ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 194

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 49
18. avgust 2006


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Informacije

 

Komisija

2006/C 194/1

Menjalni tečaji eura

1

2006/C 194/2

Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja ( 1 )

2

2006/C 194/3

Državna pomoč — Slovenija — Državna pomoč št. C 20/2006 (prej NN 30/2006) — Domnevna državna pomoč družbi Novoles Straža — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

22

2006/C 194/4

Državna pomoč — Slovenija — Državna pomoč št. C 19/2006 (prej NN 29/2006) — Domnevna državna pomoč družbi Javor Pivka — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

26

2006/C 194/5

Državna pomoč — Slovaška republika — Državna pomoč št. C 21/2006 (prej N 635/2005) — Regionalna pomoč za ladjedelnico Slovenské lodenice Komárno — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

30

2006/C 194/6

Državna pomoč — Nemčija — Državna pomoč št. C 25/2006 (ex E 1/2006) — Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 — Nesprejetje ustreznih ukrepov držav članic — Začetek formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES — Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 )

35

2006/C 194/7

Obvestilo o prilagoditvi nekaterih zneskov, določenih v direktivah o življenjskem in neživljenjskem zavarovanju, v skladu z inflacijo

38

2006/C 194/8

Reorganizacijski ukrepi — Odločitev o reorganizacijskem ukrepu glede Faro Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni s.p.a. (Objava v skladu s členom 6 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic)

39

2006/C 194/9

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4207 — Campina/Fonterra Co-operative Group/JV) ( 1 )

40

 

III   Obvestila

 

Komisija

2006/C 194/0

Razpis za zbiranje predlogov — GD EAC št. 45/06 — Dodelitev subvencij, namenjenih uvedbi in razvoju platform in ukrepov za spodbujanje in podporo mobilnosti vajencev in drugih mladih, ki so vključeni v začetno poklicno usposabljanje

41

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Informacije

Komisija

18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/1


Menjalni tečaji eura (1)

17. avgusta 2006

(2006/C 194/01)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2879

JPY

japonski jen

148,56

DKK

danska krona

7,4616

GBP

funt šterling

0,67910

SEK

švedska krona

9,1940

CHF

švicarski frank

1,5779

ISK

islandska krona

88,64

NOK

norveška krona

8,0780

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5759

CZK

češka krona

28,024

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

274,05

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6959

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,8718

RON

romunski leu

3,5204

SIT

slovenski tolar

239,63

SKK

slovaška krona

37,415

TRY

turška lira

1,8546

AUD

avstralski dolar

1,6808

CAD

kanadski dolar

1,4384

HKD

hongkonški dolar

10,0140

NZD

novozelandski dolar

2,0072

SGD

singapurski dolar

2,0242

KRW

južnokorejski won

1 237,54

ZAR

južnoafriški rand

8,7175

CNY

kitajski juan

10,2628

HRK

hrvaška kuna

7,2845

IDR

indonezijska rupija

11 710,23

MYR

malezijski ringit

4,729

PHP

filipinski peso

65,799

RUB

ruski rubelj

34,4050

THB

tajski bat

48,444


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/2


SMERNICE SKUPNOSTI O DRŽAVNIH POMOČEH ZA SPODBUJANJE NALOŽB RIZIČNEGA KAPITALA V MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA

(2006/C 194/02)

(Besedilo velja za EGP)

1.

UVOD

1.1

Rizični kapital kot cilj Skupnosti

1.2

Izkušnje na področju državnih pomoči za rizični kapital

1.3

Preskus izravnave za državne pomoči v podporo naložbam rizičnega kapitala

1.3.1

Akcijski načrt državnih pomoči in preskus izravnave

1.3.2

Tržne nepopolnosti

1.3.3

Primernost instrumenta

1.3.4

Spodbujevalni učinek in potrebnost

1.3.5

Sorazmernost pomoči

1.3.6

Negativni učinki in splošna izravnava

1.4

Pristop za nadzor državnih pomoči na področju rizičnega kapitala

2.

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

2.1

Področje uporabe

2.2

Opredelitev pojmov

3.

UPORABA ČLENA 87(1) NA PODROČJU RIZIČNEGA KAPITALA

3.1

Besedila, ki se splošno uporabljajo

3.2

Prisotnost pomoči na treh ravneh

3.3

De minimis zneski

4.

PRESOJA ZDRUŽLJIVOSTI POMOČI ZA RIZIČNI KAPITAL NA PODLAGI ČLENA 87(3)(C) POGODBE ES

4.1

Splošna načela

4.2

Oblika pomoči

4.3

Pogoji za združljivost

4.3.1

Najvišja stopnja tranš razpoložljivega kapitala

4.3.2

Omejitve pri financiranju stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve

4.3.3

Razširjenost instrumentov naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala

4.3.4

Udeležba zasebnih investitorjev

4.3.5

Dobičkonosna narava odločitev o naložbah

4.3.6

Poslovno upravljanje

4.3.7

Sektorski cilj

5.

ZDRUŽLJIVOST UKREPOV POMOČI V ZVEZI Z RIZIČNIM KAPITALOM NA PODLAGI PODROBNEJŠE PRESOJE

5.1

Ukrepi pomoči na podlagi podrobnejše presoje

5.2

Pozitivni učinki pomoči

5.2.1

Obstoj in dokazi o tržni nepopolnosti

5.2.2

Primernost instrumenta

5.2.3

Spodbujevalni učinek in potreba po pomoči

5.2.3.1

Poslovno upravljanje

5.2.3.2

Prisotnost odbora za naložbe

5.2.3.3

Obseg ukrepa/sredstev

5.2.3.4

Prisotnost poslovnih angelov

5.2.4

Sorazmernost

5.3

Negativni učinki pomoči

5.3.1

Izrivanje

5.3.2

Druga izkrivljanja konkurence

5.4

Izravnava in odločitev

6.

KUMULACIJA

7.

KONČNE DOLOČBE

7.1

Spremljanje in poročanje

7.2

Začetek in čas veljavnosti

7.3

Primerni ukrepi

1.   UVOD

1.1   Rizični kapital kot cilj Skupnosti

Rizični kapital zadeva financiranje podjetij z lastniškim kapitalom z ugotovljenim potencialom hitre rasti na njihovih zgodnjih stopnjah. Po rizičnem kapitalu običajno povprašujejo podjetja s potencialom rasti, ki nimajo zadostnega dostopa do kapitalskih trgov, ponujajo pa ga investitorji, ki so pripravljeni prevzeti veliko tveganje v zameno za morebitne nadpovprečne donose od vloženega lastniškega kapitala.

V Sporočilu spomladanskemu Evropskemu svetu Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mestaNov začetek za Lizbonsko strategijo  (1) je Komisija ugotovila, da ni na voljo zadostna stopnja rizičnega kapitala za zagon inovativnih mladih podjetij. Komisija je oblikovala spodbude, kot so Skupni evropski viri za mikro do srednja podjetja (Joint European Resources for Micro- to Medium Enterprises – JEREMIE), ki je skupna pobuda Komisije in Evropskega investicijskega sklada, namenjena odpravljanju pomanjkanja rizičnega kapitala za mala in srednje velika podjetja v nekaterih regijah. Na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila s finančnimi instrumenti večletnega programa za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), ki je bil sprejet z Odločbo Sveta 2000/819/ES (2), je Komisija predlagala pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF) v okviru programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki je trenutno v postopku sprejetja in bo pokrival obdobje 2007–2013 (3). Pomoč bo povečala razpoložljivost sredstev za inovativna MSP s tržno naravnanimi naložbami v sklade rizičnega kapitala, ki se osredotočajo na MSP na zgodnjih stopnjah in na stopnji širitve.

Komisija je obravnavala vprašanje financiranja z rizičnim kapitalom v Sporočilu „Financiranje rasti MSP – ustvarjanje dodane evropske vrednosti“ sprejetem dne 29 junija 2006 (4). Komisija je tudi poudarila pomen zmanjšanja in preusmeritve državnih pomoči za odpravo tržnih nepopolnosti zaradi povečanja gospodarske učinkovitosti ter spodbujanja raziskav, razvoja in inovacij. V tem okviru se je Komisija lotila prenove pravil o državnih pomočeh, med drugim s ciljem, da olajša dostop do sredstev in rizičnega kapitala.

Komisija je pri izpolnjevanju te zaveze junija 2005 objavila „Akcijski načrt državnih pomoči – Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009“ („Akcijski načrt državnih pomoči“) (5). V Akcijskem načrtu državnih pomoči je poudarjen pomen izboljšanja poslovne klime in omogočanja hitre ustanovitve novih podjetij. V tem okviru je v Akcijskem načrtu državnih pomoči napovedan ponovni pregled Sporočila o državni pomoči in tveganem kapitalu (6), da se odpravijo tržne nepopolnosti, ki vplivajo na zagotavljanje rizičnega kapitala za novoustanovljena ter mlada in inovativna mala in srednje velika podjetja („MSP“), zlasti s povečanjem prilagodljivosti pravil, ki jih vsebuje Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu.

Čeprav je poglavitna vloga trga zagotoviti dovolj rizičnega kapitala v Skupnosti, je na trgu rizičnega kapitala prisotna „vrzel lastniških sredstev“, to je trajno pomanjkanje na kapitalskem trgu, ki preprečuje ponudbi, da bi zadostila povpraševanju po ceni, sprejemljivi za obe strani, kar negativno vpliva na evropska MSP. Vrzel zadeva predvsem visokotehnološka, inovativna in zlasti mlada podjetja z visokim potencialom rasti. Vendar lahko zadeva tudi širši sklop podjetij različnih starosti in različnih sektorjev z manjšim potencialom rasti, ki ne morejo pridobiti financiranja za svoje projekte širitve brez zunanjega rizičnega kapitala.

Obstoj vrzeli lastniškega kapitala lahko upraviči dodelitev državnih pomoči v nekaterih omejenih okoliščinah. Če je pravilno usmerjana, je lahko državna pomoč za zagotavljanje rizičnega kapitala učinkovito sredstvo za zmanjševanje ugotovljenih tržnih nepopolnosti na tem področju ter za spodbujanje zasebnega kapitala.

Te smernice nadomeščajo Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu ter opredeljujejo pogoje, pod katerimi se državna pomoč v podporo naložbam rizičnega kapitala lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Te smernice pojasnjujejo pogoje obstoja državne pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES in merila, ki jih bo uporabila Komisija pri presoji ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom v skladu s členom 87(3) Pogodbe ES.

1.2   Izkušnje na področju državnih pomoči za rizični kapital

Te smernice so oblikovane ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo Sporočila o državni pomoči in tveganem kapitalu. Pripombe iz javnih posvetovanj držav članic in zainteresiranih strani o ponovnem pregledu Sporočila o državni pomoči in tveganem kapitalu, Akcijskega načrta državnih pomoči in Sporočila o državnih pomočeh za inovacije (7) so se prav tako upoštevale.

Izkušnje Komisije in pripombe, prejete pri posvetovanjih, so pokazale, da je Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu na splošno dobro delovalo v praksi, vendar so tudi razgrnile potrebo po povečanju fleksibilnosti pri uporabi pravil in po prilagoditvi pravil v skladu s spremenjenim položajem na trgu rizičnega kapitala. Poleg tega so izkušnje pokazale, da za nekatere vrste naložb rizičnega kapitala na določenih območjih ni bilo vedno možno izpolniti pogojev, določenih v Sporočilu o državni pomoči in tveganem kapitalu, in zato v teh primerih rizičnega kapitala ni bilo mogoče ustrezno podpreti z državnimi pomočmi. Nadalje so izkušnje tudi pokazale nizko splošno donosnost skladov rizičnega kapitala, ki prejemajo pomoč.

Za odpravo teh težav sprejemajo te smernice v določenih okoliščinah bolj prilagodljiv pristop, tako da državam članicam omogočajo, da svoje ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom bolje usmerjajo na zadevne tržne nepopolnosti. Te smernice določajo tudi nadgrajen gospodarski pristop pri presoji združljivosti ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom s Pogodbo ES. Ocena združljivosti shem v skladu s Sporočilom o državni pomoči in tveganem kapitalu je že temeljila na sorazmerno zapleteni gospodarski analizi, ki se osredotoča na obseg tržne nepopolnosti in usmerjenost ukrepa. Zato Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu že kaže glavni poudarek nadgrajenega gospodarskega pristopa. Vendar je bilo še vedno treba izpopolniti nekatera merila, da se zagotovi boljša usmerjenost ukrepa na zadevno tržno nepopolnost. Smernice zlasti vsebujejo elemente, s katerimi se zagotovi, da se dobičkonosne in strokovne odločitve o naložbah okrepijo za nadaljnje spodbujanje zasebnih investitorjev k sovlaganju z državo. Poleg tega si prizadevajo zagotoviti jasnost, kadar so izkušnje s Sporočilom o državni pomoči in tveganem kapitalu pokazale, da je to potrebno.

1.3   Preskus izravnave za državne pomoči v podporo naložbam rizičnega kapitala

1.3.1   Akcijski načrt državnih pomoči in preskus izravnave

Komisija je v Akcijskem načrtu državnih pomoči poudarila pomen okrepitve gospodarskega pristopa ob analizi državnih pomoči. To se kaže v usklajevanju možnih pozitivnih učinkov ukrepa pri doseganju cilja skupnega interesa v primerjavi z možnimi negativnimi učinki glede izkrivljanja konkurence in trgovanja. Preskus izravnave, kakor je opisan v Akcijskem načrtu državnih pomoči, je sestavljen iz treh korakov, prva dva se nanašata na pozitivne učinke in zadnji na negativne učinke ter na posledično izravnavo:

(1)

Ali je ukrep pomoči namenjen natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa, kot je rast, zaposlovanje, kohezija in okolje?

(2)

Ali je pomoč dobro oblikovana za dosego cilja skupnega interesa, in sicer, ali je predlagana pomoč usmerjena v tržno nepopolnost ali drug cilj?

(i)

Ali je državna pomoč ustrezen instrument politike?

(ii)

Ali obstaja spodbujevalni učinek, tj. ali pomoč spreminja obnašanje podjetij in/ali investitorjev?

(iii)

Ali je ukrep pomoči sorazmeren, tj. ali bi bila lahko enaka sprememba v obnašanju dosežena z manj pomoči?

(3)

Ali so izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovanje omejeni, tako da je splošna izravnava pozitivna?

Preskus izravnave je prav tako pomemben za oblikovanje pravil državnih pomoči in presojo zadev, ki spadajo v njihov obseg.

1.3.2   Tržne nepopolnosti

Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Sporočila o državni pomoči in tveganem kapitalu, meni, da v Skupnosti ni splošne tržne nepopolnosti rizičnega kapitala. Vendar sprejema dejstvo, da obstajajo tržne vrzeli za nekatere vrste naložb na nekaterih stopnjah razvoja podjetja. Te vrzeli so posledica pomanjkljive usklajenosti ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu ter se lahko na splošno opišejo kot vrzeli lastniškega kapitala.

Zagotavljanje sredstev lastniškega kapitala, zlasti za manjša podjetja, pomeni številne izzive za investitorje in za podjetje, v katero se vlaga. Investitor mora, kar zadeva ponudbo, narediti skrbno analizo ne le vseh ponujenih poroštev (kakor to stori posojilodajalec), ampak celotne poslovne strategije, da oceni možnosti ustvarjanja dobička iz naložbe in z naložbo povezana tveganja. Investitor mora biti tudi sposoben spremljati, ali upravljavci podjetja dobro izvajajo poslovno strategijo. Investitor mora tudi načrtovati in izvesti strategijo izstopa, da ustvari tveganju ustrezen donos za naložbo s prodajo svojega deleža lastniškega kapitala v podjetju, ki je predmet naložbe.

Kar zadeva povpraševanje, mora podjetje razumeti koristi in tveganja, ki so povezana z zunanjo naložbo lastniškega kapitala, pri lastnem razvoju ter pri pripravi zdravih poslovnih načrtov, ki zagotavljajo potrebna sredstva in mentorstvo. Zaradi pomanjkanja notranjega kapitala ali zavarovanja, potrebnega za pridobitev posojila, in/ali trdne kreditne zgodovine, se lahko podjetje sooča z zelo omejenim financiranjem. Poleg tega mora podjetje deliti nadzor z zunanjim investitorjem, ki ponavadi dobi poleg deleža lastniškega kapitala tudi pravico do sodelovanja pri odločitvah podjetja.

Iz teh razlogov je usklajenost ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu lahko nezadostna, tako da je stopnja predvidenega rizičnega kapitala na trgu preveč omejena, podjetja pa kljub dobremu poslovnemu načrtu in možnostim za rast ne dobijo finančne podpore. Komisija zato meni, da se poglavitni vir tržne nepopolnosti, pomemben za trge rizičnega kapitala, ki še posebej vpliva na dostop do kapitala za MSP in podjetja na zgodnjih stopnjah njihovega razvoja ter ki lahko upraviči javno intervencijo, nanaša na nepopolne in asimetrične informacije.

Nepopolne in asimetrične informacije lahko povzročijo predvsem:

(a)

Transakcijske in agencijske stroške: potencialni investitorji se soočajo z več težavami pri zbiranju zanesljivih podatkov o možnostih za uspešno poslovanje MSP ali novih podjetij ter posledično pri spremljanju in podpiranju razvoja podjetja. To se dogaja zlasti pri zelo inovativnih projektih ali tveganih projektih. Poleg tega so majhni posli manj privlačni za investicijske sklade zaradi relativno visokih stroškov pri oceni rentabilnosti investicije in drugih stroškov transakcije.

(b)

Strah pred tveganjem: bolj kot je zagotavljanje rizičnega kapitala predmet nepopolne ali asimetrične informacije, bolj lahko investitorji postanejo bolj zadržani do zagotavljanja rizičnega kapitala MSP. Drugače povedano, nepopolna ali asimetrična informacija povzroča stopnjevanje strahu pred tveganjem.

1.3.3   Primernost instrumenta

Komisija meni, da lahko državne pomoči za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom pomenijo ustrezen instrument v okviru omejitev in pogojev, določenih v teh smernicah. Vendar se je treba spomniti, da je zagotavljanje rizičnega kapitala predvsem tržna dejavnost, ki vključuje tržne odločitve. V tem okviru lahko k povečanju zagotavljanja rizičnega kapitala prispevajo tudi bolj splošni strukturni ukrepi, ki ne pomenijo državne pomoči, kot so spodbujanje podjetniške kulture, uvajanje bolj nevtralnega obdavčevanja različnih oblik financiranja MSP (na primer nov kapital, zadržani dobički in dolg), spodbujanje povezovanja trga ter zmanjševanje regulativnih omejitev, vključno z omejitvami za naložbe nekaterih vrst finančnih institucij (npr. pokojninskih skladov) in upravnimi postopki za ustanavljanje podjetij.

1.3.4   Spodbujevalni učinek in potrebnost

Državne pomoči za rizični kapital morajo znatno povečati razpoložljivost rizičnega kapitala MSP, zlasti s spodbujanjem naložb zasebnih investitorjev. Tveganje „mrtve teže“ ali pomanjkanje spodbude pomeni, da bi lahko nekatera podjetja, ki se financirajo z javno podprtimi ukrepi, v vsakem primeru pridobila sredstva po enakih pogojih, tudi ob odsotnosti državne pomoči (izrivanje). Obstajajo dokazi, da se to dogaja, pa čeprav neizogibno le na ravni anekdot. V navedenih okoliščinah so javna sredstva neučinkovita.

