ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 179

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 49
1. avgust 2006


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Informacije

 

Komisija

2006/C 179/1

Menjalni tečaji eura

1

2006/C 179/2

Razlagalno sporočilo Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih

2

2006/C 179/3

Objava odločb in sklepov v državah članicah o izdaji ali odvzemu operativnih licenc v skladu s členom 13(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov ( 1 )

8

2006/C 179/4

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ( 1 )

9

2006/C 179/5

Umik priglasitve koncentracije (Št. primera COMP/M.4009 — CIMC/Burg)

10

2006/C 179/6

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4305 — Nokia/Giesecke & Devrient) — Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

11

2006/C 179/7

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4262 — Carlyle/Vista/Turmed) ( 1 )

12

2006/C 179/8

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4278 — PAI Partners SAS/AMEC SPIE SA) ( 1 )

12

2006/C 179/9

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4233 — BP France/Vitogaz/Energaz JV) ( 1 )

13

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Informacije

Komisija

1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/1


Menjalni tečaji eura (1)

31. julija 2006

(2006/C 179/01)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2767

JPY

japonski jen

145,82

DKK

danska krona

7,4618

GBP

funt šterling

0,68430

SEK

švedska krona

9,2330

CHF

švicarski frank

1,5713

ISK

islandska krona

92,92

NOK

norveška krona

7,8615

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5750

CZK

češka krona

28,528

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

272,23

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6960

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,9365

RON

romunski leu

3,5447

SIT

slovenski tolar

239,66

SKK

slovaška krona

38,110

TRY

turška lira

1,9010

AUD

avstralski dolar

1,6672

CAD

kanadski dolar

1,4346

HKD

hongkonški dolar

9,9216

NZD

novozelandski dolar

2,0708

SGD

singapurski dolar

2,0138

KRW

južnokorejski won

1 219,89

ZAR

južnoafriški rand

8,7961

CNY

kitajski juan

10,1753

HRK

hrvaška kuna

7,2520

IDR

indonezijska rupija

11 611,59

MYR

malezijski ringit

4,669

PHP

filipinski peso

65,725

RUB

ruski rubelj

34,2240

THB

tajski bat

48,315


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/2


RAZLAGALNO SPOROČILO KOMISIJE

o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih

(2006/C 179/02)

UVOD

Evropska skupnost je nedavno sprejela novi direktivi za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1). Ti direktivi določata podrobna pravila o konkurenčnih postopkih za oddajo naročil na ravni EU.

Vendar se direktivi o javnih naročilih ne uporabljata za vsa javna naročila. Obstajajo številna naročila, ki jih ne zajemata ali jih zajemata samo delno, kot so:

javna naročila pod pragovi za uporabo direktiv o javnih naročilih (2);

javna naročila za storitve, navedene v Prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES in Prilogi XVII B k Direktivi 2004/17/ES, ki presegajo pragove za uporabo teh direktiv.

Ta naročila nudijo velike možnosti podjetjem na notranjem trgu, zlasti MSP in novim družbam. Hkrati pa odprti in konkurenčni načini oddaje naročil pomagajo javnim upravam pritegniti večji krog potencialnih ponudnikov za takšna naročila ter s tem pridobiti zanimivejše ponudbe. Zagotavljanje kar se da učinkovite uporabe javnih sredstev je zlasti pomembno zaradi proračunskih problemov v mnogih državah članicah. Opomniti pa je treba tudi, da je transparentna oddaja naročil preskušena zaščita pred korupcijo in favoriziranjem.

Vendar se takšna naročila še vedno pogosto oddajo lokalnim ponudnikom brez razpisa. Sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES) potrjuje, da se pravila notranjega trga Pogodbe ES uporabljajo tudi za naročila, ki niso zajeta z direktivama o javnih naročilih. Države članice in zainteresirane strani so Komisijo ob različnih priložnostih prosile za navodila glede uporabe temeljnih načel, ki izhajajo iz sodne prakse.

