ISSN 1725-5244

Uradni list

Evropske unije

C 93

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 49
21. april 2006


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Informacije

 

Svet

2006/C 093/1

Javni razpis COST za podporo evropskemu sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav

1

 

Komisija

2006/C 093/2

Menjalni tečaji eura

3

2006/C 093/3

Sporočilo Komisije v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2408/92 — Uvedba obveznosti javnih služb za obdobje med 1. marca 2006 in 28. februarja 2009 za redne zračne prevoze med krajema Mariehamn/Åland (MHQ) in Stockholm/Alanda (ARN) kot dopolnilo k prejšnjemu sklepu ( 1 )

4

2006/C 093/4

Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

6

2006/C 093/5

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

7

2006/C 093/6

Obvestilo Češke republike v skladu s členom 10 Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov ( 1 )

9

2006/C 093/7

Državna pomoč — Luksemburg — Državna pomoč C 13/2004 — Smernice Skupnosti za državno pomoč v zvezi s testi na TSE, poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki — Nesoglasje s predlogi ustreznih ukrepov — Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

10

2006/C 093/8

Sporočilo Komisije v skladu s postopkom iz člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 ( 1 )

13

2006/C 093/9

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

25

2006/C 093/0

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4131 — Bain/Texas Instruments) ( 1 )

27

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


I Informacije

Svet

21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/1


Javni razpis COST za podporo evropskemu sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav

(2006/C 93/01)

Odbor visokih uradnikov (OVU) COST se je na svojem 164. zasedanju 29. in 30. marca 2006 dogovoril o začetku postopka javnega razpisa za podporo evropskemu sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav (1):

Javni razpis COST za podporo evropskemu sodelovanju na področju znanstvenih in tehničnih raziskav

COST omogoča povezovanje raziskovalnih skupin v različnih državah, ki se ukvarjajo s posebnimi temami. Financira mreženje nacionalno financiranih dejavnosti s podpiranjem sestankov, konferenc, kratkoročnih znanstvenih izmenjav ter dejavnosti ozaveščanja in povezovanja. COST tako NE financira samih raziskav. Trenutno podpira več kot 200 znanstvenih mrež (projektov). Vsako leto je odobrenih in se začne približno 45 novih projektov.

Razvijanje močnejših povezav med evropskimi znanstveniki je ključnega pomena za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Glavni cilj COST je spodbuditi nove, inovativne, interdisciplinarne in široke znanstvene mreže v Evropi. Dejavnosti COST izvajajo raziskovalne skupine, da bi se okrepili temelji za dosego znanstvene odličnosti v Evropi.

COST vabi k predložitvi predlogov projektov, ki bodo prispevali k znanstvenemu, gospodarskemu, kulturnemu ali družbenemu razvoju Evrope. Še posebno so dobrodošli predlogi projektov, ki so predhodniki za druge evropske programe in/ali vključujejo zamisli mladih skupin.

COST deluje na devetih znanstvenih in tehničnih področjih (biomedicina in molekularne bioznanosti; kemija ter molekularne znanosti in tehnologije; znanost zemeljskega sistema in okoljsko ravnanje; hrana in kmetijstvo, gozdovi, njihovi proizvodi in storitve; posamezniki, družba, kultura in zdravje; informacijske in komunikacijske tehnologije; snovi, fizikalne in nanoznanosti; prevoz in razvoj mest).

Predlagatelji naj navedejo eno prednostno področje. Dobrodošli so tudi predlogi projektov, ki ne ustrezajo tej splošni disciplinarni strukturi, presojalo pa se jih bo ločeno.

Predlogi projektov morajo vključevati znanstvenike iz najmanj petih držav članic COST in povezati nacionalno financirane raziskovalne dejavnosti. Njihov delovni načrt mora vključevati največ štiri ciljne delovne skupine in dejavnosti, kot so sestanki, kratkoročne znanstvene misije, delavnice, konference ter dejavnosti ozaveščanja in povezovanja. V povprečju se lahko pričakuje finančna podpora v višini okrog 90 000 EUR letno za največ štiri leta.

Presoja predlogov projektov bo potekala po dvostopenjskem postopku. V preliminarnih predlogih projektov (največ 1 500 besed/tri strani), ki se jih predložijo preko spletne predloge na www.cost.esf.org/open_call, mora biti na kratko predstavljen predlog projekta in njegov vpliv. Pregledala se bo upravičenost predlogov projektov. Predlogi projektov, ki ne ustrezajo merilom za upravičenost COST (npr. zahteve za financiranje raziskav), bodo izključeni. V predizboru se bodo razvrstili ostali preliminarni predlogi projektov, okrog 75 % le-teh iz posameznega roka za prijavo pa se bo povabilo k predložitvi končnega predloga projekta. Ti bodo strokovno pregledani v skladu z merili presoje, ki so na voljo na spletni strani www.cost.esf.org/open_call. Odločitev se bo predvidoma sprejela v roku šestih mesecev po spodaj navedenem roku za prijavo, projekti pa naj bi se začeli približno šest tednov kasneje.

Prvi rok za prijavo preliminarnih predlogov projektov je 31. maj 2006. Do 30. junija 2006 se bo pozvalo k predložitvi končnih predlogov projektov, in sicer do 15. septembra 2001. Naslednji rok za prijavo naj bi bil 30. marec 2007.

Za informacije in usmeritve lahko predlagatelji kontaktirajo svoje nacionalne koordinatorje COST (NKC). Predloge projektov je treba predložiti preko spleta na uradni spletni strani Urada COST. Za podrobnejše informacije, vključno z merili, seznamom držav članic COST in kontaktnimi podatki za nacionalne koordinatorje COST, glej www.cost.esf.org/cnc.

COST prejema finančno podporo za svoje usklajevalne dejavnosti iz okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj. Urad COST, ki ga je ustanovila Evropska znanstvena fundacija (ESF) in ki deluje kot izvajalec za COST v obdobju šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, zagotavlja znanstveni sekretariat za dejavnosti COST.

Vsi prispevki, ponujeni na podlagi tega razpisa, bodo dodeljeni le, če bodo za COST odobrena sredstva iz sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj.


(1)  COST je najstarejša in najširša evropska medvladna mreža za sodelovanje pri raziskavah, ki trenutno zajema 34 evropskih držav in eno sodelujočo državo.


