24.3.2006

Uradni list Evropske unije

C 72/2

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2006/C 72/02)

Datum odločitve:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 213/2004

Naziv: Sredstva rizičnega kapitala iz ESRR za Schleswig-Holstein

Cilj: Ukrep namerava obravnavati pomanjkanje lastnega financiranja za majhna in srednje velika podjetja v Schleswig-Holsteinu

Proračun: 15 milijonov EUR (skupni obseg sredstev)

Trajanje: Do 31. decembra 2018

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Irska – Dublin (južne in vzhodne regije Irske)

Številka pomoči: N 214/2004

Naziv: Pomoč R&R za Bell Laboratories v Dublinu

Cilj: Pomoč za R&R ( Mikroelektronika)

Pravna podlaga: Section 29 of the Industrial Development Act 1986 (as amended in 2003). Number 30 of 2003 (14 July 2003)

Proračun: 21,66 milijonov EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: 50 %

Trajanje: pet let

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Št. pomoči: N 255/2005

Država članica: Latvija

Naslov: Atbalsts komercdarbības infrastruktūras modernizācijai

Cilj: Regionalni razvoj [Vsi sektorji]

Pravna podlaga: Noteikumi par komercdarbības atbalsta sniegšanas nosacījumiem valsts atbalsta programmai „Atbalsts komercdarbības infrastruktūras modernizācijai“

Proračun: Celotni načrtovani znesek pomoči: 50 milijonov LVL

Najvišja intenzivnost pomoči: 30-65 %

Trajanje: Končni datum: 31. decembra 2006

Drugi podatki: Shema pomoči – Neposredna subvencija

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Španija

Št. pomoči: N 415/2004

Naziv: pospeševanje tehničnih raziskav v tekstilnem sektorju

Cilj: Cilj programa je dodelitev pomoči za spodbujanje industrijskih raziskav in projektov tehnološkega razvoja, ki povečujejo tehnološko zmogljivost podjetij v tekstilnem sektorju. (Tekstilni sektor in industrija oblačil)

Pravna podlaga: Anteproyecto de Orden por la que se establecen las bases reguladoras, el régimen de ayudas y su gestión para la concesión de ayudas en el marco del Programa de Fomento de la Investigación Técnica para el Sector Textil/Confección (2005-2007)

Proračun: 90,95 milijonov EUR

Intenzivnost ali znesek:

do 50 % za raziskovalne projekte v industriji;

do 25 % za predkonkurenčne razvojne dejavnosti;

do 75 % za predhodne študije izvedljivosti raziskovalnih projektov v industriji;

do 50 % za predhodne študije o izvedljivosti predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti;

uporablja se tudi regionalni dodatek.

Trajanje: 1. januar 2005 - 31. december 2007

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Švedska

Št. pomoči: N588/2005

Naziv: Podaljšanje oprostitve davka na CO2 in energetskega davka na fosilna goriva za predelovalno industrijo

Cilj: konkurenčnost švedskega predelovalnega sektorja (energetika)

Pravna podlaga: Lagen (1994:1776) om skatt på energi (6 a kap. 1 § 9)

Proračun: okrog 574 mio EUR na leto; skupaj 3 445 mio EUR

Trajanje: 6 let

Drugi podatki: letna poročila

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Švedska

Št. pomoči: N594/2005

Naziv: Podaljšanje in sprememba oprostitve davka na CO2 in energijo za proizvodnjo toplote v SPTE (Švedska)

Cilj: konkurenčnost določenih SPTE (daljinsko ogrevanje)

Pravna podlaga: Lagen (1994:1776) om skatt på energi (6 a kap. 3 §)

Proračun: okrog 177 mio EUR na leto; skupaj 1 085 mio EUR

Trajanje: 6 let

Drugi podatki: letna poročila

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Švedska

Št. pomoči: N595/2005

Naziv: Podaljšanje oprostitve davka na CO2 za energetsko intenzivno industrijo do leta 2006

Cilj: konkurenčnost energetsko intenzivnih podjetij v predelovalnem sektorju

Pravna podlaga: Lagen (1994:1776) om skatt på energi (9 kap. 9 §)