To razlagalno sporočilo obravnava dve zgoraj omenjeni skupini naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih  (3) . Komisija pojasnjuje svoje razumevanje sodne prakse SES in predlaga najboljše prakse, da pomaga državam članicam v največji meri izkoristiti prednosti notranjega trga. To poročilo ne postavlja novih pravnih pravil. Treba je dodati, da je končna razlaga zakonodaje Skupnosti naloga SES.

1.   PRAVNI OKVIR

1.1.   Pravila in načela Pogodbe ES

Naročniki (4) iz držav članic so pri oddaji javnih naročil, ki so zajeta s Pogodbo ES, dolžni spoštovati pravila in načela navedene pogodbe. Ta načela vključujejo prosti pretok blaga, (člen 28 Pogodbe ES), pravico do ustanavljanja (člen 43), svobodo opravljanja storitev (člen 49), nediskriminacijo in enako obravnavo, transparentnost, sorazmernost in vzajemno priznavanje.

1.2.   Temeljni standardi za oddajo javnih naročil

SES je oblikovalo niz temeljnih standardov za oddajo javnih naročil, ki izhajajo neposredno iz pravil in načel Pogodbe ES. Načela enake obravnave in nediskriminacije na osnovi nacionalnosti pomenijo obveznost transparentnosti, ki v skladu s sodno prakso SES (5) „vsebuje zagotovitev določene mere obveščanja, ki zadostuje, da se trg storitev odpre za konkurenco in se revidira nepristranskost postopkov v korist vsem potencialnim ponudnikom (6).

Ti standardi veljajo za oddajo koncesij za storitve, za naročila pod pragovi (7) in za naročila za storitve iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES in iz Priloge XVII B k Direktivi 2004/17/ES glede vprašanj, ki v teh direktivah niso obravnavana (8). SES je izrecno navedlo, da „morajo naročniki kljub temu, da so nekatera naročila izvzeta iz področja uporabe direktiv Skupnosti na področju javnih naročil, spoštovati temeljna pravila Pogodbe (9).

1.3.   Pomembnost za notranji trg

Standardi, ki izhajajo iz Pogodbe ES, veljajo samo za oddajo naročil, ki so zadostno povezana z delovanjem notranjega trga. V tem smislu je SES menilo, da v posameznih zadevah „zaradi posebnih okoliščin, kot je zelo skromen gospodarski interes , oddaja naročila ne bi bila zanimiva za gospodarske subjekte iz drugih držav članic. V takem primeru je „učinke na zadevne temeljne svoboščinetreba šteti kot premalo gotove in posredne“, da bi lahko jamčili uporabo standardov, ki izhajajo iz primarne zakonodaje Skupnosti (10).

Posamezni naročniki so odgovorni za sklep o tem, ali bo nameravana oddaja naročila morda zanimiva za gospodarske subjekte v drugih državah članicah. Po mnenju Komisije mora sklep temeljiti na ovrednotenju individualnih okoliščin primera, kot so predmet naročila, njegova ocenjena vrednost, posebnosti zadevnega sektorja (velikost in sestava trga, poslovna praksa itd.) ter zemljepisna lega kraja izvedbe naročila.

Če naročnik sklene, da je zadevno naročilo pomembno za notranji trg, ga mora oddati v skladu s temeljnimi standardi, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti.

Ko Komisija ugotovi potencialno kršitev temeljnih standardov za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta z direktivama o javnih naročilih, oceni pomembnost zadevnega naročila za notranji trg glede na individualne okoliščine vsakega primera. Postopek za ugotavljanje kršitev po členu 226 Pogodbe ES se sproži le v primerih, ko se to zdi primerno glede na težo kršitve in njen vpliv na notranji trg.

2.   TEMELJNI STANDARDI ZA ODDAJO NAROČIL, KI SO POMEMBNA ZA NOTRANJI TRG

2.1.   Obveščanje

2.1.1.   Obvezna zagotovitev ustreznega obveščanja

V skladu s SES (11) načela enake obravnave in nediskriminacije pomenijo obveznost transparentnosti, ki vsebuje zagotovitev določene mere obveščanja, ki zadostuje, da se trg storitev odpre za konkurenco v korist vsem potencialnim ponudnikom.