Komisija

21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/3


Menjalni tečaji eura (1)

20. aprila 2006

(2006/C 93/02)

1 euro=

 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2346

JPY

japonski jen

145,27

DKK

danska krona

7,4606

GBP

funt šterling

0,69240

SEK

švedska krona

9,2882

CHF

švicarski frank

1,5723

ISK

islandska krona

97,51

NOK

norveška krona

7,7900

BGN

lev

1,9558

CYP

ciprski funt

0,5761

CZK

češka krona

28,460

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

266,23

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6960

MTL

malteška lira

0,4293

PLN

poljski zlot

3,8945

RON

romunski leu

3,4814

SIT

slovenski tolar

239,61

SKK

slovaška krona

37,235

TRY

turška lira

1,6415

AUD

avstralski dolar

1,6594

CAD

kanadski dolar

1,4039

HKD

hongkonški dolar

9,5742

NZD

novozelandski dolar

1,9535

SGD

singapurski dolar

1,9722

KRW

južnokorejski won

1 171,14

ZAR

južnoafriški rand

7,3860

CNY

kitajski juan

9,8924

HRK

hrvaška kuna

7,2975

IDR

indonezijska rupija

10 969,42

MYR

malezijski ringit

4,520

PHP

filipinski peso

63,576

RUB

ruski rubelj

33,9020

THB

tajski bat

46,608


(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/4


Sporočilo Komisije v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2408/92

Uvedba obveznosti javnih služb za obdobje med 1. marca 2006 in 28. februarja 2009 za redne zračne prevoze med krajema Mariehamn/Åland (MHQ) in Stockholm/Alanda (ARN) kot dopolnilo k prejšnjemu sklepu

(2006/C 93/03)

(Besedilo velja za EGP)

V skladu z določbami člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti se je vlada Ålanda odločila, da uvede obveznosti javnih služb glede rednih zračnih prevozov na progi Mariehamn (MHQ) — Stockholm/Arlanda (ARN) pod sledečimi pogoji:

Najmanjša pogostost

V obdobju med 1. marca 2006 in 28. februarja 2009 je pogostost od ponedeljka do petka vsaj 2 povratna leta na dan. V juliju letov ne bo, saj je povpraševanje takrat nizko. Vsi leti morajo biti brez vmesnega postanka.

Število sedežev

Vsaj 30 sedežev je na voljo za posamezni let in vsaj 2 500 sedežev na mesec. Če stopnja zasedenosti sedežev v katerem koli koledarskem četrtletju prvega leta presega 80 %, se ponudba za naslednje obdobje veljavnosti voznega reda prilagodi.

Vozni red

Potniki iz Ålanda morajo imeti na kateri koli delovni dan možnost povratnega leta v vse namembne kraje z rednimi zračnimi povezavami na Švedskem ter v Oslo, Kopenhagen in glavna letališča drugod po Evropi.

Letalo mora od ponedeljka do petka v ARN pristati najkasneje ob 6.30 ter med 16.30 in 18.30. Odhod iz ARN mora biti od ponedeljka do petka med 8.00 in 9.30 ter med 19.30 in 21.00, če se lahko zagotovi potrebne slote. Posamezne dni v tednu, ko je povpraševanje posebej nizko, kot so podaljšani vikendi in daljša počitniška obdobja, se lahko število letov pod posebnimi pogoji v soglasju z naročnikom zmanjša s posebej dogovorjenim popustom za posamezni let. Enako se lahko ponudba poveča s posebej dogovorjeno voznino za povratni let.

Uporabljena letala

Dejanska hitrost (TAS) je vsaj 360 km/h. Letalo mora imeti kabino z uravnavanim pritiskom in stranišča. Količina prtljage in obremenitve je ob polno obremenjenem letalu in normalnih vremenskih razmerah vsaj 20 kilogramov na potnika.

Prevoznine

Cena vozovnice za povratni let MHQ–ARN skupaj s taksami in DDV ne sme presegati 290 EUR.

Cene se lahko z odobritvijo vlade Ålanda prilagodijo v skladu z indeksom cen statističnega urada za letalske vozovnice za poslovna potovanja. Na voljo morajo biti cene s popustom, na primer za otroke, mlade, študente in starejše.

Informacije, rezervacije prodaja in trženje

Pred odhodom morajo biti na voljo zanesljive informacije o celotnem potovanju. Odgovornost letalske družbe je, da zagotovi aktualne in točne vozne rede, cene in ostale informacije, ki se razširjajo na primeren način. Trženje s ciljem spodbujanja potovanja z letalom se izvaja tudi z oglasi v lokalnem tisku, ostalih sredstvih obveščanja in turističnih brošurah.

Neprekinjenost letov

Največ 20 % odhodov ima lahko več kot 5 minut zamude in največ 5 % odhodov ima lahko več kot 15 minut zamude. Razen v primerih, ki niso pod nadzorom letalske družbe, mora biti redno opravljenih vsaj 99 % letov v vsakem četrtletju. Letalska družba mora odpoved opravljanja storitev sporočiti 6 mesecev vnaprej.

Dostopnost

Letalska družba mora izpolniti naslednje zahteve potnikov:

Vkrcanje in izkrcanje se mora opraviti dostojanstveno, varno in zanesljivo.

Posebna pozornost je namenjena bolnim in invalidnim osebam ter ljudem s posebnimi potrebami in njihovim upravičenim zahtevam v zvezi s pomočjo med letom.

Ob prestopanju je zagotovljeno spremstvo in ostale primerne storitve.

Na zahtevo se zagotovijo informacije o možnostih in smereh potovanja.

Preskrbeti je treba grafične informacije o varnosti in ostale informacije (na način, da jih lahko razumejo osebe z motnjami vida ali slušnimi motnjami).

Rezervacija in nakup vozovnic sta za potnika enostavna.

Vsa obvestila v letalu morajo biti v švedščini in angleščini.

Okoljske zahteve

Raven hrupa letala ne sme presegati veljavnih omejitev. Vsa oprema, ki je v letalo vgrajena za povečanje udobja in zmanjševanje onesnaževanja, mora delovati in se uporabljati v skladu z veljavnimi navodili.

Obveščanje

Letalska družba, ki opravlja storitve na progi MHQ–ARN, mora vladi Ålanda vsako koledarsko četrtletje poročati o izpolnjevanju obveznosti storitev.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/6


Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov

(2006/C 93/04)

1.

Kot je predvideno v členu 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 (1) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, Komisija obvešča, da se bodo spodaj omenjeni protidampinški ukrepi, razen če je uvedena presoja v skladu z naslednjim postopkom, iztekli na dan, naveden v spodnji preglednici.

2.   Postopek

Proizvajalci Skupnosti lahko vložijo pisno zahtevo za presojo. Zahteva mora vsebovati zadostne dokaze, za to, da bi iztek ukrepov verjetno privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga in povzročitve škode.

Če se Komisija odloči za presojo zadevnih ukrepov, bodo uvozniki, izvozniki, zastopniki države izvoza in proizvajalci v Skupnosti dobili priložnost za razširitev in izpodbijanje zahteve za presojo ali za pripombe na zadeve v zahtevi za presojo.

3.   Roki

Proizvajalci v Skupnosti lahko, na podlagi zgoraj omenjenega, pošljejo pisno zahtevo za presojo Evropski Komisiji, Generalnemu direktoratu za trgovino (Oddelku B-1) J-79 5/16, B-1049 v Bruslju (2), ki mora tja prispeti kadar koli po datumu objave trenutnega obvestila, vendar ne kasneje kakor tri mesece pred datumom, omenjenim v spodnji preglednici.

4.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995.