Komisija zato meni, da pomoč v obliki rizičnega kapitala, ki ustreza pogojem, določenim v teh smernicah, zagotavlja prisotnost spodbujevalnega učinka. Potreba po zagotavljanju spodbud je odvisna od obsega tržne nepopolnosti, povezane z različnimi vrstami ukrepov in prejemnikov. Zato so različni pragovi izraženi na podlagi obsega tranš razpoložljivega kapitala na ciljno podjetje, stopnje vključenosti zasebnih investitorjev in upoštevanja zlasti velikosti podjetja in financirane stopnje poslovanja.

1.3.5   Sorazmernost pomoči

Potreba po zagotavljanju spodbud je odvisna od obsega tržne nepopolnosti, povezane z različnimi vrstami ukrepov, prejemniki in razvojno stopnjo MSP. Ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom je dobro oblikovan, če je pomoč potrebna v vseh svojih elementih, da ustvari spodbude za zagotavljanje lastniškega kapitala za MSP na stopnji zbiranja sredstev, na stopnji zagona in na zgodnji stopnji. Državna pomoč bo neučinkovita, če presega tisto, kar je nujno za spodbujanje večjega zagotavljanja rizičnega kapitala. Zlasti je za zagotovitev, da je pomoč omejena na najmanjši možni znesek, bistveno, da obstaja znatna zasebna udeležba in da so naložbe usmerjene v ustvarjanje dobičkov ter da se upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti.

1.3.6   Negativni učinki in splošna izravnava

Pogodba ES od Komisije zahteva nadzor nad državnimi pomočmi znotraj Skupnosti. Zato mora budno zagotavljati dobro usmerjenost ukrepov in preprečevati huda izkrivljanja konkurence.Pri odločanju ali je dodeljevanje javnih sredstev za ukrepe, usmerjene k spodbujanju rizičnega kapitala, združljivo s skupnim trgom, bo Komisija, kolikor je mogoče, omejila naslednje vrste tveganj:

(a)

Tveganje „izrivanja“. Prisotnost javno podprtih ukrepov lahko odvrne druge potencialne investitorje od vlaganja kapitala. Dolgoročno bi lahko to nadalje odvračalo zasebna vlaganja v mlada MSP in na ta način povzročilo povečanje vrzeli lastniškega kapitala in hkrati ustvarjalo potrebo po dodatnem javnem financiranju.

(b)

Tveganje, da bodo ugodnosti za investitorje in/ali investicijske sklade povzročile nedopustno izkrivljanje konkurence na trgu tveganega kapitala v škodo konkurentov, ki ne prejemajo istih ugodnosti.

(c)

Tveganje, da bi zaradi čezmerne ponudbe javnega rizičnega kapitala za ciljna podjetja, ki ni vložen v skladu s tržno logiko, neučinkovita podjetja morda ostala na površju in bi nastala umetna inflacija njihovih vrednosti, zaradi česar bi zasebnim investitorjem postalo manj privlačno, da bi tem podjetjem ponudili rizični kapital.

1.4   Pristop za nadzor državnih pomoči na področju rizičnega kapitala

Zagotavljanje financiranja rizičnega kapitala ne more biti povezano z običajnim konceptom „upravičenih stroškov“, uporabljenih za nadzor državnih pomoči, ki temeljijo na nekaterih posebnih stroških, za katere je pomoč dodeljena, in določitvijo najvišje intenzivnosti pomoči. Zaradi razlik med možnimi oblikami ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom, ki so jih pripravile države članice, Komisija ne more določiti togih meril, po katerih bi odločala, ali so takšni ukrepi združljivi z skupnim trgom. Presoja rizičnega kapitala tako zajema odmik od običajnega načina, na katerega se izvaja nadzor državnih pomoči.

Vendar je Komisija, ker se je izkazalo, da Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu na področju rizičnega kapitala v praksi dobro deluje, sprejela odločitev o nadaljevanju pristopa Sporočila in s tem zagotovila njegovo neprekinjenost.

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

2.1   Področje uporabe

Te smernice se uporabljajo le za sheme rizičnega kapitala, ki so usmerjene v MSP. Ne pomenijo pravne podlage za razglasitev ad-hoc ukrepa, ki posameznemu podjetju zagotavlja kapital in ki je združljiv s skupnim trgom.

V teh smernicah ne sme nič izpodbijati združljivosti ukrepov državne pomoči, ki izpolnjujejo merila iz katerih koli drugih smernic, okvirov ali uredb, ki jih je sprejela Komisija.

Komisija bo posebej pozorna na potrebo, ki bo preprečila uporabo teh smernic, s katero bi obšli načela, določena v obstoječih okvirih, smernicah in uredbah.

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo posebej izključevati zagotavljanje pomoči podjetjem:

(a)

v težavah, v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8);

(b)

v ladjedelništvu (9), premogovništvu (10) in jeklarstvu (11).

Te smernice se ne uporabljajo za dejavnosti, povezane z izvozom, in sicer za pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, za vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže ali za druge tekoče odhodke, povezane z dejavnostmi izvoza ter za pomoč, katere pogoj je, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga.

2.2   Opredelitev pojmov

Za namene teh smernic se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„delež“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga izražajo delnice, izdane investitorjem;

(b)

„zasebni delež“ pomeni zasebno (v nasprotju z javno) naložbo lastniškega kapitala v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključno s tveganim kapitalom, zamenjavo kapitala in odkupi podjetij;

(c)

„instrumenti navideznega lastniškega kapitala“ pomenijo instrumente, katerih donos za imetnika (investitor/posojilodajalec) v glavnem temelji na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja ter so nezavarovani v primeru neizpolnitve obveznosti. Ta opredelitev izhaja iz pristopa, ki daje prednost vsebini pred obliko;

(d)

„naložbeni instrumenti z dolgom“ pomenijo posojila ali druge instrumente financiranja, ki posojilodajalcu/investitorju zagotavljajo poglavitni del fiksnega najnižjega povračila in so vsaj deloma zavarovani. Ta opredelitev izhaja iz pristopa, ki daje prednost vsebini pred obliko;

(e)

„semenski kapital“ pomeni financiranje, ki se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred zagonsko fazo;

(f)

„zagonski kapital“ pomeni financiranje za razvoj proizvodov in začetno trženje, zagotovljeno podjetjem, ki še niso prodala svojih proizvodov ali storitev na trgu in še ne ustvarjajo dobička;

(g)

„začetni kapital“ pomeni semenski in zagonski kapital;

(h)

„kapital za širitev“ pomeni sredstva za širitev in razvoj podjetja, s katerimi se lahko posluje ali se ne more poslovati na meji rentabilnosti oziroma se posluje z dobičkom, za namene povečanja proizvodne zmogljivosti, razvoja trga ali proizvoda ali zagotavljanja dodatnega obratnega kapitala;

(i)

„tvegani kapital“ pomeni naložbe investicijskih skladov (skladi tveganega kapitala), ki delujejo kot naročniki, v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ko upravljajo denar posameznikov, institucij ali lastni denar, ter se uporablja za financiranje začetne faze in širitve, ne pa za zamenjavo sredstev in odkupe;

(j)

„zamenjava kapitala“ pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od druge zasebne organizacije za naložbe lastniškega kapitala ali drugega delničarja oziroma delničarjev. Zamenjava kapitala je imenovana tudi sekundarni nakup;

(k)

„rizični kapital“ pomeni vlaganje lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala v podjetja, ko so ta šele v nastajanju (stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve), vključno z neformalno naložbo poslovnih angelov, tveganim kapitalom in alternativnimi borzami, specializiranimi za MSP, vključno s podjetji, ki se hitro razvijajo (v nadaljevanju imenovani nosilci naložb);

(l)

„ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom“ pomenijo sheme za zagotavljanje ali spodbujanje pomoči v obliki rizičnega kapitala;

(m)

„prva javna prodaja“ (PJO) pomeni postopek, s katerim se začnejo v javnosti prvič prodajati ali razdeljevati delnice podjetja;

(n)

„nadaljnja naložba“ pomeni dodatno naložbo v podjetje, ki sledi začetni naložbi;

(o)

„odkup podjetja“ pomeni odkup od trenutnih delničarjev vsaj kontrolnega deleža lastniškega kapitala podjetja, tako da se prevzamejo njihova sredstva in operacije s pogajanjem ali ponudbo v javnem razpisu;

(p)

„strategija izstopa“ pomeni strategijo likvidacije holdingov s skladom tveganega kapitala ali zasebnega lastniškega kapitala skladno z načrtom za dosego najvišjega donosa, vključno s prodajo deleža, odpisi, odplačili prednostnih delnic/posojil, prodajo drugemu imetniku tveganega kapitala, prodajo finančni instituciji ali prodajami z javno ponudbo (vključno s prvimi javnimi prodajami);

(q)

„mala in srednje velika podjetja“ (MSP) pomeni mala podjetja in srednje velika podjetja v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (12) ali katere koli uredbe, ki nadomesti navedeno uredbo;

(r)

„ciljno podjetje ali družba“ pomeni podjetje ali družbo, v katero investitor ali investicijski sklad namerava vlagati;

(s)

„poslovni angeli“ pomenijo premožne fizične osebe, ki vlagajo neposredno v mlada nova in rastoča podjetja, ki ne kotirajo na borzi (semenski kapital), in jim dajejo nasvete, običajno v zameno za delež lastniškega kapitala v podjetju, a lahko zagotavljajo tudi druga dolgoročna sredstva;

(t)

„območja, ki prejemajo pomoč“ pomenijo regije, ki spadajo v obseg odstopanj, ki jih vsebuje člen 87(3)(a) ali (c) Pogodbe ES.

3.   UPORABA ČLENA 87(1) NA PODROČJU RIZIČNEGA KAPITALA

3.1   Besedila, ki se splošno uporabljajo

Obstajajo že številna objavljena besedila Komisije, ki podajajo razlago o tem, ali se posamezni ukrepi skladajo z opredelitvijo državnih pomoči, in ki so morebiti primerni za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom. Ta besedila vključujejo Sporočilo o vladnih kapitalskih vložkih iz leta 1984 (13), Obvestilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka iz leta 1998 (14) in Obvestilo o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (15). Komisija bo pri presoji, ali ukrepi v zvezi z rizični kapitalom pomenijo državno pomoč, še naprej uporabljala ta besedila.

3.2   Prisotnost pomoči na treh ravneh

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom pogosto vključujejo kompleksne konstrukcije, oblikovane za spodbujanje rizičnega kapitala, saj javni organi ustvarjajo spodbude za eno skupino gospodarskih subjektov (investitorje), da zagotovijo sredstva za drugo (ciljna MSP). Glede na oblikovanje ukrepa, pa čeprav nameravajo javni organi morda le zagotoviti koristi drugi skupini, lahko državna pomoč koristi podjetjem iz ene oziroma druge ali obeh skupin. Razen tega v večini primerov ukrep predvideva ustanovitev sklada ali drugega nosilca naložb, ki obstaja ločeno od investitorjev in podjetij, v katera se vlaga. V takih primerih je treba tudi preučiti, če se lahko sklad ali nosilec obravnava kot podjetje, upravičeno do državnih pomoči.

Pri tem se šteje, da financiranje s sredstvi, ki niso državna sredstva v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, zagotovijo zasebni investitorji. To velja zlasti za financiranje s strani Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

Komisija bo pri določanju, ali so državne pomoči prisotne na vsaki od teh različnih ravni, upoštevala naslednje posebne dejavnike (16).

Pomoč investitorjem. Kadar ukrep zasebnemu investitorju omogoča udeležbo v naložbah lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala podjetja ali skupine podjetij po pogojih, ki so ugodnejši kakor za javne investitorje, ali kakor bi bili, če bi takšne naložbe izvedli v odsotnosti ukrepa, potem se šteje, da takšni investitorji prejemajo ugodnost. Take ugodnosti so lahko različno oblikovane, kakor je opredeljeno v oddelku 4.2 teh smernic. To velja tudi, če zasebnega investitorja ukrep prepriča, da prednost nameni zadevnemu podjetju ali zadevnim podjetjem. Nasprotno, Komisija bo obravnavala naložbo, ki naj se izvede enakovredno med javnimi in zasebnimi investitorji, in tako ne pomeni državne pomoči, kadar bi bili njeni pogoji sprejemljivi za normalne gospodarske subjekte v tržnem gospodarstvu brez vsake državne intervencije. Predpostavlja se, da je tako le v primeru, če si javni in zasebni investitorji delijo natanko enaka negativna in pozitivna tveganja izgube in dobička ter so na isti stopnji podrejenosti, in običajno kadar vsaj 50 odstotkov sredstev ukrepa zagotovijo investitorji, ki so neodvisni od podjetij, v katera vlagajo.

Pomoč investicijskemu skladu, nosilcu naložbe in/ali njegovemu upravljavcu. Na splošno Komisija meni, da je investicijski sklad ali nosilec naložbe posredniški nosilec za transfer pomoči investitorju in/ali podjetjem, v katera se vlaga, in ne sam po sebi prejemnik pomoči. Vendar pa lahko na primer fiskalni ukrepi ali drugi ukrepi, ki vsebujejo neposredne transferje naložbenemu nosilcu ali obstoječemu skladu s številnimi in različnimi investitorji in imajo značaj neodvisnega podjetja, pomenijo pomoč, razen če se naložba opravi po pogojih, ki bi bili sprejemljivi za normalne gospodarske subjekte v tržnem gospodarstvu, in torej ne ponuja ugodnosti prejemniku. Prav tako se bo štelo, da je pomoč upravljavcem sklada ali družbi za upravljanje prisotna, če njihovo plačilo ne izraža v celoti trenutnega tržnega plačila v podobnih razmerah. Nasprotno se domneva, da ni pomoči, če so upravljavci ali družba za upravljanje izbrani z odprtim in preglednim postopkom javnega razpisa ali če ne prejemajo katere koli druge ugodnosti, ki jo dodeljuje država.

Pomoč podjetjem, v katera se vlaga. Zlasti bo Komisija, kadar je pomoč prisotna na ravni investitorjev, nosilca naložbe ali investicijskega sklada, praviloma upoštevala, da se vsaj delno prenese na ciljna podjetja ter da je tako tudi prisotna na njihovi ravni. Tako je tudi v primeru, ko odločitve o naložbah sprejemajo upravljavci sklada s povsem tržno logiko.

V primerih, ko je naložba izvršena pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega investitorja v tržnem gospodarstvu brez vsake intervencije države, se podjetja, v katera se vlaga, ne bodo štela za prejemnike pomoči. Komisija bo zato proučila, ali so take odločitve o naložbah izključno usmerjene v ustvarjanje dobička in so povezane z uravnoteženim poslovnim načrtom in projekcijami ter z jasno in realistično strategijo izstopa. Prav tako bo pomemben izbor in mandat naložbe upravljavca sklada ali družbe za upravljanje ter odstotek in stopnja vključenosti zasebnih investitorjev.

3.3   De minimis zneski

Kadar je vse financiranje v obliki rizičnega kapitala prejemnikom zagotovljeno kot de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (17) ter Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (18), se šteje, da se zanj ne uporablja člen 87(1) Pogodbe ES. Pri ukrepih v zvezi z rizičnim kapitalom uporabo pravila de minimis otežujejo težave z izračunom pomoči in tudi dejstvo, da lahko ukrepi zagotavljajo pomoč ne le ciljnim podjetjem, ampak tudi drugim investitorjem. Če je te težave mogoče rešiti, se pravilo de minimis še naprej uporablja. Torej, če shema zagotavlja javni kapital le do ustreznega praga de minimis za vsako podjetje v obdobju treh let, potem je zanesljivo, da je vsaka pomoč tem podjetjem in/ali investitorjem v predpisanem okviru.

4.   PRESOJA ZDRUŽLJIVOSTI POMOČI ZA RIZIČNI KAPITAL NA PODLAGI ČLENA 87(3)(C) POGODBE ES

4.1   Splošna načela

Člen 87(3)(c) Pogodbe ES določa, da se za združljivo s skupnim trgom lahko šteje pomoč za olajšanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti, če ta pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja do mere, ki bi bila v nasprotju s skupnim interesom. Komisija bo razglasila ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom za združljivega le, če ugotovi, da ukrep pomoči povzroči večje zagotavljanje rizičnega kapitala, ne da bi negativno vplival na pogoje trgovanja do mere, ki bi bila v nasprotju s skupnim interesom, na podlagi preskusa izravnave, navedenega v oddelku 1.3. Ta oddelek določa pogoje, na podlagi katerih bo Komisija štela, da je pomoč v obliki rizičnega kapitala združljiva s členom 87(3)(c).

Kadar dobi Komisija popolno priglasitev, ki kaže, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tem oddelku, bo skušala opraviti hitro presojo te priglasitve v roku, določenem v Uredbi Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (19). Za nekatere vrste ukrepov, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v tem oddelku, bo Komisija izvedla bolj natančno oceno ukrepa v zvezi z rizičnim kapitalom, kakor je natančno opredeljeno v oddelku 5.

Kadar je pomoč tudi na ravni ciljnih podjetij in je zagotavljanje rizičnega kapitala povezano s stroški, ki so upravičeni do pomoči v skladu z drugo uredbo, okvirom ali drugimi smernicami, se lahko uporablja to besedilo, da se prouči, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom.

4.2   Oblika pomoči

Izbira oblike pomoči je na splošno odvisna od države članice in to velja tudi za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom. Vendar bo Komisija pri presoji takih ukrepov preverila tudi, ali tržne investitorje spodbujajo k zagotavljanju rizičnega kapitala za ciljna podjetja in ali bodo morebiti povzročili, da se bodo odločitve o naložbah sprejemale na tržni osnovi (torej z usmerjenostjo v ustvarjanje dobička), kakor je pojasnjeno v oddelku 4.3.

Komisija meni, da vrste ukrepov, ki lahko zagotovijo tak rezultat, vključujejo:

(a)

ustanavljanje investicijskih skladov („skladi tveganega kapitala“), v katerih je država partner, investitor ali udeleženec, čeprav pod manj ugodnimi pogoji kakor drugi investitorji;

(b)

poroštva za investitorje rizičnega kapitala ali sklade tveganega kapitala za delež investicijskih izgub ali poroštva za posojila investitorjem/skladom za naložbe v rizični kapital, če javno jamstvo potencialnih zadevnih izgub ne presega 50 % nominalnega zneska zajamčene naložbe;

(c)

druge finančne instrumente, ki bodo spodbujali investitorje rizičnega kapitala ali sklade tveganega kapitala, da zagotovijo dodatni kapital za naložbe;

(d)

davčne spodbude za investicijske sklade in/ali njihove upravljavce ali za investitorje, da bodo izvajali naložbe rizičnega kapitala.

4.3   Pogoji za združljivost

Za zagotovitev prisotnosti spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči v ukrepih v zvezi z rizičnim kapitalom, kakor je navedeno v oddelku 1.3.4, so pomembni številni kazalniki. Načeloma mora biti državna pomoč usmerjena na določeno tržno nepopolnost, za katero je dovolj dokazov o obstoju. Zato te smernice določajo varne pragove v zvezi s tranšami razpoložljivega kapitala za ciljne MSP na zgodnjih stopnjah njihove poslovne dejavnosti. Nadalje je za omejitev pomoči na najmanjši možni znesek bistveno, da so naložbe v ciljna MSP, ki prejemajo pomoč, usmerjene v ustvarjanje dobička in se upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti. Komisija bo zagotovila, da bodo spodbujevalni učinek, potrebnost in sorazmernost pomoči prisotni v ukrepih v zvezi z rizičnim kapitalom ter da je splošna izravnava pozitivna, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji.