Obveznost transparentnosti zahteva, da ima podjetje s sedežem v drugi državi članici dostop do ustreznih informacij glede javnega naročila, preden se naročilo odda, tako da mu je, če to želi, omogočeno izraziti interes za pridobitev navedenega javnega naročila (12).

Komisija meni, da kontaktiranje nekaj potencialnih ponudnikov v tem pogledu ne bi bilo dovolj, tudi če naročnik vključi podjetja iz drugih držav članic ali poskuša zajeti vse potencialne dobavitelje. Tak selektivni pristop ne more izključiti diskriminacije potencialnih ponudnikov iz drugih držav članic, zlasti novih tekmecev na trgu. Enako velja za vse oblike „pasivnega“ obveščanja javnosti, ko se naročnik vzdrži dejavnega obveščanja in odgovarja na vprašanja kandidatov, ki so se na lastno pobudo seznanili z nameravano oddajo naročila. Preprosti sklic na poročila medijev, parlamentarne ali politične razprave ali dogodke, kot so kongresi, prav tako ne bi pomenili ustreznega obveščanja.

Zato je edini način za izpolnitev zahtev SES objava dovolj dostopnega obvestila pred oddajo naročila. Obvestilo mora objaviti naročnik z namenom odprtja oddaje naročila konkurenci.

2.1.2.   Načini obveščanja

Naloga naročnikov je, da izberejo najprimernejši način za obveščanje o svojih naročilih. Merilo za njihovo izbiro mora biti ocena pomena naročila za notranji trg, zlasti glede njegove vsebine, vrednosti in običajne prakse v zadevnem sektorju.

Čim večji je interes potencialnih ponudnikov iz drugih držav članic, tem večji mora biti obseg obveščanja. Zlasti v primeru naročil za storitve, navedene v Prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES in v Prilogi XVII B k Direktivi 2004/17/ES, ki presegajo pragove za uporabo teh direktiv, bo za zagotovitev ustrezne transparentnosti potrebna objava v mediju s širokim pokritjem.

Ustrezni in splošno uporabljeni načini objave vključujejo:

Internet

S široko dostopnostjo in preprosto uporabo svetovnega spleta so postala obvestila o naročilih na spletnih straneh precej lažje dostopna, zlasti za podjetja iz drugih držav članic ter mala in srednja podjetja, ki iščejo manjša naročila. Internet ponuja veliko možnosti za obveščanje o javnih naročilih:

Obvestila na spletni strani naročnika so prilagodljiva in stroškovno učinkovita. Oblikovana morajo biti tako, da lahko potencialni ponudniki zlahka razberejo informacije. Naročniki lahko načrtujejo tudi objavo informacij o prihodnjih oddajah naročil, ki niso zajeta z direktivama o javnih naročilih, kot del profila kupca na internetu (13).

Spletni portali, oblikovani posebej za obvestila o naročilih, so zlahka prepoznavni in ponujajo več iskalnih možnosti. V tem pogledu je vzpostavitev posebne platforme za naročila nizke vrednosti z imenikom za obvestila o javnih naročilih in avtomatičnim obveščanjem po e-pošti najboljša praksa, ki omogoča popolno uporabo internetnih možnosti za povečanje transparentnosti in učinkovitosti (14).

Nacionalni uradni listi, nacionalni vestniki, specializirani za objave javnih naročil, časopisi z nacionalnim ali regionalnim pokritjem ali specialistične publikacije

Lokalna sredstva obveščanja

Naročniki lahko še vedno uporabljajo lokalna sredstva obveščanja, kot so lokalni časopisi, občinski vestniki ali celo oglasne deske. Taka sredstva pa zagotavljajo samo dosledno lokalne objave, ki bi lahko bile primerne v posebnih primerih, kot so zelo mala naročila, za katere obstaja samo lokalni trg.

Uradni list Evropske unije/TED (Tenders Electronic Daily)

Objava v Uradnem listu ni obvezna, lahko pa je zanimiva, zlasti za večja naročila.

2.1.3.   Vsebina obveščanja

SES je izrecno navedlo, da zahteva za transparentnost ne pomeni nujno obveznosti uradnega javnega razpisa (15). Obvestilo se zato lahko omeji na kratek opis bistvenih podrobnosti o naročilu, ki se oddaja, in o načinu oddaje naročila, skupaj s povabilom h kontaktiranju naročnika. Po potrebi ga je mogoče dopolniti z dodatnimi informacijami, ki so na voljo na internetu ali jih je na zahtevo mogoče pridobiti od naročnika.