Proizvod

Država (Države) porekla ali izvoza

Ukrepi

Sklicevanje

Datum poteka veljavnosti

Sečnina

Belorusija

Bolgarija

Hrvaška

Libija

Romunija

Ukrajina

Protidampinška dajatev

Uredba Sveta (ES) št. 92/2002 (UL L 17, 19.1.2002, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2006 (UL L 12, 18.1.2006, str. 1)

20.1.2007


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  Telefaks: (32-2) 295 65 05.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/7


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 93/05)

(Besedilo velja za EGP)

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Grčija

Št. pomoči: N 169/2005

Naziv: Spremembe sklada rizičnega kapitala TANEO

Cilj: Rizični kapital

Pravna podlaga: Άρθρο 28 του Νόμου 2843/2000 „Εκσυγχρονισμός των χρηματιστηριακών συναλλαγών, εισαγωγή εταιριών επενδύσεων στην ποντοπόρο ναυτιλία στο Χρηματιστήριο Αξιών Αθηνών και άλλες διατάξεις“

Proračun: 45 milijonov EUR za shemo; 31. december 2005 za sprejetje novih skladov tveganega kapitala s strani TANEO

Trajanje: Do 2016

Drugi podatki: Letno poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija [Neue Länder und ehemaliges Ost-Berlin]

Št. pomoči: N 409/2005

Naslov: Förderrichtlinien des Bundesministeriums für Bildung und Forschung zur Initiative InnoRegio

Cilji: Regionalni razvoj – Raziskave in razvoj – Inovacije – Majhna in srednje velika podjetja – Usposabljanje [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Bundeshaushaltsgesetz, Förderrichtlinien des BMBF zur Initiative InnoRegio

Proračun: Načrtovani letni izdatki:

2006: EUR 4 milijonov

2007: EUR 27 milijonov

2008: EUR 25 milijonov

2009: EUR 22 milijonov

Najvišja intenzivnost pomoči: 100 %

Trajanje: Končni datum: 31. december 2009

Drugi podatki: Shema pomoči – Neposredna subvencija

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija [Mecklenburg-Vorpommern]

Št. pomoči: N 446/2005

Naslov: Regionalna pomoč za naložbe za podjetje ADAM OST GmbH

Cilji: Regionalni razvoj – Majhna in srednje velika podjetja [Omejeno na predelovalno industrijo]

Pravna podlaga: Gesetz über die Gemeinschaftsaufgabe (GA) „Verbesserung der regionalen Wirtschaftsstruktur“ vom 6. Oktober 1969; pomoč, nazadnje odobrena do 31. decembra 2006 s Sklepom Komisije N 642/02 z dne 1. oktobra 2003. UL C 284, 27.11.2003, str. 2.

Proračun: 20 089 000 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 50 %

Trajanje: Neomejeno

Drugi podatki: Individualna pomoč – Neposredna subvencija

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 539/2003

Naziv: Dodeljevanje sredstev iz dajatev za ribištvo z namenom pomagati staležem rib, vodam in ribištvu – Schleswig-Holstein

Cilj: Pomoč za sektor ribištva

Pravna podlaga: Richtlinie für die Gewährung von Zuwendungen aus den Mitteln der Fischereiabgaben durch das Land Schleswig-Holstein

Proračun: 496 000 EUR letno

Intenzivnost ali znesek pomoči: 75–100 % upravičenih stroškov

Trajanje: 2004–2006

Drugi podatki: Poročilo

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/9


Obvestilo Češke republike v skladu s členom 10 Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (1)

(2006/C 93/06)

(Besedilo velja za EGP)

Za namene člena 10 Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov:

Ministrstvo za okolje izdaja sklepe o vzpostavitvi raziskovalnih območij (dovoljenja za iskanje in raziskovanje ogljikovodikov) in izvaja spremljanje v skladu z Zakonom št. 62/1988 Coll. (Zakon o geologiji), kakor je bil spremenjen.

Ministrstvo za okolje izdaja sklepe o izdaji predhodnega soglasja glede predložitve predlogov za vzpostavitev krajev pridobivanja v skladu z Zakonom št. 44/1988 Coll. (Zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen.

Državna rudarska uprava izdaja s pomočjo svojih Regionalnih rudarskih organov sklepe o vzpostavitvi krajev pridobivanja v skladu z Zakonom št. 44/1988 Coll. (Zakon o rudarstvu), kakor je bil spremenjen.

Državna rudarska uprava izdaja s pomočjo svojih Regionalnih rudarskih organov sklepe o dovoljenju rudarskih dejavnosti (dovoljenje za izkoriščanje ogljikovodikov) v skladu z Zakonom št. 61/1988 Coll. (o rudarski dejavnosti, eksplozivih in državni rudarski upravi), kakor je bil spremenjen.

SEZNAM NASLOVOV

Ministrstvo za okolje:

Ministerstvo životního prostředí

Vršovická 65

CZ-100 10 Praha 10

Češki rudarski organ:

Český báňský úřad

Kozí 4

CZ-110 01 Praha 1 – Staré Město

Regionalni rudarski organ Kladno:

Obvodní báňský úřad Kladno

Kozí 4

CZ-110 01 Praha 1 – Staré Město

Regionalni rudarski organ Příbram:

Obvodní báňský úřad Příbram

Nám. T.G. Masaryka 145

CZ-261 80 Příbram I

Regionalni rudarski organ Plzeň:

Obvodní báňský úřad Plzeň

Hřímalého 11

CZ-301 00 Plzeň

Regionalni rudarski organ Sokolov:

Obvodní báňský úřad Sokolov

B. Němcové 1932

CZ-356 01 Sokolov

Regionalni rudarski organ Most:

Obvodní báňský úřad Most

U města Chersonu 1429

CZ-434 61 Most

Regionalni rudarski organ Liberec:

Obvodní báňský úřad Liberec

Tř. 1. máje 858/26

CZ-460 01 Liberec

Regionalni rudarski organ Trutnov:

Obvodní báňský úřad Trutnov

Lomní 357

CZ-541 01 Trutnov

Regionalni rudarski organ Brno:

Obvodní báňský úřad Brno

Cejl 13

CZ-601 42 Brno

Regionalni rudarski organ Ostrava:

Obvodní báňský úřad Ostrava

Veleslavínova 18

CZ-718 03 Ostrava 1


(1)  UL L 164, 30.6.1994, str. 3.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/10


DRŽAVNA POMOČ — LUKSEMBURG

Državna pomoč C 13/2004 — „Smernice Skupnosti za državno pomoč v zvezi s testi na TSE, poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki“ — Nesoglasje s predlogi ustreznih ukrepov

Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES

(2006/C 93/07)

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 16. marca 2004 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Veliko vojvodstvo Luksemburg o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedeno pomočjo.

Zainteresirane stranke lahko v enem mesecu od dneva objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, predložijo svoje pripombe o pomoči, v zvezi s katero Komisija sproža postopek, na naslednji naslov:

Commission européenne

Direction générale de l'Agriculture

Direction H2

Bureau: Loi 130 5/120

B-1049 Bruxelles

Telefaks: (32-2) 296 76 72

Te pripombe se posredujejo Luksemburgu. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

Z dopisom z dne 12. decembra 2002 so službe Komisije pozvale luksemburške organe, da najpozneje do 31. marca 2003 pisno potrdijo, da soglašajo s predlogi ustreznih ukrepov v skladu z določbami poglavja IX Smernic Skupnosti za državno pomoč v zvezi s testi na TSE, poginulimi živalmi in klavničnimi odpadki.