Ukrepi, ki posebej vključujejo nosilce naložbe, ne bodo ocenjeni v skladu s pogoji iz tega oddelka, marveč v skladu z oddelkom 5 teh smernic.

4.3.1   Najvišja stopnja tranš razpoložljivega kapitala

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo predvideti tranše finančnih sredstev, če so v celoti ali deloma financirane z državnimi pomočmi, ki ne presegajo 1,5 milijona EUR za ciljno MSP v vsakem dvanajstmesečnem obdobju.

4.3.2   Omejitve pri financiranju stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo biti omejeni, da zagotovijo sredstva do stopnje širitve za mala podjetja, ali za srednje velika podjetja na območjih, ki prejemajo pomoč. Morajo biti omejeni, da zagotovijo sredstva do stopnje zagona za srednje velika podjetja na območjih, ki ne prejemajo pomoči.

4.3.3   Razširjenost instrumentov naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo zagotoviti vsaj 70 % celotnega proračuna v obliki instrumentov naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala v ciljna MSP.Komisija bo pri presoji narave takih instrumentov upoštevala gospodarsko vsebino instrumenta, ne pa njihovega imena in kvalifikacij, ki so jim jih pripisali investitorji. Komisija bo še zlasti upoštevala stopnjo tveganja pri tvegani naložbi v ciljno podjetje, ki jo ima investitor, potencialne izgube, ki jih ima investitor, prevladovanje povračila, ki je odvisno od dobička, nad fiksnim povračilom ter stopnjo podrejenosti investitorja v primeru stečaja podjetja. Komisija bo morebiti tudi upoštevala obravnavo, ki se uporablja za instrument naložbe v skladu s prevladujočimi domačimi pravnimi, ureditvenimi, finančnimi in računovodskimi pravili, če so slednja združljiva in pomembna za kvalifikacijo.

4.3.4   Udeležba zasebnih investitorjev

Pri naložbah v skladu z ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo zasebni investitorji zagotoviti vsaj 50 % sredstev ali v primeru ukrepov, namenjenim MSP na območjih, ki prejemajo pomoč, vsaj 30 % sredstev.

4.3.5   Dobičkonosna narava odločitev o naložbah

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom morajo zagotoviti, da so odločitve o naložbah v ciljna podjetja, dobičkonosne. Tako je v primeru, ko temelji spodbuda za izvedbo naložbe na izgledih znatnega možnega dobička in na nenehni pomoči ciljnim podjetjem v ta namen.

Šteje se, da je to merilo izpolnjeno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

ukrepi, ki ob znatni vključenosti zasebnih investitorjev, kakor je opisano v oddelku 4.3.4, zagotavljajo, da so naložbe izvedene na podlagi tržnih zakonitosti (tj. le za dobiček) posredno ali neposredno v lastniški kapital ciljnih podjetij;

(b)

poslovni načrt, ki vsebuje podrobne podatke o proizvodu, prodaji in razvoju donosnosti, ter predhodno določa izvedljivost projekta za vsako naložbo; in

(c)

za vsako naložbo obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

4.3.6   Poslovno upravljanje

Upravljanje ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom ali skladom rizičnega kapitala se mora izvršiti na podlagi tržnih zakonitosti. Ekipa upravljavcev se mora obnašati kot direktorji v zasebnem sektorju, ki skušajo optimizirati dobiček za svoje investitorje. Šteje se, da je to merilo prisotno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

obstaja sporazum med poklicnim upravljavcem sklada ali družbo za upravljanje in udeleženci v skladu, ki določa, da je plačilo upravljavca povezano z uspešnostjo in opredelitvijo ciljev sklada ter predvidenim časovnim razporedom naložb;

(b)

zasebni investitorji so zastopani na trgu pri sprejemanju odločitev, na primer v odboru investitorjev ali svetovalnem odboru;

(c)

najboljše prakse in regulativni nadzor se uporabljajo pri upravljanju sredstev.

4.3.7   Sektorski cilj

Če se mnogo skladov iz zasebnega sektorja osredotoči na posebne inovacijske tehnologije ali celo sektorje (kot so zdravstvo, informacijska tehnologija, biotehnologija), lahko Komisija sprejme sektorski cilj za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, pod pogojem, da spadajo ukrepi v področje teh smernic, kakor je opredeljeno v oddelku 2.1.

5.   ZDRUŽLJIVOST UKREPOV POMOČI V ZVEZI Z RIZIČNIM KAPITALOM NA PODLAGI PODROBNEJŠE PRESOJE

Ta oddelek se uporablja za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, ki ne ustrezajo vsem pogojem iz oddelka 4. Za te ukrepe je potrebna podrobnejša presoja združljivosti, ki temelji na preskusu izravnave, opisanem v oddelku 1.3, da se zagotovi usmeritev zadevne tržne nepopolnosti ter zaradi večjih tveganj glede morebitnega izrivanja zasebnih investitorjev in izkrivljanja konkurence.

Ugotavljanje združljivosti ukrepov s Pogodbo ES bo temeljilo na številnih pozitivnih in negativnih elementih. Noben posamezen element ni odločilen, prav tako ne moremo imeti skupine teh elementov same kot zadostne za zagotovitev združljivosti. V nekaterih primerih sta njihova uporaba in teža, ki jo imajo, odvisni od oblike ukrepa.

Države članice bodo morale predložiti vse elemente in dokaze, za katere menijo, da so uporabni pri presoji ukrepa. Zahtevana stopnja dokazov in presoja Komisije bosta odvisni od narave vsake zadeve ter bosta sorazmerni s stopnjo odprave tržne nepopolnosti in tveganjem izrivanja zasebne naložbe.

5.1   Ukrepi pomoči na podlagi podrobnejše presoje

Naslednja vrsta ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom, ki niso združljivi z enim ali več pogoji, opisanimi v oddelku 4, bo predmet podrobnejše presoje ob upoštevanju manj očitnih dokazov tržne nepopolnosti in močnejšega morebitnega izrivanja zasebnih naložb in/ali izkrivljanja konkurence.

(a)   Ukrepi za zagotavljanje tranš razpoložljivega kapitala nad varnim pragom, ki znaša 1,5 milijona EUR na ciljno MSP v vsakem dvanajstmesečnem obdobju

Komisija se zaveda neprestanih nihanj, ki se sčasoma pojavijo na trgu rizičnega kapitala in pri vrzeli lastniškega kapitala, ter različnih stopenj tržnih nepopolnosti, ki prizadenejo podjetja, odvisno od njihovega obsega, od stopnje poslovnega razvoja in gospodarskega sektorja. Zato je Komisija pripravljena preučiti razglasitev ukrepov, ki se nanaša narizični kapital o tranšah razpoložljivega kapitala nad pragom, ki znaša 1,5 milijona EUR letno na podjetje, in so združljivi s skupnim trgom, če so predloženi potrebni dokazi o tržni nepopolnosti.

(b)   Ukrepi za zagotavljanje sredstev za fazo širitve za srednje velika podjetja na območjih, ki ne prejemajo pomoči

Komisija priznava, da lahko imajo nekatera srednje velika podjetja na območjih, ki ne prejemajo pomoči, nezadosten dostop do rizičnega kapitala celo v svoji fazi širitve, kljub razpoložljivosti sredstev za podjetja, ki ustvarjajo znaten promet in/ali skupno bilanco. Zato je Komisija pripravljena preučiti razglasitev ukrepov, ki delno zajemajo fazo širitve srednje velikih podjetij in so združljivi s skupnim trgom v nekaterih primerih, če so predloženi potrebni dokazi.

(c)   Ukrepi za zagotavljanje nadaljnjih naložb v ciljna podjetja, ki so že prejela kapitalske vložke v obliki pomoči za zagotovitev sredstev v kasnejših krogih financiranja celo nad splošnimi varnimi pragovi, in financiranja podjetij, ki so v nastajanju

Komisija priznava pomen nadaljnjih naložb v ciljna podjetja, ki so že prejela kapitalske vložke v obliki pomoči na svojih zgodnjih stopnjah, za zagotavljanje sredstev v krogih financiranja celo nad najvišjimi varnimi tranšami razpoložljivega kapitala in financiranja podjetij, ki so v nastajanju, do izstopa iz začetne naložbe. To bo morda potrebno, da se bo preprečilo zmanjšanje javne udeležbe pri teh krogih financiranja in hkrati zagotovilo neprekinjenost zagotavljanja sredstev za ciljna podjetja, tako da imajo lahko javni in zasebni investitorji popolne koristi od tveganih naložb. Komisija je torej v teh okoliščinah in tudi ob upoštevanju posebnosti ciljnega sektorja in podjetij pripravljena preučiti razglasitev nadaljnje naložbe, ki je združljiva s skupnim trgom, če je višina te naložbe skladna z začetno naložbo in obsegom sredstev.

(d)   Ukrepi za zagotavljanje udeležbe zasebnih investitorjev, in sicer pod 50 % na območjih, ki ne prejemajo pomoči, ali pod 30 % na območjih, ki prejemajo pomoč

V različnih državah članicah Skupnosti se stopnja razvoja trga zasebnega rizičnega kapitala razlikuje do določene mere. V nekaterih primerih se lahko le s težavonajde zasebne investitorje in zato je Komisija pripravljena preučiti odobritev ukrepov z zasebno udeležbo pod pragovi, navedenimi v oddelku 4.3.4, ki so združljivi s skupnim trgom, če države članice predložijo potrebne dokaze.

Ta težava je lahko celo večja za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, usmerjene v MSP na območjih, ki prejemajo pomoč. V teh primerih lahko za podjetja dodatno primanjkuje razpoložljivega kapitala glede na njihovo oddaljeno lokacijo od središč tveganega kapitala, manjšo gostoto prebivalstva in povečan strah pred tveganjem, ki ga imajo zasebni investitorji. Na ta MSP lahko vplivajo zadeve, povezane s povpraševanjem, kot so izdelava takoj izvedljivega poslovnega predloga za naložbe, bolj omejena kultura lastniškega kapitala in določena nenaklonjenost, ker bi izgubili nadzor zaradi posega tveganega kapitala.

(e)   Ukrepi za zagotavljanje semenskega kapitala za mala podjetja, ki lahko predvidijo (i) manj ali nobene zasebne udeležbe zasebnih investitorjev in/ali (ii) prevladovanje dolžniških instrumentov za naložbe v nasprotju z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom

Tržne nepopolnosti, ki prizadenejo podjetja na stopnji zbiranja sredstev, so izrazitejše zaradi visoke stopnje tveganja, povezanega z morebitno naložbo, in potrebe po tesnejšem mentorstvu podjetnika v tej bistveni fazi. To se kaže tudi z nenaklonjenostjo in skorajšnjo odsotnostjo zasebnih investitorjev pri zagotavljanju semenskega kapitala, ki ne vključuje ali vključuje zelo omejeno tveganje izrivanja. Poleg tega je morebitno izkrivljanje konkurence omejeno zaradi pomembne oddaljenosti teh malih podjetij od trga. Ti razlogi lahko upravičujejo večjo naklonjenost Komisije do ukrepov, usmerjenih na stopnjo zbiranja sredstev, tudi glede na morebiten bistven pomen ustvarjanja rasti in delovnih mest v Skupnosti.

(f)   Ukrepi, ki posebej vključujejo nosilce naložbe

Nosilec naložbe lahko olajša usklajenost med investitorji in ciljnimi MSP, za katere lahko zato izboljša dostop do rizičnega kapitala. Vendar v primeru tržnih nepopolnosti, povezanih s podjetji, v katera je usmerjen nosilec, je lahko nosilec brez finančnih spodbud neučinkovit. Na primer se lahko investitorjem ne zdi privlačna vrsta naložb, v katero je usmerjen nosilec, v primerjavi z naložbami višjih tranš ali naložbami v bolj uveljavljena podjetja ali bolj uveljavljene trge, kljub razvidnemu potencialu za donosnost ciljnih podjetij. Zato je Komisija pripravljena preučiti odobritev ukrepov, ki posebej vključujejo nosilca naložbe, in so združljivi s skupnim trgom, če so predloženi potrebni dokazi o jasno opredeljeni tržni nepopolnosti.

(g)   Stroški, povezani s prvim pregledom družb zaradi sklenitve naložb do stopnje primernega gospodarjenja („stroški za poizvedbe“)

Skladi rizičnega kapitala ali njihovi upravljavci lahko naletijo na „stroške za poizvedbe“ pri odkrivanju MSP pred fazo primernega gospodarjenja. Donacije, ki krijejo del teh stroškov za poizvedbe, morajo spodbuditi sklade ali njihove upravljavce, da izvedejo več dejavnosti „poizvedovanja“ kot sicer. To je lahko koristno tudi za zadevne MSP, čeprav poizvedba ne povzroči naložbe, saj navedenim MSP omogoča, da pridobijo več izkušenj s financiranjem rizičnega kapitala. Ti razlogi lahko upravičijo bolj naklonjeno držo Komisije do donacij, ki krijejo del stroškov za poizvedbe s strani skladov rizičnega kapitala ali njihovih upravljavcev, pod naslednjimi pogoji: upravičeni stroški morajo biti omejeni na stroške za poizvedbe, povezane z MSP, ki so predvsem v fazi zbiranja sredstev ali zagona, če ti stroški ne povzročijo naložbe, ter stroški morajo izključevati pravne in upravne stroške skladov. Poleg tega donacija ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov.

5.2   Pozitivni učinki pomoči

5.2.1   Obstoj in dokazi o tržni nepopolnosti

Komisija bo za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, ki predvidevajo tranše razpoložljivega kapitala v ciljna podjetja, razen pogojev, določenih v oddelku 4, predvsem tistih o tranšah nad 1,5 milijona EUR na ciljno MSP za vsako dvanajstmesečno obdobje, nadaljnje naložbe ali financiranja faze širitve srednje velikih podjetjih na območjih, ki ne prejemajo pomoči, ali za ukrepe, ki posebej vključujejo nosilca naložbe, zahtevala dodatne dokaze o tržni nepopolnosti, ki se odpravlja na vsaki ravni, na kateri je morda prisotna pomoč, preden bo razglasila, da je predlagan ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom združljiv s skupnim trgom. Taki dokazi morajo temeljiti na študiji, ki kaže stopnjo „vrzeli lastniškega kapitala“ glede na ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, usmerjene v ciljna podjetja in sektorje. Zadevni podatki se nanašajo na ponudbo rizičnega kapitala in kapital za zbiranje sredstev ter pomen industrije tveganega kapitala v lokalnem gospodarstvu. Treba ga je idealno zagotoviti v časovnih obdobjih od treh do petih let pred izvajanjem ukrepa in tudi v prihodnosti na podlagi razumnih napovedi, če so na voljo. Predloženi dokazi lahko tudi vključujejo naslednje elemente:

(a)

razvoj zbiranja sredstev v zadnjih petih letih tudi v primerjavi z ustreznim nacionalnim in/ali evropskim povprečjem;

(b)

trenutni presežek denarja;

(c)

delež vladnih programov za naložbe, ki prejemajo pomoč, v skupni naložbi tveganega kapitala v predhodnih treh do petih letih;

(d)

odstotek novih podjetij v nastajanju, ki prejemajo tvegani kapital;

(e)

porazdelitev naložb po kategorijah zneskov naložb;

(f)

primerjavo števila predstavljenih poslovnih načrtov in števila naložb, narejenih po segmentih (znesek naložbe, sektor, krog financiranja, idr.).

Za ukrepe, usmerjene v MSP, ki so na območjih, ki prejemajo pomoč, je treba zadevne podatke dopolniti s katerim koli drugim pomembnim dokazom o regionalnih posebnostih, ki upravičujejo značilnosti predvidenega ukrepa. Naslednji elementi so lahko pomembni:

(a)

ocena dodatnega obsega vrzeli lastniškega kapitala, ki jo povzročijo obrobnost in druge regionalne posebnosti, predvsem glede skupnega zneska vloženega rizičnega kapitala, števila skladov ali nosilcev naložbe, prisotnih na območju ali nekoliko oddaljenih od njega, razpoložljivosti usposobljenih upravljavcev, števila poslov ter povprečja in najmanjšega obsega poslov, če sta na voljo;

(b)

posebne lokalne gospodarske podatke, socialne in/ali zgodovinske razloge za nezadostno zagotavljanje rizičnega kapitala v primerjavi z ustreznimi povprečnimi podatki in/ali po potrebi položajem na nacionalni in/ali ravni Skupnosti;

(c)

vsak drug pomemben kazalnik, ki kaže povečano stopnjo tržne nepopolnosti.

Če se zadevni tržni pogoji niso spremenili, lahko države članice enake dokaze predložijo večkrat. Komisija si pridržuje pravico, da dvomi v veljavnost predloženih dokazov.

5.2.2   Primernost instrumenta

Pomemben element pri preskusu izravnave je dejstvo, če in do katere mere se lahko državna pomoč na področju rizičnega kapitala obravnava kot ustrezen instrument zasebne naložbe rizičnega kapitala. Ta presoja je tesno povezana s presojo spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči, kakor je pojasnjeno v oddelku 5.2.3.

Komisija bo pri podrobni presoji posebej upoštevala vsako presojo vplivov predlaganega ukrepa, ki jo je naredila država članica. Če je država članica predvidela druge politične možnosti ter so bile prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot so državne pomoči, predložene Komisiji, se zadevni ukrepi štejejo za ustrezen instrument. Komisija bo tudi opravila presojo dokazov o drugih ukrepih, ki so bili ali se bodo sprejeli, da se bo zapolnila „vrzel lastniškega kapitala“ ter zlasti naknadna preverjanja in zadeve na strani ponudbe in povpraševanja, ki vplivajo na ciljna MSP, da bo videla, kakšno bo vzajemno delovanje na predlagane ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom.

5.2.3   Spodbujevalni učinek in potreba po pomoči

Spodbujevalni učinek rizičnega kapitala ima bistveno vlogo pri presoji združljivosti. Komisija meni, da je spodbujevalni učinek prisoten pri ukrepih, ki izpolnjujejo vse pogoje, navedene v oddelku 4. Vendar postaja za ukrepe, zajete v tem oddelku, prisotnost spodbujevalnega učinka manj očitna. Zato bo Komisija po potrebi prav tako upoštevala naslednja dodatna merila, ki kažejo dobičkonosen značaj odločitev o naložbah in poslovno upravljanje ukrepov.

5.2.3.1   Poslovno upravljanje

Poleg pogojev iz oddelka 4.3.6 bo Komisija kot pozitivno obravnavala dejstvo, da strokovnjaki iz zasebnega sektorja ali neodvisni strokovnjaki, izbrani na podlagi preglednega in nediskriminatornega postopka, po možnosti javnega razpisa, ter z dokazanimi izkušnjami in doseženimi rezultati na trgu kapitalskih naložb, najbolje v istem(-ih) sektorju(-ih), v katere so usmerjena sredstva, ter s poznavanjem ustrezne pravne in računovodske podlage za naložbo upravljajo ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom ali sredstva.

5.2.3.2   Prisotnost odbora za naložbe

Drug pozitiven element bi bil obstoj odbora za naložbe, ki bi bil neodvisen od družbe za upravljanje sredstev in bi ga sestavljali neodvisni strokovnjaki iz zasebnega sektorja z bogatimi izkušnjami v ciljnem sektorju in po možnosti tudi predstavniki investitorjev ali neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega, nediskriminatornega postopka, po možnosti javnega razpisa. Ti strokovnjaki bi upravljavcem ali družbam za upravljanje zagotavljali analize o obstoječih in predvidenih prihodnjih razmerah na trgu ter bi nadzorovali in jim predlagali potencialna ciljna podjetja z dobrimi možnostmi za vlaganje.

