega goriva za končno odlaganje . |
|
(8) |
Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati držav članic glede njihovih obstoječih pravic, da nasprotujejo ali določijo pogoje za pošiljko radioaktivnih odpadkov, ki potrebuje njihovo odobritev . Ugovori ne smejo biti neutemeljeni, ampak morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih ali mednarodnih predpisih , ki jih je mogoče ugotoviti brez težav . Ustrezna zakonodaja ne pomeni le sektorske zakonodaje na področju prometa. Ta direktiva ne sme posegati v pravice in obveznosti, ki jih imajo države članice po mednarodnem pravu, in zlasti ne v uveljavljanje pravic in svoboščin, ki zadevajo morsko, rečno in zračno plovbo z ladjami ali letali, kakor so določene v mednarodnem pravu. |
|
(8) |
Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati držav članic glede njihovih obstoječih pravic, da nasprotujejo ali določijo pogoje za pošiljko radioaktivnih odpadkov, ki potrebuje njihovo soglasje . Ugovori ne smejo biti neutemeljeni, ampak morajo temeljiti na ustreznih nacionalnih ali mednarodnih predpisih ali predpisih Skupnosti, kakor je določeno v tej direktivi . Ustrezna zakonodaja ne pomeni le sektorske zakonodaje na področju prometa. Ta direktiva ne sme posegati v pravice in obveznosti, ki jih imajo države članice po mednarodnem pravu, in zlasti ne v uveljavljanje pravic in svoboščin, ki zadevajo morsko, rečno in zračno plovbo z ladjami ali letali, kakor so določene v mednarodnem pravu. |
|
(8a) |
Vsaka država članica ostaja v celoti odgovorna za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v njeni pristojnosti; ta direktiva na noben način ne določa, da mora namembna država članica sprejeti pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za končno obdelavo ali odlaganje, razen v primerih vračanja pošiljk odpadkov ali goriva. Vsaka zavrnitev tovrstnih pošiljk mora biti utemeljena na podlagi meril, določenih v tej direktivi. |
3a. Ta direktiva ne posega v pravice in obveznosti v okviru mednarodnega prava, med drugim vključno s pravico do neškodljivega prehoda in pravico do tranzitnega prehoda, ki sta predvideni v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).
(1)
(1)
(2)
(2)
Pristojni organi zadevnih držav članic sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vse informacije v zvezi s pošiljkami v okviru te direktive skrbno obravnavajo in da so zaščitene pred kakršno koli zlorabo.
Člen 5a
Potrditev prejema vloge pristojnih organov
Najpozneje v 15 dneh odkar pristojni organi namembne države članice in katere koli države članice tranzita prejmejo vlogo, ti organi:
|
(a) |
pošljejo potrditev prejema vloge pristojnim organom države članice izvora, če je vloga ustrezno izpolnjena v skladu z določbami člena 14; ali |
|
(b) |
če vloga ni ustrezno izpolnjena, kot je določeno v točki (a), od pristojnih organov države članice izvora zahtevajo manjkajoče informacije ter o tej zahtevi obvestijo pristojne organe namembne države članice in drugih držav članic tranzita, če obstaja. Kopija te zahteve se pošlje imetniku. Takšna zahteva povzroči preložitev roka za izdajo potrditve prejema. Pristojni organi države članice izvora nemudoma pošljejo manjkajoče informacije pristojnim organom zadevnih držav članic. Najpozneje v sedmih dneh od prejema zahtevanih manjkajočih informacij pristojni organi namembne države članice ali države članice tranzita, ki je informacije zahtevala, pošlje potrditev prejema ustrezno izpolnjene vloge pristojnim organom države članice izvora. |
1. Pristojni organi namembne države članice in organi morebitnih tranzitnih držav članic najpozneje v enem mesecu po prejemu pravilno izpolnjene vloge, izdajo potrdilo, da so vlogo prejeli.
Najpozneje v treh mesecih od prejema pravilno izpolnjene vloge pristojni organi namembne države članice in organi morebitnih tranzitnih držav članic obvestijo pristojne organe države izvora o svoji privolitvi ali o pogojih, ki so po njihovem mnenju potrebni za privolitev, ali o zavrnitvi privolitve.
Vendar pa lahko pristojni organi namembne države članice in organi morebitnih tranzitnih držav članic za obvestilo o svojem stališču zahtevajo največ enomesečno podaljšanje roka, na katerega se nanaša drugi pododstavek.
1. Najpozneje v dveh mesecih od potrditve prejema pristojni organi namembne države članice in organi morebitnih tranzitnih držav članic obvestijo pristojne organe države članice izvora o svoji privolitvi ali o pogojih, ki so po njihovem mnenju potrebni za privolitev, ali o zavrnitvi privolitve.
Vendar pa lahko pristojni organi namembne države članice in organi morebitnih tranzitnih držav članic za obvestilo o svojem stališču zahtevajo največ enomesečno podaljšanje roka, na katerega se nanaša prvi pododstavek.
2. Kadar pristojni organi namembne države članice in/ali predvidene tranzitne države članice po izteku rokov iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 1 ne pošljejo odgovora, se šteje, da so navedene države dale soglasje za zahtevano pošiljko , pod pogojem, da je bilo njihovo potrdilo o prejemu vloge iz odstavka 1 prejeto.
2. Kadar pristojni organi namembne države članice in/ali predvidene tranzitne države članice po izteku rokov iz prvega ali drugega pododstavka odstavka 1 ne pošljejo odgovora, se šteje, da so navedene države dale soglasje za zahtevano pošiljko.
|
(b) |
v primeru namembnih držav članic temeljijo na ustrezni zakonodaji, ki se uporablja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, in na ustrezni nacionalni, mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala. |
|
(b) |
v primeru namembnih držav članic temeljijo na ustrezni zakonodaji, ki se uporablja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ali na ustrezni nacionalni, mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala. |
Enak postopek privolitve in zavrnitve se uporablja za pošiljke radioaktivnih odpadkov in pošiljke izrabljenega goriva za odlaganje.
2. Kadar pošiljanje ne more biti dokončno opravljeno ali če pogoji za pošiljko niso izpolnjeni v skladu z določbami te direktive, pristojni organi države članice izvora zagotovijo, da zadevne radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo njihov imetnik vzame nazaj, razen če je mogoče urediti varen nadomesten dogovor. Prav tako zagotovijo, da oseba, odgovorna za pošiljko, po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje varnosti.
2. Kadar pošiljanje ne more biti dokončno opravljeno ali če pogoji za pošiljko niso izpolnjeni v skladu z določbami te direktive, pristojni organi države članice izvora zagotovijo, da zadevne radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo njihov imetnik vzame nazaj, razen če je mogoče urediti varen nadomesten dogovor na podlagi veljavne zakonodaje o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Prav tako zagotovijo, da oseba, odgovorna za pošiljko, po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje varnosti.
3. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti , krije imetnik.
3. Kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti zaradi razlogov iz odstavka 1 , stroške, ki nastanejo, krije imetnik, razen če je v kateri koli ustrezni veljavni zakonodaji ali pogodbenem dogovoru med imetnikom in katero koli drugo osebo, ki jo pošiljka zadeva, določeno drugače.
Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti, krije prejemnik.
črtano
5. Namembna država članica ali morebitna tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljanje ne more biti dokončno opravljeno, če pogoji za pošiljanje niso več izpolnjeni v skladu z določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti, bo kril prejemnik.
5. Namembna država članica ali morebitna tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljanje ne more biti dokončno opravljeno, če pogoji za pošiljanje niso več izpolnjeni v skladu z določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora.
Kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti zaradi razlogov iz odstavka 1, stroške, ki nastanejo, krije prejemnik, razen če je v kateri koli ustrezni veljavni zakonodaji ali pogodbenem dogovoru med prejemnikom in katero koli drugo osebo, ki jo pošiljka zadeva, določeno drugače.
5. Tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljka ne more biti dokončno opravljena, če pogoji za pošiljko niso več izpolnjeni v skladu določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti , krije odgovorna oseba iz odstavka 1.
5. Tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljka ne more biti dokončno opravljena, če pogoji za pošiljko niso več izpolnjeni v skladu določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora.
Kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti zaradi razlogov iz pododstavka 1, stroške, ki nastanejo, krije odgovorna oseba iz odstavka 1, razen če je v kateri koli ustrezni veljavni zakonodaji ali pogodbenem dogovoru med to osebo in katero koli drugo osebo, ki jo pošiljka zadeva, določeno drugače.
5. Država članica izvora ali morebitna tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljka ne more biti dokončno opravljena, če pogoji za pošiljko niso več izpolnjeni v skladu z določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta tranzitna država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države članice izvora. Uporablja se člen 9(2). Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti, bo kril imetnik.
5. Država članica izvora ali morebitna tranzitna država članica lahko odloči, da pošiljka ne more biti dokončno opravljena, če pogoji za pošiljko niso več izpolnjeni v skladu z določbami te direktive ali če niso skladni z dovoljenji ali privolitvami, izdanimi po tej direktivi. Ta tranzitna država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države članice izvora. Uporablja se člen 9(2).
Kadar pošiljanja ni mogoče ali ni dovoljeno dokončno opraviti zaradi razlogov iz pododstavka 1, stroške, ki nastanejo, krije imetnik, razen če je v kateri koli ustrezni veljavni zakonodaji ali pogodbenem dogovoru med imetnikom in katero koli drugo osebo, ki jo pošiljka zadeva, določeno drugače.
1. Države članice spodbujajo dogovore, ki omogočajo varno ravnanje, vključno s končnim odlaganjem, z radioaktivnimi odpadki iz držav, ki jih proizvajajo v majhnih količinah in v katerih ustanovitev ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega stališča.
1. Države članice spodbujajo dogovore, ki omogočajo varno ravnanje, vključno s končnim odlaganjem, z radioaktivnimi odpadki iz držav, ki jih proizvajajo v majhnih količinah in v katerih ustanovitev ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega, gospodarskega, okoljskega in varnostnega stališča. Takšni dogovori se sklenejo pod pogojem, da vsaka država članica ohrani pravico do zavrnitve vstopa izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov za končno predelavo ali odlaganje na svoje ozemlje, razen v primeru vračanja pošiljk.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0301
Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje
Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje – skupni pristop (2006/2005(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje – skupni pristop“ (KOM(2005)0488) ter spremljajočih delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2005)1253 in SEK(2005)1289), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, da Unija postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 23. in 24. marca 2006, |
|
— |
ob upoštevanju Priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in skupnosti (2005-2008) (1), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Investiranje v raziskave: akcijski načrt za Evropo“ (KOM(2003)0226), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti“ (KOM(2005)0330), |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila Komisije o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2004 (KOM(2005)0517), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije o Sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (KOM(2005)0119), kakor je bil spremenjen s strani Evropskega parlamenta v njegovem stališču z dne 15. junija 2006 (2), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije o Sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013) (KOM(2005)0121), kakor je bil spremenjen s strani Evropskega parlamenta v njegovem stališču z dne 1. junija 2006 (3), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje prenovljenega partnerstva za rast in delovna mesta – Razvoj vodilnega nosilca znanja: Evropskega tehnološkega inštituta“ (KOM(2006)0077), |
|
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2004“ (SEK(2004)1397), |
|
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Primerjalna analiza podjetniške politike: rezultati pregleda stanja iz leta 2004“ (SEK(2004)1427), |
|
— |
ob upoštevanju pregleda stanja na področju inovacij v Evropi za leto 2005 – primerjalna analiza učinkovitosti inovacijskih dejavnosti, ki jasno kaže, da so ZDA in Japonska vodilne po številu inovacij, |
|
— |
ob upoštevanju poročila strokovne skupine iz julija 2004 z naslovom „Izboljšanje institucij za prenos tehnologije iz znanosti v podjetja“, |
|
— |
ob upoštevanju poročila strokovne skupine iz leta 2004 z naslovom „Upravljanje z intelektualno lastnino v raziskovalnih organizacijah, ki se financirajo iz javnih sredstev: priprava evropskih smernic“, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Komisije iz septembra 2005 z naslovom „Zaposlovanje v Evropi – Nedavni trendi in izgledi“, |
|
— |
ob upoštevanju poročila neodvisne skupine strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije, imenovane po zasedanju v Hampton Courtu, z naslovom „Ustvarjanje inovativne Evrope“ iz januarja 2006, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji – smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (5), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje (6), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0204/2006), |
|
A. |
ker Evropa zaostaja za ZDA in Japonsko v smislu rasti, raziskav in produktivnosti in ji ne uspe unovčiti uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ali v Evropo pritegniti naložb v raziskave in razvoj, |
|
B. |
ker je povečanje razpoložljivih virov za raziskave in razvoj predpogoj za uspešne inovacije, ki so potrebne za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, |
|
C. |
ker poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da subvencije za raziskave in razvoj pomagajo podjetjem pri strateških spremembah in rednih organizacijskih postopkih ter izboljšujejo odnos do tehnologije, |
|
D. |
ker najboljša evropska podjetja investirajo na svetovni ravni, medtem ko se morajo okrepiti prizadevanja zasebnega sektorja na področju raziskav in razvoja, |
|
E. |
ker je prispevek malih in srednje velikih podjetij (MSP) k razvoju novih proizvodov in storitev ter trgov, ki temeljijo na tehnologiji, odvisen od njihove sposobnosti razvijanja inovacij, povečevanja raziskovalnih prizadevanj, oddajanja raziskav zunanjim sodelavcem, širjenja svojih omrežij, boljšega izkoriščanja rezultatov raziskav in pridobivanja tehnološkega znanja in izkušenj, |
|
F. |
ker bi tržne inovacije lahko koristile tistim evropskim sektorjem, ki imajo neposreden vpliv na državljane držav članic in predstavljajo največje deleže BDP, |
|
G. |
ker lahko podporne organizacije, kot so centri za usposabljanje in raziskave, finančne institucije, svetovalci za inovacije in intelektualno lastnino ter lokalne in regionalne agencije za razvoj, pripomorejo k doseganju največjega ustvarjalnega poslovnega potenciala podjetij, |
|
H. |
ker slabo delovanje evropskega trga dela, neučinkovita uporaba človeških virov, razdrobljenost trga in omejena mobilnost delovne sile v veliki meri pojasnjujejo skromen napredek v smeri doseganja lizbonskih in stockholmskih ciljev, |
|
I. |
ker strukturne ovire in nezadostne spodbude preprečujejo večjo mobilnost uveljavljenih raziskovalcev, |
|
J. |
ker evropske institucije za prenos tehnologije in inovacijski relejni centri (IRC) omogočajo hitrejšo komercializacijo, boljše razširjanje novih tehnologij, izboljšano upravljanje z intelektualno lastnino, boljšo izvedbo rezultatov raziskav in boljše usklajevanje z obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi shemami, |
|
K. |
ker bi sprejetje pristopa „odprtih inovacij“ dalo zagon zmogljivosti raziskav in razvoja v EU, |
|
L. |
ker se proračuna za raziskave, ki ga predlaga Komisija, naknadno ne sme zmanjšati v okviru finančnega okvira, |
|
M. |
ker je potrebna kritična masa proračunskih virov EU za finančne instrumente, da bi prišlo do povečanja financiranja MSP, soočanja s tržnimi nepopolnostmi in najboljše izrabe sredstev Skupnosti s povečanjem javnega in zasebnega kapitala, |
|
N. |
ker pri novoustanovljenih podjetjih in pri komercializaciji novih raziskovalnih proizvodov raziskovalci potrebujejo finančna sredstva že pred začetno fazo, da se opravijo raziskave trga, razvijejo pilotski in predstavitveni projekti ter delujoči prototip, in ker je tvegani kapital potreben za poznejšo rast podjetij, |
|
O. |
ker bi morala biti določila o državni pomoči preprosta, pregledna in učinkovita ter bi se morala uporabljati zgolj kot zadnje sredstvo kjer je trg neučinkovit in le začasno, |
|
1. |
poziva države članice, naj že od začetka izobraževanja podpirajo podjetništvo in naj okrepijo svojo podporo vseživljenjskemu učenju z dejavnim spodbujanjem usposabljanja na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), tako med zaposlenimi kot med brezposelnimi osebami; |
|
2. |
opaža zamude, ki jih ima Unija pri izvajanju Lizbonske strategije na področju izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj sprejmejo prenovljeno Lizbonsko strategijo; |
|
3. |
poudarja potrebo, da je treba dvigniti ugled poklicne poti v raziskovanju ter podpreti obstoječe spodbude in nagrade, kot so nagrade Descartes in Aristotel ter tiste za mlade znanstvenike; |
|
4. |
poziva k večji podpori najuspešnejšim evropskim raziskovalcem, zlasti raziskovalcem na začetku poklicne poti, v obliki privlačnejših delovnih pogojev, zmanjšanja pravnih, upravnih in geografskih ovir ter enakega obravnavanja evropskih in tujih raziskovalcev; |
|
5. |
odločno podpira potrebo po enotnem trgu za raziskovalce, kot je ta cilj oblikovala Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu z naslovom Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: „Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje“; |
|
6. |
priznava, da je treba vpeljati pobude za izboljšanje pogojev dela znanstvenikov in raziskovalcev ter za stalno usposabljanje delovne sile, kar bo spodbudilo širjenje znanstvenih spoznanj; |
|
7. |
meni, da lahko izobraževalne ustanove k temu veliko prispevajo, in je prepričan, da bi se stik z znanostjo in raziskavami moral začeti v šoli, med raziskovalci na univerzah in poslovnim sektorjem pa je treba spodbujati ustvarjalno sodelovanje; nadalje meni, da je treba odstraniti ovire za mobilnost raziskovalcev z izboljšanjem njihovega statusa in razvijanjem njihove poklicne poti, to pa so cilji, ki jih ni mogoče doseči, ne da bi izboljšali sodelovanje med državami članicami na področju obdavčitve in prenosa nekaterih socialnih ugodnosti; |
|
8. |
podpira evropsko listino za raziskovalce in kodeks ravnanja ob zaposlovanju raziskovalcev, saj bi s tem lahko spodbudili več evropskih študentov, da se lotijo raziskovanja na univerzi, najboljše tuje raziskovalce pa bi pritegnili k nadaljevanju svoje raziskovalne poklicne poti v Evropi, bodisi za stalno ali začasno, kar bi bil del sporazuma o sodelovanju v okviru politike izdajanja kratkoročnih vizumov; |
|
9. |
poziva EU, da se učinkovito bori proti begu možganov in poskrbi za vse primerne ukrepe, s katerimi bo na svoje ozemlje privabila odličnost, in sicer zlasti s spodbujanjem programov izmenjav s tretjimi državami za študente, raziskovalce in učitelje, kakršen je Erasmus mundus; ocenjuje, da bi bil evropski okvir kvalifikacij pomemben element pri ustvarjanju evropskega trga delovne sile, odprtega za raziskovalce, in podpira prizadevanja, da bi bilo ovir za njihovo mobilnost čim manj; |
|
10. |
opaža pomen spodbujanja kulture, ki je pozitivno naravnana do inovacij; poziva države članice, naj omogočijo, da inovacijska politika prodre na vsa področja raziskav; |
|
11. |
izpostavlja ključno vlogo univerz pri ustvarjanju in razširjanju znanja in toplo priporoča, naj se njihov pomen okrepi z razvojem sinergij med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami, vseživljenjskim učenjem in proizvodnimi sektorji v gospodarstvu; bo zato namenil pozornost poročilu Komisije o visokošolskem izobraževanju; |
|
12. |
poziva Komisijo in države članice, naj ustanovijo in spodbujajo evropske nagrade za inovacije; |
|
13. |
poudarja pomen spodbujanja povezav med proizvodi, postopki in storitvami, ki temeljijo na znanju, ter uvajanja različnih sistemov podpore v netehnološke sektorje; v zvezi s tem opozarja, da med netehnološke inovacije spadajo tudi socialne in institucionalne inovacije; |
|
14. |
predlaga, da se izbranim MSP, ki izkazujejo izrazito nagnjenost k inovacijam in podjetniški ustvarjalnosti, ponudi omejena dodatna raziskovalna podpora za njihove načrte; |
|
15. |
priporoča, da se posebno pozornost nameni zagotovitvi ustreznega sodelovanja MSP pri raziskavah in razvoju s sprejetjem konkretnih ukrepov, kot je namenitev deleža sredstev za raziskovanje MSP; |
|
16. |
poudarja, da je treba podpirati MSP kar zadeva njihovo raziskovalno zmogljivost; |
|
17. |
poziva države članice, naj oblikujejo trg za državljane in podjetja, ki bo naklonjen inovacijam in bo zagotavljal boljšo pravno ureditev, standarde, javna naročila in pravice intelektualne lastnine; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o zaščiti pravic intelektualne lastnine; |
|
18. |
je seznanjen s stališčem Komisije, da mora EU pridobiti stroškovno učinkovit, pravno dovršen in uporabnikom prijazen sistem zaščite intelektualne lastnine, ki bi pritegnil tehnološko razvita podjetja; meni, da zaščita intelektualne lastnine ne sme ovirati prostega dostopa do javnih dobrin in znanja; poziva Komisijo, naj spodbuja vključujočo, na znanju temelječo družbo, s podpiranjem npr. prostega dostopa do odprtokodne programske opreme in konceptov, kot sta GPL („General Public License“) in PDL („Public Documentation Licence“); |
|
19. |
opaža potrebo po oblikovanju regionalnih informacijskih točk za usklajevanje koristnih informacij glede raziskav in inovacij; |
|
20. |
predlaga prenovljeno uporabo pristojnosti na področju določanja standardov, s katero se zahteva visoka raven tehničnih storitev in hitro doseganje dogovorov glede novih standardov; |
|
21. |
predlaga evropeizacijo nacionalnih grozdov, konglomeratov, zadrug in konzorcijev, da se poveča konkurenčna moč in kritična masa ter vključijo multidisciplinarne raziskave, zrele industrije in podjetja v začetni fazi; |
|
22. |
priznava, da je pomembno ustanavljanje inovacijskih centrov in območij na regionalni ravni ter njihovo mrežno povezovanje z ustreznimi strukturami v drugih regijah in državah članicah ali tretjih državah; |
|
23. |
nujno poziva k jasni postavitvi ciljev pri ustanavljanju centrov odličnosti, ki bi morali vsi imeti „ustvarjalni laboratorij“; |
|
24. |
ugotavlja, da obstaja potreba po patentu in blagovni znamki Skupnosti in po izboljšanju vzajemnosti med evropskim, ameriškim in japonskim patentnim sistemom; poudarja, da mora biti celovit patentni sistem Skupnosti, ki temelji na demokratičnih pravnih standardih, del strategije za inovacije, s katero je treba zagotoviti ravnotežje med varstvom industrijske lastnine, širjenjem tehničnega znanja ter svobodno in neomejeno konkurenco; poudarja, da je namen varstva, ki ga zagotavlja patent, zaščita inovacije in ne nadzor tržnih sektorjev; |
|
25. |
poziva Svet, naj omogoči prosto pot za dokončno oblikovanje osnutka evropskega patenta glede jezikovne ureditve; |
|
26. |
opozarja Komisijo in države članice na nedavne spremembe na področju varstva in širjenja znanstvenega znanja in izkušenj, na uspeh objavljenih in javno dostopnih strokovnih presoj ter na licenco „skupna znanstvena lastnina“; |
|
27. |
nujno poziva Komisijo, naj oblikuje splošni sistem poročanja za spremljanje indikatorjev, kot so prihodki iz pogodbenih raziskav, prijavljeni in odobreni patenti, licence in prihodki iz licenc, število pogodb, ki se izvajajo, število podjetij-strank (vključno z MSP) ter število in razvoj dodatnih učinkov (spin-offs) s pojasnilom o kakovosti; |
|
28. |
nujno poziva države članice, naj pripomorejo k vzpostavljanju tesnejših stikov med inštituti za uporabne raziskave in industrijo, inkubatorji in sorodnimi znanstvenimi ali industrijskimi parki ter jim s tem omogočijo doseganje kritične mase; |
|
29. |
ugotavlja, da ključni evropski sektorji še naprej trpijo zaradi slabe usklajenosti in povezanosti, ozkih grl ter slabega upravljanja znanja; ugotavlja, da bi večja udeležba MSP v evropskih tehnoloških platformah pripomogla k reševanju teh vprašanj; |
|
30. |
poudarja potrebo, da se raziskovalce podpre pri dostopanju do financiranja v začetni fazi, s čimer bi pridobili sredstva za dejavnosti, ki imajo za cilj vlagateljem dokazati, da lahko nova tehnologija komercialno in tehnično preživi na določeni ravni; |
|
31. |
izraža zaskrbljenost, da bodo kljub dejstvu, da ima spodbujanje tehnoloških raziskav in inovacij na evropski ravni ključni pomen, rezultati, doseženi v Evropski uniji, omejeni na ravni financiranja, izvajanja in izrabe zmogljivosti; |
|
32. |
ugotavlja, da je ustvarjanje dodatnih učinkov (spin-offs) pomembno kot sredstvo za trženje rezultatov raziskav in predvsem da je treba za ta namen zagotoviti kreditne zmožnosti; |
|
33. |
poudarja potrebo po bolj razvitem sistemu javno-zasebnih partnerstev, da se z zagotavljanjem sodobne opreme, infrastrukture in storitev izboljša kakovost raziskav; |
|
34. |
pozdravlja pomembno vlogo poslovnih angelov pri zagotavljanju naložb za inovativna podjetja, zlasti MSP, ki bi bile sicer zanje nedosegljive; |
|
35. |
ugotavlja, da ekološke inovacije, zlasti metode za izboljšanje energetske učinkovitosti, zagotavljajo konkurenčne prednosti za evropska podjetja; |
|
36. |
ugotavlja, da posojila in nepovratna sredstva, ki so rezultat posamičnih pogajanj in pri katerih se oblika finančnega instrumenta določi v tesnem stiku s strankami, vodijo k učinkoviti porabi sredstev v smislu obsega in časa trženja, ki je osredotočen na dejanske potrebe; |
|
37. |
ugotavlja, da je za ustvarjanje, rast, spodbujanje ter združevanje raziskav in inovacij med novimi podjetniško naravnanimi družbami potreben ustrezen tvegani kapital; |
|
38. |
poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami MSP zagotovi strukturno pomoč, ki jim bo omogočila boljše upravljanje znanj in tehnoloških virov, dejavnejšo vlogo na inovacijskem trgu, ki ga narekuje povpraševanje, ter aktivno vključevanje v tehnološke raziskave in razvoj; |
|
39. |
opaža, da je potrebno MSP omogočiti boljši dostop do financiranja; |
|
40. |
podpira zamisel, ki jo je v marcu 2006 potrdil Evropski svet v Bruslju in ki se nanaša na lažji in širši dostop do posojil Evropske investicijske banke za poslovne subjekte, še zlasti za mala in srednja podjetja, ki še najbolj potrebujejo spodbudo na področju inovacij in raziskav; |
|
41. |
predlaga, da se na strukturne sklade gleda kot na ključno sredstvo za podporo raziskovalnim in inovacijskim zmogljivostim, zlasti v prizadevanjih za kohezijo; predlaga, da se potroji znesek iz strukturnih skladov, ki je namenjen raziskavam in inovacijam; |
|
42. |
ugotavlja, da je uporaba javnih naročil za spodbujanje raziskav in inovacij ključnega pomena, vendar ta ne bi smela izkrivljati konkurence ali dajati prednosti pomembnejšim akterjem na trgu; |
|
43. |
meni, da javnih naročil ne bi smeli omejevati na spodbujanje zasebnega vlaganja, ampak bi ta morala igrati strateško vlogo ter pritegniti podjetja k spodbujanju inovacij in pridobivanju novega znanja; |
|
44. |
priznava, da je lahko mrežno povezovanje MSP z večjimi izvajalci tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja pomembno za spodbujanje inovacij; poudarja, da lahko javna naročila inovativnih izdelkov tako na državni ravni kot na ravni Skupnosti pomaga zapolniti vrzeli na trgu ter spodbudi inovativne izdelke in storitve na sploh; |
|
45. |
pozdravlja temeljito reformo pravil EU glede državne pomoči, ki preusmerja subvencije od velikih družb, ki so v težavah, k malim in inovativnim podjetjem; |
|
46. |
opaža, da sta prožnost in preglednost prvi pogoj za inovacije; |
|
47. |
meni, da je treba najti široko paleto možnosti za zagotovitev naložb v raziskovalno opremo; |
|
48. |
predlaga izvajanje sistema kreditiranja davkov, da se spodbudi storitveni sektor in se nameni pozornost rezultatom raziskav in izvajanju teh rezultatov; |
|
49. |
predlaga „strukturo enotnega sklada“, da ne bi prihajalo do dvojne obdavčitve vlagateljev, ki imajo sedež v eni državi članici in preko sklada vlagajo v drugi državi članici; |
|
50. |
poudarja, da je treba preveriti, ali so obstoječe strukture in mehanizmi s posebnim znanjem na področju inovacij primerni, da zagotovijo širok pristop do inovacij in njihovo spodbujanje s prispevanjem k boljšemu usklajevanju dejavnosti in politike; |
|
51. |
poziva Svet, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o trendu vlaganj iz nacionalnih proračunov v javni raziskovalni sektor (cilj je 1 % BDP); |
|
52. |
ugotavlja, da cilj vlagati 3 % BDP EU v raziskave od danes do 2010 verjetno ne bo dosežen; obžaluje, da na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju marca 2006 države članice niso sprejele konkretnejših obveznosti v korist raziskav in inovacij; obžaluje tudi, da niso zastavile minimalnega cilja povečanja javne pomoči za leto 2010; |
|
53. |
meni, da lahko instrumenti Skupnosti, kot so strategija i2010, sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, prispevajo k zmanjševanju vrzeli med rezultati raziskav in finančnimi koristmi; |
|
54. |
poudarja, da morata izboljšani raziskovalna in inovacijska politika preko trajnostnega razvoja prispevati k novim možnostim zaposlovanja, s tem da se usmerita na ekološke inovacije in trajnostno proizvodnjo (npr. sončne-vodikove tehnologije, vetrno energijo, gorivne celice, biomaso, rastlinsko kemično industrijo), na ekološko učinkovite storitve (ohranjanje energije, storitve mobilnosti, ponovno uporabo in recikliranje) ter na metode trajnostnega inženiringa in upravljanja (npr. bioniko, celovito politiko proizvodov); |
|
55. |
pozdravlja priporočilo Komisije, da mora v okviru pobude za „boljše predpise“ ocena vpliva vključevati oceno učinkov priporočil na področju raziskav in inovacij; |
|
56. |
poziva države članice, naj bolje uporabljajo evropska sredstva, ki so jim dodeljena, in opozarja na tiste države članice, ki so ustvarjanju delovnih mest namenile osrednjo vlogo v svojih projektih z vlaganjem več kot 35 % sredstev Evropskega socialnega sklada v posodobitev svojih sistemov za izobraževanje in usposabljanje; |
|
57. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic. |
(1) UL L 205, 6.8.2005, str. 28.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0265.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0230.
(4) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 259.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0022.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0079.
P6_TA(2006)0302
Celovitejši pristop k industrijski politiki
Resolucija Evropskega parlamenta o političnem okviru za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki (2006/2003(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki“ (KOM(2005)0474), |
|
— |
ob upoštevanju delovnih dokumentov osebja Komisije, ki spremljajo to sporočilo (SEK(2005)1215, SEK(2005)1216 in SEK(2005)1217), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta EU za konkurenčnost z dne 28. novembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k zgoraj navedenem sporočilu Komisije (INT/288 – CESE 595/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0206/2006), |
|
A. |
ker je v zgoraj navedenem sporočilu Komisije, izdelanem na podlagi podrobne preučitve konkurenčnosti 27 posameznih sektorjev, predviden industrijsko politični delovni program proizvodnje v prihodnjih letih, |
|
B. |
ker so dinamična in visoko konkurenčna industrija ter visoki socialni in okoljski standardi prvine evropskega modela gospodarskega razvoja, |
|
C. |
ker proizvodna industrija EU zagotavlja približno 20 % proizvodnje EU in zaposluje približno 34 milijonov ljudi, od katerih več kot polovica dela v malih in srednje velikih podjetjih (MSP), |
|
D. |
ker Svet priznava, da je proizvodna industrija pomembna za ustvarjanje novih in inovativnih izdelkov, |
|
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije, v katerem sta določena politični okvir in razširjeni delovni program proizvodne industrije v prihodnjih letih; meni, da je sporočilo pomemben temeljni kamen za oblikovanje trdne in uravnotežene industrijske politike, ki združuje konkretne sektorske ukrepe z medsektorskimi političnimi pobudami; |
|
2. |
priznava, da imajo proizvodne industrije v EU pomembno vlogo; poudarja, da so proizvodnja, storitve in trgovina v sodobnem poslovnem okolju močno in vse bolj povezane; zato močno podpira razvoj skladne industrijske politike na evropski ravni, ki bo sprejela izzive globalizacije; |
|
3. |
opozarja, da mora EU težiti k temu, da ostane industrijska velesila, namesto da se omeji zgolj na razvoj svojega sektorja storitev; |
|
4. |
meni, da bi si morala EU prizadevati za skupni razvoj strategij konkurenčnosti v sektorjih industrije in storitev ter spodbujati preverjeno prakso v podjetniškem okolju in podjetništvu, vključno z družbeno odgovornostjo podjetij in enakimi možnostmi moških in žensk; |
|
5. |
opozarja, da so cilji Lizbonske strategije minimalni cilji, k izpolnitvi katerih bi se morale države članice zavezati; ugotavlja, da več držav članic sprejelo nacionalno politiko za krepitev proizvodne industrije; verjame, da bi lahko posamezne nacionalne politike ovirale razvoj evropske industrijske politike in da bi večja usklajenost med ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, in ukrepi Skupnosti lahko oboje okrepila; zato poziva Komisijo in države članice, naj z vključevanjem vlad, industrije in zainteresiranih strani na evropski, nacionalni in regionalni ravni izdelajo mehanizem za učinkovito usklajevanje ukrepov na tem področju; |
|
6. |
ugotavlja, da brez vladnih ukrepov za industrijo ne bo mogoče vzpostaviti okvira, ki bi bil trden, zanimiv in bi zagotavljal pravno varnost; poudarja, da je delovanje sodobnega javnega sektorja bistveno za vzpostavljanje infrastrukture ter spodbujanju izobraževanja in inovacij; |
|
7. |
meni, da mora politika Skupnosti za pomoč in podporo nacionalnim industrijskim politikam stremeti k razvoju evropskih vzorov odličnosti in pri tem ustvariti sinergijo med strokovnimi znanji, ki jih ponujajo lokalni trgi dela in raziskovalni centri, ne da bi zanemarila političnega in makroekonomskega okolja, usmerjenega v razvoj, ter kot sredstvo za krepitev naložb težiti k blaginji in kakovostnim delovnim mestom s pravicami; pozdravlja dejstvo, da je v sporočilu Komisije opredeljena evropska industrijska politika; vseeno poudarja, da ta pristop ne sme biti zgolj horizontalen, temveč bi se moral nanašati tudi na posamezne sektorje; |
|
8. |
opozarja Komisijo na potrebo po uvedbi ukrepov za varčevanje in učinkovito uporabo energije na vseh političnih področjih; ugotavlja, da so energetski stroški v mnogih industrijskih panogah pomemben dejavnik, in zato poziva Komisijo, naj kot del svoje industrijske politike glede tega predlaga posebne ukrepe in programe; |
|
9. |
podpira pobude, navedene v sporočilu Komisije; pozdravlja podrobno razčlembo 27 sektorjev in jasno usmeritev v priporočilih; kljub temu meni, da je trenutni izziv dejansko izvajanje pobud; meni, da bi morala predlagane pobude usklajevati generalni direktorat, in sicer generalni direktorat za podjetja in industrijo, in skupina v okviru Sveta, Svet za konkurenčnost, da bi zagotovili dolgoročno skladnost izvajanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2006 obvesti Parlament o doseženem napredku pri pobudah; Komisijo tudi poziva, naj preuči možnost sistematičnega vrednotenja in rednega ocenjevanja prednosti in dodane vrednosti pobud, kot so skupine na visoki ravni, odbori za inovacije in delovne skupine v sektorju, v katerem delujejo; |
|
10. |
spodbuja Komisijo, naj posveti ustrezno pozornost vsem sektorjem proizvodnih industrij in, kjer je potrebno, zapolni vrzeli, tako v zvezi z razčlembo nekaterih sektorjev kot z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in pri tem upošteva visoko stopnjo regionalne koncentracije nekaterih industrij; |
|
11. |
priznava, da je treba okrepiti konkurenčnost predelovalne industrije; pozdravlja poudarek Komisije na socialni odgovornosti podjetij in nujnosti trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj enako težo prisodi delovnemu okolju ter zdravju in varnosti delavcev, da zagotovi ustvaritev številnejših in boljših delovnih mest; |
|
12. |
priznava, da je za evropsko industrijsko politiko v sektorjih, ki so strateškega pomena za gospodarstva držav članic, nujna krepitev obstoječih industrij, ohranjanje zakonsko urejenega odprtega notranjega trga, upoštevanje dejavnikov konkurenčnosti, ki lahko vplivajo na obseg zaposlovanja v mnogih državah članicah, in spodbujanje modernizacije celotne evropske industrije, ki je že ali pa bi lahko postala konkurenčna; |
|
13. |
verjame, da je prihodnost evropskih proizvodnih industrij v povečani dodani vrednosti in boljši kakovosti; zato je zaskrbljen, ker se trgovina EU na splošno še vedno osredotoča na sektorje s srednje visoko tehnološko ravnijo in na nizko do srednje usposobljeno delovno silo; meni, da sta izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh ključna dejavnika tako za izboljšanje kvalifikacij delovne sile in kot tudi lajšanje strukturne spremembe; obžaluje, da sporočilo Komisije ne posveča dovolj pozornosti izobraževanju, vseživljenjskemu učenju in usposabljanju; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za to, da bi se več mladih študentov odločilo za tehnične in znanstvene študije; |
|
14. |
pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava usposobljeno in prožno delovno silo kot najpomembnejši vir in dejavnik konkurenčnosti EU; poziva EU, naj stori vse, da okrepi razvoj znanja in spretnosti delavcev na vseh ravneh, predvsem nekvalificiranih delavcev; |
|
15. |
nadalje meni, da so predlogi Komisije, da bi pomanjkanje strokovnega znanja, s katerim se sooča industrija, reševali s politikami, ki spodbujajo preglednost, prenos in priznavanje kvalifikacij ter prek katerih je mogoče ugotavljati trenutne potrebe po strokovnem znanju na posameznem področju in kje strokovnega znanja primanjkuje, ustrezni; |
|
16. |
ugotavlja, da je treba odločneje investirati v izboljšanje ravni strokovnega znanja človeških virov, npr. prek operativnih programov usposabljanja na področju znanosti in tehnologije, katerih cilj je zagotovitev kakovosti in raznovrstnosti možnosti usposabljanja v različnih državah članicah; |
|
17. |
poziva podjetja, da svojim zaposlenim zagotovijo najboljše možne pogoje usposabljanja z zagotavljanjem stalnega usposabljanja, pri čemer podjetja pripravijo načrte strokovnega znanja in prevzamejo splošno odgovornost za vseživljenjsko učenje in kontinuirano usposabljanje svojih delavcev; |
|
18. |
meni, da sta prenos znanja in uporaba rezultatov raziskav novih proizvodov in postopkov v proizvodni industriji, zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih, še vedno premajhna; zaradi tega vidi jasno potrebo po premostitvi sedanje vrzeli med raziskovalno skupnostjo in tržnim sektorjem; je prepričan, da je treba posvetiti posebno pozornost skupnemu reševanju te težave ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro predlagajo dejanske ukrepe za njeno rešitev; v ta namen opozarja, da je treba preudarno in čim bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije; |
|
19. |
meni, da je treba upoštevati posebne potrebe mikropodjetij in malih podjetij, ker njihove težave niso primerljive s težavami velikih podjetij; |
|
20. |
ugotavlja, da je treba izdelati načrte za zagotavljanje neposredne podpore raziskovalnim dejavnostim, ki se izvajajo v konzorcijih, vključno s podjetji in raziskovalnimi enotami ali univerzitetnimi skupinami, na ta način pa omogočiti hitrejši prenos znanja in spretnosti ter tehnologij; |
|
21. |
poudarja, da je državna pomoč podjetjem, razen MSP, primerna, če je bila odobrena za spodbujanje sodelovanja z drugimi podjetji, MSP, akademskimi ustanovami v skupinah za „odprto inovativnost“, centrih odličnosti in programi sodelovanja na področju raziskav in razvoja, saj je to v skladu s poročilom neodvisnih strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006 z naslovom „Oblikovanje inovativne Evrope“; |
|
22. |
opozarja, da je blaginja Evropske unije odvisna od razvoja prvovrstne inovativne evropske industrije; |
|
23. |
pozdravlja zasnovo tehnoloških platform, ki bodo dale zagon raziskovalnim področjem v razvoju, da bodo izpolnila zahteve trga; vendar meni, da je potrebnih več sredstev, da bi uporabne raziskave privedle do inovativnih proizvodov; v zvezi s tem pozdravlja namen Evropske investicijske banke (EIB), da občutno poveča sredstva, ki so na voljo za vlaganja v raziskave in razvoj ter mala in srednje velika podjetja, namenjena pospeševanju njihove rasti; opozarja na sklepe zgoraj navedenega Evropskega sveta v Bruslju, po katerih je pričakovati do 30 milijard tveganega kapitala ter zagotovljenih bančnih posojil za podporo inovacijam in krepitev ukrepov na področju raziskav in razvoja; spodbuja Komisijo in EIB, naj skupaj z zasebnim sektorjem preneseta ukrepe v smislu teh sklepov v prakso; |
|
24. |
poudarja velik potencial nanoznanosti in nanotehnologije ter poziva industrijski sektor, naj sledi tehnološkemu napredku in evropskemu akcijskemu programu 2005-2009 na tem področju, da bo lahko izkoristil možnosti in nove perspektive, ki se odpirajo vsem industrijskim sektorjem; |
|
25. |
poudarja, da imajo zlasti inovativna nova podjetja ter MSP težave pri dostopanju do finančnih sredstev in tveganega kapitala; zato poziva Komisijo, naj pri sektorskih pobudah tesno sodeluje z EIB in Evropskim investicijskim skladom; |
|
26. |
meni, da bi bila ustanovitev skupine na visoki ravni lahko koristna za zagotavljanje skladnosti zakonodaje na področjih industrije, energije in okolja s ciljem večje trajnosti in konkurenčnost; opozarja, da je treba preučiti tako trg z električno energijo kot trg z zemeljskim plinom, saj imata velik vpliv na nekatere proizvodne industrije; |
|
27. |
poudarja, da je za proizvodno industrijo pogosto značilna regionalna koncentracija; zato poziva regionalne in nacionalne organe, ki tesno sodelujejo z gospodarskimi in družbenimi akterji, naj pripravijo lokalne strateške načrte za območja, ki so ali bi lahko postala središča skupin za inovativnost proizvodnje; v ta namen zahteva, da se lokalne strateške načrte usmeri v čim boljšo izrabo primarnega sektorja proizvodnje blaga, raziskovalnega potenciala in tudi vseh primerjalnih prednosti vsake posamezne regije; poziva države članice, naj v zvezi s tem v celoti izkoristijo možnosti v okviru strukturnih skladov; |
|
28. |
opozarja, da je treba v prihodnjih evropskih industrijsko političnih ukrepih poleg sektorske upoštevati tudi ozemeljsko razsežnost; ugotavlja, da morajo območja z veliko koncentracijo proizvodne industrije opredeliti industrijsko in trgovinsko politiko tako, da bo ustrezala njihovim posebnim zahtevam; zato poziva Komisijo, naj sledi predlogom, ki jih je predstavila v svojem sporočilu, in še nadalje razmisli o možnostih poglobitve sodelovanja med regijami, ki se srečujejo z istimi težavami in izzivi, in možnostih spodbujanja proizvodnih podjetij v teh regijah k vzpostavitvi mrež, prek katerih bi bilo mogoče razvijati in usklajevati ustrezne industrijske in gospodarske politike; |
|
29. |
pozdravlja predlog Komisije o vključevanju in uskladitvi industrijske politike z drugimi politikami, vključno s kohezijsko, okoljsko, raziskovalno in razvojno ter energetsko politiko; ugotavlja, da glede na to, da so za uspeh industrijske politike in za okrepitev pomembne vloge evropskih svetov delavcev, potrebni infrastruktura in človeški viri, med kohezijsko in industrijsko politiko obstaja povezava, zato mora priti do skladnosti med politikami in večjega sodelovanja v družbi; |
|
30. |
meni, da bi morali sektorji, ki so izpostavljeni močni mednarodni konkurenci, sprejeti skupne ukrepe, ki bi jim omogočili, da se prestrukturirajo in posodobijo; v zvezi s tem kot dober primer navaja vrsto pobud, kot so LeaderSHIP 2015, CARS21 in Skupina na visoki ravni za tekstil in oblačila; zaradi nujne potrebe po ukrepih v teh sektorjih poziva Komisijo, naj do jeseni 2006 predstavi konkretne predloge, ki bi jih Svet sprejel, Parlament pa nanje podal svoje mnenje še pred koncem leta 2006; pozdravlja namen Komisije, da pobude, ki se nanašajo na posamezne sektorje, sprejme za industrijo na področju farmacije, kemije, obrambe, vesolja in strojništva; |
|
31. |
meni, da morajo biti na ravni posameznih sektorjev v razpravo vključeni delavski sindikati, zveze potrošnikov in organizacije delodajalcev, da bodo rešitve industrijske politike primernejše in bolj izčrpne; |
|
32. |
poudarja pomen vzpostavitve dialoga z vsemi vpletenimi stranmi in pozdravlja ustanovitev skupine na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje; |
|
33. |
pozdravlja Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji; vztraja, da mora biti osredotočen na pomoč delavcem, ki so zaradi globalizacije izgubili zaposlitev, da si poiščejo novo, zlasti z izboljšanjem in prilagajanjem njihovih kvalifikacij; |
|
34. |
vztraja, da se podjetjem, ki so prejela podporo v eni od držav članic, nato pa preselila proizvodno dejavnost v drugo državo, ne da bi v celoti spoštovala dogovor, sklenjen z zadevno državo članico, ne dodeli podpora Skupnosti; |
|
35. |
poziva, da se zaščitijo pravice delavcev v procesih prestrukturiranja predelovalnih podjetij, zato naj se v polni meri zagotovi obveščenost predstavniških struktur delavcev; |
|
36. |
poudarja, da je dialog med upravo in delavci ključnega pomena pri vprašanjih posodobitve in odkrivanja načinov prepoznavanja in izvajanja sprememb, ki so potrebne, da nekateri sektorji ostanejo ali postanejo konkurenčni; |
|
37. |
poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo trenutnih razmer v proizvodni industriji novih držav članic in prihodnjih izzivov ter poskrbi za ustrezno izvajanje zakonodaje Skupnosti; tako lahko pridobi skupne podatke za 25 držav članic in na njihovi osnovi razčleni različne sektorje ter oblikuje priporočila za nadaljnjo industrijsko politiko; |
|
38. |
poziva Komisijo, naj izdela nadaljnje ukrepe, da podpre izvozna in tista podjetja, ki v velikem obsegu vlagajo v raziskovalne in inovacijske projekte; |
|
39. |
poziva Komisijo, naj se osredotoči na področje tržnega nadzora in boj proti nelojalni konkurenci ter ponarejanju; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2006 predstavi konkretne predloge na področju varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; s tem v zvezi meni, da je treba okrepiti prizadevanja za boj proti uvozu ponarejenih izdelkov iz tretjih držav in razkrivati to prakso z izmenjavo informacij med državami članicami ter uporabo najbolj naprednih tehnologij na krajih, kjer blago vstopi v EU; |
|
40. |
poziva Komisijo, naj spremlja in beleži stopnjo skladnosti uvoženih proizvodov z evropsko zakonodajo na področju okolja in zdravja potrošnikov ter njihov vpliv na konkurenčnost evropskih proizvodov; |
|
41. |
poudarja pomen dostopa proizvodnih industrij do trga; poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za sodelovanje s prizadetimi sektorji, da razkrije mednarodne prakse, zlasti predpise in subvencije, ki negativno vplivajo na konkurenčnost evropskih podjetij, in odpravi ovire za trgovino in naložbe, ki niso v skladu z mednarodnimi pravili; meni, da so dvostranski sporazumi izjemna priložnost za premagovanje teh izzivov na pravičen, pregleden in napreden način ter za določitev načela vzajemnosti za splošno pravilo trgovinskih odnosov Unije; |
|
42. |
poudarja, da bi morala zakonodaja, ki si prizadeva vključiti okoljska vprašanja v gospodarsko politiko in strategije, državam članicam pustiti določeno stopnjo svobode pri izbiri gospodarskih in finančnih instrumentov; |
|
43. |
meni, da je treba pri ukrepih, ki bodo sprejeti, zlasti v okviru STO, upoštevati okoliščine in posebne značilnosti vsakega sektorja, priložnosti in izzive, ki se pojavljajo, ter težave, s katerimi se soočajo posamezne države članice; |
|
44. |
poziva države članice in Komisijo, naj sledijo ciljem trajnostnega razvoja z ustvarjanjem primernega ravnovesja med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki; |
|
45. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
Četrtek, 6. julij 2006
|
13.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 303/651 |
ZAPISNIK
(2006/C 303 E/04)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 10.00.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente:
|
1) |
od Sveta in Komisije
|
|
2) |
od poslancev Parlamenta
|
3. Razvoj in migracija (razprava)
Poročilo: Razvoj in migracija [2005/2244(INI)] – Odbor za razvoj
Poročevalka: Marie-Arlette Carlotti (A6-0210/2006).
Marie-Arlette Carlotti je predstavila poročilo.
Govoril je Louis Michel (član Komisije).
Govorili so Ioannis Kasoulides (pripravljalec mnenja odbora AFET), Ona Juknevičienė (pripravljalka mnenja odbora EMPL), Feleknas Uca (pripravljalka mnenja odbora FEMM), Fernando Fernández Martín v imenu skupine PPE-DE, Margrietus van den Berg v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Marie-Hélène Aubert v imenu skupine Verts/ALE, Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL, Alessandro Battilocchio samostojni poslanec, Zbigniew Zaleski, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Jan Jerzy Kułakowski, Miguel Portas, Koenraad Dillen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Marie-Line Reynaud, Toomas Savi, Ryszard Czarnecki, Libor Rouček, Francesco Enrico Speroni, Kader Arif, Panagiotis Beglitis, Justas Vincas Paleckis in Louis Michel.
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.17, Zapisnik z dne 06.07.2006.
4. Pravična trgovina in razvoj (razprava)
Poročilo: Pravična trgovina in razvoj [2005/2245(INI)] – Odbor za razvoj
Poročevalec: Frithjof Schmidt (A6-0207/2006).
Frithjof Schmidt je predstavil poročilo.
Govoril je Peter Mandelson (član Komisije).
Govorili so Jörg Leichtfried (pripravljalec mnenja odbora INTA), Filip Kaczmarek v imenu skupine PPE-DE, Linda McAvan v imenu skupine PSE, Sajjad Karim v imenu skupine ALDE, Miguel Portas v imenu skupine GUE/NGL, Eoin Ryan v imenu skupine UEN, Christofer Fjellner, Karin Scheele, Fiona Hall, Georgios Papastamkos, Glenys Kinnock, Wiesław Stefan Kuc in Peter Mandelson.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 6.18, Zapisnik z dne 06.07.2006.
5. Izidi zaključka aprilskih srečanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Ženevi in obeti za prihodnost (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0036/2006/rév.1), ki ga je postavil Enrique Barón Crespo v imenu odbora INTA Komisiji: Izidi zaključka aprilskih srečanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Ženevi in obeti za prihodnost (B6-0314/2006)
Enrique Barón Crespo je predstavil vprašanje za ustni odgovor.
Peter Mandelson (član Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
Zaradi časa za glasovanje se je razprava na tej točki prekinila.
Nadaljuje se ob 15.00.
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
6. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
6.1. Poenostavitev postopka za računanje DDV in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za računanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom, ter o preklicu nekaterih odločb o dovoljenju odstopanj [COM(2005)0089 – C6-0100/2005 – 2005/0019(CNS)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Christoph Konrad (A6-0209/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0303)
6.2. Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj [2006/2123(INI)] – Odbor za razvoj
Poročevalka: Gabriele Zimmer (A6-0211/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0304)
6.3. Zaščita evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Drugo poročilo: Priporočila Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle [2006/2015(INI)] – Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Stephen Hughes (A6-0218/2006).
Glasovanje o prvem poročilu (A6-0137/2006) je bilo odloženo 1. junija 2006 (točka 7.19, Zapisnik z dne 01.06.2006) in posledično je bilo poročilo vrnjeno v obravnavo odboru (točka 7.11, Zapisnik z dne 13.06.2006).
(kvalificirana večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0305)
6.4. Evropski sosedski in partnerski instrument ***I (glasovanje)
*
* *
Pred glasovanjem o poročilu Szymański (A6-0164/2006):
O treh poročilih A6-0164/2006, A6-0157/2006, A6-0155/2006 so govorili Konrad Szymański (poročevalec), Raül Romeva i Rueda (namestnica poročevalca), István Szent-Iványi (poročevalec) in Elmar Brok (predsednik odbora AFET).
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta [COM(2004)0628 – C6-0129/2004 – 2004/0219(COD)] – Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Konrad Szymański (A6-0164/2006).
Razprava je potekala 17.5.2006 (točka 11, Zapisnik z dne 17.05.2006).
Glasovanje o poročilu je bilo prestavljeno na kasnejši datum zaradi sklepa konference predsednikov s seje dne 14. junija 2006.
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0306)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0306)
6.5. Instrument za stabilnost ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost [COM(2004)0630 – C6-0251/2004 – 2004/0223(COD)] – Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Angelika Beer (A6-0157/2006).
Razprava je potekala 17.5.2006 (točka 11, Zapisnik z dne 17.05.2006).
Glasovanje o poročilu je bilo prestavljeno na kasnejši datum zaradi sklepa konference predsednikov s seje dne 14. junija 2006.
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0307)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0307)
6.6. Instrument za predpristopno pomoč (IPA) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) [COM(2004)0627 – C6-0047/2005 – 2004/0222(CNS)] – Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: István Szent-Iványi (A6-0155/2006).
Razprava je potekala 17.5.2006 (točka 11, Zapisnik z dne 17.05.2006).
Glasovanje o poročilu je bilo prestavljeno na kasnejši datum zaradi sklepa konference predsednikov s seje dne 14. junija 2006.
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0308)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0308)
6.7. Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (Medinstitucionalni sporazum)
Poročilo: Medinstitucionalni sporazum v obliki skupne izjave o osnutku Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10126/1/2006 – C6-0208/2006 – 2006/2152(ACI)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett (A6-0237/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto (P6_TA(2006)0309)
6.8. Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil * (glasovanje)
Poročilo: Spremenjeni predlog Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10126/1/2006 – C6-0190/2006 – 2002/0298(CNS)] – Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett (A6-0236/2006).
(Ponovno posvetovanje)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
PREDLOG SVETA
Odobreno (P6_TA(2006)0310)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0310)
6.9. Podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev [COM(2005)0343 – C6-0246/2005 – 2005/0138(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Alexander Alvaro (A6-0196/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0311)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0311)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
Alexander Alvaro (poročevalec) in Udo Bullmann v imenu skupine PSE, le-ta o predlogih sprememb 20, 22, 24, 103, 124 in 125.
6.10. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun * (končno glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [COM(2006)0213 – C6-0207/2006 – 2005/0090(CNS)] – Odbor za proračun
Poročevalka: Ingeborg Gräßle (A6-0057/2006).
Razprava je potekala 14.3.2006 (točka 21, Zapisnik z dne 14.03.2006).
Glasovanje o predlogu Komisije je bilo 15. marca 2006 (točka 4.5, Zapisnik z dne 15.03.2006). Poročilo je bilo 13. junija 2006 v skladu s členom 168(1) Poslovnika vrnjeno v obravavo pristojnemu odboru (točka 7.9, Zapisnik z dne 11.06.2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0312)
6.11. Vzajemno obveščanje na področjih azila in priseljevanja * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja [COM(2005)0480 – C6-0335/2005 – 2005/0204(CNS)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Patrick Gaubert (A6-0186/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0313)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0313)
6.12. Spremembe Protokola o privilegijih in imunitetah (glasovanje)
Predlog resolucije B6-0275/2006/rév.