Obvestilo in vsa dodatna dokumentacija morata vsebovati vse informacije, ki bodo podjetju iz druge države članice zadoščale za sprejetje odločitve o tem, ali bo izrazilo interes za pridobitev naročila.

Kot je omenjeno v točki 2.2.2, lahko naročnik sprejme ukrepe za omejitev števila kandidatov, povabljenih k oddaji ponudbe. V tem primeru mora naročnik zagotoviti ustrezne informacije o mehanizmih za izbiro kandidatov na ožjem seznamu.

2.1.4.   Postopki brez predhodne objave obvestila

Direktivi o javnih naročilih vsebujeta posebna odstopanja, ki pod določenimi pogoji omogočajo postopke brez predhodne objave obvestila (16). Najpomembnejši primeri zadevajo izredno nujne situacije, ki so nastale zaradi nepredvidljivih dogodkov, in naročila, ki jih lahko iz tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z varstvom izključnih pravic, izvede samo točno določen gospodarski subjekt.

Po mnenju Komisije se lahko za oddajo naročil, ki niso zajeta v direktivah, uporabijo ustrezna odstopanja. Zato lahko naročniki taka javna naročila oddajo brez objave predhodnega obvestila, če izpolnjujejo pogoje iz direktiv za eno od odstopanj (17).

2.2.   Oddaja naročil

2.2.1.   Načela

SES je v sodbi Telaustria navedlo, da obveznost transparentnosti vsebuje zagotovitev določene mere obveščanja, ki zadostuje, da se trg storitev odpre za konkurenco in se revidira nepristranskost postopkov v korist vsem potencialnim ponudnikom. Z obveznostjo zagotovitve transparentnega obveščanja je nujno povezano jamstvo za pošten in nepristranski postopek.

Iz tega sledi, da mora biti oddaja v skladu s pravili in načeli Pogodbe ES, da se zagotovijo pošteni konkurenčni pogoji za vse gospodarske subjekte, ki se zanimajo za naročilo (18). Za najboljšo uresničitev v praksi je potrebno naslednje:

Nediskriminatorni opis predmeta javnega naročila

Opis značilnosti, zahtevanih za proizvod ali storitev, ne sme navajati posebne znamke, vira, določenega postopka ali blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnega porekla ali proizvodnje, razen če tako navedbo upravičuje predmet naročila in je opremljena z besedami „ali enakovredni“ (19). Vsekakor bi bilo bolje uporabiti bolj splošne opise izvedbe ali funkcij.

Enakopraven dostop za gospodarske subjekte iz vseh držav članic

Naročniki ne smejo postavljati pogojev, ki povzročajo neposredno ali posredno diskriminacijo potencialnih ponudnikov v drugih državah članicah, kot so na primer zahteve, da morajo biti podjetja, ki se zanimajo za naročilo, ustanovljena v isti državi članici ali regiji kot naročnik (20).

Vzajemno priznavanje diplom, potrdil in drugih dokazil o uradni usposobljenosti

Če se od kandidatov zahteva, da predložijo potrdila, diplome ali druge oblike pisnih dokazil, je treba dokumente drugih držav članic z enako stopnjo zagotovila sprejeti v skladu z načelom vzajemnega priznavanja diplom, potrdil in drugih dokazil o uradni usposobljenosti.

Ustrezni roki

Roki za izražanje interesa in predložitev ponudb morajo biti dovolj dolgi, da se podjetjem iz drugih držav članic omogoči smiselna ocena in priprava ponudbe.

Transparenten in objektiven pristop

Vsi udeleženci morajo imeti možnost vnaprej izvedeti veljavna pravila in morajo biti gotovi, da ta pravila veljajo za vse enako.