5.2.3.3   Obseg ukrepa/sredstev

Komisija bo kot pozitivno obravnavala dejstvo, da, kadar je pri ukrepih v zvezi z rizičnim kapitalom proračun za vlaganja v ciljna MSP dovolj velik, se pri upravljanju sredstev izkoristi ekonomija obsega ter možnost za razvejanje tveganja z izborom zadostnega števila naložb. Obseg sredstev mora biti takšen, da zagotovi možnost absorpcije visokih stroškov transakcije in/ali financirati poznejše, donosnejše stopnje financiranja ciljnih podjetij. Večji obseg sredstev se bo pozitivno obravnaval tudi ob upoštevanju ciljnega sektorja ter če so tveganja izrivanja zasebnih naložb in izkrivljanja konkurence čim manjša.

5.2.3.4   Prisotnost poslovnih angelov

Za ukrepe, usmerjene v semenski kapital, glede na bolj poudarjene stopnje tržne nepopolnosti, ki se lahko opazijo na tej stopnji, bo Komisija ugodno upoštevala neposredno ali posredno udeležbo poslovnih angelov pri naložbah na stopnji zbiranja sredstev. V takih razmerah je zato pripravljena preučiti razglasitev ukrepov, ki so združljivi s skupnim trgom, tudi če predvidevajo prevladovanje dolžniških instrumentov, vključno z višjo stopnjo podrejenosti državnih sredstev ter pravico in pravico do prvega dobička za poslovne angele, večje povračilo za njihovo zagotavljanje kapitala in dejavno udeležbo pri upravljanju ukrepov/sredstev in/ali ciljnih podjetij.

5.2.4   Sorazmernost

Za združljivost je treba znesek pomoči omejiti na najmanjši možni znesek. Način, na katerega se lahko doseže ta vidik sorazmernosti, bo neizogibno odvisen od oblike zadevnega ukrepa. Vendar ob odsotnosti mehanizmov za preverjanje, ali investitorji prejemajo prekomerno nadomestilo, ali ukrepov, pri katerih javni sektor v celoti krije tveganje izgub in/ali pri katerem imajo koristi drugi investitorji, se ukrep ne bo obravnaval kot sorazmeren.

Komisija bo upoštevala, da naslednji elementi pozitivno vplivajo na presojo sorazmernosti, saj pomenijo pristop najboljše prakse:

(a)

Javni razpis za upravljavce. Pregleden, nediskriminatoren javni razpis za izbor upravljavcev ali družbe za upravljanje, ki zagotavlja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, bo pozitivno obravnavan, saj bo omejil raven stroškov (in po možnosti pomoči) na najmanjši možni znesek in bo prav tako čim bolj zmanjšal izkrivljanje konkurence.

(b)

Javni razpis ali poziv za javno zbiranje investitorjev. Javni razpis za določitev kakršnih koli „ugodnejših pogojev“ za investitorje ali na ponudbo takšnih pogojev drugim investitorjem. Ta ponudba ima lahko obliko poziva za javno zbiranje investitorjev ob ustanovitvi investicijskega sklada ali nosilca naložbe, ali pa obliko sheme (kot je na primer poroštvena shema), ki ostane odprta za nove člane za daljše obdobje.

5.3   Negativni učinki pomoči

Komisija bo morebitne negativne učinke v smislu izkrivljanja konkurence in tveganja izrivanja zasebnih naložb izravnala s pozitivnimi učinki pri presoji združljivosti ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom. Te morebitno negativne učinke bo treba analizirati na vsaki od treh ravni, na katerih je lahko prisotna pomoč. Pomoč investitorjem, nosilcem naložbe in investicijskim skladom lahko negativno vpliva na konkurenco na trgu za zagotavljanje rizičnega kapitala. Pomoč ciljnim podjetjem, lahko negativno vpliva na proizvodne trge, na katerih ta podjetja tekmujejo.

5.3.1   Izrivanje

Na ravni trga za zagotavljanje rizičnega kapitala lahko državne pomoči povzročijo izrivanje zasebnih naložb. To lahko zmanjša spodbude zasebnih investitorjev pri zagotavljanju sredstev za ciljna MSP in jih tako spodbuja, da počakajo, dokler država ne zagotovi pomoči za take naložbe. To tveganje postane pomembnejše v sorazmerju s povečanjem zneska tranš razpoložljivega kapitala, vloženega v podjetje, z večjim obsegom podjetja in s poznejšimi stopnjami poslovanja, saj je zasebni rizični kapitala v teh okoliščinah postopoma vedno bolj razpoložljiv.

Zato bo Komisija zahtevala posebne dokaze o tveganju izrivanja za ukrepe, ki predvidevajo večje tranše razpoložljivega kapitala v ciljnih MSP, nadaljnje naložbe, financiranja faze širitve srednje velikih podjetjih na območjih, ki ne prejemajo pomoči, ali ukrepe z nizko udeležbo zasebnih investitorjev ali ukrepe, ki posebej predvidevajo nosilce naložbe.

Poleg tega bodo morale države članice predložiti dokaze, s katerimi bodo pokazale, da tveganje izrivanja ne obstaja, zlasti za ciljni segment, ciljni sektor in/ali industrijsko strukturo. Naslednji elementi so lahko pomembni:

(a)

število podjetij s tveganim kapitalom/skladov/nosilcev naložbe, ki obstajajo na nacionalni ravni ali na območju v primeru regionalnega sklada in segmenti, v katerih so dejavna;

(b)

ciljna podjetja v smislu velikosti podjetij, stopnje rasti in poslovnega sektorja;

(c)

povprečni obseg posla in po možnosti najmanjši obseg posla, ki bi ga skladi ali investitorji nadzorovali;

(d)

skupni znesek tveganega kapitala, ki je na voljo za ciljna podjetja, sektorje in stopnje, na katerega je usmerjen zadevni ukrep.

5.3.2   Druga izkrivljanja konkurence

Ker je večina MSP ustanovljenih pred nedavnim, je malo verjetno, da bodo imela ta MSP na ravni trga, kjer so prisotna, pomembno tržno moč in da bo tako prihajalo do pomembnega izkrivljanja konkurence v tem pogledu. Vendar ni možno izključiti dejstva, da bodo imeli ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom lahko učinek, zaradi katerega bodo neučinkovita podjetja in sektorji, ki bi drugače izginili, ostajali na površju. Poleg tega lahko prekomerna ponudba sredstev rizičnega kapitala neučinkovitim podjetjem umetno poveča njihovo vrednost in tako izkrivlja trg rizičnega kapitala na ravni ponudnikov sredstev, ki bodo morali plačati višje cene za nakup teh podjetij. Pomoč za določen sektor lahko tudi ohranja proizvodnjo v nekonkurenčnih sektorjih, medtem ko lahko pomoč za določeno regijo razvije neučinkovito dodelitev dejavnikov proizvodnje med regijami.

Komisija bo pri ugotavljanju teh tveganj proučila predvsem naslednje dejavnike:

(a)

splošno donosnost podjetij, v katera se sčasoma vlaga, in možnosti prihodnje donosnosti;

(b)

stopnjo propada podjetij, ki so predmet ukrepa;

(c)

največji obseg tranš razpoložljivega kapitala, predvidenih z ukrepom, v primerjavi s prihodki in stroški ciljnih MSP;

(d)

presežno zmogljivost sektorja, ki je upravičen do pomoči.

5.4   Izravnava in odločitev

Ob upoštevanju zgoraj navedenih pozitivnih in negativnih elementov bo Komisija izravnala učinke ukrepov v zvezi s tveganim kapitalom in določila, ali izhajajoče izkrivljanje negativno vpliva na pogoje trgovanja do mere, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Analiza vsakega posameznega primera bo temeljila na celoviti presoji predvidljivega pozitivnega in negativnega vpliva državnih pomoči. Komisija zato ne bo samodejno uporabila meril, določenih v teh smernicah, ampak bo opravila celovito presojo njihovega relativnega pomena.

Komisija se lahko vzdrži nasprotovanja priglašenemu ukrepu pomoči, ne da bi sprožila formalni postopek preiskave, ali pa lahko na podlagi formalnega postopka preiskave, določenega v členu 6 Uredbe (ES) št. 659/1999, zaključi postopek z odločbo v skladu s členom 7 navedene uredbe. Če sprejme pogojno odločbo v skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999 za zaključek formalnega postopka preiskave, lahko Komisija, da omeji morebitno izkrivljanje konkurence in zagotovi sorazmernost, oblikuje predvsem naslednje pogoje:

(a)

če so predvideni višji pragovi tranš razpoložljivega kapitala za ciljno podjetje, lahko Komisija zniža najvišji predlagani znesek na tranšo razpoložljivega kapitala ali določi najvišji skupni znesek sredstev na ciljno podjetje;

(b)

če so predvidene naložbe pri fazi širitve v srednje velika podjetja na območjih, ki ne prejemajo pomoči, lahko omeji naložbe predvsem na stopnjo zbiranja sredstev ali zagona in/ali omeji naložbe na enega ali dva kroga in/ali omeji tranše na najvišji prag za vsako ciljno podjetje;

(c)

če je predvidena nadaljnja naložba, lahko Komisija določi posebne mejne vrednosti za najvišji znesek, ki se vloži v vsako ciljno podjetje, za stopnjo naložbe, upravičeno do intervencije, in/ali za obdobje, v katerem je lahko pomoč zagotovljena, tudi ob upoštevanju zadevnega sektorja in obsega sredstev;

(d)

če je predvidena manjša udeležba zasebnih investitorjev, lahko Komisija zahteva postopno povečanje udeležbe zasebnih investitorjev v času obstoja sklada, predvsem ob upoštevanju poslovne stopnje, sektorja, ustreznih ravni soudeležbe pri dobičku in podrejenosti ter po možnosti lokalizacije ciljnih podjetij na območjih, ki prejemajo pomoč;

(e)

za ukrepe, ki predvidevajo le semenski kapital, lahko Komisija zahteva, da države članice zagotovijo, da država dobi ustrezno povrnitev svoje naložbe sorazmerno s tveganji, nastalimi pri teh naložbah, zlasti ko država financira naložbo v obliki dolžniških instrumentov ali instrumentov navideznega kapitala, katerih donos bi moral biti na primer povezan z morebitnimi pravicami izkoriščanja (npr. avtorskimi honorarji), ki jih ustvarijo pravice intelektualne lastnine kot posledico naložbe;

(f)

zahteva drugačno usklajevanje med določbami soudeležbe pri dobičku oziroma izgubi ter stopnjo podrejenosti med državo in zasebnimi investitorji;

(g)

zahteva strožje obveznosti glede kumulacije pomoči rizičnega kapitala s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami ali okviri o državnih pomočeh, z odstopanjem od oddelka 6.

6.   KUMULACIJA

Kadar se kapital, zagotovljen za ciljno podjetje v skladu z ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom, ki jih zajemajo te smernice, uporablja za financiranje začetne naložbe, stroškov za raziskovanje in razvoj ali drugih stroškov, upravičenih do pomoči v skladu z drugimi uredbami o skupinskih izjemah, smernicami, okviri ali drugimi dokumenti o državnih pomočeh, bodo zadevni pragovi pomoči oziroma najvišje upravičene zneske zmanjšani za 50 % na splošno in za 20 % za ciljna podjetja, ki so na območjih, ki prejemajo pomoč, v prvih treh letih prve naložbe rizičnega kapitala in do celotnega prejetega zneska. To znižanje se ne uporablja za intenzivnosti pomoči, ki so predvidene v Okviru Skupnosti za raziskovanje in razvoj (20) ali okviru, ki je njegov naslednik, ali uredbi o skupinski izjemi na tem področju.

7.   KONČNE DOLOČBE

7.1   Spremljanje in poročanje

Uredba (ES) št. 659/1999 in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (21) zahteva, da države članice predložijo letna poročila Komisiji.

Glede ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom morajo poročila vsebovati zbirno tabelo z razčlenitvijo naložb, ki so se izvajale s sredstvi ali v skladu z ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom, vključno s seznamom vseh podjetij, ki so upravičenci ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom. Poročilo mora tudi zagotoviti kratek opis dejavnosti investicijskih skladov s podrobnostmi o proučenih morebitnih poslih in dejansko izvedenih transakcijah ter o donosu nosilcev naložbe z zbirnimi podatki o znesku kapitala, zagotovljenem z nosilcem. Da preveri, ali so bili spoštovani pogoji iz odločbe Komisije o odobritvi ukrepa pomoči, lahko Komisija zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo.

Letna poročila bodo objavljena na spletni strani Komisije.

Poleg tega Komsija meni, da so za izboljšanje preglednosti državnih pomoči v Skupnosti potrebni nadaljnji ukrepi. Zlasti se zdi potrebno zagotoviti, da imajo države članice, gospodarski subjekti, zainteresirane stranke in sama Komisija enostaven dostop do podatkov o celotnem seznamu vseh upravičenih shem pomoči v zvezi z rizičnim kapitalom.

To je to mogoče doseči brez težav z vzpostavitvijo povezanih spletnih strani. Zato bo Komisija pri proučevanju shem pomoči v zvezi z rizičnim kapitalom sistematično zahtevala, da države članice predložijo celotno besedilo končnih shem pomoči na internetu in Komisiji sporočijo internetni naslov objave.

Shema se ne sme izvajati, preden so podatki objavljeni na internetu.

Države članice morajo pri vseh ukrepih v zvezi z rizičnim kapitalom hraniti podrobno evidenco o dodeljevanju pomoči. Take evidence morajo vsebovati vse podatke, potrebne za določitev, ali so bili spoštovani pogoji iz smernic, zlasti kar zadeva obseg tranš, velikost podjetij (mala ali srednje velika podjetja), razvojno stopnjo podjetja (zbiranje sredstev, zagon ali širitev), njegov sektor dejavnosti (po možnosti na štirištevilčni stopnji klasifikacije NACE), ter podatke o upravljanju sredstev in o drugih merilih, navedenih v teh smernicah. Te informacije je treba hraniti 10 let od datuma dodelitve pomoči.

Komisija bo države članice zaprosila, naj zagotovijo te podatke, da bi se izvedla presoja vpliva teh smernic tri leta po njihovem začetku veljavnosti.

7.2   Začetek in čas veljavnosti

Komisija bo te smernice uporabljala od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije. Te smernice bodo nadomestile Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu iz leta 2001.

Te smernice bodo prenehale veljati 31. decembra 2013. Po posvetovanju z državami članicami jih lahko Komisija spremeni pred tem datumom na podlagi pomembnih pomislekov v zvezi s politiko konkurence ali politiko rizičnega kapitala oziroma, da se upoštevajo druge politike Skupnosti ali mednarodne obveznosti. Če bi bilo v pomoč, lahko Komisija za določene težave zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posebnih vprašanj. Komisija namerava izvesti pregled teh smernic tri leta po njihovem začetku veljavnosti.

Komisija bo te smernice uporabljala za vse priglašene ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, za katere mora sprejeti odločitev potem, ko bodo smernice objavljene v Uradnem listu Evropske unije, čeprav so bili ukrepi priglašeni pred objavo smernic.

Skladno s Sporočilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ovrednotenje nezakonite državne pomoči („consecutio legis“) (22), bo Komisija v primeru nepriglašene pomoči uporabila:

(a)

te smernice, če je bila pomoč dodeljena po objavi v Uradnem listu Evropske unije;

(b)

Sporočilo o državni pomoči in tveganem kapitalu v vseh drugih primerih.

7.3   Primerni ukrepi

Komisija državam članicam na podlagi člena 88(1) Pogodbe ES s tem predlaga naslednje primerne ukrepe glede ustreznih obstoječih ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom.

Države članice morajo po potrebi spremeniti svoje obstoječe ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, da jih uskladijo s temi smernicami v dvanajstih mesecih po objavi teh smernic.

Komisija države članice poziva, da izrecno brezpogojno soglašajo s temi predlaganimi primernimi ukrepi v dveh mesecih od datuma objave teh smernic. Komisija bo v odsotnosti odgovora domnevala, da se zadevna država članica ne strinja s predlaganimi ukrepi.


(1)  COM(2005) 24

(2)  UL L 333, 29.12.2000, str. 84. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 1776/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 289, 3.11.2005, str. 14)

(3)  COM(2005) 121 konč.

(4)  COM(2006) 349.

(5)  COM(2005) 107 konč. – SEC(2005) 795.

(6)  UL C 235, 21.8.2001, str. 3.

(7)  COM(2005) 436 konč.

(8)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(9)  Za namene teh smernic se uporabljajo opredelitve pojmov iz Okvira o državni pomoči ladjedelništvu,UL C 317, 30.12.2003, str. 11.

(10)  Za namene teh smernic pomeni „premog“ visokokakovostni, srednjekakovostni in nizkokakovostnipremog kategorije A in B v smislu mednarodnega kodifikacijskega sistema za premog, ki ga je določilaGospodarska komisija Združenih narodov za Evropo.

(11)  Za namene teh smernic se uporablja opredelitev iz Priloge I k Smernicam o državni regionalni pomočiza 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(12)  UL L 10, 13.1.2001, str. 33. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1040/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 8).

(13)  Bilten ES 9-1984, ponatisnjen v „Zakonu o konkurenci v Evropskih skupnostih“, Zvezek IIA, str. 133.

(14)  UL C 384, 10.12.1998, str. 3.

(15)  UL C 71, 11.3.2000, str. 14.

(16)  Vendar je treba opozoriti, da je bolj verjetno, da poroštva, ki jih država dodeli za naložbe rizičnegakapitala, vključujejo element pomoči investitorju, kakor običajna poroštvena posojila, za katereponavadi velja, da pomenijo prej pomoč posojilojemalcu kot pa posojilodajalcu.

(17)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(18)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4.

(19)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(20)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

(21)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(22)  UL C 119, 22.5.2002, str. 22.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/22


DRŽAVNA POMOČ — SLOVENIJA

Državna pomoč št. C 20/2006 (prej NN 30/2006) — Domnevna državna pomoč družbi Novoles Straža

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 194/03)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. maja 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Slovenijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: SPA3, 6/5

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Sloveniji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

I.   POSTOPEK

1.

Dne 27. maja 2004 je slovenska vlada sprejela resolucijo, da je treba za slovensko družbo Novoles Lesna Industrija Straža d.d. (v nadaljnjem besedilu „Novoles Straža“) uvesti nekatere finančne ukrepe. Tega ni priglasila Komisiji, ker je slovenska komisija za spremljanje državnih pomoči sklep odobrila dne 23. aprila 2004, torej pred pristopom. Ker pa Komisija v svoji praksi kot ustrezno merilo upošteva pravno zavezujočo listino, s katero se pristojni nacionalni organ zaveže, da bo dodelil državno pomoč, zadevni ukrep pomeni novo pomoč, zato ga je treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in oceniti na podlagi člena 87 Pogodbe ES.

II.   OPIS POMOČI

2.

Družba Novoles Straža je slovenski proizvajalec lesenih polizdelkov, kot so vezane plošče in furnir, ter pohištva, kot so mize in stoli ter drugo pohištvo za maloprodajo. Leta 2003 je imela finančne težave.

3.

Zato je pripravila načrt prestrukturiranja za obdobje petih let (2004–2008), v katerem je navedla preusmeritev dejavnosti družbe, reprogramiranje dolgov ter prestrukturiranje industrije in zaposlovanja. V ta namen je družba od države prejela poroštvo v znesku okoli 0,8 milijona EUR za tehnološko prestrukturiranje, državna nepovratna sredstva v znesku okoli 1,2 milijona EUR za odpravnine in ukrepe za prekvalificiranje ter državno poroštvo v znesku 4,6 milijona EUR za finančno prestrukturiranje.