Proračun: skupaj okrog 17 mio EUR

Trajanje: 1 leto

Drugi podatki: letna poročila

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Švedska

Št. pomoči: N596/2005

Naziv: Podaljšanje oprostitve davka na elektriko za predelovalno industrijo

Cilj: konkurenčnost švedskega predelovalnega sektorja

Pravna podlaga: Lagen (1994:1776) om skatt på energi (11 kap. 3 §)

Proračun: okrog 1 029 mio EUR na leto; skupaj 6 298 mio EUR

Trajanje: 6 let

Drugi podatki: letna poročila

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

24.3.2006

Uradni list Evropske unije

C 72/4

Uvedba obveznosti javne službe za redne zračne prevoze znotraj Italije

(2006/C 72/03)

(Besedilo velja za EGP)

V skladu z določbami člena 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti je italijanska vlada v skladu s predlogom avtonomne dežele Sardinije sklenila uvesti obveznost javne službe za redne zračne prevoze na nekaterih progah med letališči na Sardiniji in glavnimi nacionalnimi letališči.

Otoški značaj Sardinije močno omejuje možnosti povezave, zaradi česar ima zračni prevoz temeljno in nenadomestljivo vlogo, za katero ni primerljivih in učinkovitih alternativ.

V tem smislu velja redni zračni prevoz za storitev javnega interesa, ki je bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj otoka ter za zagotavljanje prostega pretoka in pravice do gibanja oseb.

1. PROGE Z OBVEZNOSTJO JAVNE SLUŽBE IN SPLOŠNA PRAVILA OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE

1.1.

Proge, na katerih se uvede obveznost javne službe, so:

Alghero–Rim in obratno

Alghero–Milano in obratno

Cagliari–Rim in obratno

Cagliari–Milano in obratno

Olbia–Rim in obratno

Olbia–Milano in obratno

V skladu s Prilogo II k Uredbi EGS 2408/92 namembni kraj Rim pomeni letališki sistem Rima, ki zajema Rim Fiumicino in Rim Ciampino, medtem ko namembni kraj Milano pomeni letališki sistem Milana, ki zajema Milano Linate, Milano Malpensa in Bergamo Orio al Serio.

1.2.

V skladu s členom 9 Uredbe Sveta EGS št. 95/93 z dne 18. januarja 1993, spremenjene z Uredbo ES št. 793/2004, o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti, lahko pristojni organi rezervirajo nekatere slote za opravljanje prevozov v skladu s pogoji, določenimi s temi obveznostmi. Če to dopuščajo razpoložljivi sloti, bo moralo najmanj 50 % predvidenih povezav med sardinskimi letališči ter Rimom in Milanom potekati z letališča Fiumicino in nanj ter z letališča Linate in nanj.

1.3.

Dvojica prog Alghero–Rim in Alghero–Milano ter dvojica prog Olbia–Rim, Olbia–Milano sta vsaka zase enoten paket, ki ga morajo zainteresirani letalski prevozniki sprejeti popolnoma in v celoti brez nadomestil kakršne koli oblike ali izvora. Progi Cagliari–Rim in Cagliari–Milano pa morajo zainteresirani letalski prevozniki sprejeti posamično, popolnoma in v celoti, brez nadomestil kakršne koli oblike ali izvora.

1.4.

Vsak posamezni prevoznik, ki sprejme obveznosti, mora položiti varščino za opravljanje zračnih prevozov, s katero jamči pravilno opravljanje in nadaljevanje prevozov. Ta varščina mora znašati najmanj 5 % ocenjenega skupnega prometa, ki ga oceni nacionalna uprava za civilno letalstvo (ENAC – Ente Nazionale dell'Aviazione Civile) za letalske prevoze, načrtovane v paketu zadevnih prog. Varščina se položi v korist uprave ENAC, ki jo uporabi za jamčenje nadaljevanja sistema obveznosti v primeru neutemeljene opustitve in ki jo v 50 % sestavlja bančno poroštvo, drugih 50 % pa zavarovalno poroštvo.

1.5.