2.2.2.   Omejitev glede števila kandidatov, povabljenih k oddaji ponudbe

Naročniki lahko sprejmejo ukrepe za omejitev števila kandidatov na primerno raven, če to storijo na transparenten in nediskriminatoren način. Uporabijo lahko na primer objektivne dejavnike, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovega podjetja, njihove tehnične in profesionalne sposobnosti ali druge dejavnike. Lahko se odločijo celo za žrebanje, bodisi izključno bodisi v povezavi z drugimi merili za izbor. Vsekakor se pri številu kandidatov na ožjem seznamu upošteva potreba za zagotovitev ustrezne konkurence.

Naročniki si lahko zamislijo tudi sisteme ugotavljanja usposobljenosti, pri katerih se seznam usposobljenih subjektov sestavi s pomočjo dovolj transparentnega in odprtega postopka, o katerem je bilo dovolj obvestil. Pozneje, ob oddaji posameznih naročil, ki spadajo v sistem, lahko naročnik s seznama usposobljenih subjektov na nediskriminatorni osnovi (npr. po načelu rotacije) izbere subjekte, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.

2.2.3.   Odločitev o oddaji naročila

Pomembno je, da je končna odločitev o oddaji naročila v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi na začetku, in da se v celoti spoštujejo načela nediskriminacije in enake obravnave. To je zlasti pomembno za postopke, ki določajo pogajanja s ponudniki na ožjem seznamu. Taka pogajanja je treba organizirati tako, da imajo vsi ponudniki dostop do enake količine informacij in so izključene kakršne koli neupravičene prednosti določenega ponudnika.

2.3.   Sodno varstvo

2.3.1.   Načela

V sodbi Telaustria je SES poudarilo pomen možnosti revizije nepristranskosti postopka. Brez ustreznega revizijskega mehanizma ni mogoče učinkovito zajamčiti skladnosti s temeljnimi standardi poštenosti in transparentnosti.

2.3.2.   Direktivi o revizijskih postopkih

Direktivi o revizijskih (21) postopkih zajemata samo javna naročila, ki spadajo v področje uporabe direktiv o javnih naročilih (22). V tem smislu se torej uporabljata samo za naročila za storitve, navedene v Prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES in v Prilogi XVII B k Direktivi 2004/17/ES, ki presegajo pragove za uporabo teh direktiv. Revizijski postopki za taka naročila morajo biti skladni z direktivama o revizijskih postopkih in zadevno sodno prakso. Ta načela so v nedavno sprejetem predlogu za novo direktivo o revizijskih postopkih ostala nespremenjena (23).

2.3.3.   Temeljni standardi, ki izhajajo iz primarne zakonodaje Skupnosti

V zvezi z naročili, ki ne dosegajo pragov za uporabo direktiv o javnih naročilih, je treba upoštevati, da so posamezniki v skladu s sodno prakso SES (24) upravičeni do učinkovitega sodnega varstva pravic, ki izhajajo iz pravnega reda Skupnosti. Pravica do takega varstva je eno temeljnih pravnih načel, ki izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic. Če ni ustreznih predpisov zakonodaje Skupnosti, je naloga držav članic zagotoviti potrebna pravila in postopke, ki jamčijo učinkovito sodno varstvo.

Za zagotovitev skladnosti s to zahtevo za učinkovito sodno varstvo je treba opraviti vsaj revizijo odločitev s škodljivimi posledicami za osebo, ki je ali je bila zainteresirana za pridobitev naročila, na primer kakršno koli odločitev o izločitvi kandidata ali ponudnika, glede morebitnih kršitev temeljnih standardov, ki izhajajo iz primarne zakonodaje Skupnosti. Da se omogoči učinkovito izvajanje pravice do take revizije, morajo naročniki navesti razloge za odločitve za revizijo bodisi v odločitvi sami bodisi na zahtevo po sporočilu o odločitvi (25).

V skladu s sodno prakso o sodnem varstvu pravna sredstva, ki so na voljo, ne smejo biti manj učinkovita kot tista, ki veljajo za podobne zahteve na osnovi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti) in ne smejo biti taka, da bi bilo v praksi nemogoče ali izjemno težko pridobiti sodno varstvo (načelo učinkovitosti) (26).