III.   OCENA

4.

Komisija meni, da je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Na tej stopnji Komisija dvomi, da je ukrep skladen z načeli skupnega trga, zlasti pa s Smernicami Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999 (1).

5.

Komisija ni prepričana, da je družba kazala običajne znake podjetja v težavah, glede na to, da se je njena prodaja leta 2003 še povečala, leta 2002 pa so se njene zaloge še zmanjšale. Poleg tega ni popolnoma jasno, kako bo načrt prestrukturiranja omogočil družbi ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti. Komisija tudi dvomi, da je družba zagotovila znaten lasten delež za prestrukturiranje, saj kakršen koli domnevni delež iz lastnih sredstev ni videti možen zaradi nezadostne likvidnosti in ker ni mogla pridobiti finančnih sredstev vlagateljev. Dvomi tudi, da je bilo upoštevano načelo „enkrat in zadnjič“, saj je družba prejela pomoč za prestrukturiranje že leta 1999. Prav tako ni prepričana, ali je v tem primeru sprejemljivo dejstvo, da niso bili predvideni nadomestni ukrepi.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko od prejemnika izterja povračilo vseh nezakonitih pomoči.

BESEDILO DOPISA

„1.

Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po preučitvi informacij o zgoraj navedeni pomoči, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

I.   POSTOPEK

2.

Dne 1. decembra 2004 je Komisija prejela pritožbo glede domnevne pomoči slovenskemu lesnopredelovalnemu podjetju Novoles Lesna Industrija Straža d.d. (v nadaljnjem besedilu ‚Novoles Straža‘).

3.

S pismoma z dne 21. decembra 2004 in 10. maja 2005 je Komisija zahtevala informacije glede časa dodelitve domnevne pomoči, do 15. novembra 2005 in 23. decembra 2005 pa je zahtevala informacije o prestrukturiranju podjetja. Slovenski organi so odgovorili s pismi z dne 19. januarja 2005, 8. junija 2005, 5. decembra 2005 in 6. februarja 2006.

4.

Slovenski organi so v pismu z dne 8. junija 2005 Komisiji sporočili, da so bili ukrepi odobreni pred pristopom in da niso bili vključeni v tako imenovani začasni postopek, ker je bila ekonomska izpostavljenost državne pomoči natančno znana pred postopkom.

5.

Iz sklepa, ki ga je predložila Slovenija, je razvidno, da je razne ukrepe državnega financiranja odobrila medresorska strokovna komisija dne 16. aprila 2004. Pozneje so družbe dne 20. aprila 2004 zaprosile komisijo za spremljanje državnih pomoči za soglasje, ki je bilo izdano dne 23. aprila 2004. Komisija za spremljanje državnih pomoči je odločila, da so ukrepi državna pomoč, ki je skladna z zakonom o spremljanju državnih pomoči.

6.

Šele 27. maja 2004 pa je vlada sprejela resolucijo, da bi bilo treba družbi dodeliti državno pomoč na način, ki ga določajo resolucije pristojne medresorske strokovne komisije. V pismu z dne 2. februarja 2006 je Slovenija potrdila, da ‚je bila pomoč odobrena družbi Novoles Straža […] s sklepom vlade v času, ko je bila Slovenija že polnopravna članica EU‘.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

7.

Družba Novoles Straža je proizvajalec lesenih polizdelkov, kot so vezane plošče in furnir, ter pohištva, kot so mize in stoli ter drugo pohištvo za maloprodajo. Družba je v kraju Straža v Sloveniji, leta 2003 pa je imela okoli 800 zaposlenih (leta 2002 pa 650). Novoles Straža je ena od družb, ki v slovenskem lesnem in pohištvenem sektorju zaposlujejo največ delavcev.

8.

Družba je v lasti več fizičnih oseb in investicijskih skladov, od katerih ima eden, in sicer investicijski sklad PID, več kakor 25-odstotni delež, ki znaša 33,4 odstotka. Videti je, da je 8,5 odstotka v državni lasti.

9.

Družba ima več odvisnih družb, med katerimi so Novoles-Primara, d.o.o., Pohištvo Brežice, d.d. in IP TP Intarzija, d.o.o.

10.

Glavni finančni in operativni pokazatelji kažejo, da se je finančno poslovanje družbe leta 2003 poslabšalo. Družba je izgubila velik delež svojega registriranega osnovnega kapitala, ki je znašal 1,262 milijard SIT [okoli 5,3 milijonov EUR (2)], aprila 2004 pa le še 0,75 milijarde SIT. Poleg tega je družba od leta 2003 naprej ustvarjala izgubo, njen prosti denarni tok pa se je od leta 2002 zmanjšal. Vendar pa so se njene zaloge leta 2002 zmanjšale, povečale pa so se le leta 2003. Poleg tega je do leta 2003 prodaja rasla.

11.

Aprila 2004 je družba Novoles Straža ministrstvu za gospodarstvo predložila načrt prestrukturiranja za obdobje od 2004 do 2008. V njem družba razlaga, da je stečaj grozil celotni družbi, to pa dokazuje s sklicevanjem na različne teste, npr. tako imenovana Altmanova vrednost Z, ki kažejo, da je od leta 2001 družbi grozil stečaj.

12.

Družba svoje trenutne razmere razlaga s padcem gospodarske rasti na glavnih izvoznih trgih (zlasti v Nemčiji in ZDA), kjer prodaja 60 odstotkov svoje proizvodnje. Poleg tega je v zadnjih letih veliko vlagala v posodobitev tehnologije in širitev proizvodnih programov. Zaradi upada prihodkov v letu 2003 družba ni mogla več poravnavati obveznosti iz lastnih sredstev, ampak je morala povečati svoje dolgove in s tem finančne obremenitve. Organizacijska struktura ji ni omogočila uskladiti proizvodnje s povpraševanjem.

13.

Glavna poglavja prestrukturiranja družbe Novoles Straža je mogoče povzeti:

Družba Novoles Straža bo spremenila prodajno strategijo tako, da se bo preusmerila s trgov EU in severnoameriških trgov zlasti na vzhodnoevropski in ruski trg. Poleg tega si družba prizadeva zmanjšati svoj delež polizdelkov v korist končnih izdelkov.

Da bi postala stroškovno učinkovitejša in prilagodila tehnološko opremo proizvodnji, ki bo vezana na povpraševanje, ter da bi izpolnjevala okoljske standarde, bo izvedla industrijsko prestrukturiranje. Stroške v višini 1,656 milijarde SIT bo deloma krila iz lastnih sredstev, deloma pa s posojilom v znesku 200 milijonov SIT (0,8 milijona EUR), zavarovanim z državnim jamstvom.

Cilj prestrukturiranja zaposlenih bo zmanjšanje števila zaposlenih za 96 delavcev, za preostale zaposlene pa bo izvedla posebno in splošno usposabljanje. Stroške v višini 537 milijona SIT bo deloma krila z lastnimi sredstvi, deloma pa s subvencijo v znesku 283 milijonov SIT (1,2 milijona EUR).

Cilj finančnega prestrukturiranja je reprogramiranje obstoječih kratkoročnih finančnih obveznosti, predvideno pa je z državnim jamstvom, s katerim bo zagotovljen nov kredit v višini 1,100 milijarde SIT (4,6 milijona EUR).

14.

Na podlagi realističnih predvidevanj, ki predpostavljajo od 3,6- do 5,7-odstotno letno rast domače prodaje in 6,5- do 8,4-odstotno letno rasti prodaje v tujini, bo po načrtu leta 2004 prestrukturiranje doseglo do 4,2-odstotni presežek iz poslovanja, leta 2008 pa naj bi presežek dosegel 11,7 odstotka. Dobiček iz poslovanja v primerjavi z lastniškim kapitalom se bo v letu 2007 povečal na 12,6 odstotkov.

15.

Komisija za spremljanje državnih pomoči je določila izravnalni ukrep, da družba v obdobju prestrukturiranja ne sme prejeti nobene druge državne pomoči.

16.

Slovenija je obvestila Komisijo, da je družba Novoles Straža v letu 2004 iz javnih in zasebnih virov prejela tudi ugodna posojila za okoljske namene v znesku […] (3) SIT ([…] EUR), katerih neto protivrednost nepovratnih sredstev naj bi znašala […] SIT ([…] milijona EUR).

17.

Slovenija tudi poroča, da je družba v letu 1999 prejela […] SIT ([…] EUR) pomoči za reševanje in prestrukturiranje, […] SIT ([…] EUR) pomoči za zaposlovanje, […] pomoči za raziskave in razvoj ter […] SIT ([…] EUR) izvozne pomoči.

III.   PRESOJA POMOČI

1.   Obstoj državne pomoči

18.

V skladu s členom 87 Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva državna pomoč, če prizadene trgovino med državami članicami, razen kadar jo je mogoče upravičiti na podlagi člena 87(2) ali (3) ES.

19.

Komisija opaža, da je pomoč dodeljena iz državnih sredstev posameznemu podjetju. Ker trgovina z lesnimi izdelki med Slovenijo in drugimi državami članicami obstaja, bi lahko ukrep izboljšal položaj prejemnika v primerjavi z njegovimi konkurenti v Sloveniji in v EU, kar pomeni, da pomoč izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Zato Komisija meni, da sedanje jamstvo in subvencija družbi Novoles Straža pomenita državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

2.   Obstoj nove državne pomoči

20.

Slovenski organi so sprva dvomili, da je Komisija pristojna za presojo pomoči na podlagi člena 88 Pogodbe ES, glede na to, da je bila pomoč izplačana pred pristopom. Komisija je bila soočena z vprašanjem, ali sme presojati pomoč, dodeljeno tik pred pristopom, v smislu Priloge IV.3 Akta o pristopu (4). Komisija je pojasnila, da je ustrezni kriterij, s katerim se ugotovi, ali je bila pomoč izvedena pred pristopom, pravno zavezujoča listina, s katero se pristojni nacionalni organi obvežejo, da bodo odobrili pomoč (5). Odsotnost takega sklepa pred pristopom pomeni, da ukrep ni bil odobren pred pristopom in pomeni novo pomoč, katere skladnost s skupnim trgom Komisija presoja na podlagi člena 88 Pogodbe ES.

21.

V tem primeru Komisija zaključuje, da ustrezna zavezujoča listina, s katero so se pristojni nacionalni organi obvezali, da bodo odobrili pomoč, ni začela veljati pred pristopom. Veljavni slovenski zakon v členu 22 določa, da se pomoč dodeli s sklepom vlade na predlog ministrstva. Predhodni sklepi medresorskih strokovnih odborov in pristojnega ministrstva so bili sicer potrebni za dodelitev, vendar pa niso zadostovali za odobritev pomoči. Končno odločitev sprejme vlada. Ta resolucija pa je bila izdana šele maja 2004. Zato ukrep predstavlja novo pomoč in ga je treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in presojati na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

3.   Združljivost pomoči

22.

Slovenija je navedla, da gre za pomoč za prestrukturiranje, ki bi morala izpolnjevati merila iz Smernic Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu ‚smernice‘) glede združljivosti s skupnim trgom na podlagi člena 87(3) Pogodbe ES. Če je družba resnično v težavah, se ne uporablja nobena druga izjema iz člena 87(2) ali (3) Pogodbe ES. Ker je bila pomoč dodeljena maja 2004, jo je treba presojati na podlagi smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999 (6).

23.

Komisija dvomi, da je družba Novoles Straža upravičena do pomoči za prestrukturiranje. Ni jasno, ali družba Novoles Straža ni del večje poslovne skupine v smislu točke 8 smernic, glede na to, da kontrolni delež investicijskih skladov PID znaša več kakor 25 odstotkov. Komisija se tudi sprašuje, ali ne bi mogla pridobiti finančne podpore od svojih delničarjev. Če so bili lastniki družbe očitno sposobni zagotoviti finančne vložke v zadnjih letih, zakaj tega niso mogli storiti tudi leta 2004?

24.

Poleg tega je jasno, da družba ne kaže kapitalske izgube na podlagi točke 5 smernic, zato Komisija dvomi, da ima družba vse običajne znake podjetja v težavah na podlagi točke 6 smernic. Res je, da je družba imela izgube v letu 2003 ter da se ji je od leta 2002 zmanjšal denarni tok. Po drugi strani pa se je prodaja povečala tudi leta 2003, zaloge pa so se leta 2002 še zmanjšale, kakor je navedeno v točki (10). Zato Komisija ni prepričana, ali je slabo poslovanje družbe izjemen dogodek, in ne stalna težnja. Leto 2003 je bilo slabo poslovno leto za številne družbe v EU. Komisiji ni jasno, zakaj vlagatelji ne bi mogli premostiti teh težav preprosto s pomočjo zunanjega financiranja.

25.

Poleg tega ni jasno, kako bo načrt prestrukturiranja omogočil družbi ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti. Čeprav informacije o načrtu kažejo, da bi več notranjih ukrepov lahko preusmerilo družbo, in da vsebuje napovedi, po katerih je ponovna vzpostavitev rentabilnosti mogoča, Komisija ni prejela dovolj podatkov, da bi lahko presodila v zvezi s predpostavkami glede prihodnje donosnosti. Komisija zlasti nima dovolj podatkov, ki bi utemeljevali predpostavljeno gibanje prodaje.

26.

Komisija tudi dvomi, da je prejemnik zagotovil dovolj lastnih sredstev. Načrt in pojasnila, ki jih je dala Slovenija, kažejo samo, da bo družba prispevala lastna sredstva za prestrukturiranje, pri tem pa ne navaja, kako bodo lastna sredstva ustvarjena. Glede na to, da družba nima prostih denarnih sredstev in da naj ne bi bila sposobna pridobiti sredstev od svojih vlagateljev, je videti, da to kaže na uporabo prihodnjega denarnega toka. Ker pa se nanaša na prihodnje prispevke, to ni sprejemljiv ukrep za lastni prispevek (7). Komisija pričakuje natančna pojasnila glede izvora in časa teh sredstev.

27.

Komisija tudi ni opazila nobenih izravnalnih ukrepov, ki bi jih zagotovila družba, čeprav je videti, da na trgu lesne in pohištvene industrije ni težav zaradi strukturnih presežnih zmogljivosti. Komisija bi potrebovala podrobno analizo trga in nadaljnje informacije v tej zvezi.

28.

Komisija ni prepričana, ali družba izpolnjuje pogoj ‚enkrat in zadnjič‘ iz točke 48 smernic in naprej. Družba je v zadnjih desetih letih nedvomno prejela obsežno pomoč za reševanje in prestrukturiranje.

29.

Komisija meni, da bi se moral v tem primeru uporabiti pogoj ‚enkrat in zadnjič‘, kljub temu, da je bila pomoč za reševanje in prestrukturiranja odobrena, preden je Slovenija pristopila k Evropski uniji. To pa zato, ker bo Komisija pri presoji uporabe tega pogoja obravnavala samo dejansko stanje, in sicer ali je bilo podjetje v zadnjih desetih letih v težavah in je imelo možnost te težave premagati. Zato Komisija, če Slovenija v tem primeru ne more dokazati obstoja izjemnih okoliščin, na primer, da leta 1999 ni imela delujočega tržnega gospodarstva (8), domneva, da sedanja pomoč za prestrukturiranje ne izpolnjuje pogoja ‚enkrat in zadnjič‘.

30.

Komisija potrebuje tudi več informacij o vseh drugih pomočeh, dodeljenih v letu 2004, saj bi se lahko tudi te štele kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje, glede na to, da je malo verjetno, da bi bila taka pomoč odobrena podjetju v težavah.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

31.

Ta odločitev se obravnava kot odločitev o začetku uradnega postopka preiskave v smislu člena 88(2) Pogodbe ES in Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Komisija, v skladu s postopkom iz člena 88(2) Pogodbe ES, zahteva, da Slovenija v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa predloži svoje pripombe in pošlje vse informacije, ki bi lahko pomagale pri presoji pomoči.

32.

Komisija zahteva, da Slovenija takoj pošlje kopijo tega dopisa možnemu prejemniku pomoči.

33.

Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 88(3) Pogodbe ES odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko vsa nezakonita pomoč izterja od prejemnika.

34.

Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije bo obvestila tudi zainteresirane stranke v državah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, Nadzornemu organu EFTA pa bo poslala izvod tega dopisa. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.“


(1)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(2)  Glede na to, da je na začetku leta 2006 1 EUR = 240 slovenskih tolarjev (SIT).

(3)  Zajeto z obveznostjo varovnaja poslovne skrivnosti.

(4)  Predviden je pravni okvir za presojo shem pomoči in posameznih pomoči, izvedenih v novi državi članici pred datumom pristopa k EU, ki se uporablja tudi po pristopu (tako imenovani začasni mehanizem).

(5)  Podrobnosti so v odločitvi Komisije v zadevi C-3/2005 FSO, UL C 100 z dne 26.4.2005, str. 2, od točke 38 naprej.

(6)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(7)  Odločitve Komisije v zadevi C-19/2000 TGI, UL L 62, 5.3.2002, str. 30, točka 106 in zadevi C-30/1998 Wildauer Kurbelwelle, UL L 287, 14.11.2000, str. 51 točka, 52.

(8)  Glej odločitve Komisije v zadevah N 584/04 Vingriai, UL C 187, 30.7.2005, str. 15 točka 19 glede Latvije.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/26


DRŽAVNA POMOČ — SLOVENIJA

Državna pomoč št. C 19/2006 (prej NN 29/2006) — Domnevna državna pomoč družbi Javor Pivka

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 194/04)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. maja 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Slovenijo o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: SPA3, 6/5

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Sloveniji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

I.   POSTOPEK

1.

Dne 27. maja 2004 je slovenska vlada sprejela resolucijo, da je treba za slovensko družbo Javor Pivka Lesna Industrija d.d. (v nadaljnjem besedilu „Javor Pivka“) uvesti nekatere finančne ukrepe. Tega ni priglasila Komisiji, ker je slovenska komisija za spremljanje državnih pomoči sklep odobrila dne 20. aprila 2004, torej pred pristopom. Ker pa Komisija v svoji praksi kot ustrezno merilo upošteva pravno zavezujočo listino, s katero se pristojni nacionalni organ zaveže, da bo dodelil državno pomoč, zadevni ukrep pomeni novo pomoč, zato ga je treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in oceniti na podlagi člena 87 Pogodbe ES.

II.   OPIS POMOČI

2.

Družba Javor Pivka je slovenski proizvajalec lesenih polizdelkov, kot so opažne plošče, vezane plošče in furnir, ter pohištva, kot so mize in stoli. Leta 2003 je imela finančne težave.

3.

Zato je pripravila načrt prestrukturiranja za obdobje petih let (2004–2008), v katerem je navedla preusmeritev dejavnosti družbe ter prestrukturiranje industrije in zaposlovanja. V ta namen je družba od države prejela poroštvo v znesku okoli 4,6 milijona EUR za tehnološko prestrukturiranje, državna nepovratna sredstva v znesku okoli 1,6 milijona EUR za odpravnine in ukrepe za prekvalificiranje ter zasebno posojilo v znesku 1,65 milijona EUR za finančno prestrukturiranje.

III.   OCENA

4.

Komisija meni, da je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Na tej stopnji Komisija dvomi, da je ukrep skladen z načeli skupnega trga, zlasti pa s Smernicami Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999 (1).

5.