Ker Komisija ni prejela odgovora od luksemburških organov, so službe Komisije slednje ponovno opomnile 23. aprila 2003, 9. julija 2003 in nazadnje 10. oktobra 2003. Na vse te opomine ni bilo odgovora.

Z dopisom z dne 26. septembra 2003 je Ministrstvo za kmetijstvo, vinogradništvo in razvoj podeželja Velikega vojvodstva Luksemburg zaprosilo za odstopanje od uporabe pravil iz smernic, da bi svoji vladi omogočilo, da po 31. decembru 2003 financira stroške, povezane s predelavo klavničnih odpadkov, v višini 50 %.

Ta zahtevek za odstopanje je Komisija v dopisu z dne 10. oktobra 2003 zavrnila. V tem dopisu je Komisija tudi opozorila luksemburške organe, da bo v skladu s točko 53 navedenih smernic uporabila člen 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in sprožila postopek, predviden v tej določbi, če organi pisno ne potrdijo svojega soglasja pred navedenim datumom (10 dni po prejemu). Na ta dopis ni bilo odgovora.

Presoja

Če v skladu z določbami iz točke 53 smernic država članica do navedenega datuma pisno ne potrdi, da soglaša s predlogi, Komisija uporabi člen 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in po potrebi sproži postopek, predviden v tej določbi.

Komisija se je odločila, da bo sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, ker luksemburški organi kljub večkratnim pozivom niso sporočili, da soglašajo z ustreznimi ukrepi v skladu z novimi smernicami za „TSE“, in ker ob upoštevanju izrecnega zahtevka za odstopanje od pravil, ki so ga predložili luksemburški organi, Komisija še vedno dvomi glede združljivosti morebitnih pomoči ad hoc ali programov pomoči, ki bi se v Luksemburgu uporabljali v nasprotju z določbami navedenih smernic.

Na tej podlagi je Komisija od luksemburških organov zahtevala:

(a)

da ji sporočijo določbe o izvajanju vseh morebitnih pomoči, ki bi bile še dodeljene in bi sodile na področje uporabe smernic, in zlasti besedila vseh veljavnih zakonov in drugih predpisov, ki take pomoči predvidevajo;

(b)

da podrobneje navedejo spremembe in datum sprememb vseh njihovih obstoječih programov pomoči, ki predvidevajo državne pomoči, zajete v smernicah za „TSE“, da bi jih uskladili z navedenimi smernicami;

(c)

da sporočijo podrobnosti glede prilagoditev smernicam teh morebitnih programov ali pomoči ad hoc.

BESEDILO DOPISA

„1.

Par la présente, la Commission a l'honneur d'informer le Luxembourg qu'elle a décidé d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du Traité CE à l'égard de la non-communication de leur acceptation des propositions de mesures appropriées conformément aux dispositions du chapitre IX des lignes directrices de la Communauté concernant les aides d'État liées aux tests EST, aux animaux trouvés morts et aux déchets d'abattoirs (1).

Procédure et description des faits

2.

Le 27 novembre 2002, après d'amples discussions avec les États membres, la Commission a adopté des nouvelles lignes directrices concernant les aides d'État liées aux tests EST, aux animaux trouvés morts et aux déchets d'abattoirs (ci après “les lignes directrices”). Ces nouvelles règles sont applicables depuis le 1er janvier 2003.

3.

Par lettre datée du 12 décembre 2002 (AGR 29701), les services de la Commission ont invité les autorités luxembourgeoises à confirmer par écrit, pour le 31 mars 2003 au plus tard, leur acceptation des propositions de mesures appropriées, conformément au dispositions du chapitre IX des lignes directrices (“Période d'application et propositions de mesures appropriées”).

4.

N'ayant pas obtenu de réponse des autorités luxembourgeoises, les services de la Commission ont envoyé un premier rappel à celles-ci le 23 avril 2003 (réf. AGR 011093). Ce rappel étant resté sans réponse, un deuxième rappel demandant de confirmer par écrit cette acceptation au plus tard pour le 30 juillet 2003 a été envoyé le 9 juillet 2003 (réf. VI 017922). Ce deuxième rappel est, lui aussi, resté sans réponse.

5.

Entretemps, par lettre datée du 26 septembre 2003, le Ministre de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement rural du Grand-Duché de Luxembourg a demandé une dérogation à l'application des règles des lignes directrices, afin de permettre à son gouvernement de financer à 50 % les coûts liés au traitement des déchets d'abattoirs après le 31 décembre 2003.

6.

Concrètement, il s'agirait de déroger à la règle prévue aux points 38 et 39 des lignes directrices, qui interdisent l'octroi de toute aide d'État pour couvrir des coûts générés par l'élimination sûre des matériels à risque spécifiés et des farines de viande et d'os produits après 2003.

7.

Par lettre datée du 10 octobre 2003 (réf: VI \ 027340), les services de la Commission ont indiqué aux autorités luxembourgeoises qu'une telle dérogation aux règles n'était pas possible car elle allait à l'encontre des objectifs d'harmonisation et d'élimination des distorsions de concurrence poursuivis par les lignes directrices elles-mêmes.

8.

Dans cette même lettre, les services de la Commission, tout en soulignant que le gouvernement du Grand-Duché de Luxembourg avait manqué à son obligation de communiquer en temps utile son acceptation des lignes directrices, ont invité une dernière fois celui-ci à confirmer par écrit, dans les dix jours suivant réception de cette lettre, leur acceptation des mesures appropriées conformément aux dispositions du chapitre IX des lignes directrices.

9.

Les autorités luxembourgeoises ont aussi été averties du fait que, conformément aux dispositions du point 53 des directrices, la Commission appliquerait l'article 19, paragraphe 2, du règlement (CE) no 659/1999 et ouvrirait la procédure qui y est prévue. si elles ne confirmaient pas leur acceptation par écrit avant la date signalée (à savoir 10 jours après la réception de la lettre),

10.

Malgré cette troisième invitation, les services de la Commission n'ont pas obtenu de réponse des autorités luxembourgeoises.

Évaluation

11.

Conformément à l'article 88, paragraphe 1, du traité, la Commission procède avec les États membres à l'examen permanent de régimes d'aides existant dans ces États. Elle propose à ceux-ci les mesures utiles exigées par le développement progressif ou le fonctionnement du marché commun.

12.

La législation relative à l'ESB de ces dernières années a fondamentalement modifié les conditions économiques de la production de viande et des déchets d'abattoirs. Ce qui constituait auparavant un produit valorisable est synonyme aujourd'hui de déchets dont l'élimination est, en outre, coûteuse.

13.

Pour permettre à ce secteur de s'adapter à la situation, la Commission a autorisé pendant les années de la crise le paiement d'aides publiques importantes. Mais la poursuite de cette politique risquait de fausser gravement la concurrence. Dès lors, un réexamen de la politique suivie dans ce domaine s'imposait.

14.

Dans ce contexte, les services de la Commission, après avoir lancé une vaste enquête dans les États membres, ont proposé des nouvelles lignes directrices pour ce secteur afin de trouver un équilibre entre la nécessité de protéger la santé humaine et l'environnement et d'éviter des distorsions de concurrence anormales par l'octroi d'aides d'État.