(1)  Direktiva 2004/18/ES, UL L 134, 30.4.2004, str. 114, in Direktiva 2004/17/ES, UL L 134, 30.4.2004, str. 1 („direktivi o javnih naročilih“).

(2)  Vrednosti pragov so določene v členu 7 Direktive 2004/18/ES in členu 16 Direktive 2004/17/ES.

(3)  Tretja skupina javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta z direktivama, so koncesije. Glej člen 17 Direktive 2004/18/ES in člen 18 Direktive 2004/17/ES glede koncesij za storitve ter člene 56 do 65 Direktive 2004/18/ES in člen 18 Direktive 2004/17/ES glede koncesij za gradnje. Ker bodo ta javna naročila vključena v nadaljevanju Zelene knjige o javno-zasebnih partnerstvih, v tem sporočilu o njih ni govora.

(4)  Izraz „naročnik“ v tem sporočilu zajema naročnike v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES in naročnike v smislu člena 2 Direktive 2004/17/ES.

(5)  Zadeve C-324/98 Telaustria [2000] Recueil I-10745, odstavek 62, C-231/03 Coname, sodba z dne 21.7.2005, odstavki 16 do 19, in C-458/03 Parking Brixen, sodba z dne 13.10.2005, odstavek 49.

(6)  Zadeva Telaustria, odstavek 62, in zadeva Parking Brixen, odstavek 49 (poudarki dodani).

(7)  Glej zadevi C-59/00 Bent Mousten Vestergaard [2001] Recueil I-9505, odstavek 20, in C-264/03 Commission v France, sodba z dne 20.10.2005, odstavka 32 in 33.

(8)  Zadeva C-234/03, Contse, sodba z dne 27.10.2005, odstavki 47 do 49. Direktivi o javnih naročilih določata le malo število predpisov za ta naročila, glej člen 21 Direktive 2004/18/ES in člen 32 Direktive 2004/17/ES.

(9)  Zadeva Bent Mousten Vestergaard, odstavek 20 (poudarki dodani).

(10)  Zadeva Coname, odstavek 20 (poudarki dodani).

(11)  Zadeva Telaustria, odstavek 62, in zadeva Parking Brixen, odstavek 49.

(12)  Zadeva Coname, odstavek 21.

(13)  Glej Prilogo VIII k Direktivi 2004/18/ES in Prilogo XX k Direktivi 2004/17/ES.

(14)  Glej na primer na novo oblikovani portal za oddajo naročil manjše vrednosti v Združenem kraljestvu www.supply2.gov.uk.

(15)  Zadeva Coname, odstavek 21.

(16)  Člen 31 Direktive 2004/18/ES in člen 40(3) Direktive 2004/17/ES.

(17)  Glej mnenje generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi C-525/03, Komisija proti Italiji, odstavki 46 do 48.

(18)  Glej zadevo C-470/99 Universale-Bau AG [2002] Recueil I-11617, odstavek 93.

(19)  Glej zadevo Bent Mousten Vestergaard, odstavki 21 do 24, in Razlagalno sporočilo Komisije o olajševanju dostopa proizvodov do trgov drugih držav članic, UL C 265, 4.11.2003, str. 2. Naročila za storitve iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES in Priloge XVII B k Direktivi 2004/17/ES morajo biti v skladu s pravili o tehničnih specifikacijah iz člena 23 Direktive 2004/18/ES in iz člena 34 Direktive 2004/17/ES, če presegajo prag za uporabo teh direktiv. Tehnične specifikacije za taka naročila morajo biti pripravljene pred izbiro izvajalca, z njimi pa je treba seznaniti ali jih dati na voljo potencialnim ponudnikom, in sicer s sredstvi, ki zagotavljajo transparentnost in enak položaj vseh potencialnih ponudnikov, glej Mnenje generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi C-174/03 Impresa Portuale di Cagliari, odstavki 76 do 78.

(20)  Od uspešnega ponudnika pa se lahko zahteva, da vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo v kraju izvedbe storitev, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

(21)  Direktiva 89/665/EGS, UL L 395, 30.12.1989, str. 33, in Direktiva 92/13/EGS, UL L 76, 23.3.1992, str. 14.

(22)  Glej člen 72 Direktive 2004/17 in člen 81 Direktive 2004/18.