ENAC bo usklajeno z avtonomno deželo Sardinijo preveril, da so strukture prevoznikov, ki sprejmejo obveznosti, primerne in zadostijo minimalnim zahtevam za opravljanje prevozov, da se dosežejo cilji, zaradi katerih se uvedejo obveznosti javne službe. Po opravljenem preverjanju bodo za opravljanje prevozov izbrani prevozniki, za katere bo ugotovljeno, da so primerni za opravljanje prevozov z obveznostjo javne službe.

1.6.

Da bi preprečila presežek zmogljivosti, ki bi se lahko pojavil, če bi obvezno progo sprejelo več prevoznikov, nacionalna uprava za civilno letalstvo mora ob upoštevanju omejitev in infrastrukturnih zahtev zadevnih letališč in po posvetovanju z avtonomno deželo Sardinijo zaradi javnega interesa omejiti operativne programe prevoznikov, ki sprejmejo obveznosti, tako da so v splošnem sorazmerni s potrebami po mobilnosti, zaradi katerih so uvedejo obveznosti.

Tak poseg mora temeljiti na pravični prerazdelitvi prog in pogostosti med prevoznike, ki sprejmejo obveznosti, tudi na podlagi obsega prometa na zadevnih progah (ali paketih prog), ugotovljenega za vsakega od njih za pretekli dve leti.

1.7.

Za sprejem obveznosti javne službe na vsaki od prej navedenih prog ali paketov prog mora vsak prevoznik, ki sprejme obveznosti, izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

1.	biti mora letalski prevoznik Skupnosti s spričevalom letalskega prevoznika (AOC) in predpisano licenco v skladu z Uredbo EGS št. 2407/92;

dokazati mora ustrezne finančne zmogljivosti, ki po obsegu in trdnosti lahko zagotovijo izpolnjevanje ciljev, zaradi katerih se uvedejo obveznosti javne službe, s prometom, ki je bil za letalski promet v letu pred uvedbo teh obveznosti vsaj enak skupnemu prometu sprejete proge ali paketov prog, ali z enakovredno kapitalizacijo;

dokazati mora, da ima na voljo, v lasti ali v zakupu, zagotovljenem za celotno obdobje trajanja obveznosti, ustrezno število zrakoplovov, ki ustreza številu prvih jutranjih letov s Sardinije, kakor je določeno z uvedbo obveznosti, ter na splošno ustrezno število zrakoplovov z zmogljivostmi, potrebnimi za izpolnjevanje določb iz uvedbe obveznosti;

4.	na navedenih progah mora zaposliti osebje, ki tekoče in pravilno govori italijanski jezik;

5.	vozovnice mora razdeljevati in prodajati z najmanj enim od glavnih mednarodnih sistemov rezervacij (Amadeus, Galileo, Sabre, World span), po internetu, telefonu, na letaliških okencih in s sistemom potovalnih agencij z najmanj enim od navedenih načinov brez obveznosti za kupce;

6.	izdati mora potrdilo, da so v obdobju od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 dosegli skupni koeficient rednosti v višini najmanj 98 % in skupni koeficient točnosti (na podlagi statističnih konvencij IATA) v višini najmanj 80 % znotraj 15 minut;

7.	položiti mora varščino za opravljanje prevozov iz točke 1.4 v skladu s predpisanimi pogoji.

1.8.

Da bi zagotovili cilje neprekinjenosti, zanesljivosti, točnosti in varnosti zračnega prevoza, bodo morali prevozniki, ki nameravajo sprejeti obveznosti službe, predložiti upravi ENAC ustrezno dokumentacijo (v italijanskem in angleškem jeziku) o izpolnjevanje navedenih zahtev ter o organizacijskih, tehničnih in finančnih virih pri opravljanju prevoza.

1.9.

Prevozniki, ki sprejmejo te obveznosti javne službe, se zavezujejo, da bodo natančno upoštevali in uporabljali predpise držav članic, mednarodne predpise ter predpise Skupnosti o varstvu potnikov za primer telesnih poškodb, prekoračitve rezervacije, zamude, odpovedi letov, izgube, zamude in poškodbe prtljage; zavezujejo se tudi, da bodo uporabljali pravila Skupnosti iz Uredbe ES št. 261/2004, ki je začela veljati dne 17. februarja 2005, o prekoračitvi rezervacije, odpovedi ali zamudi letov, s posebnim upoštevanjem pravic potnikov s posebnimi potrebami in zmanjšano mobilnostjo. Sočasno s sprejetjem teh obveznosti se prevozniki zavezujejo, da bodo uskladili svoje vedenje do letalskih potnikov z načeli, ki jih vsebujeta evropska in italijanska listina o pravicah potnikov.

2. OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE

2.1.	Obveznosti javne službe upoštevajo posebne, otoške razmere Sardinije; glede najmanjše pogostosti, časa poletov in ponujene zmogljivosti so obveznosti naslednje:

2.1.1 Na progi Alghero–Rim

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Alghero–Rim je treba zagotoviti najmanj 3/4 (1) povratnih letov od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 5/6 (1) povratnih letov od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Alghero–Rim je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–07.45

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

na progi Rim–Alghero je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–08.30

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 450 sedežev na progi Alghero–Rim in 450 sedežev na progi Rim–Alghero.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 750 sedežev na progi Alghero–Rim in 750 sedežev na progi Rim–Alghero.

Če koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov preseže vrednost 80 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uvedejo dodatne lete ali uporabijo zrakoplove z večjo zmogljivostjo do izpolnitve potreb brez obveznosti za upravo.

Če je koeficient skupne dnevne zasedenosti predvidenih letov nižji od vrednosti 50 %, lahko ENAC v soglasju z avtonomno deželo Sardinijo dovoli prevoznikom, ki so sprejeli progo, da uporabijo zrakoplove z manjšo zmogljivostjo in/ali prilagodijo ponudbo povpraševanju.

2.1.2. Na progi Alghero–Milano

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Alghero–Milano je treba zagotoviti najmanj 3 povratne lete od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 4/5 (2) povratne lete od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Alghero–Milano je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–07.45

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

na progi Milano–Alghero je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–08.30

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 450 sedežev na progi Alghero–Milano in 450 sedežev na progi Milano–Alghero.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 600 sedežev na progi Alghero–Milano in 600 sedežev na progi Milano–Alghero.

2.1.3. Na progi Cagliari–Rim

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari–Rim je treba zagotoviti najmanj 9/10 (3) povratnih letov od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 12/14 (3) povratnih letov od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Cagliari–Rim je treba zagotoviti najmanj:

3 lete z odhodom med 06.30–09.30

2 lete z odhodom med 12.30–15.30

2 lete z odhodom med 19.30–22.30

na progi Rim–Cagliari je treba zagotoviti najmanj:

2 leta z odhodom med 06.30–09.30

2 leta z odhodom med 12.30–15.30

3 lete z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidenih v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 1 350 sedežev na progi Cagliari–Rim in 1 350 sedežev na progi Rim–Cagliari.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 1 800 sedežev na progi Cagliari–Rim in 1 800 sedežev na progi Rim–Cagliari.

2.1.4. Na progi Cagliari–Milano

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Cagliari–Milano je treba zagotoviti najmanj 5/6 (4) povratnih letov od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 8/10 (4) povratnih letov od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Cagliari–Milano morajo biti zagotovljeni najmanj:

2 leta z odhodom med 06.30–08.30

1 let z odhodom med 13.00–15.30

2 leta z odhodom med 19.30–22.30

na progi Milano–Cagliari morajo biti zagotovljeni najmanj:

2 leta z odhodom med 07.00–09.00

1 let z odhodom med 13.30–15.30

2 leta z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 750 sedežev na progi Cagliari–Milano in 750 sedežev na progi Milano–Cagliari.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 1 200 sedežev na progi Cagliari–Milano in 1 200 sedežev na progi Milano–Cagliari.

2.1.5. Na progi Olbia–Rim

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Olbia–Rim je treba zagotoviti najmanj 3/4 (5) povratnih letov od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 5/9 (5) povratnih letov od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Olbia–Rim je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–07.45

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

na progi Rim–Olbia je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–08.30

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 450 sedežev na progi Olbia–Rim in 450 sedežev na progi Rim–Olbia.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 750 sedežev na progi Olbia–Rim in 750 sedežev na progi Rim–Olbia.