Komisija ni prepričana, da je družba kazala običajne znake podjetja v težavah, glede na to, da se je njena prodaja povečevala do leta 2003, leta 2002 pa so se njene zaloge še zmanjšale. Poleg tega ni popolnoma jasno, kako bo načrt prestrukturiranja omogočil družbi ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti. Komisija tudi dvomi, da je družba zagotovila znaten lasten delež za prestrukturiranje, saj kakršen koli domnevni delež iz lastnih sredstev ni videti možen zaradi nezadostne likvidnosti in ker ni mogla pridobiti finančnih sredstev vlagateljev. Prav tako ni prepričana, ali je v tem primeru sprejemljivo dejstvo, da niso bili predvideni nadomestni ukrepi.

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 se lahko od prejemnika izterja povračilo vseh nezakonitih pomoči.

BESEDILO DOPISA

„1.

Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po preučitvi informacij o zgoraj navedeni pomoči, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

I.   POSTOPEK

2.

Dne 1. decembra 2004 je Komisija prejela pritožbo glede domnevne pomoči slovenskemu lesnopredelovalnemu podjetju Javor Pivka lesna industrija d.d. (v nadaljnjem besedilu ‚Javor Pivka‘).

3.

S pismoma z dne 21. decembra 2004 in 10. maja 2005 je Komisija zahtevala informacije glede časa dodelitve domnevne pomoči, do 15. novembra 2005 in 23. decembra 2005 pa je zahtevala informacije o prestrukturiranju podjetja. Slovenski organi so odgovorili s pismi z dne 19. januarja 2005, 8. junija 2005, 5. decembra 2005 in 6. februarja 2006.

4.

Slovenski organi so v pismu z dne 8. junija 2005 Komisiji sporočili, da so bili ukrepi odobreni pred pristopom in da niso bili vključeni v tako imenovani začasni postopek, ker je bila ekonomska izpostavljenost državne pomoči natančno znana pred postopkom.

5.

Iz sklepa, ki ga je predložila Slovenija, je razvidno, da je razne ukrepe državnega financiranja odobrila medresorska strokovna komisija dne 6. aprila 2004. Pozneje so družbe dne 9. aprila 2004 zaprosile komisijo za spremljanje državnih pomoči za soglasje, ki je bilo izdano dne 20. aprila 2004. Komisija za spremljanje državnih pomoči je odločila, da so ukrepi državna pomoč, ki je skladna z zakonom o spremljanju državnih pomoči.

6.

Šele 27. maja 2004 pa je vlada sprejela resolucijo, da bi bilo treba družbi dodeliti državno pomoč na način, ki ga določajo resolucije pristojne medresorske strokovne komisije. V pismu z dne 2. februarja 2006 je Slovenija potrdila, da ‚je bila pomoč odobrena družbi Javor Pivka […] s sklepom vlade v času, ko je bila Slovenija že polnopravna članica EU‘.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

7.

Družba Javor Pivka je proizvajalec lesenih polizdelkov, kot so opažne plošče, vezane plošče in furnir, ter pohištva, kot so mize in stoli. Družba je na območju Pivke v Sloveniji, leta 2003 pa je imela okoli 800 zaposlenih. Javor Pivka je ena od družb, ki v slovenskem lesnem in pohištvenem sektorju zaposlujejo največ delavcev.

8.

Družba je v lasti več fizičnih oseb in investicijskih skladov, od katerih nihče ne presega 25-odstotnega deleža. Z izjemo Kapitalske družbe d.d., ki ima v lasti okoli 5 odstotkov, so institucionalni lastniki zasebni. Pred kratkim so jo dokapitalizirale njene matične družbe.

9.

Družba ima več odvisnih družb; nekatere izmed njih tržijo proizvode v večjih slovenskih mestih, nekatere družbe, prevzete januarja 2003, pa izvajajo programe predelave in obdelave lesa.

10.

Glavni finančni in operativni pokazatelji kažejo, da se je finančno poslovanje družbe leta 2003 poslabšalo. Družba je izgubila velik delež svojega registriranega osnovnega kapitala, ki je znašal 1,195 milijarde SIT [okoli 5 milijonov EUR (2)], aprila 2004 pa le še 0,7 milijarde SIT. Poleg tega so bili od leta 2001 poslovni rezultati družbe negativni, njen prosti denarni tok pa se je zmanjšal. Vendar pa so se njene zaloge leta 2002 zmanjšale, povečale pa so se le leta 2003. Podobno se je leta 2002 prodaja povečala, leta 2003 pa zmanjšala.

11.

Aprila 2004 je družba Javor Pivka ministrstvu za gospodarstvo predložila načrt prestrukturiranja za obdobje od 2004 do 2008.

12.

Družba svoje sedanje razmere razlaga s padcem gospodarske rasti na glavnih izvoznih trgih (zlasti v Nemčiji in ZDA), kjer prodaja 70 odstotkov svoje proizvodnje. Poleg tega ima zastarele proizvodne zmogljivosti. Organizacijska struktura ji ni omogočila uskladiti proizvodnje s povpraševanjem. Zato so bili proizvodni stroški visoki. Družba ni bila sposobna proizvajati izdelkov v višjem cenovnem razredu. Zaradi nezadostne likvidnosti pa so se kopičile obveznosti in finančna bremena.

13.

Glavna poglavja prestrukturiranja družbe Javor Pivka je mogoče povzeti:

Družba Javor Pivka bo spremenila prodajno strategijo tako, da se bo preusmerila s trgov EU in severnoameriških trgov zlasti na vzhodnoevropski in ruski trg. Stroške v višini 496 milijonov SIT bo krila iz ‚lastnih sredstev‘.

Prestrukturiranje industrije bo trajalo tri leta in bo izboljšalo proizvodno učinkovitost ter zmanjšalo stroške obratovanja. Stroške v višini 2,099 milijarde SIT bo deloma krila iz lastnih sredstev, deloma pa s posojilom v znesku 1.100 milijonov SIT (4,6 milijona EUR), zavarovanim z državnim jamstvom.

Izvedla bo prestrukturiranje zaposlenih, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih za 108 delavcev, za preostalih 693 delavcev pa bo izvedla posebno in splošno usposabljanje. Stroške v višini 602 milijona SIT bo deloma krila z lastnimi sredstvi, deloma pa s subvencijo v znesku 382 milijonov SIT (1,6 milijona EUR).

Cilj finančnega prestrukturiranja je reprogramiranje obstoječih in tekočih dolgoročnih finančnih obveznosti, predvideno pa je s pomočjo lastnih sredstev ali s pomočjo lastnikov ali bank. Videti je, da bo družba prejela posojilo v višini 400 milijonov SIT (1,65 milijona EUR).

14.

Na podlagi prestrukturiranja se bo presežek iz poslovanja v letu 2004 povečal do 6 odstotkov in leta 2008 dosegel 12,7 odstotkov. Dobiček iz poslovanja v primerjavi z lastniškim kapitalom se bo v letu 2007 povečal na 14 odstotkov.

15.

Komisija za spremljanje državnih pomoči je določila izravnalni ukrep, da družba v obdobju prestrukturiranja ne sme prejeti nobene druge državne pomoči.

16.

Slovenija je Komisijo obvestila, da je družba Javor Pivka v letu 2004 od države prejela nepovratna sredstva v višini […] (3) SIT ([…] EUR) za varčevanje z energijo.

III.   PRESOJA POMOČI

1.   Obstoj državne pomoči

17.

V skladu s členom 87 Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva državna pomoč, če prizadene trgovino med državami članicami, razen kadar jo je mogoče upravičiti na podlagi člena 87(2) ali (3) ES.

18.

Komisija opaža, da je pomoč dodeljena iz državnih sredstev posameznemu podjetju. Ker trgovina z lesnimi izdelki med Slovenijo in drugimi državami članicami obstaja, bi lahko ukrep izboljšal položaj prejemnika v primerjavi z njegovimi konkurenti v Sloveniji in v EU, kar pomeni, da pomoč izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Zato Komisija meni, da sedanje jamstvo in subvencija družbi Javor Pivka pomenita državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

2.   Obstoj nove državne pomoči

19.

Slovenski organi so sprva dvomili, da je Komisija pristojna za presojo pomoči na podlagi člena 88 Pogodbe ES, glede na to, da je bila pomoč izplačana pred pristopom. Komisija je bila soočena z vprašanjem, ali sme presojati državno pomoč, dodeljeno tik pred pristopom, v smislu Priloge IV.3 Akta o pristopu. (4) Komisija je pojasnila, da je ustrezni kriterij, s katerim se ugotovi, ali je bila pomoč izvedena pred pristopom, pravno zavezujoča listina, s katero se pristojni nacionalni organi obvežejo, da bodo odobrili pomoč. (5) Odsotnost takega sklepa pred pristopom pomeni, da ukrep ni bil odobren pred pristopom in pomeni novo pomoč, katere skladnost s skupnim trgom Komisija presoja na podlagi člena 88 Pogodbe ES.

20.

V tem primeru Komisija zaključuje, da ustrezna zavezujoča listina, s katero so se pristojni nacionalni organi obvezali, da bodo odobrili pomoč, ni začela veljati pred pristopom. Veljavni slovenski zakon v členu 22 določa, da se pomoč dodeli s sklepom vlade na predlog ministrstva. Predhodni sklepi medresorskih strokovnih odborov in pristojnega ministrstva so bili sicer potrebni za dodelitev, vendar pa niso zadostovali za odobritev pomoči. Končno odločitev sprejme vlada. Ta resolucija pa je bila izdana šele maja 2004. Zato ukrep predstavlja novo pomoč in ga je treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in presojati na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

3.   Združljivost pomoči

21.

Slovenija je navedla, da gre za pomoč za prestrukturiranje, ki bi morala izpolnjevati merila iz smernic Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu ‚smernice o pomoči za reševanje in prestrukturiranje‘) glede združljivosti s skupnim trgom na podlagi člena 87(3) Pogodbe ES. Če je družba resnično v težavah, se ne uporablja nobena druga izjema iz člena 87(2) ali (3) Pogodbe ES. Ker je bila pomoč dodeljena maja 2004, jo je treba presojati na podlagi smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999. (6)

22.

Komisija dvomi, da je družba Javor Pivka upravičena do pomoči za prestrukturiranje. Sprašuje se, ali ne bi mogla pridobiti finančne podpore od skupine, kateri pripada. Če so bili lastniki družbe očitno sposobni zagotoviti finančne vložke v zadnjih letih, zakaj tega niso mogli storiti tudi leta 2004?

23.

Poleg tega je jasno, da družba ne kaže kapitalske izgube na podlagi točke 5 smernic, zato Komisija dvomi, da ima družba vse običajne znake podjetja v težavah na podlagi točke 6 smernic. Res je, da je imela družba nenehne izgube v letih 2002 in 2003 ter da se ji je zmanjšal denarni tok. Po drugi strani pa se je prodaja večala do leta 2003, zaloge pa so se leta 2002 še zmanjšale, kakor je navedeno v točki (10). Zato Komisija ni prepričana, ali je slabo poslovanje družbe izjemen dogodek, in ne stalna težnja. Leto 2003 je bilo slabo poslovno leto za številne družbe v EU. Komisiji ni jasno, zakaj vlagatelji ne bi mogli premostiti teh težav preprosto z zunanjim financiranjem.

24.

Poleg tega ni jasno, kako bo načrt prestrukturiranja družbi omogočil ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti. Čeprav informacije o načrtu kažejo, da bi več notranjih ukrepov lahko preusmerilo družbo, in da vsebuje napovedi, po katerih je ponovna vzpostavitev rentabilnosti mogoča, pa Komisija ni prejela dovolj podatkov, da bi presodila predpostavke glede prihodnje donosnosti. Komisija zlasti nima dovolj podatkov, ki bi utemeljevali predpostavljeno gibanje prodaje.

25.

Komisija tudi dvomi, ali je prejemnik zagotovil dovolj lastnih sredstev. Načrt in pojasnila, ki jih je dala Slovenija, kažejo samo, da bo družba prispevala lastna sredstva za prestrukturiranje, pri tem pa ne navaja, kako bodo lastna sredstva ustvarjena. Glede na to, da družba nima prostih denarnih sredstev in da naj ne bi bila sposobna pridobiti sredstev od svojih vlagateljev, je videti, da to kaže na uporabo prihodnjega denarnega toka. Ker pa se nanaša na prihodnje prispevke, to ni sprejemljiv ukrep za lastni prispevek. (7) Komisija pričakuje natančna pojasnila glede izvora in časa teh sredstev.

26.

Komisija tudi ni opazila nobenih izravnalnih ukrepov, ki bi jih zagotovila družba, čeprav je videti, da na trgu lesne in pohištvene industrije ni težav zaradi strukturnih presežnih zmogljivosti. Komisija bi potrebovala podrobno analizo trga in nadaljnje informacije v tej zvezi.

27.

Komisija potrebuje tudi več informacij o vseh drugih pomočeh, dodeljenih v letu 2004, saj bi se lahko tudi te štele kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje, glede na to, da je malo verjetno, da bi bila okoljska pomoč odobrena podjetju v težavah.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

28.

Ta odločitev se obravnava kot odločitev o začetku uradnega postopka preiskave v smislu člena 88(2) Pogodbe ES in Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Komisija v skladu s postopkom iz člena 88(2) Pogodbe ES zahteva, da Slovenija v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa predloži svoje pripombe in pošlje vse informacije, ki bi lahko pomagale pri presoji pomoči.

29.

Komisija zahteva, da Slovenija takoj pošlje kopijo tega dopisa možnemu prejemniku pomoči.

30.

Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 88(3) Pogodbe ES odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko vsa nezakonita pomoč izterja od prejemnika.

31.

Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije bo obvestila tudi zainteresirane stranke v državah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, Nadzornemu organu EFTA pa bo poslala izvod tega dopisa. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.“


(1)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(2)  Glede na to, da je na začetku leta 2006 1 EUR = 240 slovenskih tolarjev (SIT).

(3)  Zajeto z obveznostjo varovnaja poslovne skrivnosti.

(4)  Predviden je pravni okvir za presojo shem pomoči in posameznih pomoči, izvedenih v novi državi članici pred datumom pristopa k EU, ki se uporablja tudi po pristopu (tako imenovani začasni mehanizem).

(5)  Podrobnosti so v odločitvi Komisije v zadevi C-3/2005 FSO, UL C 100 z dne 26. 4. 2005, str. 2, od točke 38 naprej.

(6)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(7)  Odločitve Komisije v zadevi C-19/2000 TGI, UL L 62, 5.3.2002, str. 30, točka 106 in zadevi C-30/1998 Wildauer Kurbelwelle, UL L 287, 14.11.2000, str. 51 točka, 52.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/30


DRŽAVNA POMOČ — SLOVAŠKA REPUBLIKA

Državna pomoč št. C 21/2006 (prej N 635/2005) — Regionalna pomoč za ladjedelnico Slovenské lodenice Komárno

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 194/05)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 7. junija 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Slovaško republiko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom pomoči.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu pomoči, v zvezi s katerim Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General Competition

State aid Greffe

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Slovaški republiki. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO POVZETKA

POSTOPEK

Priglasitev ukrepa pomoči je bila evidentirana 14. decembra 2005. Slovaška je predložila dodatne informacije z dvema dopisoma, evidentiranima 31. januarja 2006 in 4. aprila 2006.

OPIS POMOČI

Upravičenka je slovaška ladjedelnica Slovenské lodenice Komárno, ki je delniška družba („SLK“), locirana ob reki Donavi v regiji, upravičeni do regionalne pomoči iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES. SLK je veliko podjetje.

SLK namerava med letoma 2006 in 2008 izvesti naložbo za širitev svoje ladjedelniške zmogljivosti in posodobitev proizvodnje. Skupni stroški naložbe znašajo 80 325 658 SKK, sedanja vrednost, ki so jo izračunali slovaški organi, pa 76 100 000 SKK.

Naložbeni projekt je sestavljen iz devetih delov, imenovanih DP 01 do DP 09. Glavni sestavni del naložbenega projekta je razširitev proizvodnega objekta s preoblikovanjem enega starih neuporabljenih tirov, ki prečka zemljišče v lasti ladjedelnice, v novo proizvodno linijo za montažo in opremljanje (podprojekt DP 01). Ta naložba bo podjetju SLK omogočila gradnjo dveh ladij več na leto ali povečala njegovo proizvodno zmogljivost za 16 % v smislu BRT. Preostali podprojekti pomenijo prilagoditev drugih proizvodnih objektov povečanim potrebam po zmogljivosti in posodobitev ladjedelnice.

Projekt bo vodil do povečanja tehnične zmogljivosti ladjedelnice za 16 % in do povečanja proizvodnje. Kot posledica te naložbe bo v regiji ustvarjenih 120–130 neposrednih delovnih mest v proizvodnji, 20–30 pomožnih delovnih mest in 50–60 posrednih delovnih mest.

Priglašeni ukrep pomoči pomeni, da agencija za socialno varnost odpiše plačila denarnih kazni. Ta kazen je bila podjetju SLK naložena, ker med 31. oktobrom 2003 in 31. marcem 2004 ni plačevalo prispevkov za socialno varnost. Dolg, ki naj bi se odpisal, znaša 17 117 957 SKK. Intenzivnost pomoči je 22,49 %.

OCENA POMOČI

Pomoč se oceni na podlagi okvirnega programa državne pomoči za ladjedelništvo („okvirni program za ladjedelništvo“). Okvirni program za ladjedelništvo omogoča dodeljevanje regionalne pomoči za naložbe v nadgradnjo ali posodabljanje obstoječih delovišč za povečanje produktivnosti obstoječih obratov. Intenzivnost pomoči ne sme presegati 22,5 % na območjih iz člena 87(3)(a).

Komisija dvomi, da so pogoji okvirnega programa za ladjedelništvo izpolnjeni. Komisija ima pomisleke, da se lahko del naložb, kar je prej dodeljena naloga, za opremo starega neuporabljenega tira v lasti ladjedelnice, da bi postal proizvodni obrat, za nakup orodja za horizontalno vrtanje, da bi nadomestilo prej najeto orodje za vrtanje ter za vzpostavitev nove delavnice za varjenje aluminija, obravnava kot naložba v obstoječe obrate. Zato Komisija dvomi o upravičenosti teh stroškov za regionalno pomoč.

Poleg tega ima Komisija pomisleke, ali bi bilo povečanje zmogljivosti podjetja SLK združljivo z okvirnim programom za ladjedelništvo in skupnim trgom.

BESEDILO DOPISA

„Komisia oznamuje Slovenskej republike, že po preskúmaní informácií o uvedenej pomoci, ktoré poskytli Vaše orgány, sa rozhodla začať konanie stanovené v článku 88 ods. 2 Zmluvy o ES.

I.   KONANIE

(1)

Listom z 9. decembra 2005, zaregistrovanom 14. decembra 2005, Slovensko oznámilo Komisii svoj úmysel poskytnúť regionálnu investičnú pomoc spoločnosti Slovenské lodenice Komárno. Komisia požiadala o informácie listom z 23. decembra 2005, na ktorý Slovensko odpovedalo listom z 26. januára 2006, zaregistrovaným 31. januára 2006. Komisia požiadala o ďalšie informácie listom z 27. februára 2006, na ktorý Slovensko odpovedalo listom z 23. marca 2006, zaregistrovaným 4. apríla 2006.

II.   OPIS

(2)

Príjemcom je slovenská lodiarska spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. so sídlom na rieke Dunaj v regióne oprávnenom získať regionálnu pomoc podľa článku 87 ods. 3 písm. a) Zmluvy o ES. Je to akciová spoločnosť, ktorá bola založená v roku 2000. Jej akcionármi sú štát (30 %) a Euram Bank AG Viedeň (70 %). Euram Bank AG Viedeň sa stala väčšinovým akcionárom prostredníctvom dvoch kapitálových injekcií v roku 2003. Slovenské lodenice Komárno, a.s. je veľkým podnikom s obratom 1 424 mld. Sk (1) (v roku 2004) a 910 zamestnancami (v roku 2005). Po čiastočnej privatizácii v roku 2003 spoločnosť strojnásobila produkciu (pokiaľ ide o kompenzovanú hrubú tonáž (CGT) za rok) a v roku 2004 dosiahla zisk 26 mil. Sk. Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. nie je vo finančných ťažkostiach.