Razprava je potekala 26.4.2006 (točka 13, Zapisnik z dne 26.04.2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0314)
6.13. Ekonomske in socialne posledice prestrukturiranja podjetij v Evropi (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0383/2006, B6-0387/2006, B6-0388/2006, B6-0389/2006 in B6-0398/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
PREDLOG RESOLUCIJE B6-0383/2006
Zavrnjeno
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0387/2006
(ki nadomešča B6-0387/2006, B6-0388/2006 in B6-0389/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Ria Oomen-Ruijten in José Albino Silva Peneda v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Martin Schulz, Stephen Hughes, Jan Andersson, Joel Hasse Ferreira, Jean Louis Cottigny, Alain Hutchinson, Edite Estrela in Jamila Madeira v imenu skupine PSE, |
|
|
Jorgo Chatzimarkakis v imenu skupine ALDE, |
|
|
Eugenijus Maldeikis, Umberto Pirilli in Roberta Angelilli v imenu skupine UEN |
Sprejeto (P6_TA(2006)0315)
(Predlog resolucije B6-0398/2006 je brezpredmeten.)
6.14. Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (glasovanje)
Vmesno poročilo: Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA [2006/2027(INI)] – Začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA
Poročevalec: Giovanni Claudio Fava (A6-0213/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0316)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
|
Jas Gawronski je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 15, ki je bil upoštevan (tako spremenjen predlog spremembe 15 je bil nato zavrnjen); |
|
|
Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL, je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 6; |
|
|
Zaradi nasprotovanja več kot 37 poslancev se dani ustni predlog spremembe ni upošteval. |
|
|
Michael Gahler je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 1, ki je bil upoštevan. |
6.15. Prestreganje podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0385/2006, B6-0386/2006, B6-0391/2006, B6-0393/2006 in B6-0395/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
PREDLOG RESOLUCIJE B6-0385/2006
Zavrnjeno
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0386/2006
(ki nadomešča B6-0386/2006, B6-0391/2006, B6-0393/2006 in B6-0395/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Martine Roure v imenu skupine PSE, |
|
|
Alexander Alvaro, Sophia in 't Veld in Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE, |
|
|
Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Francis Wurtz, Sahra Wagenknecht, Giusto Catania, Umberto Guidoni in Sylvia-Yvonne Kaufmann v imenu skupine GUE/NGL |
Sprejeto (P6_TA(2006)0318)
6.16. Vključevanje imigrantov v Evropsko unijo (glasovanje)
Poročilo: Strategije in sredstva za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo [2006/2056(INI)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Stavros Lambrinidis (A6-0190/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0319)
6.17. Razvoj in migracija (glasovanje)
Poročilo: Razvoj in migracija [2005/2244(INI)] – Odbor za razvoj
Poročevalka: Marie-Arlette Carlotti (A6-0210/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0320)
6.18. Pravična trgovina in razvoj (glasovanje)
Poročilo: Pravična trgovina in razvoj [2005/2245(INI)] – Odbor za razvoj
Poročevalec: Frithjof Schmidt (A6-0207/2006).
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0321)
6.19. AIDS – čas za ukrepanje (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0375/2006, B6-0376/2006, B6-0377/2006, B6-0378/2006, B6-0379/2006 in B6-0380/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 19)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0375/2006
(ki nadomešča B6-0375/2006, B6-0377/2006, B6-0378/2006, B6-0379/2006 in B6-0380/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
John Bowis v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Miguel Angel Martínez Martínez, Anne Van Lancker in Pierre Schapira v imenu skupine PSE, |
|
|
Fiona Hall, Marios Matsakis in Elizabeth Lynne v imenu skupine ALDE, |
|
|
Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Luisa Morgantini, Feleknas Uca, Vittorio Agnoletto, Eva-Britt Svensson in Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL |
Sprejeto (P6_TA(2006)0322)
(Predlog resolucije B6-0376/2006 je brezpredmeten.)
7. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Christoph Konrad – A6-0209/2006
|
— |
Christoph Konrad |
Poročilo: Konrad Szymański – A6-0164/2006
|
— |
Jaromír Kohlíček |
Poročilo: Richard Corbett – A6-0237/2006
|
— |
Richard Corbett in Ivo Strejček |
Poročilo: Patrick Gaubert – A6-0186/2006
|
— |
Frank Vanhecke |
Spremembe Protokola o privilegijih in imunitetah B6-0275/2006/rev.
|
— |
Bruno Gollnisch |
Poročilo: Giovanni Claudio Fava – A6-0213/2006
|
— |
Marco Cappato, Philip Claeys, Petr Duchoň, Hynek Fajmon in Jas Gawronski |
Prestrezanje podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb RC-B6-0386/2006
|
— |
Marco Cappato |
Poročilo: Stavros Lambrinidis – A6-0190/2006
|
— |
Frank Vanhecke in Philip Claeys |
8. Popravki in namere glasovanja
Popravki glasovanja:
Popravki glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“, v Prilogi II „Izidi poimenskih glasovanj“ in v tiskani različici Priloge „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko različico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Namere glasovanja:
Izražene so bile naslednje namere glasovanja (neoddani glasovi):
Poročilo: Stephen Hughes – A6-0218/2006
|
— |
resolucija (kot celota) |
|
— |
za: Paul Rübig |
Poročilo: Giovanni Claudio Fava – A6-0213/2006
|
— |
predlog spremembe 3, 2. del |
|
— |
za: Harlem Désir |
(Seja, ki se je prekinila ob 13.35, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
9. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Namere glasovanja:
Seja z dne: 05.07.2006
Poročilo: Ulrich Stockmann – A6-0212/2006
|
— |
predlog spremembe 11 |
|
— |
proti: Manuel Medina Ortega |
Pervenche Berès je sporočila, da njeno ime ni navedeno na seznamu navzočih, čeprav je bila navzoča na seji dne 4.7.2006.
*
* *
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
10. Predložitev skupnih stališč Sveta
Predsednik je v skladu s členom 57(1) Poslovnika sporočil, da je od Sveta prejel naslednja skupna stališča, skupaj s pripadajočimi obrazložitvami in vsakokratnim stališčem Komisije o:
|
— |
Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2006 z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (06284/1/2006 – 10436/2006 – COM(2006)0355 – C6-0226/2006 – 2004/0218(COD))
|
|
— |
Skupno stališče Sveta z dne 30. junija 2006 z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (07535/3/2006 – 10414/2006 – COM(2006)0374 – C6-0227/2006 – 2004/0055(COD))
|
Trimesečni rok, ki ga ima Parlament na razpolago, torej začne teči naslednji dan, 7.7.2006.
11. Izidi zaključka aprilskih srečanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Ženevi in obeti za prihodnost (nadaljevanje razprave)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0036/2006/rév.1) ki ga je postavil Enrique Barón Crespo v imenu odbora INTA Komisiji: Izidi zaključka aprilskih srečanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Ženevi in obeti za prihodnost (B6-0314/2006)
Govorili so Georgios Papastamkos v imenu skupine PPE-DE, Panagiotis Beglitis v imenu skupine PSE, Marian Harkin v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Robert Sturdy, David Martin, Kathy Sinnott, Christofer Fjellner, Elisa Ferreira, Gerard Batten, Daniel Caspary in Peter Mandelson (član Komisije).
Razprava se je zaključila.
12. Navedba države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“) (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0065/2006) ki ga je postavil Enrique Barón Crespo, v imenu odbora INTA: Navedba države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“) (B6-0316/2006)
Enrique Barón Crespo je predstavil vprašanje za ustni odgovor.
Peter Mandelson (član Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
Govorili so Robert Sturdy v imenu skupine PPE-DE, Francisco Assis v imenu skupine PSE, Gianluca Susta v imenu skupine ALDE, Cristiana Muscardini v imenu skupine UEN, Christofer Fjellner, Jean-Pierre Audy in Peter Mandelson.
Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Erika Mann v imenu skupine PSE o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“) (B6-0384/2006), |
|
— |
Caroline Lucas v imenu skupine Verts/ALE o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav (B6-0390/2006), |
|
— |
Cristiana Muscardini v imenu skupine UEN o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav (B6-0392/2006), |
|
— |
Helmuth Markov, Vittorio Agnoletto in Marco Rizzo v imenu skupine GUE/NGL o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav (B6-0394/2006) |
|
— |
Robert Sturdy v imenu skupine PPE-DE o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav (B6-0396/2006), |
|
— |
Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE o navedbi države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav (B6-0397/2006). |
(Odbor INTA je umaknil svoj predlog resolucije B6-0381/2006)
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 16.4, Zapisnik z dne 06.07.2006.
13. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razprava)
(Za naslove in avtorje predlogov resolucij glej točka 3, Zapisnik z dne 04.07.2006)
13.1. Somalija
Predlogi resolucij B6-0400/2006, B6-0405/2006, B6-0406/2006, B6-0410/2006, B6-0412/2006 in B6-0415/2006
Alyn Smith, Tobias Pflüger, Simon Coveney, Marios Matsakis, Ana Maria Gomes in Cristiana Muscardini so predstavili predloge resolucij.
Govorili so Józef Pinior v imenu skupine PSE, Luca Romagnoli samostojni poslanec, Marek Aleksander Czarnecki in Peter Mandelson (član Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 16.1, Zapisnik z dne 06.07.2006.
13.2. Mavretanija
Predlogi resolucij B6-0399/2006, B6-0403/2006, B6-0407/2006, B6-0409/2006, B6-0413/2006 in B6-0416/2006
Marie Anne Isler Béguin, Tobias Pflüger, Bernd Posselt, Marios Matsakis in Marie-Arlette Carlotti so predstavili predloge resolucij.
Govorili so Michael Gahler v imenu skupine PPE-DE, Alain Hutchinson v imenu skupine PSE, in Peter Mandelson (član Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 16.2, Zapisnik z dne 06.07.2006.
13.3. Svoboda izražanja na internetu
Predlogi resolucij B6-0401/2006, B6-0402/2006, B6-0404/2006, B6-0408/2006, B6-0411/2006 in B6-0414/2006
Raül Romeva i Rueda, Tobias Pflüger, Simon Coveney, Jules Maaten in Catherine Trautmann so predstavili predloge resolucij.
Govorili so Tadeusz Zwiefka v imenu skupine PPE-DE, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg v imenu skupine PSE, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Ryszard Czarnecki samostojni poslanec, Urszula Krupa in Peter Mandelson (član Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 16.3, Zapisnik z dne 06.07.2006.
14. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih …) so v prilogi zapisnika z naslovom „Izid glasovanj“.
14.1. Somalija (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0400/2006, B6-0405/2006, B6-0406/2006, B6-0410/2006, B6-0412/2006 in B6-0415/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 20)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0400/2006
(ki nadomešča B6-0400/2006, B6-0405/2006, B6-0406/2006, B6-0410/2006, B6-0412/2006 in B6-0415/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Simon Coveney, John Bowis, Jana Hybášková, Mario Mauro in Bernd Posselt v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Pasqualina Napoletano, Glenys Kinnock in Elena Valenciano Martínez-Orozco v imenu skupine PSE, |
|
|
Johan Van Hecke in Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, |
|
|
Margrete Auken in Sepp Kusstatscher v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Luisa Morgantini in Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, |
|
|
Cristiana Muscardini v imenu skupine UEN. |
Sprejeto (P6_TA(2006)0323)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Simon Coveney je podal ustni predlog spremembe k uvodni izjavi C, ji je bil upoštevan; |
|
— |
Michael Gahler je podal ustni predlog spremembe k odstavku 11, ki je bil upoštevan. |
14.2. Mavretanija (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0399/2006, B6-0403/2006, B6-0407/2006, B6-0409/2006, B6-0413/2006 in B6-0416/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 21)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0399/2006
(ki nadomešča B6-0399/2006, B6-0403/2006, B6-0407/2006, B6-0409/2006, B6-0413/2006 in B6-0416/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Bernd Posselt, Charles Tannock in Simon Busuttil v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Pasqualina Napoletano, Marie-Arlette Carlotti, Glenys Kinnock, Alain Hutchinson in Elena Valenciano Martínez-Orozco v imenu skupine PSE, |
|
|
Lydie Polfer in Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, |
|
|
Marie Anne Isler Béguin v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Luisa Morgantini in Willy Meyer Pleite v imenu skupine GUE/NGL, |
|
|
Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN. |
Sprejeto (P6_TA(2006)0324)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Michael Gahler je podal ustni predlog spremembe k odstavku 26, ki je bil upoštevan. |
14.3. Svoboda izražanja na internetu (glasovanje)
Predlogi resolucij B6-0401/2006, B6-0402/2006, B6-0404/2006, B6-0408/2006, B6-0411/2006 in B6-0414/2006
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 22)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0401/2006
(ki nadomešča B6-0401/2006, B6-0402/2006, B6-0404/2006, B6-0408/2006, B6-0411/2006 in B6-0414/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Simon Coveney in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Pasqualina Napoletano, Catherine Trautmann in Christa Prets v imenu skupine PSE, |
|
|
Henrik Lax, Marios Matsakis in Frédérique Ries v imenu skupine ALDE, |
|
|
Daniel Cohn-Bendit in Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Vittorio Agnoletto, Umberto Guidoni in Miguel Portas v imenu skupine GUE/NGL, |
|
|
Hanna Foltyn-Kubicka, Mieczysław Edmund Janowski, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Zdzisław Zbigniew Podkański in Janusz Wojciechowski v imenu skupine UEN. |
Predsednik je opozoril, da je zaradi tehničnih težav pri predvajanju trenutno na voljo za glasovanje samo angleška različica tega besedila. Vprašal je skupščino za privolitev, da kljub temu nadaljujejo z glasovanjem. Ker je Parlament dal svoje soglasje, je sledilo glasovanje (druge jezikovne verzije bodo usklajene z angleško).
Sprejeto (P6_TA(2006)0325)
14.4. Navedba države izvora na nekaterih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“)
Predlogi resolucij B6-0384/2006, B6-0390/2006, B6-0392/2006, B6-0394/2006, B6-0396/2006 in B6-0397/2006
Odbor INTA je umaknil svoj predlog resolucije B6-0381/2006.
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 23)
PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0384/2006
(ki nadomešča B6-0384/2006, B6-0390/2006, B6-0392/2006, B6-0394/2006, B6-0396/2006 in B6-0397/2006):
predložen s strani naslednjih poslancev:
|
|
Robert Sturdy v imenu skupine PPE-DE, |
|
|
Erika Mann v imenu skupine PSE, |
|
|
Johan Van Hecke in Gianluca Susta v imenu skupine ALDE, |
|
|
Caroline Lucas v imenu skupine Verts/ALE, |
|
|
Vittorio Agnoletto, Helmuth Markov in Marco Rizzo v imenu skupine GUE/NGL, |
|
|
Cristiana Muscardini v imenu skupine UEN. |
Sprejeto (P6_TA(2006)0326)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Enrique Barón Crespo je podal ustni predlog spremembe k odstavku 2, ki je bil upoštevan. |
15. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Navedba države izvora na določenih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“) – RC-B6-0384/2006: Luca Romagnoli
16. Popravki in namere glasovanja
Popravki glasovanja:
Popravki glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“, v Prilogi II „Izidi poimenskih glasovanj“ in v tiskani različici Priloge „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko različico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Namere glasovanja:
Izražene so bile naslednje namere glasovanja (neoddani glasovi):
Svoboda izražanja na internetu (RC-B6-0401/2006)
(končno glasovanje)
za: Enrique Barón Crespo, Jens-Peter Bonde
17. Sestava odborov in delegacij
Na predlog skupin ALDE in GUE/NGL je Parlament potrdil sledeča imenovanja:
Odbor AFET: Marco Cappato
Odbor ECON: Vincenzo Aita
18. Zahteva za odpravo poslanske imunitete
Pristojni belgijski organi so na predsednika naslovili zahtevo za odpravo poslanske imunitete Vurala Ögerja v procesu, ki proti njemu teče na sodišču v Bruslju.
Zahteva je bila v skladu s členom 6(2) Poslovnika posredovana Odboru JURI.
19. Sklepi o določenih dokumentih
Dovoljenje za pripravo samoiniciativnega poročila (člen 45 Poslovnika)
Odbor AFET
|
— |
Reforme v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija? (2006/2172(INI)) |
|
— |
Strategija za Baltik v okviru severne dimenzije (2006/2171(INI)) (mnenje: ENVI, ITRE, REGI) |
Odbor INTA
|
— |
Oblikovanje evro-sredozemskega območja proste trgovine (2006/2173(INI)) (mnenje: AFET, AGRI) |
Odbor ENVI
|
— |
Tematska strategija o recikliranju odpadkov (2006/2175(INI)) (mnenje: ITRE) |
|
— |
Tematska strategija za morsko okolje (2006/2174(INI)) (mnenje: TRAN, PECH) |
Odbor REGI
|
— |
Vpliv in posledice strukturnih politik na kohezijo EU (2006/2181(INI)) (mnenje: BUDG) |
|
— |
Vloga in učinkovitost kohezijske politike pri odpravljanju razlik v najrevnejših regijah Evropske unije (2006/2176(INI)) |
Odbor PECH
|
— |
Novo obsežno partnerstvo z Grenlandijo v obliki skupne izjave in sklepa Sveta na podlagi člena 187 Pogodbe ES (2006/2182(INI)) (mnenje: AFET, INTA, BUDG) |
Odbor LIBE
|
— |
Azil: sodelovanje v praksi, kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema (2006/2184(INI)) (mnenje: AFET, DEVE, FEMM) |
|
— |
O navzkrižju pristojnosti in načelu ne bis in idem v kazenskih postopkih (2006/2183(INI)) (mnenje: JURI) |
Dovoljenje za pripravo samoiniciativnega poročila (člen 114 Poslovnika)
Odbor AFET
|
— |
Pogajanja o evro-sredozemskem pridružitvenem sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Sirsko arabsko republiko na drugi (2006/2150(INI)) (mnenje: INTA) |
Okrepljeno sodelovanje med odbori
Odbor INTA
|
— |
Predlog Sklepa Sveta o zagotovitvi izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu (COM(2006)0207 – C6-0171/2006 – 2006/0068(CNS)) (mnenje: BUDG) Okrepljeno sodelovanje med odbori INTA, AFET (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 29.06.2006) |
Odbor EMPL
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (COM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD)) (mnenje: INTA, ECON, ITRE, IMCO, REGI) Okrepljeno sodelovanje med odbori EMPL, BUDG (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 29.06.2006) |
Odbor ENVI
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač (COM(2005)0125 – C6-0440/2005 – 2005/0028(COD)) (mnenje: IMCO) Okrepljeno sodelovanje med odbori ENVI, AGRI (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 29.06.2006) |
Odbor ITRE
|
— |
Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite (09037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS)) (mnenje: DEVE, BUDG, ENVI) Okrepljeno sodelovanje med odbori ITRE, AFET (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 29.06.2006) |
Odbor LIBE
|
— |
Predlog Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (COM(2005)0649 – C6-0079/2006 – 2005/0259(CNS)) Okrepljeno sodelovanje med odbori LIBE, JURI (V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 29.06.2006) |
Napotitev na odbore
Odbor JURI
|
— |
Ta naslov trenutno ni na razpolago v vseh jezikih. Réduire au minimum les dépenses administratives imposées par la législation (2005/2140(INI)) pristojni: CONT (mnenje: ECON, EMPL, ITRE, JURI) |
Sklep o pripravi poročila, v skladu s členom 201 Poslovnika
Odbor AFCO
|
— |
Razlaga člena 166 Poslovnika (2006/2139(REG)) |
20. Pisne izjave v registru (člen 116 Poslovnika)
Število podpisov, ki so jih pridobile naslednje, v registru zabeležene izjave (člen 116(3) Poslovnika):
|
Št.dokumnta |
Vlagatelj |
Podpisi |
|
19/2006 |
Elly de Groen-Kouwenhoven, Michael Cashman, Erik Meijer, Alexander Lambsdorff in Geoffrey Van Orden |
115 |
|
20/2006 |
Konrad Szymański, Philippe Morillon, Charles Tannock, Ari Vatanen in Bastiaan Belder |
81 |
|
21/2006 |
Iles Braghetto in Panayiotis Demetriou |
403 |
|
22/2006 |
Daniel Strož |
49 |
|
23/2006 |
Claire Gibault, Jean-Marie Cavada, Antoine Duquesne, Charles Tannock in Enrique Barón Crespo, |
407 |
|
24/2006 |
Robert Navarro, Jean-Luc Bennahmias, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Luigi Cocilovo in Sylvia-Yvonne Kaufmann |
150 |
|
25/2006 |
Fernand Le Rachinel |
27 |
|
26/2006 |
Jean Lambert, Raül Romeva i Rueda in Carl Schlyter |
44 |
|
27/2006 |
Daniel Strož |
19 |
|
28/2006 |
Paul Verges, Margie Sudre in Jean-Claude Fruteau |
129 |
|
29/2006 |
Bogdan Golik in Bogusław Sonik |
60 |
|
30/2006 |
Caroline Lucas, Jean Lambert in André Brie |
33 |
|
31/2006 |
Caroline Lucas, Janusz Wojciechowski, David Hammerstein Mintz in Robert Evans |
81 |
|
32/2006 |
Jean Spautz |
67 |
|
33/2006 |
Richard Corbett, Alexander Alvaro, Christopher Heaton-Harris, Cecilia Malmström in Cem Özdemir |
196 |
|
34/2006 |
Andreas Mölzer |
20 |
|
35/2006 |
Anna Záborská, Stephen Hughes in Gérard Deprez |
185 |
|
36/2006 |
Anna Záborská, Stephen Hughes in Gérard Deprez |
188 |
|
37/2006 |
Anna Záborská, Stephen Hughes in Gérard Deprez |
197 |
|
38/2006 |
Carl Schlyter, Paulo Casaca, Karl-Heinz Florenz, Mojca Drčar Murko in Caroline Lucas |
282 |
|
39/2006 |
Cristiana Muscardini |
46 |
|
40/2006 |
Margrietus van den Berg, Jean-Marie Cavada, Harlem Désir in Caroline Lucas |
114 |
|
41/2006 |
Feleknas Uca, Raül Romeva i Rueda, Karin Scheele, Jürgen Schröder in Nicholson of Winterbourne |
|
|
42/2006 |
Georgios Karatzaferis |
26 |
|
43/2006 |
Adriana Poli Bortone |
16 |
|
44/2006 |
Mario Borghezio |
6 |
|
45/2006 |
Mario Borghezio |
30 |
|
46/2006 |
Jamila Madeira, Ana Maria Gomes, Anna Záborská, Luisa Morgantini in Miguel Angel Martínez Martínez |
42 |
|
47/2006 |
Caroline Lucas, Angelika Beer |
37 |
|
48/2006 |
Bogusław Rogalski |
15 |
|
49/2006 |
Alessandra Mussolini |
21 |
|
50/2006 |
Sylwester Chruszcz |
14 |
|
51/2006 |
Daniel Strož in Jaromír Kohlíček |
7 |
|
52/2006 |
Maciej Marian Giertych |
23 |
|
53/2006 |
Thierry Cornillet |
32 |
|
54/2006 |
Mario Borghezio |
12 |
21. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji
V skladu s členom 172(2) Poslovnika bo zapisnik te seje predložen v sprejetje Parlamentu na naslednji seji.
Sprejeta besedila bodo s privolitvijo Parlamenta nemudoma posredovana naslovnikom.
22. Datum naslednjih sej
Naslednje seje bodo potekale od 4.9.2006 do 7.9.2006.
23. Prekinitev zasedanja
Zasedanje Parlamenta je prekinjeno.
Seja se je zaključila ob 17.20.
Julian Priestley
generalni sekretar
Josep Borrell Fontelles
predsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carnero González, Casa, Casaca, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Cottigny, Coveney, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, Deprez, De Rossa, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, El Khadraoui, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Fajmon, Falbr, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hamon, Handzlik, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kindermann, Kinnock, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Laignel, Lambert, Lambrinidis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, Lauk, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Leichtfried, Leinen, Le Rachinel, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liotard, Lipietz, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lynne, Maaten, McAvan, McGuinness, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Markov, Marques, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Matsakis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mohácsi, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Saryusz-Wolski, Savi, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Frithjof Schmidt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sinnott, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stockmann, Strejček, Strož, Sturdy, Sudre, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Lancker, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Ventre, Vergnaud, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Voggenhuber, Wallis, Walter, Watson, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Wieland, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană Aprodu, Ciornei, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Dîncu, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Ilchev, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihăescu, Morţun, Podgorean, Popa, Popeangă, Severin, Shouleva, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Ţicău, Vigenin, Zgonea Valeriu Ştefan
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (…, …, …) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (…, …, …) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po delih |
glasovanje po delih |
|
loč. |
ločeno glasovanje |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
D |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Poenostavitev postopka za računanje DDV in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom *
Poročilo: Christoph KONRAD (A6-0209/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
2. Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj
Poročilo: Gabriele ZIMMER (A6-0211/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
3. Zaščita evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle
Poročilo: zahtevana kvalificirana večina
Stephen HUGHES (A6-0218/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
465, 18, 13 |
Zahteve za poimensko glasovanje
ALDE: eno samo glasovanje
4. Evropski sosedski in partnerski instrument ***I
Poročilo: Konrad SZYMAŃSKI (A6-0164/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
sklop št. 1 – sporazumni p.s. |
4 6-9 13 15-24 26-31 33-36 40-41 43 48 56 58 61-80 82 84 87 90 99-100 103 109 115 124 128-129 131-138 142-156 158-167 169-171 173 175-176 178-181 183-184 |
odbor UEN, PPE-DE + PSE |
|
+ |
|
|
sklop št. 2 – predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
2 11 14 37 44-46 49-52 54 57 59-60 81 83 85-86 88 94-98 101 105-106 108 113 118 122-123 |
odbor |
|
↓ |
|
|
sklop št. 3 – drugi predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1 5 10 12 32 38-39 42 47 53 55 89 91-93 102 107 110-112 114 116 119-121 |
odbor |
|
- |
|
|
25 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1/EG |
+ |
344, 222, 12 |
|||
|
2/EG |
+ |
322, 245, 13 |
|||
|
člen 20, § 2 |
126 = 104 = |
Verts/ALE odbor |
|
- |
|
|
157 |
UEN, PPE-DE + PSE |
|
+ |
|
|
|
po členu 27 |
127 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
117 |
odbor |
|
- |
|
|
|
po u.i. 4 |
125 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
130 |
UEN, PPE-DE + PSE |
|
+ |
|
|
|
3 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
po navedbi sklicevanja 2 |
177 |
UEN, PPE-DE + PSE |
|
+ |
|
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predlogi sprememb 178, 179, 180, 181 in 184 razveljavijo in nadomestijo predloge sprememb 139, 140, 141, 168, 172 in 174.
Naslednje besedilo je bilo izpuščeno v desnem stolpcu predloga spremembe 52: „(l) za ukrepe o varnosti hrane“
Zahteve za glasovanje po delih
UEN:
p.s. 25
1. del:„podpiranje politik … za dobro zdravje“
2. del:„vključno z reproduktivnim zdravjem in zdravjem otrok za dekleta in ženske“
5. Instrument za stabilnost ***I
Poročilo: Angelika BEER (A6-0157/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlog uredbe |
|||||
|
sklop št. 1 – sporazumni p.s. |
43-100 102-107 112 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
sklop št. 2 – p.s. pristojnega odbora |
1-42 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
|||||
|
po navedbi sklicevanja 5 |
108 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
109 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
|
110 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
|
111 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predlog spremembe 112 razveljavi in nadomesti predlog spremembe 101.
6. Instrument za predpristopno pomoč *
Poročilo: István SZENT-IVÁNYI (A6-0155/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlog uredbe |
|||||
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-33 |
odbor |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
|||||
|
po navedbi sklicevanja 4 |
34 |
ALDE |
|
+ |
|
|
35 |
ALDE |
|
+ |
|
|
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
7. Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (Medinstitucionalni sporazum)
Poročilo: Richard CORBETT (A6-0237/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
po navedbi sklicevanja 5 |
1 |
PPE-DE |
EG |
+ |
313, 248, 20 |
|
glasovanje: predlog sklepa (kot celota) |
|
+ |
|
||
8. Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil *
Poročilo: Richard CORBETT (A6-0236/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
glasovanje: zakonodajni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
9. Podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev ***I
Poročilo: Alexander ALVARO (A6-0196/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
1-5 7-8 12-13 15-17 25 27 30-33 35 37 39 41 43 45 47-48 50 53 55-56 58 60 62 64 66 69 71 73 75 77 86 90 94 98-99 101 106 108 110 112 114-115 117 119 121 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
19 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
20 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
22 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
24 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
78 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
103 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 1 |
131 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
člen 5, po § 2 |
132 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
68 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 8, po § 2 |
80= 133= |
ALDE, PSE + PPE-DE odbor |
|
+ |
|
|
člen 9, § 1 |
83 |
odbor |
|
- |
|
|
134 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
|
člen 9, § 2 |
135 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
85 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 13 |
136 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
89 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 14 |
137 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
91 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 15 |
138 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
96 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
po členu 19 |
139 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
124 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
125 * |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
člen 20 |
140 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
123 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
u.i. 4 |
126 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
u.i. 5 |
127 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
u.i. 7 |
128 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
10 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
u.i. 9 |
129 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
po u.i. 12 |
130 |
ALDE, PSE + PPE-DE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
442, 16, 130 |
||
Predlogi sprememb 6, 9, 11, 14, 18, 21, 23, 26, 28, 29, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 49, 51, 52, 54, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 70, 72, 74, 76, 79, 81, 82, 84, 87, 88, 92, 93, 95, 97, 100, 102, 104, 105, 107, 109, 111, 113, 116, 118, 120 in 122 so bili razveljavljeni.
* Ti predlogi sprememb so postali brezpredmetni po sprejetju dveh poročil odbora AFCO o komitologiji (poročevalec: Corbett – Dok. A6-0237/2006 in A6-0236/2006).
Zahteve za poimensko glasovanje
UEN: končno glasovanje
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE: p.s. 19
10. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun *
Poročilo: Ingeborg GRÄßLE (A6-0057/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Glasovanje o predlogu zakonodajne resolucije je bilo na seji dne 13. junija 2006 preloženo.
11. Vzajemno obveščanje na področjih azila in priseljevanja *
Poročilo: Patrick GAUBERT (A6-0186/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – glasovanje po sklopih |
3-5 15-17 20-23 25-26 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora – ločena glasovanja |
1 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
2 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
6 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
7 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
10 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
11 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
12 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
13 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
14 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
24 |
odbor |
loč./EG |
+ |
291, 288, 6 |
|
|
Člen 4, § 2 |
27 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
18 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
Člen 4, po § 2 |
19 = 28 = |
odbor Verts/ALE |
PG |
- |
81, 498, 12 |
|
30 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
|
Člen 4, § 4 |
29 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predloga sprememb 8 in 9 sta bila razveljavljena.
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: p.s. 19/28
Zahteve za ločeno glasovanje
GUE/NGL p.s. 1, 2, 10, 24
ALDE p.s. 7, 11, 12, 13, 24
Zahteve za glasovanje po delih
GUE/NGL:
p.s. 6
1. del:„Ta odločba vzpostavlja … na ravni Skupnosti pomemben vpliv“
2. del:„ne le na … znotraj Sveta.“
p.s. 7
1. del: celotno besedilo brez besed „na primer s tem, da preusmerijo … druge države članice ali vanjo“
2. del: te besede
p.s. 14
1. del: celotno besedilo brez besed „na primer s tem, da preusmerijo… druge države članice ali vanjo“
2. del: te besede
12. Spremembe Protokola o privilegijih in imunitetah
Predlog resolucije: B6-0275/2006/rev.
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlog resolucije (B6-0275/2006/rev.) odbora JURI |
|||||
|
§ 2 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE § 2
13. Ekonomske in socialne posledice prestrukturiranja podjetij v Evropi
Predlogi resolucij: B6-0383/2006, B6-0387/2006, B6-0388/2006, B6-0389/2006, B6-0398/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0383/2006 |
|
Verts/ALE |
|
- |
|
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0387/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, UEN) |
|||||
|
po § 1 |
5 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
§ 2 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 3 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
po § 5 |
9 |
PSE |
|
+ |
|
|
po § 6 |
10 |
PSE |
|
- |
|
|
§ 7 |
11 |
PSE |
|
+ |
|
|
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
|
§ 8 |
6 |
GUE/NGL |
PG |
- |
227, 316, 40 |
|
12 |
PANZERI idr. |
PG |
- |
231, 305, 41 |
|
|
8 |
PSE |
PG |
- |
222, 324, 37 |
|
|
po § 8 |
7 |
GUE/NGL |
PG |
- |
225, 321, 42 |
|
pred u.i. A |
1 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
2 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
u.i. C |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
po u.i. C |
3 |
GUE/NGL |
PG |
- |
234, 311, 43 |
|
4 |
GUE/NGL |
PG |
- |
245, 317, 17 |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0387/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0388/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0389/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0398/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
PSE p.s. 8
GUE/NGL p.s. 3, 4, 6, 12 in 7
Zahteve za ločeno glasovanje
ALDE u.i. C, § 2, 3
14. Domnevna uporaba evropskih držav za nezakonito prevoz in pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA
Vmesno poročilo Claudio FAVA (A6-0213/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 1 |
31 |
UEN |
EG |
- |
244, 325, 19 |
|
§ 3 |
3 |
GUE/NGL |
po delih/PG |
|
|
|
1 |
- |
35, 545, 7 |
|||
|
2 |
+ |
309, 259, 15 |
|||
|
po § 5 |
13 |
PPE-DE |
PG |
+ |
537, 36, 12 |
|
14 |
PPE-DE |
EG |
- |
258, 307, 18 |
|
|
podnaslov pred § 6 |
15 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ 6 |
32 |
UEN |
|
- |
|
|
§ |
originalno besedilo |
po delih/PG |
|
|
|
|
1 |
+ |
372, 206, 12 |
|||
|
2 |
+ |
318, 257, 11 |
|||
|
§ 7 |
33 |
UEN |
|
- |
|
|
16 |
PPE-DE |
EG |
+ |
436, 136, 13 |
|
|
po § 7 |
4 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
§ 9 |
34/rev |
UEN |
|
- |
|
|
17 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
|
§ 10 |
PD |
UEN |
|
- |
|
|
§ 11 |
18 |
PPE-DE |
po delih/PG |
|
|
|
1 |
+ |
496, 74, 14 |
|||
|
2 |
- |
263, 298, 21 |
|||
|
§ 12 |
35 |
UEN |
po delih |
|
|
|
1 |
- |
|
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
po § 12 |
19 |
PPE-DE |
PG |
+ |
532, 40, 16 |
|
§ 14 |
36 |
UEN |
|
- |
|
|
5 |
GUE/NGL |
EG |
- |
277, 293, 12 |
|
|
§ 15 |
6 |
GUE/NGL |
PG |
- |
41, 533, 14 |
|
37 |
UEN |
|
- |
|
|
|
po § 15 |
20 |
PPE-DE |
PG |
- |
258, 307, 20 |
|
7 |
GUE/NGL |
PG |
+ |
291, 283, 13 |
|
|
podnaslov pred § 26 |
21 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ 26 |
38/rev |
UEN |
|
- |
|
|
22 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
|
§ 27 |
8 |
GUE/NGL |
EG |
- |
66, 507, 9 |
|
§ 28 |
39 |
UEN |
|
- |
|
|
po § 31 |
40 |
UEN |
|
- |
|
|
§ 33 |
41 |
UEN |
|
- |
|
|
§ 37 |
42 |
UEN |
|
- |
|
|
po § 40 |
49 |
IND/DEM |
PG |
- |
95, 472, 19 |
|
50 |
IND/DEM |
PG |
- |
69, 498, 19 |
|
|
§ 41 |
43 |
UEN |
|
- |
|
|
§ 42 |
44D |
UEN |
|
U |
|
|
§ 44 |
45 |
UEN |
|
- |
|
|
23 |
PPE-DE |
po delih/PG |
|
|
|
|
1 |
+ |
493, 73, 19 |
|||
|
2 |
- |
262, 299, 20 |
|||
|
§ 46 |
46D |
UEN |
|
U |
|
|
1 |
PSE |
PG |
+ |
511, 38, 37 spremenjeno z ustnim p.s. |
|
|
u.i. B |
47 |
IND/DEM |
PG |
- |
95, 473, 10 |
|
po u.i. B |
24 |
UEN |
|
- |
|
|
u.i. D |
25 |
UEN |
|
- |
|
|
po u.i. H |
26 |
UEN |
|
- |
|
|
27 |
UEN |
|
- |
|
|
|
u.i. J, prva alinea |
2 |
PSE |
|
+ |
|
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
u.i. L |
28 |
UEN |
|
- |
|
|
10 |
PPE-DE |
PG |
+ |
530, 40, 14 |
|
|
u.i. M |
29D |
UEN |
|
- |
|
|
11 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
|
po u.i. M |
12 |
PPE-DE |
EG |
- |
254, 307, 17 |
|
u.i. N |
30D |
UEN |
|
- |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
389, 137, 55 |
||
Predlog spremembe 48 je bil umaknjen.
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: § 47, 49, 50 in končno glasovanje
GUE/NGL: p.s. 3, 6 in 7
PPE-DE p.s. 10, 13, 18, 19, 20, 23, 1 in končno glasovanje
VertsALE končno glasovanje
PSE končno glasovanje
Zahteve za glasovanje po delih
PSE:
p.s. 18
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „kot sam trdi“
2. del: te besede
p.s. 23
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „ki je še vedno v šoku zaradi dogodkov 11. septembra in je v boju proti terorizmu v prvi vrsti“
2. del: te besede
p.s. 3
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „in tudi na ozemlju tujih vojaških oporišč“
2. del: te besede
UEN:
§ 6
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „hudih in nedopustnih“
2. del: te besede
p.s. 35
1. del:„meni, da je veliko število … držav in ZDA“
2. del:„in da vse … nečloveškemu ravnanju ali mučenju“
Razno
Michael Gahler a présenté un amendment oral à l'amendement 1:
à l'établissement de comptes rendus in extenso des auditions conduites par la commission temporaire, ainsi qu'à leur traduction dans les langues des États membres de l'Union qui sont concernés par les investigations … ainsi qu'à leur traduction dans les langues des États membres de l'Union qui sont concernés par les investigations;
15. Prestreganje podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb
Predlogi resolucij: B6-0385/2006, B6-0386/2006, B6-0391/2006, B6-0393/2006, B6-0395/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0385/2006 |
|
PPE-DE+UEN |
EG |
- |
172, 349, 21 |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0386/2006 (PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL) |
|||||
|
§ 1 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 9 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 11 |
§ |
originalno besedilo |
loč./EG |
+ |
275, 239, 24 |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
EG |
+ |
302, 219, 22 |
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0386/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0391/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
B6-0393/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0395/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
Zahteve za ločeno glasovanje
GUE/NGL: § 1, 9 in 11
16. Vključevanje imigrantov v Evropsko unijo
Poročilo: Stavros LAMBRINIDIS (A6-0190/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 6 |
3D |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ 7 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 8 |
4 |
PPE-DE |
EG |
- |
236, 308, 3 |
|
§ 9 |
5D |
PPE-DE |
PG |
- |
252, 281, 6 |
|
§ 14 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 17 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 18 |
6DD |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ 19 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 20 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 21 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 22 |
7 |
PPE-DE |
PG |
- |
242, 291, 6 |
|
1 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
287, 248, 12 |
|
|
§ 24 |
8D |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ 26 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
u.i. C |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
u.i. I |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
507, 19, 18 |
|
u.i. J, prva alinea |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
u.i. J, tretja alinea |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/PG |
+ |
296, 242, 4 |
|||
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: u.i. I, p.s. 5 in 7 ter § 22
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: § 7, 14, 17, 19, 20, 21 in 26
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE:
Uvodna izjava J, prva alinea
1. del: celotno besedilo brez besedila „in s priznavanjem usposobljenosti in poklicnih kvalifikacij priseljencev“
2. del: te besede
Uvodna izjava J, tretja alinea
1. del: celotno besedilo brez besed „in zastopanje“ in „upravljanja“
2. del: te besede
17. Razvoj in migracija
Poročilo: Marie-Arlette CARLOTTI (A6-0210/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 5 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
448, 50, 34 |
|
po § 5 |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 6 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
449, 82, 2 |
|
§ 15 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
402, 81, 33 |
|
po navedbi sklicevanja 7 |
1 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
472, 24, 30 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
PSE § 5, 6 in 15 in končno glasovanje
Demandes de vote séparé
PPE-DE § 5, 6, 15
18. Pravična trgovina in razvoj
Poročilo: Frithjof SCHMIDT (A6-0207/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
§ 6 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 13 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 17 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 19 |
2 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
222, 179, 6 |
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
4 |
+ |
|
|||
|
§ 28 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 29 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
navedba sklicevanja 9 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
u.i. D |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
u.i. E |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
u.i. F |
1 |
PPE-DE |
EG |
- |
171, 226, 13 |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Predlog spremembe 2 nadomešča celoten odstavek 19.
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE u.i. D, E in § 6, 13, 17, 28, 29
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE:
navedba sklicevanja 9
1. del: celotno besedilo brez besed „zlasti člena 23 (g) Sporazuma“
2. del: te besede
§ 19
1. del:„poziva Komisijo… izvajajo ženske;“
2. del:„19 b (znotraj EU … svetovne trgovine)“
3. del:„(c) znotraj EU in“
4. del:„v državah v razvoju … Pravične trgovine“
19. AIDS – čas za ukrepanje
Predlogi resolucij: B6-0375/2006, B6-0376/2006, B6-0377/2006, B6-0378/2006, B6-0379/2006, B6-0380/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0375/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL)) |
|||||
|
§ 10 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0375/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
B6-0376/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
|
B6-0377/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0378/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0379/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0380/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
Zahteve za glasovanje po delih
IND/DEM:
§10
1. del: celotno besedilo brez besed „in reproduktivnega“
2. del: te besede
20. Somalija
Predlogi resolucij: B6-0400/2006, B6-0405/2006, B6-0406/2006, B6-0410/2006, B6-0412/2006, B6-0415/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0400/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
|
u.i. C |
§ |
originalno besedilo |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
§11 |
§ |
originalno besedilo |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0400/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
B6-0405/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
B6-0406/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0410/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0412/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0415/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
Razno
Elena Valenciano Martínez-Orozco je tudi podpisnica skupnega predloga resolucije.
Simon Coveney je podal naslednji ustni predlog spremembe k uvodni izjavi C:
|
C. |
ker Somalija žal že 15 let nima učinkovite nacionalne vlade, zveza islamskih sodišč pa je začela na območjih pod svojim nadzorom ustanavljati radikalna islamska sodišča z namenom prevzeti oblast; ker pripadnost različnim klanom še vedno povzroča težave, |
Michael Gahler je podal ustni predlog spremembe k odstavku 11, s katerim se panafriški parlament doda k naslovnikom.
21. Mavretanija
Predlogi resolucij: B6-0399/2006, B6-0403/2006, B6-0407/2006, B6-0409/2006, B6-0413/2006, B6-0416/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0399/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
|
§26 |
|
originalno besedilo |
|
+ |
spremenjeno z ustnim predlogom |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0399/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
B6-0403/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
B6-0407/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0409/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0413/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0416/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
Razno
Michael Gahler je podal ustni predlog spremembe k odstavku 26: „26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Vojaškemu svetu za pravico in demokracijo, prehodni vladi Islamske republike Mavretanije ter Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in panafriškemu parlamentu.“
22. Svoboda izražanja na internetu
Predlogi resolucij: B6-0401/2006, B6-0402/2006, B6-0404/2006, B6-0408/2006, B6-0411/2006, B6-0414/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0401/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
65, 0, 2 |
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0401/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
B6-0402/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
|
B6-0404/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
B6-0408/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0411/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
|
B6-0414/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE končno glasovanje
23. Navedba države izvora na nekaterih izdelkih, uvoženih iz tretjih držav („označba izvora“)
Predlogi resolucij: B6-0384/2006, B6-0390/2006, B6-0392/2006, B6-0394/2006, B6-0396/2006, B6-0397/2006
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG – pripombe |
|
Skupni predlog resolucije RC-B6-0384/2006 (PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN) |
|||||
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
63, 0, 1 |
||
|
Predlogi resolucij političnih skupin |
|||||
|
B6-0384/2006 |
|
PSE |
|
↓ |
|
|
B6-0390/2006 |
|
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
B6-0392/2006 |
|
UEN |
|
↓ |
|
|
B6-0394/2006 |
|
GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
B6-0396/2006 |
|
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
B6-0397/2006 |
|
ALDE |
|
↓ |
|
Odbor INTA je umaknil svoj predlog resolucije B6-0381/2006.