15.

Avant d'être adopté par la Commission, le texte des lignes directrices a été longuement discuté avec les États Membres, y compris avec le Grand-Duché de Luxembourg, lors de réunions qui ont eu lieu le 27 mai 2002 et le 8 novembre 2002.

16.

Comme indiqué au paragraphe 3, la Commission a finalement adopté, le 27 novembre 2002, des nouvelles lignes directrices concernant les aides d'État à l'élimination des déchets d'abattoirs et aux animaux trouvés morts, ainsi qu'aux frais de dépistage des encéphalopathies spongiformes transmissibles (EST). Ces nouvelles règles précisent et modifient la politique communautaire en matière d'aides d'État dans ces secteurs. Elles sont applicables aux nouvelles aides d'État, y compris aux notifications en cours des États membres, depuis le 1er janvier 2003.

17.

Par lettre du 12 décembre 2002 (réf. AGRI 29701), les services de la Commission ont transmis formellement le texte des nouvelles règles aux États membres. Ils ont aussi invité tous les États Membres à confirmer par écrit, leur acceptation de ces propositions de mesures appropriées pour le 31 mars 2003 au plus tard, conformément aux dispositions du chapitre IX des lignes directrices (“Domaine d'application et propositions de mesures appropriées”).

18.

Les États membres ont également été invités à modifier leurs régimes d'aides existants concernant des aides d'État couvertes par les lignes directrices “TSE”, en vue de les rendre conformes à ces mêmes lignes directrices pour le 31 décembre 2003 au plus tard.

19.

Conformément aux dispositions du point 53 des lignes directrices, si un État membre ne confirmait pas son acceptation par écrit avant cette date, la Commission appliquerait l'article 19, paragraphe 2, du règlement (CE) no 659/1999 et, si nécessaire, ouvrirait la procédure visée dans cette disposition.

20.

L'article 19 paragraphe 2, du règlement (CE) no 659/1999 établit que “Si l'État membre concerné n'accepte pas les mesures proposées et que la Commission, après examen des arguments qu'il présente, continue de penser que ces mesures sont nécessaires, elle ouvre la procédure visée à l'article 4, paragraphe 4. [..] ”.

21.

La Commission constate, à ce stade, que, malgré les invitations répétées, les autorités luxembourgeoises n'ont pas communiqué leur acceptation des mesures appropriées conformément aux nouvelles lignes directrices concernant les aides d'État à l'élimination des déchets d'abattoirs et aux animaux trouvés morts, ainsi qu'aux frais de dépistage des encéphalopathies spongiformes transmissibles (EST).

22.

La Commission constate aussi que, selon les informations fournies par les autorités luxembourgeoises (voir point 5 de la présente lettre), un ou plusieurs régime(s) d'aides ou des aides ad hoc contraires aux dispositions des lignes directrices peuvent encore être en vigueur au Luxembourg.

23.

À ce stade, la Commission ne peut que douter de la compatibilité avec le marché commun de ce(s) régime(s) d'aide ou de ces aides ad hoc, qui seraient appliqués en contradiction avec les dispositions des lignes directrices. La Commission a donc décidé d'ouvrir la procédure d'examen prévue à l'article 88, paragraphe 2 du Traité.

24.

La Commission rappelle aux autorités luxembourgeoises que la Cour de Justice a confirmé à plusieurs reprises (2) l'effet contraignant des lignes directrices adoptés par la Commission en matière d'aides d'Etat. Dans cette même jurisprudence la Cour a établi, “En prévoyant que la Commission procède avec les Etats membres à l'examen permanent des régimes d'aides existants dans ces Etats et propose à ces derniers les mesures utiles exigées par le développement progressif ou le fonctionnement du marché commun, l'article 93, paragraphe 1, du traité crée une obligation de coopération régulière et périodique à la charge de la Commission et des Etats membres, dont ni la Commission ni un Etat membre ne sauraient s'affranchir pour une période indéfinie dépendent de la volonté de l'une ou de l'autre.”.

25.

Dans ce contexte, pour pouvoir effectuer toutes les vérifications qui lui permettraient de lever ses doutes, la Commission enjoint aux autorités luxembourgeoises de lui communiquer, dans un délai d'un mois à compter de la date de réception de la présente lettre, les dispositions relatives à la mise en œuvre de toutes les aides éventuelles qui seraient encore accordées et qui tomberaient sous le champ d'application des lignes directrices, et notamment les textes de toutes les lois et autres réglementations en vigueur prévoyant de telles aides. À défaut, la Commission adoptera une décision sur la base des éléments dont elle dispose. Elle invite vos autorités à transmettre immédiatement une copie de cette lettre au bénéficiaire potentiel des aides existantes.

26.

Les autorités luxembourgeoises devront aussi préciser si, et à partir de quelle date, elles ont modifié tous leur régimes d'aides existants prévoyant des aides d'État couvertes par les lignes directrices “TSE”, en vue de les rendre conformes à ces mêmes lignes directrices. Des précisions concernant ces adaptations aux lignes directrices sont aussi nécessaires.

27.

Si le Grand-Duché de Luxembourg a institué de nouvelles aides couvertes par les lignes directrices “TSE” sans autorisation de la Commission, celle-ci rappelle l'effet suspensif de l'article 88, paragraphe 3, du Traité CE et se réfère à l'article 14 du règlement (CE) no 659/1999 du Conseil qui prévoit que toute aide illégale pourra faire l'objet d'une récupération auprès de son bénéficiaire.

28.

Par la présente, la Commission avise le Luxembourg qu'elle informera les intéressés par la publication de la présente lettre et d'un résumé de celle-ci au Journal officiel de l'Union européenne. Tous les intéressés seront invités à présenter leurs observations dans un délai d'un mois à compter de la date de cette publication.“


(1)   JO C 324 de 24.12.2000, p. 2.

(2)  Voir Arrêt du 29.6.1995, “Espagne v. Commission”, affaire C- 135/93, Recueil ??? et Arrêt du 15.10.1996, “IJssel-Vliet Combinatie BV v. Minister van Economische Zaken”, affaire C-311/9 ?, Recueil ???.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/13


Sporočilo Komisije v skladu s postopkom iz člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92

(2006/C 93/08)

(Besedilo velja za EGP)

V skladu z določbami člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti je italijanska vlada v skladu s predlogom avtonomne dežele Sardinije sklenila uvesti obveznost javne službe za redne zračne prevoze na nekaterih progah med letališči na Sardiniji in glavnimi nacionalnimi letališči.

Otoški značaj Sardinije močno omejuje možnosti povezave, zaradi česar ima zračni prevoz temeljno in nenadomestljivo vlogo, za katero ni primerljivih in učinkovitih alternativ.

V tem smislu velja redni zračni prevoz za storitev javnega interesa, ki je bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Sardinije ter za zagotavljanje prostega pretoka in pravice do mobilnosti oseb.

1.   PROGE IN SPLOŠNA PRAVILA OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE

1.1.