2.1.6. Na progi Olbia–Milano

a) Najmanjša pogostost letov na dan

Na progi Olbia–Milano je treba zagotoviti najmanj 2/3 (6) povratnih letov od 1. oktobra do 31. maja in najmanj 7/13 (6) povratnih letov od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom).

b) Vozni redi

na progi Olbia–Milano je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–07.45

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

na progi Milano–Olbia je treba zagotoviti najmanj:

1 let z odhodom med 07.00–08.30

1 let z odhodom med 13.30–15.30

1 let z odhodom med 19.30–22.30

c) Ponujena zmogljivost

Ponujena dnevna zmogljivost se določi ob upoštevanju različne pogostosti, predvidene v dveh obdobjih, ki sta navedeni v obveznostih.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. oktobra do 31. maja mora biti najmanj 300 sedežev na progi Olbia–Milano in 300 sedežev na progi Milano–Olbia.

Najmanjša dnevna ponujena zmogljivost v obdobju od 1. junija do 30. septembra (ter med božičnim in velikonočnim časom) mora biti najmanj 1 050 sedežev na progi Olbia–Milano in 1 050 sedežev na progi Milano–Olbia.

3. VRSTA UPORABLJENIH ZRAKOPLOVOV NA POSAMEZNI PROGI

Uporabljeni zrakoplovi na progah

Alghero–Rim–Alghero,

Alghero–Milano–Alghero,

Cagliari–Rim–Cagliari,

Cagliari–Milano–Cagliari,

Olbia–Rim–Olbia,

Olbia–Milano–Olbia

morajo imeti zmogljivost najmanj 150 sedežev.

3.1.

Skupna zmogljivost vsakega uporabljenega zrakoplova, čeprav presega omenjene predvidene najmanjše vrednosti, mora biti za vsak let naprodaj v skladu s sistemom obveznosti, brez določanja kvot sedežev v korist rezidentov in/ali nerezidentov. Ravno tako je treba sprejeti rezervacije in vključevanje na čakalne liste brez kakršne koli diskriminacije v škodo kategorij potnikov, ki jih določajo obveznosti javne službe.

3.2.	Poslovna dejanja, s katerimi bi se prikrito izognili upoštevanju tega predpisa, zlasti pa izdaji vozovnic po cenah s popustom, čeprav je na zrakoplovu dovolj prostih sedežev, se štejejo za hudo kršitev obveznosti javne službe.

4. CENE

4.1.

Struktura cen za vse zadevne proge vsebuje:

—	najvišjo ceno s popustom, ki je najvišja cena, ki se uporablja za kategorije s popustom, navedene v nadaljevanju;

—

najvišjo ceno brez popusta, ki je najvišja cena, ki se uporablja za vse potnike, ki ne spadajo v kategorije s popustom. Prevozniki, ki sprejmejo obveznosti javne službe, se zavezujejo, da bodo te cene oblikovali po različnih skupinah ter zagotovili prodajo primernega števila posebnih vozovnic in vozovnic s popustom, tako da bo povprečna prodajna cena precej nižja od najvišje cene brez popusta.

Cene bodo oblikovane tako:

Proga z obveznostjo javne službe	Najvišja cena s popustom (evrov)	Najvišja cena brez popusta (evrov)
Alghero–Rim	45,00	100,00
Alghero–Milano	55,00	115,00
Cagliari–Rim	45,00	100,00
Cagliari–Milano	55,00	115,00
Olbia–Rim	45,00	100,00
Olbia–Milano	55,00	115,00

4.2.

Vse naštete cene vključujejo DDV ter so neto brez davkov, letaliških pristojbin in kriznega doplačila v najvišji dovoljeni vrednosti 6,00 evrov. Če okoliščine, zaradi katerih je bilo uvedeno krizno doplačilo, prenehajo ali oslabijo, ga je treba odpraviti ali ustrezno zmanjšati. Nobeno drugo povišanje naštetih cen ni mogoče, ne glede na njegovo poimenovanje.

4.3.	Cena s popustom je brez omejitev; zanjo se ne uporablja nobena omejitev, ne pristojbina zaradi zamenjave datuma/ure/vozovnice, ne pristojbina za povračilo denarja.

4.4.	Določiti je treba vsaj en popolnoma brezplačen način distribucije in prodaje vozovnic brez nobene dodatne finančne obveznosti za potnike.