Zahteve za poimensko glasovanje
ALDE: končno glasovanje
Razno
Enrique Barón Crespo je podal sledeči ustni predlog spremembe k odstavku 2:
|
2. |
obžaluje dejstvo, da Komisija sploh ni uradno poslala predlagane uredbe Parlamentu v vednost, čeprav se Komisija in Svet dobro zavedata, kako pomembna je označba izvora za Parlament; razume, da ta predlog pravno gledano ne zahteva obveznega posvetovanja s Parlamentom; vendar pa vztraja, da bi bilo treba Parlamentu vedno dati možnost, da pravočasno pove svoje mnenje o vseh pomembnih pobudah drugih institucij Skupnosti. |
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Poročilo Hughes A6-0218/2006
Resolucija
Za: 465
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Wurtz
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Sinnott, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Bushill-Matthews, Busuttil, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Evans Jonathan, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Posdorf, Posselt, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Saïfi, Samaras, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Sudre, Surján, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, van den Berg, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Douay, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Peillon, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, Harms, Horáček, Jonckheer, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Ždanoka
Proti: 18
NI: Helmer, Masiel, Mote
PPE-DE: Březina, Cabrnoch, Callanan, Deß, Duchoň, Fajmon, Gräßle, Lauk, Lechner, Roithová, Škottová, Strejček, Vlasák, Zvěřina
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 13
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Wise
NI: Allister, Baco, Belohorská, Borghezio, Kozlík, Speroni
PPE-DE: Ulmer, Zieleniec
Verts/ALE: van Buitenen
2. Poročilo Alvaro A6-0196/2006
Resolucija
Za: 442
ALDE: Bourlanges, Cocilovo, Cornillet, Deprez, Jensen, Manders, Pistelli, Ries, Susta, Takkula, Toia
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Jonckheer, Turmes
Proti: 16
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Wise
NI: Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mote, Schenardi
PSE: Kuc
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 130
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Louis, Rogalski, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Baco, Kozlík, Martin Hans-Peter, Romagnoli
UEN: Krasts
Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Voggenhuber, Ždanoka
3. Poročilo Gaubert A6-0186/2006
Predloga sprememb 19 + 28
Za: 81
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Graça Moura, Kaczmarek, Surján
UEN: Aylward, Camre, Crowley, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 498
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Svensson
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Piskorski, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 12
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Wise
NI: Baco, Borghezio, Kozlík, Mote, Speroni
Popravki glasovanja
Za
Eva-Britt Svensson
Verts/ALE: van Buitenen
4. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 6
Za: 227
ALDE: Gibault, Losco, Pistelli, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Battilocchio, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Speroni
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 316
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Zīle
Vzdržan: 40
ALDE: Harkin
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, de Villiers, Zapałowski
NI: Baco, Belohorská, Claeys, Dillen, Kozlík, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Calabuig Rull, Carnero González, Cercas, Díez González, García Pérez, Hänsch, Ilves, Masip Hidalgo, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Pleguezuelos Aguilar, Riera Madurell, Rosati, Salinas García, Sánchez Presedo, Sornosa Martínez, Valenciano Martínez-Orozco, Yañez-Barnuevo García
Verts/ALE: van Buitenen
5. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 12
Za: 231
ALDE: Cocilovo, Losco, Pistelli, Prodi, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Battilocchio, Borghezio, Rutowicz, Speroni
PPE-DE: Albertini, Castiglione, Coelho, Gargani, Musotto, Podestà, Queiró, Tajani
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rosati, Rothe, Roure, Sacconi, Sakalas, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 305
ALDE: Alvaro, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pirker, Pleštinská, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 41
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Baco, Belohorská, Claeys, Gollnisch, Kozlík, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PSE: Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Calabuig Rull, Carnero González, Cercas, Díez González, García Pérez, Hänsch, Masip Hidalgo, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Pleguezuelos Aguilar, Riera Madurell, Salinas García, Sánchez Presedo, Sornosa Martínez, Valenciano Martínez-Orozco, Yañez-Barnuevo García
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Hans-Peter Martin
6. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 8
Za: 222
ALDE: Losco, Pistelli, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Battilocchio, Borghezio, Martin Hans-Peter, Speroni
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Camre, Muscardini, Musumeci
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 324
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 37
ALDE: Cocilovo
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Zapałowski
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Ribeiro e Castro
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Calabuig Rull, Carnero González, Cercas, Díez González, García Pérez, Masip Hidalgo, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Pleguezuelos Aguilar, Riera Madurell, Rosati, Salinas García, Sánchez Presedo, Sornosa Martínez, Valenciano Martínez-Orozco, Yañez-Barnuevo García
Verts/ALE: van Buitenen
7. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 7
Za: 225
ALDE: Cocilovo, Fourtou, Losco, Prodi, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Battilocchio, Borghezio, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Speroni
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Muscardini, Musumeci
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 321
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 42
ALDE: Pistelli
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, de Villiers, Zapałowski
NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Calabuig Rull, Carnero González, Cercas, Díez González, García Pérez, Hänsch, Ilves, Masip Hidalgo, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Pleguezuelos Aguilar, Riera Madurell, Rosati, Salinas García, Sánchez Presedo, Sornosa Martínez, Yañez-Barnuevo García
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Janelly Fourtou
8. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 3
Za: 234
ALDE: Losco, Pistelli, Prodi, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Nattrass, Sinnott, Wise
NI: Battilocchio, Borghezio, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Speroni
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Casaca, Castex, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Muscardini, Musumeci, Pirilli
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 311
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Tomczak, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 43
ALDE: Harkin
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, de Villiers
NI: Baco, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Florenz
PSE: Ayala Sender, Badia I Cutchet, Calabuig Rull, Carnero González, Cercas, Díez González, García Pérez, Ilves, Masip Hidalgo, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Pleguezuelos Aguilar, Riera Madurell, Rosati, Salinas García, Sánchez Presedo, Sornosa Martínez, Yañez-Barnuevo García
Verts/ALE: van Buitenen
9. RC B6-387/2006 – Prestrukturiranje podjetij
Predlog spremembe 4
Za: 245
ALDE: Cocilovo, Losco, Pistelli, Prodi, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Battilocchio, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Speroni
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Muscardini, Pirilli
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 317
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Mote, Piskorski, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 17
ALDE: Harkin
IND/DEM: Pęk
NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PSE: Hänsch, Ilves, Rosati
Verts/ALE: van Buitenen
10. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 3/1
Za: 35
ALDE: Manders
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Strož, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde
NI: Romagnoli
PPE-DE: Atkins, Garriga Polledo, Schnellhardt
PSE: Berlinguer
Proti: 545
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Liotard, Seppänen, Sjöstedt, Svensson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 7
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Baco, Kozlík
PPE-DE: Kamall, Ventre
Verts/ALE: van Buitenen
11. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 3/2
Za: 309
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Allister, Czarnecki Marek Aleksander, Helmer, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli, Rutowicz
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Parish, Purvis, Škottová, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Foltyn-Kubicka
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 259
ALDE: Busk, Cocilovo, Jäätteenmäki, Jensen, Morillon, Onyszkiewicz, Riis-Jørgensen, Staniszewska
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Wise, Zapałowski
NI: Battilocchio, Belohorská, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Masiel, Piskorski, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Gill, Hänsch, Honeyball, Howitt, Kinnock, McAvan, Martin David, Moraes, Titley, Willmott, Wynn
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 15
ALDE: Geremek, Kułakowski, Takkula
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Bobošíková, Kozlík, Martinez
PPE-DE: Handzlik, Kamall, Nicholson, Ventre
PSE: Ilves, Rosati
Verts/ALE: van Buitenen
12. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 13
Za: 537
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 36
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
PPE-DE: Bachelot-Narquin, Bonsignore, De Veyrac
UEN: Krasts
Vzdržan: 12
IND/DEM: Bonde, Louis, de Villiers
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Kozlík, Martin Hans-Peter, Romagnoli
PPE-DE: Kamall, Ventre
Verts/ALE: van Buitenen
13. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 6/1
Za: 372
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Helmer, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli, Rutowicz, Vanhecke
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bachelot-Narquin, Beazley, Belet, Bowis, Bradbourn, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Coelho, Dehaene, Demetriou, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Freitas, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hökmark, Kamall, Marques, Nicholson, Parish, Posselt, Purvis, Saïfi, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Thyssen, Ventre, Vlasák, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 206
ALDE: Andria, Busk, Jäätteenmäki, Jensen, Onyszkiewicz, Riis-Jørgensen, Staniszewska
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski
NI: Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coveney, Daul, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Bielan, Camre, Szymański, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 12
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Battilocchio, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PSE: Rosati
Verts/ALE: van Buitenen
14. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 6/2
Za: 318
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Belohorská, Bobošíková, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Bachelot-Narquin, Belet, Brepoels, Coelho, Dehaene, Demetriou, De Veyrac, Freitas, Marques, Posselt, Saïfi, Seeberg, Thyssen
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 257
ALDE: Busk, Jäätteenmäki, Jensen, Onyszkiewicz, Riis-Jørgensen, Staniszewska
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Herczog
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Camre, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 11
ALDE: Takkula
NI: Baco, Battilocchio, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez
PSE: Rosati
Verts/ALE: van Buitenen
15. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 18/1
Za: 496
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Zapałowski
NI: Belohorská, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Martin Hans-Peter, Masiel, Piskorski, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 74
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Nattrass, Wise, Železný
NI: Allister, Claeys, Czarnecki Ryszard, Helmer, Mote, Romagnoli, Rutowicz, Vanhecke
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Nicholson, Parish, Purvis, Ribeiro e Castro, Škottová, Stevenson, Strejček, Tannock, Vlasák, Zvěřina
Vzdržan: 14
NI: Baco, Battilocchio, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Schenardi
PPE-DE: Bachelot-Narquin, De Veyrac, Saïfi
PSE: Leichtfried
Verts/ALE: van Buitenen
16. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 18/2
Za: 263
ALDE: Busk, Geremek, Jäätteenmäki, Jensen, Onyszkiewicz, Riis-Jørgensen, Staniszewska, Takkula
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Belohorská, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Gurmai, Rosati
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 298
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Sinnott
NI: Martin Hans-Peter, Romagnoli
PPE-DE: Belet, Brejc, Brepoels, Dehaene
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 21
ALDE: Kułakowski
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Wise
NI: Baco, Battilocchio, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez
PPE-DE: Bachelot-Narquin, De Veyrac
Verts/ALE: van Buitenen
17. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 19
Za: 532
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 40
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Wise
PPE-DE: Spautz
Vzdržan: 16
GUE/NGL: Kaufmann
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Bachelot-Narquin, De Veyrac, Kamall, Mann Thomas
PSE: Leichtfried, Masip Hidalgo, Scheele
UEN: Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
18. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 6
Za: 41
ALDE: Losco, Ortuondo Larrea
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
PPE-DE: Florenz
PSE: Castex, Cottigny, De Keyser, Gomes, Leichtfried, Martínez Martínez
Proti: 533
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 14
ALDE: Toia
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Sinnott, Wise
NI: Baco, Belohorská, Kozlík
PPE-DE: Kamall, Kasoulides
Verts/ALE: van Buitenen
19. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 20
Za: 258
ALDE: Busk, Cornillet, Deprez, Jäätteenmäki, Jensen, Morillon, Onyszkiewicz, Ries, Riis-Jørgensen, Staniszewska, Takkula
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Ulmer, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Proti: 307
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Bachelot-Narquin, Belet, Brepoels, Coelho, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Esteves, Freitas, Gklavakis, Hatzidakis, Kratsa-Tsagaropoulou, Papastamkos, Thyssen, Trakatellis, Vakalis
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 20
ALDE: Geremek, Kułakowski
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Louis, Nattrass, Sinnott, de Villiers, Wise
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Kozlík, Romagnoli
UEN: Kristovskis, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Antonis Samaras
20. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 7
Za: 291
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cocilovo, Davies, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Sterckx, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
NI: Czarnecki Marek Aleksander, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Doyle, Grosch
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 283
ALDE: Bourlanges, Chatzimarkakis, Cornillet, Deprez, Manders, Onyszkiewicz, Ries, Staniszewska, Susta, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Masiel, Mote, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Rosati
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 13
ALDE: Geremek, Kułakowski
IND/DEM: Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Martinez, Speroni
PPE-DE: Kamall
PSE: Hänsch
Verts/ALE: van Buitenen
21. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 49
Za: 95
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mote, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Lulling, Nicholson, Parish, Purvis, Škottová, Spautz, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Zvěřina
UEN: Angelilli, Berlato, Camre, Kuźmiuk, Muscardini, Musumeci, Pirilli
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 472
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rutowicz, Speroni
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Bielan, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 19
ALDE: Geremek
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Wise
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Kamall, Zieleniec
Verts/ALE: van Buitenen
22. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 50
Za: 69
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mote, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Lulling, Nicholson, Parish, Škottová, Spautz, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Zieleniec, Zvěřina
UEN: Angelilli, Berlato, Camre, Kuźmiuk, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański
Proti: 498
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Sinnott
NI: Battilocchio, Martin Hans-Peter, Masiel, Piskorski
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Bielan, Crowley, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 19
ALDE: Geremek
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Louis, Nattrass, de Villiers, Wise
NI: Baco, Belohorská, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Casini, Kamall
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Vzdržan
Hans-Peter Martin
23. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 23/1
Za: 493
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Zapałowski
NI: Battilocchio, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Martin Hans-Peter, Masiel, Piskorski, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 73
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Nattrass, Wise, Železný
NI: Allister, Czarnecki Ryszard, Helmer, Mote, Rutowicz
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Parish, Purvis, Ribeiro e Castro, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Zvěřina
PSE: Thomsen
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 19
GUE/NGL: Kaufmann
NI: Baco, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Kamall, Nicholson
PSE: Scheele
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Britta Thomsen
24. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 23/2
Za: 262
ALDE: Busk, Deprez, Geremek, Hennis-Plasschaert, Jäätteenmäki, Jensen, Onyszkiewicz, Ries, Riis-Jørgensen, Staniszewska, Takkula
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Belohorská, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Le Rachinel, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Rosati
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz
Proti: 299
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Sinnott, Wise
NI: Martin Hans-Peter
PPE-DE: Belet, Brepoels, Dehaene, Thyssen
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 20
ALDE: Kułakowski
IND/DEM: Bonde, Louis, de Villiers
NI: Baco, Battilocchio, Bobošíková, Gollnisch, Kozlík, Lang, Martinez, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Kamall, Reul
UEN: Camre, Kristovskis, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
25. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 1
Za: 511
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Harkin, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Losco, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Grabowski, Louis, de Villiers
NI: Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Martin Hans-Peter, Masiel, Piskorski, Rutowicz, Schenardi, Speroni
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Galeote, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Camre, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 38
ALDE: Chatzimarkakis, Hall, Hennis-Plasschaert, Karim, Lehideux, Ludford, Prodi
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
IND/DEM: Belder, Blokland, Tomczak
NI: Belohorská, Chruszcz, Giertych, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: del Castillo Vera, Dehaene, Díaz de Mera García Consuegra, Fernández Martín, Fraga Estévez, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gutiérrez-Cortines, Herranz García, López-Istúriz White, Rudi Ubeda, Vidal-Quadras
PSE: Öger, Tarabella
UEN: Aylward, Crowley, Kristovskis, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Lipietz
Vzdržan: 37
ALDE: Guardans Cambó, Lynne
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mote, Romagnoli, Vanhecke
PPE-DE: Brepoels, De Veyrac, Thyssen, Varela Suanzes-Carpegna, Ventre
PSE: Tarand
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
José Manuel García-Margallo y Marfil
26. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 47
Za: 95
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Martin Hans-Peter, Mote, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bradbourn, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Nicholson, Parish, Purvis, Queiró, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Zvěřina
PSE: Tarabella
UEN: Kristovskis, Kuźmiuk, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Kallenbach, Lucas, Schlyter, Ždanoka
Proti: 473
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Kohlíček, Meijer, Remek
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Knapman, Nattrass, Sinnott, Wise
NI: Battilocchio, Masiel, Piskorski
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Janowski, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber
Vzdržan: 10
ALDE: Geremek
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
NI: Baco, Belohorská, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli
PPE-DE: Kamall
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Kathy Sinnott
27. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Predlog spremembe 10
Za: 530
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Janowski, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 40
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Clark, Knapman, Nattrass, Wise
PPE-DE: Olbrycht
PSE: Obiols i Germà
Vzdržan: 14
GUE/NGL: Kaufmann
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Baco, Belohorská, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Kamall
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Jan Olbrycht
Vzdržan
Kathy Sinnott
28. Vmesno poročilo Fava A6-0213/2006
Resolucija
Za: 389
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Belohorská, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Casa, Caspary, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Dehaene, Demetriou, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Doyle, Ebner, Esteves, Eurlings, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Gál, Gaľa, Gklavakis, Goepel, Gräßle, Grosch, Hatzidakis, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Ibrisagic, Itälä, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Karas, Kasoulides, Kauppi, Klamt, Klaß, Koch, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Liese, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mavrommatis, Mayer, Mitchell, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Oomen-Ruijten, Pack, Peterle, Pīks, Pirker, Poettering, Posdorf, Posselt, Purvis, Rack, Reul, Rübig, Schierhuber, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Sommer, Stauner, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Wynn, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Kristovskis, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 137
ALDE: Staniszewska
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Piskorski, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Beazley, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Březina, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Fernández Martín, Fraga Estévez, Friedrich, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gawronski, Gomolka, Graça Moura, Gutiérrez-Cortines, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Herranz García, Jałowiecki, Kaczmarek, Kelam, Klich, Kudrycka, Lauk, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Mauro, Mayor Oreja, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nicholson, Olbrycht, Parish, Pieper, Podestà, Protasiewicz, Queiró, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saryusz-Wolski, Siekierski, Škottová, Spautz, Šťastný, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tajani, Tannock, Varela Suanzes-Carpegna, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, von Wogau, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Kuc, Rosati
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Camre, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz
Vzdržan: 55
ALDE: Geremek, Jensen, Kułakowski, Lehideux, Onyszkiewicz, Riis-Jørgensen
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Battilocchio, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Daul, Descamps, Dombrovskis, Duka-Zólyomi, Ferber, Gahler, Gaubert, Gauzès, Glattfelder, Grossetête, Guellec, Gyürk, Hoppenstedt, Hudacký, Kamall, Konrad, Kušķis, Mikolášik, Olajos, Őry, Papastamkos, Pleštinská, Radwan, Saïfi, Samaras, Schmitt, Schöpflin, Sonik, Sudre, Surján, Szájer, Toubon
PSE: Golik, Liberadzki, Szejna
UEN: Vaidere, Zīle
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Tokia Saïfi, Jean-Claude Martinez, Antonis Samaras, Françoise Grossetête
29. Poročilo Lambrinidis A6-0190/2006
Predlog spremembe 5
Za: 252
ALDE: Deprez, Fourtou, Laperrouze, Losco, Ries, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Borghezio, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Szejna
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 281
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Drčar Murko, Duff, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Bobošíková
PPE-DE: Bachelot-Narquin, Grosch, Weisgerber
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 6
NI: Baco, Belohorská, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Freitas, Ventre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Bernard Lehideux
30. Poročilo Lambrinidis A6-0190/2006
Predlog spremembe 7
Za: 242
ALDE: Bourlanges, Cornillet, Deprez, Fourtou, Ries, Sterckx, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Attard-Montalto, Grech, Muscat
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 291
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Drčar Murko, Duff, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott, Tomczak
NI: Bobošíková, Borghezio, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Gahler, Hieronymi, Klich, Pieper, Schwab
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržan: 6
ALDE: Toia
NI: Baco, Belohorská, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Freitas
Verts/ALE: van Buitenen
31. Poročilo Lambrinidis A6-0190/2006
Predlog spremembe 22
Za: 287
ALDE: Andrejevs, Andria, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Drčar Murko, Duff, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Nattrass, Sinnott
NI: Bobošíková, Rutowicz
PPE-DE: Becsey, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Duchoň, Evans Jonathan, Freitas, Grosch, Gyürk, Kamall, Koch, Nicholson, Saïfi, Šťastný
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Thomsen, Titley, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 248
ALDE: Alvaro, Beaupuy, Bourlanges, Cappato, Cornillet, Deprez, Fourtou, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ries, Sterckx, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Borghezio, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Piskorski, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Beazley, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Peterle, Pieper, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Calabuig Rull, Hamon, Pinior, Tarabella
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Camre, Janowski, Kristovskis, Musumeci, Pirilli, Roszkowski, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Hassi, Smith
Vzdržan: 12
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
NI: Baco, Belohorská, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Bauer, Papastamkos
PSE: Attard-Montalto, Grech, Muscat, Tzampazi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Za
Evangelia Tzampazi,
Proti
James Nicholson, Bernard Lehideux, Anne Laperrouze
32. Poročilo Lambrinidis A6-0190/2006
Uvodna izjava I
Za: 507
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Sinnott
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 19
IND/DEM: Batten, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Borghezio, Giertych, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
UEN: Camre
Vzdržan: 18
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Pafilis, Toussas
NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
UEN: Musumeci
Verts/ALE: van Buitenen, Flautre
33. Poročilo Lambrinidis A6-0190/2006
Uvodna izjava J-3/2
Za: 296
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Drčar Murko, Duff, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott, Tomczak
NI: Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Giertych, Martin Hans-Peter, Rutowicz, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Belet, Cederschiöld, Dehaene, Fjellner, Freitas, Hökmark, Ibrisagic, Liese, Saïfi
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Skinner, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Crowley, Ó Neachtain, Ryan
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 242
ALDE: Beaupuy, Bourlanges, Cornillet, Deprez, Fourtou, Ries, Sterckx, Takkula
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Piskorski, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Peterle, Pieper, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Attard-Montalto, Grech, Lambrinidis, Muscat
UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Camre, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Roszkowski, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržan: 4
NI: Baco
PPE-DE: Demetriou, Papastamkos
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki glasovanja
Proti
Bernard Lehideux, Anne Laperrouze
34. Poročilo Carlotti A6-0210/2006
Predlog spremembe 5
Za: 448
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Sinnott
NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 50
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Elles, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Nicholson, Parish, Pieper, Škottová, Stevenson, Strejček, Tannock, Zvěřina
UEN: Camre
Vzdržan: 34
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Borghezio, Martin Hans-Peter, Speroni
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
35. Poročilo Carlotti A6-0210/2006
Predlog spremembe 6
Za: 449
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Sinnott
NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 82
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bonde, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Borghezio, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Chichester, Deva, Elles, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Nicholson, Parish, Pieper, Škottová, Stevenson, Strejček, Tannock, Zvěřina
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 2
NI: Martin Hans-Peter
Verts/ALE: van Buitenen
36. Poročilo Carlotti A6-0210/2006
Predlog spremembe 15
Za: 402
ALDE: Pistelli
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Toussas, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Sinnott
NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Segelström, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 81
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Knapman, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wise, Zapałowski
NI: Allister, Borghezio, Giertych, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržan: 33
ALDE: Kułakowski
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
IND/DEM: Bonde
NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Elles, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Nicholson, Parish, Pieper, Stevenson, Zvěřina
Verts/ALE: van Buitenen
37. Poročilo Carlotti A6-0210/2006
Resolucija
Za: 472
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Pistelli, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Uca, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Sinnott
NI: Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Jałowiecki, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Samaras, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Leichtfried, Leinen, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Janowski, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 24
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Clark, Knapman, Rogalski, Tomczak, Wise, Železný
NI: Allister, Borghezio, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martinez, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
UEN: Camre
Vzdržan: 30
GUE/NGL: Pafilis, Toussas
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Zapałowski
NI: Baco, Martin Hans-Peter
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Elles, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Nicholson, Parish, Pieper, Stevenson, Strejček, Tannock, Zvěřina
Verts/ALE: van Buitenen
38. RC B6-0401/2006 – Svoboda izražanja na Internetu
Resolucija
Za: 65
ALDE: Busk, Maaten, Matsakis, Onyszkiewicz
GUE/NGL: Brie
IND/DEM: Krupa, Rogalski, Sinnott
NI: Czarnecki Ryszard, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Audy, Chichester, Chmielewski, Coveney, Deß, Gahler, Gauzès, Gomolka, Grossetête, Jeggle, Kaczmarek, Karas, Lulling, Mavrommatis, Mayer, Olbrycht, Papastamkos, Posselt, Roithová, Samaras, Saryusz-Wolski, Sommer, Sonik, Sturdy, Sudre, Wieland, Záborská, Zaleski, Zwiefka
PSE: Ayala Sender, Carlotti, Casaca, Ettl, Ferreira Elisa, Geringer de Oedenberg, Hasse Ferreira, Hutchinson, Kindermann, Kuc, Medina Ortega, Pinior, Reynaud, Sakalas, Scheele, Trautmann
UEN: Libicki, Muscardini, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Isler Béguin, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter
Vzdržan: 2
GUE/NGL: Pflüger, Strož
39. RC B6-0384/2006 – Originalno označevanje
Resolucija
Za: 63
ALDE: Busk, Maaten, Matsakis, Onyszkiewicz
GUE/NGL: Brie
IND/DEM: Krupa, Rogalski, Sinnott
NI: Czarnecki Ryszard, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Andrikienė, Audy, Chichester, Chmielewski, Coveney, Deß, Gahler, Gauzès, Gomolka, Grossetête, Jeggle, Kaczmarek, Karas, Lulling, Mavrommatis, Mayer, Olbrycht, Papastamkos, Posselt, Roithová, Samaras, Saryusz-Wolski, Sommer, Sonik, Sturdy, Sudre, Wieland, Záborská, Zaleski, Zwiefka
PSE: Assis, Ayala Sender, Barón Crespo, Casaca, Ettl, Ferreira Elisa, Geringer de Oedenberg, Hasse Ferreira, Hutchinson, Kindermann, Kuc, Martínez Martínez, Medina Ortega, Pinior, Sakalas, Scheele, Trautmann
UEN: Libicki, Muscardini, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Onesta
Vzdržan: 1
GUE/NGL: Pflüger
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0303
Poenostavitev postopka za računanje DDV in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za računanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom, ter o preklicu nekaterih odločb o dovoljenju odstopanj (KOM(2005)0089 – C6-0100/2005 – 2005/0019(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0089) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0100/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A6-0209/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, da ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, da obvesti Parlament, ali namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog Komisije bistveno spremeniti; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji. |
|
(1a) |
Da se Skupnosti zaščiti pred finančno škodo na področju davka na dodano vrednost, zlasti škodo, ki nastane zaradi goljufivih ali drugih nezakonitih čezmejnih dejavnosti, k čemur so se države članice zavezale na podlagi člena 280 Pogodbe, bi morale države članice tesno sodelovati z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF). |
|
(9a) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v davčna pristojnost držav članic za odmero davkov. |
|
(9b) |
Racionalizacija odstopanj bi morala biti ob učinkovitem preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom le manjši del obširnega programa reforme ureditve o davku na dodano vrednost v Skupnosti in bi bilo zato treba uvesti dodatne reforme ureditve davka na dodatno vrednost, med drugim s ciljem preprečevanja davčnih goljufij, za posodobitev in poenostavitev, na primer finančnih storitev, e-storitev, dvojnega obdavčevanja in javnih storitev. |
|
(9c) |
Merila, ki jih je treba upoštevati v primeru kakršnih koli sprememb sistema pobiranja davka na dodano vrednost, so učinkovitost pobiranja davkov, enakost davčne obravnave in izvedljivost v poslovanju podjetij. |
|
(1) |
Členu 4(4) se doda naslednji pododstavek:
Ko država članica uporabi možnost, zagotovljeno v drugem pododstavku, mora zagotoviti, da uporaba te možnosti ne ustvari neupravičene koristi ali neupravičene škode za davčne zavezance. |
črtano
|
(2) |
Drugi stavek v členu 5(8) se zamenja z naslednjim:
o je to ustrezno in če prejemnik ni dolžan plačevati polnega davka, lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje izkrivljanja konkurence. Države članice zagotovijo, da se ne dodeli nobena neupravičena korist ali škoda. |
črtano
|
(7a) |
V členu 21(2), v različici iz člena 28g, se doda točka (ca):
|
|
(7b) |
Vstavi se naslednji člen:
Člen 30a Da bi preprečili čezmejne davčne goljufije, ki škoduje finančnim interesom Skupnosti, še zlasti davčne goljufije v obliki davčnega vrtiljaka, države članice pozivajo svoje pristojne organe, da v primeru suma goljufije na tem področju tesno sodelujejo z OLAF-om. Komisija v skladu s členom 280(5) Pogodbe Evropskemu parlamentu v okviru letnega poročila poroča o napredku na tem področju. |
|
(7c) |
Vstavi se naslednji člen:
Člen 34a Za opredelitev najboljše dolgoročne ureditve pobiranja davka na dodano vrednost v Evropski uniji Komisija pripravi obširen primerjalen povzetek, v okviru katerega oceni nacionalna stališča o tem področju in nazorno navede različne posledice, povezane s prehodom na model obrnjene davčne obveznosti, ter prednosti in slabosti za države članice in podjetja, dejavna v Skupnosti. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0304
Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj
Resolucija Evropskega parlamenta o partnerstvu EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj (2006/2123(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 2. marca 2006 z naslovom „Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj“ (KOM(2006)0086) (v nadaljevanju „sporočilo Komisije“), |
|
— |
ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o regionalni strategiji Komisije za Karibe, zvezka 1 in 2 iz aprila 2005, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanji odnose z dne 10. aprila 2006, ki vključujejo potrditev skupnega stališča o Kubi z dne 2. decembra 1996, |
|
— |
ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (1), |
|
— |
ob upoštevanju Dunajske izjave o tretjem forumu civilne družbe Evrope, Latinske Amerike in Karibov z dne 1. aprila 2006, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o sporazumih o gospodarskem partnerstvu – njihov vpliv na razvoj (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0211/2006), |
|
A. |
ker bo veliko karibskih držav do leta 2020 doseglo status razvitih držav, medtem ko drugim grozi, da bodo zdrsnile iz skupine držav s srednjimi prihodki v skupino držav z nizkimi prihodki, |
|
B. |
ker so te male otoške države po naravi občutljive za naravne nesreče in druge zunanje pretrese, |
|
C. |
ker so Komisija in predstavniki CARIFORUM (3) razpravljali o sporočilu Komisije, ko je bilo na stopnji osnutka, |
|
D. |
ker je vzpostavitev skupnega karibskega enotnega trga in gospodarstva (CSME) po lastni odločitvi pomemben instrument regionalnega povezovanja, |
|
E. |
ker so države CARIFORUM želele, da pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu vključujejo jasno razvojnopolitično razsežnost, da bi se preprečevali naraščajoča revščina in neenakost, spodbujala socialna kohezija in uresničevali razvojni cilji novega tisočletja, |
|
F. |
ker je več kot 60 % prebivalstva v regiji mlajšega od 30 let in je v karibskih državah razen Kube dostop do izobraževanja za vse nerešen problem, |
|
G. |
ker je belgijska vlada pozitivno ocenila odločilen dialog in razvojno sodelovanje s kubansko vlado, |
|
H. |
ker se je začela programska stopnja za sredstva desetega Evropskega razvojnega sklada in mora biti izplačilo teh sredstev v prihodnje hitrejše in učinkovitejše ter bolje prilagojeno potrebam držav regije, |
|
1. |
izreka pohvalo vključitvi skupine CARIFORUM v razpravo o osnutku sporočila Komisije in pozdravlja upoštevanje večine pomislekov držav iz regije v sporočilu; |
|
2. |
pozdravlja prizadevanja Komisije v strategiji, ki spodbuja duh enakosti, partnerstva in pripadnosti; |
|
3. |
meni, da je dejanska marginalizacija Parlamenta s časovnim razporedom, ki izključuje udeležbo Parlamenta pri oblikovanju strategije sodelovanja za Karibe, zelo obžalovanja vredna sprememba načina delovanja treh evropskih institucij s soglasjem, ki se je že izkazalo pri oblikovanju strategije za Afriko in v evropskem soglasju o razvojni politiki Evropske unije; |
|
4. |
obžaluje, da Komisija nezadostno upošteva priporočila iz svojega ocenjevalnega poročila; |
|
5. |
se strinja z analizo Komisije, da sodelovanja obeh regij do zdaj še ni spremljal ustrezen politični dialog; meni, da je enourno srečanje med predsedniki vlad trojke EU in CARIFORUM enkrat v dveh letih nezadostno, in pozdravlja predlog, da se takšnemu dialogu na vseh ravneh v prihodnje nameni ustrezen čas; |
|
6. |
pozdravlja načrtovano vključevanje francoskih čezmorskih departmajev v regiji (Gvadalup, Francoska Gvajana in Martinik) ter karibskih čezmorskih držav in ozemelj v prihodnji politični dialog; vendar v zvezi s tem zastopa stališče karibskih držav, da bi se bilo treba o urejanju tega vključevanja najprej pogajati s tistimi državami, ki so v okviru Sporazuma iz Cotonouja (4) podpisale sporazum o metodologiji za politični dialog; |
|
7. |
se strinja s stališčem držav AKP, da opredelitev ločenih politik EU za tri regije AKP nikakor ne sme oslabiti skupnega odnosa med Evropsko unijo in državami AKP; pozdravlja dodaten forum političnega dialoga, ki je nastal na vrhu Evropske unije ter držav Latinske Amerike in Karibov (latinskoameriške države), vendar vztraja pri tem, da imajo prednost dogovori iz Sporazuma iz Cotonouja; |
|
8. |
pozdravlja namero, navedeno v sporočilu Komisije, za okrepitev verodostojnosti institucij in spodbujanje dobrega upravljanja ter preglednost na finančnem, davčnem in pravnem področju v karibskih državah; poziva karibske države k ratifikaciji Konvencije ZN proti organiziranemu kriminalu in Konvencije ZN proti korupciji; |
|
9. |
podpira namero Komisije, da prednostno podpre novooblikovani karibski enotni trg in gospodarstvo; ponavlja svoje stališče, da morajo biti razvojni cilji v središču pogajanj v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, da potrebuje karibski notranji trg, ki se postavlja na noge, ustrezno podporo, povezano s trgovino, ter vzpostavljanje zmogljivosti in liberalizacijo trgovine v ustreznem zaporedju; |
|
10. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sporazumi o gospodarskem partnerstvu oblikujejo ob upoštevanju regionalnih danosti in omejitev in po potrebi dopuščajo možnost spremenljive geometrije; poziva, naj vsem obveznostim, sprejetim v okviru pogajanj o gospodarskem partnerstvu, sledi dostava razvojne pomoči, povezane s pogajanji v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki si prizadeva za ista pereča področja kot zadevne vlade, vključno s prestrukturiranjem gospodarstva za povečanje konkurenčnosti, davčnimi prilagoditvami in podporo za olajševanje trgovine; |
|
11. |
ponovno opozarja na znaten prispevek iz prihodkov iz carinskih dajatev v proračun in za naložbeno sposobnost nekaterih karibskih držav ter na osnovi tega sklepa, da ukrepi, ki bi vodili v ukinitev tega prihodka, ki ga trenutno ni mogoče nadomestiti z obdavčenjem, ne smejo biti sprejeti, ne da se zagotovi ustrezno nadomestilo; vendar poudarja, da bi rast trgovine med karibskimi državami in med državami v razvoju na splošno pomagala nadomestiti izgube iz carinskih prihodkov in prispevala k bolj stabilnim virom dohodka; |
|
12. |
se strinja z oceno Komisije, da so mala, odprta gospodarstva regije še posebej občutljiva za delovanje globalnih tržnih sil; vendar poudarja, da progresivna liberalizacija trgovine z ustreznimi varovalnimi mehanizmi, ki pušča dovolj časa za prilagoditev, spodbuja razvoj in je zato lahko sredstvo za boj proti revščini; |
|
13. |
meni, da morajo ukrepi za vzpostavljanje zmogljivosti, povezanih s trgovino, upoštevati omejevanje ponudbe, med drugim tudi s spodbujanjem predelovanja osnovnih proizvodov ter s povečevanjem raznovrstnosti proizvodnje, spodbujanjem posvetovanja z malimi in srednje velikimi podjetji ter s podporo slednjim, z odstranjevanjem birokratskih ovir pri naložbah in torej spodbujanjem razvoja podjetij v regiji; |
|
14. |
izrecno poziva Komisijo, da uresniči priporočilo 7 svojega ocenjevalnega poročila, upošteva načela Omrežja malih otoških držav v razvoju Združenih narodov ter izvede študijo o vplivu liberalizacije trgovine in globalizacije na trajnostni razvoj takšnih držav; |
|
15. |
meni, da so programi nadomestil in prilagoditev za omilitev posledic sprememb trga za sladkor in banane nezadostno financirani, ter ob upoštevanju nedavnih demonstracij v regiji izraža zaskrbljenost, da je ogrožena socialna kohezija, ki je cilj sodelovanja; |
|
16. |
poziva Komisijo, da izdela programe za spodbujanje kmetijskega preoblikovanja, ki bodo z vidikov socialne, energetske in okoljske politike ter z zagotavljanjem preskrbe s hrano omogočali ohranjanje in ustvarjanje človeka dostojnih delovnih mest v kmetijskih obratih, ki se zdaj upravljajo konvencionalno in nekonkurenčno; |
|
17. |
zahteva, da se nameni več pozornosti socialnim, kulturnim in okoljskim posledicam strategije sodelovanja ter da se izvaja sistematična presoja vplivov in ocena na podlagi kazalnikov razvojnih ciljev novega tisočletja; |
|
18. |
pozdravlja vključevanje pomembnih nalog za zaščito okolja v razvojno sodelovanje s karibsko regijo ter poziva k množičnemu financiranju razvoja uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, da se prepreči poguben učinek naraščanja cen nafte in upočasni spreminjanje podnebja; |
|
19. |
je prav tako kot Komisija zaskrbljen, da se bosta zaradi globalnih podnebnih sprememb število in moč naravnih nesreč v regiji še povečala, ter podpira cilj boljšega odpravljanja posledic naravnih nesreč, a je razočaran zaradi pomanjkanja sklicevanja na pomoč pri naravnih nesrečah iz leta 2005; poziva Komisijo, naj podpre uvedbo take pomoči; zahteva, da Komisija pripravi redno nadaljnje spremljanje tega postopka za Odbor za razvoj Evropskega parlamenta in za Odbor za socialne zadeve in okolje skupne parlamentarne skupščine AKP-EU; opozarja na občutljivost nacionalnih gospodarstev karibskih držav zaradi naravnih nesreč in pozdravlja napoved Komisije, da bo za pomoč za obnovo uporabila nove in hitrejše postopke izplačila, ki predvidevajo obvezno vnaprejšnje financiranje; |
|
20. |
opozarja, da se strategija za Karibe premalo ukvarja z reševanjem problema brezposelnosti in naraščajočim nezadovoljstvom mladih; izraža zaskrbljenost, da se bo ta položaj zaradi bližajoče se krize karibskega kmetijstva še poslabšal; |
|
21. |
poudarja ključno vlogo, ki jo lahko ima razvoj trajnostnega turizma kot dejavnik gospodarskega razvoja, in zagovarja dolgoročno finančno pomoč za vzpostavitev potrebne infrastrukture (ceste, pristanišča, letališča itd.); vendar opozarja, da Komisija ni priznala, da je regionalno in lokalno lastništvo turističnih dejavnosti bistveno za to trajnost in ga je treba spodbujati, da se zmanjša odliv dobičkov in da se zagotovi, da lokalno prebivalstvo ni potisnjeno v vlogo služabnikov ter da se prepreči popolno uničenje pokrajine; |
|
22. |
pozdravlja ponudbo Komisije za ohranjanje odprtega političnega dialoga s Kubo; obsoja ozko omejevanje tega dialoga na podlagi skupnega stališča iz leta 1996; |
|
23. |
poudarja, da bi lahko uspešno zavzemanje Evropske unije pri ZDA za ukinitev trgovinske zapore ustvarilo znatne gospodarske potenciale za celotno regijo; priporoča, da se v okviru politike, ki je usmerjena v politične, socialne, posameznikove in gospodarske človekove pravice, vzpostavi kritičen dialog s kubansko vlado; |
|
24. |
poudarja pomen usklajevanja razvojnih načrtov tudi z izvenevropskimi udeleženci v regiji, zlasti s Kanado, Kitajsko, Brazilijo in Venezuelo, ter v zvezi s tem obžaluje, da Komisija ne zaupa vključevanju drugih udeležencev; |
|
25. |
poudarja, da je regija zelo raznolika, in poziva k večjemu razlikovanju v strategiji sodelovanja; ob upoštevanju omenjenega poziva Komisijo, naj za vsako karibsko državo posebej oceni, ali je osredotočenost na proračunsko pomoč ustrezna metoda za dosego razvojnih ciljev, med drugim na podlagi stopnje preglednosti v državi, močnih in neodvisnih institucij in dobrega upravljanja; |
|
26. |
zlasti opozarja na nemogoče razmere na Haitiju in poziva Komisijo ter države članice, naj razvijejo poseben program za Haiti, ki bo presegal območje uporabe splošnega sodelovanja s karibsko regijo in za katerega bodo potrebna dodatna sredstva; pozdravlja v splošnem zadovoljivo izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev na Haitiju februarja in aprila 2006; |
|
27. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU ter vladam in parlamentom karibskih držav. |
(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0113.
(3) Karibski forum afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP).
(4) Sporazum o partnerstvu med skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisan v Cotonouju 23. junija 2000 (UL L 317, 15.12.2000, str. 3).
P6_TA(2006)0305
Zdravstveni delavci in krvno prenosljive infekcije, ki jih povzročajo injekcijske igle
Resolucija Evropskega parlamenta s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle (2006/2015(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju členov 39, 45 in 168 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (2), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (3), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o praktičnem izvajanju določb direktiv o zdravju in varnosti pri delu (KOM(2004)0062), |
|
— |
ob upoštevanju poročila o evropski konkurenčnosti za leto 2004 (SEK(2004)1397), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o prilagajanju spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti o zdravju in varnosti na delovnem mestu 2002-2006 (KOM(2002)0118), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu (4), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0137/2006), |
|
— |
ob upoštevanju drugega poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0218/2006), |
|
A. |
ker lahko poškodbe z injekcijskimi iglami povzročijo prenos več kot 20 življenjsko nevarnih virusov, med drugim hepatitisa B, hepatitisa C in virusa HIV/aidsa, in so zato resen problem za javno zdravje, |
|
B. |
ker razširjenost hepatitisa B, hepatitisa C in virusa HIV vedno bolj narašča ter ker program Združenih narodov za boj proti AIDS-u (UNAIDS) poroča o več kot 40 milijonih primerov okužbe s HIV na svetu in več kot 5 milijonih primerov okužbe s hepatitisom C, |
|
C. |
ker so neodvisne študije pokazale, da se je večini poškodb z injekcijskimi iglami mogoče izogniti z boljšim usposabljanjem, boljšimi delovnimi pogoji in uporabo varnih medicinskih pripomočkov, |
|
D. |
ker je obstoječa zakonodaja ES o zaščiti zdravstvenih delavcev pred poškodbami z injekcijskimi iglami dejansko neučinkovita, |
|
E. |
ker je zdravstvenih delavcev znatno premalo ter ker so študije v Franciji in Veliki Britaniji pokazale, da so dnevna tveganja glavni razlog za neprivlačnost zdravstvenih poklicev; razen tega Komisija v svojem poročilu o konkurenčnosti za leto 2004 priznava, da je vedno večje pomanjkanje zaposlenih v zdravstvenem sektorju za Evropsko unijo še posebej zaskrbljujoče, |
|
F. |
ker je Komisija stalno pod pričakovanji odgovarjala na parlamentarna vprašanja, ki so jih zastavili različni poslanci Evropskega parlamenta in s katerimi so poudarjali potrebo po nujnih in konkretnih ukrepih za zašito zdravstvenih delavcev, |
|
G. |
ker je treba Komisijo opomniti, da so takšni ukrepi skladni s pobudo za boljšo ureditev, vključno s spremembo zakonodaje, ki se je izkazala za neučinkovito, |
|
H. |
ker je bila Komisija že večkrat seznanjena z zaskrbljenostjo zaradi življenjsko nevarnih poklicnih tveganj, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci zaradi okuženih igel, ter nedavno z resolucijo Parlamenta z dne 24. februarja 2005, ki poziva k reviziji Direktive 2000/54/ES, da bi posebej obravnavali tveganje, ki izhaja iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki, |
|
I. |
ker več kot 12 mesecev po zahtevi Parlamenta za izboljšavo zakonodaje ni v pripravi nobenega predloga v smislu člena 39(2) Poslovnika in ker bodo v tem času zdravstveni delavci v Evropski uniji verjetno utrpeli milijon dodatnih poškodb z injekcijskimi iglami, številnim od njih pa bi se lahko izognili; ker bodo nekatere poškodbe povzročile infekcijo s krvno prenosljivimi virusi, ki so lahko smrtno nevarni, veliko poškodb pa bo zdravstvenim delavcem in njihovim družinam povzročilo mesece tesnobe zaradi strahu, da so se okužili z življenjsko nevarno infekcijo, |
|
1. |
zahteva od Komisije, da v treh mesecih od datuma sprejetja te resolucije na podlagi členov 137 in 251 Pogodbe Parlamentu predloži zakonodajni predlog, ki spreminja Direktivo 2000/54/ES; |
|
2. |
ugotavlja, da se kot podlaga za zakonodajni predlog lahko uporabi model, ki se je do zdaj učinkovito izvajal v Zvezni republiki Nemčiji, skupaj z izkušnjami iz Španije; |
|
3. |
poziva Komisijo, da razvije enotne standarde EU za pripravo poročil in beleženje poškodb z injekcijskimi iglami; |
|
4. |
potrjuje, da se v priporočilih spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov; |
|
5. |
meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic; |
|
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu. |
(1) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
(2) UL L 393, 30.12.1989, str. 13.
(3) UL L 262, 17.10.2000, str. 21.
(4) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 400.
PRILOGA K RESOLUCIJI
PODROBNA PRIPOROČILA GLEDE VSEBINE ZAHTEVANIH PREDLOGOV
1. OZADJE
|
1.1 |
Poškodba zdravstvenega delavca z injekcijsko iglo pomeni naključni vbod kože z iglo, ki je morebiti okužena z bolnikovo krvjo. Z okuženimi iglami se lahko prenese več kot 20 nevarnih krvno prenosljivih patogenov, vključno s hepatitisom B, hepatitisom C in HIV. Večino teh poškodb utrpijo sestre, velikemu tveganju pa so izpostavljeni tudi zdravniki in drugo medicinsko osebje, kot je osebje za čiščenje in pranje ter drugi delavci na nižji stopnji. |
|
1.2 |
V EU je okoli 10 % delavcev zaposlenih v zdravstvenem in socialnem sektorju, med katerimi jih je velik delež zaposlenih v bolnišnicah. Tako je zdravstveno varstvo eden največjih zaposlitvenih sektorjev v Evropi. Stopnja nesreč pri delu je v zdravstvenem varstvu in socialnih službah za 30 % nad povprečjem EU (1). Visoko na seznamu je izpostavljenost biološkim dejavnikom, zlasti virusu HIV in virusom hepatitisa B in C. |
|
1.3 |
Perkutna poškodba z ostrimi votlimi predmeti za zbiranje krvi je glavni način, kako se zdravstveni delavci pri delu okužijo s krvno prenosljivimi in potencialno življenjsko nevarnimi boleznimi. Ocenjuje se, da se v Evropi vsako leto zgodi milijon poškodb z injekcijskimi iglami (2). |
|
1.4 |
Postopki z visokim tveganjem vključujejo zbiranje krvi, IV kanulacijo in perkutne injekcijske brizgalke. Majhne količine krvi lahko povzročijo življenjsko nevarno okužbo. Tveganje okužbe je odvisno od različnih dejavnikov, kot so status okužbe bolnika, prisotnost virusa v krvi, imunski status zaposlenega, globina poškodbe, količina prenesene krvi, čas od poškodbe do razkužitve rane ter razpoložljivost in uporaba profilakse po izpostavljenosti. |
|
1.5 |
Razširjenost teh okužb je precej večja v zdravstvenem varstvu kot med prebivalstvom na splošno (3). |
|
1.6 |
Tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B se lahko zmanjša s cepljenjem, nevarnost za prenos virusa HIV pa se lahko zmanjša s hitro profilakso po izpostavljenosti, medtem ko proti hepatitisu C taki ukrepi ne zaležejo. |
|
1.7 |
Študije kažejo, da lahko uporaba varnih potrebščin znatno zmanjša število poškodb z injekcijskimi iglami. Ne glede na to lahko tudi redna izobraževanja in organizacijski ukrepi znatno zmanjšajo število poškodb z injekcijskimi iglami. Zato je treba razen uporabi pripomočkov z varnostnimi značilnostmi nameniti pozornost tudi organizacijskim ukrepom, kot so vzpostavljeni operativni postopki, izobraževanje in usposabljanje sodelavcev ter ozaveščanje o tveganih dejavnostih (4). |
2. OBSTOJEČA ZAKONODAJA
|
2.1 |
Direktiva 2000/54/ES (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) vsebuje določbe za varstvo delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu. S tem v zvezi so še posebej pomembne naslednje določbe:
|
|
2.2 |
Pomembna je tudi Direktiva Sveta 89/655/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS). Člen 3 nalaga delodajalcu obveznost, da:
Poleg tega morajo delavci imeti na voljo primerne informacije in usposabljanje za uporabo delovne opreme ter informacije o vseh tveganjih, ki jih taka uporaba lahko pomeni (člena 6 in 7). |
3. ZAKAJ JE POTREBNA ZAKONODAJNA REŠITEV
|
3.1 |
Obstoječa zakonodaja bi morala v teoriji obravnavati tveganje za poškodbe z injekcijskimi iglami, v praksi pa to ne drži. Sporočilo Komisije o praktičnem izvajanju direktiv o varnosti in zdravju pri delu (KOM(2004)0062) se posebej sklicuje na probleme v javnem sektorju, vključno z bolnišnicami. |
|
3.2 |
Smernice, kampanje ozaveščanja in druge nezakonodajne pobude lahko le delno pripomorejo k tem prizadevanjem; uporabiti bi jih morali kot dopolnitev direktiv (5). |
|
3.3 |
Poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2004 potrjuje vedno večje pomanjkanje zdravstvenih delavcev, kar povzroča skrb po vsej Evropi. Več razlogov je, zakaj so poklici v javnem zdravstvu neprivlačni, pri čemer k temu v vsakem primeru dodatno prispevajo poklicna tveganja za varnost na delovnem mestu. |
4. FINANČNE POSLEDICE
|
4.1 |
V številnih neodvisnih raziskavah so se preučevale kratkoročne in dolgoročne koristi naložb v varnejše delovne prakse in medicinske pripomočke za preprečevanje poškodb z injekcijsko iglo in v vseh je bilo ugotovljeno, da bodo na splošno doseženi gospodarski prihranki (6). |
5. POSEBNE DOLOČBE
|
5.1 |
V Direktivo 2000/54/ES je treba vključiti naslednje določbe:
|
(1) Glej KOM(2002)0118.
|
(a) |
Podatki EPINet. Dee May RGN, DMS. Trajanje raziskave: od julija 2000 do junija 2001. |
|
(b) |
Spremljanje poklicne izpostavljenosti v Italiji: program SIROH, Gabriella De Carli, Vincent Puro, Vincenzo Puro, Giuseppe Ippolito, in SIROH group, SIROH, 6 – 2002. |
|
(c) |
EPINet Španija, 1996-2000. Hermandez – Navarette MJ, Arribas – Llorent JL, Campins Marti M, Garcia de Codes Ilario. |
|
(d) |
G De Carli, V Puro, G Ippolito, and the Studio Italiano Rischio Occupazionale da HIV (SIROH) Group. |
|
(a) |
(Univerza v Wuppertalu) Hofmann F, Kralj N, Beie M. Needle stick injuries in healthcare – frequency, causes Gesundheitswesen. maj 2002; 64(5): 259-66. |
|
(b) |
Schroebler S, Infektionsrisiko durch Nadelstichverletzungen für Beschäftigte im Gesundheitsdienst, in Dokumentationsband über die 40. Jahrestagung der Gesellschaft für Arbeitsmedizin und Umweltmedizin e.V., Rindt-Druck, Fulda 2000; fortgeführt und ergänzt, persönliche Mitteilung. |
|
(a) |
Advances in Exposure Prevention; zvezek 3, št. 4; Libourne study GERES day 09/2001. |
|
(b) |
Mendelson MH, Chen LBY, Finkelstein LE, Bailey E, Kogan G. Evaluation of a Safety IV Catheter Using the Centers for Disease Control and Prevention (CDC) National Surveillance System for Hospital Healthcare Workers Database. 4th Decennial International Conference on Nosicomial and Healthcare-Associated Infections 2000 (5.-9. marec). Atlanta, Georgia. |
|
(c) |
Four-year surveillance from the Northern France network' American Journal of Infection Control. 2003 okt; 31(6):357-63. Tarantola A, Golliot F, Astagneau P, Fleury L, Brucker G, Bouvet E; CCLIN Paris-Nord Blood and Body Fluids (BBF) Exposure Surveillance Taskforce. |
|
(d) |
Louis N, Vela G, skupinski projekt. Évaluation de l'efficacité d'une mesure de prevention des accidents d'exposition au sang au cours du prčlévement de sang veineux. Bulletin Épidémiologique Hebdomadaire 2002; 51: 260-261. |
|
(e) |
Younger B, Hunt EH, Robinson C, McLemore C. Impact of a Shielded Safety Syringe on Needlestick Injuries Among Healthcare Workers. Infection Control and Hospital Epidemiology 1992; 13: 349-353. |
|
(f) |
Abiteboul D, Lolom I, Lamontagne F, Tarantola A, Deschamps JM, Bouve Et in skupina GERES. GERS (Groupe d'étude sur le risque d'exposition des soignants aux agents infectieux). AES: Peut on se protéger? Enquęte multicentrique sur les AES des infimier(e)s de Médecine et réanimation. GERES Day, Hospital Bichat, junij 2002, Pariz. |
(5) Na primer v Nemčiji so oktobra 2003 objavili tehnične zahteve za biološke dejavnike (TRBA 250 – Technical Requirements for Biological Agents), ki vključujejo ustrezna priporočila za preprečevanje poškodb z ostrimi medicinskimi pripomočki, med drugim tudi uporabo medicinske tehnologije z zaščito pred vbodi z iglami. Cilj zahtev TRBA 250 je med drugim zmanjšanje okužb zaradi vbodov z iglo. Zato so razen uvedbe varnih sistemov primerni tudi drugi postopki, ki zagotavljajo varno uporabo kanile. Podjetjem bo zagotovljena pomoč s pravili poklicnega združenja za varnost in zdravje pri delu (BGR/TRBA 250). Če bodo uporabljali v njih opisane tehnike, bodo izpolnili zahteve uredbe o bioloških snoveh („domneva o skladnosti“). Ker so zahteve opisane kot tehnična pravila in vključujejo izraze kot „naj bi“ namesto, da bi določila zavezujoča priporočila, imajo majhen praktičen vpliv.
|
(a) |
A. Wittmann, F. Hofmann, B. Neukirch, Ch. Thürmer, N. Kralj, S. Schroebler, K. Gasthaus; „Blood-borne viral infections: causes, risks and prevention strategies“, Bergische Universität Wuppertal, maj 2005. |
|
(b) |
US General Accounting Office, Impact assessment regarding Needlestick Safety and Prevention Act; 17. november, 2000 . |
|
(c) |
Evaluation of the Efficacy of a Measure to Prevent Accidental Needlestick Injuries by Using Safety Needles for Venous Blood.Louis Nicole (1), Vela Gilles (2) and the Project Group Cellule d'Hygiène [Hygiene Unit], Centre Hospitalier 06401 – Cannes cedex Département d'Ergonomie [Department of Ergonomics], Centre Hospitalier Cannes. |
|
(d) |
2004 Center for Disease Control Sharps Safety Workbook, USA – Cost of Needlestick Injuries. |
P6_TA(2006)0306
Evropski sosedski in partnerski instrument ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (KOM(2004)0628 – C6-0129/2004 – 2004/0219(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0628) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 179 in 181a Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0129/2004), |
|
— |
ob upoštevanju izjave Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumuz dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2), ter s tem povezane izmenjave pisem, |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0164/2006), |
|
1. |
poudarja, da so dodeljena proračunska sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2006, pogojena s sklepom o naslednjem večletnem finančnem okviru; |
|
2. |
poziva Komisijo, da predstavi, če je primerno, po sprejetju naslednjega finančnega okvira, predlog za prilagoditev finančnih sredstev programa; |
|
3. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0219
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 6. julija 2006 z namenom sprejetja Uredbe 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179 in 181a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi bila zunanja pomoč Skupnosti bolj učinkovita, se predlaga nov okvir za pomoč pri načrtovanju in izvajanju. Ta uredba predstavlja enega od splošnih instrumentov, ki zagotavlja neposredno podporo za zunanjo politiko Evropske unije. |
|
(2) |
Evropski svet je v Kopenhagnu dne 12. in 13. decembra 2002 potrdil, da predstavlja širitev Evropske unije pomembno priložnost za nadgradnjo odnosov s sosednjimi državami, ki temeljijo na skupnih političnih in gospodarskih vrednotah, ter da ostaja Evropska unija odločena, da se izogiba novim delitvam v Evropi in da pospešuje stabilnost in blaginjo v okviru novih meja Evropske unije in preko njih. |
|
(3) |
Evropski svet je v Bruslju dne 17. in 18. junija 2004 poudaril pomembnost, ki jo pripisuje okrepitvi sodelovanja s temi sosedami, osnovanemu na partnerstvu in skupnemu lastništvu ter izgradnji skupnih vrednot na področju demokracije in spoštovanja človekovih pravic. |
|
(4) |
Privilegiran odnos med Evropsko unijo in njenimi sosedami bi moral graditi na prizadevanju za skupne vrednote, vključno z demokracijo, s pravno državo, z dobrim javnim upravljanjem in s spoštovanjem človekovih pravic, ter na načelih tržne ekonomije, odprte, na pravilih zasnovane in pravične trgovine in trajnostnega razvoja, ter zmanjšanja revščine. |
|
(5) |
Pomembno je, da se pomoč Skupnosti po tej uredbi dodeljuje v skladu z mednarodnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami, katerih del so Skupnost, države članice in partnerske države, in da se pri tem upoštevajo splošna načela mednarodnega prava, ki so ga strani skupno sprejele. |
|
(6) |
V vzhodni Evropi in južnem Kavkazu zagotavljajo Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju temelje za pogodbene odnose. V Sredozemlju zagotavlja regionalni okvir za sodelovanje Evro-sredozemsko partnerstvo („Barcelonski proces“), ki ga dopolnjuje mreža pridružitvenih sporazumov. |
|
(7) |
V okviru evropske sosedske politike so Evropska unija in partnerske države skupaj določile niz prednostnih nalog, združenih v serijo skupno dogovorjenih akcijskih načrtov, ki bodo pokrivali številna ključna področja za posamezen ukrep, vključno s političnim dialogom in reformo, trgovinsko in gospodarsko reformo, pravičnim socialnim in ekonomskim razvojem, s pravosodjem in notranjimi zadevami, energijo, prometom, informacijsko družbo, okoljem, raziskavami in inovacijami, razvojem civilne družbe ter z medčloveškimi odnosi. Napredek pri uresničevanju teh prednostnih nalog bo pripomogel k izkoriščanju vseh možnosti, ki jih ponujajo sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pa tudi pridružitveni sporazumi. |
|
(8) |
Da bi Skupnost podprla partnerske države pri prizadevanju za skupne vrednote in načela ter njihov trud pri izvajanju akcijskih načrtov, bi morala imeti možnost zagotoviti pomoč tem državam in podpreti različne oblike sodelovanja med njimi ter oblike njihovega sodelovanja z državami članicami za oblikovanje območja skupne stabilnosti, varnosti in blaginje, skupaj z visoko stopnjo ekonomskega povezovanja in političnega sodelovanja. |
|
(9) |
Pomemben cilj pomoči Skupnosti je spodbujanje političnih, gospodarskih in socialnih reform v njenem sosedstvu. V Sredozemlju se bo ta cilj še naprej zasledoval v okviru sredozemskega območja „strateškega partnerstva s Sredozemljem in Bližnjim vzhodom“. V odnosih s sredozemskimi sosedami iz severne Afrike se bodo upoštevali ustrezni elementi strategije Evropske unije za Afriko. |
|
(10) |
Pomembno je, da naj bi bila pomoč, zagotovljena sosednjim državam v razvoju v okviru evropske sosedske politike, v skladu s cilji in z načeli razvojne politike Evropske skupnosti, kakor so določeni v skupni izjavi, imenovani „Evropsko soglasje o razvoju“ (2), ki so jo dne 20. decembra 2005 sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ko so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije. |
|
(11) |
Evropska unija in Rusija sta se odločili, da bosta med seboj razvili posebno strateško partnerstvo, tako da bosta oblikovali štiri skupne prostore, pomoč Skupnosti pa se bo uporabljala za podporo razvoju tega partnerstva ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na meji med Rusijo in njenimi sosedami, ki so članice Evropske unije. |
|
(12) |
Severna dimenzija zagotavlja okvir za sodelovanje med Evropsko unijo, Rusijo, Norveško in Islandijo, prav tako pa je pomembno pomoč Skupnosti uporabiti za podporo dejavnosti, ki prispevajo k izvajanju takšnega okvira. Novi cilji te politike bodo določeni v politični izjavi in v dokumentu o političnem okviru, ki bosta pripravljena na osnovi smernic ministrskega srečanja severne dimenzije dne 21. novembra 2005. |
|
(13) |
Pomoč in sodelovanje s sredozemskimi partnericami bi se moralo izvajati v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, ki je bilo sklenjeno z Barcelonsko deklaracijo dne 28. novembra 1995, in potrjeno na Desetem jubilejnem evro-sredozemskem vrhunskem srečanju dne 28. novembra 2005, in bi moralo upoštevati ob tem doseženi sporazum o oblikovanju prostotrgovinskega območja za blago do leta 2010 ter o začetku procesa asimetrične liberalizacije. |
|
(14) |
Spodbujanje sodelovanja je pomembno na zunanjih mejah Evropske unije in tudi med partnerskimi državami, zlasti med tistimi, ki ležijo geografsko blizu. |
|
(15) |
Da bi se izognili oblikovanju novih črta delitve, je zlasti pomembno, da se odstranijo ovire za učinkovito čezmejno sodelovanje ob zunanjih mejah Evropske unije. Čezmejno sodelovanje bi moralo prispevati k enotnemu in trajnostnemu regionalnemu razvoju v sosednjih obmejnih regijah in k skladnemu teritorialnemu združevanju v Skupnosti in s sosednjimi državami. Ta cilj je mogoče najlažje doseči z združevanjem zunanjepolitičnih ciljev z ekonomsko in socialno kohezijo, ki je skladna z okoljem. |
|
(16) |
Za pomoč sosednjim partnerskim državam pri doseganju njihovih ciljev ter za spodbujanje sodelovanja med njimi in državami članicami bi bilo treba oblikovati enoten, politično voden instrument, ki bo nadomestil številne obstoječe instrumente za zagotavljanje skladnosti in poenostavitev načrtovanja in vodenja programov pomoči. |
|
(17) |
Ta instrument bi moral, z delovanjem s pomočjo enotnega mehanizma upravljanja ter z enotnimi postopki, prav tako pripomoči k doseganju trajnih učinkov koristi čezmejnega sodelovanja med partnerskimi državami in državami članicami. Graditi bi moral na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju sosedskih programov v obdobju 2004-2006 ter delovati na podlagi načel, kot so večletno načrtovanje programov, partnerstvo in sofinanciranje. |
|
(18) |
Pomembno je, da obmejne regije, ki pripadajo državam Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in so trenutno udeležene v čezmejnem sodelovanju, ki vključuje države članice in partnerske države, lahko nadaljujejo s takšnim sodelovanjem na osnovi lastnih virov. |
|
(19) |
Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007 – 2013, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3). |
|
(20) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
|
(21) |
Postopek upravljanja bi se moral uporabiti pri določanju izvedbenih pravil, ki bodo urejala izvajanje čezmejnega sodelovanja, in pri sprejemanju strateških dokumentov, akcijskih programov in posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih, katerih vrednost presega mejo 10 000 000evrov. |
|
(22) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpodbujanje okrepljenega sodelovanja in pospešene gospodarske integracije med Evropsko unijo in sosednjimi državami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |
|
(23) |
Na podlagi te uredbe je treba razveljaviti uredbe Sveta (EGS) št. 1762/92 z dne 29. junija 1992 o izvajanju protokolov o finančnem in tehničnem sodelovanju, sklenjenih med Skupnostjo in sredozemskimi državami nečlanicami (5), (ES) št. 1734/94 z dne 11. julija 1994 o finančnem in tehničnem sodelovanju z Zahodnim bregom in Gazo (6) in (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-mediteranskega partnerstva (7). Prav tako bo ta uredba nadomestila Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (8), katere veljavnost se izteče dne 31. decembra 2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
CILJI IN NAČELA
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa instrument sosedstva in partnerstva za zagotovitev pomoči Skupnosti pri razvoju območja blaginje in dobrih sosedskih odnosov, ki zajema Evropsko unijo in države ter ozemlja navedene v Prilogi (v nadaljevanju „partnerske države“).
2. Pomoč Skupnosti se uporablja v korist partnerskih držav. Pomoč Skupnosti se lahko uporabi za skupno korist držav članic in partnerskih držav ter njihovih regij, za pospeševanje čezmejnega ter trans-regionalnega sodelovanja, kakor je opredeljeno v členu 6.
3. Evropska unija temelji na vrednotah svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države in skuša z dialogom in sodelovanjem vzpodbujati k prizadevanju za te vrednote v partnerskih državah.
Člen 2
Področje uporabe pomoči Skupnosti
1. Pomoč Skupnosti vzpodbuja izboljšanje sodelovanja in napredujoče gospodarsko povezovanje med Evropsko unijo in partnerskimi državami ter zlasti podpira izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov ter ostalih obstoječih ali prihodnjih sporazumov. Spodbujajo se tudi prizadevanja partnerskih držav, ki so usmerjena v pospeševanje odgovornega upravljanja in pravičnega socialnega in gospodarskega razvoja.