Proge, na katerih se uvede obveznost javne službe, so:

 

Alghero – Bologna in obratno

 

Alghero – Torino in obratno

 

Cagliari – Bologna in obratno

 

Cagliari – Torino in obratno

 

Cagliari – Firence in obratno

 

Cagliari – Verona in obratno

 

Cagliari – Neapelj in obratno

 

Cagliari – Palermo in obratno

 

Olbia – Bologna in obratno

 

Olbia – Verona in obratno

1.2.

V skladu s členom 9 Uredbe Sveta EGS št. 95/93 z dne 18. januarja 1993, spremenjene z Uredbo ES št. 793/2004, o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti lahko pristojni organi rezervirajo nekatere slote za opravljanje prevozov v skladu s pogoji, določenimi s temi obveznostmi.

1.3.

Vsako od prej naštetih prog in obveznosti, ki so zanjo določene, bodo morali zainteresirani prevozniki posamično in v celoti sprejeti.

1.4.

Prevoznik, ki sprejme te obveznosti, mora kot jamstvo za pravilno in neprekinjeno izvajanje storitve položiti varščino za opravljanje prevozov, ki mora znašati najmanj 5 % ocenjenega skupnega prometa, ki ga oceni nacionalna uprava za civilno letalstvo (ENAC — Ente Nazionale dell'Aviazione Civile) za letalske prevoze, načrtovane na vseh zadevnih progah. Varščina se položi v korist uprave ENAC, ki jo uporabi za jamčenje neprekinjenega izvajanja storitve v primeru neutemeljene opustitve in ki jo v 50 % sestavlja bančno poroštvo na prvi poziv, drugih 50 % pa zavarovalno poroštvo.

1.5.

ENAC bo v dogovoru z avtonomno deželo Sardinijo preveril, da so strukture prevoznikov, ki sprejmejo obveznosti, primerne in zadostijo minimalnim zahtevam za opravljanje storitev, da se dosežejo cilji, zaradi katerih se uvedejo obveznosti javne službe. Po opravljenem preverjanju bodo za opravljanje storitev izbrani prevozniki, za katere bo ugotovljeno, da so za to primerni.

1.6.

Da bi preprečila presežek zmogljivosti, ki bi se lahko pojavil, če bi obvezno progo sprejelo več prevoznikov, mora nacionalna uprava za civilno letalstvo ob upoštevanju omejitev in infrastrukturnih zahtev zadevnih letališč in po posvetovanju z avtonomno deželo Sardinijo zaradi javnega interesa omejiti operativne programe prevoznikov, ki sprejmejo obveznosti, tako da so v splošnem sorazmerni s potrebami po mobilnosti, zaradi katerih se te obveznosti uvedejo.

Tak poseg mora temeljiti na pravični prerazdelitvi prog in pogostosti letov med prevoznike, ki obveznosti sprejmejo.

1.7.

Za sprejem obveznosti javne službe na vsaki od prej navedenih prog ali paketov prog mora vsak prevoznik izpolnjevati sledeče minimalne pogoje:

1.

biti mora letalski prevoznik Skupnosti s spričevalom letalskega prevoznika (AOC) in predpisano licenco v skladu z Uredbo EGS št. 2407/92;

2.

dokazati mora ustrezne finančne zmogljivosti, ki po obsegu in trdnosti lahko zagotovijo izpolnjevanje ciljev, zaradi katerih se uvedejo obveznosti javne službe, s prometom, ki je bil za letalski promet v letu pred uvedbo teh obveznosti vsaj enak skupnemu prometu sprejete proge ali paketov prog, ali z enakovredno kapitalizacijo;

3.

dokazati mora, da ima na voljo, v lasti ali v zakupu, zagotovljenem za celotno obdobje trajanja obveznosti, ustrezno število zrakoplovov, ki ustreza številu prvih jutranjih letov s Sardinije, kakor je določeno z uvedbo obveznosti, ter na splošno ustrezno število zrakoplovov z zmogljivostmi, potrebnimi za izpolnjevanje določb iz uvedbe obveznosti;

4.

na zadevnih progah mora zaposliti osebje, ki tekoče in pravilno govori italijanski jezik;

5.

vozovnice mora razdeljevati in prodajati z najmanj enim od glavnih računalniških sistemov rezervacij (Amadeus, Galileo, Sabre, World span), po internetu, telefonu, na letaliških okencih in preko potovalnih agencij; najmanj eden od navedenih načinov mora biti za kupce brezplačen;

6.

potrditi mora, da je v obdobju od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 dosegel skupni koeficient rednosti v višini najmanj 98 % in skupni koeficient točnosti (na podlagi statističnih konvencij IATA) v višini najmanj 80 % z manj kot 15 minutami zamude;

7.

položiti mora varščino za opravljanje prevozov iz točke 1.4 v skladu s predpisanimi pogoji.

1.8.

Da bi zagotovili neprekinjenost, zanesljivost, točnost in varnost storitev, bodo morali prevozniki, ki nameravajo sprejeti obveznosti službe, predložiti upravi ENAC ustrezno dokumentacijo (v italijanskem ali angleškem jeziku) o izpolnjevanju navedenih zahtev ter o organizacijskih, tehničnih in finančnih virih pri opravljanju prevoza.

1.9.

Prevozniki, ki sprejmejo te obveznosti javne službe, se zavezujejo, da bodo natančno upoštevali in uporabljali notranje in mednarodne predpise ter predpise Skupnosti o varstvu potnikov za primer telesnih poškodb, prekoračitve rezervacij, zamud, odpovedi letov ter izgube, zamude in poškodbe prtljage; zavezujejo se tudi, da bodo uporabljali pravila Skupnosti iz Uredbe ES št. 261/2004, ki je začela veljati dne 17. februarja 2005, o prekoračitvi rezervacije, odpovedi ali zamudi letov, s posebnim upoštevanjem pravic invalidov in potnikov z zmanjšano mobilnostjo. S sprejetjem teh obveznosti se prevozniki zavezujejo tudi, da bodo uskladili svoje vedenje do letalskih potnikov z načeli, ki jih vsebujeta evropska in italijanska listina o pravicah potnikov.

2.   OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE

2.1.

Obveznosti javne službe upoštevajo posebne, otoške razmere Sardinije; glede najmanjše pogostosti, časa poletov in ponujene zmogljivosti so obveznosti naslednje:

2.1.1.   Na progi Alghero – Bologna

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Alghero – Bologna je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Alghero – Bologna in Bologna – Alghero najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 40 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.2.   na progi Alghero – Torino

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Alghero – Torino je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Alghero – Torino in Torino – Alghero najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 40 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.3.   Na progi Cagliari – Bologna

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Bologna je treba zagotoviti najmanj 1 do 2 (1) povratna leta od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 2 (1) povratna leta od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 150 sedežev na progi Cagliari – Bologna in Bologna – Cagliari.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 300 sedežev na progi Cagliari – Bologna in Bologna – Cagliari.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.4.   Na progi Cagliari – Torino

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Torino je treba zagotoviti najmanj 1 do 2 (2) povratna leta od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 2 (2) povratna leta od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 150 sedežev na progi Cagliari – Torino in Torino – Cagliari.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 300 sedežev na progi Cagliari – Torino in Torino – Cagliari.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.5.   Na progi Cagliari – Firence