(3)

Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. stavia malé námorné lode s maximálnou nosnosťou 6 000 dwt na prepravu kontajnerov a na prepravu suchých nákladov. Lodenice DAMEN v Holandsku a Flensburg v Nemecku, ktoré stavajú lode s nosnosťou 4 000 až 20 000 dwt, majú podľa Slovenska vedúce postavenie na trhu. V súčasnosti sa aj poľská lodenica Stocznia Polnocna špecializuje na stavbu kontajnerových lodí. Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. nevykonáva opravy ani konverzie námorných plavidiel. Celá produkcia spoločnosti je orientovaná do členských štátov Európskej únie.

(4)

Spoločnosť má v úmysle v rokoch 2006 až 2008 realizovať investičný projekt s názvom Modernizácia technologickej základne Slovenských lodeníc Komárno, a.s. Cieľom projektu je rozšíriť stavebnú kapacitu spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. a modernizovať výrobu. Investičný projekt pozostáva z deviatich dielčích projektov nazvaných DP 01 až DP 09, ktoré sú stručne opísané takto:

DP 01 – Rozšírenie výrobných plôch: jedna zo starých odstavených koľají vo vlastníctve lodenice sa vybaví zariadením, aby slúžila ako prevádzkyschopné pracovisko; v tejto súvislosti musí lodenica vybudovať koľajnice pre lodnú posuvňu, energetické rozvody a žeriavovú dráhu a zakúpiť žeriav s nosnosťou do 50 ton. Táto časť lodenice ešte nebola použitá na výrobu. Náklady predstavujú 39 825 658 Sk.

DP 02 – Automatizovaný systém predúpravy hutného materiálu: nákup a realizácia komorového tryskača valčekového dopravníka. Lodenica doteraz využívala menej výkonný komorový tryskač. Výška nákladov dosahuje 17 500 000 Sk.

DP 03 – Vybudovanie energetického hospodárstva na odstavených koľajach č. 4 a č. 5: koľaje č. 4 a č. 5 sa využívajú pri dokončovacích prácach na lodných objektoch pred ich presunom do doku; lodenica vybuduje šesť nových odberných miest (na acetylén, kyslík, stlačený vzduch a elektrickú energiu) na modernizáciu tohto zariadenia a zvýšenie spracovateľskej kapacity. Výška nákladov dosahuje 6 500 000 Sk.

DP 04 – Vybudovanie energetických rozvodov pre ťažké mólo pri dokončovacích prácach výrobného procesu: na móle sa vybudujú nové rozvody a osem odberných miest (pre acetylén, kyslík, stlačený vzduch a elektrickú energiu). Cieľom je nahradiť súčasný pomalý a nákladný systém, v ktorom sa elektrická energia odoberá z fliaš. Výška nákladov dosahuje 3 500 000 Sk.

DP 05 – Horizontálna vyvrtávačka: nákup horizontálnej vyvrtávačky. Toto zariadenie sa doteraz prenajímalo. Výška nákladov dosahuje 6 000 000 Sk.

DP 06 – Pracovisko na delenie materiálu strihaním: nákup hydraulických tabuľových nožníc. Doteraz sa používala alternatívna, menej efektívna technológia. Výška nákladov dosahuje 2 000 000 Sk.

DP 07 – Zlepšenie kvality kontroly: kontrolné merania pri výrobe lodného telesa, kontrola kvality vykonaných prác rôznych profesií, nákup prenosného priemyselného röntgenového prístroja, prístroja na meranie náterov a materiálov, ultrazvukového hrúbkomera na plechy a sondy. Výška nákladov dosahuje 2 000 000 Sk.

DP 08 – Riešenie manipulačnej techniky: plošinový vozík, vysokozdvižný vozík, nabíjač trakčných olovených batérií. Výška nákladov dosahuje 2 000 000 Sk.

DP 09 – Pracoviská na zváranie hliníka a nerezu: elektrozámočnícke pracovisko, potrubáreň (pracovisko pre zváranie nerezových rúr). Uvedené dve pracoviská sú v súčasnosti predmetom subdodávok. Výška nákladov dosahuje 1 000 000 Sk.

(5)

Celkové náklady dosahujú výšku 80 325 658 Sk, ktorá zodpovedá oprávneným nákladom na regionálnu investičnú pomoc. Náklady pozostávajú z výdavkov na nákup strojov a zariadení. Súčas %). V jednotlivých rokoch sú náklady distribuované takto:

Tabuľka č. 1 – Súčasná hodnota oprávnených nákladov

Rok

Oprávnené náklady

Súčasná hodnota oprávnených nákladov

2006

31 164 000

31 164 000

2007

37 295 658

34 677 506

2008

11 866 000

10 258 494

Spolu

80 325 658

76 100 000

(6)

Hlavnou zložkou investičného projektu je dielčí projekt DP 01. Táto investícia umožní spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. vyrábať ročne o dve lode viac. Ďalšie dielčie projekty pozostávajú z úprav výrobných zariadení na potreby zvýšenej kapacity a z modernizácie lodenice. Podľa slovenských orgánov sú dielčie projekty DP 02 – DP 09 samostatnými projektmi, ktoré bude spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. realizovať aj v prípade, ak sa dielčí projekt DP 01 nebude realizovať. Príjemca vyhlásil, že investície využije v období najmenej piatich rokov. Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. požiadala o poskytnutie pomoci listom z 10. októbra 2005.

(7)

Podľa slovenských orgánov bude investičný projekt viesť k zvýšeniu technologickej kapacity lodenice o 16 % z 24 000 CGT (kompenzovaná hrubá tonáž) na 28 500 CGT v roku 2009, čo zodpovedá zvýšeniu o dve lode ročne. Ďalším prínosom realizácie projektu bude skrátenie výrobného cyklu, úspora nákladov a zvýšenie kvality. Produktivita lodenice sa v roku 2009 zvýši zo súčasných 67 normohodín/CGT na 58 normohodín/CGT pri zohľadnení činností vykonávaných v rámci subdodávky. Výsledkom investície bude vytvorenie 120 – 130 pracovných miest v robotníckych profesiách, 20 – 30 pracovných miest v pomocných profesiách a nepriamych pracovných miest v regióne s mierou nezamestnanosti 14 %.

(8)

Notifikované opatrenie pozostáva z odpísania penále Sociálnou poisťovňou. Uvedené penále vzniklo nezaplatením príspevkov sociálneho zabezpečenia spoločnosťou Slovenské lodenice Komárno, a.s. v období od 31. októbra 2003 do 31. marca 2004. Výška pohľadávky na odpísanie predstavuje 17 117 957 Sk. Sociálna poisťovňa odpustí penále v roku 2006, keď by sa tiež mala začať investícia, po schválení Komisiou. Súčasná hodnota pomoci tak predstavuje 17 117 957 Sk, čo zodpovedá intenzite pomoci vo výške 22,49 % oprávnených nákladov.

(9)

Ďalšie zdroje financovania sú vlastné zdroje spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. (19 025 000 Sk) a pôžička zo súkromnej banky (39 957 043 Sk).

III.   HODNOTENIE

3.1.   Štátna pomoc podľa článku 87 ods. 1 Zmluvy o ES

(10)

V súlade s článkom 87, ods. 1 Zmluvy o ES akákoľvek pomoc poskytnutá členským štátom alebo zo štátnych prostriedkov v akejkoľvek forme, ktorá narúša hospodársku súťaž alebo môže narušiť hospodársku súťaž zvýhodnením určitých spoločností alebo výrobu určitých druhov tovaru, je nezlučiteľná so spoločným trhom. Podľa zavedenej judikatúry európskych súdov je kritérium ovplyvňovania obchodu splnené, ak firma príjemcu vykonáva hospodársku činnosť zahŕňajúcu obchod medzi členskými štátmi.

(11)

Odpísanie pohľadávky realizuje Sociálna poisťovňa, ktorá je ústredným orgánom spravujúcim systém sociálneho zabezpečenia. Finančné opatrenie tak vyplýva zo štátnych zdrojov a vzťahuje sa na štát. Sociálna poisťovňa môže podľa vlastného uváženia odpustiť penále v plnej výške alebo čiastočne ‚v odôvodnených prípadoch‘. Kritérium selektívnosti opatrenia je týmto splnené. Opatrenie prináša spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. výhody, ktoré by spoločnosť na trhu nezískala. Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. vyrába námorné lode. Uvedeným opatrením sa môže ohroziť hospodárska súťaž a ovplyvniť obchod medzi členskými štátmi, pretože pri týchto produktoch jestvuje obchod medzi členskými štátmi. tieto produkty predávajú. Hoci spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. prevádzkuje na sektorovom trhu s malými loďami do 6 000 dwt, je prinajmenšom v potenciálnej hospodárskej súťaži s menšími poľskými lodenicami, holandskou lodenicou DAMEN a nemeckou lodenicou Flensburg. V dôsledku toho predstavuje finančné opatrenie štátnu pomoc v zmysle článku 87 ods. 1 Zmluvy o ES a musí sa hodnotiť zodpovedajúcim spôsobom.

(12)

Komisia poznamenáva, že nebude zisťovať, či samotné nevymáhanie príspevkov sociálneho zabezpečenia v období od 31. októbra 2003 do 31. marca 2004 nepredstavovalo štátnu pomoc v zmysle článku 87 ods. 1 Zmluvy o ES. K tomuto opatreniu došlo pred vstupom do EÚ a toto opatrenie nemá účinky po vstupe, Komisia preto nie je oprávnená ho hodnotiť. Komisia poznamenáva, že spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. zaplatila všetky príspevky sociálneho zabezpečenia z obdobia od 31. októbra 2003 do 31. marca 2004, čo bola nevyhnutná podmienka na odpísanie penále.

3.2.   Výnimka podľa článku 87 ods. 2 a 3 Zmluvy o ES

(13)

V článku 87 ods. 2 a 3 Zmluvy o ES sa uvádzajú výnimky zo všeobecnej nezlučiteľnosti štátnej pomoci, ako sa uvádza v odseku 1 tohto článku.

(14)

Na hodnotenie pomoci pre stavbu lodí Komisia vydala rámec pre štátnu pomoc pre stavbu lodí (‚rámec pre stavbu lodí’) (2). Podľa rámca pre stavbu lodí znamená stavba lodí stavbu samohybných námorných komerčných plavidiel v Spoločenstve. Činnosti spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. spadajú pod uvedenú definíciu a z toho dôvodu je pomoc pre túto spoločnosť potrebné hodnotiť na základe rámca pre stavbu lodí.

(15)

V bode 26 rámca pre stavbu lodí sa ustanovuje, že regionálnu pomoc pre stavbu lodí, opravu lodí alebo konverziu lodí je možné pokladať za zlučiteľnú so spoločným trhom len vtedy, ak sa pomoc poskytuje na investície do modernizácie existujúcich lodeníc, ktoré nie sú spojené s finančnou reštrukturalizáciou príslušnej lodenice (príslušných lodeníc), s cieľom zvýšiť produktivitu existujúcich zariadení.

(16)

Intenzita pomoci nemôže prekročiť 22,5 % v regiónoch uvedených v článku 87 ods. 3 písm. a) Zmluvy o ES alebo príslušnú maximálnu regionálnu hranicu pomoci, podľa toho, ktorá hodnota je nižšia. Pomoc musí byť ďalej ohraničená na výdavky oprávnené na podporu, ako sa uvádza v uplatňovaných smerniciach Spoločenstva o regionálnej pomoci (‚regionálne usmernenia’) (3).

(17)

Aby bola investícia oprávnená na pomoc podľa rámca pre stavbu lodí v kombinácii s regionálnymi usmerneniami, musí spĺňať tieto kumulatívne požiadavky:

a)

byť obmedzená na modernizáciu a vylepšenie lodenice s cieľom zvýšiť produktivitu zariadení lodenice;

b)

byť obmedzená na existujúce lodenice a existujúce zariadenia;

c)

byť obmedzená na investície do fixných aktív: pôda, budovy a stroje/zariadenia;

d)

nepredstavovať len výmenu odpísaných aktív;

e)

nebyť prepojená s finančnou reštrukturalizáciou a

f)

byť obmedzená na náklady nákupu aktív na základe trhových podmienok.

(18)

Komisia má pochybnosti, či je možné všetky náklady notifikovaného investičného projektu považovať za oprávnené na regionálnu pomoc. Komisia má konkrétne pochybnosti o tom, či niektoré z komponentov (dielčie projekty DP 01, DP 05 a DP 09) majú za cieľ zvýšenie produktivity existujúcich zariadení a či sú z toho dôvodu splnené požiadavky uvedené v odseku 17 písm. a) a b).

(19)

Jediným cieľom dielčieho projektu DP 01, ktorý predstavuje polovicu investičných nákladov, je jednoznačne rozšíriť výrobnú kapacitu lodenice. Dielčí projekt DP 01 pozostáva z rozšírenia lodenice vybudovaním nového pracoviska na mieste, ktoré sa doteraz na výrobu nepoužívalo. Preto má Komisia pochybnosti, či je vybudovanie takéhoto zariadenia možné považovať za opatrenie určené na zvýšenie produktivity existujúcich zariadení.

(20)

Dielčí projekt DP 05 pozostáva z nákupu horizontálnej vyvrtávačky, ktorú spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. doteraz prenajímala. Komisia sa domnieva, že tento dielčí projekt nenahradzuje existujúce zariadenie novým, výkonnejším zariadením. Preto zrejme nejde o investíciu do modernizácie s cieľom zvýšenia produktivity existujúceho zariadenia, ale len o výmenu prenajatého zariadenia za zariadenie vo vlastníctve spoločnosti.

(21)

Napokon dielčí projekt DP 09 pozostáva zo zriadenia nového pracoviska na zváranie hliníka a nového pracoviska na zváranie nerezu. Táto časť výroby bola doteraz predmetom subdodávok. Komisia má pochybnosti, či, tak ako v prípade dielčieho projektu DP 05, sa dielčí projekt DP 09 skutočne týka investícií do modernizácie s cieľom zvýšenia produktivity existujúceho zariadenia. Komisia v tomto štádiu zvažuje, či investícia nepredstavuje len výmenu prenajatého zariadenia za zariadenie vo vlastníctve spoločnosti, ktorá nevedie k zvýšeniu produktivity.

(22)

V regionálnych usmerneniach sa počiatočná investícia definuje ako investícia na zriadenie nového podniku, rozširovanie existujúceho podniku alebo racionalizácia, diverzifikácia alebo modernizácia existujúceho podniku (bod 4.4 regionálnych usmernení). Podľa rámca pre stavbu lodí ako lex specialis k regionálnym usmerneniam sa oprávnené výdavky obmedzujú na projekty modernizácie. Z tohto dôvodu je konkrétne pomoc na zriadenie nového výrobného zariadenia v sektore stavby lodí vylúčená z oprávnenosti. Komisia má pochybnosti, či dielčie projekty DP 01, DP 05 a DP 09 zodpovedajú požiadavke ustanovenej v odseku 26 rámca pre stavbu lodí, aby sa investície vzťahovali len na modernizáciu a vylepšenie existujúcich lodeníc zameranú na zvýšenie produktivity existujúcich zariadení.

(23)

Komisia ďalej v tomto štádiu dospela k záveru, že časť investícií zvýši kapacitu spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s. a má pochybnosti, či by uvedené zvýšenie kapacity bolo zlučiteľné s rámcom pre stavbu lodí. Komisia má pochybnosti, či sú dielčie projekty DP 01, DP 02 a DP 03 oprávnené na regionálnu pomoc, pretože vedú k zvýšeniu technologickej kapacity spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s.

(24)

Pokiaľ ide o dielčí projekt DP 01, základným cieľom tejto investície je vytvorenie novej výrobnej kapacity. Dielčí projekt DP 02 pozostáva z nákupu nového komorového tryskača, ktorý je súčasťou zariadenia s názvom Automatizovaný systém predúpravy hutného materiálu. Investíciou sa zvýši kapacita tohto zariadenia, ale tiež jeho účinnosť, pretože bude viesť k úsporám materiálu a energie a bude mať environmentálny prínos. Dielčí projekt DP 03 pozostáva z vybudovania nových energetických terminálov na existujúcich odstavených koľajach s cieľom zvýšiť ich kapacitu. Podľa slovenských orgánov ďalšie dielčie projekty nemajú vplyv na výrobnú kapacitu spoločnosti Slovenské lodenice Komárno, a.s., keď sa posudzujú osobitne.

(25)

Podľa bodu 3 písm. a) úvodu rámca pre stavbu lodí, určité špecifické faktory ovplyvňujúce sektor stavby lodí by sa mali odraziť v politike Komisie o kontrole štátnej pomoci. Takéto špecifické faktory podľa rámca o stavbe lodi sú inter alia periodicky opakujúca sa nadmerná kapacita, stlačené ceny a deformácie obchodu na svetovom trhu stavby lodí. Komisia uvádza, že priemysel stavby lodí má cyklický charakter, kde obdobia rastu sú pravidelne nasledované obdobiami poklesu ekonomickej aktivity. Súčasná situácia na svetovom trhu je charakterizovaná vysokou úrovňou nových objednávok, vyšších cien a malou alebo žiadnou voľnou kapacitou. Primerane by sa však mali zohľadniť aj predpovede uvádzajúce rastúce nadmerné kapacity v najbližších rokoch, a to najmä ako výsledok investícií v Číne a ďalších ázijských krajinách.

(26)

Komisia vo svojej doterajšej praxi mohla pri schvaľovaní regionálnej investičnej pomoci v sektore stavby lodí dospieť k pozitívnemu záveru, že príslušné investície neviedli k zvyšovaniu kapacít (4).

(27)

Komisia sa v tomto štádiu domnieva, že by mala analyzovať vplyv investície, ktorá sa má vykonať s pomocou štátu, na kapacitnú situáciu príslušnej lodenice. Pri posudzovaní zlučiteľnosti predmetnej pomoci s rámcom pre stavbu lodí musí Komisia pozorne prehodnotiť rozsah, v ktorom takéto potenciálne zvýšenie kapacity môže viesť k narušeniu hospodárskej súťaže na trhu.

(28)

Na druhej strane Komisia tiež musí starostlivo prehodnotiť účinky tohto konkrétneho projektu na regionálny rozvoj (oddiel 2 regionálnych usmernení). Komisia v tomto štádiu uvádza, že projekt zrejme prispieva k regionálnemu rozvoju tým, že vytvára početné pracovné príležitosti v regióne s mierou nezamestnanosti 14 %. Investícia bude zachovaná na mieste najmenej počas 5 rokov.

(29)

Komisia uvádza, že na základe informácií, ktoré sú v tomto štádiu dostupné, zostávajúce dielčie projekty zrejme spĺňajú kritéria oprávnenosti uvedené v odseku 17 písm. a) a b). Komisia podobne uvádza, že všetky notifikované dielčie projekty zrejme spĺňajú kritéria oprávnenosti uvedené v odseku 17 písm. c) až f).

(30)

Vzhľadom na pochybnosti Komisie v súvislosti s oprávnenosťou časti investičného projektu na regionálnu pomoc má Komisia takisto pochybnosti o tom, či je dodržaná maximálna intenzita pomoci vo výške 22,5 % z oprávnených nákladov, ako je stanovené v rámci pre výstavbu lodí.