2. Pomoč Skupnosti se uporabi za podporo ukrepom znotraj naslednjih področij sodelovanja:
|
a) |
spodbujanje političnega dialoga in reforme; |
|
b) |
spodbujanje približevanja zakonodaje in ureditev za zvišanje standardov na vseh področjih, ki so pomembna za spodbujanje udeležbe partnerskih držav na notranjem trgu, in okrepitev trgovine; |
|
c) |
okrepitev nacionalnih institucij in teles, odgovornih za pripravo in učinkovito izvajanje politik na področjih, ki jih pokrivajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju in drugi večstranski sporazumi, katerih pogodbenica je Skupnost in/ali njene države članice, in katerih cilj je doseganje ciljev, opredeljenih v tem členu; |
|
d) |
spodbujanje pravne države in dobrega upravljanja, vključno s krepitvijo učinkovitosti javne uprave ter nepristranskosti in učinkovitosti sodstva, ter podpora boju proti korupciji in goljufijam; |
|
e) |
spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh pogledih; |
|
f) |
uresničevanje regionalnih in lokalnih razvojnih prizadevanj, tako na mestnih, kakor tudi na podeželskih območjih, da bi zmanjšali neravnovesja in izboljšali regionalne in lokalne razvojne zmogljivosti; |
|
g) |
spodbujanje varstva okolja, ohranjanja narave in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno s sladkovodnimi in morskimi viri; |
|
h) |
podpiranje politik, usmerjenih v zmanjšanje revščine, kot prispevek k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN; |
|
i) |
podpiranje politik za spodbujanje socialnega razvoja, socialne vključenosti, enakosti spolov, nediskriminacije, zaposlovanja in socialnega varstva, vključno z zaščito delavcev migrantov, s socialnim dialogom, ter politik za spoštovanje pravic sindikatov in enotnih delovnih standardov, ki vključujejo tudi področje dela otrok; |
|
j) |
podpiranje politik za pospeševanje zdravstva, izobraževanja in usposabljanja, skupaj, ne le z ukrepi za boj proti glavnim prenosljivim in neprenosljivim boleznim ter motnjam, ampak tudi z dostopom do storitev in izobraževanja za dobro zdravje, vključno z reproduktivnim zdravjem in zdravjem otrok za dekleta in žene; |
|
k) |
pospeševanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami žensk in otrok; |
|
l) |
podpora procesu demokratizacije, med drugim s krepitvijo vloge organizacij civilne družbe, s spodbujanjem pluralnosti medijev ter s spremljanjem volitev in pomoči; |
|
m) |
podpiranje razvoja civilne družbe in nevladnih organizacij; |
|
n) |
spodbujanje razvoja tržne ekonomije, vključno z ukrepi za podporo zasebnemu sektorju in za razvoj malih in srednje velikih podjetij, za spodbujanje naložb in za pospeševanje svetovne trgovine; |
|
o) |
spodbujanje sodelovanja v energetskem sektorju, sektorju za telekomunikacije in transport, vključno z medsebojnimi povezavami, mrežami ter njihovim delovanjem, izboljšanjem zaščite in varnosti mednarodnega prevoza ter upravljanja z energijo in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in čistega prevoza; |
|
p) |
zagotavljanje podpore ukrepom, katerih namen je povečati varnost hrane za državljane, zlasti na zdravstvenih in fitosanitarnih področjih; |
|
q) |
zagotavljanje učinkovitega in varnega obmejnega upravljanja; |
|
r) |
podpora reformam in krepitvi zmogljivosti na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno s vprašanji, kakor so azil, migracije in ponovni sprejem, ter boj proti trgovanju z ljudmi, terorizmu in organiziranemu kriminalu ter njihovo preprečevanje, vključno s financiranjem organiziranega kriminala, pranjem denarja in davčno goljufijo; |
|
s) |
podpiranje upravnega sodelovanja za izboljšanje transparentnosti in izmenjave podatkov na področju obdavčevanja, zato da bi preprečevali izogibanje davkom in davčnim utajam; |
|
t) |
spodbujanje sodelovanja v dejavnostih na področju raziskav in inovacij v Skupnosti; |
|
u) |
spodbujanje sodelovanja na višješolskem področju v državah članicah in partnerskih državah ter mobilnost profesorjev, raziskovalcev in študentov; |
|
v) |
spodbujanje večkulturnega dialoga, neposrednih medčloveških kontaktov, kar vključuje povezave s skupnostmi priseljencev, ki živijo v državah članicah, sodelovanja med civilnimi družbami, kulturnimi ustanovami ter izmenjave mladih; |
|
w) |
podpiranje sodelovanja, ki je usmerjeno v varovanje zgodovinske in kulturne dediščine, ter spodbujanje njegovih razvojnih možnosti, tudi prek turizma; |
|
x) |
podpiranje udeležbe partnerskih držav pri programih in v agencijah Skupnosti; |
|
y) |
podpiranje čezmejnega sodelovanja preko skupnih lokalnih pobud, ki bodo pospešile trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj v obmejnih regijah ter enoten ozemeljski razvoj preko zunanje meje Skupnosti; |
|
z) |
spodbujanje regionalnega in subregionalnega sodelovanja in povezovanja, vključno z državami, ki niso upravičene do pomoči Skupnosti po tej uredbi, kjer je to primerno; |
|
aa) |
zagotavljanje podpore v postkriznih razmerah, vključno s pomočjo beguncem ter razseljenim osebam, in pomoč pri pripravljenosti na katastrofe; |
|
bb) |
spodbujanje komunikacije in pospeševanje izmenjave med partnerji na področju ukrepov in dejavnosti, financiranih s programi; |
|
cc) |
obravnavanje skupnih tematskih izzivov na področjih, ki so v obojestranskem interesu, in drugih ciljev, ki so v skladu s področjem uporabe te uredbe. |
Člen 3
Okvir politike
1. Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitveni sporazumi in ostali obstoječi ali prihodnji sporazumi, na podlagi katerih se oblikujejo odnosi s partnerskimi državami, ter ustrezna sporočila Komisije in zaključki Sveta, ki določajo smernice politike Evropske unije do teh držav, zagotovijo celoten politični okvir za programiranje pomoči Skupnosti, na katere se nanaša ta uredba. Skupno dogovorjeni akcijski načrti ali drugi enakovredni dokumenti zagotovijo ključne točke napotkov za določitev prednostnih nalog pomoči Skupnosti.
2. Kjer med Evropsko unijo in partnerskimi državami ne obstajajo sporazumi navedeni v odstavku 1, se pomoč Skupnosti lahko zagotovi, če se izkaže, da je zasledovanje ciljev politik Evropske unije koristno, in se programira na osnovi takšnih ciljev.
Člen 4
Dopolnjevanje, partnerstvo in sofinanciranje
1. Pomoč skupnosti v okviru te uredbe navadno dopolnjuje ali prispeva k ustreznim nacionalnim, regionalnim ali lokalnim strategijam in ukrepom.
2. Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe je oblikovana kot partnerstvo med Komisijo in državami upravičenkami. V partnerstvo so, če je to primerno, vključene nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter ekonomski in socialni partnerji, civilna družba in drugi ustrezni organi.
3. Države upravičenke temu primerno vključijo ustrezne partnerje na primerni teritorialni ravni, zlasti na regionalni in lokalni ravni, pri pripravah, izvajanju in spremljanju programov in projektov.
4. Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe navadno sofinancirajo države upravičenke iz javnih skladov, prispevkov upravičencev ter drugih virov. Potrebe po sofinanciranju za ukrepe, katerih cilj je spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpora demokratizaciji, se lahko opustijo v ustrezno utemeljenih primerih in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih dejavnikov.
Člen 5
Skladnost, dopolnjevanje in usklajevanje
1. Programi in projekti, financirani v okviru te uredbe, so skladni s politikami Evropske unije. Ustrezajo sporazumom, ki so jih Skupnost in njene države članice sklenile s partnerskimi državami, in upoštevajo obveze iz večstranskih sporazumov ter mednarodnih konvencij, katerih stranke so, vključno glede spoštovanja človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja.
2. Komisija in države članice zagotovijo skladnost med pomočjo Skupnosti, zagotovljene v okviru te uredbe, in finančno pomočjo, ki jo z drugimi notranjimi in zunanjimi finančnimi instrumenti zagotavljajo Skupnost in njene države članice, ter Evropska investicijska banka (EIB).
3. Komisija in države članice zagotovijo usklajevanje njihovih posameznih programov pomoči s ciljem povečati uspešnost in učinkovitost izvajanja pomoči v skladu z začrtanimi smernicami za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči ter za usklajenost politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja ter pogoste izmenjave pomembnih informacij med različnimi fazami ciklusa pomoči, zlasti na ravni določenega področja, in določa ključne korake v procesih načrtovanja programov držav članic in Skupnosti.
4. Komisija skupaj z državami članicami izda potrebne pobude za zagotovitev ustrezne koordinacije ter sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne finančne institucije, skladi in programi Združenih narodov, ter darovalci zunaj Evropske unije.
NASLOV II
PROGRAMIRANJE IN DODELITEV SREDSTEV
Člen 6
Vrste programov
1. Pomoč Skupnosti se v skladu s to uredbo izvaja preko:
|
a) |
državnih, večdržavnih in čezmejnih strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov iz člena 7 v obliki:
|
|
b) |
skupnih operativnih programov za čezmejno sodelovanje iz člena 9, letnih akcijskih programov iz člena 12 in posebnih ukrepov iz člena 13. |
2. Večdržavni programi lahko vključujejo ukrepe za trans-regionalno sodelovanje. V tej uredbi trans-regionalno sodelovanje pomeni sodelovanje med državami članicami in partnerskimi državami, v okviru katerega se obravnavajo skupni izzivi, ki je usmerjeno v skupno korist in poteka kjerkoli na ozemlju držav članic ali partnerskih držav.
Člen 7
Programiranje in dodelitev sredstev
1. Za državne ali večdržavne programe se sprejmejo strateški dokumenti, v skladu s postopkom iz člena 26(2). Strateški dokumenti odražajo politični okvir in akcijske načrte iz člena 3, in so skladni z načeli in načini, določenimi v členih 4 in 5. Strateški dokumenti se oblikujejo za obdobje, združljivo s prednostnimi nalogami, določenimi v političnem okviru, in vključujejo večletne okvirne programe, skupaj z okvirnim večletnim dodeljevanjem finančnih sredstev in s prednostnimi cilji za vsako državo ali regijo, ki so skladni s tistimi, navedenimi v členu 2(2). Pregledajo se sredi obdobja ali kadarkoli je to potrebno, in se revidirajo v skladu s postopkom, določenim v členu 26(2).
2. Komisija pri oblikovanju državnih ali večdržavnih programov določi dodeljevanje sredstev za vsak program, za to uporabi jasna in objektivna merila ter pri tem upošteva posebne značilnosti in potrebe zadevne države ali regije, pomen partnerstva med Evropsko unijo in zadevno državo, napredek v smeri izvajanja dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi z upravljanjem in reformami ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.
3. Izključno v namene čezmejnega sodelovanja, za oblikovanje seznama skupnih operativnih programov iz člena 9(1), za okvirno večletno dodeljevanje sredstev in za oblikovanje teritorialnih enot, pristojnih za sodelovanje v vsakem od teh programov, se sprejme en ali, če je potrebno, več strateških dokumentov v skladu s postopki iz člena 26(2). Takšni strateški dokumenti se oblikujejo ob upoštevanju načel in načinov iz členov 4 in 5, in načeloma pokrivajo obdobje največ sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
4. Komisija odloča o dodeljevanju sredstev za čezmejne programe sodelovanja in pri tem upošteva objektivna merila, kakor so poseljenost upravičenih območij in drugi dejavniki, ki vplivajo na poglobljenost sodelovanja, vključno s posebnimi značilnostmi obmejnih območij ter zmogljivostmi za upravljanje pomoči Skupnosti in za njeno absorpcijo.
5. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k programom čezmejnega sodelovanja, ki so oblikovani in se izvajajo na podlagi določb te uredbe. Znesek prispevka ESRR za meje s partnerskimi državami je določen v ustreznih določbah Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah za Evropski sklad za regionalni razvoj, za Evropski socialni sklad in za Kohezijski sklad (9).
6. V primeru krize ali grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, se po hitrem postopku opravi ad hoc pregled strateških dokumentov. Ta pregled zagotovi skladnost med pomočjo Skupnosti, ki jo zagotavlja ta uredba, in pomočjo, zagotovljeno z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Uredbo (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (10) (11).
NASLOV III
ČEZMEJNO SODELOVANJE
Člen 8
Geografska upravičenost
1. Programi čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii) lahko zajemajo vse naslednje obmejne regije:
|
a) |
vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob kopenskih mejah med državami članicami in partnerskimi državami; |
|
b) |
vse teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 3 ali enakovredni ravni ob pomembnejših morskih prehodih; |
|
c) |
vse obalne teritorialne enote, ki ustrezajo ravni NUTS 2 ali ki so enakovredni ravni, ki se nahajajo nasproti skupnim morskim bazenom držav članic in partnerskih držav. |
2. Za zagotovitev nadaljevanja obstoječega sodelovanja in v drugih upravičenih primerih, se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v programih čezmejnega sodelovanja pod pogoji, ki jih določajo posebni strateški dokumenti iz člena 7(3).
3. Pri oblikovanju programov v skladu z odstavkom (1)(b), lahko Komisija, po dogovoru s partnerji, predlaga, da se udeležba pri sodelovanju razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, kjer se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.
4. Komisija določi seznam pomembnejših morskih prehodov v strateških dokumentih iz člena 7(3) na osnovi razdalje in ostalih pomembnih geografskih in gospodarskih kriterijev.
Člen 9
Programiranje
1. Čezmejno sodelovanje iz te uredbe se izvaja v okviru večletnih programov, ki obsegajo sodelovanje na področju določene meje ali skupine meja in vključujejo večletne ukrepe, ki težijo k svežnju usklajenih prednostnih nalog in ki jih je mogoče izvajati s podporo pomoči Skupnosti (v nadaljevanju „skupni operativni programi“). Skupni operativni programi temeljijo na strateških dokumentih iz člena 7(3).
2. Skupni operativni programi za pomembne kopenske meje in morske prehode se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni državi članici ali več državam članicam in eni partnerski državi ali več partnerskim državam.
3. Skupni operativni programi za morske bazene so večstranski in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo nasproti skupnega morskega bazena, pripadajočega različnim državam udeleženkam ter vsaj eni državi članici in eni partnerski državi, ob upoštevanju institucionalnih sistemov in načela partnerstva. Lahko vključujejo dvostranske dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje med eno državo članico in eno partnersko državo. Ti programi so tesno usklajeni z nadnacionalnimi programi sodelovanja, saj delno prekrivajo geografska območja, ki so bila v Evropski uniji ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.
4. Skupne operativne programe oblikujejo udeležene države članice in partnerske države na primerni teritorialni ravni, v skladu s svojim institucionalnim sistemom in ob upoštevanju načela partnerstva iz člena 4. Programi praviloma zajemajo obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
5. Države, ki niso udeleženke, vendar pa se nahajajo nasproti skupnemu morskemu bazenu, za katerega je oblikovan skupni operativni program, se lahko pridružijo skupnemu operativnemu programu in pridobijo pomoč Skupnosti pod pogoji, določenimi v izvedbenih pravilih iz člena 11.
6. Države udeleženke Komisiji skupaj predložijo, v roku enega leta od potrditve strateških dokumentov iz člena 7(3), predloge za skupne operativne programe. Komisija sprejme vsak skupni operativni program potem, ko oceni njegovo skladnost s to uredbo in z izvedbenimi pravili.
7. Skupni operativni programi se lahko pregledajo na pobudo držav udeleženk, udeleženih obmejnih regij ali Komisije, ob upoštevanju sprememb pri prednostnih nalogah sodelovanja, socialno ekonomskega razvoja, rezultatov izvajanja zadevnih ukrepov in opazovanja ter ocenjevanja, in na podlagi potrebe za prilagoditev razpoložljive vsote ter prerazporeditve virov.
8. Komisija s partnerskimi državami po sprejetju skupnih operativnih programov sklene finančni sporazum, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12). Finančni sporazum vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, podpisati pa bi ga moral tudi organ skupnega upravljanja iz člena 10.
9. Države udeleženke bodo, ob upoštevanju načel partnerstva, skupaj izbrale tiste ukrepe, ki so skladni s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnih operativnih programov, ki bodo prejeli pomoč Skupnosti.
10. V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kjer:
|
a) |
skupnega operativnega programa ni mogoče oblikovati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med državami udeleženkami ali med Evropsko unijo in partnersko državo; |
|
b) |
najpozneje do 30. junija 2010, države udeleženke Komisiji niso predložile skupnega operativnega programa; |
|
c) |
partnerska država ne podpiše finančnega sporazuma do konca leta, v katerem je bil program sprejet; |
|
d) |
skupnega operativnega programa ni mogoče izvajati zaradi težav, ki izvirajo iz odnosov med dvema državama udeleženkama, |
Komisija, po posvetovanju z zadevno državo članico (zadevnimi državami članicami) naredi vse potrebno, da zadevni državi članici omogoči uporabo prispevka ESRR za program v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006.
Člen 10
Upravljanje programov
1. Skupne operativne programe načeloma izvaja organ skupnega upravljanja, ki se nahaja v državi članici, in sicer po načelu deljenega upravljanja. Organu skupnega upravljanja lahko pomaga skupen tehnični sekretariat.
2. Države udeleženke lahko Komisiji predlagajo, da bi bil organ skupnega upravljanja lociran v partnerski državi, če je zagotovljeno, da je imenovani organ sposoben v celoti uporabiti merila, navedena v določbah Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
3. V tej uredbi „organ skupnega upravljanja“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ ali telo, vključno z državo samo, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki jo skupaj imenujejo država članica ali države članice in država partnerica ali države partnerice, vključene v skupni operativni program, s finančno in upravno sposobnostjo za upravljanje pomoči Skupnosti ter s pravno sposobnostjo za sklepanje sporazumov, potrebnih za namene te uredbe.
4. Organ skupnega upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje skupnega operativnega programa v skladu z načeli dobrega tehničnega in finančnega upravljanja, in za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti svojih operacij. Zato se vzpostavijo ustrezni sistemi za upravljanje, nadzor in računovodstvo ter standardi.
5. Sistem upravljanja in nadzora skupnega operativnega programa zagotavlja ustrezno razdelitev funkcij upravljanja, izdajanja certifikatov in revizije, bodisi z ustrezno razmejitvijo dolžnosti znotraj organa za upravljanje ali z imenovanjem ločenih teles za izdajanje certifikatov in za opravljanje revizij.
6. Da se omogoči ustrezna pripravljenost skupnih operativnih programov za izvajanje, lahko Komisija, po sprejetju skupnega operativnega programa ter pred podpisom sporazuma o financiranju, skupnemu organu upravljanja dovoli, da del programskih sredstev uporabi za začetek financiranja določenih dejavnosti programa, kakor so npr. nastajajoči stroški za delovanje organa upravljanja, tehnična pomoč in drugi pripravljalni ukrepi. Natančen opis takšne pripravljalne faze vsebujejo izvedbena pravila iz člena 11.
Člen 11
Izvedbena pravila
1. V skladu s postopkom iz člena 26(2) se sprejmejo izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova.
2. Vsebina izvedbenih pravil vsebuje vprašanja, kakor je stopnja sofinanciranja, priprava skupnih operativnih programov, določanje in delovanje skupnih organov, vloga in funkcija nadzornega in izbirnega odbora in skupnega sekretariata, upravičenost izdatkov, izbira skupnih projektov, pripravljalna faza, tehnično in finančno upravljanje pomoči Skupnosti, finančni nadzor in revizija, spremljanje in ocenjevanje, prikaz in informativne dejavnosti za morebitne upravičence.
NASLOV IV
IZVAJANJE
Člen 12
Sprejemanje akcijskih programov
1. Akcijski programi, pripravljeni na podlagi strateških dokumentov iz člena 7(1), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2), običajno na letni osnovi.
Izjemoma lahko Komisija sprejme, na primer tedaj, ko akcijski program še ni sprejet, na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 7, ukrepe zunaj akcijskega programa, vendar po istih pravilih in postopkih kot veljajo za akcijske programe.
2. Akcijski programi opredeljujejo zasledovane cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklim izvajanjem pomoči Skupnosti. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalnikov uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju ukrepov, financiranih v okviru programov.
3. Komisija sprejme za čezmejno sodelovanje skupne programe, ki so v skladu s postopki iz člena 9.
4. Komisija predstavi akcijske programe in skupne programe za čezmejno sodelovanje v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po njihovem sprejetju.
Člen 13
Sprejemanje posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih okvirnih programih
1. Komisija sprejme, v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali dogodkov, posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih ali večletnih programih (v nadaljevanju „posebni ukrepi“).
Posebni ukrepi se lahko uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti za ublažitev prehoda z nujne pomoči na dejavnosti za dolgoročen razvoj, vključno z dejavnostmi, katerih namen je zagotoviti boljšo pripravljenost javnosti ob ponavljajočih se krizah.
2. Če izdatki teh ukrepov presežejo 10 000 000evrov, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).
Postopka iz člena 26(2) ni treba uporabljati za spremembe posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja za izvedbo, ponovna dodelitev kreditov znotraj načrtovanega proračuna ali povečanje proračuna za manj kot 20 % začetnega proračuna, če te spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, ki so določeni v odločitvi Komisije.
3. Posebni ukrepi opredeljujejo zasledovane cilje, področja delovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja, pa tudi skupno količino predvidenega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Vključujejo opredelitev kazalcev uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju posebnih ukrepov.
4. Komisija posreduje posebne ukrepe, katerih vrednost ne presega 10 000 000evrov, v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam v roku enega meseca po sprejetju njene odločitve.
Člen 14
Upravičenost
1. Do financiranja znotraj te uredbe v namene izvajanja akcijskih programov, skupnih programov za čezmejno sodelovanje in posebnih ukrepov so upravičene:
|
a) |
partnerske države in regije ter njihove ustanove; |
|
b) |
decentralizirane enote partnerskih držav, kot so regije, oddelki, province in občine; |
|
c) |
skupna telesa, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost; |
|
d) |
mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, s službami in z misijami v okviru sistema Združenih narodov, z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter z razvojnimi bankami, in sicer v obsegu prispevka k ciljem te uredbe; |
|
e) |
ustanove in organi Skupnosti, a le za izvajanje ukrepov pomoči tipa, določenega v členu 16; |
|
f) |
agencije Evropske unije; |
|
g) |
naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, ob upoštevanju pravil o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti iz člena 21, če prispevajo k ciljem te uredbe:
|
|
h) |
naslednji nedržavni dejavniki:
|
2. Za potrebe doseganja ciljev te uredbe, je pomoč Skupnosti lahko zagotovljena akterjem ali telesom, ki niso natančno opredeljeni v tem členu.
Člen 15
Vrste ukrepov
1. Pomoč Skupnosti se uporablja za financiranje programov, projektov in vseh vrst ukrepov, ki pripomorejo k uresničevanju ciljev te uredbe.
2. Pomoč Skupnosti se lahko prav tako:
|
a) |
uporabi za financiranje tehnične podpore in ciljnih upravnih ukrepov, vključno s takšnimi ukrepi sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih namestijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi, ki so vključeni v program; |
|
b) |
uporabi za financiranje investicij in za dejavnosti, povezane z investiranjem; |
|
c) |
dodeli v obliki prispevka EIB ali drugim finančnim posrednikom v skladu s členom 23, za financiranje posojil, kapitalske naložbe, jamstvene sklade in investicijske sklade; |
|
d) |
uporabi za programe za oprostitev dolga v izjemnih primerih, na osnovi mednarodno sprejetega programa za oprostitev dolga; |
|
e) |
uporabi za pomoč sektorskemu ali splošnemu proračunu, če je upravljanje partnerskih držav javne porabe dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter če so poskrbeli za vzpostavitev pravilno formulirane sektorske ali makroekonomske politike, odobrene s strani osnovnih dajalcev, vključno, če je pomembno, z mednarodnimi finančnimi institucijami; |
|
f) |
uporabi za zagotovitev subvencionirane obrestne mere, zlasti za posojila, namenjena varovanju okolja; |
|
g) |
uporabi za zavarovanja proti nekomercialnim tveganjem; |
|
h) |
uporabi za prispevek skladu, ki ga ustanovijo Skupnost, države članice, mednarodne in regionalne organizacije, ostali donatorji ali partnerske države; |
|
i) |
uporabi kot prispevek h kapitalu mednarodnih finančnih institucij ali regionalnih bank za razvoj; |
|
j) |
uporabi za financiranje stroškov, potrebnih, da lahko države, ki koristijo pomoč Skupnosti, izvajajo učinkovito administracijo in nadzor projektov in programov; |
|
k) |
uporabi za financiranje mikroprojektov; |
|
l) |
uporabi za ukrepe za varnost hrane. |
3. Pomoči Skupnosti se načeloma ne uporablja za financiranje davkov, carin in drugih davščin.
Člen 16
Ukrepi pomoči
1. Financiranje Skupnosti lahko prav tako pokriva izdatke v zvezi z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, pregledovanja in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za izvedbo te uredbe in za dosego njenih ciljev, na primer študija, sestankov, dejavnosti informiranja, ozaveščanja, objavljanja in usposabljanja, vključno z ukrepi usposabljanja in izobraževanja za partnerje, s katerimi se omogoča sodelovanje v različnih fazah programa, izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov, povezanih z informacijskimi omrežji, ki so namenjena izmenjavi informacij, pa tudi vseh ostalih izdatkov za upravno in tehnično pomoč, ki jih lahko uporabi Komisija pri vodenju programa. Prav tako zajema izdatke za upravno podporo v delegacijah Komisije, ki so potrebni za vodenje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo.
2. Ti ukrepi pomoči niso nujno v celoti predmet večletnih programov in se zato lahko financirajo zunaj okvira strateških dokumentov ter večletnih okvirnih programov. Vendar se lahko prav tako financirajo v okviru večletnih okvirnih programov. Komisija sprejme ukrepe pomoči, ki niso pokriti z večletnimi okvirnimi programi, v skladu s členom 13.
Člen 17
Sofinanciranje
1. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, so lahko predmet sofinanciranja zlasti z:
|
a) |
državami članicami, njihovimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami; |
|
b) |
državami EGP, Švico in drugimi državami darovalkami ter še zlasti z njihovimi javnimi in javnim podobnimi agencijami; |
|
c) |
mednarodnimi organizacijami, vključno z regionalnimi organizacijami, ter zlasti z mednarodnimi in regionalnimi finančnimi ustanovami; |
|
d) |
družbami, s podjetji ter z drugimi zasebnimi organizacijami in gospodarskimi subjekti ter z nedržavnimi dejavniki; |
|
e) |
s partnerskimi državami ali z regijami prejemnicami sredstev. |
2. V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih podprojektov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, s tem pa se sofinanciranje zagotovi na tak način, da je vedno mogoče ugotoviti cilj financiranja. V primeru skupnega sofinanciranja se celotni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, tako da se zagotovi združevanje sofinanciranja ter sredstev, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti vira financiranja posamezne dejavnosti v okviru projekta ali programa.
3. V primeru skupnega sofinanciranja lahko Komisija, zato da izvaja skupne ukrepe, prejme in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 1(a), (b) in (c). Taka sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
Člen 18
Postopki upravljanja
1. Komisija izvaja dejavnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.
2. Komisija lahko prenese naloge javnih organov, in zlasti naloge izvrševanja proračuna, organom iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.
3. Komisija lahko sklene s partnerskimi državami okvirne sporazume, v katerih so določeni vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev učinkovitega izvajanja pomoči Skupnosti in za zaščito finančnih interesov Skupnosti.
4. V primeru decentraliziranega upravljanja lahko Komisija uporabi postopke oddaje naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev upravičene partnerske države ali regije, pod pogojem da:
|
a) |
postopki upravičene partnerske države ali regije izpolnjujejo načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije in preprečujejo navzkrižja interesov; |
|
b) |
se upravičena partnerska država ali regija zaveže, da bo redno preverjala pravilno izvajanje dejavnosti, financiranih s strani proračuna Skupnosti, sprejela potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufije, in, če je potrebno, vložila postopke za povrnitev neupravičeno izplačanih sredstev. |
Člen 19
Proračunske obveznosti
1. Proračunske obveznosti se izvajajo na osnovi odločitev, ki jih Komisija sprejme v skladu s členi 9(6), 12(1), 13(1) in 16(2).
2. Proračunske obveznosti, ki ustrezajo ukrepom, katerih izvajanje je razporejeno na več proračunskih let, se lahko razdelijo na več letnih deležev.
3. Financiranje Skupnosti se pojavlja v eni izmed naslednjih pravnih oblik, med drugim: finančni sporazumi, sporazumi o dotacijah, javna naročila, pogodbe o zaposlitvi.
Člen 20
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Vsak sporazum, ki izhaja iz te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijo, korupcijo in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (13) in (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (14)ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (15).
2. Sporazumi dajejo Komisiji in Računskemu sodišču pravico za izvajanje revizije, vključno z revizijo dokumenta ali pravico revizije na kraju samem katerega koli izvajalca ali podizvajalca, ki je prejel sredstva Skupnosti. Prav tako odobrijo Komisiji izvajanje pregledov na kraju samem in spremljanje, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 2185/96.
3. Vsaka pogodba, ki je posledica izvajanja pomoči Skupnosti, zagotavlja Komisiji in Računskemu sodišču pravice, ki so predvidene v odstavku 2, med izvršitvijo pogodb in po njej.
Člen 21
Udeležba pri razpisih in naročilih
1. Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani in pravne osebe, ki so ustanovljene v državi članici Skupnosti, v državi, ki je upravičenka te uredbe, v državi, ki je upravičena do Instrumenta za predpristopno pomoč, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (16) ali državi članici EGP.
2. Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani države in pravnih oseb s sedežem v državi, ki ima ekonomske, trgovinske ali geografske povezave s sosednjimi državami ali uporabo zalog in materialov drugega porekla.
3. Postopkov oddaje javnih naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani ali pravne osebe, ki so ustanovljene v državi, ki ni omenjena v odstavku 1, če je bil oblikovan vzajemni dostop do njihove zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, ko država odobri odločanje o upravičenosti pod enakimi pogoji državam članicam in državi prejemnici.
Vzajemni dostop do zunanje pomoči Skupnosti se vzpostavi s posebno odločitvijo za vsako državo ali določeno regijsko skupino držav. Takšno odločitev Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2) in velja najmanj eno leto.
Odobritev vzajemnega dostopa do zunanje pomoči Skupnosti temelji na primerjavi med Skupnostjo in drugimi donatorji in velja tudi na sektorski ter državni ravni tako v državah donatoricah kot v prejemnicah. Odločitev o odobritvi vzajemnega dostopa državi donatorici temelji na preglednosti, doslednosti in sorazmernosti priskrbljene pomoči s strani države donatorice, vključno s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci. Države prejemnice se zaprosi za mnenje po postopku opisanem v tem odstavku.
4. Postopkov oddaje javnih naročil ali naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe, se udeležijo tudi mednarodne organizacije.
5. Strokovnjakom, predlaganim v okviru postopkov za oddajo naročil, ni treba ravnati v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi zgoraj.
6. Vse blago in ves material, nabavljena v okviru naročila, financiranega v okviru te uredbe, ima poreklo Skupnosti ali države v skladu s tem členom. Izraz „poreklo“ je za potrebe te uredbe določen v ustrezni zakonodaji Skupnosti v pravilih o poreklu za namene carine.
7. Komisija lahko, v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, odobri udeležbo fizičnih oseb, ki so državljani in pravnih oseb, ustanovljenih v drugih državah, kot so tiste, na katere se nanašajo odstavki 1, 2 in 3, ali nakup blaga in materialov drugačnega porekla od tistega iz odstavka 6. Izjeme so lahko utemeljene, če izdelkov ali storitev ni na voljo na trgih zadevnih držav, zaradi izjemne nujnosti, ali če bi zaradi pravil o izpolnjevanju pogojev načrt, program ali delovanje bili onemogočeni ali izjemno težko izvedljivi.
8. Če se iz sredstev Skupnosti financira operacija, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te organizacije, pri čemer se zagotovi enaka obravnava vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.
Če se iz sredstev Skupnosti sofinancira operacija skupaj z državo članico, tretjo državo na temelju vzajemnosti iz odstavka 3, ali regionalno organizacijo, je sodelovanje v ustreznih pogodbenih postopkih odprto za vse fizične ali pravne osebe, ki so do tega upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, kakor tudi za vse fizične ali pravne osebe, upravičene v skladu s pravili te države članice, tretje države ali regionalne organizacije. Ista pravila veljajo za blago, material in strokovnjake.
9. Če se pomoč Skupnosti iz te uredbe upravlja s strani organa skupnega upravljanja iz člena 10, se uporabijo pravila javnega naročanja, določena v izvedbenih pravilih iz člena 11.
10. Ponudniki, ki so sklenili pogodbe v skladu s to uredbo, spoštujejo poglavitne delovne standarde, kakor so opredeljeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela.
11. Odstavki 1 do 10 ne posegajo v sodelovanje tistih kategorij organizacij, ki izpolnjujejo pogoje glede na naravo in lokalizacijo v skladu s cilji predlaganega ukrepa.
Člen 22
Vnaprejšnje financiranje
Obresti, določene s plačili vnaprejšnjega financiranja upravičenkam, se odštejejo od končnega plačila.
Člen 23
Skladi, ki so na razpolago EIB ali drugim finančnim posrednikom
1. Sklade iz člena 15(2)(c) upravljajo finančni posredniki, EIB ali katera koli druga banka ali organizacija, ki jih lahko upravlja.
2. Komisija sprejme izvedbene določbe za odstavek 1 na osnovi posameznih primerov za zavarovanje delitev tveganj, nadomestil posredovanja, odgovornega za izvajanje, za zavarovanje uporabe in obnovitve dobičkov skladov in zaključka dejavnosti.
Člen 24
Ocenjevanje
1. Komisija vrednoti rezultate geografskih in čezmejnih politik, programov ter sektorskih politik ter učinkovitost programov za ocenitev, zato da bi ugotovila, ali so se cilji izpolnili, in zato, da bi omogočila oblikovanje priporočil za izboljšanje prihodnjih dejavnosti.
2. Komisija posreduje odboru iz člena 26 pomembnejša poročila o oceni, da o njih razpravljajo. Ta poročila in razprave se uporabijo pri nadaljnjem oblikovanju programa in razporejanju sredstev.
NASLOV V
KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Letno poročilo
Komisija pregleda napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru te uredbe, ter poda Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju pomoči Skupnosti. Poročilo se prav tako posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilu so za preteklo leto predstavljene informacije o financiranih ukrepih, rezultatih dejavnosti spremljanja in ocenjevanja ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil po državah, regijah ter po področjih sodelovanja.
Člen 26
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
4. Pri delu odborov, kadar ti obravnavajo vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.
5. Za lažji dialog z Evropskim parlamentom Komisija slednjega redno obvešča o postopkih odbora in posreduje ustrezne dokumente, vključno z dnevnimi redi, osnutki ukrepov in povzetki zapisnikov sej v skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES.
Člen 27
Udeležba tretje države, ki ni navedena v Prilogi
1. Zaradi zagotavljanja usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija pri sprejemanju akcijskih programov iz člena 12 ali posebnih ukrepov iz člena 13 odloči, da so lahko države, ozemlja in regije, ki so upravičene do pomoči Skupnosti po drugih instrumentih zunanje pomoči Skupnosti in po Evropskem razvojnem skladu, upravičeni do ukrepov, po tej uredbi, če je projekt ali program, ki se izvaja, globalne, regionalne ali čezmejne narave.
2. Za ta način financiranja se lahko predvidijo določbe v strateških dokumentih iz člena 7.
3. Določbe o upravičenosti iz člena 14 in določbe iz člena 21 v zvezi s sodelovanjem v postopkih javnega naročanja so prilagojene tako, da omogočajo dejansko udeležbo zadevnih držav, ozemelj in regij.
4. Pri programih, ki so financirani iz različnih instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo vse fizične in pravne osebe držav, ki izpolnjujejo pogoje v okviru različnih instrumentov.
Člen 28
Prekinitev pomoči Skupnosti
1. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme, brez poseganja v določbe v zvezi z začasno ustavitvijo pomoči, ki so določene v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter v pridružitvenih sporazumih, sklenjenih med partnerskimi državami in regijami, vse potrebne ukrepe v zvezi z vsako obliko pomoči Skupnosti, ki je bila dodeljena partnerski državi v okviru te uredbe, če partnerska država ne spoštuje načel iz člena 1.
2. V takšnih primerih se pomoč Skupnosti prvenstveno uporabi za podporo nevladnim akterjem pri ukrepih, katerih cilj je pospeševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpiranje procesa demokratizacije v partnerskih državah.
Člen 29
Finančna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2007-2013 znašajo 11 181 000 000evrov, in so razporejena, kakor sledi:
|
a) |
najmanj 95 % finančnih sredstev se dodeli državnim in večdržavnim programom iz člena 6(1)(a)(i). |
|
b) |
največ 5 % finančnih sredstev se dodeli programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(a)(ii). |
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega okvira.
Člen 30
Revizija
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poročilo o prvih treh letih izvajanja te uredbe, po potrebi z zakonodajnim predlogom o uvedbi vseh potrebnih sprememb instrumenta, vključno s finančno razporeditvijo iz člena 29(1).
Člen 31
Razveljavitev
1. S 1. januarjem 2007 se razveljavijo uredbe Sveta (EGS) št. 1762/92, (ES) št. 1734/94 in (ES) št. 1488/96.
2. Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravna dejanja in obveznosti za izvajanje proračuna v letih pred 2007.
Člen 32
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.
Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Svet
Predsednik
Za Evropski parlament
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006.
(2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(5) UL L 181, 1.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).
(6) UL L 182, 16.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).
(7) UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.
(8) UL L 12, 18.1.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005.
(9) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(10) UL L …
(11) Opomba za UL: Prosim vstaviti številko, datum in sklicevanje na navedeno uredbo.
(12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(13) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(14) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(15) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(16) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.
PRILOGA
PARTNERSKE DRŽAVE IZ PRVEGA ČLENA
|
|
Alžirija |
|
|
Armenija |
|
|
Azerbajdžan |
|
|
Belorusija |
|
|
Egipt |
|
|
Gruzija |
|
|
Izrael |
|
|
Jordanija |
|
|
Libanon |
|
|
Libija |
|
|
Maroko |
|
|
Moldavija |
|
|
Palestinska uprava Zahodnega brega in Gaze |
|
|
Ruska federacija |
|
|
Sirija |
|
|
Tunizija |
|
|
Ukrajina |
P6_TA(2006)0307
Instrument za stabilnost ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (KOM(2004)0630 – C6-0251/2004 – 2004/0223(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0630) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 179 in 181a Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0251/2004), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2), ter s tem povezane izmenjave pisem, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Komisije o zagotavljanju informacij Parlamentu o izrednih ukrepih pomoči in ukrepih na področju sodelovanja v boju proti terorizmu, ki je priložena tej zakonodajni resoluciji in bo objavljena skupaj z zakonodajnim aktom v Uradnem listu Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju pisma komisarke Ferrero Waldner z dne 7. junija 2006 o ustanovitvi partnerstva za vzpostavljanje miru, |
|
— |
ob upoštevanju pisma komisarke Ferrero Waldner z dne 23. junija 2006, ki podrobno navaja finančna sredstva za različne instrumente in kaže pripravljenost Komisije, da z različnimi razpoložljivimi proračunskimi možnostmi – vključno z rezervo za nujno pomoč in instrumentom prilagodljivosti – sprejme vse potrebne pobude za zagotovitev dodatnih sredstev instrumentu za stabilnost, če bi bila njegova sredstva nezadostna, |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračun (A6-0157/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0223
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 6. julija 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179(1) in 181a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Skupnost je glavni posredovalec gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Spodbujanje stabilnih pogojev za človekov in gospodarski razvoj in pospeševanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin ostaja eden od glavnih ciljev zunanjega delovanja Evropske unije (v nadaljevanju „EU“), h kateremu prispevajo instrumenti zunanje pomoči Skupnosti. Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, so v svojih sklepih o učinkovitosti zunanjih ukrepov EU novembra 2004 ugotovili, da so „mir, varnost in stabilnost pa tudi človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje nujni elementi za trajnostno gospodarsko rast in izkoreninjenje revščine“. |
|
(2) |
Program EU za preprečevanje nasilnih spopadov, ki ga je podprl Evropski svet, poudarja „politično zavezanost EU, da si bo prizadevala za preprečevanje sporov kot enega glavnih ciljev zunanjih odnosov EU“, in navaja, da Skupnost razvija instrumente razvojnega sodelovanja, ki lahko prispevajo k uresničevanju tega cilja in k razvoju EU kot globalnega igralca na tem področju. |
|
(3) |
Ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe za doseganje ciljev iz členov 177 in 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“), lahko dopolnjujejo in bi morali biti skladni z ukrepi, ki jih EU sprejme za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru naslova V, in ukrepi, ki jih sprejme v okviru naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Pogodba EU“). Pri zagotavljanju te skladnosti v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujeta Svet in Komisija. |
|
(4) |
Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 22. novembra 2005 in ga je pozdravil Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005, navaja, da bo Skupnost v skladu s pristojnostmi posameznih institucij razvila celovit pristop za preprečevanje državne nestabilnosti, spopadov, naravnih nesreč in drugih kriznih razmer, kar je cilj, h kateremu naj bi prispevala ta uredba. |
|
(5) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 potrdil evropsko varnostno strategijo. |
|
(6) |
Evropski svet je v svoji Deklaraciji o boju proti terorizmu z dne 25. marca 2004 pozval, da se protiteroristični cilji vključijo v programe zunanje pomoči. Poleg tega Strategija tisočletja EU o preprečevanju in nadzoru organiziranega kriminala, ki jo je sprejel Svet 27. marca 2000, poziva k tesnejšemu sodelovanju s tretjimi državami. |
|
(7) |
Za stabilizacijo po krizi je potrebno neprekinjeno in prožno sodelovanje mednarodne skupnosti, zlasti v začetnih letih po krizi, ki temelji na celovitih prehodnih strategijah. |
|
(8) |
Izvajanje programov pomoči v kriznih razmerah in v času politične nestabilnosti zahteva posebne ukrepe, da bi se zagotovila prožnost pri odločanju in razporejanju proračuna, ter okrepljene ukrepe, da bi zagotovili skladnost z dvostransko pomočjo in mehanizmi za združevanje sredstev donatorjev, vključno s prenosom nalog javnih organov prek posrednega centraliziranega upravljanja. |
|
(9) |
Resolucije Evropskega parlamenta in sklepi Sveta, ki sledijo sporočilom Komisije o povezovanju pomoči, obnove in razvoja, poudarjajo potrebo, da se zagotovi učinkovito povezovanje operacij, ki se financirajo iz različnih finančnih instrumentov Skupnosti v okviru krize. |
|
(10) |
Izkušnje so pokazale, da so za učinkovito in pravočasno obravnavanje omenjenih zadev potrebni posebna finančna sredstva in finančni instrumenti, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje. Dostava humanitarne pomoči bi morala še nadalje potekati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (2). |
|
(11) |
Poleg ukrepov, ki so dogovorjeni z državami partnericami v okviru politike za sodelovanje, vzpostavljene v okviru povezanih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč, je treba Skupnosti omogočiti, da zagotovi pomoč za reševanje glavnih svetovnih in nadnacionalnih vprašanj, ki lahko povzročajo nestabilnost. |
|
(12) |
„Smernice za okrepitev operativne usklajenosti med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči“ iz leta 2001 poudarjajo potrebo po večji usklajenosti zunanje pomoči EU. |
|
(13) |
Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007 do 2013 in predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3). |
|
(14) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
|
(15) |
Cilj te uredbe je pokrivanje področij uporabe in nadomestitev številnih obstoječih uredb s področja zunanje pomoči Skupnosti; navedene uredbe bi bilo torej treba razveljaviti. |
|
(16) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči glede na potrebo po usklajenem večstranskem odzivu na področjih, določenih v tej uredbi, in ker te cilje zaradi obsega in globalnih učinkov ukrepov uredbe lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
CILJI IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Cilji
1. Skupnost izvaja ukrepe razvojnega sodelovanja ter ukrepe za finančno, gospodarsko in tehnično sodelovanje s tretjimi državami pod pogoji, določenimi v tej uredbi.
2. V skladu s cilji omenjenega sodelovanja in v mejah, ki so določene v Pogodbi ES, so posebni cilji te uredbe:
|
a) |
v kriznih razmerah ali med porajanjem le-teh prispevati k stabilnosti z zagotavljanjem učinkovitega odziva, da se pripomore k ohranitvi, vzpostavitvi ali ponovni vzpostavitvi bistvenih pogojev za ustrezno izvajanje politik razvoja in sodelovanja Skupnosti; |
|
b) |
v okviru stabilnih pogojev za izvajanje politik sodelovanja Skupnosti v tretjih državah pripomoči k izboljšanju zmogljivosti tako za reševanje posebnih globalnih in nadregionalnih groženj, ki imajo destabilizacijski učinek, kot za zagotovitev pripravljenost za reševanje razmer pred krizo in po njej. |
3. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, lahko dopolnjujejo ukrepe, sprejete v skladu z naslovoma V in VI Pogodbe EU, so z njimi skladni in v njih ne posegajo.
Člen 2
Dopolnjevanje pomoči Skupnosti
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo z njo povezani instrumenti zunanje pomoči Skupnosti. Pomoč Skupnosti se zagotovi le v obsegu, ko ustreznega in učinkovitega odziva ni možno zagotoviti na podlagi navedenih instrumentov.
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s celotnim strateškim političnim okvirom Skupnosti za partnersko državo ter zlasti s cilji instrumentov iz odstavka 1 in tudi z drugimi ustreznimi ukrepi Skupnosti.
3. Za povečanje učinkovitosti ter skladnosti ukrepov pomoči na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni Komisija spodbuja usklajevanje med njenimi lastnimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij.
Člen 3
Pomoč kot odziv na krizne razmere ali porajajočo se krizo
1. Tehnična in finančna pomoč Skupnosti, ki je v skladu s posebnimi cilji, določenimi v točki (a) člena 1(2), se lahko izvaja kot odziv na nujne razmere, krizne razmere ali porajajočo se krizo, na razmere, ki predstavljajo nevarnost spoštovanju demokracije, javnega reda in miru, zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varnosti in zaščiti posameznikov, ali razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali pa resno destabilizirale tretjo državo oziroma zadevne države. Taki ukrepi se lahko izvajajo tudi v razmerah, v katerih je Skupnost uveljavljala določbe v zvezi z bistvenimi sestavinami iz mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami.
2. Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 zajema naslednja področja:
|
a) |
podporo z zagotavljanjem tehnične in logistične pomoči za prizadevanja mednarodnih in regionalnih organizacij, državnih in nedržavnih dejavnikov pri spodbujanju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave; |
|
b) |
podporo za ustanovitev in delovanje začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom; |
|
c) |
podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih ustanov, vključno z ukrepi za povečanje vloge žensk v teh ustanovah, učinkovite civilne uprave in povezanih pravnih okvirov na nacionalni in lokalni ravni, neodvisnega sodstva, dobrega upravljanja in javnega reda in miru, vključno z nevojaškim tehničnim sodelovanjem, ki bi okrepilo celotni civilni nadzor in pregled nad sistemom varnosti, in ukrepi za okrepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, ki posredujejo v boju proti nezakonitemu prometu z ljudmi, drogami, strelnim orožjem in eksplozivnimi snovmi; |
|
d) |
podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in ad hoc nacionalnim sodiščem, komisijam za resnico in spravo ter mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami in standardi pravne države; |
|
e) |
podporo ukrepom, ki so nujni za začetek rehabilitacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb in ekonomskih sredstev, kot tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, za ustvarjanje zaposlenosti in za vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj; |
|
f) |
podporo civilnim ukrepom, ki so povezani z demobilizacijo in reintegracijo nekdanjih borcev v civilno družbo ter, če je to primerno, z njihovim vračanjem, ter za ukrepe za obravnavo problema otrok in žensk, ki so vojaki; |
|
g) |
podporo ukrepom, ki blažijo socialne učinke prestrukturiranja oboroženih sil; |
|
h) |
podporo ukrepom, ki se v okviru politike sodelovanja Skupnosti in njenih ciljev nanašajo na družbeno-ekonomski vpliv protipehotnih min, neeksplodiranih bojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na prebivalstvo; dejavnosti, ki so financirane na podlagi te uredbe, krijejo izobraževanje o tveganju, pomoč žrtvam, odkrivanje in odstranjevanje min in v povezavi s tem uničevanje zalog; |
|
i) |
podporo ukrepom, ki se v okviru politike sodelovanja Skupnosti in njenih ciljev nanašajo na vpliv nezakonite uporabe in dostopa do strelnega orožja na prebivalstvo; taka podpora je omejena na raziskovalne dejavnosti, pomoč žrtvam, dvigovanje ozaveščenosti javnosti in razvoju pravnega ter upravnega strokovnega znanja in dobrih praks. Pomoč se zagotovi le do mere, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev pogojev za družbeni in gospodarski razvoj zadevnih prebivalcev v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize iz odstavka 1. Ne vključuje podpore ukrepom za boj proti širjenju orožja; |
|
j) |
podporo ukrepom, ki ženskam in otrokom v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno z izpostavljenostjo nasilju na osnovi spola, zagotavljajo, da so posebne potrebe primerno izpolnjene; |
|
k) |
podporo pri rehabilitaciji in ponovni vključitvi žrtev oboroženih spopadov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na posebne potrebe žensk in otrok; |
|
l) |
podporo ukrepom za pospeševanje in ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načela pravne države ter z njimi povezanimi mednarodnimi instrumenti; |
|
m) |
podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa in pregledno upravljanje z naravnimi viri v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize; |
|
n) |
podporo družbeno-gospodarskim ukrepom, ki se nanašajo na nenadne migracije, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na potrebe gostujočih skupnosti v kriznih razmerah ali razmerah porajajoče se krize; |
|
o) |
podporo ukrepom, ki pospešujejo razvoj in organizacijo civilne družbe in njeno udeležbo pri političnem postopku, vključno z ukrepi za poglabljanje vloge ženske v takih postopkih in ukrepi za pospeševanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev; |
|
p) |
podporo ukrepom, ki so odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, in nevarnosti za javno zdravje, če ni humanitarne pomoči Skupnosti ali če jo je treba dopolniti. |
3. V izjemnih in nepredvidenih razmerah iz odstavka 1 lahko Skupnost zagotovi tehnično in finančno pomoč, ki ni izrecno krita iz specifičnih področij pomoči, ki so navedena v odstavku 2. Taka pomoč je omejena na izjemne ukrepe pomoči v skladu s členom 6(2), ki:
|
— |
sodi v splošno področje in med posebne cilje iz točke (a) člena 1(2), in |
|
— |
ima omejeno trajanje za obdobje, določeno v členu 6(2), in |
|
— |
bi ponavadi bila izvedljiva z drugimi instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč, vendar bi morala v skladu s členom 2 izhajati iz te uredbe zaradi potrebe po hitrem odzivu na krizne razmere ali razmere porajajoče se krize. |
Člen 4
Pomoč v okviru stabilnih razmer za sodelovanje
Skupnost zagotovi tehnično in finančno pomoč za doseganje posebnih ciljev iz točke (b) člena 1(2) na naslednjih področjih:
|
1. |
Ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, ključne infrastrukture in javnega zdravja. Pomoč zajema:
|
|
2. |
Zmanjševanje tveganja in pripravljenost v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki. Pomoč zajema:
glede ukrepov iz točk (b) in (d) je posebna pozornost namenjena pomoči tistim regijam ali državam, ki še vedno razpolagajo z zalogami snovi ali dejavnikov iz točk (b) in (d) in kjer obstaja tveganje za širitev takšnih snovi ali dejavnikov; |
|
3. |
Izgradnja zmogljivosti pred in po nastopu krize Podpora za dolgoročne ukrepe, katerih cilj je izgradnja in krepitev zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in subregionalnih organizacij, državnih in nedržavnih akterjev, ki so povezani z njihovimi prizadevanji glede:
Ukrepi iz te točke vključujejo prenos znanja, izmenjavo informacij, ocenjevanje tveganja/grožnje, raziskave in analize, sisteme zgodnjega obveščanja in usposabljanje. Ukrepi lahko po potrebi obsegajo tudi finančno in tehnično podporo za izvajanje tistih priporočil odbora ZN za vzpostavljanje miru, ki spadajo v okvir ciljev politike Skupnosti na področju sodelovanja. |
NASLOV II
IZVAJANJE
Člen 5
Splošni okvir za izvajanje
Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se izvaja prek naslednjih ukrepov:
|
a) |
izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva; |
|
b) |
večdržavnih strateških dokumentov, tematskih strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov; |
|
c) |
letnih akcijskih programov; |
|
d) |
posebnih ukrepov. |
Člen 6
Izjemni ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva
1. Pomoč skupnosti na podlagi člena 3 se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva.
2. Komisija lahko sprejme izjemne ukrepe pomoči v kriznih razmerah, navedenih v členu 3(1), kakor tudi v posebnih in nepredvidenih razmerah, navedenih v členu 3(3), kjer je učinkovitost ukrepov odvisna od hitrega ali prožnega izvajanja. Taki ukrepi lahko trajajo do 18 mesecev. Trajanje posameznih ukrepov se lahko podaljša za nadaljnjih 6 mesecev v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje, pod pogojem, da finančni znesek ukrepa ne naraste.
3. Ko strošek izjemnega ukrepa pomoči presega 20 000 000evrov, se ukrep sprejme v skladu s postopkom iz člena 22(2).
4. Komisija lahko sprejme programe vmesnega odziva z namenom vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti bistvene pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik zunanjega sodelovanja Skupnosti. Programi vmesnega odziva gradijo na izjemnih ukrepih pomoči. Sprejmejo se v skladu s postopkom iz člena 22(2).
5. Komisija redno obvešča Svet o načrtovanju pomoči Skupnosti na podlagi člena 3. Preden sprejme ali obnovi kateri koli izjemni ukrep pomoči, katerega stroški znašajo do 20 000 000evrov, Komisija obvesti Svet o njegovi naravi, njegovih ciljih in predvidenih finančnih zneskih. Upošteva pristop ustrezne politike Sveta, tako pri načrtovanju kot tudi pri poznejšem izvajanju teh ukrepov, kar je v interesu skladnosti zunanjih ukrepov EU. Komisija prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči.
6. Čim prej po sprejetju izjemnih ukrepov pomoči in v vsakem primeru v sedmih mesecih po sprejetju Komisija obvesti Evropski parlament in Svet tako, da poda pregled obstoječega in načrtovanega odziva Skupnosti, vključno s prispevkom, ki se opravi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, stanja obstoječih državnih in večdržavnih strateških dokumentov ter vloge Skupnosti v okviru širšega mednarodnega in večstranskega odziva. To poročilo navaja tudi, ali in kako dolgo namerava Komisija nadaljevati izjemne ukrepe pomoči.
Člen 7
Večdržavni strateški dokumenti, tematski strateški dokumenti in večletni indikativni programi
1. Večletni in tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členom 4.
2. Večletni in tematski strateški dokumenti ob upoštevanju potreb zadevnih držav, prednostnih nalog Skupnosti, mednarodnih razmer in dejavnosti glavnih partnerjev natančno določajo strategijo in teme Skupnosti za zadevne države.
3. Večdržavni in tematski strateški dokumenti in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2). Ti dokumenti krijejo začetno obdobje, ki ni daljše od obdobja veljavnosti te uredbe, in se pregledajo sredi tega obdobja.
4. Strateški dokumenti so skladni z državnimi, večdržavnimi ali tematskimi strateškimi dokumenti, sprejetimi na podlagi drugih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč, in se izogibajo podvajanju teh dokumentov. Strateški dokumenti temeljijo, kjer je primerno, na dialogu z zadevno partnersko državo, zadevnimi državami ali zadevno regijo, vključno s civilno družbo, da bi tako podprli nacionalne razvojne strategije ter zagotovili sodelovanje in vključitev partnerske države, držav ali regije. Poleg tega se izvajajo skupna posvetovanja med Komisijo, državami članicami in drugimi donatorji, kjer je to primerno, da se zagotovi, da so dejavnosti sodelovanja Skupnosti dopolnilne dejavnostim držav članic in drugih donatorjev. Druge zainteresirane strani lahko sodelujejo, kjer je to primerno.
5. Vsakemu večdržavnemu strateškemu dokumentu je priložen, kjer je potrebno, večletni indikativni program, ki povzema prednostna področja, izbrana za financiranje Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate, časovni okvir za podporo Skupnosti ter okvirna finančna sredstva v celoti in za vsako prednostno področje. Finančna sredstva se lahko dodelijo v približni vrednosti, kadar je to potrebno.
6. Večletni indikativni programi določajo finančna sredstva za vsak program na podlagi preglednih meril, ki temeljijo na potrebah in učinkovitosti zadevnih partnerskih držav ali regij in upoštevajo posebne težave, s katerimi se soočajo države ali regije v krizi ali konfliktu.
7. Večletni indikativni programi in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2). Vzpostavijo se, kjer je primerno, po posvetovanju z zadevno partnersko državo ali regijo.
8. Finančni zneski večletnih indikativnih programov se povečajo ali zmanjšajo glede na rezultate pregledov ob upoštevanju spremenjenega položaja, učinkovitosti in potreb države v skladu s postopkom, navedenim v odstavku 7.
Člen 8
Letni akcijski programi
1. Letni akcijski programi določajo ukrepe, ki se sprejmejo na podlagi večdržavnih in tematskih strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov, navedenih v členu 7.
2. Letni akcijski programi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja posredovanja, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter okvirni razpored njihove izvedbe. Kadar je to primerno, bi morali vključevati rezultate izkušenj, pridobljenih v okviru predhodne pomoči. Cilji so merljivi.
3. Letni akcijski programi in njihove spremembe ali dopolnitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).
Člen 9
Posebni ukrepi
1. Komisija lahko ne glede na člena 7 in 8 v primeru nepredvidenih potreb ali okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v večdržavnih ali tematskih strateških dokumentih in večletnih indikativnih programih iz člena 7 ali letnih akcijskih programih iz člena 8.
2. Posebni ukrepi navajajo cilje, ki se jih želi doseči, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, uporabljene postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe.
3. Posebni ukrepi, katerih stroški presegajo 5 000 000evrov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).
4. Komisija obvesti odbor, ustanovljen v skladu s členom 22(1), v enem mesecu o sprejetju posebnih ukrepov, ki znašajo do 5 000 000evrov.