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Firence je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Cagliari – Firence in Firence – Cagliari najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 130 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.6.   Na progi Cagliari – Verona

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Verona je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Cagliari – Verona in Verona – Cagliari najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 150 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.7.   Na progi Cagliari – Neapelj

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Neaplej je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Cagliari – Neapelj in Neapelj – Cagliari najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 130 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.8.   Na progi Cagliari – Palermo

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari – Palermo je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let skozi celo leto. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Skozi celo leto mora biti na progi Cagliari – Palermo in Palermo – Cagliari najmanjša dnevna ponujena zmogljivost 40 sedežev.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.9.   Na progi Olbia – Bologna

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Olbia – Bologna je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 2 povratna leta od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom). Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Na progi Olbia – Bologna in Bologna – Olbia mora biti dnevna ponujena zmogljivost 150 sedežev.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 300 sedežev na progi Olbia – Bologna in Bologna – Olbia.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.10.   Na progi Olbia – Verona

a)   Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Olbia – Verona je treba zagotoviti najmanj 1 povratni let od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 2 povratna leta od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom). Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

b)   Vozni redi:

Pri voznem redu je treba nujno upoštevati potrebo, da se zagotovi povratni let na Sardinijo v istem dnevu z določenim trajanjem postanka v vsakem namembnem kraju. Zato se morajo leti s Sardinije izvesti pred 9h30 in povratki na otok po 19h.

c)   Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 150 sedežev na progi Olbia – Verona in 300 sedežev na progi Verona – Olbia.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 300 sedežev na progi Olbia – Verona in Verona – Olbia.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

3.   VRSTA UPORABLJENIH ZRAKOPLOVOV NA POSAMEZNI PROGI

Uporabljeni zrakoplovi na progah

 

Cagliari – Bologna – Cagliari

 

Cagliari – Torino – Cagliari

 

Cagliari – Verona – Cagliari

 

Olbia – Verona – Olbia

 

Olbia – Bologna – Olbia

morajo imeti zmogljivost najmanj 150 sedežev.

Uporabljeni zrakoplovi na progah

 

Cagliari – Neapelj – Cagliari

 

Cagliari – Firence – Cagliari

morajo imeti zmogljivost najmanj 130 sedežev.

Uporabljeni zrakoplovi na progah

 

Alghero – Bologna – Alghero

 

Alghero – Torino – Alghero

 

Cagliari – Palermo – Cagliari

morajo imeti zmogljivost najmanj 40 sedežev.

3.1.

Skupna zmogljivost vsakega uporabljenega zrakoplova, čeprav presega omenjene predvidene najmanjše vrednosti, mora biti za vsak let naprodaj v skladu s sistemom obveznosti, brez določanja kvot sedežev v korist rezidentov in/ali nerezidentov. Ravno tako je treba sprejeti rezervacije in vključevanje na čakalne liste brez kakršne koli diskriminacije v škodo kategorij potnikov, ki jih določajo obveznosti javne službe.

3.2

Poslovna dejanja, s katerimi bi se prikrito izognili upoštevanju tega predpisa, zlasti pa izdaji vozovnic po cenah s popustom, čeprav je na zrakoplovu dovolj prostih sedežev, se štejejo za hudo kršitev obveznosti javne službe.

4.   CENE

4.1

Struktura cen za vse zadevne proge vsebuje:

najvišjo ceno s popustom, ki je najvišja cena, ki se uporablja za kategorije s popustom, navedene v nadaljevanju;

najvišjo ceno brez popusta, ki je najvišja cena, ki se uporablja za vse potnike, ki ne spadajo v kategorije s popustom. Prevozniki, ki sprejmejo obveznosti javne službe, se zavezujejo, da bodo te cene oblikovali po različnih skupinah ter zagotovili prodajo primernega števila posebnih vozovnic in vozovnic s popustom, tako da bo povprečna prodajna cena precej nižja od najvišje cene brez popusta.

Oblikovanje cen

Zadevna proga

Najvišja cena s popustom

(euro)

Najvišja cena brez popusta

(euro)

Alghero – Bologna

55,00

97,00

Alghero – Torino

55,00

97,00

Cagliari – Bologna

55,00

97,00

Cagliari – Torino

55,00

97,00

Cagliari – Fience

55,00

97,00

Cagliari – Verona

55,00

97,00

Cagliari – Neapelj

55,00

97,00

Cagliari – Palermo

55,00

97,00

Olbia – Bologna

55,00

97,00

Olbia – Vérona

55,00

97,00

4.2

Vse naštete cene vključujejo DDV ter so neto brez davkov, letaliških pristojbin in kriznega doplačila v najvišji dovoljeni vrednosti 6 EUR. Če okoliščine, zaradi katerih je bilo uvedeno krizno doplačilo, prenehajo ali se spremenijo, je treba krizno doplačilo odpraviti ali ustrezno zmanjšati. Nobeno drugo povišanje naštetih cen ni mogoče, ne glede na njegovo poimenovanje.

4.3

Cena s popustom je brez omejitev; zanjo se ne uporablja nobena omejitev niti pristojbina zaradi spremembe datuma, ure, zamenjave vozovnice ali zahtevka za povračilo denarja

4.4

Določiti je treba vsaj en popolnoma brezplačen način razdeljevanja in prodaje vozovnic brez nobene dodatne finančne obveznosti za potnike.

4.5

Vsako leto od 1. januarja 2007 pristojni organi pregledajo navedene cene na podlagi stopnje inflacije v predhodnem letu, izračunane z italijanskim statističnim indeksom drobnoprodajnih cen za družine, delavce in zaposlene (indeks ISTAT/FOI). O spremembah obvestijo vse prevoznike, ki delujejo na zadevnih progah in zaračunavajo pregledane cene, pošljejo pa jih tudi Evropski komisiji za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

4.6

Če se povprečni stroški letalskega goriva in/ali povprečni menjalni tečaj EUR/USD od drugega polletja leta 2006 naprej spremenijo za več kot 5 %, je treba ustrezno prilagoditi tudi cene glede na spremembo ali delež goriva v stroških opravljanja prevozov. Cene vozovnic po potrebi prilagodi Ministrstvo za infrastrukturo in promet vsakih šest mesecev po posvetovanju z avtonomno deželo Sardinijo na podlagi pregleda, ki ga opravi mešani tehnični odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in promet, uprave ENAC in avtonomne dežele Sardinije. Če povečanje stroškov presega navedeni odstotek, navedeni mešani tehnični odbor začne postopek prilagoditve cen po prejemu obvestila prevoznikov, ki opravljajo zračne prevoze z obveznostjo javne službe, če pa se stroški zmanjšajo, se postopek začne po uradni dolžnosti. Pri navedenem pregledu se je treba posvetovati s prevozniki, ki opravljajo zračne prevoze na progah z obveznostjo javne službe. Morebitne prilagoditve cen veljajo v polovici leta, ki sledi opaženi spremembi.

4.7

Povišanje cen zunaj navedenih postopkov je protipravno, ne glede na obseg ali razlog.

4.8

Cene s popustom morajo biti v navedenih okvirih obvezno na voljo vsaj:

rezidentom Sardinije;

osebam, rojenim na Sardiniji, čeprav prebivajo zunaj Sardinije;

invalidnim osebam (3);

mladim v starosti od 2 do 21 let (3);

starejšim od 70 let (3);

študentom do dopolnjenega 27. leta starosti (3).

