10.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/1

10.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/2

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij;

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4203. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://ec.europa.eu/eur-lex/lex)

10.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/3

1.

Komisija je 1. junija 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Berkshire Hathaway Inc. (Berkshire, ZDA) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Metalworking IMC International Metalworking Companies (IMC, Izrael) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4251 — Berkshire/Iscar Metalworking Companies na naslov:

10.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/4

Commission européenne

Directorate-General for Competition

Consultation on de minimis (HT 368)

State-Aid Registry

B-1049 Brussels

Telefaks: (32-2) 296 12 42

E-naslov: stateaidgreffe@ec.europa.eu

(1)

Uredba (ES) št 994/98 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi prag, pod katerim se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 87(1) Pogodbe in zato niso zavezani postopku uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe in je zlasti v številnih odločbah pojasnila pojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je tudi razložila svojo politiko v zvezi z zgornjo mejo pomoči de minimis, pod katero se lahko šteje, da se člen 87(1) ne uporablja, najprej v svojem obvestilu o pravilu de minimis za državno pomoč (3) in nato v Uredbi Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (4). Glede na pridobljene izkušnje pri uporabi navedene uredbe in ob upoštevanju gibanja inflacije ter bruto domačega proizvoda v Skupnosti se zdi primerno, da se spremeni nekatere pogoje, določene v Uredbi (ES) št. 69/2001, in da se navedena uredba nadomesti z novo.

(3)

Ker za kmetijstvo, ribištvo, ribogojstvo in transport (5) veljajo posebni predpisi in ker obstaja nevarnost, da bi pri teh sektorjih že majhni zneski pomoči lahko izpolnili merila iz člena 87(1) Pogodbe, je primerno, da ta uredba za zadevne sektorje ne velja. Na podlagi podobnosti med predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na eni ter nekmetijskih proizvodov na drugi strani naj bi se kljub temu ta uredba ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabljala tudi za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, države članice zavezane, da se vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali povzročili izjeme od nje. Iz tega razloga se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg, niti za podporo de minimis, ki bi bila povezana z obveznostjo, de se deli s primarnimi proizvajalci.

(4)

Ta uredba ne sme izvzeti izvozne pomoči ali pomoči, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Poleg tega se ne sme uporabljati za pomoč za financiranje vzpostavitve in delovanja distribucijske mreže v ostalih državah članicah Skupnosti. Pomoč za stroške, povezane s sodelovanjem na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem tržišču, ponavadi ne predstavlja izvozne pomoči.

(5)

Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoč, ki ne presega zgornje meje 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh let, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivila konkurenco, in zato ne sodi v člen 87(1) Pogodbe. Pri tem se štejejo proračunska leta, kakor so določena za proračunske namene v zadevni državi članici. Triletno obdobje je treba obravnavati spremenljivo glede na vsak primer pomoči, kar pomeni, da je pri vsaki novi dodelitvi pomoči de minimis treba določiti skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene v zadevnem proračunskem letu ter v prejšnjih dveh proračunskih letih. Pomoč, ki jo dodeli kakršen koli državni organ ali telo, je treba v ta namen upoštevati tudi, če se v celoti ali delno financira iz sredstev Skupnosti.

(6)

Pomoč de minimis je treba v skladu z načeli, ki urejajo pomoč iz člena 87(1) Pogodbe, šteti kot dodeljeno v trenutku, ko se zakonska pravica prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi nacionalnega pravnega režima, ki se uporablja. Pravilo de minimis ne vpliva na možnost, da lahko podjetja prejmejo državno pomoč, ki jo odobri Komisija ali je zajeta v uredbi o skupinski izjemi.

(7)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in pravilne uporabe najvišjih zgornjih mej pomoči de minimis, morajo države članice uporabljati enake načine obračunavanja. Da bi poenostavili obračunavanje, in v skladu z dosedanjo prakso pri uporabi pravil de minimis, je primerno, da se zneski pomoči, ki niso v obliki dotacije, preračunajo v njihov bruto ekvivalent dotacije. [Poleg tega je treba to uredbo za zagotovitev učinkovitega spremljanja uporabljati samo za transparentne ukrepe pomoči, pri katerih je mogoče brez težav opredeliti vrednost pomoči.] Izračun ekvivalenta dotacije drugih transparentnih vrst pomoči razen dotacij ali pomoči, plačljive v več obrokih, zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve. Z namenom oblikovanja enotne, pregledne in preproste uporabe pravil o državni pomoči za namen te uredbe kot tržne obrestne mere štejejo referenčne mere. Referenčne mere na podlagi objektivnih meril periodično določa Komisija in so objavljene v Uradnem listu Evropske unije ali na internetu.

(8)

Dolžnost Komisije je, da poskrbi za spoštovanje pravil o državni pomoči in še zlasti, da pomoč dodeljena po pravilih de minimis spoštuje pogoje teh pravil. V skladu z načelom sodelovanja iz člena 10 Pogodbe morajo države članice olajšati izpolnjevanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih mehanizmov, da se tako zagotovi, da skupni znesek pomoči, dodeljene istemu upravičencu po pravilu de minimis, ne preseže zgornje meje 200 000 EUR v obdobju treh let. Zato bi morale države članice pri dodeljevanju pomoči de minimis s sklicevanjem na sedanjo uredbo obvestiti zadevno podjetje, da gre pri ukrepu za pomoč de minimis, od podjetja pridobiti popolne informacije o ostalih pomočeh de minimis, prejetih v preteklih treh proračunskih letih, in natančno preveriti, ali z zadnjo pomočjo de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis. Spoštovanje zgornje meje se lahko zagotavlja tudi s centralni registrom.

(9)

Uredba (ES) št. 69/2001 preneha veljati 31. decembra 2006. Zato se ta uredba uporablja od 1. januarja 2007.

10)

Ob upoštevanju izkušenj Komisije in zlasti potrebe, da se na splošno politika državnih pomoči redno revidira, je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, je treba državam članicam omogočiti šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi s pomočjo de minimis, ki jo zajema ta uredba —

(a)

sektor transporta (6);

(b)

dejavnosti, povezane z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (7);

(c)

dejavnosti, povezane s primarno proizvodnjo (kmetijstvo) kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I Pogodbe;

(d)

pomoč, dodeljeno podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I Pogodbe, za katero je znesek določen na podlagi cene ali količine zadevnih kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg, ali je pogojen s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce (kmeti);

(e)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, t.j. pomoči, ki so neposredno povezane z izvoženimi količinami ter pomoč, katere pogoj je, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga;

(f)

vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže ali za druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo v drugih državah članicah;

(a)

„kmetijski proizvodi“ pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov;

(b)

„predelava kmetijskih proizvodov“ je postopek na kmetijskem proizvodu, pri katerem je končni proizvod prav tako kmetijski proizvod;

(c)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja na trg.