NASLOV III
UPRAVIČENCI IN OBLIKE FINANCIRANJA
Člen 10
Upravičenost
1. Naslednji subjekti so upravičeni do sredstev v skladu s to uredbo za namene izvajanja izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva iz člena 6, letnih akcijskih programov iz člena 8 in posebnih ukrepov iz člena 9:
|
a) |
partnerske države in regije ter njihove institucije; |
|
b) |
decentralizirana telesa v partnerskih državah, kakor so regije, departmaji, province in občine; |
|
c) |
skupna telesa, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost; |
|
d) |
mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, s službami in z misijami v okviru sistema ZN, z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter z razvojnimi bankami in institucijami mednarodne pristojnosti, in sicer v obsegu v kolikor prispevajo k ciljem te uredbe; |
|
e) |
evropske agencije; |
|
f) |
naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, v kolikor prispevajo k ciljem te uredbe:
|
2. Nedržavni dejavniki, ki so upravičeni do podpore po tej uredbi, so: nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo domorodna ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikati, organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interesne skupine, lokalne organizacije (vključno z omrežji), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja ter skupnosti, mediji in kakršna koli nevladna združenja ter javne in zasebne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanji razsežnosti notranjih politik.
3. Druga telesa ali akterji, ki niso navedeni v odstavkih 1 in 2, se lahko financirajo, ko je to potrebno, da se dosežejo cilji te uredbe.
Člen 11
Vrste ukrepov
1. Financiranje Skupnosti je lahko v eni od naslednjih oblik:
|
a) |
projekti in programi; |
|
b) |
področna ali splošna proračunska pomoč, kjer je ureditev partnerske države za upravljanje javnih finančnih sredstev dovolj pregledna, zanesljiva in učinkovita ter kjer je partnerska država zagotovila ustrezne področne ali makroekonomske politike in so jih potrdili njihovi glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi ustanovami, kadar je to primerno. Proračunska podpora se na splošno lahko dodeli z enim od različnih instrumentov. Dodeli se z natančno določenimi cilji in merili, ki so povezana s cilji. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev v smislu učinka in rezultatov; |
|
c) |
v izjemnih primerih področni in splošni programi za podporo uvozu, ki so lahko v obliki:
|
|
d) |
sredstva, ki so na voljo finančnim posrednikom v skladu s členom 20, z namenom zagotavljanja posojil (na primer za podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), rizičnega kapitala (v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih začasnih manjšinskih deležev v poslovnem kapitalu v takšnem obsegu, da je finančno tveganje Skupnosti omejeno na te sklade; |
|
e) |
donacije za financiranje ukrepov; |
|
f) |
donacije za pokrivanje stroškov delovanja; |
|
g) |
financiranje programov tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi ustanovami, državnimi javnimi subjekti ali osebami zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, na ravni države članice ali partnerske države ali regije; |
|
h) |
prispevki v mednarodne sklade, zlasti tiste, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije; |
|
i) |
prispevki v državne sklade, ki jih ustanovijo države in regije partnerice, da bi spodbudile skupno financiranje več donatorjev, ali prispevki v sklade, ki jih ustanovi eden ali več donatorjev za skupno izvajanje operacij; |
|
j) |
človeški in materialni viri, potrebni za učinkovito upravljanje in nadziranje projektov in programov s strani držav in regij partneric. |
2. Financiranje Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.
3. Dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1257/96 in ki so upravičene do financiranja v njenem okviru, ne morejo biti financirane v okviru te uredbe.
Člen 12
Podporni ukrepi
1. Financiranje Skupnosti lahko krije izdatke, povezane z dejavnostmi priprave, nadaljevanja, spremljanja, revizije in vrednotenja, ki so neposredno pomembne za izvajanje te uredbe in za doseganje njenih ciljev. Financiranje Skupnosti zajema tudi izdatke za administrativno podporno osebje, zaposleno pri delegacijah Komisije za upravljanje projektov, financiranih v skladu s to uredbo.
2. Podpora se lahko financira izven obsega večletnih indikativnih programov. Komisija sprejme takšne podporne ukrepe v skladu s členom 9.
Člen 13
Sofinanciranje
1. Ukrepi, ki se financirajo v skladu s to uredbo, so upravičeni do sofinanciranja med drugim s strani naslednjih subjektov:
|
a) |
držav članic in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
|
b) |
drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij; |
|
c) |
mednarodnih in regionalnih organizacij in zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov; |
|
d) |
družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in dejavnosti ter drugih nedržavnih dejavnikov iz člena 10(2); |
|
e) |
s partnerskimi državami ali z regijami prejemnicami sredstev in drugimi organi, upravičenimi do financiranja, kakor je določeno v členu 10. |
2. V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli v več jasno prepoznavnih podprojektov, vsakega od njih pa financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je njegovo končno uporabo mogoče kadar koli prepoznati. V primeru skupnega sofinanciranja se skupni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje tako, da je zagotovljeno, da so sofinanciranje in viri združeni tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost iz projekta ali programa.
3. V primeru skupnega financiranja lahko Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu teles iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 za namen izvajanja skupnih ukrepov. V tem primeru Komisija izvaja ukrepe centralizirano, neposredno ali posredno, tako da podeli naloge agencijam Skupnosti ali telesom, ki jih ustanovi Skupnost. Ta sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).
Člen 14
Postopki upravljanja
1. Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, se obravnavajo, spremljajo in ocenjujejo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.
2. Komisija se lahko odloči, da dodeli naloge javnih organov in zlasti naloge izvrševanja proračuna organom iz točke (c) člena 54(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo priznan mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.
3. V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da uporabi postopke javnih naročil ali donacij države ali regije upravičenke.
Člen 15
Proračunske obveznosti
1. Proračunske obveznosti se dodelijo na podlagi sklepov Komisije v skladu s členi 6, 8, 9 in 12.
2. Pravne oblike financiranja Skupnosti vključujejo naslednje:
|
— |
finančne sporazume; |
|
— |
sporazume o donaciji; |
|
— |
javna naročila; |
|
— |
pogodbe o zaposlitvi. |
Člen 16
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijo, korupcijo in drugimi nepravilnostmi, v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (7), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8).
2. Sporazumi iz odstavka 1 dajejo Komisiji in Računskemu sodišču pravico do izvajanja revizije, na podlagi dokumentov in na kraju samem, vseh pogodbenikov in podizvajalcev, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Prav tako odobrijo Komisiji izvajanje pregledov na kraju samem in spremljanje, kot je določeno v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96.
3. Vse pogodbe iz naslova izvajanja pomoči zagotovijo Komisiji in Računskemu sodišču pravice, predvidene v odstavku 2, med izvajanjem pogodb in po njem.
Člen 17
Sodelovanje in pravila o poreklu
1. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam iz držav članic.
2. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam iz:
|
— |
katere koli države upravičenke v okviru instrumenta predpristopne pomoči (9), |
|
— |
katere koli države članice evropskega gospodarskega prostora, ki ni članica EU, in |
|
— |
katere koli druge tretje države ali ozemlja v primerih, kjer je bil vpeljan vzajemni dostop do zunanje pomoči. |
3. V primeru ukrepov, ki so sprejeti v kateri koli tretji državi, ki se v skladu z merili OECD šteje kot najmanj razvita država, je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni.
4. V primeru izjemnih ukrepov pomoči in programov vmesnega odziva iz člena 6 je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji na voljo na splošni ravni.
5. V primeru ukrepov, sprejetih za doseganje ciljev iz člena 4, je sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji odprto za sodelovanje kateri koli fizični ali pravni osebi iz države v razvoju ali iz države v prehodu, kot to določa OECD, in fizični ali pravni osebi iz katere koli druge države, ki izpolnjuje pogoje v okviru strategije.
6. Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je na voljo mednarodnim organizacijam.
7. Za strokovnjake, predlagane v okviru postopkov za dodelitev pogodb, ni potrebno, da izpolnjujejo pravila iz tega člena o državni pripadnosti.
8. Vsa oprema in materiali, kupljeni v skladu s pogodbami, ki se financirajo v skladu s to uredbo, izvirajo iz Skupnosti ali iz države, ki izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 5.
9. Sodelovanje fizičnih in pravnih oseb iz tretjih držav ali ozemelj, ki so tradicionalno gospodarsko, trgovsko ali geografsko povezane z državo partnerico, se lahko dovoli na osnovi presoje posameznega primera. Poleg tega lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dovoli sodelovanje fizičnim in pravnim osebam iz drugih držav ali uporabo opreme in materialov drugačnega porekla.
Člen 18
Predfinanciranje
Obresti iz plačil upravičencem v okviru predfinanciranja se odštejejo od končnega plačila.
Člen 19
Donacije
V skladu s členom 114 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko fizične osebe prejmejo donacije.
Člen 20
Sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom
S sredstvi iz točke (d) člena 11(1) upravljajo finančni posredniki, Evropska investicijska banka (v nadaljevanju „EIB“) ali druga banka ali organizacija, ki ima zmogljivosti za njihovo upravljanje. Komisija sprejme izvedbene določbe za ta člen na osnovi presoje posameznega primera, da bi zajela porazdelitev tveganja, plačilo posrednika, zadolženega za izvajanje, uporabo in vračilo obresti za sredstva ter zaključek dejavnosti.
Člen 21
Ocenjevanje
Komisija redno ocenjuje rezultate in učinkovitost politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pošlje odboru iz člena 22(1) v razpravo pomembna poročila o oceni. Rezultati se uporabijo pri nadaljnjem oblikovanju programa in razporejanju sredstev.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 22
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
4. Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.
Člen 23
Poročilo
Komisija preuči napredek, ki je dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih po tej uredbi, in predloži letno poročilo o izvajanju pomoči Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo je naslovljeno tudi na Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto ter informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah in področju sodelovanja.
Člen 24
Finančna sredstva
Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju 2007-2013 znašajo 2 062 000 000evrov. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega okvira.
V obdobju 2007-2013 se:
|
a) |
za ukrepe iz točke (1) člena 4 nameni največ 7 odstotnih točk finančnih sredstev; |
|
b) |
za ukrepe iz točke (2) člena 4 nameni največ 15 odstotnih točk finančnih sredstev; |
|
c) |
za ukrepe iz točke (3) člena 4 nameni največ 5 odstotnih točk finančnih sredstev. |
Člen 25
Pregled
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 poročilo o prvih treh letih izvajanja te uredbe, po potrebi s predlogom o uvedbi vseh sprememb te uredbe.
Člen 26
Razveljavitev
1. S 1. januarjem 2007 se razveljavijo naslednje uredbe:
|
— |
Uredba (ES) št. 2130/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju (10); |
|
— |
Uredba Sveta (ES) št. 1725/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih za boj proti protipehotnim minam v tretjih državah z izjemo držav v razvoju (11); |
|
— |
Uredba (ES) št. 1724/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2001 o ukrepih zoper protipehotne kopenske mine v državah v razvoju (12); |
|
— |
Uredba Sveta (ES) št. 381/2001 z dne 26. februarja 2001 o oblikovanju mehanizma za hitro ukrepanje (13); |
|
— |
Uredba Sveta (ES) št. 1080/2000 z dne 22. maja 2000 o podpori Začasni misiji Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) ter Uradu visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini (OHR) (14), z izjemo člena 1a navedene uredbe; |
|
— |
Uredba Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever-jug v boju proti mamilom in odvisnosti od mamil (15); |
|
— |
Uredba Sveta (ES) št. 2258/96 z dne 22. novembra 1996 o aktivnostih obnove in rehabilitacije v državah v razvoju (16). |
2. Razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za pravne predpise in obveznosti za izvrševanje proračunskih let pred letom 2007.
Člen 27
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006.
(2) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(7) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(8) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(9) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
(10) UL L 287, 31.10.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).
(11) UL L 234, 1.9.2001, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).
(12) UL L 234, 1.9.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.
(13) UL L 57, 27.2.2001, str. 5.
(14) UL L 122, 24.5.2000, str. 27. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2098/2003 (UL L 316, 29.11.2003, str. 1).
(15) UL L 287, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.
(16) UL L 306, 28.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005.
PRILOGA
INSTRUMENT ZA STABILNOST
Izjava Komisije
Komisija bo Parlament pravočasno obvestila o sprejetih izrednih ukrepih pomoči.
Komisija bo zagotovila, da so ukrepi, sprejeti v skladu s členom 4(1)(a) v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, v skladu z mednarodnim pravom. Takšni ukrepi bodo namenjeni državam, ki kažejo jasno politično voljo za obravnavanje teh problemov na način, ki zagotavlja, da se v celoti spoštujejo mednarodne obveznosti glede človekovih pravic in veljavno humanitarno pravo. Komisija bo izvajanje takšnih ukrepov skrbno spremljala, da zagotovi skladnost s temi načeli.
P6_TA(2006)0308
Instrument za predpristopno pomoč (IPA) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (KOM(2004)0627 – C6-0047/2005 – 2004/0222(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0627) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0047/2005), |
|
— |
ob upoštevanju izjave Komisije o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2), in s tem povezane izmenjave pisem, |
|
— |
ob upoštevanju izjave Komisije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2006, da bo ustrezno preučila vsako zahtevo Evropskega parlamenta, naj pripravi predlog za prenehanje ali ponovno vzpostavitev pomoči Skupnosti, in da bo podala hiter in natančen odgovor, |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0155/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(2a) |
Evropski parlament pozdravlja člen 181(a), ki je bil s Pogodbo iz Nice dodan Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES), vendar ponovno poudarja svoje stališče, da je ob upoštevanju političnega in proračunskega pomena predpristopne pomoči zaželeno sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja z državami kandidatkami za pristop k Uniji v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ES. |
|
(11) |
Pomoč državam kandidatkam kot tudi potencialnim državam kandidatkam bi jih morala še naprej podpirati pri prizadevanjih za krepitev demokratskih institucij in pravne države, reforme javne uprave, spoštovanja človekovih pravic kot tudi pravic manjšin, podpirati razvoj civilne družbe in pospeševati regionalno sodelovanje kot tudi spravo in obnovo ter prispevati k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju revščine v teh državah, zato bi jo bilo treba usmeriti k podpiranju širokega obsega ukrepov za vzpostavitev institucij. |
|
(11) |
Pomoč državam kandidatkam kot tudi potencialnim državam kandidatkam v skladu s to uredbo ter drugim subjektom, kot so posamezniki in nevladne organizacije v skladu s posebnim instrumentom, namenjenem pospeševanju človekovih pravic in demokracije, bi jih morala še naprej podpirati pri prizadevanjih za krepitev demokratskih institucij in pravne države, izvajanju gospodarskih reform za pospeševanje tržnega gospodarstva, proste in poštene trgovine, reforme javne uprave, pripravi državnih razvojnih načrtov, združljivih z EU, spoštovanju človekovih pravic kot tudi pravic manjšin, spodbujati enakost spolov , podpirati razvoj civilne družbe, vključno z vzpostavljanjem institucij nevladnih organizacij, izboljšati pravice potrošnikov in pospeševati regionalno sodelovanje kot tudi spravo in obnovo ter prispevati k trajnostnemu razvoju in izkoreninjenju revščine v teh državah, zato bi jo bilo treba usmeriti k podpiranju širokega obsega ukrepov za vzpostavitev institucij. |
|
(13) |
Pomoč potencialnim državam kandidatkam lahko vključuje usklajevanje s pravnim redom Skupnosti kot tudi podporo projektom naložb. |
|
(13) |
Pomoč potencialnim državam kandidatkam lahko vključuje usklajevanje s pravnim redom Skupnosti, ki spodbuja oblikovanje začasnih državnih razvojnih načrtov, združljivih z EU, katerih cilj je povečati institucionalne absorpcijske sposobnosti za prihodnjo pomoč EU, zlasti na področju razvoja podeželja, infrastrukture in človeških virov, kot tudi podporo projektom naložb. |
|
(14) |
Pomoč je treba zagotoviti na podlagi celovite večletne strategije, ob upoštevanju prednostnih nalog stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, kot tudi tistih, ki izhajajo iz predpristopnega procesa. |
|
(14) |
Pomoč je treba zagotoviti na podlagi celovite večletne strategije, ki odseva prednostne naloge stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, cilje notranjih reform držav upravičenk kot tudi strateške prednostne naloge, ki jih je opredelil Evropski parlament za predpristopni proces. |
|
(16a) |
Potencialne države kandidatke in države kandidatke, ki še niso pooblaščene za decentralizirano upravljanje skladov, morajo biti v okviru komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij primerne za ukrepe, podobne tistim, ki bodo na voljo v okviru komponente regionalnega razvoja, komponente razvoja človeških virov in komponente razvoja podeželja. |
|
(17) |
Pomoč se mora upravljati v skladu s pravili za zunanjo pomoč, navedenimi v Uredbi (ES) 1605/2002, ob uporabi struktur, ki so se izkazale kot učinkovite v predpristopnem procesu, kot so decentralizirano upravljanje, tesno medinstitucionalno sodelovanje in TAIEX, vendar mora omogočati tudi inovativne pristope, kot so izvajanje preko držav članic preko deljenega upravljanja v primeru čezmejnih programov na zunanjih mejah Evropske unije. |
|
(17) |
Pomoč se mora upravljati v skladu s pravili za zunanjo pomoč, navedenimi v Uredbi (ES, Euratom) št. 1605/2002, ob uporabi struktur, ki so se izkazale kot učinkovite v predpristopnem procesu, kot so decentralizirano upravljanje, tesno medinstitucionalno sodelovanje in TAIEX, vendar mora omogočati tudi inovativne pristope, kot so izvajanje preko držav članic preko deljenega upravljanja v primeru čezmejnih programov na zunanjih mejah Evropske unije. Prenos znanja in strokovnega znanja v zvezi z izvajanjem pravnega reda Skupnosti z držav članic z ustreznimi izkušnjami na upravičenke iz te uredbe je v tem smislu posebno koristen. |
|
(18) |
Dejavnosti, potrebne za izvajanje komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanja institucij kot tudi komponente regionalnega in čezmejnega sodelovanja, so upravljalni ukrepi, ki se nanašajo na izvajanje programov z znatnimi proračunskimi posledicami, zato jih je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468 z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, s predložitvijo dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja Upravljalnemu odboru, |
|
(18) |
Dejavnosti, potrebne za izvajanje komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanja institucij kot tudi komponente regionalnega in čezmejnega sodelovanja, so upravljalni ukrepi, ki se nanašajo na izvajanje programov z znatnimi proračunskimi posledicami, zato jih je treba ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, s predložitvijo dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja Upravljalnemu odboru. |
|
(22) |
Kadar država upravičenka krši načela, na katerih temelji Evropska unija, ali ne napreduje dovolj glede na kobenhavenska merila in prednostne naloge, določene v evropskem partnerstvu ali partnerstvu za pristop, mora imeti Svet možnost, da na podlagi predloga Komisije sprejme potrebne ukrepe. |
|
(22) |
Kadar država upravičenka krši načela, na katerih temelji Evropska unija, ali ne napreduje dovolj glede na kopenhagenska merila in prednostne naloge, določene v evropskem partnerstvu ali partnerstvu za pristop ali določbe pristopne pogodbe , mora imeti Svet možnost, da na podlagi predloga Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne ukrepe , pri čemer mora Komisija v okviru te uredbe sprejeti posebne ukrepe, da se rešijo težave, ki ovirajo predpristopni ali pristopni proces. |
|
(a) |
krepitve demokratičnih institucij in pravne države, |
|
(a) |
krepitve demokratičnih institucij in pravne države ter izvajanje in spodbujanje odgovornosti in preglednosti, |
|
(c) |
gospodarske reforme, |
|
(c) |
tržno usmerjene gospodarske reforme za izgradnjo trajnostnega socialnega, okolju prijaznega in konkurenčnega gospodarstva, s postopno sprostitvijo cen in liberalizacijo trgovine, postopnim vključevanjem v carinsko unijo, vključitvijo v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in izvajanjem pravil STO ter reformami, ki izhajajo iz razvojne agende iz Dohe , |
|
(ca) |
priprave začasnih državnih razvojnih načrtov, združljivih z EU, za povečanje institucionalnih absorpcijskih sposobnosti za prihodnjo pomoč EU, zlasti na področjih razvoja podeželja, infrastrukture in človeških virov, |
|
(da) |
spodbujanja enakosti spolov, |
|
(e) |
razvoja civilne družbe, |
|
(e) |
razvoja civilne družbe, državljanstva ter svobodnih neodvisnih medijev, vključno z institucionalnim razvojem in pomočjo nevladnim organizacijam, |
|
(ea) |
ekonomske in socialne vključenosti ranljivih skupin, zlasti žensk, |
|
(f) |
sprave, ukrepov, ki gradijo zaupanje, in obnove, |
|
(f) |
sprave, vrnitve beguncev , ukrepov, ki gradijo zaupanje, in obnove, |
|
(b) |
socialnega in ekonomskega razvoja, |
|
(b) |
socialnega, ekonomskega in teritorialnega razvoja ter kohezije . |
(3) V skladu s postopkom iz člena 11(1)(a) te uredbe, Komisija sprejme pravila za izvajanje te uredbe. Če ta pravila zadevajo izvajanje členov 7 do 9 te uredbe, se je treba najprej posvetovati z odbori, odgovornimi za zadevno komponento, po postopku iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES, v skladu s členom 7(3) Sklepa.
(3) V skladu s postopkom iz člena 11(1)(a) te uredbe, Komisija sprejme pravila za izvajanje te uredbe. Če ta pravila zadevajo izvajanje členov 7 do 9 te uredbe, se je treba najprej posvetovati z odbori, odgovornimi za zadevno komponento, po postopku iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES, v skladu s členom 7(3) Sklepa. Izvedbeni instrumenti se predložijo Evropskemu parlamentu, da pred sprejetjem o njih poda svoje mnenje.
(1) Komisija na podlagi strateškega pristopa, ob upoštevanju finančne perspektive kot tudi evropskih partnerstev in partnerstev za pristop, ustanovi orientacijski večletni okvir z dodelitvijo sredstev po komponenti in državi ter, kjer je primerno, po temi. Ta se pregleduje letno, ob upoštevanju niza objektivnih meril, vključno z absorpcijsko sposobnostjo, oceno potreb, spoštovanjem pogojenosti in sposobnostjo upravljanja. Preveri se tudi, kjer je primerno, glede na izjemne ukrepe pomoči ali začasne programe za odzivanje, sprejete v skladu z Uredbo o ustanovitvi instrumenta stabilnosti. Sredstva, dodeljena programom čezmejnega sodelovanja z državami članicami, so najmanj enaka ustreznemu financiranju Evropskega sklada za regionalni razvoj.
(1) Komisija, ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta, na podlagi strateškega pristopa, ob upoštevanju finančne perspektive kot tudi evropskih partnerstev in partnerstev za pristop, ustanovi orientacijski večletni okvir z dodelitvijo sredstev po komponenti in državi ter, kjer je primerno, po temi. Ta se pregleduje letno , ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in ob upoštevanju niza objektivnih meril, vključno z absorpcijsko sposobnostjo, oceno potreb, spoštovanjem pogojenosti in sposobnostjo upravljanja. S podobnim postopkom se preveri tudi, kjer je primerno, glede na izjemne ukrepe pomoči ali začasne programe za odzivanje, sprejete v skladu z Uredbo o ustanovitvi instrumenta stabilnosti. Sredstva, dodeljena programom čezmejnega sodelovanja z državami članicami, so najmanj enaka ustreznemu financiranju Evropskega sklada za regionalni razvoj.
(2) Komisija letno obvesti Svet in Evropski parlament o orientacijskem večletnem okviru.
(2) Komisija letno pravočasno obvesti Svet in Evropski parlament o orientacijskem večletnem okviru. V svojem letnem poročilu bo Komisija podrobno določila, do kolikšne mere so bila upoštevana priporočila Evropskega parlamenta. Ob morebitnem odstopanju od priporočil Evropskega parlamenta bo Komisija podala svoje razloge zanj.
2a. Postopek, opisan v odstavkih (1) in (2), ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskih organov, kot jih določa Pogodba.
(2) Cilj takšnega sodelovanja je pospeševanje stabilnosti, varnosti in blaginje, ki so v interesu vseh zadevnih držav, in spodbujanje njihovega skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja.
(2) Cilj takšnega sodelovanja je spodbujanje dobrih sosedskih odnosov za pospeševanje stabilnosti, varnosti , blaginje in socialne kohezije , ki so v interesu vseh zadevnih držav, in spodbujanje njihovega skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja.
2a. V izjemnih primerih, ko med državo članico in državo upravičenko ni soglasja in se nalog izvrševanja čezmejnega programa ne more prenesti na države članice, se te naloge lahko opravlja na drug ustrezen način v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija zagotovi koordinacijo in skladnost med pomočjo, ki jo zagotavlja ta uredba, in pomočjo, ki jo zagotavljajo drugi instrumenti Skupnosti.
5a. Pred izvajanjem programov Komisija obvesti Evropski parlament o programih pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo. Da se opravi ta predhodni nadzor, mora poročilo Komisije vsebovati vse podatke v zvezi s predlaganimi ukrepi, njihovimi upravičenci in zadevnimi finančnimi ukrepi.
3a. Komisija Evropskemu parlamentu poroča o postopkih odborov.
(1) Pomoč po tej uredbi lahko med drugim financira naložbe, javna naročila, donacije, vključno s subvencionirano obrestno mero, posebnimi posojili, garancijami za posojila in finančno pomočjo, proračunsko podporo in druge posebne oblike proračunske pomoči ter prispevek h kapitalu mednarodnih finančnih institucij ali regionalnih razvojnih bank. Proračunska podpora je odvisna od upravljanja javnih financ države partnerice, ki mora biti dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito, ter od dobro opredeljene sektorske ali makroekonomske politike, ki jo odobrijo vzpostavljene mednarodne finančne institucije.
(1) Pomoč po tej uredbi lahko med drugim financira naložbe, javna naročila, donacije, vključno s subvencionirano obrestno mero, posebnimi posojili, garancijami za posojila in finančno pomočjo, proračunsko podporo in druge posebne oblike proračunske pomoči ter prispevek h kapitalu mednarodnih finančnih institucij ali regionalnih razvojnih bank.
Izvajanje pomoči
Izvajanje pomoči in njena preglednost
2a. Komisija spodbuja podrobno informiranje in obveščanje o financiranih projektih in programih, da bi povečala ozaveščenost javnosti v zvezi z dejavnostmi in cilji Skupnosti.
2b. Komisija zagotovi usklajenost med pomočjo na podlagi te uredbe in pomočjo na podlagi drugih instrumentov zunanje pomoči, vključno s posebnim instrumentom, posvečenim pospeševanju človekovih pravic in demokracije, ter dvostranskimi dejavnostmi držav članic in financiranjem s strani Evropske investicijske banke, drugih finančnih organizacij in regionalnih razvojnih bank.
(2) Če se ta načela ali obveznosti iz ustreznih partnerstev z Evropsko unijo ne upoštevajo ali napredek pri izpolnjevanju pristopnih meril ni zadosten, Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije uvede ustrezne ukrepe v zvezi s pomočjo, dodeljeno državi upravičenki po tej uredbi.
(2) Če se ta načela ali obveznosti iz ustrezne partnerske ali pristopne pogodbe k Evropski uniji ne upoštevajo ali napredek pri izpolnjevanju pristopnih meril ni zadosten, Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom uvede ustrezne ukrepe v zvezi s pomočjo, dodeljeno državi upravičenki po tej uredbi. V tem primeru Komisija v okviru te uredbe začne s posebnimi ukrepi, da se rešijo težave, ki ovirajo predpristopni ali pristopni proces.
2a. Evropski parlament lahko zahteva od Komisije, da v skladu z odstavkom 2 le-ta Svetu predlaga sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi s kakršno koli pomočjo, dodeljeno v skladu s to uredbo. Svoj predlog Komisija posreduje Svetu v treh mesecih po prejetju takšne zahteve oziroma pojasni vzroke, zakaj tega ni storila.
Če je državi upravičenki, navedeni v Prilogi I te uredbe, v skladu z sklepom Sveta iz prvega stavka prvega odstavka člena 49 Pogodbe o Evropski uniji, podeljen status upravičenke, Svet s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije prenese to državo iz Priloge I v Prilogo II.
1. Če je državi upravičenki, navedeni v Prilogi I te uredbe, v skladu z sklepom Sveta iz prvega stavka prvega odstavka člena 49 Pogodbe o Evropski uniji, podeljen status upravičenke, Svet s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom prenese to državo iz Priloge I v Prilogo II.
1a. Če Evropski svet prizna državo kot potencialno kandidatko za članstvo v Evropski uniji, Svet na predlog Komisije, in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino državo vključi v Prilogo I.
Člen 20a
1. Najpozneje do 30. junija 2010 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe, skupaj z zakonodajnim predlogom, ki uvaja potrebne spremembe.
2. Evropski parlament in Svet na predlog Komisije ponovno preučita to uredbo do 31. decembra 2013.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0309
Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (Medinstitucionalni sporazum)
Sklep Evropskega parlamenta o sklenitvi Medintitucionalnega sporazuma v obliki skupne izjave glede osnutka Sklepa Sveta, ki spreminja Sklep 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (nov regulativni postopek s pregledom) (10125/2006 – C6-0208/2006 – 2006/2152(ACI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretje alinee člena 202 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta, ki spreminja Sklep 1999/468/ES (KOM(2002)0719) (2), |
|
— |
ob upoštevanju izjave bivšega predsednika Komisije Prodija pred Evropskim parlamentom dne 5. februarja 2002 („Prodijeva izjava“), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. septembra 2003 (3), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5 februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah (4), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0324) (5), |
|
— |
ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (10126/1/2006 – C6-0190/2006) (6), |
|
— |
ob upoštevanju osnutka skupne izjave (10125/2006 – C6-0208/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 120(1) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0237/2006), ker |
|
A. |
sta se Svet in Komisija prejšnjo jesen dogovorila, da bosta začela s pogajanji o možnosti za izvajanje reforme postopka komitologije na podlagi spremenjenega predloga Komisije, |
|
B. |
je konferenca predsednikov dne 10. novembra 2005 sklenila, da se začne pogajati s Svetom in Komisijo o postopkih komitologije in je v ta namen pooblastila predsedujočega konferenci predsednikov odborov in poročevalca pristojnega odbora, pooblastilo pa je bilo obnovljeno dne 19. januarja 2006, |
|
C. |
so ti dogovori privedli do osnutka za nov postopek in do osnutka izjav v zvezi s sklepom, ki ga bo treba sprejeti glede tega postopka, |
|
D. |
bo sklep v Sklep o komitologiji iz leta 1999 uvedel nov postopek, poznan kot „regulativni postopek s pregledom“, ki bo Evropskemu parlamentu in Svetu dal pravico, da enakovredno pregledujeta „kvazi-zakonodajne“ ukrepe, s katerimi se izvaja instrument, ki je bil sprejet s postopkom soodločanja ter, da takšne ukrepe lahko zavrne, |
|
E. |
Pogodba o Ustavi za Evropo, ki so jo podpisali vsi voditelji držav in vlad, podeljuje Parlamentu pravico do preklica pooblastil (člen I – 36). Končno sporazumno besedilo Parlamentu ne zagotavlja te pravice v novem regulativnem postopku s pregledom. Pravica do preklica prenosa pooblastil bo zato ostala ena izmed ključnih zahtev Evropskega parlamenta, nekaj, kar bi se zlasti lahko uresničilo z Ustavno pogodbo, |
|
F. |
bodo sklep spremljale skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, izjava Komisije, ki bo vključena v zapisnik Sveta, in izjave Komisije glede izvajanja in uporabe novega postopka, |
|
G. |
te izjave odražajo pomembne točke, o katerih se je razpravljalo na pogajanjih med tremi institucijami, brez tega kompromis o novem postopku ne bi bil dosežen ter njegov dejanski vpliv ne bi bil zagotovljen, |
|
1. |
potrdi sklenitev sporazuma, ki je v obliki skupne izjave priložen temu sklepu; |
|
2. |
je seznanjen z izjavo Komisije, izdano istočasno s skupno izjavo, glede prizadevanj za sprejetje ukrepov za preglednost; |
|
3. |
je seznanjen z izjavami Komisije glede jezikovnega režima in začetne točke obdobja pregleda ter prilagajanja veljavnih aktov, ki je bilo opravljeno ob tej priložnosti; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep pošlje v vednost Svetu in Komisiji. |
Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
|
1. |
Evropski parlament, Svet in Komisija pozdravljajo skorajšnje sprejetje Sklepa Sveta o spremembi Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). Vključitev novega postopka, imenovanega „regulativni postopek s pregledom“, v Sklep iz leta 1999 bo zakonodajalcu omogočila nadzor nad sprejemanjem „kvazi zakonodajnih“ ukrepov za izvajanje akta, sprejetega po postopku soodločanja. |
|
2. |
Evropski parlament, Svet in Komisija poudarjajo, da pomeni ta odločitev v okviru trenutne pogodbe zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja. |
|
3. |
Evropski parlament in Svet priznavata, brez poseganja v pravice zakonodajnih organov, da je treba v skladu z načeli o dobri zakonodaji izvedbena pooblastila dodeliti Komisiji brez časovne omejitve. Evropski parlament, Svet in Komisija pa kljub temu menijo, da bi lahko za primere, ko je potrebna prilagoditev v določenem roku, vključili klavzulo, v skladu s katero mora Komisija predstaviti predlog za pregled ali ukinitev določb o dodelitvi izvedbenih pooblastil; na ta način bi se izboljšal pregled, ki ga opravi zakonodajalec. |
|
4. |
Novi postopek se bo takoj, ko bo začel veljati, uporabljal za kvazi zakonodajne ukrepe, predvidene v aktih, ki se bodo sprejemali po postopku soodločanja, vključno s tistimi, predvidenimi v aktih, ki se bodo v prihodnje sprejemali na področju finančnih storitev (akti „Lamfalussy“). Da pa bi se ta postopek lahko uporabljal za že veljavne akte, sprejete po postopku soodločanja, je treba te akte v skladu z veljavnimi postopki prilagoditi tako, da se regulativni postopek iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES nadomesti z regulativnim postopkom s pregledom, če gre za ukrepe, ki spadajo v njegovo področje uporabe. |
|
5. |
Evropski parlament, Svet in Komisija menijo, da je treba nujno prilagoditi naslednje akte:
Komisija je napovedala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu v ta namen čimprej predložila predloge za spremembo zgoraj navedenih aktov, da bi tako vanje vključila regulativni postopek s pregledom in posledično razveljavila vse določbe teh aktov, ki predvidevajo časovno omejitev za prenos izvedbenih pooblastil Komisiji. Evropski parlament in Svet bosta poskrbela za čimprejšnje sprejetje teh predlogov. |
|
6. |
V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2003 o boljši zakonodaji (8), Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na pomembno vlogo izvedbenih ukrepov v zakonodaji. Poleg tega menijo, da bi se morala splošna načela Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (9) na vsak način uporabljati za splošne ukrepe, sprejete po novem regulativnem postopku s pregledom. |
(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 82.
(4) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(6) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
P6_TA(2006)0310
Določitev postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Sklepa Sveta, ki spreminja Sklep 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10126/1/2006 – C6-0190/2006 – 2002/0298(CNS))
(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretje alinee člena 202 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju člena I-36 Pogodbe o Ustavi za Evropo (1), |
|
— |
ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (10126/1/2006) (2), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2002)0719) (3) in spremenjenega predloga (KOM(2004)0324) (4), |
|
— |
ob upoštevanju stališča Parlamenta z dne 2. septembra 2003 (5), |
|
— |
po ponovnem posvetovanju s Svetom v skladu s členom 202 Pogodbe ES (C6-0190/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 55(3) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0236/2006), |
|
1. |
potrdi osnutek Sklepa Sveta; |
|
2. |
poziva pristojni odbor Parlamenta, naj preuči, v kakšnem obsegu bi bilo primerno spremeniti Poslovnik, zlasti člen 81, da bi omogočili Parlamentu uveljavljanje njegovih pravic v novem regulativnem postopku s pregledom pod najboljšimi pogoji; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 310, 16.12.2004, str. 1.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(4) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0311
Podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev (KOM(2005)0343 – C6-0246/2005 – 2005/0138(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0343) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0246/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0196/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0138
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 6. julija 2006 z namenom sprejetja Uredbe 2006/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg. Terorizem načenja same temelje naše družbe. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva v teroristične namene, lahko resno ogrozi trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov denarnih sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto. |
|
(2) |
Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Skupnosti bi tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristili prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvrševanje svojih kaznivih dejanj. Ukrepanje na ravni Skupnosti bi moralo s svojim obsegom zagotoviti enoten prenos posebnega priporočila VII o elektronskih prenosih sredstev (SR VII) projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ustanovljene z vrhom G7 v Parizu leta 1989, po vsej Evropski uniji, zlasti pa preprečiti diskriminacijo med nacionalnimi plačili znotraj države članice in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posamičnih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni EU in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev. |
|
(3) |
Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je izredni Evropski svet 21. septembra 2001 ponovno poudaril, da je boj proti terorizmu eden od ključnih ciljev Evropske unije. Evropski svet je potrdil načrt ukrepanja na področju izboljšanega policijskega in pravosodnega sodelovanja, razvijanja mednarodnih pravnih instrumentov proti terorizmu, preprečevanja financiranja terorizma, krepitve zračne varnosti in večje usklajenosti med vsemi zadevnimi politikami. Ta načrt ukrepanja je Evropski svet spremenil po terorističnih napadih 11. marca 2004 v Madridu, tako da zdaj natančno obravnava potrebo po prilagoditvi zakonskega okvira, ki ga je vzpostavila Skupnost za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, devetim posebnim priporočilom proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF. |
|
(4) |
Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo (ES) št. 2580/2001 (3) in Uredbo (ES) št. 881/2002 (4). V ta isti namen so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva 2005/60/ES (5) vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Ti ukrepi pa teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečuje v celoti dostopa do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev. |
|
(5) |
Za spodbujanje usklajenega mednarodnega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi moralo nadaljnje ukrepanje Skupnosti upoštevati razvoj dogodkov na tej ravni, namreč devet posebnih priporočil proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF, in med njimi zlasti SR VII kakor tudi spremenjeno pojasnjevalno opombo za izvajanje tega posebnega priporočila. |
|
(6) |
Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev podatkov o plačniku v vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki izvajalcem plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenose sredstev spremljajo točni in jasni podatki o plačniku. |
|
(7) |
Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Direktivo 95/46/ES (6). Informacije, ki so zbrane in shranjene za namene te uredbe, se ne smejo uporabljati v tržne namene. |
|
(8) |
Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave. |
|
(9) |
Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose denarnih sredstev, ki predstavljajo manjše tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Te izjeme bi morale veljati za kreditne ali debetne kartice, dvige gotovine na bankomatih (ATM), direktne obremenitve, elektronsko obdelane čeke, plačila davkov, kazni in drugih dajatev, in prenose sredstev pri katerih tako plačnik kot prejemnik plačila veljata kot izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika. Če so države članice uporabile odstopanje za elektronski denar po Direktivi 2005/60/ES, bi ga morale uporabiti v okviru te uredbe, če preneseni znesek ne presega 1 000evrov. |
|
(10) |
Izjema za elektronski denar, kakor je opredeljena v Direktivi 2000/46/ES (7), velja za elektronski denar, ne glede na to, ali je njegov izdajatelj upravičen do opustitve v skladu s členom 8 te direktive ali ne. |
|
(11) |
Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev brez računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov brez računa uveljaviti le za posamezne prenose, ki presegajo 1 000evrov, brez poseganja v obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. Za prenose sredstev prek računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bilo smelo zahtevati preverjanja podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. |
|
(12) |
V skladu z ozadjem Uredbe (ES) št. 2560/2001 (8) in Sporočilom Komisije „Novi pravni okvir za plačila na notranjem trgu“ (9) zadostuje, da se določijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev v Skupnosti. |
|
(13) |
Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti spremljati popolni podatki o plačniku. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. |
|
(14) |
Da bi omogočili cenovno ugodno opravljanje prenosov sredstev od enega samega plačnika do več prejemnikov plačila v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose sredstev spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku. |
|
(15) |
Da bi lahko preveril, ali zahtevani podatki o plačniku spremljajo prenose sredstev in pomagal identificirati sumljive transakcije, bi moral izvajalec plačilnih storitev imeti vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku. |
|
(16) |
Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki izhaja iz anonimnih prenosov sredstev, bi se moralo izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila omogočiti, da se izogne takim okoliščinam ali jih popravi, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku. S tega vidika je treba omogočiti fleksibilnost v zvezi z obsegom podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. Poleg tega bi morala točnost in popolnost informacij ostati v pristojnosti izvajalca plačilnih storitev plačnika. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Skupnosti, bi bilo v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev treba uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo 2005/60/ES. |
|
(17) |
Če nacionalni pristojni organi izoblikujejo smernice glede obveznosti o zavrnitvi vseh prenosov sredstev od izvajalca plačilnih storitev, ki večkrat zapored ne zagotovi zahtevanih podatkov o plačniku, ali obveznosti o sprejetju odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa z zadevnim izvajalcem plačilnih storitev, bi takšne smernice morale temeljiti na konvergenci najboljših praks in upoštevati revidirano pojasnjevalno opombo skupine FATF o SR VII, ki tretjim državam dovoljuje določitev najnižjega praga 1 000evrov ali 1 000 USD, nad katerim je potrebno posredovanje podatkov o plačniku, če to ni v nasprotju s ciljem o učinkovitem boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. |
|
(18) |
V vsakem primeru bi moral biti plačnikov izvajalec plačilnih storitev posebno pozoren glede na oceno tveganja, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku, pri čemer bi moral sumljive transakcije sporočiti pristojnim organom v skladu z dolžnostjo sporočanja iz Direktive 2005/60/ES in nacionalnimi izvedbenimi ukrepi. |
|
(19) |
Določbe o prenosih sredstev z odsotnimi ali nepopolnimi podatki o plačniku veljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev glede ustavitve in/ali zavrnitve prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava. |
|
(20) |
Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi. |
|
(21) |
Ker se lahko zgodi, da v okviru preiskav kaznivih dejanj mesece ali celo leta po prvotnem prenosu sredstev ni mogoče identificirati podatkov, ki se zahtevajo od zadevnih posameznikov, je ustrezno, da se zahteva od izvajalcev plačilnih storitev, da vodijo evidenco podatkov o plačniku za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno. |
|
(22) |
Za omogočanje hitrega odziva v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež. |
|
(23) |
Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici plačnikovega izvajalca plačilne storitve. |
|
(24) |
Glede na pomen boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morale države članice za primere neizpolnjevanja te uredbe določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v nacionalnih zakonodajah. |
|
(25) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10). |
|
(26) |
Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in klirinških sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic. |
|
(27) |
Da se ne bi odvrnilo donacij v dobrodelne namene, je primerno, da se države članice pooblastijo, da izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovih ozemljih izvzamejo iz zbiranja, preverjanja, evidentiranja ali pošiljanja podatkov o plačniku za prenose sredstev v višini do 150 evrov, ki so izvedeni znotraj njihovega ozemlja. Prav tako je primerno, da je takšna možnost pogojna v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolniti nepridobitne organizacije, kar bi državi članici zagotavljajo, da takega izvzetja teroristi ne bi zlorabljali za prikrivanje financiranja svojih dejavnosti ali kot sredstvo za spodbujanje le-tega. |
|
(28) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev. |
|
(29) |
Za vzpostavitev usklajenega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morale glavne določbe te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot ustrezne določbe, sprejete na mednarodni ravni – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PODROČJE UREJANJA, OPREDELITVE IN OBSEG
Člen 1
Področje urejanja
Ta uredba določa pravila o podatkih, ki se nanašajo na plačnika in spremljajo prenose denarnih sredstev, za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
1) |
„financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje sredstev v smislu člena 1(4) Direktive 2005/60/ES; |
|
2) |
„pranje denarja“ pomeni katero koli ravnanje, ki, v kolikor je storjeno naklepno, po členu 1(2) ali (3) Direktive 2005/60/ES pomeni pranje denarja; |
|
3) |
„plačnik“ pomeni bodisi fizično ali pravno osebo, ki je imetnik računa in ki dovoljuje prenos sredstev z računa, bodisi fizično ali pravno osebo, ki naroči prenos sredstev v primeru, ko račun ne obstaja; |
|
4) |
„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni končni prejemnik prenesenih sredstev; |
|
5) |
„izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poslovanje vključuje opravljanje storitev prenosa sredstev; |
|
6) |
„izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, je pa udeležen v izvedbi prenosa sredstev; |
|
7) |
„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila pri izvajalcu plačilnih sredstev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba; |
|
8) |
„paketni prenos sredstev“ pomeni več posameznih prenosov sredstev, ki so združeni za namene pošiljanja; |
|
9) |
„posebna identifikacijska oznaka“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jo izvajalec plačilnih storitev določi v skladu s protokoli plačilnega in poravnalnega sistema ali sistema sporočil, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev. |
Člen 3
Obseg
1. Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v Skupnosti.
2. Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki so izvedeni z uporabo kreditne ali debetne kartice, pod pogojem, da:
|
a) |
je prejemnik plačila z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev; in |
|
b) |
prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika. |
3. Če se država članica odloči, da bo uporabila odstopanje po členu 11(5)(d) Direktive 2005/60/ES, se ta uredba ne uporablja za prenose sredstev z uporabo elektronskega denarja, ki ga ureja navedeno odstopanje, razen če preneseni znesek presega 1 000evrov.
4. Brez poseganja v odstavek 3 ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim pripomočkom, kadar so ti prenosi plačani vnaprej in ne presegajo 150 evrov.
5. Ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim (IT) pripomočkom, če so ti prenosi plačani naknadno in izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
a) |
prejemnik plačila je z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev; |
|
b) |
prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika; ter |
|
c) |
za izvajalca plačilnih storitev veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. |
6. Države članice se lahko odločijo, da te uredbe na svojem ozemlju ne bodo uporabljale za prenose sredstev na račun prejemnika plačila, s katerega je mogoče plačevati dobavo blaga in storitev, če:
|
a) |
za izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES; |
|
b) |
lahko izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila s posebno referenčno številko prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev od fizične ali pravne osebe, ki je s prejemnikom plačila sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev; ter |
|
c) |
je znesek transakcije 1 000evrov ali manj. |
Države članice, ki uporabljajo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo.
7. Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev:
|
a) |
pri katerih plačnik s svojega računa dviga gotovino; |
|
b) |
pri katerih obstaja dovoljenje za knjiženje v breme, ki dvema strankama omogoča medsebojna plačila prek računov, pod pogojem, da so prenosi sredstev opremljeni s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča izsleditev fizične ali pravne osebe; |
|
c) |
pri katerih se uporablja elektronsko obdelane čeke; |
|
d) |
za poravnavo davkov, kazni in drugih dajatev javnim organom znotraj države članice; |
|
e) |
pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu. |
POGLAVJE II
OBVEZNOSTI PLAČNIKOVEGA IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV
Člen 4
Popolni podatki o plačniku
1. Popolni podatki o plačniku so sestavljeni iz njegovega imena, naslova in številke računa.
2. Naslov se lahko nadomesti z datumom in krajem rojstva plačnika, njegovo identifikacijsko številko stranke ali nacionalno identifikacijsko številko.
3. Če številka računa plačnika ne obstaja, jo plačnikov izvajalec plačilnih storitev nadomesti s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.
Člen 5
Podatki, ki spremljajo prenose sredstev, in vodenje evidence
1. Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da prenose sredstev spremljajo popolni podatki o plačniku.
2. Preden prenese sredstva, izvajalec plačilnih storitev plačnika preveri celotne podatke o plačniku s pomočjo dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira.
3. Pri prenosih sredstev z računa se preverjanje šteje za opravljeno, če:
|
a) |
je bila pri odprtju računa preverjena istovetnost plačnika in so bili podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranjeni v skladu z obveznostmi iz členov 8(2) in 30(a) Direktive 2005/60/ES; ali |
|
b) |
plačnik spada na področje uporabe člena 9(6) Direktive 2005/60/ES. |
4. Brez poseganja v člen 7(c) Direktive 2005/60/ES izvajalec plačilnih storitev plačnika v primeru prenosa sredstev brez računa preveri podatke o plačniku le, če znesek presega 1 000evrov, razen če gre za transakcijo, opravljeno z več prenosi, ki se zdijo povezani in skupaj presegajo 1 000evrov.
5. Izvajalec plačilnih storitev plačnika pet let vodi evidenco popolnih podatkov o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev.
Člen 6
Prenosi sredstev v Skupnosti
1. Z odstopanjem od člena 5(1) se za prenose sredstev, pri katerih imata izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v Skupnosti, zahteva, da jih spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.
2. Na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila izvajalec plačilnih storitev plačnika da izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila na razpolago popolne podatke o plačniku, in sicer v treh delovnih dneh od prejema take zahteve.
Člen 7
Prenosi sredstev iz Skupnosti na območje zunaj nje
1. Prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Skupnosti, spremljajo popolni podatki o plačniku.
2. V primeru paketnih prenosov sredstev enega samega plačnika, kadar imajo izvajalci plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež zunaj Skupnosti, se odstavek 1 ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketnem prenosu, pod pogojem, da take podatke vsebuje ter da so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali posebno identifikacijsko oznako.
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV PREJEMNIKA PLAČILA
Člen 8
Zaznavanje odsotnosti podatkov o plačniku
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila zazna, ali so polja v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev, glede podatkov o plačniku, izpolnjena z znaki in vsebino, dopustnimi po dogovorih o sistemu sporočil ali plačilnem in poravnalnem sistemu. Tak izvajalec ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti naslednjih podatkov o plačniku:
|
a) |
za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Skupnosti, podatke, zahtevane v skladu s členom 6; |
|
b) |
za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, popolne podatke o plačniku, določene v členu 4, ali, kjer je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 13; in |
|
c) |
za paketne prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Skupnosti, popolne podatke o plačniku iz člena 4 le v paketnih prenosih sredstev, ne pa v posameznih prenosih, združenih v paketnem prenosu sredstev. |
Člen 9
Prenosi sredstev z odsotnostjo podatkov ali nepopolnimi podatki o plačniku
1. Če izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v skladu s to uredbo, odsotni ali nepopolni, prenos bodisi zavrne ali pa zahteva popolne podatke o plačniku. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika v vseh primerih ravna v skladu z vsemi veljavnimi zakonodajnimi ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja ali financiranje terorizma, ter zlasti z uredbama (ES) št. 2580/2001 in (ES) št. 881/2002 ter Direktivo 2005/60/ES kakor tudi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.
2. Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki v začetni fazi lahko vključujejo izdajo opominov in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnimi izvajalci plačilnih storitev.
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.
Člen 10
Ocena na podlagi tveganja
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva odsotne ali nepopolne podatke o plačniku kot dejavnik pri ocenjevanju, ali sta prenos sredstev ali kakršna koli druga z njim povezana transakcija sumljiva in ali morata biti v skladu z obveznostmi iz poglavja III Direktive 2005/60/ES sporočena organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.
Člen 11
Vodenje evidence
Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila pet let vodi evidenco o vseh podatkih, prejetih o plačniku.
POGLAVJE IV
OBVEZNOSTI IZVAJALCEV POSREDNIŠKIH PLAČILNIH STORITEV
Člen 12
Hranjenje podatkov o plačniku skupaj s prenosom
Posredniški izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom.
Člen 13
Tehnične omejitve
1. Ta člen se uporabi v primeru, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, izvajalec posredniških plačilnih storitev pa ima sedež v Skupnosti.
2. Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ne ugotovi odsotnosti ali nepopolnosti podatkov o plačniku, ki so zahtevani v okviru te uredbe, lahko za pošiljanje prenosov sredstev izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, ki preprečuje pošiljanje informacij o plačniku skupaj s prenosi sredstev.
3. Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v okviru te uredbe, odsotni ali nepopolni, uporabi sistem s tehničnimi omejitvami le, če lahko o ugotovljenih dejstvih obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila, in sicer z uporabo sistema za sporočila ali plačila, ki omogoča tovrstno komunikacijo, ali s kakšnim drugim postopkom pod pogojem, da je takšen način komunikacije sprejemljiv za oba oz. dogovorjen med obema izvajalcema plačilnih storitev.
4. Če posredniški izvajalec plačilnih storitev uporablja plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, posredniški izvajalec plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih sredstev prejemnika plačila da slednjemu na razpolago vse prejete podatke o plačniku, ne glede na to, ali so le-ti popolni ali ne, v treh delovnih dneh od prejema zahteve.
5. V primerih, ki so navedeni v odstavkih 2 in 3, izvajalec posredniških plačilnih storitev pet let vodi evidenco o vseh prejetih podatkih.
POGLAVJE V
SPLOŠNE OBVEZNOSTI IN PRISTOJNOSTI ZA IZVAJANJE
Člen 14
Obveznosti sodelovanja
Izvajalci plačilnih storitev se v celoti in takoj odzovejo, v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri imajo sedež, na poizvedbe organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma te države članice, v zvezi s podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev, in s tem povezano evidenco.
Brez poseganja v nacionalno kazensko pravo in varstvo temeljnih pravic lahko ti organi uporabijo podatke zgolj za namene preprečevanja, preiskovanja ali odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.
Člen 15
Kazni in nadzor
1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Uporabljajo se od 15. decembra 2007.
2. Države članice najpozneje do 14. decembra 2007 sporočijo Komisiji pravila iz odstavka 1 in organe, pristojne za njihovo uporabo, poleg tega ji nemudoma sporočijo tudi kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo na njih.
3. Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovilo spoštovanje zahtev te uredbe.
Člen 16
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z Direktivo 2005/60/ES, v nadaljevanju „odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa in pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spreminjajo bistvenih določb te uredbe.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
POGLAVJE VI
ODSTOPANJA
Člen 17
Sporazumi z ozemlji ali državami, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti
1. Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da v skladu z nacionalno ureditvijo sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v členu 299 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.
Taki sporazumi se lahko odobrijo zgolj, če:
|
a) |
je zadevna država ali ozemlje v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic; |
|
b) |
izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnem in poravnalnem sistemu te države članice; ter |
|
c) |
zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi. |
2. Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji predloži vse potrebne informacije.
Ob prejemu vloge države članice s strani Komisije se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem do sprejema odločitve v skladu s postopkom, določenim v tem členu, začasno obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.
Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, v roku dveh mesecev od dne prejema vloge obvesti zadevno državo članico o tem in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.
Ko Komisija dobi vse informacije, za katere meni, da so nujne za presojo zahteve, v roku enega meseca ustrezno obvesti državo članico, ki je podala zahtevo, in posreduje zahtevo ostalim državam članicam.
3. V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 16(2), ali bo zadevni državi članici dala dovolila, da sklene sporazum, določen v odstavku 1 tega člena.
V vsakem primeru je odločitev iz prvega pododstavka sprejeta v osemnajstih mesecih od dneva, ko Komisija prejme vlogo.
Člen 18
Prenosi sredstev na nepridobitne organizacije v državi članici
1. Države članice lahko izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovem ozemlju izvzamejo iz obveznosti določenih v členu 5, in sicer v zvezi s prenosi sredstev na nepridobitne organizacije, ki opravljajo dejavnosti v dobrodelne, verske, kulturne, izobraževalne, družbene in znanstvene namene ali namene razvijanja prijateljskih odnosov, če za te organizacije veljajo zahteve, ki se nanašajo na poročanje in zunanjo revizijo ali nadzor s strani javnega organa ali samoregulativnega organa, priznanega v skladu z nacionalno zakonodajo, in da so ti prenosi sredstev omejeni na znesek do 150 evrov na prenos ter da se izvajajo izključno na ozemlju zadevne države članice.
2. Države članice, ki uporabljajo ta člen, sporočijo Komisiji ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo možnosti, določene v odstavku 1, vključno s seznamom izvzetih organizacij, z imeni fizičnih oseb, ki izvajajo končni nadzor v organizacijah, in s pojasnilom o načinu posodabljanja seznama. Ti podatki so na voljo tudi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.
3. Zadevna država članica posreduje izvajalcem plačilnih storitev, ki delujejo v tej državi članici, posodobljen seznam izvzetih organizacij.
Člen 19
Klavzula o pregledu
1. Najpozneje do … (11) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo s celovito ekonomsko in pravno oceno o izvajanju te uredbe, po potrebi priloži tudi predlog za njeno spremembo ali razveljavitev.