5.   NEPREKINJENOST PREVOZOV

V skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EGS) št. 2408/92 mora prevoznik, ki sprejme obveznosti, jamčiti, da bo prevoz neprekinjeno opravljal najmanj 36 mesecev, ter ne more prekiniti z njimi, ne da bi najmanj 6 mesecev prej o tem obvestil ENAC in avtonomno deželo Sardinijo.

5.1.

Da bi zagotovili neprekinjenost, rednost in točnost letov, se prevozniki, ki sprejmejo te obveznosti javne službe, zavežejo:

da bodo vsako leto opravili najmanj 98 % letov iz operativnih načrtov z največ 2 % odpovedanih letov;

da bodo plačali regulativnemu organu kazen 2 500 evrov za vsak odpovedani let, ki presega dovoljeno mejo 2 % odpovedi na leto. Taki zneski se knjižijo v dobro proračunske postavke za financiranje ozemeljske povezanosti Sardinije;

da bodo vsako leto opravili 85 % letov z do največ 20 minut zamude od predpisanega voznega reda;

da bodo vsakemu potniku za vsako zamudo, ki presega 20 minut, odobrili 15 EUR, ki jih lahko uporabi pri naslednjem nakupu vozovnice.

5.2.

Opisana pravila ne veljajo za odpovedane lete in lete z zamudo zaradi vremenskih razmer, stavk ali dogodkov, za katere prevoznik ni odgovoren ali na katere ne more vplivati.

6.   KAZNI

Prekinitev prevozov brez predhodnega opozorila ali s predhodnim opozorilom, ki ni v skladu s prejšnjimi določbami, se kaznuje z upravnimi in denarnimi kaznimi, katerih višina je odvisna od škode, povzročene javni upravi in potnikom.

6.1.

Da bi prevozniki, ki sprejmejo obveznosti javne službe, izpolnjevali sprejete obveznosti, se pri odboru za promet avtonomne dežele Sardinije ustanovi paritetni odbor za spremljanje izvajanja obveznosti javnih služb (v nadaljevanju paritetni odbor za spremljanje), ki ga sestavljajo predstavnik regionalnega poverjenika za promet, predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in promet, predstavnik uprave ENAC ter po en predstavnik vsakega prevoznika, ki je sprejel obveznosti javne službe.

6.2.

Paritetni odbor za spremljanje:

predseduje mu deželni odbornik za promet, praviloma zaseda vsake tri mesece, razen v nujnih primerih, ki jih določi predsednik;

uporablja podatke o izvajanju teh obveznosti, ki jih zberejo okrožne letališke direkcije Sardinije, družbe za upravljanje letališč, posamezniki ali zveze potrošnikov;

ugotavlja morebitna neizpolnjevanja obveznosti, ki jih nalagajo te obveznosti javne službe, jih dokumentira in upravi ENAC predlaga sprejetje ukrepov za ponovno vzpostavitev rednosti storitve ali naložitev kazni ter svetuje vrsto ukrepa in višino kazni.

7.   ZAČETEK VELJAVNOSTI

Datum začetka veljavnosti navedenih obveznostih javnih služb bo določen z naknadnim odlokom.

8.   PREDLOŽITEV SPREJETJA OBVEZNOSTI

Prevozniki, ki nameravajo sprejeti obveznosti javne službe iz tega dokumenta, morajo v 30 dneh po objavi obvestila Komisije o uvedbi navedenih obveznosti v Uradnem listu Evropske unije predložiti uradno sprejetje obveznosti, ki ga naslovijo na nacionalno upravo za civilno letalstvo ENAC.


(1)  Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti, tako da bo zajamčeno polno izpolnjevanje potreb. Ta operativni načrt morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(2)  Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti, tako da bo zajamčeno polno izpolnjevanje potreb. Ta operativni načrt morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(3)  Ne glede na kraj rojstva, prebivališča in državljanstvo.

Otroci, mlajši od dveh let, potujejo zastonj, če ne zasedajo potniškega sedeža.


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/25


Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 93/09)

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Italija (Benečija)

Št. pomoči: N 73/06

Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (toča 14. avgusta 2005 v pokrajini Vicenza)

Cilj: Plačilo nadomestila kmetom za škodo na kmetijskih objektih zaradi slabih vremenskih razmer

Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004

Proračun: Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: Do konca plačil

Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Italija (Kampanija)

Št. pomoči: N 79/06

Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (velike količine snega od 26. do 30. januarja 2005 v pokrajini Salerno)

Cilj: Plačilo nadomestila kmetom za škodo, nastalo v kmetijski proizvodnji in na objektih zaradi slabih vremenskih razmer

Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004

Proračun: Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: Do konca plačil

Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Italija (Sicilija)

Št. pomoči: N 81/2006

Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (zmrzali v obdobju od 15. januarja do 11. marca 2005 v pokrajini Caltanisetta)

Cilj: Plačilo nadomestila kmetom za škodo, nastalo v kmetijski proizvodnji zaradi slabih vremenskih razmer (zmrzal)

Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004

Proračun: Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 80 %

Trajanje: Do konca plačil

Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločitve:

Država članica: Italija (Sicilija)

Št. pomoči: N 82/2006

Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (zmrzali v obdobju od 10. januarja do 14. marca 2005 v pokrajini Messina)

Cilj: Plačilo nadomestila kmetom za škodo, nastalo v kmetijski proizvodnji zaradi slabih vremenskih razmer (zmrzal)

Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004

Proračun: Glej odobreno shemo (NN 54/A/04)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 80 %

Trajanje: Do konca plačil

Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Italija (Basilicata)

Št. pomoči: N 97/06

Naziv: Intervencije na kmetijskih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče (prekomerno sneženje od 25. januarja do 1. marca 2005 v pokrajini Potenza)

Cilj: Plačilo nadomestila kmetom za škodo, nastalo v kmetijski proizvodnji zaradi slabih vremenskih razmer (prekomerno sneženje od 25. januarja do 1. marca 2005 v pokrajini Potenza)

Pravna podlaga: Decreto legislativo n. 102/2004 («Nuova disciplina del Fondo di solidarietà nazionale»)

Proračun: Financiranje iz proračuna, odobrenega v okviru sheme pomoči NN 54/A/04

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki ga je odobrila Komisija

Drugi podatki: Ukrep za uporabo sheme pomoči, ki jo je Komisija odobrila v okviru državne pomoči NN 54/A/2004 (dopis Komisije C(2005) 1622 konč. z dne 7. junija 2005)

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/


21.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/27


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Št. primera COMP/M.4131 — Bain/Texas Instruments)

(2006/C 93/10)

(Besedilo velja za EGP)

Dne 17. marca 2006 je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala navedeni priglašeni koncentraciji, in jo razglaša za združljivo s skupnim trgom. Ta odločba je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo te odločbe je na razpolago le v angleščini in bo objavljeno potem, ko bo očiščeno morebitnih poslovnih skrivnosti. Dostopno bo:

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij.

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4131. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://europa.eu.int/eur-lex/lex)