(31)

Spoločnosť Slovenské lodenice Komárno, a.s. požiadala o štátnu pomoc pred začatím prác na projekte a prispieva viac než 25 % na financovanie projektu, v súlade s bodom 4.2 regionálnych usmernení.

IV.   ROZHODNUTIE

(32)

Na základe uvedených dôvodov má Komisia pochybnosti, či je plánovaná pomoc zlúčiteľná so spoločným trhom.

(33)

Na základe uvedených úvah a konajúc v súlade s postupom ustanoveným v článku 88 ods. 2 Zmluvy o ES Komisia žiada Slovenskú republiku, aby do jedného mesiaca od doručenia tohto listu predložila svoje pripomienky a poskytla všetky informácie, ktoré môžu pomôcť pri hodnotení pomoci. Žiada, aby slovenské orgány bezodkladne predložili kópiu tohto listu potenciálnemu príjemcovi pomoci.

(34)

Komisia pripomína, že zainteresované strany bude informovať uverejnením tohto listu a jeho zhrnutia v Úradnom vestníku Európskej únie. Komisia bude tiež informovať zainteresované strany v krajinách EZVO, ktoré sú signatármi dohody o EHP, uverejnením oznamu v prílohe EHP k Úradnému vestníku Európskej únie, ako aj Dozorný orgán EZVO zaslaním kópie tohto listu. Všetky tieto zainteresované strany Komisia takto vyzve, aby predložili svoje pripomienky do jedného mesiaca od dátumu tohto uverejnenia.“


(1)  Ostatná centrálna sadzba uverejnená Národnou bankou Slovenska (november 2005) je 1 Euro = 38,4550 Sk.

(2)  Ú. v. EÚ C 317, 30.12.2003, s. 1.

(3)  Ú. v. ES C 74, 10.3.1998, s. 9.

(4)  Pozri napríklad C 23/2001 Flender Werft Lübeck, Ú. v. ES L 203, 1.8.2000, s. 60, N 306/2002 spoločnosť Flensburger Schiffbaugesellschaft mbH & Co. KG (Nemecko), Ú. v. ES C 277, 14.11.2002, s. 2, N 383/2002 spoločnosť Neorion Shipyards, Ú. v. EÚ C 6, 10.1.2004, s. 21, N 617/2003 spoločnosť Lamda Shipyard, Ú. v. EÚ C 24, 29.1.2005, s. 5.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/35


DRŽAVNA POMOČ — NEMČIJA

Državna pomoč št. C 25/2006 (ex E 1/2006) — Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 — Nesprejetje ustreznih ukrepov držav članic — Začetek formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES

Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 194/06)

(Besedilo velja za EGP)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 15 junija 2006 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija obvestila Nemčijo o svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) glede uporabe vseh obstoječih shem regionalne pomoči od 31. decembra 2006, če te sheme ne spoštujejo predlogov za ustrezne ukrepe od 1. januarja 2007.

Od 1. januarja 2007 so ustrezni ukrepi naslednji:

1.

Brez poseganja v člen 10(2) Uredbe (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004, in v člen 11(2) Uredbe (ES) št. 2204/2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja, države članice omejijo časovno uporabo vseh obstoječih shem regionalne pomoči na pomoč, dodeljeno na ali pred 31. decembrom 2006.

2.

Kjer okoljske sheme pomoči omogočajo regionalno pomoč za naložbe, dodeljeno za okoljske naložbe na podlagi opombe 29 smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, države članice spremenijo zadevne sheme, da se zagotovi, da se pomoč lahko dodeli le po 31. decembru 2006, če je v skladu z novo karto regionalnih pomoči, veljavno na datum, ko je pomoč dodeljena.

3.

Države članice po potrebi spremenijo druge obstoječe sheme pomoči, da se zagotovi, da se kakršni koli regionalni dodatki, kot so tisti, ki so dovoljeni za pomoč za usposabljanje, pomoč za raziskave in razvoj ali okoljsko pomoč, lahko dodelijo le po 31. decembru 2006 v območjih, ki so upravičena za podporo iz člena 87(3)(a) ali (c) v skladu s karto regionalne pomoči, ki jo je sprejela Komisija in ki velja na datum, ko je bila pomoč dodeljena.

Odločitev Komisije je posledica dejstva, da se Nemčija ni jasno in nepreklicno strinjala z zgoraj navedenimi predlogi.

Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe v 10 delovnih dneh od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

Commission européenne

Directorate-General for Competition

Greffe State Aid and Directorate State Aid I — Unit G1

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

Te pripombe se posredujejo Zvezni republiki Nemčiji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

BESEDILO DOPISA

„1.

Am 21. Dezember 2005 nahm die Kommission die Leitlinien für staatliche Beihilfen mit regionaler Zielsetzung für die Jahre 2007-2013 an.

2.

Mit Schreiben vom 6. März 2006 (D(06)222) schlug die Kommission allen Mitgliedstaaten gemäß Artikel 88 Absatz 1 EG-Vertrag und dem Verfahren der Artikel 17 und 18 der Verordnung (EG) Nr. 659/1999 (1) folgende zweckdienlichen Maßnahmen vor:

(a)

Unbeschadet des Artikels 10 Absatz 2 der Verordnung (EG) Nr. 70/2001 über die Anwendung der Artikel 87 und 88 EG-Vertrag auf staatliche Beihilfen an kleine und mittlere Unternehmen, geändert durch Verordnung (EG) Nr. 364/2004, und Artikel 11 Absatz 2 der Verordnung (EG) Nr. 2204/2002 über die Anwendung der Artikel 87 und 88 EG-Vertrag auf Beschäftigungsbeihilfen befristen die Mitgliedstaaten die Anwendung aller bestehenden Regionalbeihilferegelungen auf Beihilfen, die bis zum 31. Dezember 2006 gewährt werden.

(b)

Soweit Umweltschutzbeihilferegelungen die Gewährung regionaler Investitionsbeihilfen für Umweltinvestitionen gemäß Fußnote 29 des Gemeinschaftsrahmens für staatliche Umweltschutzbeihilfen gestatten, ändern die Mitgliedstaaten die einschlägigen Regelungen um sicherzustellen, dass Beihilfen nach dem 31. Dezember 2006 nur gewährt werden können, wenn sie in Einklang mit der neuen, zum Zeitpunkt der Beihilfegewährung geltenden Fördergebietskarte stehen.

(c)

Die Mitgliedstaaten ändern erforderlichenfalls andere bestehende Beihilferegelungen um sicherzustellen, dass etwaige Regionalzuschläge, wie sie für Ausbildungsbeihilfen, Forschungs- und Entwicklungsbeihilfen oder Umweltschutzbeihilfen zulässig sind, nach dem 31. Dezember 2006 nur in Einklang mit den von der Kommission genehmigten und zum Zeitpunkt der Beihilfegewährung geltenden Fördergebietskarte in Fördergebieten gemäß Artikel 87 Absatz 3 Buchstaben a oder c gewährt werden können.

3.

Die Regierung Ihres Landes wurde aufgefordert, den vorgeschlagenen zweckdienlichen Maßnahmen innerhalb eines Monats nach Erhalt des Schreibens ausdrücklich und vorbehaltlos zuzustimmen. Mit Schreiben vom 27. April 2006 (D/53569) erinnerten die Kommissionsdienststellen Ihre Regierung an die Aufforderung und baten erneut darum, die Annahme der Maßnahmen — innerhalb von 10 Arbeitstagen — zu bestätigen.

4.

Mit Schreiben vom 9. Mai 2006, das bei der Kommission am 10. Mai 2006 unter Zeichen A/33589 registriert wurde, hat die Regierung Ihres Landes die zweckdienlichen Maßnahmen teilweise angenommen. Die Annahme der unter Ziffer 2 Buchstaben b und c genannten Maßnahmen erfolgte vorbehaltlos, die Annahme der Maßnahmen unter Ziffer 2 Buchstabe a nur teilweise. Insbesondere lehnte es Ihre Regierung ab, die zweckdienlichen Maßnahmen betreffend Regionalbeihilferegelungen für staatliche Bürgschaften, öffentliche Darlehen und öffentliche Beteiligungen anzunehmen. Die Bundesregierung begründete ihre Ablehnung in erster Linie mit ihrer Sorge um die Ausgrenzung dieser Bürgschaften, Darlehen und Beteiligungen vom Anwendungsbereich des Entwurfs einer Freistellungsverordnung für regionale Investitionsbeihilfen. Ferner erfolgte die Zustimmung zu den unter Ziffer 2 Buchstabe a genannten Maßnahmen in Bezug auf Regionalbeihilferegelungen für staatliche Bürgschaften, öffentliche Darlehen und öffentliche Beteiligungen in dem Verständnis, dass bestehende, aufgrund der Gruppenfreistellungsverordnungen für KMU und Beschäftigungsbeihilfen freigestellte Regionalbeihilferegelungen nach Ende des Jahres 2006 sechs Monate lang weiter angewendet werden können. Gegenwärtig ist unklar, ob die Bundesregierung damit meint, dass die Geltungsdauer der für den Zeitraum 2004-2006 genehmigten Fördergebietskarte für diese unter die Gruppenfreistellungsverordnungen fallenden Regelungen um sechs Monate verlängert werden sollte. Eine Verlängerung wäre mit der Entscheidung der Kommission von 6. März 2006 über zweckdienliche Maßnahmen nicht vereinbar. Dort steht ausdrücklich, dass alle Beihilfen, die nach den Bestimmungen für das Auslaufen der Freistellungsverordnungen gewährt werden sollen, in Einklang mit der zum Zeitpunkt der Beihilfegewährung geltenden Fördergebietskarte stehen müssen.

5.

Für den Fall, dass Ihre Regierung die ausdrückliche und vorbehaltlose Annahme nicht bestätigt oder keine Antwort innerhalb der festgelegten Frist eingeht, kündigte die Kommission nach Artikel 19 Absatz 2 der Verordnung (EG) Nr. 659/1999 die Einleitung des förmlichen Prüfverfahrens nach Artikel 88 Absatz 2 EG-Vertrag an, und zwar in Bezug auf alle Regionalbeihilferegelungen, Umweltschutzbeihilferegelungen, die regionale Investitionsbeihilfen erlauben, und andere bestehende Beihilferegelungen, die Regionalzuschläge gestatten, sofern diese Regelungen ab 1. Januar 2007 nicht mit den vorgeschlagenen zweckdienlichen Maßnahmen in Einklang stehen.

6.

Da Ihre Regierung den vorgeschlagenen Maßnahmen nicht ausdrücklich und vorbehaltlos zugestimmt hat, bezweifelt die Kommission aus nachstehenden Gründen, dass die bestehenden Regionalbeihilferegelungen ab 1. Januar 2007 noch mit dem Gemeinsamen Markt vereinbar sind.

7.

Die neuen Leitlinien für staatliche Beihilfen mit regionaler Zielsetzung für die Jahre 2007-2013 unterscheiden sich wesentlich von den Leitlinien für Regionalbeihilfen aus dem Jahr 1998, insbesondere in Bezug auf die Förderfähigkeit von Gebieten, die Beihilfeintensitäten, die Definition der förderfähigen Ausgaben, den Anreiz zu Investitionen, große Investitionsvorhaben, Betriebsbeihilfen, Kumulierung und Transparenz. Aufgrund der veränderten wirtschaftlichen und sozialen Umstände in der EU scheint es darüber hinaus erforderlich zu sein, die Rechtfertigung für alle Regionalbeihilferegelungen — einschl. sowohl Investitions- als auch Betriebsbeihilferegelungen — sowie ihre Wirksamkeit zu überprüfen.

8.

Ferner ist es nach Auffassung der Kommission von wesentlicher Bedeutung, dass nach dem 31. Dezember 2006 überall in der EU dieselben Vorschriften für Regionalbeihilfen gelten. Da alle anderen Mitgliedstaaten die Vorschläge der Kommission angenommen haben, besteht eindeutig die Gefahr einer Ungleichbehandlung, sollte die Regierung Ihres Landes weiter die derzeit gültigen Vorschriften anwenden.

9.

Mangels klarer Erläuterungen von Seiten Ihrer Regierung zu den Gründen, aus denen sie die Vorschläge nur teilweise angenommen hat, ist die Kommission gemäß Artikel 19 Absatz 2 der Verfahrensverordnung aus den dargelegten Gründen und im Sinne der Gleichbehandlung aller Mitgliedstaaten weiterhin der Auffassung, dass die vorgeschlagenen zweckdienlichen Maßnahmen notwendig sind, um die Vereinbarkeit der fraglichen Beihilfe Regelungen mit dem Gemeinsamen Markt sicherzustellen.

10.

Die Kommission hat daher beschlossen, in Bezug auf die Anwendung aller bestehenden (im Sinne von Artikel 1 Buchstabe b Verfahrensverordnung) Regionalbeihilferegelungen nach dem 31.12.2006 das Verfahren nach Artikel 88 Absatz 2 EG-Vertrag einzuleiten.

SCHLUSSFOLGERUNG

11.

Aus den vorstehenden Gründen fordert die Kommission die Regierung Ihres Landes im Rahmen des Verfahrens nach Artikel 88 Absatz 2 EG-Vertrag auf, binnen 10 Arbeitstagen nach Erhalt dieses Schreibens Stellung zu nehmen. Die Kommission bedauert, dass diese Frist nicht verlängert werden kann. In Anbetracht der vorausgegangenen Zusammenarbeit und Konsultation und zur Umsetzung eines effizienten Regelwerks für den Zeitraum nach 2007 hält die Kommission die Frist für angemessen.

12.

Die Kommission macht Ihre Regierung darauf aufmerksam, dass sie alle Betroffenen durch Veröffentlichung dieses Schreibens und einer aussagekräftigen Zusammenfassung im Amtsblatt der Europäischen Gemeinschaften von dem Vorgang in Kenntnis setzen wird. Außerdem wird sie die Betroffenen in EFTA-Staaten, die das EWR-Abkommen unterzeichnet haben, durch Veröffentlichung einer Bekanntmachung in der EWR-Beilage zum Amtsblatt und die EFTA-Überwachungsbehörde durch Übermittlung einer Kopie dieses Schreibens informieren. Alle Betroffenen können dann innerhalb von 10 Arbeitstagen nach dem Datum der Veröffentlichung eine Stellungnahme abgeben.“


(1)  ABl. L 83 vom 27.3.1999, S. 1.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/38


Obvestilo o prilagoditvi nekaterih zneskov, določenih v direktivah o življenjskem in neživljenjskem zavarovanju, v skladu z inflacijo

(2006/C 194/07)

V skladu s členom 30 Direktive 2002/83/ES (1) o življenjskem zavarovanju se je leta 2005 pregledal znesek v EUR, določen v členu 29(2), da se upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga je objavil Eurostat. Kot rezultat pregleda se je znesek, določen v EUR, povečal s 3 000 000 EUR na 3 200 000 EUR. Komisija je vsako leto obveščala Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenem znesku.

V skladu s členom 17a Direktive 73/239/EGS (2) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/13/ES (3), se je leta 2005 pregledal znesek v EUR, določen v členu 16(a) (3) in (4) in členu 17(2), da se upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga je objavil Eurostat. Kot rezultat pregleda se je znesek, določen v EUR v členu 16(a)(3), povečal s 50 000 000 EUR na 53 100 000 EUR. Znesek, določen v EUR v členu 16(a)(4), se je povečal s 35 000 000 EUR na 37 200 000 EUR. Zneski, določeni v EUR v členu 17(2), so se povečali s 2 000 000 EUR na 2 200 000 EUR in iz 3 000 000 EUR na 3 200 000 EUR. Službe Komisije so vsako leto obveščale Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenih zneskih.


(1)  UL L št. 345, 19.12.2002, str. 1.

(2)  UL L št. 228, 16.8.1973, str. 3.

(3)  UL L št. 77, 20.3.2002, str. 17.


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/39


Reorganizacijski ukrepi

Odločitev o reorganizacijskem ukrepu glede Faro Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni s.p.a.

(Objava v skladu s členom 6 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic)

(2006/C 194/08)

Zavarovalnica

Faro Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni s.p.a. con sede in Genova, Via Fieschi n. 3/9 I-16121

Datum, začetek veljavnosti in vrsta odločitve

Odlok Ministrstva za gospodarski razvoj z dne 28. julija 2006 o razpustitvi upravnih in nadzornih organov

Ukrep ISVAP z dne 28. julija 2006 o imenovanju izrednega komisarja in nadzornega odbora

Začetek veljavnosti: 28. julija 2006

Pristojni organi

Ministero dello Sviluppo Economico

Direzione generale per il commercio, le assicurazioni e i servizi

Via Sallustiana, 53

I-00187 Roma

Nadzorni organ

Istituto per la vigilanza sulle assicurazioni private e di interesse collettivo

Via del Quirinale, 21

I-0087 Roma

Imenovani upravitelj

Prof. Angelo Pace

Via Fieschi n. 3/9

I-16121 Genova

Pravo, ki se uporablja

Italija

Art. 231 e seguenti del decreto legislativo 7 settembre 2005, n. 209


18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/40


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4207 — Campina/Fonterra Co-operative Group/JV)

(2006/C 194/09)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 2. junija 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4207. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)


III Obvestila

Komisija

18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/41


RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV — GD EAC št. 45/06

Dodelitev subvencij, namenjenih uvedbi in razvoju platform in ukrepov za spodbujanje in podporo mobilnosti vajencev in drugih mladih, ki so vključeni v začetno poklicno usposabljanje

(2006/C 194/10)

1.   Cilji in opis

Cilj razpisa za zbiranje predlogov je dodelitev subvencij za približno dvanajst predlogov za ustanovitev in razvoj partnerstev, konzorcijev in platform, ki bi spodbudili poskusne dejavnosti in ukrepe, namenjene predvsem gospodarskim subjektom, zlasti malim in obrtniškim podjetjem, za večjo mobilnost mladih, ki so vključeni v začetno poklicno usposabljanje.

2.   Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje

V platforme se lahko vključijo:

gospodarske zbornice, obrtniške zbornice ali drugi posredniški organi;

izvajalci usposabljanja (javni, zasebni, sektorski …);

nadzorni organi za mreže izvajalcev usposabljanja;

javni/zasebni/polzasebni organi, ki spodbujajo ter razvijajo poklicno usposabljanje in mobilnost vajencev in drugih mladih, ki so vključeni v začetno poklicno usposabljanje.

Kandidati morajo imeti sedež v eni od naslednjih držav:

 

Kandidati morajo biti pravne osebe s sedežem v eni od 25 držav članic Evropske unije.

3.   Proračun in trajanje projektov

Skupni proračun za financiranje projektov je ocenjen na 1 600 000 EUR.

Znesek subvencij bo največ 150 000 EUR (in v nobenem primeru ne bo presegal 75 % upravičenih stroškov). 10-odstotni delež celotnega proračuna je treba nameniti financiranju dejavnosti obveščanja in razširjanja informacij.

Projekti lahko trajajo največ 21 mesecev. Dejavnosti se morajo začeti med 1. decembrom 2006 in 1. marcem 2007.

4.   Rok

Vloge je treba Komisiji poslati najpozneje do 28. septembra 2006.

5.   Dodatne informacije

Celotno besedilo razpisa za zbiranje predlogov in obrazci za kandidate so na voljo na

 

http://ec.europa.eu/education/programmes/calls/4506/index_en.html

Vloge morajo obvezno upoštevati navodila iz celotnega besedila in biti predložene na predvidenem obrazcu.