2. Poročilo zlasti vključuje pregled:
|
a) |
uporabe člena 3 ob upoštevanju novih izkušenj glede mogočih zlorab elektronskega denarja, kot je opredeljeno v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES, in drugih novo razvitih plačilnih sredstev za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Če obstaja tveganje takšne zlorabe, Komisija predloži predlog za spremembo te uredbe; |
|
b) |
uporabe člena 13 ob upoštevanju tehničnih omejitev, ki lahko preprečijo posredovanje popolnih podatkov plačnika izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila. Če razvoj na področju plačil omogoči možnosti za odpravo tehničnih omejitev, ob upoštevanju stroškov za izvajalce plačilnih storitev, Komisija poda predlog za spremembo te uredbe. |
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije, vendar nikakor ne pred 1. januarjem 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …, …
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 336, 31.12.2005, str. 109.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Sveta 2006/379/ES (UL L 144, 31.5.2006, str. 21).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani (UL L 139, 29.5.2002, str. 9). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1286/2006 (UL L 235, 30.8.2006, str. 14).
(5) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(6) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(7) Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L 275, 27.10.2000, str. 39).
(8) Uredba (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v eurih (UL L 344, 28.12.2001, str. 13).
(9) KOM(2003)0718 končno.
(10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(11) Pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
P6_TA(2006)0312
Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (KOM(2005)0181 – C6-0234/2005 – 2005/0090(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0181) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 279 Pogodbe ES in člena 183 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0234/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za proračunski nadzor (A6-0057/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen dne 15. marca 2006 (2); |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES in drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva k sprožitvi usklajevalnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
5. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0085.
P6_TA(2006)0313
Vzajemno obveščanje na področjih azila in priseljevanja *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja (KOM(2005)0480 – C6-0335/2005 – 2005/0204(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0480) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 66 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 67 Pogodbe ES, v skladu s katerim ga je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0335/2005), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju členov 51, 41(4) in 35 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0186/2006), |
|
1. |
odobri spremenjeni predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
(3a) |
Ta postopek deluje na dveh ravneh: na eni strani se prek spletnega omrežja uprave držav članic vzajemno obveščajo o sprejetih ukrepih na nacionalni ravni na področju azila in priseljevanja, na drugi strani pa politični organi o tej tematiki redno razpravljajo na evropski ravni. |
|
(4) |
Postopek obveščanja mora temeljiti na solidarnosti, preglednosti in vzajemnem zaupanju. |
|
(4) |
Postopek obveščanja bi moral temeljiti na solidarnosti, preglednosti in vzajemnem zaupanju in privesti do skupnega in usklajenega pristopa do azilne politike in politike priseljevanja držav članic . |
|
(4a) |
Izvajanje takšnega postopka bi moralo na ravni Skupnosti omogočiti poenostavitev, racionalizacijo in združitev obstoječih sistemov, struktur in omrežij na področju azila in priseljevanja. |
|
(5) |
Zaradi učinkovitosti in dostopnosti mora biti spletno omrežje bistven element postopka obveščanja, ki se nanaša na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja. |
|
(5) |
Zaradi učinkovitosti in dostopnosti bi moralo biti spletno omrežje , ki ga ureja Komisija, ki mu bo zagotovila varnost in zaupnost, bistven element postopka obveščanja, ki se nanaša na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja. |
|
(7) |
Ker države članice ciljev te odločbe, namreč varne izmenjave informacij in posvetovanja med državami članicami, ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi učinkov predvidenega ukrepa zato bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko ta sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne posega dlje, kakor je potrebno za dosego navedenih ciljev. |
|
(7) |
Ker države članice ciljev te odločbe, in sicer varne izmenjave informacij in boljše usklajenosti ter posvetovanja med državami članicami, ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi učinkov predvidenega ukrepa zato bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko ta sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev. |
Ta odločba vzpostavlja postopek za vzajemno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletnega omrežja in hkrati omogoča izmenjavo stališč o takšnih ukrepih .
Ta odločba vzpostavlja postopek za vzajemno izmenjavo informacij, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe na področju azila in priseljevanja, z uporabo spletnega omrežja. Postopek omogoča vzpostavitev redne izmenjave mnenj o ukrepih, ki imajo lahko v več državah članicah ali na ravni Skupnosti pomemben vpliv ne le na upravni ampak tudi politični ravni znotraj Sveta.
1. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naslednje ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti na področju azila in priseljevanja, kadar bi ti ukrepi lahko imeli vpliv na druge države članice ali na Skupnost kot celoto:
1. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naslednje ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti ali so jih že sprejele na področju azila in priseljevanja, kadar bi ti ukrepi lahko imeli vpliv na druge države članice, na primer s tem, da preusmerijo ali pritegnejo migracijske tokove iz druge države članice ali vanjo, ali na Skupnost kot celoto:
|
(a) |
osnutek zakonodaje , najkasneje takrat, ko je predložena za sprejetje; ter |
|
(a) |
zakonodajna besedila , najkasneje takrat , ko so sprejeta , ali takoj potem ; ter |
1a. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam ukrepe, v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in z bojem proti nezakonitemu priseljevanju, ki bi lahko pomembno vplivali na druge države članice, najkasneje takrat, ko so ti predloženi za sprejetje.
2. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo:
črtano
|
(a) |
končna besedila ukrepov iz odstavka 1(a), takrat ko so sprejeta, ali takoj potem; |
črtano
|
(b) |
končna besedila ukrepov iz odstavka 1(b), takrat ko država članica izrazi svojo privolitev, da bo tak ukrep zanjo zavezujoč, ali takoj potem. |
črtano
3. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam naslednje odločitve, kadar domnevajo, da bodo te imele vpliv na druge države članice ali na celotno Skupnost:
3. Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam naslednje odločitve, kadar domnevajo, da bodo te imele vpliv na druge države članice , na primer s tem, da preusmerijo ali pritegnejo migracijske tokove iz druge države članice ali vanjo, ali na celotno Skupnost:
|
(a) |
pravnomočne odločbe sodišč ali razsodišč, ki uporabljajo ali razlagajo ukrepe nacionalnega prava na področju azila ali priseljevanja, takrat ko so izdane, ali takoj potem; ter |
|
(a) |
pravnomočne odločbe nacionalnih in mednarodnih sodišč ali razsodišč ter primere sodne prakse , ki uporabljajo ali razlagajo ukrepe nacionalnega prava ali mednarodnih sporazumov na področju azila in priseljevanja, takrat ko so izdane, ali takoj potem ter |
5. Komisija ali država članica lahko zahtevata dodatne informacije, ki se nanašajo na določen ukrep ali odločbo, ki jih je prek omrežja sporočila druga država članica. V takšnem primeru zadevna državna članica pripravi dodatne informacije o navedenem ukrepu ali odločbi v dveh tednih po tem, ko je bila zahteva oddana prek omrežja. Dodatne informacije morajo biti prek omrežja dostopne Komisiji in drugim državam članicam.
5. Komisija ali država članica lahko zahteva dodatne informacije, ki se nanašajo na določen ukrep ali odločbo, ki jo je prek omrežja sporočila druga država članica. V takšnem primeru zadevna država članica pripravi dodatne informacije v štirih tednih po tem, ko je bila zahteva oddana prek omrežja. Dodatne informacije so prek omrežja dostopne Komisiji in drugim državam članicam.
5a. Države članice in/ali Komisija lahko zahtevajo informacije o ukrepih, ki jih določena država članica ni predhodno sporočila, če menijo, da ti ukrepi lahko vplivajo na njihove migracijske tokove ali Skupnost na splošno.
6. Vsaka država članica zagotovi, da je povzetek besedila vsakega ukrepa ali odločbe , ki ga pošlje po spletu, dostopen še v uradnem jeziku Skupnosti, ki ni njen lastni. Povzetek mora vključevati najmanj cilje in področje uporabe zadevnega ukrepa ali odločbe, njegove glavne določbe in oceno vpliva, ki bi ga lahko imel na druge države članice ali na Skupnost kot celoto.
6. Vsaka država članica zagotovi, da so ukrepi, odločbe in ocene , ki jih pošlje po spletu, dostopni še v enem od treh najpogosteje rabljenih uradnih jezikov Skupnosti, ki ni njen lastni.
2. Komisija je odgovorna za razvoj omrežja in upravljanje z njim, vključno s strukturo vsebine omrežja in z dostopom do omrežja. Omrežje vključuje ustrezne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnosti.
2. Komisija je odgovorna za razvoj omrežja in upravljanje z njim, vključno s strukturo vsebine omrežja in z dostopom do omrežja. Omrežje vključuje ustrezne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnosti vseh ali dela informacij, ki so predstavljene .
2a. Zakonodajna besedila, ki so že bila sprejeta v posameznih državah članicah in ki so na voljo v omrežju, ter pravnomočne odločbe nacionalnih in mednarodnih sodišč ali razsodišč so dostopne javnosti .
3a. V času izvajanju postopka vzajemnega obveščanja države članice predložijo informacije v zvezi s sedanjim stanjem nacionalnih zakonodaj za vzpostavitev osnovne „baze podatkov“.
4a. Predvideno je posebno delovanje omrežja, da se državam članicam omogoči predložitev zahtev po posebnih informacijah, naslovljenih na eno ali več držav članic in/ali na Komisijo, na področjih iz te odločbe.
4b. Predvideno je posebno delovanje omrežja, da se omogoči samodejno spletno prevajanje informacij v vse uradne jezike ali vsaj v najbolj uporarabljene jezike Skupnosti, kar bo izboljšalo razumevanje dokumentov.
5a. Točka varnega dostopa v omrežje se vzpostavi v Evropskem parlamentu in je na voljo vsem poslancem.
1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice organizira izmenjavo stališč s strokovnjaki držav članic o določenem predloženem nacionalnem ukrepu iz členov 2 in 3 te odločbe. Država članica, katere ukrep je predmet razprave, je zastopana pri izmenjavi stališč.
1. Komisija dvakrat letno pripravi splošno poročilo s povzetimi informacijami, ki so jih predložile države članice. Za pripravo poročila se Komisija lahko dodatno posvetuje z državami članicami. To poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in pristojnim službam Sveta kot osnovo političnim organom za izmenjavo stališč.
2. Namen izmenjave stališč je določitev zadev skupnega interesa.
črtano
Komisija oceni delovanje sistema tri leta po začetku veljavnosti te uredbe in potem sistem redno ocenjuje.
Komisija oceni delovanje sistema dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in potem sistem redno ocenjuje.
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0314
Sprememba Protokola o privilegijih in imunitetah
Resolucija Evropskega parlamenta o spremembi Protokola o privilegijih in imunitetah
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2005 o spremembi svojega sklepa z dne 4. junija 2003 o sprejetju Statuta poslancev Evropskega parlamenta (1), |
|
— |
ob upoštevanju izjave predstavnikov držav članic v Svetu z dne 3. junija 2005, v kateri so soglašali, da „ko bo v skladu s členom 190(5) Pogodbe sprejet akt, ki bo določal pravila in splošne pogoje za opravljanje funkcije člana Evropskega parlamenta, bodo obravnavali zahtevo Parlamenta o ponovnem pregledu določb Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti iz leta 1965, kolikor zadevajo člane Evropskega parlamenta, z namenom, da se v najkrajšem možnem času sprejme ustrezen sklep“, |
|
— |
ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker je bilo v resoluciji z dne 23. junija 2005 izraženo mnenje, da je bila izjava z dne 3. junija 2005 bistveni element za sklenitev dogovora s Svetom o statutu poslancev, |
|
B. |
ker je bilo v resoluciji z dne 23. junija 2005 poudarjeno, da „je splošni dogovor o statutu poslancev Evropskega parlamenta sestavljen iz naslednji elementov:
|
|
1. |
opozarja na obvezo Sveta, da obravnava zahtevo Evropskega parlamenta po ponovnem pregledu določb Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti iz leta 1965, ki se nanaša na poslance Evropskega parlamenta, z namenom, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezen sklep; poleg tega upa, da bo ob pregledu vključena klavzula, ki bo omogočala Evropskemu parlamentu, da se za varstvo privilegijev in imunitet, ki jih zagotavlja protokol, obrne na Sodišče Evropskih skupnosti; |
|
2. |
ponovno poudarja, da mora biti osnova za ponovni pregled statut, ki ga je Evropski parlament sprejel 3. in 4. junija 2003; |
|
3. |
poziva Svet, naj zagotovi ustrezno sodelovanje Parlamenta na tej medvladni konferenci; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
P6_TA(2006)0315
Gospodarske in socialne posledice prestrukturiranja podjetij v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta o ekonomskih in socialnih posledicah prestrukturiranja podjetij v Evropi
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989 in z njo povezanega akcijskega programa, |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 75/129/EGS z dne 17. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na kolektivne odpuste (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (2) (Direktiva Evropskega sveta delavcev), |
|
— |
ob upoštevanju hitrih gospodarskih in drugih sprememb, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na podjetja v vseh državah članicah, |
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2006 o selitvi proizvodnje v okviru regionalnega razvoja (3) in z dne 15. marca 2006 o prestrukturiranju in zaposlovanju (4), ter številnih svojih prejšnjih resolucij o prestrukturiranju družb, selitvi proizvodnje, združevanju in zapiranju podjetij, zlasti tiste z dne 13. marca 2003 o zapiranju podjetij po prejetju finančne pomoči EU (5), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (6), |
|
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker bi morale družbe sprejemati poslovne odločitve, ki bi zagotovile poslovno rast podjetij, in ker bi moralo prestrukturiranje podjetij zaščititi socialni in ekonomski napredek, če bi zahtevane spremembe upoštevale izzive, ki so v spodbujanju razvoja trajnostnega gospodarstva in odločenosti, da se varujeta socialna blaginja in okolje, |
|
B. |
ker je cilj Lizbonske strategije spremeniti EU v najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti z ustvarjanjem več in boljših delovnih mest in večjo socialno kohezijo, |
|
C. |
ker je treba ob prestrukturiranju ravnati občutljivo do družbe in okolja, sicer so lahko posledice prestrukturiranja v nasprotju z Lizbonsko strategijo, ki obsegajo pospeševanje polne zaposlenosti, kakovosti delovnih mest, socialne in teritorialne kohezije in trajnostnega razvoja, |
|
1. |
poziva Komisijo, kot jo je pozival že v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2004 o krizi v železarski in jeklarski industriji (7), da sprejme odločnejšo strategijo izvajanja industrijskega prestrukturiranja in njegovega družbenega vpliva; |
|
2. |
meni, da bi morala biti pomoč iz javnih sredstev pogojena z dolgoročnimi sporazumi, ki bi jih sklepale uprave podjetij glede zaposlovanja in krajevnega razvoja; |
|
3. |
poziva Komisijo in države članice, da umaknejo subvencije iz programov pomoči in da zahtevajo povračilo teh subvencij od družb, ki ne spoštujejo svojih obvez; |
|
4. |
poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo evropski dialog o industrijskem prestrukturiranju in o strukturnih reformah trga dela, da s čim večjim zmanjšanjem negativnih družbenih posledic ohranijo prednosti globalizacije; |
|
5. |
opozarja Komisijo na pomen učinkovite direktive o evropskem svetu delavcev, ki zagotavlja, da se obveščanje in posvetovanje z delavci ustrezno izvaja; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da družbe spoštujejo svoje socialne in finančne obveznosti, da ravnajo kot odgovorni podjetniki in da so poštene do vseh zainteresiranih strani, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi in skupnostmi, kjer imajo sedež; |
|
7. |
poziva Komisijo, da čimprej izdela oceno o uporabi Direktive 75/129/EGS ter da predlaga ukrepe za zagotavljanje spoštovanja le-te; |
|
8. |
pozdravlja Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji, ki bo podpiral delavce in izboljšal socialno in izobraževalno infrastrukturo z vidika kolektivnih odpuščanj, ter poziva Svet, da po prvi obravnavi Parlamenta čimprej sprejme skupno stališče in zagotovi, da se le-to lahko uporabi retroaktivno, če bi se posledice trenutnih zapiranj poznale še v letu 2007; |
|
9. |
izraža solidarnost z vsemi delavci, njihovimi družinami in skupnostmi, ki so jih prizadela odpuščanja; |
|
10. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic, Evropski konfederaciji sindikatov in Združenju evropskih delodajalskih in industrijskih konfederacij. |
(1) UL L 48, 22.2.1975, str. 29. Direktiva, kakor je blia nazadnje spremenjena z Direktivo 92/56/EGS (UL L 245, 26.8.1992, str. 3).
(2) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0077.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0088.
(5) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 425.
P6_TA(2006)0316
Domnevna uporaba evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA
Resolucija Evropskega parlamenta o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA ob delnem zaključku delu začasnega odbora (2006/2027(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (1), |
|
— |
ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 175 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju vmesnega poročila začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (A6-0213/2006), |
|
A. |
ker je glavni cilj začasnega odbora, da ugotovi, če Evropska unija in države članice v zvezi z izraženimi domnevami spoštujejo temeljna načela iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in zagotavljajo še zlasti varstvo temeljnih pravic, kot so med drugim določene v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je Svet Evrope sprejel 4. novembra 1950 (v nadaljevanju „EKČP“), |
|
B. |
ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (3), ki so jo razglasili Parlament, Svet in Komisija na srečanju Evropskega sveta v Nici 7. decembra 2000 in ki je vključena v delu II Pogodbe o Ustavi za Evropo, na evropski celini predstavlja enega od referenčnih besedil ne samo za Sodišče Evropske skupnosti, temveč tudi za ustavna in druga sodišča v državah članicah, |
|
C. |
ker je boj proti terorizmu nemogoče zmagati z žrtvovanjem načel, ki jih terorizem želi uničiti, predvsem načelo zaščite temeljnih pravic ne sme nikoli biti ogroženo; ker se je proti terorizmu treba boriti s pravnimi sredstvi in ga je treba premagati z upoštevanjem mednarodne in nacionalne zakonodaje ter z odgovornim odnosom vlad in tudi javnega mnenja, |
|
D. |
ker je načelo nedotakljivosti človekovega dostojanstva vsebovano v členu 1 Listine o temeljnih pravicah in ker je neločljivo povezano z vsemi ostalimi temeljnimi pravicami, zlasti pravico do življenja (člen 2), prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja (člen 4), pravico do varstva v primeru odstranitve, izgona ali izročitve (člen 19), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja (člen 47), in ker se ne more omejevati niti v času miru niti v času vojne, četudi bi to narekovale varnostne zahteve, |
|
E. |
ker so države članice Evropske unije po mednarodnih pogodbah o standardih človekovih pravic, kot so tisti iz Splošne deklaracije Združenih narodov (ZN) o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter sorodnih instrumentov, in zlasti EKČP, vsem osebam pod njihovo pristojnostjo obvezane zagotoviti uživanje temeljnih pravic, zagotovljenih na mednarodni ravni, vključno s prepovedjo transferja v kraje, kjer obstaja nevarnost mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, |
|
F. |
ker evropska in mednarodna zakonodaja o človekovih pravicah prepovedujeta prisilna izginotja, vključno s tajnimi pridržanji, kjer je posameznik pridržan v osamitvi, brez razkrivanja informacij o njegovi usodi njemu, družini ali javnosti, zunaj dometa vsakega pravnega postopka, |
|
G. |
ker lahko države članice v zvezi z izraženimi domnevami nosijo odgovornost ne samo po določbah EKČP, temveč tudi kot podpisnice:
|
|
H. |
ker je za boj proti terorizmu potrebno najtesnejše možno sodelovanje med evropskimi, ameriško in vsemi drugimi svetovnimi vladami, ki so zavezane k istemu cilju, |
|
I. |
ker je potrebno čim tesnejše posvetovanje in sodelovanje med začasnim odborom in Svetom Evrope, visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice ter organi držav članic, zlasti nacionalnimi parlamenti, |
|
J. |
ker je pri tem posvetovanju in sodelovanju treba upoštevati dejavnosti in preiskave, ki so bile že izvršene, še posebej:
|
|
K. |
ker je treba posebno pozornost nameniti tudi vmesnemu poročilu, ki ga je pripravil generalni sekretar Sveta Evrope (8) v okviru preiskave, vodene v skladu s členom 52 EKČP, in njegovim izjavam na tiskovni konferenci dne 12. aprila 2006 v zvezi s podrobnimi odgovori, ki so jih podale države članice Sveta Evrope (9) in med njimi tudi države članice Evropske unije; ker generalni sekretar izjavlja, da je jasno, da so se poleti za izročitev ujetnikov izvajali, in da praktično nobena od držav članic Sveta Evrope ne premore zakonodajnih in upravnih ukrepov, ki bi ljudi učinkovito varovale pred kršitvami človekovih pravic, ki jih storijo prijateljske tuje varnostne službe, delujoče na njihovem ozemlju, in da je prejel odgovor, ki uradno potrjuje, da so bile osebe izročene tujim agentom s pomočjo postopkov, ki ne spoštujejo standardov in ukrepov varovanja, ki jih zahtevajo EKČP in drugi pravni instrumenti Sveta Evrope (10), |
|
L. |
ker je prva faza delovanja začasnega odbora omogočila zbrati dokumentacijo s podatki, ki izvirajo zlasti:
|
|
M. |
ker je v odsotnosti kakršnih koli sodnih preiskovalnih oblasti in glede na domnevno dejavnost obveščevalnih služb, ki jo nacionalni organi skrivajo, začasni odbor zbral dodatne informacije, da so se na evropskem ozemlju izvajali nekateri nezakoniti postopki in prizadeli evropske državljane ter prebivalce, in je zato evropskim vladam naložil breme dokazovanja, ali pravzaprav izpolnjujejo svoje obveznosti glede človekovih pravic iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, |
|
N. |
ker dosedanje delovanje začasnega odbora potrjuje utemeljenost sklepa Parlamenta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi odbora, hkrati pa kaže na potrebo, da se opravijo še druga preverjanja in da se zberejo dodatne informacije, in ker mu mora biti zato omogočeno, da nadaljuje s svojim delom in tako v celoti izpolni poslanstvo, ki mu je bilo zaupano, |
|
O. |
ker sklep z dne 18. januarja 2006 v odstavku 3 določa, da mora začasni odbor predložiti Parlamentu vmesno poročilo s podrobnimi predlogi o nadaljnjem poteku svojega delovanja, |
|
P. |
ker v tej resoluciji „evropske države“ pomenijo države članice in pristopnice, kandidatke ter pridružene države, kot je opredeljeno v mandatu začasnega odbora, sprejetem 18. januarja 2006, |
|
Q. |
ker ta resolucija zajema tri različne vrste ureditev, ki jih imajo Združene države Amerike:
|
O informacijah, ki jih je do zdaj pridobil začasni odbor
|
1. |
podpira zaključke generalnega sekretarja Sveta Evrope v zvezi s preiskavo, vodeno v skladu s členom 52 EKČP; |
|
2. |
v tej zvezi vzame na znanje mnenje št. 363/2005, ki ga je predložila Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) (11) parlamentarni skupščini Sveta Evrope, in zlasti naslednje točke:
|
|
3. |
obžaluje, da so pravila, ki urejajo delovanje tajnih služb, v več državah članicah neprimerna, kar pomeni, da je treba zagotoviti učinkovitejši nadzor, zlasti kar zadeva delovanje tujih tajnih služb na njihovem ozemlju in tudi na ozemlju tujih vojaških oporišč, in meni, da je treba pravila sodelovanja vpeljati na ravni EU; |
|
4. |
obžaluje, da je NATO odboru do sedaj onemogočil začasni dostop do celotnega besedila Sklepa Sveta NATO z dne 4. oktobra 2001 o izvajanju člena 5 Washingtonske pogodbe; nujno poziva NATO, da za pojasnitev zadeve odobri dostop do celotnega besedila sklepa; |
|
5. |
razume pomen tesnega sodelovanja med obveščevalnimi službami držav članic in njihovih zaveznikov, vendar poudarja, da takega sodelovanja ne bi smeli zamenjati za odpoved suverenosti nad evropskim ozemljem in zračnim prostorom; |
|
6. |
se je seznanil s prispevki koordinatorja EU za boj proti terorizmu De Vriesa in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Solane, ki sta izjavila, da nista vedela za kršenja nacionalnega, evropskega ali mednarodnega prava s strani držav članic, ki so sodelovale z obveščevalno službo CIA, ter hkrati poudarila, da jima zakonodaja EU ne podeljuje pooblastil, na podlagi katerih bi lahko od držav članic zahtevala podatke, povezane s to temo; |
O nezakonitih prijetjih, odstranitvah, aretacijah, ugrabitvah, izrednih izročitvah in tajnih pridržanjih, ki jih izvaja CIA, druge ameriške agencije ali varnostne službe tretjih držav
|
7. |
izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je glede na informacije, ki so že bile razkrite v državah članicah in v Svetu Evrope, ter glede na delo začasnega odbora po 11. septembru 2001 in v okviru temeljnih ukrepov za boj proti terorizmu večkrat prišlo do hudih in nedopustnih kršitev temeljnih človekovih pravic, zlasti tistih, ki so opredeljene v EKČP, Konvenciji ZN proti mučenju in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah; |
|
8. |
na podlagi dokazov, predstavljenih začasnemu odboru, meni, da so bile CIA ali druge ameriške tajne službe neposredno odgovorne za nekatera nezakonita prijetja, odstranitve, ugrabitve in pridržanja oseb, osumljenih terorizma, na ozemlju držav članic ter držav pristopnic in kandidatk, kakor tudi za izredne izročitve med drugim evropskih državljanov in prebivalcev; ponovno poudarja, da ti ukrepi ne ustrezajo znanim mednarodnim pravnim pojmovanjem ter so v nasprotju s temeljnimi načeli prava človekovih pravic; |
|
9. |
obžaluje, da začasnemu odboru niso na voljo sporazumi o soglasju med ZDA in evropskimi državami; |
|
10. |
obsoja izredne izročitve, katerih namen je, da se proti osumljencem ne sproži sodnega postopka, temveč da se jih prepelje v tretje države, zato da se jih zaslišuje, po možnosti tudi muči, in pridrži v objektih, ki jih nadzorujejo Združene države ali lokalni organi; meni, da so nesprejemljive prakse nekaterih vlad, s katerimi omejijo svoje odgovornosti tako, da zahtevajo diplomatsko zagotovilo od držav, glede katerih so tehtni razlogi za sum, da izvajajo mučenje, to stališče pa je izrazil tudi Manfred Nowak, posebni poročevalec ZN o mučenju; poleg tega meni, da je izredna izročitev državam, kjer je mučenje običajno, kršitev načela neizročanja iz člena 3 Konvencije ZN proti mučenju; |
|
11. |
meni, da so diplomatska zagotovila, če zahtevajo izjemo od pravila, tiho priznanje obstoja uporabe mučenja v tretjih državah, in so zato v nasprotju z odgovornostmi EU iz „Smernic politike EU proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v tretjih državah“, ki jih je Svet sprejel 9. aprila 2001; |
|
12. |
je zaskrbljen zaradi pričanja pred začasnim odborom kanadskega državljana Maherja Ararja, ki so mu ameriški organi odvzeli prostost in ki ga je CIA prek evropskega letališča prepeljali v Sirijo, kjer so ga pridržali in mučili dvanajst mesecev; hkrati ugotavlja, da izjava pravnega svetovalca ameriške vlade Johna Bellingerja, ki je med obiskom delegacije začasnega odbora v Združenih državah rekel, da je bil primer Ararja obravnavan v skladu z ameriško zakonodajo o priseljencih in carini ter ni bil nikakor povezan z domnevnimi primeri izročanja; |
|
13. |
je hudo zaskrbljen, da vse ugotovitve začasnega odbora do zdaj nakazujejo, da so „navidezne družbe“ agencije CIA uporabljale evropski zračni prostor in letališča za izognitev pravnim obveznostim za državna letala iz Konvencije iz Chicaga, s čimer je bilo omogočeno, da so bile osebe, osumljene terorizma, nezakonito prepeljane pod nadzor agencije CIA, ameriške vojske ali druge države (med drugimi Egipta, Jordanije, Sirije in Afganistana), ki se med zaslišanji poslužujejo mučenja, kot to priznava tudi sama vlada Združenih držav Amerike (12); |
|
14. |
opozarja, da ni začasni odbor pri svojem delu do sedaj odkril še nobenih dokazov o obstoju tajnih zaporov v EU; vendar poudarja, da se bo začasni odbor v prihodnjih mesecih še bolj osredotočil na to temo; |
|
15. |
pozdravlja odziv kongresa ZDA, ki je izvedel predlog spremembe Johna McCaina, namenjen zagotavljanju boljše zaščite domnevnih teroristov pred nezakonitim ravnanjem s strani državnih organov; |
O možnosti, da so države članice in države pristopnice ter države kandidatke s svojimi dejanji ali opustitvami vpletene v aretacije, nezakonita prijetja, odstranitve, ugrabitve, izgone, izredne izročitve in tajna pridržanja ali so za njih sokrive
|
16. |
meni, na podlagi pričevanj in do zdaj zbrane dokumentacije, da je nemogoče, da nekatere evropske vlade niso vedele za dejavnosti, povezane z izvajanjem izrednih izročitev na njihovem ozemlju; zlasti meni, da je nemogoče, da varnostne ali obveščevalne službe ne bi vedele za več sto preletov zračnega prostora več držav članic in da za podobno število premikov v evropska letališča in iz njih ne bi obveščevalne in varnostne službe ter višji uradniki v teh službah vedeli in ne bi bili vsaj zaslišani glede povezave med temi leti in izrednimi izročitvami; ugotavlja, da to domnevo podpira dejstvo, da so visoki uradniki administracije ZDA vedno trdili, da delujejo brez poseganja v nacionalno suverenost evropskih držav; |
|
17. |
meni, da je, glede na rezultate sodnih preiskav, pričevanj in preučene dokumentacije, prav tako nemogoče, da bi lahko bila ugrabitev egiptovskega državljana Abuja Omarja, ki so ga kasneje prepeljali v Aviano in od tod v Ramstein, dne 17. februarja 2003 v Milanu, ki so jo izvedli agentje agencije CIA, organizirana in izvedena, ne da bi bile vladne oblasti ali italijanske varnostne službe o tem predhodno obveščene; |
|
18. |
poziva italijansko vlado, ob predvidevanju, da pogoji, ki so spodbudili prejšnjo odločitev, ne veljajo več, da poskusi izročiti 22 agentov agencije CIA, ki so bili vpleteni v ugrabitev Abuja Omarja, in pomaga v obstoječih sodnih postopkih ter pri ugotavljanju resnice; |
|
19. |
obsoja ugrabitev nemškega državljana Khaleda el Masrija s strani agencije CIA, ki je bil pridržan v Afganistanu od januarja do maja 2004 in podvržen ponižujočemu in nečloveškemu ravnanju; nadalje ugotavlja, da še vedno obstaja sum, da je bil že pred tem datumom Kaled el Masri od 31. decembra 2003 do 23. januarja 2004 nezakonito pridržan v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in je bil 23.-24. januarja 2004 od tam premeščen v Afganistan; meni, da so ukrepi, za katere Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija trdi, da jih je sprejela za preiskovanje te zadeve, nezadostni; |
|
20. |
pozdravlja parlamentarno preiskavo nemškega zveznega parlamenta (Bundestaga) in pričakuje končne rezultate preiskovalnega odbora; |
|
21. |
poudarja potrebo po bolj demokratičnem in sodnem pregledu protiterorističnih ukrepov EU; meni, da mora delovna skupina Sveta za boj proti terorizmu na svojih zasedanjih sistematično obravnavati področje varstva človekovih pravic in objaviti letno poročilo o tej zadevi; |
|
22. |
poziva prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, da nameni posebno pozornost primerom, ki vključujejo izročitev domnevnih terorističnih osumljencev iz držav članic tretjim državam; |
|
23. |
obžaluje, da je Švedska 18. decembra 2001 na letališču Bromma opustila nadzor nad organi pregona pri izvajanju vladne odločitve za izgon dveh egiptovskih državljanov, Mohameda Al Zarija in Ahmeda Agize, in agentom ZDA dovolila izvajanje dejavnosti organov oblasti na švedskem ozemlju, kar po mnenju glavnega švedskega parlamentarnega varuha človekovih pravic ni v skladu s švedsko zakonodajo; |
|
24. |
obžaluje, da je odločitev Švedske o izgonu egiptovskih državljanov Mohameda Al Zarija in Ahmeda Agize decembra 2001 temeljila zgolj na diplomatskih zagotovilih egiptovske vlade, ki niso zagotavljala učinkovitih ukrepov varovanja proti mučenju; |
|
25. |
zahteva, da se nadaljujejo preiskave, ki bodo pojasnile vlogo vojakov ZDA, ki so kot del SFOR pod vodstvom NATO sodelovali pri ugrabitvi in prevozu šestih bosanskih državljanov in/ali prebivalcev alžirskega rodu v Guantanamo, kljub obvezujoči odločitvi Zbornice za človekove pravice Bosne in Hercegovine in kljub odločitvi Vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine o izpustitvi osumljencev, kot je pričal Manfred Nowak ki je bil takrat član Zbornice za človekove pravice Bosne in Hercegovine; poziva, da se nadalje razišče, ali je pri tem sodelovala tudi vlada Bosne in Hercegovine; poudarja potrebo po večji količini podatkov o možni vključitvi NATO in mednarodnih policijskih sil Združenih narodov (IPTF) v to zadevo; |
|
26. |
poziva k nadaljevanju z raziskavami, ki bodo pojasnile domnevni obstoj tajnih prostorov za pridržanje na Kosovu in možno vpletenost sil KFOR v nezakonita pridržanja terorističnih osumljencev; |
|
27. |
predlaga, da se povabi generalnega sekretarja zveze NATO na zaslišanje začasnega odbora, da med drugim razjasni možno vpletenost sil SFOR in KFOR v nezakonite aretacije, izročitve in pridržanja terorističnih osumljencev; |
|
28. |
opozarja države članice, da imajo države iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice materialne in postopkovne pozitivne obveznosti ter morajo sprejeti zakonodajne ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic na svojem ozemlju in tudi preiskati domnevne kršitve ter kaznovati odgovorne za te kršitve; ugotavlja tudi, da so lahko ob kršitvah EKČP države odgovorne za ravnanje v nasprotju s pozitivnimi obveznostmi; zato poudarja, da imajo države članice obveznost izvajanja preiskav za preverjanje, ali so same ali tretje države, z nujnim neposrednim ali posrednim sodelovanjem, uporabljale njihovo ozemlje in zračni prostor pri kršenju človekovih pravic, in da morajo sprejeti tudi zakonodajne ukrepe, potrebne za preprečevanje ponovitve takšnih kršitev; |
O uporabi mučenja
|
29. |
poudarja, da je prepoved mučenja ali krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kot je določena v členu 1 Konvencije ZN proti mučenju, popolna in brez izjem, bodisi da gre za vojno stanje ali stanje vojne nevarnosti, stanje notranje politične nestabilnosti ali katero koli drugo izredno stanje; opozarja, da so zadržanja na skrivnih lokacijah, ugrabitve ali izredne izročitve prav tako kršitve temeljnih pravic v skladu z mednarodnim pravom, zlasti členov 3 in 5 EKČP, predvsem ker so ta dejanja enaka mučenju ali nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju; |
|
30. |
ponovno opozarja, da podatkov in priznanj, pridobljenih z mučenjem ali s krutim, nečloveškim in ponižujočim ravnanjem, ni mogoče v nobenem primeru šteti za tehten dokaz, kot to določa Konvencija ZN proti mučenju, in se jih tudi ne bi smelo uporabiti na kakršen koli drugi način; ponavlja vsesplošen dvom glede zanesljivosti priznanj, pridobljenih z mučenjem, in glede njihovega prispevka k preprečevanju terorizma in boju proti njem, o čemer je med drugimi pričal nekdanji britanski veleposlanik v Uzbekistanu, Craig Murray na zaslišanju pred začasnim odborom; |
|
31. |
nujno poziva države članice, države pristopnice in države kandidatke, naj strogo spoštujejo člen 3 Konvencije ZN proti mučenju, zlasti načelo nevračanja, po katerem nobena država pogodbenica ne sme osebe izgnati, vrniti ali izročiti drugi državi, kjer obstaja velika verjetnost, da bo podvržena mučenju; poleg tega poziva Združene države Amerike, da ponovno preučijo svojo razlago načela nevračanja, kot je opisano v členu 3; |
|
32. |
poziva države članice, da v celoti zavrnejo zanašanje na diplomatska zagotovila proti mučenju, kot priporoča Manfred Nowak; |
|
33. |
poziva Svet, da sprejme skupno stališče proti uporabi diplomatskih zagotovil iz tretjih držav s strani držav članic, kjer je velika verjetnost, da so posamezniki v nevarnosti, da bodo podvrženi mučenju ali trpinčenju; |
O uporabi evropskega zračnega prostora in evropskih letališč s strani agencije CIA
|
34. |
meni, da je bila zaradi večjega števila letov letal, ki jih ima CIA v lasti ali jih je najela, Konvencija iz Chicaga večkrat kršena, saj ni bila spoštovana obveznost, da se za to pridobi dovoljenje, predvideno v členu 3 te konvencije v zvezi z državnimi leti; |
|
35. |
obsoja dejstvo, da nobena država članica, država pristopnica ali država kandidatka ni sprejela postopkov, s katerimi bi preverili, ali se civilna letala ne uporabljajo za namene, ki niso v skladu z mednarodno priznanimi standardi o človekovih pravicah; |
|
36. |
meni, da je evropska zakonodaja o enotnem evropskem zračnem prostoru, uporabi, nadzoru in upravljanju nacionalnih zračnih prostorov in letališč držav članic in evropskih letalskih prevoznikov popolnoma neprimerna; poudarja, da je treba določiti nove nacionalne, evropske in mednarodne standarde; poziva Komisijo, da nemudoma izboljša zakonodajo tako, da predlaga direktivo za uskladitev nacionalnih zakonov v zvezi s spremljanjem netržnega civilnega letalstva; |
|
37. |
poziva Komisijo, da za države članice izdela priporočila v zvezi z izboljšanjem standardov spremljanja dejavnosti zasebnih čarterskih letal, ki uporabljajo ameriška letališča in zračni prostor; |
|
38. |
meni, da je treba prikazati dejansko vsebino sporazuma iz Aten z dne 22. januarja 2003, ki obravnava „večjo uporabo evropskih tranzitnih zmogljivosti za podporo vračanju zločincev/zavrnjenih tujcev“; |
|
39. |
meni, da je treba ugotoviti, kako so ameriške tajne službe uporabljaje zračni prostor, civilna in vojaška letališča ter baze zveze NATO in ameriške baze; |
|
40. |
meni, da je treba ugotoviti, ali obstajajo dokazi, ki potrjujejo, da v nekaterih evropskih državah delujejo tajni zapori, kot je navedeno v več preiskavah novinarjev in uglednih nevladnih organizacij; |
O uradnih obiskih delegacij, ki jih je do zdaj izpeljal začasni odbor
|
41. |
meni, da sta uradni delegaciji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Združenih držav Amerike zagotovili bistvene informacije za delo začasnega odbora in omogočili neposredno ugotavljanje različice dogodkov političnih organov in stališče civilne družbe; |
|
42. |
obsoja dejstvo, da je bil nemški državljan Kalid El-Masri leta 2004 več kot štiri mesece nezakonito pridržan v Afganistanu; obsoja nepripravljenost organov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da potrdijo, da je bil El-Masri, preden so ga agenti službe CIA izročili Afganistanu, verjetno pridržan v Skopju; |
|
43. |
obžaluje zelo restriktivno razlago ameriške vlade Konvencije ZN proti mučenju in predvsem prepovedi kakršnega koli izročanja, kar lahko povzroči, da so izročene osebe podvržene mučenju ali ponižujočemu, krutemu in nečloveškemu ravnanju; |
O prihodnjem delu začasnega odbora
|
44. |
ugotavlja, da mora začasni odbor nadaljevati svoje delo in da je treba še temeljiteje preučiti zadevne dogodke ter tako preveriti, če je ena ali več držav članic kršilo člen 6 Pogodbe o Evropski Uniji; poudarja tudi, da bi bilo primerno preiskave razširiti na dogodke in države, ki niso bili izrecno omenjeni v tej resoluciji; |
|
45. |
zato je sprejel odločitev, da bo začasni odbor nadaljeval delo do konca predpisanega dvanajstmesečnega roka brez poseganja v določbe člena 175 Poslovnika Parlamenta o možnem podaljšanju roka; |
|
46. |
meni, da je treba čim prej začeti s pripravljalnimi zakonodajnimi postopki na ravni EU in Sveta Evrope in tako zagotoviti primerno pravno varstvo osebam pod pristojnostjo držav članic ter učinkovit parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami tako na nacionalni kot na evropski ravni; zato je bistveno uvesti Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in ji omogočiti delovanje; |
|
47. |
obžaluje jasne nastajajoče razlike med pristopom ameriških in evropskih pravnih modelov v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti začasnega odbora; priznava, da mednarodni terorizem spada med ključne dejavnike, ki ogrožajo varnost in stabilnost EU ter celotno mednarodno skupnost, in da se lahko proti tej grožnji borimo le s pravnimi sredstvi v tesnem sodelovanju z ZDA; poudarja potrebo po jasni prepovedi izrednih izročitev v mednarodnem pravu ter skupnem stališču evropskih institucij, ki morajo načeti to vprašanje z vpletenimi tretjimi državami; |
|
48. |
meni, da mora začasni odbor na koncu svojega dela predlagati načela, ki jih je treba sprejeti, še posebej:
|
|
49. |
poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, ki bodo omogočili začasnemu odboru, glede na zelo specifično naravo njegovih pristojnosti, da bo v celoti izpolnil poslanstvo, ki mu je bilo zaupano, pri čemer bo, dokler ne konča dela, ustrezno upošteval vsa odstopanja od pravil Poslovnika Parlamenta, še posebej glede:
|
|
50. |
pozdravlja ukrepe Sveta Evrope in zlasti poročevalca njegovega Odbora za pravne zadeve in človekove pravice ter sodelovanje Sveta Evrope z začasnim odborom; |
|
51. |
poziva Svet in njegove člane ter še posebej njegovega predsednika, da popolnoma in brezpogojno pomagajo začasnemu odboru pri njegovem delu v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, kot je določeno v pogodbah in sklepih Sodišča Evropskih skupnosti; |
|
52. |
poziva države članice, da zavzamejo bolj odločno stališče glede zaprtja centra za pridržanje v Guantanamu in prevzamejo dejavnejšo vlogo pri iskanju rešitev za zapornike, proti katerim ne bodo sproženi pravni postopki in ki se ne morejo vrniti v državo izvora ali bivanja, ker so izgubili državljanstvo ali bili podvrženi mučenju ali drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju; |
|
53. |
zahteva od držav članic, da evropskim državljanom in vsem osebam, ki stalno prebivajo v EU in so zdaj priprti v Guantanamu, zagotovijo vso potrebno podporo in pomoč, zlasti pravno; |
|
54. |
spodbuja Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, da si prizadeva za izpolnjevanje obveznosti (13) vseh držav članic Sveta Evrope v zvezi z obveščanjem Odbora za preprečevanje mučenja o vseh prostorih za pridržanje na njihovem ozemlju in mu do teh omogoči dostop; |
|
55. |
spodbuja Komisijo, da še naprej pomaga začasnemu odboru v vseh njegovih dejavnostih; |
|
56. |
opozarja, da je bistvenega pomena popolno sodelovanje s parlamenti držav članic, državami pristopnicami in kandidatkami ter pridruženimi državami, zlasti s tistimi, ki so že dejavne na tem področju; |
*
* *
|
57. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in kandidatk ter pridruženih držav kakor tudi Svetu Evrope, vladi in obema domovoma Kongresa Združenih držav. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0529.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0012.
(3) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(4) Parlamentarni varuh človekovih pravic, „Pregled izvrševanja vladne odločitve za izgon dveh egiptovskih državljanov s strani varnostne policije“, referenca št. 2169-2004 (22. maj 2005).
(5) Švedski parlament, „Ravnanje švedske vlade v zadevah v zvezi z izgonom v Egipt“, poročilo preiskave 2005/06.KU2,
http://www.riksdagen.se/templates/R_PageExtended_7639.aspx.
(6) Sklep Odbora proti mučenju, sporočilo št. 233/2003, Ahmed Hussein Kamil Agiza/Švedska (20. maj 2005),
http://www.unhchr.ch/tbs/doc.nsf/MasterFrameView/3ef42bcd48fe9d9bc1257020005533ca?Opendocument.
(7) Milansko sodišče, Sodni oddelek za predhodne preiskave (Sezione Giudice per le indagini preliminari), referenci št. 10838/05 R.G.N.R in št. 1966/05 R.G.GIP.
(8) Poročilo generalnega sekretarja, izdelano v skladu s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah, o vprašanju tajnega pridržanja in prevoza ujetnikov, osumljenih terorističnih dejanj, zlasti s strani agencij iz drugih držav ali na njihovo pobudo,
https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?Ref=SG/Inf%282006%295&Sector=secPrivateOffice&Language=lanEnglish&Ver=original&BackColorInternet=9999CC&BackColorIntranet=FFBB55&BackColorLogged=FFAC75.
(9) http://www.coe.int/T/E/Com/Files/Events/2006-cia/annexes.asp.
(10) Opombe za tiskovno konferenco generalnega sekretarja Sveta Evrope Terryja Davisa, sreda, 12. april 2006;
http://www.coe.int/T/E/Com/Files/PA-Sessions/April-2006/20060412_Speaking-notes_sg.asp.
(11) http://www.venice.coe.int/docs/2006/CDL-AD%282006%29009-e.asp#_Toc130704767.
(12) Glej poročila ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah v državah (2003).
(13) Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja: CPT/Inf/C (2002) 1 [EN] (Del 1) – Strasbourg, 26.XI.1987, člen 8.
P6_TA(2006)0317
Prestreganje podtkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb
Resolucija Evropskega parlamenta o prestreganju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti člena 8 Konvencije, |
|
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 7 in 8 Listine, |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope št. 108 o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov, |
|
— |
ob upoštevanju člena 6 Pogodbe EU in člena 286 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Uredbe o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev (KOM(2005)0343), |
|
— |
ob upoštevanju pritožb, ki jih je Privacy International vložil pri nadzornih organih za varstvo osebnih podatkov v 33 državah, ker trdi, da se pri bančnih nakazilih sistema SWIFT niso spoštovali zakonski postopki, predvideni z zakonom o varstvu podatkov, in da so se podatki razkrili brez pravne podlage ali pooblastila, |
|
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker so evropski in ameriški mediji nedavno razkrili obstoj programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ki ga je vzpostavila ameriška administracija in ki je ameriškim oblastem omogočil dostop do vseh finančnih podatkov, ki jih hrani družba SWIFT (Družba za svetovne medbančne finančne telekomunikacije), zadruga v bančnem sektorju s sedežem v Belgiji, ki združuje več kot 8 000 komercialnih bank in institucij v 200 državah, vključno s številnimi centralnimi bankami, |
|
B. |
ker informacije, ki jih hrani SWIFT, do katerih so imele dostop ameriške oblasti, zadevajo stotine tisočev državljanov EU, saj Evropske banke uporabljajo sistem sporočanja SWIFT za prenos sredstev med bankami po celem svetu, in ker SWIFT vsak dan izvede na milijone prenosov in bančnih transakcij, |
|
C. |
ker bi morala biti za vse prenose podatkov, nastale na ozemlju EU in namenjene uporabi izven ozemlja EU, opravljena najmanj presoja primernosti v skladu z Direktivo 95/46/ES, |
|
D. |
ker dostop do podatkov, s katerimi upravlja SWIFT, omogoča, da se odkrijejo ne samo prenosi sredstev v zvezi z nezakonitimi dejavnostmi, temveč tudi informacije o gospodarskih dejavnostih zadevnih posameznikov in držav, kar lahko povzroči razmah gospodarskega in industrijskega vohunjenja, |
|
1. |
opozarja na svojo odločenost, da se bo boril proti terorizmu, in verjame, da je treba najti pravo ravnotežje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic; izraža svojo globoko zaskrbljenost ob dejstvu, da se je ustvarilo ozračje, ko se vedno manj spoštuje varstvo zasebnosti in podatkov; |
|
2. |
poudarja, da Evropska unija temelji na pravni državi in morajo biti vsi prenosi osebnih podatkov v tretje države podvrženi zakonodaji o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni, ki določa, da mora vse prenose odobriti sodni organ in da mora biti vsako odstopanje od tega načela sorazmerno in temeljiti na zakonu ali mednarodnemu sporazumu; |
|
3. |
meni, da lahko države članice samo z izvajanjem člena 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v okviru zakonodaje Skupnosti in ob upoštevanju člena 13 Direktive 95/46/ES – v interesu državne varnosti, javnega reda in varnosti – odstopajo od načela namena uporabe podatkov, ki prepoveduje prenos komercialnih podatkov, kar je edina legitimna podlaga za shranjevanje osebnih podatkov s strani zasebnih strank, in tako zmanjšajo raven varstva podatkov samo, kadar je to potrebno, sorazmerno in skladno z demokratično družbo; |
|
4. |
opozarja na zgoraj navedeni predlog Uredbe o podatkih, ki lahko prispeva k oblikovanju pravnega okvira za prenos te informacije; obžaluje, da druge institucije, zlasti Evropska centralna banka – v nasprotju z načelom lojalnega in stalnega sodelovanja med institucijami Skupnosti – med pogajanji in trialogi niso obvestile Evropskega parlamenta o obstoju prenosov podatkov iz bančnih nakazil SWIFT; |
|
5. |
poziva Komisijo, Svet in Evropsko centralno banko (ECB), naj v celoti pojasnijo, v kolikšnem obsegu so bili seznanjeni o tajnem sporazumu med družbo SWIFT in ameriško vlado; |
|
6. |
zahteva, da se pojasni vloga in delovanje ECB v zvezi s tem, in poziva evropskega varuha osebnih podatkov, naj čim prej preveri, če je bila ECB dolžna v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 ukrepati glede morebitne kršitve varovanja podatkov, za katero je izvedela; |
|
7. |
opozarja, da mora ECB zagotoviti, da centralne banke dostopajo do SWIFT-a samo v zakonitem okviru; |
|
8. |
poziva države članice, da zagotovijo in preverijo, da na nacionalni ravni ni zakonodajnih vrzeli in da zakonodaja o varstvu podatkov Skupnosti pokriva tudi centralne banke; poziva države članice, naj sporočijo izide tega preverjanja Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu; |
|
9. |
poziva Svet. da nujno pregleda in sprejme predlog okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, obdelanih v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (KOM(2005)0475), da se evropskim državljanom zagotovi enaka in visoka raven varstva podatkov na ozemlju celotne Unije; |
|
10. |
opozarja Svet zlasti na predloga sprememb 26 in 58 stališča Parlamenta, sprejetih dne 14. junija 2006 (3) o zgoraj navedenem predlogu okvirnega sklepa, ki si prizadeva za ureditev obdelovanja podatkov, ki se v javnem interesu prenesejo k zasebnim skupinam; |
|
11. |
ponovno izraža svoje razočaranje nad nepripravljenostjo Sveta, da bi premostil trenutno stanje v zakonodaji, ko v okviru prvega ali tretjega stebra veljata dva različna postopkovna okvira za varstvo temeljnih pravic; zato ponavlja zahtevo, da se dvojni okvir odpravi z uporabo premostitvene določbe, kar omogoča člen 42 PEU; |
|
12. |
zahteva, da Komisija prične izvajati ocenjevanje vse sprejete protiteroristične zakonodaje EU s stališča učinkovitosti, nujnosti, sorazmernosti in spoštovanja temeljnih pravic; odločno poziva Komisijo in Svet, naj pretehtata sprejem možnih ukrepov, s katerimi bi se v prihodnosti izognili ponovnim tovrstnim resnim kršitvam zasebnosti; |
|
13. |
ostro obsoja kakršne koli tajne operacije na ozemlju EU, ki bi vplivale na zasebnost državljanov EU; je močno zaskrbljen, da bi se take operacije dogajale, ne da bi bili evropski državljani in njihovi parlamentarni predstavniki o tem obveščeni; poziva Združene države Amerike in njihove obveščevalne in varnostne službe, naj delujejo v duhu dobrega sodelovanja in obvestijo svoje zaveznike o kakršnih koli operacijah, ki jih nameravajo izvajati na ozemlju EU; |
|
14. |
poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj skupaj z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve čim prej opravi skupno zaslišanje ECB, Komisije, Sveta, Evropskega varuha osebnih podatkov ter drugih zasebnih in javnih strani, ki so povezane z zadevo, da se odkrije, katere informacije so morda pridobili; |
|
15. |
naroči svojemu Predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in kandidatk in vladi ter zbornicama kongresa Združenih držav Amerike. |
(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(2) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0258.