(23)  Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS o izboljšanju učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil, COM(2006) 195 konč.

(24)  Glej zadevo C-50/00 Unión de Pequeńos Agricultores [2002] Recueil I-6677, odstavek 39, in zadevo 222/86 Heylens [1987] Recueil 4097, odstavek 14.

(25)  Glej zadevo Heylens, odstavek 15.

(26)  Za to načelo glej zadevi C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pęcheur [1996] Recueil I-1029, odstavek 83, in zadevo C-327/00 Santex [2003] Recueil I-1877, odstavek 55.


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/8


Objava odločb in sklepov v državah članicah o izdaji ali odvzemu operativnih licenc v skladu s členom 13(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov (1)  (2)

(2006/C 179/03)

(Besedilo velja za EGP)

AVSTRIJA

Izdane operativne licence

Kategorija A:   Operativne licence brez omejitev iz člena 5(7)(a) Uredbe Sveta št. 2407/92

Ime letalskega prevoznika

Naslov letalskega prevoznika

Dovoljen prevoz

Odločitev velja od

VistaJet Luftfahrtunternehmen mbH

Sterneckstraße 31

A-5020 Salzburg

potniki, pošta, tovor

9.6.2006


(1)  UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

(2)  Sporočeno Evropski komisiji pred 31.8.2005


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/9


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(2006/C 179/04)

(Besedilo velja za EGP)

Št. pomoči

XS 149/05

Država članica

Združeno kraljestvo

Regija

celotno Združeno kraljestvo

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč

Projektni sklad kapitala za mikro- in nanotehnologijo (The Micro and Nanotechnology Capital Project Fund)

Pravna podlaga

Section 5 of the Science and Technology Act 1965

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju

Shema pomoči

Skupni letni znesek

8 mio GBP

Zavarovana posojila

 

Individualna pomoč

Skupni znesek pomoči

 

Zavarovana posojila

 

Največja intenzivnost pomoči

V skladu s členoma 4(2)-(6) in 5 Uredbe

Da

 

Datum začetka izvajanja

Od 15.8.2005

Trajanje sheme ali individualne pomoči

Do 31.12.2006

Cilj pomoči

Pomoč za MSP

Da

 

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP

Da

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Naziv:

The Department of Trade and Industry

Naslov:

151 Buckingham Palace Road

London SW1W 9SS

United Kingdom

Individualne pomoči v visokih zneskih

V skladu s členom 6 Uredbe

Da

 


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/10


Umik priglasitve koncentracije

(Št. primera COMP/M.4009 — CIMC/Burg)

(2006/C 179/05)

UREDBA SVETA (ES) št. 139/2004

Dne 6. februarja 2006 je Komisija Evropskih skupnosti prejela priglasitev predlagane koncentracije med China International Marine Containers CO., Ltd. in Burg Industries B.V.. Dne 20. julija 2006, sta priglasitveni stranki obvestili Komisijo, da sta umaknili svojo priglasitev.


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/11


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva št. COMP/M.4305 — Nokia/Giesecke & Devrient)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(2006/C 179/06)

(Besedilo velja za EGP)

1.

Komisija je 24. julija 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Nokia Corporation („Nokia“, Finska) in Giesecke & Devrient („G&D“, Nemčija) z nakupom delnic pridobita skupni nadzor v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje („Trustonic“, Finska) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Nokio: dobava prenosnih naprav in zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij;

za G&D: oskrba z bankovci in pametnimi karticami;

za Trustonic: opravljanje storitev, ki omogočajo upravljanje uporabniških aplikacij na prenosnih napravah.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe se Komisiji lahko pošljejo po faksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4305 — Nokia/Giesecke & Devrient na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

B-1049 Bruxelles/Brussel


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/12


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4262 — Carlyle/Vista/Turmed)

(2006/C 179/07)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 20. julija 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4262. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/12


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4278 — PAI Partners SAS/AMEC SPIE SA)

(2006/C 179/08)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 20. julija 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4278. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)


1.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/13


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4233 — BP France/Vitogaz/Energaz JV)

(2006/C 179/09)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 10. julija 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4233. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)