4.5.

Vsako leto od 1. januarja 2007 pristojni organi pregledajo navedene cene na podlagi stopnje inflacije v predhodnem letu, izračunane z italijanskim statističnim indeksom drobnoprodajnih cen za družine, delavce in zaposlene (indeks ISTAT/FOI). O spremembah obvestijo vse prevoznike, ki delujejo na zadevnih progah in zaračunavajo pregledane cene, pošljejo pa jih tudi Evropski komisiji za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

4.6.

Če se stroški letalskega goriva in/ali povprečni menjalni tečaj EUR/ESD od drugega polletja leta 2006 naprej spremenijo za več kot 5 %, je treba ustrezno prilagoditi tudi cene glede na spremembo ali delež gorivo v stroških opravljanja prevozov.

Cene vozovnic po potrebi prilagodi Ministrstvo za infrastrukturo in promet vsakih šest mesecev po posvetovanju z avtonomno deželo Sardinijo na podlagi pregleda, ki ga opravi mešani tehnični odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in promet, uprave ENAC in avtonomne dežele Sardinije. Če povečanje stroškov presega navedeni odstotek, navedeni mešani tehnični odbor začne postopek prilagoditve cen po prejemu obvestila prevoznikov, ki opravljajo zračne prevoze z obveznostjo javne službe, če pa se stroški zmanjšajo, se postopek začne po uradni dolžnosti. Pri navedenem pregledu se je treba posvetovati s prevozniki, ki opravljajo zračne prevoze na progah z obveznostjo javne službe. Morebitne prilagoditve cen veljajo v naslednji polovici leta.

4.7.	Povišanje cen zunaj navedenih postopkov je protipravno, ne glede na obseg ali razlog.

4.8.

Cene s popustom morajo biti v navedenih okvirih obvezno na voljo vsaj:

—	sardinskim rezidentom;

—	osebam, rojenim na Sardiniji, čeprav prebivajo zunaj Sardinije;

—	osebam s posebnimi potrebami (7);

—	mladim v starosti od 2 do 21 let (7);

—	starejšim od 70 let (7);

—	študentom do dopolnjenega 27. leta starosti (7).

5. NEPREKINJENOST PREVOZOV

V skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EGS) št. 2408/92 mora prevoznik, ki sprejme obveznosti, jamčiti, da bo prevoz neprekinjeno opravljal najmanj 36 mesecev, ter jih ne more ustaviti prevozov, ne da bi najmanj 6 mesecev prej o tem obvestil ENAC in avtonomno deželo Sardinijo.

5.1.

Da bi zagotovili neprekinjenost, rednost in točnost letov, se prevozniki, ki sprejmejo te obveznosti javne službe:

—	zavežejo, da bodo vsako leto opravili najmanj 98 % letov iz operativnih načrtov z največ 2 % odpovedanih letov;

—	zavežejo, da bodo plačali regulativnemu organu kazen 2 500 evrov za vsak odpovedani let, ki presega dovoljeno mejo 2 % odpovedi na leto. Taki zneski se knjižijo v dobro proračunske postavke za financiranje ozemeljske povezanosti Sardinije;

—	zavežejo, da bodo vsako leto opravili 85 % letov z do največ 20 minut zamude od predpisanega voznega reda;

—	zavežejo, da bodo vsakemu potniku za vsako zamudo, ki presega 20 minut, odobrili 15,00 eurov, ki jih lahko uporabi pri naslednjem nakupu vozovnice.

5.2.	Opisana pravila ne veljajo za odpovedane lete in lete z zamudo zaradi vremenskih razmer, stavk ali dogodkov, za katere prevoznik ni odgovoren ali na katere ne more vplivati.

6. KAZNI

Ustavitev prevozov brez predhodnega opozorila ali s predhodnim opozorilom, ki ni v skladu s prejšnjimi določbami, se kaznuje z upravnimi in denarnimi kaznimi, katerih višina je odvisna od škode, povzročene javni upravi in celoti potnikov.

6.1.