P6_TA(2006)0318
Vključevanje imigrantov v Evropsko unijo
Resolucija Evropskega parlamenta o strategijah in sredstvih za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo (2006/2056(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. septembra 2005 z naslovom „Skupni program za vključevanje – Okvir za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo“ (KOM(2005)0389), |
|
— |
ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe ES, ki daje Skupnosti pooblastila in odgovornosti na področju priseljevanja in azila, ter člena 63(3)(a) Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999, zasedanja Evropskega sveta v Laekenu z dne 14. in 15. decembra 2001, zasedanja Evropskega sveta v Sevilli z dne 21. in 22. junija 2002 in z zasedanja Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003, ki poudarjajo pomen razvijanja sodelovanja in izmenjave podatkov v okviru na novo vzpostavljene skupine nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje in še zlasti okrepitev usklajevanja ustreznih politik na ravni Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju Haaškega programa, ki ga je sprejel Evropski svet 4. novembra 2004 in ki določa cilje na področju svobode, varnosti in pravice za obdobje 2005-2010, |
|
— |
ob upoštevanju neuradnega ministrskega srečanja v Groningenu 9. novembra 2004, kjer so se prvič srečali ministri, odgovorni za politiko vključevanja, |
|
— |
ob upoštevanju skupnih osnovnih načel o politiki vključevanja imigrantov v Evropski uniji, ki jih je Svet Evropske unije sprejel 19. novembra 2004 (1), |
|
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 18, 20, 21 in 22 Listine, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0190/2006), |
|
A. |
ker se je Evropska unija z izzivom vključevanja priseljencev srečala že prej; ker je bila pred četrt stoletja večina priseljencev iz južne Evrope; ker je danes južna Evropa uspešen del Unije, njeni državljani pa ne štejejo več za priseljence, čeprav so jih včasih mnogi imeli za tuje in „nesposobne vključevanja“; ker je pristop njihovih držav izvora k Uniji okrepil EU kot celoto; ker so podobno danes državljani novih držav članic polnopravni državljani EU, |
|
B. |
ker je izziv vključevanja, kakršnega Unija pozna danes, drugačen, saj ni mogoče predpostavljati, da se bo večina priseljencev sčasoma vključila, ko se bodo njihove države izvora vključile v Unijo, |
|
C. |
ker se ocenjuje, da je v EU 40 milijonov priseljencev, število njihovih potomcev pa je še za nekaj milijonov višje; ker je to rastoče prebivalstvo izredno raznoliko, vendar se srečuje s podobnimi težavami: stopnja zaposlenosti je daleč pod povprečjem, tudi njihova uspešnost v šoli opazno zaostaja; ker imajo na političnem področju na vseh vladnih ravneh premalo predstavnikov, kar velja tudi za politične stranke držav članic in evropske institucije, |
|
D. |
ker se teh več kot 40 milijonov državljanov lahko obravnava kot 26. državo članica EU (in po številu prebivalcev njena 5. največja država) in ker morata biti skrb in prizadevanje EU za vključevanje tega prebivalstva enaka zavezanosti EU k vključevanju držav pristopnic, za premagovanje izziva vključevanja, katerega neuspeh bi lahko socialno, gospodarsko in politično ogrozil EU, pa je Unija namenila zelo malo sredstev; ker je potrebno ne le, da se dolgoročno namenijo sredstva za novi Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (KOM(2005)0123), ampak da se zagotovi tudi, da ustrezni generalni direktorati Komisije del svojih sredstev namenijo za politiko vključevanja EU, |
|
E. |
ker je zavezanost Evropske unije vključevanju dolgo zavirala široko razširjena ideja, da je „vključevanje lokalno vprašanje“; ker ima vključevanje dejansko tudi svetovne posledice, zlasti kadar je neuspešno, saj ima lahko neuspešno izvajanje politike vključevanja določene države članice negativne posledice za Unijo kot celoto, na primer:
|
|
F. |
ker bo uspeh vključevanja okrepil gospodarstvo Unije v primerjavi s svetovno konkurenco; ker bo Unija namenila pozornost preprečevanju bega možganov, hkrati pa pritegnila delavce in podjetnike, ki jih potrebujejo gospodarstva EU, ter znanstvenike in študente, ki so temelj inovativnosti; ker bodo mesta EU ob ciljno usmerjeni, dosledni in z ustreznimi sredstvi podprti politiki vključevanja varnejša, skupnosti pa močnejše; ker se bo ksenofobija zmanjšala, medtem ko se bo okrepilo spoštovanje temeljnih pravic za vse; ker se bo položaj Evrope v svetu izboljšal, |
|
G. |
ob upoštevanju ključne vloge lokalnih, regionalnih in državnih organov, ki so med drugim odgovorni za področje urbanističnega in stanovanjskega načrtovanja ter za področje izobraževanja in imajo s tem neposreden vpliv na proces vključevanja; poziva omenjene organe, da se bolje vključijo v razpravo na evropski ravni; poudarja pomen podpore, ki jo je Evropska unija zagotovila za pobude, sprejete na tej ravni, prek strukturnih skladov Skupnosti, |
|
H. |
ker ne obstaja jasna in enostavna rešitev za uspešno vključevanje v Evropsko unijo; ker morajo imeti lokalni, regionalni in nacionalni organi (zlasti v urbanih središčih, kjer je skoncentrirana večina priseljencev) sposobnost in sredstva za določitev in izvajanje natančnih ukrepov za vključevanje, in ker morajo države članice in Unija kot celota vseeno zavzeto razvijati strategije za vključevanje ter spremljati učinkovitost in rezultate teh ukrepov, s čimer bodo zagotovile izvajanje tistih strategij, katerih rezultati koristijo skupnim interesom Unije, in mora Komisija v ta namen izvesti predlagano raziskavo, ki bi omogočala opredelitev ravni sodelovanja in vključevanja v vseh državah EU, |
|
I. |
ker je vključevanje „dvosmerni proces“, ki predvideva tako pripravljenost in odgovorno sodelovanje priseljencev pri vključevanju v družbo gostiteljico kot pripravljenost državljanov EU, da sprejmejo in vključijo migrante, ter vključuje ukrepe na vseh ravneh za vplivanje na obnašanje priseljencev in družbe, ki jih sprejema, ter za sprostitev sredstev na obeh straneh za izvajanje politike; ker ta proces vključuje vzajemno obvezo, ki vsebuje pravice in dolžnosti, tako družbe gostiteljice kot priseljencev, |
|
J. |
ker morajo prednostne naloge, ki usmerjajo ukrepe EU na tem področju, vključevati:
ob tem pa morajo institucije Unije zagotoviti, da se njihove dobronamerne pobude ne bi spremenile v zgolj simbolične ukrepe brez dodane vrednosti, |
|
K. |
ker so spodbujanje temeljnih pravic, enake možnosti za vse in nediskriminacija ključni elementi vključevanja; ker je predlagana proglasitev leta 2007 za Evropsko leto enakih možnosti za vse in leta 2008 za Evropsko leto medkulturnega dialoga pomembna pobuda za ozaveščanje, ki bo prispevala k uresničitvi navedenih ciljev, |
|
L. |
ker obstaja jasna povezava med uspešno politiko vključevanja EU in prizadevanjem Unije, da oblikuje politiko zakonitega priseljevanja in migracije, ker bi bil prvi praktični korak pri tem večja usklajenost med organi, ki so pristojni za sprejem priseljencev, in organi, ki se ukvarjajo z njihovim vključevanjem v družbo, |
|
1. |
poziva Komisijo, da zagotovi učinkovito izvajanje obstoječih direktiv v zvezi z vključevanjem, zlasti direktiv Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do ponovne združitve družine (2), 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (3), 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (4), in 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (5); veliko držav članic zaostaja pri učinkovitem izvrševanju teh direktiv in zelo pomembno je, da Komisija strožje spremlja prenos direktiv v zvezi z vključevanjem in učinkovitost upravnih praks, s katerimi se izvaja ustrezna zakonodaja v vsakodnevnem življenju priseljencev; |
|
2. |
pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev zgoraj navedenega Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 ter nujno poziva k uporabi tega sklada za doseganje šestih konkretnih načel, ki so:
|
|
3. |
pozdravlja navedbo skupnih osnovnih načel v zgoraj navedenem sporočilu Komisije; trdno verjame, da skupna osnovna načela predstavljajo trden sklop priporočil, ki bi morale biti temelj za politiko vključevanja EU; obžaluje, da države članice niso nadaljevale z nadaljnjim sledenjem skupnim osnovnim načelom odkar so jih leta 2004 sprejele; poziva, da finsko predsedstvo skupna osnovna načela spet postavi v središče načrtovanja, predvsem načela, ki zadevajo zaposlovanje (št. 3), vzajemno delovanje (št. 7) in sodelovanje (št. 9); |
|
4. |
pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje letnega foruma za vključevanje, ki bo olajšal izmenjavo najboljših praks, predvsem v politiki, kjer igra EU omejeno vlogo, ampak kjer nekatere države članice vodijo politike, ki so lahko vodilo drugim; meni, da bi morali predstavniki vseh oblasti, bodisi lokalne, regionalne nacionalne ali oblasti EU, ki so vpletene v vključevanje, sodelovati v letnem forumu za vključevanje; |
|
5. |
poziva Komisijo, da pojasni, razširi in usklajuje odgovornosti za vključevanje med generalnimi direktorati, vključno z oživitvijo in vzdrževanjem navzkrižne delovne skupine za vključevanje med generalnimi direktorati ter dodelitvijo natančnih odgovornosti v zvezi z vključevanjem za različne generalne direktorate; razen tega poziva k sprejetju ukrepov, s pomočjo katerih bi se novi Evropski sklad za vključevanje in Evropski socialni sklad vzajemno dopolnjevala; |
|
6. |
pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala potrebo po raziskovanju in opredelitvi politik vključevanja držav članic in ravni sodelovanja priseljencev; meni, da je ta podatek predpogoj za vsako politiko EU, katere namen je spodbujati boljše vključevanje v EU, in da je zato, da je taka opredelitev uporabna, treba pojasniti izraze, uporabljene v razpravi EU o vključevanju, saj je že sama beseda „vključevanje“ predmet različnih razlag; |
|
7. |
poziva Komisijo, da ustanovi stalno kontaktno skupino predstavnikov priseljencev, strokovnjakov, nevladnih organizacij in drugih, ki bi Komisiji svetovala glede vseh politik, ki so povezane z vključevanjem; |
|
8. |
poziva Komisijo, naj da poseben poudarek spodbujanju priseljevanja in raznolikosti v EU ter stalni integraciji vključevanja prek svojih strategij komunikacije in pobud; poziva Komisijo in države članice, da sprožijo kampanjo obveščanja in ozaveščanja, katere cilj naj bo večje razumevanje migracij ter gospodarskega in družbenega prispevka priseljencev v dani družbi; |
|
9. |
poziva Komisijo, da vzpostavi strog spremljevalni mehanizem za ocenjevanje programov vključevanja v različnih državah članicah, vključno s sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov, in objavi strogo in praktično dvoletno poročilo o migraciji in vključevanju, ki:
|
|
10. |
spodbuja Komisijo, da se, če je to primerno, posvetuje s skupnostmi migrantov pri določanju in izvrševanju evropske pomoči in razvojne politike v njihovih domovinah; |
|
11. |
zahteva, da Komisija pomnoži pobude za raziskave in analizo, namenjene razumevanju, kaj deluje pri vključevanju, in v sodelovanju z državami članicami in lokalnimi organi ambiciozno razširi učinkovita prizadevanja za širjenje najboljših praks ne le prek predlagane spletne strani, ampak tudi s toliko drugimi razumnimi sredstvi, kot je to mogoče; |
|
12. |
poziva Komisijo in države članice, da uporabijo velik potencial delegacij Komisije in konzularnih organov po vsem svetu za pomoč pri vključevanju morebitnih priseljencev tako, da se jih seznani s kulturo, zgodovino, jezikom in državljanskimi pravicami in odgovornostmi Evropske unije in držav članic; |
|
13. |
poudarja pomen dejstva, da sestava osebja v evropskih institucijah in v javni upravi držav članic odraža sestavo prebivalstva Unije in držav članic; |
|
14. |
poziva Komisijo, da uporabi določbo „passerelle“ iz druge alinee člena 67(2) Pogodbe in s tem podeli Parlamentu pooblastila za soodločanje o vključevanju in zakoniti migraciji in glasovanju s kvalificirano večino v Svetu; meni, da je za poslance pomembno, da imajo moč soodločanja o politiki vključevanja, glede na to, da predstavljajo politični glas EU in da bi torej morali predstavljati tako mnenja priseljencev kot mnenja državljanov in bi morali deliti odgovornost vodenja politike vključevanja v zakonodajnem postopku EU; |
|
15. |
poziva Svet, da podeli stalen značaj letnemu srečanju ministrov za vključevanje, ki ga je prvič organiziralo nizozemsko predsedstvo Sveta v Groningenu novembra 2004; |
|
16. |
poziva države članice, da pri sklepanju zaključkov glede agencije EU za temeljne pravice, resno razmislijo o vlogi takšne agencije pri spodbujanju zaupanja in dobrih odnosov v soseskah in da v okviru nadaljnjih letnih programov, predvidenih za agencijo, organsko razvijejo omenjeno vlogo; |
|
17. |
poziva Svet, da ponovno obravnava predlog Komisije za uporabo odprte metode za usklajevanje politike vključevanja; v zvezi s tem poziva Evropski parlament, da sodeluje v celotnem postopku; |
|
18. |
poziva Svet, da oblikuje obsežno in v prihodnost usmerjeno okvirno direktivo o zakonitih migracijah, pri čemer naj posveti potrebno pozornost potrebi po vključevanju; |
|
19. |
spodbuja države članice, da odgovornost za nadzor politike vključevanja priseljencev dodelijo enemu ministru, ter s tem zagotovijo, da se ta politika upošteva v agencijah na vseh vladnih ravneh, ter da razmislijo o imenovanju visokega komisarja za vključevanje ali varuha človekovih pravic za vključevanje v vsaki državi, da usklajuje izvajanje politik, razširja informacije migrantom in obravnava pritožbe migrantov ter ukrepa za odpravo težav; |
|
20. |
poziva vse države članice, da zagotovijo revizijo vseh vladnih agencij na vseh ravneh, ki so ali bi morale biti odgovorne za vključevanje priseljencev; |
|
21. |
poziva Komisijo, da preuči možnost vključitve vprašanja vključevanja državljanov tretjih držav v prihodnje večletne programe Agencije za temeljne pravice; |
|
22. |
poziva države članice, da spodbujajo politično sodelovanje priseljencev ter jih odvračajo od njihove politične in družbene izolacije; v tej zvezi poziva Komisijo, da izvede pravni pregled obstoječih določb o evropskem civilnem državljanstvu v različnih državah članicah ter trenutnih praks v državah članicah glede pravice priseljencev, ki so rezidenti za daljši čas, da volijo na lokalnih in občinskih volitvah; |
|
23. |
poziva države članice, da oblikujejo pregledne, človeške, hitre in razumne postopke za dodelitev statusa rezidenta za daljši čas, za ponovno združitev družin ter za naturalizacijo priseljencev, ki so rezidenti za daljši čas, in njihovih otrok, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je veliko teh otrok rojenih na ozemlju države članice; |
|
24. |
opozarja države članice na odvisni pravni položaj priseljenk, ki se pridružijo svojim zakoncem v okviru ponovnega združevanja družine, in poziva države članice k ponovnem pregledu svoje zakonodaje, da se zakoncem in otrokom čimprej zagotovi individualni status in delovno dovoljenje, ki sta neodvisna od glavnega nosilca pravnega statusa, da se v celoti zagotovi in zaščiti njihove pravice in olajša njihovo socialno vključevanje; |
|
25. |
spodbuja politične stranke, sindikate in civilno družbo kot celoto, da v državnem merilu in v vse ravni svojih organizacij vključujejo priseljence kot polnopravne člane; |
|
26. |
je naklonjen programom vključevanja, ki jih izvajajo nekatere države članice in vključujejo vzajemno obvezo države gostiteljice in priseljencev; upa, da je tako možno priseljence bolje ozavestiti o temeljnih vrednotah Evropske unije in jim istočasno omogočiti pridobivanje osnovnih znanj o delovanju v družbe gostiteljice; poudarja pomen spodbujanja učenja jezika družbe gostiteljice in organizacije tečajev državljanske vzgoje; |
|
27. |
spodbuja države članice, da okrepijo protidiskriminacijsko in protirasistično zakonodajo, da izvajajo obstoječo zakonodajo in razmislijo o ustrezni zakonodaji za zagotavljanje enakopravnosti pri zaposlovanju za migrante na vseh področjih, pri čemer naj se zgledujejo po tistih državah članicah, kjer je bilo zagotavljanje enakopravnosti pri zaposlovanju uspešno; |
|
28. |
poziva države članice, predvsem da se prepreči morebitno slabo ravnanje s priseljenkami, da jim priskrbijo lahko dostopne podatke, ki zadevajo zakonodajo države gostiteljice o enakosti med spoloma in pravicah ter zaščiti, ki iz nje izhajajo, vključno s pravnimi in upravnimi ukrepi, ki so na razpolago; |
|
29. |
poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj spodbujajo vzajemno delovanje med priseljenci in družbo gostiteljico tudi s spodbujanjem skupnih forumov, medkulturnega dialoga, seminarjev, razstav ter kulturnih in športnih dejavnosti; nadalje poziva k vzpostavitvi novih ali k podpiranju obstoječih struktur, ki omogočajo priseljencem, da se vključijo v družbo gostiteljico, da se prepreči socialna izključenost novo prispelih in tistih, ki so se že nastanili, imajo pa težave pri vključevanju; poleg tega poziva tudi k podpori migrantskih organizacij na njihovem ozemlju ter h krepitvi vezi z matičnimi državami migrantov; |
|
30. |
poziva države članice, da predvidijo ukrepe za vključevanje beguncev v sprejemni fazi, kot so jezikovni tečaji ali prostovoljne delovne dejavnosti, ob upoštevanju dejstva, da se postopek vključevanja beguncev prične v njihovi sprejemni fazi; |
|
31. |
poudarja pomembnost razvoja obsežnega okvira za evropsko civilno državljanstvo s sodelovanjem Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; |
|
32. |
poudarja pomen uvedbe letnih obravnav vključevanja, na katerih bi sodelovali Evropski parlament, nacionalni parlamenti in civilna družba, zlasti nevladne organizacije in priseljenske organizacije, da se oceni učinkovitost prizadevanj Unije glede vključevanja in da se ugotovi razvoj vključevanja priseljencev na ravni držav članic; |
|
33. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic. |
(1) Dokument 14615/04 z dne 19. novembra 2004.
(2) UL L 251, 3.10.2003, str. 12.
(3) UL L 16, 23.1.2004, str. 44.
P6_TA(2006)0319
Razvoj in migracija
Resolucija Evropskega parlamenta o razvoju in migraciji (2005/2244(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Migracija in razvoj: nekaj konkretnih smernic“ (KOM(2005)0390), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2005)0391), |
|
— |
ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o prednostnih ukrepih za reševanje izzivov, ki jih prinaša migracija: prvi nadaljnji ukrepi po Hampton Courtu (KOM(2005)0621); strategija EU za ukrepe v zvezi s krizo na področju človeških virov v zdravstvenem sektorju v državah v razvoju (KOM(2005)0642) in tematski program za sodelovanje s tretjimi državami na področjih migracije in azila (KOM(2006)0026), |
|
— |
ob upoštevanju točke IV sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 v Bruslju, z naslovom „Migracija: globalen pristop“, |
|
— |
ob upoštevanju resolucij A/RES/58/208, A/RES/59/241 in A/RES/60/205 Generalne skupščine Združenih narodov, ki je na svojem 61. zasedanju leta 2006 vprašanjem mednarodne migracije in razvoja predvidevala dialog na visoki ravni, |
|
— |
ob upoštevanju Partnerskega sporazuma med člani afriških, karibskih in pacifiških skupin držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 (Cotonoujski sporazum) (1), in dopolnjen v Luxembourgu dne 25. junija 2005 (2), zlasti člena 13 Sporazuma, o migraciji, |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije iz Bruslja o azilu, migraciji in mobilnosti ter akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta dne 13. aprila 2006 na prvi seji ministrov AKP, in ki sta imela za nalogo obravnavati vprašanja, povezana z azilom, migracijo in mobilnostjo, |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in protokolov h tej konvenciji, |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa št. 4/2005 Sveta ministrov AKP-ES z dne 13. aprila 2005 o uporabi rezerve skupnega dodeljenega zneska za dolgoročni razvoj iz 9. Evropskega razvojnega sklada (3), |
|
— |
ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z naslovom „Svetovna študija o vlogi žensk pri razvoju, 2004: ženske in mednarodna migracija“, A/59/287/Add.1, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Svetovne banke z naslovom „Svetovne gospodarske možnosti 2006: gospodarske posledice nakazil in migracija“ (4), |
|
— |
ob upoštevanju poročila iz oktobra 2005 Svetovne komisije za mednarodno migracijo z naslovom „Migracija v medsebojno povezanem svetu: nove perspektive za ukrepanje“ (5), |
|
— |
ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 18, 19 in 21 Listine, |
|
— |
ob upoštevanju obveznosti, ki so jih prevzele države članice v letu 2005, predvsem:
|
|
— |
ob upoštevanju priporočila št. 151 Mednarodne organizacije dela o delavcih migrantih, |
|
— |
ob upoštevanju skupne deklaracije Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta, Evropskega parlamenta ter Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (7) z dne 20. decembra 2005, ki določa splošni okvir ukrepov Skupnosti na področju razvoja, |
|
— |
ob upoštevanju Dunajske deklaracije, sprejete na četrtem vrhu Evropska unija/Latinska Amerika z dne 12. maja 2006, |
|
— |
ob upoštevanju resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko (8), z dne 15. novembra 2005 o socialni razsežnosti globalizacije (9), z dne 26. oktobra 2005 o pristopu Skupnosti do urejanja ekonomske migracije (10), z dne 9. junija 2005 o povezavah med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem in vključevanjem migrantov (11) in z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT) (12), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2836/98 z dne 22. decembra 1998 o vključitvi vprašanja enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje (13), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0210/2006), |
|
A. |
ker od 175 milijonov migrantov (3 % svetovnega prebivalstva) 40 % živi v državah v razvoju, |
|
B. |
ker migracije ne predstavljajo novega pojava ampak, ker so njen obseg v okviru globalizacije in zavedanje vseh mednarodnih akterjev iz nje naredili zelo pomemben politični izziv za mednarodno skupnost, |
|
C. |
ker se je od leta 1980 naprej priseljevanje znatno povečalo, ampak ni bilo deležno skupnega in skladnega odgovora s strani držav članic Evropske unije, |
|
D. |
ker Evropska unija sprejema priseljence, ki prihajajo skoraj iz vseh držav v razvoju, velik delež teh priseljencev prihaja iz Azije, Afrike in Latinske Amerike, in ker je malo verjetno, da bi se ta pojav v prihajajočih letih zmanjšal, |
|
E. |
ker se mednarodna skupnost pri udejanjanju obsežnih skupnih ukrepov obotavlja, |
|
F. |
ker vprašanje migracij zahteva globalni odgovor mednarodne skupnosti in ker Evropska unija do sedaj še ni našla skupne politične rešitve ali se ni opremila s primernimi instrumenti za to problematiko, |
|
G. |
ker pomanjkanje skupne politike na področju upravljanja migracijskih tokov omogoča državam članicam, da sprejemajo enostranske odločitve, kar pa otežuje sprejemanje skladnega stališča Skupnosti, |
|
H. |
ker bi moral biti odgovor na pojav priseljevanja rezultat najbolj obsežnega soglasja v okviru Evropske unije, |
|
I. |
ker bo dialog na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju potekal dne 14. in 15. septembra 2006 v okviru Generalne skupščine Združenih narodov, |
|
J. |
ker je Afriška unija, pod pokroviteljstvom predsednika Komisije Afriške unije Alphe Oumarja Konaréja, uvrstila migracijo med glavne teme svojega delovanja, |
|
K. |
ker raznolikost vzrokov in s tem kategorij migrantov predstavlja zavoro pri izvajanju skladnih in celovitih politik, ki naj bi migracijo spremenile v vzvod za razvoj, |
|
L. |
ker sta glavni svetovni žarišči migracije Azija in Latinska Amerika, vendar se Afrika od njiju razlikuje po številnih negativnih vplivih migracijskih pojavov, |
|
M. |
ker se analize osredotočajo zlasti na države gostiteljice na severu, medtem ko 60 % migrantov sploh ne zapusti južne poloble, |
|
N. |
ker so prizadevanja za sprožitev globalnega dialoga in za krepitev sodelovanja glede vprašanja migracij med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko zapisana v Dunajski deklaraciji, |
|
O. |
ker zgolj povečanje javne pomoči za razvoj ne reši vprašanja povezave med migracijo in razvojem, ampak bi bilo treba ravno tako razvijati posebna in inovativna orodja, ki bodo služila boljšemu prepoznavanju in spodbujanju vloge migrantov v boju proti revščini in v prid razvoju, |
|
P. |
ker mora iskanje rešitve za ta pojav biti sestavni del nacionalnih in mednarodnih strategij za boj proti revščini, |
|
Q. |
ker je treba priznati in podpreti pravico držav na jugu, da vodijo avtonomno migracijsko politiko, |
|
R. |
ker je za države na jugu migracija sinonim za odhod najbolj izobraženega in podjetnega prebivalstva in ker „beg možganov“ ogroža preskrbo z osnovnimi storitvami in njihovo kakovost v različnih sektorjih, zlasti na področju zdravja in izobraževanja, |
|
S. |
ker selektivne politike sprejema migrantov, ki jih uporablja sever kot „izbrano migracijo“, spodbujajo beg možganov in tako še poslabšujejo izgubljanje zmožnosti, ki tare veliko število držav na jugu, |
|
T. |
ker po mnenju predsednika Komisije Afriške unije Alphe Oumarja Konaréja te politike ponovno „zavračajo Afriki pravico do razvoja“, |
|
U. |
ker krožna migracija, ki omogoča povratna potovanja med državo izvora in državo gostiteljico, nudi pomembne možnosti za razvoj tako državam gostiteljicam kakor tudi državam izvora, |
|
V. |
ker ima skupni razvoj, razumljen kot vrednotenje potenciala, ki ga predstavljajo migrantske skupnosti v razvitih državah, ki so na uslugo razvoju v državah izvora, za namen spremeniti migracijo v vzvod za razvoj z medsebojno pomočjo med narodi, |
|
W. |
ker predstavlja prenos sredstev migrantov v njihove države izvora večjo možnost za razvoj, saj znesek teh prenosov znatno presega uradno pomoči za razvoj na svetovni lestvici; in ker so v veliki večini primerov finančni in bančni stroški teh nakazil zelo visoki, njihov prenos pa ni vedno pregleden; vendar je treba poudariti, da so sredstva namenjena predvsem porabi v družinah in da samo majhen del teh prenosov financira vlaganja in razvoj, |
|
X. |
ker ti prenosi vendar nimajo namena zamenjati ali upravičiti zmanjšanje uradne pomoči za razvoj, |
|
Y. |
ker je bilo leta 2005 na svetu skoraj 9,2 milijona beguncev in 25 milijonov znotraj domovine razseljenih oseb, od tega polovica v Afriki, ki niso deležni mednarodne zaščite, kar povzroča nedopustno hierarhizacijo prizadetih, |
|
Z. |
ker se je število beguncev in „ekološko“ razseljenih oseb povečalo, po mnenju Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) pa bi ta številka v nekaj letih dosegla 50 milijonov, |
|
AA. |
ker je vključevanje priseljencev dvostranski proces, ki temelji na vzajemnosti pravic in ustreznih dolžnosti zakonitih migrantov in družbe v državi gostiteljici, cilj katere je zagotoviti priseljencem sodelovanje v tej družbi, |
|
AB. |
ker so migranti, ki so žrtve trgovine z ljudmi, diskriminacije in socialne negotovosti, globalno, še vedno nezadostno zaščitena skupina s strani mednarodne skupnosti in določenih nacionalnih zakonodaj, |
|
AC. |
ker Mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov ni ratificirala še nobena država članica, |
|
AD. |
ker je Evropska unija od leta 1999 za vključevanje namenila le 15 milijonov evrov, kar pomeni 0,5 evrov na priseljenca, |
|
AE. |
ker je treba boj proti trgovini z ljudmi, povezani z migracijami in boj proti trgovini z ženskami in otroki ter proti njihovemu spolnemu izkoriščanju, postaviti med prednostne naloge na ravni Evropske unije, |
|
AF. |
ker ženske predstavljajo 51 % priseljencev v razvitem svetu in 46 % v državah v razvoju (14); ker se predvideva, da so objavljeni podatki glede tveganj, katerim so izpostavljeni ilegalni priseljenci, nezadostni ter zavedajoč se dejstva, da so priseljenke še bolj izpostavljene spolnemu izkoriščanju, nasilju, diskriminaciji in izkoriščanju na delovnem mestu; ker poleg tega migracijske politike ne upoštevajo posebne vloge žensk, |
|
AG. |
ker migracija omogoča ženskam, da izboljšajo svoje življenje, povečajo svojo avtonomijo, pomagajo tistim ženskam, ki so postavljene na rob ter odpravijo zatirajoče socialne odnose, |
|
AH. |
ker so ženske pogosto prisiljene zapustiti domovino zaradi prisilne poroke, revščine, oboroženih spopadov, |
|
AI. |
ker so priseljenke bolj izpostavljene spolnemu izkoriščanju, diskriminaciji, izkoriščanju na delovnem mestu in „tratenju možganov“ (brain waste), nasilju in nevarnostim za zdravje, socialni osami ter trgovini z ljudmi, |
|
AJ. |
ker je število priseljenk, ki trenutno prebiva v Evropski uniji brez dokumentov visoko, le-to pa povečuje tveganje tako njihovega izkoriščanja na delovnem mestu, kakor spolnega izkoriščanja in spolnega nasilja, |
|
1. |
je prepričan, da mora Evropska unija igrati ključno vlogo pri pretvorbi migracije v vzvod za razvoj; |
|
2. |
poudarja, da bi morala Unija k vprašanju povezave med razvojem in migracijo doprinesti globalno politično rešitev, ki bo imela regionalni značaj in bo zlasti osredotočena na Afriko in migracije jug-jug; poziva, da se vprašanju migracije da absolutno prednost v agendi in političnem dialogu med Evropsko unijo in različnimi regijami, s katerimi ima odnose, in podpira pripravo vrha Evropa-Afrika, da bi poiskali skupno politično rešitev; |
|
3. |
meni, da bi morala evropska politika na področju migracije in razvoja predvsem temeljiti na načelu solidarnosti s tretjimi državami in na skupnemu razvoju, da bi se tako soočila s številnimi vzroki migracij, ter da bi izkoreninila revščino; |
|
4. |
ponovno poudarja svojo podporo zamisli mobilnosti ljudi kot človekove pravice, na katero pa v tem okviru ne smemo gledati s stališča tržne logike; poudarja, da si mora vsa politika na tem področju prizadevati k spodbujanju mobilnosti po lastni izbiri in ne pod prisilo; |
|
5. |
poudarja, da bo mogoče sprejeti primerno rešitev za pojav priseljevanja na evropski ravni samo z oblikovanjem skupne strategije, ki bo jasno določila svoje cilje ter mehanizme, ki bodo na razpolago državam članicam, da bi tako skupaj in na podlagi vzajemne podpore, našli rešitev tega pojava; |
|
6. |
opozarja, da je boj proti izkoriščanju in trgovini z ljudmi obveza za vse države; opozarja, da obstajajo večstranski akti, kot je Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in protokoli h tej konvenciji, ki predstavljajo učinkovit mehanizem za boj proti trgovini z ljudmi in priseljenci in za zaščito temeljnih pravic priseljencev; pa tudi za omogočanje pregona oseb, ki se ukvarjajo s takimi oblikami kriminala; poziva države, ki še niso ratificirale te konvencije, ali ki še niso k njej pristopile, naj to storijo v najkrajšem možnem času; |
|
7. |
priporoča, da se vprašanje migracije vključi v zunanjo politiko Evropske unije ter se tako sledi primeru Barcelonskega procesa; |
|
8. |
pozdravlja predlog Sveta, da se bo leta 2006 organiziralo ministrsko srečanje Euromed na temo migracije; prav tako podpira evro-afriški vrh o migraciji, ki bo potekal julija 2006 v Rabatu, na katerem se bo razpravljalo o magrebski in podsaharski migraciji v Evropo; |
|
9. |
pozdravlja preostale ukrepe, s katerimi se želi izboljšati migracijsko politiko in poudarja potrebo po skupnem pristopu, ki bo vključil jasno vizijo najpomembnejših ukrepov na področju migracijske politike, in ne zgolj podporo razdrobljenim ukrepom, s katerimi se želi razviti takšno politiko; |
|
10. |
priporoča, da Svet sprejme primerne ukrepe, da bi tako v vsaki državi članici zagotovil boljše sodelovanje in usklajevanje med različnimi pristojnimi organi za migracijo in razvoj; |
|
11. |
poudarja, da je povečanje pomoči za razvoj nujen, a ne zadosten pogoj za pretvorbo migracije v vzvod za razvoj; poziva Evropsko unijo in države članice, da spoštujejo politične obveznosti, ki so jih sprejele v letu 2005; |
|
12. |
priporoča, da se migracije in njihov vpliv na razvoj v vseh razmislekih in ukrepih za doseganje RCNT upošteva multidisciplinarno; opozarja, da skupna strategija obrodi sadove samo, če ima primeren pravni okvir, tako na ravni Evropske unije, kakor na ravni držav izvora; |
|
13. |
poudarja, da bi bilo treba pojav migracije bolje vključiti v politike in načrte za razvoj, ter priporoča, da postane migracija na nacionalni ravni del strateških dokumentov za zmanjševanje revščine; |
|
14. |
priznava pomen diaspore pri krepitvi odnosov med Evropsko unijo in državami izvora, zlasti na področju migracije; poziva k tesnejšemu sodelovanju med institucijami držav v razvoju in institucijami držav članic Evropske unije, vključno z izvajanjem projektov za skupni razvoj; |
|
15. |
meni, da bi se moral skupni razvoj, razumljen kot priznavanje in podpiranje vloge diaspor pri razvoju zadevnih držav izvora, na evropski ravni popolnoma priznati; |
|
16. |
poudarja, da bi morala Unija, da bi migracijo spremenila v vzvod za razvoj, najprej imeti dva prednostna instrumenta:
|
|
17. |
meni, da bi moral program AENEAS, kot tudi program, ki ga bo nasledil leta 2007, služiti strategiji razvoja, zlasti s financiranjem ukrepov za skupni razvoj, in da je treba ta cilj striktno spoštovati, da bi, na primer, preprečili namenjanje sredstev za nadaljnjo zaščito zunanjih meja Unije; |
|
18. |
poudarja, da mora ta program okrepiti učinkovitost sistemov za upravljanje migracijskih tokov in podpore državam izvora ter tranzita; zaradi tega priporoča, da ima ta program naslednje lastnosti:
|
|
19. |
predlaga celostne regionalne razvojne načrte, osredotočene na glavna področja izseljevanja v Afriki, za financiranje:
podobne dejavnosti se lahko izvajajo tudi v glavnih žariščih izseljevanja v Latinski Ameriki in Aziji; |
|
20. |
poudarja težave in visoke stroške, ki jih imajo priseljenci s pošiljanjem sredstev v države izvora in poleg tega poudarja tudi pomanjkanje preglednosti izven bančnega sistema; meni, da je treba oblikovati varen sistem, ki ščiti podatke pošiljatelja in prejemnika, da bi tako zagotovili usmerjeno pošiljanje s prenosi, ki so urejeni z zakoni, saj so nekateri alternativni sistemi, ki se jih poslužujejo priseljenci, resnično oderuški; |
|
21. |
poziva Komisijo, države članice ter nacionalne in mednarodne finančne institucije, da pričnejo izvajati politike, ki bodo:
|
|
22. |
poziva Komisijo, da oblikuje predlog za pravni okvir, s katerim bi se zmanjšali stroški in povečala preglednost pošiljanja sredstev v državo izvora s strani priseljencev; poudarja, da ta pošiljanja sredstev predstavljajo drugi vir zunanjega financiranja za države v razvoju, stroški prenosa pa lahko dosežejo 20 % skupnega zneska; |
|
23. |
priznava pomen vloge, ki jo igrajo MSP pri ustvarjanju delovnih mest in v razvoju; poziva Komisijo, da v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, razvije lastne programe za spodbujanje migrantov, da bi več vlagali v podjetja takšne vrste; |
|
24. |
poziva Komisijo in države članice, da razvijejo programe, ki bodo mobilizirali kvalificirane osebe v diasporah v procesu razvoja, tako da prispevajo razliko v plači visoko kvalificiranim migrantom, ki so se pripravljeni vrniti v države izvora, ali vzpostavijo sistem „dual post“ za osebje javnega sektorja v južnih državah (učitelji, raziskovalci, zdravniki); poziva Komisijo, da izvede študijo o pridobljenih izkušnjah v državah članicah na področju „dual post“; |
|
25. |
poziva Komisijo in države članice, da preučijo možnost ukrepov, ki bi zagotovili prenos pokojninskih pravic in pravic, ki izhajajo iz socialne varnosti priseljencev, ki se vrnejo v državo izvora; |
|
26. |
pozdravlja predlog Komisije za načrtovanje ukrepov glede prenosa pokojninskih pravic, priznavanja kvalifikacij ali oblikovanja mehanizmov, ki olajšajo mobilnost raziskovalcev in drugih strokovnjakov ter jim omogočijo, če le-to želijo, da se vrnejo v državo izvora in se tam ponovno uspešno vključijo; |
|
27. |
poziva Evropsko unijo in države članice, da spodbujajo krožno ali nihalno migracijo:
|
|
28. |
pozdravlja predlog Komisije, s katerim se želi spodbuditi krožno migracijo, ki sestoji iz povratnih potovanj med državo izvora in državo gostiteljico, ki lahko tako z znanjem in pridobljenimi izkušnjami koristi državi izvora; poudarja, da morajo krožno migracijo spremljati ukrepi za vključevanje migracijskih tokov, ki se nanašajo na trenutek, ko zapustijo državo in trenutek, ko se v državo ponovno vrnejo; poudarja vlogo, ki jo morajo v tem procesu igrati civilna družba, NVO in socialni partnerji; |
|
29. |
pozdravlja tudi predloge Komisije za začetek dialoga glede vprašanj, povezanih z dovoljenji za bivanje in delovnimi dovoljenji, kot tudi glede upravljanja programov mobilnosti delavcev migrantov, ki usklajujejo zmožnosti, ki jih nudijo migranti s potrebami držav v razvoju; |
|
30. |
poziva javne oblasti na severu in jugu, da vlagajo v izobraževanje in usposabljanje državljanov; ponovno izraža svojo podporo cilju „20/20“: 20 % javne pomoči s severa in 20 % iz nacionalnih proračunov iz juga, ki so namenjeni osnovnim socialnim storitvam; |
|
31. |
poziva države na jugu, da razvijejo strategije za „usposabljanje in obdržanje“, zlasti, da ponovno ocenijo poklicne sektorje s socialnim značajem ter da se osredotočijo na položaj žensk, ki so pogosto žrtve diskriminacije zaradi spola; |
|
32. |
poziva Unijo, da v evropski program za razvoj dejansko vključi spodbujanje dostojnega dela, zlasti:
vendar zahteva, da sever ne instrumentalizira tega pojma, da bi ga tako spremenil v „netarifno oviro“ za dostop na njihov trg; |
|
33. |
poziva Evropsko unijo in države članice, da vzpostavijo politike za omejevanje negativnih ekonomskih in socialnih vplivov, ki jih ima beg možganov na države na jugu:
|
|
34. |
priporoča sprejetje „evropskega kodeksa ravnanja“ in nacionalnih kodeksov v državah članicah za ureditev zaposlovanja; |
|
35. |
pozdravlja namen Komisije, da bo predlagala poseben program za reševanje krize človeških virov na področju zdravstva v Afriki; |
|
36. |
pozdravlja projekt, ki namerava oblikovati globalni in skladni pristop za etično zaposlovanje osebja na področjih, ki so še posebej izpostavljena begu možganov; |
|
37. |
pozdravlja sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. decembra 2005 glede „globalnega pristopa k vprašanju migracij“ kot tudi nedavne predloge Komisije glede bega možganov, pošiljanja sredstev v državo izvora, diaspore, začasne/krožne migracije, pravic, ki izhajajo iz socialne varnosti in glede viz za večkratni vstop itd.; |
|
38. |
poudarja, da je „kroženje možganov“ zelo pomembno za povečanje pozitivnega prispevka migracije k razvoju, glede na to, da države v razvoju popolnoma sodelujejo pri izmenjavi sposobnosti na svetovnem trgu dela; priporoča Komisiji in državam članicam, da se odločno lotijo težave, z naslednjimi predlaganimi ukrepi:
|
|
39. |
ugotavlja, da nepriznavanje in ovire pri priznavanju določenih tehničnih in/ali akademskih kvalifikacij delavcev, ki prihajajo iz tretjih držav, ogrožajo njihovo vključevanje, ob upoštevanju enakih možnostih, na trg dela držav članic Evropske unije; meni, da bi morali migranti imeti dostop do programov usposabljanja med časom, ko so zaposleni v Evropski uniji, da tako lahko razširijo svoje poklicne zmožnosti; |
|
40. |
poziva Komisijo, da predlaga pobude, s katerimi bi olajšali priznavanje poklicnih kvalifikacij in določili minimalne standarde glede oblikovanja evropskega sistema za enakovrednost tujih diplom; |
|
41. |
poziva k večjemu upoštevanju posebne vloge žensk pri migraciji in razvoju, in zlasti:
|
|
42. |
poziva države članice, da okrepijo sredstva, s katerimi bi omogočili priseljenim delavkam, da pridobijo socialno, politično, ekonomsko in psihološko emancipacijo, zlasti v odnosu do svojih družin, kakor tudi potrebno znanje, ki jim bo omogočilo učinkovito vključevanje v državo gostiteljico, ter predlaga, da se zaščitijo pravice, položaj in vloga priseljencev ob istočasni krepitvi vloge NVO, ki se ukvarjajo z vprašanji spola, ter naloge mrež priseljenk; |
|
43. |
poziva države članice, da poskrbijo za izvajanje načela nediskriminacije pri dostopu in sodelovanju priseljenk na trgu dela Skupnosti ter k zagotavljanju spoštovanja njihovih temeljnih socialnih in gospodarskih pravic in zlasti pravice do enakega plačila; |
|
44. |
poziva države članice, da posebno pozornost namenijo priseljenim otrokom in ženskam, da lahko koristijo visoko raven zaščite in imajo olajšan dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja; |
|
45. |
podpira predlog iz deklaracije in akcijskega načrta za izvajanje te deklaracije, ki so jih v Bruslju dne 13. aprila 2006 sprejeli ministri AKP, ki so obravnavali vprašanja, povezana z azilom, migracijo in mobilnostjo, ter poziva k oblikovanju virtualnega observatorija za migracije AKP, da bi tako zbrali celovite in neodvisne podatke z namenom oblikovanja rešitev AKP za izzive, ki jih predstavlja migracija; |
|
46. |
pozdravlja ustanovitev posebnega instrumenta AKP-EU za migracijo do konca leta 2006; vendar pa poziva Komisijo, da jasno opredeli svoje cilje in zagotovi, da se ta instrument ne bo oddaljil od njenega razvojnega cilja; |
|
47. |
dvomi v primernost in učinkovitost sporazumov in klavzul o ponovnem sprejemu, s katerimi bi povezali finančno in tehnično pomoč z „dosežki“ tretjih držav na področju ponovnega sprejemanja; poudarja, da ta politika „daj-dam“ grozi, da bodo države, iz katerih prihajajo migranti, postale še bolj revne; |
|
48. |
poziva Komisijo, da predlaga ukrepe, ki bodo okrepili zmožnosti držav na jugu za upravljanje avtonomne migracijske politike v okviru Evropskega sklada za migracijo ali posebnega instrumenta AKP-EU; |
|
49. |
poudarja, da bi lahko Afriška unija in afriške regionalne organizacije prevzele pomembno vlogo pri usmerjanju gospodarske migracije v Afriki, na primer s sporazumi za sodelovanje za skupni razvoj med Evropsko unijo in državami izvora migrantov, kakor tudi v okviru dvo- in večstranskih sporazumov s klavzulami o spoštovanju človekovih pravic in standardov ILO, ter meni, da bi morala Evropska unija podpirati tovrstne pobude; |
|
50. |
meni, da je partnerstvo AKP-EU zelo dober okvir za predlaganje skupnega reševanja vprašanja migracije, na temelju člena 13 Cotonoujskega sporazuma; poziva Komisijo, da v potekajoča pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ali v morebitna pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu, vključi naslednje cilje:
|
|
51. |
poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi državami izdela strategijo za podporo državam gostiteljicam in državam tranzita, ki so deležne znatnih migracijskih pritokov, ter preuči akcijske programe, namenjene migrantom na znanih „migracijskih polih“ in tranzitnih področjih, z osredotočanjem na najbolj izpostavljeno populacijo migrantov (ženske, izolirani mladoletniki), s sledečimi cilji:
|
|
52. |
poziva, da se ti akcijski programi osredotočijo zlasti na analizo psihičnih posledic migracije in izključitve ter na podporo in psihološko oskrbo za ženske in otroke, ki trpijo zaradi teh negativnih posledic; |
|
53. |
zahteva, da Evropska unija podpre pobude mednarodne skupnosti, ki imajo za cilj pojasniti pojme političnega, ekonomskega in okoljskega begunca in nudijo vsaki skupini njej prilagojeno zaščito in pomoč; meni, da bi bilo treba razseljenim osebam zagotoviti varstvo, ki je tako obsežno, kot tisto predvideno za begunce v okviru konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951; poziva države članice in mednarodno skupnost, da spoštuje „usmeritvena načela notranjih premikov“ Združenih narodov in priporoča uveljavitev teh načel za zaščito razseljenih oseb v obliki mednarodne konvencije; |
|
54. |
je zaskrbljen zaradi finančnih težav s katerimi se sooča UNHCR; meni, da bi morala Komisija okrepiti svojo finančno podporo za projekte, ki jih izvaja UNHCR in da bi morala Evropska unija, ki v največji meri prispeva k proračunu UNHCR, pritisniti na druge donatorje, da bi UNHCR razpolagal s sredstvi, s katerimi bi lahko izvedel svoje naloge v najboljših pogojih; |
|
55. |
poziva Komisijo, da predvidi projekte v sodelovanju z UNHCR in državami ali regionalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z:
|
|
56. |
spodbuja države izvora in tranzita, da aktivno sodelujejo pri novem pristopu glede migracije in razvoja; |
|
57. |
poziva Komisijo, da vzpostavi dialog z državami izvora in jih pozove k prepovedi praks, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, poligamija in ločitev brez vzajemne privolitve; |
|
58. |
poziva Komisijo, da izvede količinsko in kakovostno oceno stroškov in programov pomoči za razvoj v tretjih državah, kakor tudi pregled rezultatov, ki so bili doseženi, da bi se izboljšal položaj ženske v državah izvora migrantov; |
|
59. |
poziva države članice, naj še bolj podrobno preučijo vplive, ki ga imajo premiki zaradi konfliktov na socialno, fizično in psihološko stanje priseljenk, ki so zaradi slabih pogojev še bolj dovzetne, da postanejo žrtve nasilja; |
|
60. |
poziva države članice in Evropsko unijo, da zagotovijo, da se priseljenke, ki so žrtve nasilja, v celoti obvesti o pravicah, da se jim nudi dejanski dostop do pravne pomoči, da lahko zahtevajo uradni neodvisni status in dobijo dovoljenje za bivanje in delovno dovoljenje; |
|
61. |
poziva Komisijo in Svet, da preko njihovih lokalnih predstavnikov in ambasadorjev, sistematično obveščajo ženske, ki se želijo priseliti v Evropsko unijo, o pogojih, povezanih z zakonitim priseljevanjem, njihovih pravicah in dolžnostih, o temeljnih vrednotah in načelih, ki vodijo evropsko družbo; |
|
62. |
zato poziva države članice, da razvijejo politike za razvoj in posebne programe, ki bodo usmerjeni k zagotavljanju zdravstvene, socialne in psihološke oskrbe za ženske, ki so bile razseljene zaradi konfliktov ter za druge priseljenke, ki imajo zaradi razselitve mentalne, fizične in socialne težave; |
|
63. |
poudarja pomen izmenjave dobrih praks med državami članicami in tretjimi državami, zlasti z državami v razvoju; |
|
64. |
obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu „Migracija in razvoj: konkretne smernice“ ni upoštevala dimenzije spola; predlaga ustanovitev stalne medinstitucionalne delovne skupine na visoki ravni, ki bo zadolžena za nadzor razvoja evropske politike na področju priseljevanja s stališča spola, ter oblikovanje instrumentov, ki bi merili vpliv, povezan s spolom, pred vsakim sprejetjem ukrepov na področju politike priseljevanja; |
|
65. |
poziva Svet in Komisijo, da sprejmeta smernice EU, konkretne in posebne evropske cilje ter indikatorje glede spola na področju politike priseljevanja, vključno z dejavnostmi za osveščanje na nacionalni ravni, ki bodo jamčile vključevanje vidika spola v politiko priseljevanja in njeno redno vrednotenje; |
|
66. |
poziva Svet, Komisijo in države članice, da oblikujejo pravni okvir, ki bo priseljenkam zagotavljal pravico do posedovanja potnega lista in individualnega dovoljenja za bivanje, ter bo katero koli osebo, ki bo zasegla te dokumente, obravnaval kot pravno odgovorno; |
|
67. |
poziva Komisijo in države članice, da okrepijo dialog z državami izvora priseljenk, da bi tako spodbudili spoštovanje pravic žensk in enakost med spoloma, kot tudi boj proti revščini in gospodarski odvisnosti žensk; |
|
68. |
poudarja, da sta migracija in vključevanje tesno povezana ter, da je za zagotavljanje uspešne migracije, ki doprinese koristi vsem vpletenim stranem, treba migracijske strategije pospremiti s holističnim in več – dimenzijskim vključevanjem; |
|
69. |
obžaluje pomanjkanje napredka na področju vključevanja vse od vrha v Tampereju leta 1999 in meni, da mora EU prevzeti odgovornosti na tem področju; zato pozdravlja vzpostavitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav; podpira takojšnjo vzpostavitev Evropskega observatorija za migracije, da bi tako pospešili prizadevanja EU in držav članic glede vključevanja; |
|
70. |
poudarja, da migranti za države gostiteljice predstavljajo bogastvo, in vztraja, da se tej njihovi vlogi da več veljave ter se jo okrepi; poudarja, da imajo tako državljani EU kot delavci migranti pravice in obveznosti, ki jih je treba vedno spoštovati; |
|
71. |
poziva države članice, da vključijo te pozitivne vidike v svoje nacionalne informacijske kampanje; |
|
72. |
poziva države članice, da sprejmejo pravičen in pregleden postopek za olajšanje migrantom dostop do dela, kjer imajo dostojne delovne, higienske in varnostne razmere, ter dostojne razmere zaposlovanja s strani delodajalcev; |
|
73. |
poziva Komisijo in države članice, da vzpostavijo različne programe za izmenjavo mladih, da dajo pobude v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) ter spodbudijo nastajanje tesnejših vezi na področju kulture in izobraževanja z zadevnimi tretjimi državami; okrepijo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami EU in tistimi v državah v razvoju, kakor tudi podprejo ukrepe za ponovno vključevanje; |
|
74. |
poziva Komisijo, da skupaj z državami članicami spodbudi in razvije programe izmenjave za študente in mlade diplomante iz držav v razvoju, da bi tako, po zgledu programov Erasmus, Erasmus-Mundus, Comenius, Socrates in Leonardo da Vinci (ki so dosegli relativno dobro rezultate), služili ciljem začasne migracije in omogočili prenos znanja in dobrih praks študentom in diplomatom v državah izvora; |
|
75. |
poziva Komisijo in države članice, da izboljšajo vidik nefinančnih in socialno poklicnih prispevkov k razvoju in ocenijo vlogo mladih ter izboljšajo vključevanje in državljanstvo, kakor tudi povežejo različne pomembne akterje na področju ekonomske migracije, kot so nevladne organizacije in socialni partnerji v državah izvora in v državah gostiteljicah; |
|
76. |
poziva Evropsko unijo in države članice, naj se vprašanja migracije v odnosih s tretjimi državami ne lotevajo kot podaljška lastnih omejevalnih migracijskih politik; nasprotuje vsakem „zunanjemu izvajanju“ migracijske politike EU in držav članic, s katerim bi se odgovornost za vprašanja migracije preložila zgolj na države na jugu; |
|
77. |
ugotavlja, da upravljanje migracijskih tokov ne more biti predpogoj za kakršen koli pridružitveni sporazum; |
|
78. |
poziva Komisijo in države članice, da predlagajo praktične predloge za spodbujanje dostopa do kanalov zakonitega priseljevanja, da bi se tako borili proti trgu nezakonitega dela in proti izkoriščanju, katerih žrtve so delavci migranti; |
|
79. |
poziva države članice, da uvedejo resnično politiko sprejemanja, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava; |
|
80. |
poziva vse države članice Evropske unije, da ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov in dosledno izpolnjujejo mednarodne obveznosti za zaščito migrantov in njihovih družin; |
|
81. |
ugotavlja, da se delavce migrante vse bolj izkorišča, in poziva države članice, da zagotovijo izvajanje evropske in nacionalne zakonodaje na področju zaposlovanja in da vsem delavcem migrantom zagotovijo potrebno pravno in civilno zaščito pred zlorabami in izkoriščanjem; |
|
82. |
zahteva, da si Evropska unija in države članice prizadevajo za „približevanje statusa“ tujcev, ki so zakonito nastanjeni v Evropski uniji, statusu državljanov držav članic, ter da jim podelijo največjo možno pravno varnost za napredovanje pri uresničevanju cilja evropskega državljanstva, odprtega osebam, ki ne prihajajo iz Skupnosti; |
|
83. |
zaveda se velikega pomena, ki ga ima zagotavljanje vsaj najmanjše možne skupne ravni pravic za vse državljane tretjih držav, ki se nahajajo na celotnem ozemlju Unije; pozdravlja vse projekte, ki nameravajo uporabiti načelo enakosti za vse priseljence, ki vstopijo na trg dela Evropske unije; |
|
84. |
pozdravlja projekt, ki namerava vpeljati pravičen in pregleden postopek sprejemanja za sezonske delavce ter jim dodeliti pravice; prepričan je, da je treba nameniti vso potrebno pozornost delavcem migrantom, ki so srednje ali manj kvalificirani; meni, da je treba to tako ranljivo kategorijo delavcev zaščititi pred diskriminacijo in izkoriščanjem; |
|
85. |
poziva države članice, da po odobritvi zahteve za združitev družine, zagotovijo podelitev avtonomnega dovoljenja za bivanje in delovnega dovoljenja partnerju in otrokom glavnega nosilca uradnega statusa, da bi tako zagotovili in v celoti zaščitili njihove pravice in olajšali socialno vključevanje; |
|
86. |
poziva države članice, da predvidijo imenovanje „privilegiranega sogovorca“ (varuha človekovih pravic) na nacionalni ali lokalni ravni, ki bi obravnaval zahtevke in pritožbe priseljencev glede njihovih delovnih pogojev, pravne varnosti ali razlikovalnega obravnavanja, ter poziva Komisijo, da preuči dobre nacionalne in regionalne prakse držav članic na tem področju; |
|
87. |
obžaluje, da se ne prizna vezi, ki obstaja med trgovino z ljudmi in migracijo; ugotavlja, da številne ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi, nimajo dostopa do pravne ali socialne zaščite; poziva Komisijo in države članice, da se osredotočijo na strategije boja proti trgovini z ljudmi, ki so usmerjene k preprečevanju in k zaščiti žrtev; poziva države članice, da tem ženskam dodelijo dovoljenje za bivanje za daljši čas; |
|
88. |
poziva Komisijo in Svet, da boj proti trgovini z ljudmi, povezani z migracijo, uvrstita na prednostni seznam Evropske unije in naj mu namenita ustrezna finančna sredstva; meni, da bi moral nastajajoči akcijski načrt odražati to prednostno nalogo, posebno pozornost posvetiti najbolj izpostavljenim osebam, zlasti ženskam in mladoletnikom, in vztrajati pri nujnosti sodelovanja z državami izvora in tranzita; |
|
89. |
pričakuje od Komisije, da pri sprejemanju ukrepov za boj proti organizirani trgovini z ljudmi, ki prihajajo iz držav v razvoju, ne naredi iz žrtev kriminalce, ampak se osredotoči predvsem na kaznovanje odgovornih; ugotavlja, da številne ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi, nimajo dostopa do pravne in socialne zaščite; poziva države članice, da tem ženskam zagotovijo možnost pridobitve dovoljenja za bivanje za daljši čas; |
|
90. |
poziva Svet, da priporočila iz te resolucije vključi v nastajajoče skupno stališče, zaradi dialoga na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki ga v septembru 2006 pripravljajo Združeni narodi; |
|
91. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, kot tudi vladam držav članic Evropske unije ter držav AKP, Svetu AKP-EU ter Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU. |
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(2) UL L 287, 28.10.2005, str. 4.
(3) UL L 164, 24.6.2005, str. 46.
(4) http://www.worldbank.org/globaloutlook.
(5) www.gci.org.
(6) V primerjavi z letom 2004, bi se s tem pomoč podvojila.
(7) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0445.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0427.
(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0408.
(11) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 535.
(12) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 311.
(13) UL L 354, 30.12.1998, str. 5.
(14) ILO: Preprečevanje diskriminacije, izkoriščanja in zlorab delavk migrantk: informativni vodič – zvezek 1: čemu osredotočanje na ženske čezmejne delavke. Ženeva, 2003, ILO, str. 9.
P6_TA(2006)0320
Pravična trgovina in razvoj
Resolucija Evropskega parlamenta o pravični trgovini in razvoju (2005/2245(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 1998 o Pravični trgovini (1), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2003 o krizi na mednarodnem trgu kave (2), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 12. februarja 2004 z naslovom „Verige kmetijskih pridelkov, odvisnost in revščina – Predlog akcijskega načrta EU“ (KOM(2004)0089), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu z dne 29. novembra 1999 o Pravični trgovini (KOM(1999)0619), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 27. oktobra 2005 o etični trgovini in sistemih zagotavljanja jamstva potrošnikom (3), |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta o afriških osnovnih izdelkih, sprejetih na konferenci ministrov za trgovino Afriške unije v Aruši od 21. do 23. novembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju soglasja iz Sao Paola, enajstega zasedanja konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad) v Sao Paulu od 13. do 18. junija 2004, |
|
— |
ob upoštevanju členov 177 do 181 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju (Cotonoujski sporazum) (4) in spremenjenega v Luksemburgu dne 25. junija 2005 (5), in zlasti člena 23 (g) Sporazuma, |
|
— |
ob upoštevanju Priročnika o strategijah sodelovanja k Cotonoujskemu sporazumu, ki ga je leta 2001 izdala Komisija, |
|
— |
ob upoštevanju Priročnika za okoljska javna naročila Evropske komisije z naslovom „Zelene nabave“, 2004, |
|
— |
ob upoštevanju poročila AFNOR (Agence française de normalisation) z naslovom „Les critères applicables à la démarche de commerce équitable“ z dne 9. decembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0207/2006), |
|
A. |
ker je Pravična trgovina dokazano učinkovit način za spodbujanje trajnostnega razvoja, |
|
B. |
ker je Pravični trgovini in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, skupno prizadevanje za trženje, prodajo in promocijo trgovine z izdelki, ki so v skladu z določenimi socialnimi, okoljskimi in razvojnimi merili, |
|
C. |
ker so Pravična trgovina ter druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pomembna sredstva za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), še posebej za izkoreninjenje revščine in svetovno partnerstvo za razvoj, |
|
D. |
ker so se med letoma 1970 in 2000 cene številnih najvažnejših kmetijskih izvoznih izdelkov držav v razvoju, na primer sladkorja, bombaža, kakava in kave, znižale za 30 do 60 %, to pa je male kmete prisililo v prodajo blaga po ceni, nižji od proizvodne, in zmanjšalo prihodke mnogih najrevnejših držav na svetu, ter ker Pravična trgovina lahko ponudi rešitve, |
|
E. |
ker členi XXXVI do XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini obvezujejo članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) k skupnim ukrepom za doseganje stabilizacije cen proizvodov, kjer je to primerno; ker Afriška unija vztraja, da se vprašanje cen osnovnih izdelkov vključi v potekajoča pogajanja STO, |
|
F. |
ker člen 23 (g) Cotonoujskega sporazuma določa podporo za spodbujanje Pravične trgovine in priročnik o strategijah za sodelovanje Cotonoujskega sporazuma v svojem oddelku 2.6.3., odstavek 64, natančno določa, da „bo sodelovanje omogočilo pomoč tako skupinam proizvajalcev v državah v razvoju kakor tudi NVO v okviru proračunskih postavk EU in virov Evropskega razvojnega sklada. Ta pomoč bo uporabljena za financiranje novih proizvodnih linij, kampanj za osveščanje potrošnikov, izobraževalnih dejavnosti in razvijanja zmogljivosti“, |
|
G. |
ker si Pravična trgovina prizadeva za dva neločljivo povezana cilja: na eni strani, zagotoviti razvojne priložnosti za male proizvajalce in delavce v državah v razvoju in na drugi strani spodbujati mednarodni trgovinski sistem in privatna podjetja, da postanejo pravičnejši in prispevajo k trajnostnemu razvoju; ker si mednarodno gibanje Pravične trgovine prizadeva za doseganje slednjega z dajanjem zgleda in izvajanjem pritiska na vlade, mednarodne organizacije in podjetja, |
|
H. |
ker si številne druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, prizadevajo za cilje, ki podpirajo tako trajnosti razvoj za proizvajalce in delavce v državah v razvoju, kakor tudi omogočajo zasebnim podjetjem, da dejavno sodelujejo pri trajnostnem razvoju in ga podpirajo, |
|
I. |
ker imajo organizacije Pravične trgovine pomembno vlogo pri osveščanju o povezavah sever – jug, zlasti z izvajanjem javnih kampanj in s krepitvijo sodelovanja med državljani pa tudi z zamislijo o mestih in univerzah Pravične trgovine, |
|
J. |
ker od leta 2000 prodaja izdelkov sistema Pravične trgovine v Evropi zraste v povprečju za 20 % na leto, od česar imajo koristi milijon proizvajalcev ter njihove družine, in kar dokazuje, da se evropski potrošniki čedalje bolj zanimajo za odgovorno nakupovanje; ker se stopnja rasti takšne trgovine med državami članicami EU razlikuje in je celotni tržni delež Pravične trgovine še vedno majhen, vendar zelo hitro narašča, mednarodni trendi pa so ravno tako spodbudni, |
|
K. |
ker si vedno večje število evropskih prodajalcev na drobno zelo prizadeva za podpiranje pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, s prenosom njenih vrednot in nudenjem njihovih izdelkov na svojih prodajnih mestih, |
|
L. |
ker se milijoni proizvajalcev želijo pridružiti sistemu Pravične trgovine ter drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker obstajajo velikanske možnosti za nadaljnjo rast; ker mednarodne trgovinske in kmetijske politike povzročajo težave zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem v državah v razvoju, vključno s proizvajalci Pravične trgovine, |
|
M. |
ker je treba ozavestiti evropske potrošnike o pozitivnem vplivu Pravične trgovine na družbeno-gospodarske razmere proizvajalcev in njihovih lokalnih skupnosti, |
|
N. |
ker je enotna prepoznavna znamka Pravične trgovine, ki se že uporablja, koristna za proizvajalce in potrošnike, |
|
O. |
ker bi bilo treba v povezavi s Pravično trgovino posvetiti posebno pozornost vlogi žensk, ki so glavni gospodarski akterji trajnostnega razvoja, |
|
P. |
ker se je Pravična trgovina izkazala kot učinkovito orodje za podporo domorodnim ljudstvom, saj jim nudi priložnost za prodajo izdelkov neposredno na evropske trge, obenem pa lahko še naprej živijo in delajo na tradicionalen način, |
|
Q. |
ker se izdelki Pravične trgovine prodajajo po dveh različnih poteh: integrirani poti, po kateri se izdelki (predvsem obrtni) uvozijo preko organizacij Pravične trgovine in prodajajo v glavnem v specializiranih prodajalnah Pravične trgovine (svetovne trgovine), ter z označevanjem, pri čemer specializirane agencije za certificiranje izdelkov Pravične trgovine označijo blago, kar dokazuje, da njihove proizvodne verige spoštujejo načela Pravične trgovine, |
|
R. |
ker je v zadnjih petih desetletjih mednarodno gibanje pravične trgovine, oblikovalo na mednarodni ravni usklajene prostovoljne standarde za označene in neoznačene izdelke in organizacije Pravične trgovine, zlasti naslednje organizacije: FLO (Mednarodna organizacija Poštene trgovine za označevanje), IFAT (Mednarodna organizacija Poštene trgovine), NEWS (Mreža organizacij svetovnih trgovin) in EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino), |
|
S. |
ker se glede na uspešnost Pravične trgovine in na pomanjkljivo pravno varstvo pojavlja tveganje, da bi nekatera podjetja utegnila zlorabiti pojem pravične trgovine, tako da bi vstopila na njen trg, ne bi pa ravnala v skladu z veljavnimi merili zanj; ker bi to lahko zmanjšalo koristi za revne in marginalizirane proizvajalce v državah v razvoju, utegnilo bi zmanjšati preglednost za potrošnike in kršiti njihove pravice do ustrezne obveščenosti o izdelku, |
|
T. |
ker so nekatere države članice sprožile zakonodajne postopke za urejanje uporabe termina „Pravična trgovina“ in meril kvalifikacije za organizacije Pravične trgovine, |
|
U. |
ker se v Komisiji ne uveljavi jasna politika o Pravični trgovini in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker v zvezi s tem ni strukturnega usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati, |
|
V. |
ker je pomoč in podpora Pravični trgovini, njenim organizacijam in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v trenutno Evropi omejena in razdrobljena, |
|
W. |
ker je v institucijah Evropske skupnosti na voljo vedno več izdelkov Pravične trgovine, |
|
X. |
ker lahko vlade podpirajo Pravično trgovino s sredstvi, ki so združljiva s STO pravili, če ne obravnavajo držav članic STO neenakopravno. |
|
1. |
poziva Komisijo, naj izda priporočilo o Pravični trgovini in tako prizna, da je neobvezujoč pravni akt v tem trenutku ustrezen način delovanja in ne bo povzročil tveganja za prekomerno zakonsko urejanje; ter naj predvidi pripravo priporočila o drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov; |
|
2. |
meni, da mora Pravična trgovina v izogib tveganju zlorabe, izpolniti naslednja merila, ki jih določa gibanje pravične trgovine v Evropi;
|
|
3. |
poudarja, da je bil glede označenih izdelkov dosežen največji del rasti prodaje v Pravični trgovini in da je večina evropskih držav razvila pobude za označevanje izdelkov pravični trgovine; |
|
4. |
ugotavlja, da je Evropa z ocenjenimi 60 % do 70 % svetovne prodaje največji trg za izdelke Pravične trgovine, z možnostjo nadaljnje rasti; |
|
5. |
opozarja, da je vzpostavitev prostega in poštenega večstranskega trgovinskega sistema najboljše orodje za učinkovito upravljanje globalizacije v korist vseh; poleg tega ugotavlja, da se je sistem Pravične trgovine izkazal kot pomembno orodje za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj; meni, da bi državam v razvoju dolgoročno lahko olajšal pravično udeležbo v večstranskem trgovinskem sistemu, jim zagotovil stabilen in trajen dostop do evropskega trga in povečal ozaveščanje potrošnikov; |
|
6. |
opozarja, da se je sistem Pravične trgovine izkazal za učinkovito sredstvo za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj, medtem ko mednarodni trgovinski sporazumi niso koristili revnim državam; meni, da bi dolgoročno lahko omogočil državam v razvoju, da bi polno sodelovale v večstranskem trgovinskem sistemu; |
|
7. |
poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata Pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, kot učinkovito sredstvo za doseganje RCNT in priznata pomembno vlogo organizacij Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pri podpiranju malih in marginaliziranih proizvajalcev držav v razvoju ter pri osveščanju evropskih potrošnikov o trajnostnih in etičnih trgovinskih odnosih sever – jug nasploh ter o Pravični trgovini posebej; |
|
8. |
opozarja, da mora evropska trgovinska politika izboljšati dostop do trga malim proizvajalcem na jugu; |
|
9. |
poziva Komisijo, naj pripravi raziskavo, ki bi preučila, kako se lahko Pravična trgovina razvije v model trajnostne trgovinske politike, ki bi lahko spodbujala uravnoteženo trgovanje med severom in jugom, in bi odkrila ovire v trgovini, ki najhuje vplivajo na revne v svetu; |
|
10. |
poziva Komisijo, naj prizna, da poleg gibanja za Pravično trgovino in pod okriljem Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL) tudi drugi verodostojni programi sodelujejo pri postavljanju družbenih in okoljskih standardov za izdajanje potrdil tretjim osebam; |
|
11. |
poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da potrošnikom zagotovijo dostop do vseh potrebnih informacij, da se bodo lahko informirano odločali; meni, da morajo imeti potrošniki pravico do hitrega dostopa do informacij o izdelku, ki morajo biti lahko razumljive in pregledno predstavljene; |
|
12. |
poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnim gibanjem Pravične trgovine podpre jasna in široko uporabna merila, po katerih se bodo lahko ocenjevali sistemi zavarovanja potrošnikov, kar bo okrepilo zaupanje potrošnikov v te sisteme in utrdilo proizvodne sektorje poštene trgovine; |
|
13. |
poziva Komisijo, naj objavi poseben „razpis“ za ponudbe v zvezi s cilji Pravične trgovine, usmerjenimi v večjo ozaveščenost potrošnika, v podporo sistemom zavarovanja in označevanja ter sistematičnemu zbiranju podatkov in vrednotenju učinkov po vsej EU; |
|
14. |
poziva Komisijo, naj bolje uskladi svoje dejavnosti na področju Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, med različnimi generalnimi direktorati na področju razvoja, trgovine, zaposlovanja in socialnih zadev, varstva potrošnikov, notranjega trga in kmetijstva ter naj Pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, uporabi kot sestavni del svojih politik na teh področjih; |
|
15. |
poziva Komisijo in Svet, naj preučita in razmislita o uvedbi nizke stopnje DDV za izdelke Pravične trgovine ter ukineta uvozne dajatve za izdelke Pravične trgovine iz držav v razvoju; poudarja, da bi bil pri določanju izdelkov, za katere bi se uvedla nizka stopnja DDV, potreben strog nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab; |
|
16. |
poziva države članice, ki trenutno oblikujejo zakonodajo o Pravični trgovini ali zakonodajo, ki bi utegnila zadevati organizacije Pravične trgovine in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, naj z njo povezana ustrezna merila osnujejo na znanju in izkušnjah zadevnih zainteresiranih strani, vključno z mednarodnimi gibanji Pravične trgovine, in naj za začetek podrobno ocenijo tveganje za prekomerno zakonsko urejanje, pa tudi morebitni vpliv takega urejanja na male in marginalizirane proizvajalce; |
|
17. |
poziva Komisijo, naj izvaja člen 23 (g) Cotonoujskega sporazuma in določbe iz priročnika o strategijah sodelovanja sporazuma, zlasti odstavke od 61 do 64 Sporazuma; |
|
18. |
poziva Komisijo, naj v svoji strukturi vzpostavi notranjo kontaktno točko, ki bo omogočala redno usklajevanje vprašanj o Pošteni trgovini med njenimi posameznimi storitvami; |
|
19. |
poziva Komisijo, naj nudi „pomoč za Pravično trgovino“:
|
|
20. |
poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi Parlamentu predstavi predlog za ustrezne ukrepe in financiranje na področju Pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov; |
|
21. |
poziva Komisijo, naj preuči načine za krepitev nadaljnje dvigovanje ozaveščenosti glede Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov; |
|
22. |
poziva javne organe v Evropi, naj v svoja javna naročila in nabavne politike vključijo merila Pravične trgovine ter poziva Komisijo, naj jih pri tem podpira, na primer z izdelavo smernic za javna naročila Pravične trgovine; |
|
23. |
opozarja, da zlasti regionalne oblasti javnega prava opravljajo velike naložbe na zadevnem trgu izdelkov; zato jih poziva, naj v javnih razpisih za zbiranje ponudb upoštevajo zlasti izdelke Pravične trgovine; |
|
24. |
pozdravlja povečana prizadevanja zlasti Parlamenta, da ponuja izdelke Pravične trgovine, in poudarja, da bi morale vse EU institucije uporabljati izdelke Pravične trgovine za svoje notranje storitve; |
|
25. |
poudarja, da so lahko pravična trgovina in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, sredstvo, s katerim se krepi socialna zavest in odgovornost podjetij; |
|
26. |
poudarja, kako pomembno je, da postane evropska politika o družbeni odgovornosti gospodarskih družb bolj vključujoča, tako da se nadaljujejo in širijo forumi vseh zainteresiranih, vključno z organizacijami Pravične trgovine; |
|
27. |
poziva Komisijo, naj podpira mehanizme za sodelovanje proizvajalcev, kjer je izvedljivo, pri določanju cen, kakor predvideno v odstavku 63 Priročnika o strategijah sodelovanja Cotonoujskega sporazuma; |
|
28. |
poziva Komisijo, naj podpre Afriško unijo pri prednostnem vključevanju vprašanja cen osnovnih izdelkov v potekajoča svetovna trgovinska pogajanja v skladu s svojimi obveznostmi STO, zlasti s členi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini XXXVI do XXXVIII; |
|
29. |
poziva Komisijo, naj ukrepa v skladu z odstavkom 2(a) člena XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini in načrtuje ukrepe, namenjene stabilizaciji in izboljšanju tržnih pogojev za osnovne proizvode, ki so posebnega pomena za manj razvite države, „vključno z ukrepi, ki so namenjeni doseganju stabilnih, primernih in donosnih cen za izvoz takšnih proizvodov“; |
|
30. |
pozdravlja uvedbo posebnih socialnih in okoljskih določb v okviru Splošnega sistema preferencialov + (GSP+), zdi pa se mu potrebno okrepiti nadzorni mehanizem; |
|
31. |
poziva Komisijo, naj razvije skladno politiko za spodbujanje in varstvo malih in marginaliziranih proizvajalcev, vključno proizvajalci v Pravični trgovini, ki predstavljajo njihovo mnenje, kakor tudi s tistimi proizvajalci, povezanimi z drugimi neodvisno nadzorovanimi trgovinskimi pobudami, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v dvostranska, regionalna in večstranska trgovinska pogajanja, kot so Sporazumi o gospodarskem partnerstvu; |
|
32. |
poziva Komisijo, naj pri oblikovanju trgovinske politike EU upošteva pristope, ki spodbujajo Pravično trgovino, ter druge socialne in okoljske trgovinske pristope; |
|
33. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Mednarodni organizaciji dela, Programu Združenih narodov za okolje, Unctadu in STO-ju. |
(1) UL C 226, 20.7.1998, str. 73.
(2) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 607.
(3) UL C 28, 3.2.2006, str. 72.
P6_TA(2006)0321
AIDS – čas za ukrepanje
Resolucija Evropskega parlamenta o HIV/AIDS: čas za ukrepanje
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju posebne seje generalne skupščine Združenih narodov (UNGASS) srečanja na visoki ravni o HIV/AIDS z dne 2. junija 2006 in na tem srečanju sprejete politične deklaracije, |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije ZN o zavezanosti boju proti HIV/AIDS, „Svetovna kriza – svetovno ukrepanje“, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svoji 26. posebni seji dne 27. junija 2001, |
|
— |
ob upoštevanju aktualnih stališč Združenih narodov o „Preprečevanju prenosa virusa HIV med osebami, ki zlorabljajo prepovedane droge“, |
|
— |
ob upoštevanju naslednje mednarodne konference o „HIV/AIDS: zdaj je čas“, ki bo potekala v Torontu avgusta 2006, |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije z dne 27. aprila 2001 iz Abudže o HIV/AIDS, tuberkulozi in drugih povezanih nalezljivih boleznih, afriškega skupnega stališča na generalni skupščini Združenih narodov (UNGASS), srečanja na visoki ravni ter poziva k pospešenim ukrepom za splošno dostopnost storitev v boju proti HIV/AIDS, tuberkulozi in malariji v Afriki, ki ga je Afriška unija podpisala v Abudži 4. maja 2006, |
|
— |
ob upoštevanju poročila UNAIDS iz leta 2006 o svetovni epidemiji aidsa, |
|
— |
ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker je z virusom HIV okuženih več kot 65 milijonov ljudi na svetu, več kot 25 milijonov jih je umrlo, 15 milijonov otrok je zaradi aidsa izgubilo starše; 40 milijonov ljudi je trenutno okuženih z virusom HIV, več kot 95 % jih živi v deželah v razvoju, od teh samo v Podsaharski Afriki več kot 70 %; |
|
B. |
ker so sedaj nezaščiteni spolni odnosi med osebama različnega spola glavni dejavnik razširjenosti okužbe z virusom HIV po svetu, polovica novih okužb z virusom HIV prizadene mlajše od 25. leta, |
|
C. |
ker je polovica vseh z aidsom okuženih ljudi žensk, od katerih jih 60 % živi v Afriki in ker so ženske od dva do štirikrat bolj dovzetne, da zbolijo kot moški, |
|
D. |
ker so ženske in deklice, mladi, starejši ljudje, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe, ki si vbrizgavajo droge in drugi uporabniki drog, spolni delavci, transseksualci, zaporniki, delavci migranti, sirote, osebe v konfliktnih razmerah in po njih, avtohtoni prebivalci, begunci in notranje razseljene osebe, kot tudi ključni delavci, najbolj izpostavljeni HIV/AIDS in posledicam pandemije, |
|
E. |
ker je uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse pomembno za zmanjšanje izpostavljenosti HIV/AIDS, |
|
F. |
ker so številne organizacije, ki so se udeležile srečanja generalne skupščine Združenih narodov (UNGASS) na visoki ravni o HIV/AIDS leta 2006, poročale in javno obtožile dejstvo, da prevladujejo politični in gospodarski interesi manjšine nad potrebami milijonov ljudi v državah v razvoju, posledica tega pa je bila neprepričljiva izjava brez jasnih ciljev in finančnih obveznosti, |
|
G. |
ker države, najbolj prizadete z virusom HIV in aidsom, ne bodo dosegle razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT) in bodo še naprej slabile ob možnem ogrožanju socialne stabilnosti, |
|
H. |
ker je Svetovni sklad doslej pokazal prepričljive rezultate, saj ima sedaj s pomočjo programa, ki se financira iz sklada, več kot 540 000 ljudi, okuženih z virusom HIV, dostop do antiretroviralnega zdravljenja, |
|
I. |
ker je deklaracija iz Dohe, ki je dala prednost varovanju javnega zdravja pred varovanjem zasebnih gospodarskih interesov, in potrdila pravico držav v razvoju do uporabe zaščitnih ukrepov Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), kot so obvezne licence, ki po potrebi prevzamejo patente za varovanje javnega zdravja in pospeševanje dostopnosti do zdravil za vse, |
|
J. |
ker tekoči sistem oblikovanja cen, ki temelji na podjetjih, ki dajejo prostovoljni popust za zdravila za države v razvoju, ne zagotavlja dostopnosti zdravil, z nekaterimi zdravili iz enega samega vira, ki so predraga tudi s popustom, nekateri popusti niso na voljo, ker proizvajalci v določenih državah niso registrirali ali tržili svojih zdravil in nekatera podjetja državam s srednje visokim dohodkom sploh ne dajejo popusta, |
|
1. |
pozdravlja obvezo za množično preprečevanje okužbe z virusom HIV, zdravljenje in oskrbo, da bi se čim bolj približali cilju splošne dostopnosti do zdravljenja za vse, ki ga potrebujejo, do leta 2010, ki je bila sprejeta na srečanju držav G8 ter srečanju voditeljev držav na Vrhu Združenih narodov septembra 2005 ter potrjena na srečanju na visoki ravni o aidsu leta 2006; |
|
2. |
pozdravlja deklaracijo generalne skupščine Združenih narodov na posebni seji 2. junija 2006, zlasti njenih sklicevanj na pospeševanje dostopnosti do zdravil za vse, ki vključuje proizvodnjo generičnih antiretroviralnih zdravil in drugih pomembnih zdravil za okužbe, povezane z aidsom; |
|
3. |
obžaluje pa, da deklaracija nima svetovnih ciljev in časovne razporeditve glede zdravljenja, sredstev in preprečevanja ter ne zagotavlja učinkovitega akcijskega načrta za podporo cilju zagotavljanja splošne dostopnosti vsem ljudem, ki so okuženi z virusom HIV, do leta 2010; |
|
4. |
poziva mednarodno skupnost, naj drži obljube, dane na konferenci v Torontu avgusta, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo izdatki za zdravstvo v državah v razvoju dosegli stopnje, ki bodo sorazmerne sprejetim političnim obvezam; |
|
5. |
izraža veliko zaskrbljenost, ker je polovica vseh novih okužb z virusom HIV med otroci in mladimi; |
|
6. |
izraža razočaranje nad dejstvom, da kljub velikemu številu okužb, do katerih prihaja zaradi delitve igle pri zlorabi drog, v številnih državah, vključno z državami članicami, še vedno ne delujejo učinkoviti programi za zagotavljanje čistih igel za odvisnike od drog; |
|
7. |
poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje števila poškodb z injekcijskimi iglami in drugimi ostrimi medicinski instrumenti, ki so jih deležni zdravstveni delavci; |
|
8. |
poudarja, da je za učinkovito zaustavitev in zmanjšanje širjenja HIV/AIDS pomembno osredotočiti posebne ukrepe na glavne ranljive skupine; |
|
9. |
je še vedno zelo zaskrbljen zaradi splošnega širjenja in feminizaciji pandemije ter dejstva, da je sedaj po svetu med okuženimi z virusom HIV 50 % žensk ter da živi 60 % z virusom HIV okuženih ljudi v Afriki; |
|
10. |
poudarja, da so pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja pomembne v boju proti HIV/AIDS ter poziva Komisijo in partnerske države, naj v strateških dokumentih držav dajo prednost strategiji obsežnega preprečevanja, vključno s programi za pospeševanje uporabe kondomov in izobraževanja o HIV/AIDS, ki je namenjeno mladim; |
|
11. |
kritizira skromno poročilo Komisije o izdatkih razvojnega sklada v zdravstvenem sektorju; poudarja, da je bilo na primer leta 2003 le 5,2 % sredstev ERS namenjenih izdatkom za zdravstvo, leta 2002 pa le 4 %; obžaluje dejstvo, da Komisija namerava predlagati, naj se z novim instrumentom razvojnega sodelovanja za človekov in socialni razvoj (ki ne zajemata samo zdravstvenega varstva, HIV/AIDS, spolnega in reproduktivnega zdravja, temveč tudi ves drugi socialni razvoj, vključno s programi za izobraževanje in enakost spolov) nameni le 6 % sredstev iz razvojnih skladov; |
|
12. |
poziva Komisijo, naj za pomoč državam v razvoju z instrumentom razvojnega sodelovanja podvoji svoj proračun za zdravstvo in nameni najmanj 50 % celotne uradne razvojne pomoči (ODA) doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja; |
|
13. |
poudarja, da je Komisija eden glavnih donatorjev Svetovnega sklada za boj proti HIV/AIDS, tuberkulozi in malariji, seji je v obdobju od 2002 do 2006 prispevala več kot 522 milijonov evrov; poziva Komisijo, naj upošteva povečanje svojega prispevka v sklad; |
|
14. |
priznava pomen lastninskih pravic držav ter poziva države v razvoju, naj dajo prednost splošnim izdatkom za zdravstvo, zlasti v boju proti HIV/AIDS ter poziva Komisijo, naj podpre obvezo, ki so jo sprejele države v razvoju v skladu z obvezo iz Abudže, da se za izdatke za zdravstvo nameni najmanj 15 % splošnega proračuna ter da se dajejo spodbude partnerskim državam, da bodo v strateških dokumentih držav dale prednost zdravstvu kot ključnemu sektorju; |
|
15. |
poziva Komisijo, naj po potrebi in glede na stroge pogoje omogoči veliko povečanje sektorske proračunske podpore zdravstvenemu sektorju, zlasti da obdrži ključne zdravstvene delavce v državah v razvoju ter poziva k pospeševanju zaposlovanja in usposabljanja delavcev v zdravstvenem varstvu na vseh ravneh; |
|
16. |
poziva k spodbujanju na mednarodni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni dostopnost do izobraževanja o HIV/AIDS, informiranja, prostovoljnega svetovanja, testiranja in s tem povezanih storitev, ob polnem varovanju zaupnosti in zavestni privolitvi ter spodbujanju socialnega in pravnega okolja, ki je spodbudno in varno za prostovoljno razkritje stanja okužbe z virusom HIV; |
|
17. |
poudarja pomen lokalne akcije in dejstva, da odzivi s preprečevanjem, zdravljenjem in oskrbo zahtevajo sodelovanje lokalnih skupnosti; |
|
18. |
oznanja, da je v Indiji 1. januarja 2005 opazil izvajanje Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) sporazuma STO v Indiji, ki Indijo sili, da priznava patente za zdravila; poudarja, da novejša zdravila, zlasti dražja za dodatno zdravljenje, ne morejo proizvajati le imetniki patenta, ker lahko postavljajo monopolne cene, ki za države v razvoju niso sprejemljive; |
|
19. |
kritizira dvostranske in regionalne trgovinske sporazume, ki omejujejo, če ne že odpravljajo, zaščitne ukrepe, ki so bili vzpostavljeni z deklaracijo iz Dohe; poudarja potrebo po zagotavljanju prednosti zdravstvu pred gospodarskimi interesi; poudarja odgovornost držav, zlasti Združenih držav, ki izvajajo pritisk na države v razvoju, da podpišejo sporazume o prosti trgovini; |
|
20. |
poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z UNAIDS pri nadgradnji in podpori nacionalnim prizadevanjem, da uvedejo vključujoče in pregledne postopke ter ambiciozne nacionalne cilje za preprečevanje okužbe z virusom HIV, zdravljenje, oskrbo in podporo; |
|
21. |
poziva k celovitemu pregledu doseženega napredka pri uresničevanju deklaracije o zavezanosti boju proti HIV/AIDS, ki naj se izvede v letih 2008 in 2011, z letnimi pregledi Generalne skupščine ZN; |
|
22. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, generalnemu sekretarju ZN, UNAIDS in Svetovni zdravstveni organizaciji. |
P6_TA(2006)0322
Somalija
Resolucija Evropskega parlamenta o Somaliji
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Somaliji, |
|
— |
ob upoštevanju prejšnjih izjav visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Sveta EU g. Solane in komisarja Louisa Michela o Somaliji, |
|
— |
ob upoštevanju Memoranduma o soglasju, ki so ga v Bruslju 28. marca 2006 podpisali predsednik Somalije Abdulahi Jusuf Ahmed, predsednik Komisije Manuel Barroso, somalijski premier Ali Mohamed Gedi in komisar Louis Michel, |
|
— |
ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajne državljanske vojne v Somaliji ter njenih posledic za proces sprave in miru v tej državi, in prav tako glede varnosti in stabilnosti celotne regije Afriškega roga, |
|
B. |
ker je milica zveze islamskih sodišč 4. junija 2006 prevzela nadzor nad pretežnim delom južne Somalije – vključno z glavnim mestom Mogadiš – in pregnala voditelje klanov, ki so nadzirali Mogadiš od leta 1991, ko je bila strmoglavljena centralna oblast Mohameda Siada Bareja, |
|
C. |
ker Somalija žal že 15 let nima učinkovite nacionalne vlade, zveza islamskih sodišč pa je začela na območjih pod svojim nadzorom ustanavljati radikalna islamska sodišča z namenom prevzeti oblast; ker pripadnost različnim klanom še vedno povzroča težave, |
|
D. |
ker je Varnostni svet Združenih narodov zahteval sprejetje nacionalnega varnostnega načrta, in sicer kot odgovor na zahteve Afriške unije po delni odpravi embarga na orožje, ki bi prispevalo k podpori mirovnim misijam v okviru mandata ZN, |
|
E. |
ker obstaja bojazen, da zveza islamskih sodišč vključuje skupine, ki so domnevno povezane z mrežo Al Kaida in mednarodnim terorizmom, kar lahko ogrozi varnost ne le sosednjih držav, ampak tudi Evropske unije in ostalega sveta, |
|
F. |
ker je Arabska liga 22. junija 2006 v Kartumu vzpostavila dialog med prehodnimi zveznimi institucijami in zvezo islamskih sodišč, kjer je prehodna zvezna vlada priznala „dejanski obstoj“ zveze islamskih sodišč, ta pa je potem priznala „zakonito“ vlado; ker je med obema bil dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in nadaljevanju dialoga za mir in spravo, |
|
G. |
ker je nedavno srečanje delegacije zveze islamskih sodišč z vladnimi predstavniki ZDA v Kartumu odprlo nove možnosti za ukrepe o vzajemni krepitvi zaupanja med vpletenimi stranmi, |
|
1. |
odločno obsoja nedavne spopade v Mogadišu in bližnji okolici, kot tudi dogodke v Jovharju in drugod po državi, ki so zahtevali izgubo življenj številnih somalijskih civilistov in smrt Martina Adlerja, neodvisnega švedskega fotografa, ki je bil prisoten na srečanju privržencev zveze islamskih sodišč; |
|
2. |
vse vpletene strani poziva, da se vzdržijo ukrepov, ki lahko zaostrijo trenutne napete razmere, poziva k dialogu in širitvi sodelovanja prehodne zvezne vlade in parlamenta kot legitimnih organov oblasti v Somaliji, opredeljenih v okviru prehodne zvezne listine; |
|
3. |
zahteva, da mora mednarodna skupnost poskrbeti za sredstva, s katerimi bo država lahko vzpostavila lastne institucije, na primer policijske sile, če že meni, da so vse do tedaj, dokler somalski državljani in državljanke ne bodo izrazili svoje svobodne volje, edino legitimne prehodne institucije; |
|
4. |
podpira pobude Afriške unije, Arabske lige in Medvladnega organa za razvoj (IGAD) – vključno z izjavo izrednega zasedanja Sveta ministrov IGAD z dne 13. junija 2006 v Nairobiju – kakor tudi njihovo osrednjo vlogo pri prizadevanjih za ohranitev procesa miru in sprave v Somaliji; |
|
5. |
odločno poziva prehodne zvezne institucije in zvezo islamskih sodišč k polnemu prevzemu odgovornosti za izvrševanje ukrepov v okviru dialoga, ki se je pričel v Kartumu; |
|
6. |
poziva novo ustanovljeno mednarodno kontaktno skupino za Somalijo, ki jo sestavljajo Afriška unija (AU), Združeni narodi (ZN), Evropska unija, ZDA, Švedska, Norveška, Italija, Tanzanija in drugi, da se osredotoči na vprašanja upravljanja in vzpostavljanja institucij, človekoljubne pomoči za vse prebivalce Somalije in izboljšanja regionalne stabilnosti in varnosti, kot sredstev za izboljšanje usklajenosti politik med člani mednarodne skupnosti; |
|
7. |
poziva EU, da v sodelovanju z AU in ob tesnem sodelovanju z IGAD zagotovi potrebno politično, finančno in logistično podporo za olajšanje mirovnega procesa, vključno z možnostjo sodelovanja mirovne misije AU, ki je julija 2006 ponovno dobila podporo vrha AU; |
|
8. |
mednarodno skupnost in zlasti EU poziva k povečanju človekoljubne pomoči osebam, ki so razseljene znotraj države, in prebivalstvu v stiski; |
|
9. |
poziva vse vpletene strani, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in človekoljubnim organizacijam omogočijo dostop do prebivalstva v stiski ter zagotovijo varnost humanitarnih delavcev; |
|
10. |
odločno poziva k doslednemu izvajanju in nadzoru embarga na orožje za Somalijo, ki so ga ZN sprejeli leta 1992, a ga praktično nihče ne upošteva, in vztraja na stališču, da le delna odprava embarga ni dovolj za možno mirovno misijo ZN; |
|
11. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju ZN, AU in IGAD, predsedniku prehodne zvezne vlade Somalije in predsedniku zveze islamskih sodišč ter panafriškemu parlamentu. |
P6_TA(2006)0323
Mavretanija
Resolucija Evropskega parlamenta o Mavretaniji
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljevanju „Sporazum iz Cotonouja“) ter zlasti člena 96 Sporazuma, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o položaju v zahodni Afriki, sprejete v Edinburgu (Združeno kraljestvo) 24. novembra 2005 (1), |
|
— |
ob upoštevanju 24 obveznosti, ki jih je Islamska republika Mavretanija sprejela na podlagi člena 96 Sporazuma iz Cotonouja (Bruselj, 30. novembra 2005), |
|
— |
ob upoštevanju poročila informativne in študijske misije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v Mavretaniji od 23. do 27. februarja 2006, |
|
— |
ob upoštevanju poročila delovne skupine delegacije Evropskega parlamenta za odnose z državami Magreba in z Zvezo arabskega Magreba (vključno z Libijo), ki je bila v Mavretaniji od 3. do 5. maja 2006, |
|
— |
ob upoštevanju sklepa sveta za mir in varnost Afriške unije z dne 21. junija 2006, |
|
— |
ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije o referendumu, ki se je odvijal v Mavretaniji 28. junija 2006, |
|
— |
ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker je bil nekdanji predsednik Ould Taja 3. avgusta 2005 strmoglavljen brez prelivanja krvi, |
|
B. |
ker je Vojaški svet za pravico in demokracijo potrdil svojo pripravljenost narediti konec totalitarni praksi nekdanjega sistema in ker se je obvezal, da bo v Mavretaniji vzpostavil demokracijo, |
|
C. |
ker so politične stranke in civilna družba dosegle soglasje za podporo procesu, ki je v teku, |
|
D. |
ker je bila ustanovljena neodvisna državna volilna komisija in je bil sprejet časovni razpored volitev za izvedbo ustavnega referenduma ter parlamentarnih, občinskih in predsedniških volitev, |
|
E. |
ker je prehodna vlada doslej uresničevala obveznosti, ki zadevajo časovni razpored volitev, zlasti izvedbo popisa prebivalstva za potrebe volitev, dokončanega 30. aprila 2006, |
|
F. |
ker je volilna udeležba na referendumu dne 25. junija 2006 dosegla 76,36 % in ker je 96,96 % volivcev glasovalo za ustavne spremembe, |
|
G. |
ker pa velik del prebivalstva Mavretanije ni mogel dokazati svoje identitete za pridobitev glasovnice (v skladu z zakonom o volitvah, ki zahteva rojstni list staršev in starih staršev), |
|
H. |
ker veliko število državljanov ni moglo pridobiti dokumentov o državljanstvu in zato dne 25. junija 2006ni moglo glasovati, ob upoštevanju materialnih pogojev in zelo kratkega roka za organizacijo volitev, |
|
I. |
ker je odprava cenzure medijev preverjena v praksi, |
|
J. |
ker se je črpanje nafte pričelo aprila 2006 in je bil v začetku junija 2006 dosežen nov naftni sporazum med prehodno vlado Mavretanije in avstralskim podjetjem Woodside, |
|
K. |
ker se je prehodna oblast obvezala, da se bo borila proti korupciji in bo pristopila k mednarodnim konvencijam na tem področju, |
|
L. |
ker se velik del tokov preseljevanja v Evropsko unijo začne na obalah Mavretanije, |
|
M. |
ker sporazum o ribolovu, ki povezuje Evropsko unijo z Mavretanijo, poteče 31. julija 2006, |
|
1. |
izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da se je prehodna oblast v Mavretaniji obvezala k vzpostavitvi demokracije, spodbuja prehodno oblast, naj pri izvajanju demokratičnega procesa dosledno spoštuje sprejete obveznosti, ter poudarja, da bo do zaključka pozorno spremljal, kako se proces odvija; |
|
2. |
izraža zadovoljstvo nad dobro izvedbo referenduma 25. junija 2006, ki so ga prisotni mednarodni opazovalci pozitivno ocenili, ter poudarja, da množično glasovanje Mavretancev za novo ustavo predstavlja odločilni korak v procesu prehoda v demokracijo in izraža odločenost prebivalstva, da izgradi resnično demokracijo in pravno državo; |
|
3. |
vztraja, da je treba vsem Mavretancem omogočiti, da pridobijo dokumente, s katerimi se bodo lahko udeležili prihodnjih volitev; |
|
4. |
priporoča uporabo vseh razpoložljivih sredstev, da bi Mavretanci v tujini na bodočih volitvah lahko volili; |
|
5. |
izraža veselje nad dejstvom, da dejavne moči v državi, politične stranke in civilna družba verjamejo v iskrenost akterjev v procesu prehoda v demokracijo; |
|
6. |
pozdravlja dejstvo, da so določeni datumi za izvedbo ustavnega referenduma ter parlamentarnih, občinskih in predsedniških volitev, ter poziva oblast, naj se časovnega razporeda drži; |
|
7. |
pozdravlja ustanovitev neodvisne državne volilne komisije, ki ima za nalogo izvesti popis prebivalstva za potrebe volitev in organizirati bodoče volitve; |
|
8. |
poziva Vojaški svet za pravico in demokracijo, prehodno vlado in neodvisno državno volilno komisijo, naj se med referendumom in datumi drugih volitev odločijo in dopolnijo popis prebivalstva in delitev glasovnic, da bodo zapolnili vrzel med popisom iz leta 1995 in sedanjim volilnim seznamom, pri čemer naj v primeru beguncev, ki so se vrnili, za izkaz identitete sprejmejo tudi pričanja, in pri tem pozdravlja odprtost, ki jo je pokazal predsednik neodvisne državne volilne komisije 30. maja 2005 v Bruslju; |
|
9. |
se je seznanil z ustanovitvijo številnih političnih strank po 3. avgustu 2005 in ugotavlja trend, da se stranke združujejo v koalicije, in tudi spodbuja pripravo volilnih platform, ki bodo nosile konkretne predloge za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v državi; |
|
10. |
priporoča, naj se politične stranke financirajo na osnovi zastopanosti na občinskih volitvah, saj lahko proporcionalni sistem bolje prikaže raznolikosti v državi, ter predlaga, naj se del tega financiranja dodeli v obliki materialne pomoči, ki bo političnim strankam omogočila dobre pogoje za sodelovanje v volilni kampanji; |
|
11. |
pozdravlja načelno stališče prehodne oblasti, da se beguncem dovoli povratek, vendar z zaskrbljenostjo opaža, da se iz dveh razlogov v praksi ta pravica le malokrat uveljavlja: zaradi skromnosti finančnih sredstev in ker veliko število zainteresiranih ne more dokazati mavretanskega državljanstva; |
|
12. |
zato poziva prehodno oblast, naj resno razmisli o možnosti, da bi za Mavretance v tujini ob parlamentarnih in predsedniških volitvah odprla volišča na veleposlaništvih ter v begunskih taboriščih v Maliju in v Senegalu; |
|
13. |
se je seznanil z odločitvijo, da se 20 % mest za kandidature rezervira za ženske, in priznava, da je ta odločitev napredek v primerjavi s predhodnim stanjem, vendar se boji, da to pravilo v praksi ne bo učinkovito, če bodo stranke kandidirale ženske v volilna okrožja, ki so že vnaprej izgubljena, oziroma na taka mesta na seznamih kandidatov, na katera ne bodo voljene; |
|
14. |
Komisijo poziva, naj sprejme odločitev, da se v Mavretanijo pošlje Misija Evropske unije za spremljanje volitev; |
|
15. |
pozdravlja v praksi preverjeno odpravo cenzure medijev; |
|
16. |
pozdravlja svobodo govora predstavnikov političnih strank in civilne družbe v Mavretaniji, ki je znanilec žive in dinamične demokracije; |
|
17. |
poziva Vojaški svet za pravico in demokracijo ter prehodno vlado, katerima priznava dejstvo, da ne moreta odpraviti vseh težav iz preteklosti, naj se z odločnimi dejanji lotita vprašanja humanitarnega deficita, beguncev in posledic suženjstva kot tudi nekaznovanosti gospodarskih kaznivih dejanj; |
|
18. |
pozdravlja dejstvo, da so se člani Vojaškega sveta za pravico in demokracijo obvezali, da na prihodnjih volitvah ne bodo kandidirali; |
|
19. |
poziva mavretanske organe oblasti, sedanje in bodoče, naj se lotijo vprašanja neenakosti pri delitvi bogastva ter naj v Mavretaniji uvedejo minimalno socialno pravičnost; |
|
20. |
pozdravlja zaključek posvetovanj na podlagi novega člena 96 Sporazuma iz Cotonouja in ponovnega polnega sodelovanja med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo ter dejstvo, da s tem Islamska republika Mavretanija ne bo kaznovana zaradi dogodkov 3. avgusta 2005; |
|
21. |
mavretanske organe oblasti poziva, naj nove naftne vire namenijo za izpolnjevanje potreb prebivalstva, posebej s področja zdravstva in izobraževanja; |
|
22. |
pozdravlja dejstvo, da se je prehodna oblast obvezala, da bo uporabljala načela pobude za preglednost v ekstraktivnih industrijah; |
|
23. |
pozdravlja obvezo, ki jo je sprejela prehodna vlada, da se bo borila proti korupciji in da bo ratificirala mednarodne konvencije s tega področja; |
|
24. |
pozdravlja pripravljenost mavretanskih organov oblasti za sodelovanje v boju proti nezakonitemu priseljevanju, na osnovi katere je bilo mogoče skleniti pomembne sporazume med Evropsko unijo in Mavretanijo, med drugim projekt Atlantis, ki ga sofinancira Komisija in ki med državami Evropske unije in Mavretanijo vzpostavlja sodelovanje pri nadzoru mavretanske obale s pomočjo mešanih špansko-mavretanskih patrulj; |
|
25. |
Komisijo in mavretanske organe oblasti poziva, naj pravočasno zaključijo pogajanja o sporazumu o ribolovu, naj vzpostavijo ustrezno politiko, ki bo ščitila ribolovne vire, ter naj zaščitijo morsko in kopensko biotsko raznovrstnost na področju Banc d'Arguin, ki je blizu črpališč; |
|
26. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Vojaškemu svetu za pravico in demokracijo, prehodni vladi Islamske republike Mavretanije ter Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in panafriškemu parlamentu. |
P6_TA(2006)0324
Svoboda izražanja na internetu
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja na internetu
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svojih prejšnjih letnih poročil o stanju človekovih pravic po svetu, |
|
— |
ob upoštevanju svoje predhodne resolucije o človekovih pravicah in svobodi tiska ter oceni svetovnega vrha o informacijski družbi v Tuniziji decembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, |
|
— |
ob upoštevanju člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, |
|
— |
ob upoštevanju smernic EU o dialogu o človekovih pravicah (2001) in o zagovornikih človekovih pravic (2004) ter njihove prve ocene pod avstrijskim predsedstvom, |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije načel, ki jo je sprejel svetovni vrh o informacijski družbi 12. decembra 2003, |
|
— |
ob upoštevanju skupne deklaracije z dne 21. decembra 2005 posebnega poročevalca ZN o svobodi mnenja in izražanja, predstavnika OVSE o svobodi tiska in posebnega poročevalca OAS o svobodi izražanja, |
|
— |
ob upoštevanju politike EU o človekovih pravicah in demokratizaciji v tretjih državah, ki jo je decembra 2005 sprejel Svet, |
|
— |
ob upoštevanju Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), |
|
— |
ob upoštevanju člena 115(1) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da ima vsak pravico do svobode mnenja in izražanja; ker ta pravica vključuje pravico do svojega mnenja brez vmešavanja, ter iskanja, sprejemanja in širjenja informacije in idej s kakršnimi koli sredstvi in ne glede na meje, |
|
B. |
pozdravlja izjavo svetovnega vrha v Tuniziji od 16. do 18. novembra 2005 o izjemnem pomenu informacijske družbe za demokracijo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; predvsem svobode izražanja in mnenja kot tudi svobode do prejemanja in dostopa do informacij, |
|
C. |
ker se je danes boj za svobodo izražanja v veliki meri preselil v splet, saj je internet postal sredstvo za izražanje mnenj političnih oporečnikov, borcev za demokracijo, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih novinarjev po vsem svetu, |
|
D. |
ker lahko dostop do interneta krepi demokracijo in pripomore h gospodarskemu in socialnemu razvoju države in ker omejevanje takega dostopa ni združljivo s svobodo izražanja, |
|
E. |
ker je treba omejevanje dostopa dovoliti v primerih uporabe interneta za nezakonite dejavnosti, kot so spodbujanje k sovraštvu, nasilju in rasizmu, totalitarna propaganda, dostop otrok do pornografije in spolno izkoriščanje otrok, |
|
F. |
ker po navedbah Novinarjev brez meja avtoritarni režimi in vlade razvijajo vse bolj daljnosežne metode nadzora interneta, predvsem čedalje bolj zapleteno tehnologijo filtriranja in nadzora elektronskih komunikacij, ter vzpostavljajo spletno policijo, |
|
G. |
ker po navedbah organizacij za varstvo človekovih pravic trenutno v zaporih pridržanih veliko število spletnih oporečnikov – največ od tega na Kitajskem – vključno s Haom Wujem, kitajskim avtorjem spletnih dnevnikov in snemalcem dokumentarcev, Yang Zilijem, kitajskim spletnim oporečnikom, Motdžabo Saminedžadom, iranskim avtorjem spletnih dnevnikov, Mohammedom Abujem, tunizijskim odvetnikom, Pham Hong Sonom, vietnamskim zdravnikom, in Habibom Salehom, sirijskim spletnim novinarjem; ker najnovejši primeri zadevajo egiptovska avtorja spletnih dnevnikov Mohameda Šarkavija in Karima El Šerja, |
|
H. |
ker se po zadnjem poročilu Novinarjev brez meja lahko veliko držav obravnava kot sovražnice svobode izražanja na spletu, in sicer Kitajsko, Belorusijo, Burmo, Kubo, Iran, Libijo, Maldive, Nepal, Severno Korejo, Uzbekistan, Savdsko Arabijo, Sirijo, Tunizijo, Turkmenistan in Vietnam, |
|
I. |
ker podjetja s sedežem v demokratičnih državah tem državam posredujejo sredstva za cenzuro spleta in nadzor elektronskih komunikacij, |
|
J. |
ker je kitajska vlada uspešno pregovorila podjetja, kot so Yahoo, Google in Microsoft, da olajšajo cenzuro svojih storitev na kitajskem notranjem trgu; ugotavlja tudi, da so druge vlade tudi od drugih podjetij zahtevale sredstva za cenzuro, |
|
K. |
ker so vlade opremo in tehnologijo, ki jo prodajajo podjetja iz zahoda, kot so CISCO Systems, Telecom Italia, Wanadoo, podružnica France Telecom, uporabljale za cenzuro spleta, kar ovira svobodo izražanja, |
|
L. |
ker so ameriški zakonodajalci februarja 2006 sprejeli Zakon o svetovni spletni svobodi, namenjen urejanju dejavnosti internetnih podjetij, ko poslujejo v represivnih državah, |
|
M. |
ker mora EU dokazati, da so pravice internetnih uporabnikov v središču njenega zanimanja in da bo spodbujala svobodno izražanja na spletu, |
|
1. |
ponovno izraža mnenje, da je svoboda izražanja ključna vrednota, ki jo deli vseh 25 držav članic EU in da so pripravljene sprejeti konkretne ukrepe za njeno obvarovanje; |
|
2. |
v zvezi s tem poziva Svet in države članice EU, da se sporazumejo o skupni izjavi, ki bo potrdila njihovo zavezo k varovanju pravic uporabnikov interneta in spodbujanju svobodnega izražanja v internetu po vsem svetu; |
|
3. |
ponovno ponavlja svojo zavezo k načelom, ki so bila potrjena na vrhu v Tuniziji, in sicer:
|
|
4. |
močno obsoja omejitve internetne vsebine, naj se nanašajo na širjenje ali prejemanje informacij, ki jih vsiljujejo vlade in niso v soglasju z zagotavljanjem svobode izražanja; močno obsoja nadlegovanje in zapiranje novinarjev in drugih, ki izražajo svoje mnenje v internetu; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, da podvzameta vse potrebne ukrepe v odnosu do oblasti zadevnih držav, da bodo takoj izpuščeni vsi pridržani internetni uporabniki; |
|
5. |
poziva Komisijo in Svet, da pripravita prostovoljni kodeks ravnanja, ki bi omejeval dejavnosti gospodarskih družb v represivnih državah; |
|
6. |
poziva Komisijo in Svet, da vzdržujeta prisotnost in aktivno sodelovanje EU ter predstavitev skupnih stališč predvsem v ECOSOC, Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU), UNESCO in UNDP; |
|
7. |
poziva Svet in Komisijo, da takrat, ko se odločata o programih pomoči za tretje države, upoštevata potrebo po neoviranem dostopu državljanov do interneta; |
|
8. |
pozdravlja izjavo skupnih investitorjev o svobodi izražanja in internetu po pobudi Novinarjev brez meja; poudarja, da si korporacije, ki zagotavljajo iskanje, klepeta, objavljanje in druge internetne storitve, prizadevajo za spoštovanje pravic svojih poštenih uporabnikov; |
|
9. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
P6_TA(2006)0325
Označba izvora
Resolucija Evropskega parlamenta o označbi izvora
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena IX in člena XXIV:5 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994), |
|
— |
ob svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko (3), |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti (4) in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (5), ki med drugim določa sistem Evropske skupnosti o nepreferencialnih pravilih o poreklu blaga, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (6), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o prihodnosti tekstilnega in oblačilnega sektorja v razširjeni Evropski uniji (KOM(2003)0649), |
|
— |
ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker EU trenutno nima usklajenih določb oziroma skupnih praks v zvezi z označbo izvora v EU; ker razlike med veljavnimi uredbami v državah članicah in odsotnost jasnih predpisov Skupnosti na tem področju povzročata razdrobljen pravni okvir, |
|
B. |
ker niso dovoljeni nacionalni ukrepi, ki bi predpisovali obvezno označbo izvora blaga, ki je uvoženo iz drugih držav članic, medtem ko za obvezno označbo izvora blaga, uvoženega iz tretjih držav, takih omejitev ni, |
|
C. |
ker si je EU v Lizbonski agendi zastavila za cilj okrepiti gospodarstvo EU, med drugim tudi s povečanjem konkurenčnosti industrije EU v svetovnem gospodarstvu; ker so nekatere kategorije izdelkov široke porabe morda konkurenčne zato, ker jih to, da so izdelani v EU, povezuje s slovesom kakovosti in visokih proizvodnih standardov, |
|
D. |
ker bi sistem navedbe države izvora omogočil potrošnikom v EU, da bi bili v celoti seznanjeni z državo izvora izdelka, ki ga kupujejo; ker bi potrošniki tako lahko istovetili te izdelke z družbenimi, okoljskimi in varnostnimi standardi, ki se običajno povezujejo s to državo, |
|
E. |
ker je predlog, ki uvaja sistem obvezne navedbe države izvora v EU, skrčen na omejeno število uvoženih izdelkov, kot so tekstil, nakit, oblačila, obuvala, usnje, svetila in svetlobna oprema, steklena posoda, keramika in torbice, pri katerih zahteva po oznaki „izdelano v“ dokončnim potrošnikom omogoča ključne in dragocene informacije pri dokončni izbiri, |
|
F. |
ker so številni veliki trgovinski partnerji EU, na primer ZDA, Kitajska, Japonska in Kanada, uvedli predpise o obvezni navedbi države izvora, |
|
G. |
ker je ključno, da se s temi trgovinskimi partnerji vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji, |
|
H. |
ker bi večja ozaveščenost potrošnikov, zaradi katere so izdelki iz EU bolj privlačni, lahko zlasti koristila malim in srednje velikim podjetjem in sektorjem, izpostavljenim svetovni konkurenci, |
|
I. |
ker Okvirni sporazum z dne 26. maja 2005 o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo zavezuje Komisijo, da Parlament v celoti in nemudoma obvešča o svojih zakonodajnih predlogih, |
|
1. |
vzame na znanje predlog uredbe Sveta, ki uvaja obvezno navedbo države izvora za nekatere izdelke, uvožene iz tretjih držav v Evropsko unijo („označba izvora“); |
|
2. |
obžaluje dejstvo, da Komisija sploh ni uradno poslala predlagane uredbe Parlamentu v vednost, čeprav se Komisija in Svet dobro zavedata, kako pomembna je označba izvora za Parlament; razume, da ta predlog pravno gledano ne zahteva obveznega posvetovanja s Parlamentom; vendar pa vztraja, da bi bilo treba Parlamentu vedno dati možnost, da pravočasno pove svoje mnenje o vseh pomembnih pobudah drugih institucij Skupnosti; |
|
3. |
vztraja, da se je Komisija zavezala, da zagotovi sodelovanje Parlamenta v skladu z zgoraj navedenim okvirnim sporazumom na način, da se lahko v največji možni meri upošteva mnenje Parlamenta; |
|
4. |
poziva Komisijo in Svet, da nemudoma obvestita Parlament o izidih morebitnih nadaljnjih presoj vplivov in pravnih analiz, opravljenih zlasti zaradi domnevnih neskladnosti predlagane uredbe z obstoječo zakonodajo Skupnosti in pravili STO; |
|
5. |
poziva Komisijo in Svet, naj posebej poudarita spodbujanje dobre podobe industrije v EU v Skupnosti in izven nje, ohranjanje njene identitete in posebnosti ter zagotavljanje, da vsesplošnega dobrega slovesa industrije Skupnosti ter podobe in privlačnosti visokokakovostnih proizvodov iz EU ne omadežuje nenatančna in zavajajoča označba izvora; |
|
6. |
poudarja, da zaščita potrošnikov zahteva pregledna in skladna pravila trgovanja, vključno z označbo izvora; |
|
7. |
poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s trgovinskimi partnerji, ki izvajajo zahtevo po označbi izvora; |
|
8. |
poziva Komisijo in Svet, naj uvedeta ustrezen carinski nadzor in mehanizme uveljavljanja; |
|
9. |
poziva države članice, naj ohranijo dosleden pristop Skupnosti do tega vprašanja, kar bi omogočilo potrošnikom v EU, da dobijo popolnejše in natančnejše informacije; |
|
10. |
spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami odločno posreduje za zaščito legitimnih pravic in pričakovanj potrošnikov, kadar koli naleti na dokaze o ponarejanju in/ali uporabi goljufivih ali zavajajočih označb izvora s strani proizvajalcev in uvoznikov izven EU; |
|
11. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 169, 30.6.2005, str. 1.
(2) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0381.
(4) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
|
13.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 303/s19 |
Uporabljeni znaki
|
* |
Posvetovalni postopek |
|
**I |
Postopek sodelovanja: prva obravnava |
|
**II |
Postopek sodelovanja: druga obravnava |
|
*** |
Postopek privolitve |
|
***I |
Postopek soodločanja: prva obravnava |
|
***II |
Postopek soodločanja: druga obravnava |
|
***III |
Postopek soodločanja: tretja obravnava |
(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)
Informacije, povezane s časom glasovanja
V kolikor ni določeno drugače, se šteje, da so poročevalci pred glasovanjem obvestili predsedstvo o svojih stališčih glede predlogov sprememb.
Kratice imen parlamentarnih odborov
|
AFET |
Odbor za zunanje zadeve |
|
DEVE |
Odbor za razvoj |
|
INTA |
Odbor za mednarodno trgovino |
|
BUDG |
Odbor za proračun |
|
CONT |
Odbor za proračunski nadzor |
|
ECON |
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve |
|
EMPL |
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve |
|
ENVI |
Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano |
|
ITRE |
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko |
|
IMCO |
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov |
|
TRAN |
Odbor za promet in turizem |
|
REGI |
Odbor za regionalni razvoj |
|
AGRI |
Odbor za kmetijstvo |
|
PECH |
Odbor za ribištvo |
|
CULT |
Odbor za kulturo in izobraževanje |
|
JURI |
Odbor za pravne zadeve |
|
LIBE |
Odbor za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve |
|
AFCO |
Odbor za ustavne zadeve |
|
FEMM |
Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti |
|
PETI |
Odbor za peticije |
Kratice imen političnih skupin
|
PPE-DE |
Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov |
|
PSE |
Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu |
|
ALDE |
Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo |
|
Verts/ALE |
Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze |
|
GUE/NGL |
Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice |
|
IND/DEM |
Skupina neodvisnosti in demokracije |
|
UEN |
Skupina združenje za Evropo narodov |
|
NI |
Samostojni poslanci |
največjega toka v A, ki ga zagotavlja polnilna naprava;
vibracijske širine)
vibracijske širine)
;
;
.
sinφ [kNm]
se ne upošteva nobena vrednost, manjša od 11,5 (11,5 = 1/tan5°).
se ne upošteva nobena vrednost, manjša od 6,6, in
nobena vrednost, manjša od 0.
[m], odločilna je najnižja vrednost;
;
e . X . YY . nnn
e“ homologacijska oznaka,
(v %)