Da bi prevozniki, ki sprejmejo obveznosti javne službe, izpolnjevali sprejete obveznosti, se pri odborništvu za promet avtonomne dežele Sardinije ustanovi paritetni odbor za spremljanje izvajanja obveznosti javnih služb (v nadaljevanju Paritetni odbor za spremljanje), ki ga sestavljajo predstavnik regionalnega poverjenika za promet, predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in promet, predstavnik uprave ENAC ter po en predstavnik vsakega prevoznika, ki je sprejel obveznosti javne službe.

6.2.

Paritetni odbor za spremljanje:

—	predseduje mu deželni odbornik za promet, praviloma zaseda vsake tri mesece, razen v nujnih primerih, ki jih določi predsednik;

—	uporablja podatke o izvajanju teh obveznosti, ki jih zberejo okrožne letališke direkcije Sardinije, družbe za upravljanje letališč, posamezniki ali zveze potrošnikov;

—	ugotavlja morebitna neizpolnjevanja obveznosti, ki jih nalagajo te obveznosti javne službe, jih dokumentira in upravi ENAC predlaga sprejetje ukrepov za ponovno vzpostavitev rednosti storitve ali naložitev kazni ter svetuje vrsto ukrepa in višino kazni.

7. ZAČETEK VELJAVNOSTI

Obveznosti javne službe, ki jih ureja ta uvedba obveznosti in vsebuje ta priloga, začnejo veljati 2. maja 2006 in prenehajo veljati 1. maja 2009.

8. PREDLOŽITEV SPREJETJA OBVEZNOSTI

Prevozniki, ki nameravajo sprejeti obveznosti javne službe iz tega dokumenta, morajo v 30 dneh po objavi obvestila Komisije o uvedbi navedenih obveznosti v Uradnem listu Evropske unije predložiti uradno sprejetje obveznosti, ki ga naslovijo na nacionalno upravo za civilno letalstvo ENAC.

(1) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(2) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(3) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(4) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(5) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(6) Število operativne pogostosti, označene z, se spreminja znotraj sezone, odvisno od obdobja in dneva v tednu. Dokončni operativni načrt po obdobjih in dnevih v tednu bodo določile družbe, ki so sprejele obveznosti. Ta operativni načrt je treba dokončno oblikovati tako, da se zagotovi polno izpolnjevanje potreb, prevozniki pa ga morajo najmanj 15 dni pred začetkom vsake letalske sezone predložiti upravi ENAC in sporočiti avtonomni deželi Sardiniji. Prevozi morajo biti direktni, brez vmesnega postanka.

(7) Ne glede na kraj rojstva, prebivališča in državljanstvo.

Otroci, mlajši od dveh let, potujejo zastonj, če ne zasedajo potniškega sedeža.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 72

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 49 24. marec 2006

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Komisija
2006/C 072/1	Menjalni tečaji eura	1

2006/C 072/2	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	2

2006/C 072/3	Uvedba obveznosti javne službe za redne zračne prevoze znotraj Italije ( 1 )	4

2006/C 072/4	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.4162 — Merck/Schering) ( 1 )	14

2006/C 072/5	Obvestilo o zahtevku na podlagi člena 30 Direktive 2004/17/ES — Podaljšanje roka — Zahtevek države članice	15

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2055
JPY	japonski jen	141,12
DKK	danska krona	7,4614
GBP	funt šterling	0,69175
SEK	švedska krona	9,3525
CHF	švicarski frank	1,5770
ISK	islandska krona	86,06
NOK	norveška krona	7,9670
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5757
CZK	češka krona	28,683
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	263,00
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6960
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,8805
RON	romunski leu	3,5076
SIT	slovenski tolar	239,60
SKK	slovaška krona	37,438
TRY	turška lira	1,6107
AUD	avstralski dolar	1,6783
CAD	kanadski dolar	1,4049
HKD	hongkonški dolar	9,3540
NZD	novozelandski dolar	1,9183
SGD	singapurski dolar	1,9490
KRW	južnokorejski won	1 175,97
ZAR	južnoafriški rand	7,5537
CNY	kitajski juan	9,6797
HRK	hrvaška kuna	7,3398
IDR	indonezijska rupija	10 867,58
MYR	malezijski ringit	4,449
PHP	filipinski peso	61,649
RUB	ruski rubelj	33,4760
THB	tajski bat	47,075


	(1) Besedilo velja za EGP.