4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/1

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/2

1.

Komisija je 24. februarja 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Sony Corporation („Sony“, Japonska) in NEC („NEC“ Japonska) z nakupom delnic v novo ustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje (joint venture „JV“ Japonska), pridobita skupni nadzor v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe se Komisiji lahko pošljejo po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4139 — Sony/NEC/JV na naslov:

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/3

1.

Komisija je 24. februarja 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Mellon Financial Corporation („Mellon“, ZDA) in WestLB AG („WestLB“, Nemčija) z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje („JV“), pridobita skupni nadzor v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4133 — Mellon/West LB na naslov:

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/4

1.

Komisija je 27. februarja 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje BNP Paribas S.A. („BNPP“, Francija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad podjetjem Banca Nazionale del Lavoro S.p.A. („BNL“Italija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe se Komisiji lahko pošljejo po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4155 — BNP Paribas/BNL na naslov:

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/5

1.

Komisija je 23. februarja 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Robert Bosch GmbH („Bosch“, Nemčija) in Mann + Hummel GmbH („Mann + Hummel“, Nemčija) z nakupom sredstev pridobita skupni nadzor nad poslom z izdelki za filtriranje PPNA v Severni Ameriki podjetja ArvinMeritor, Inc. („The Business“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M. 4171 — Bosch/Mann + Hummel/ArvinMeritor Purolator na naslov:

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/6

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij.

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32006M4123. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://europa.eu.int/eur-lex/lex)

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/7

European Commission

DG Enterprise and Industry, Unit C3

B-049 Brussels

e-naslov: Dir83-189-Central@cec.eu.int

BELNotif

Qualité et Sécurité

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie

NG III — 4ème étage

boulevard du Roi Albert II/16

B-1000 Bruxelles

Ga. Pascaline Descamps

Tel.: (32-2) 277 80 03

Faks: (32-2) 277 54 01

E-naslov: pascaline.descamps@mineco.fgov.be

paolo.caruso@mineco.fgov.be

Splošni e-naslov: belnotif@mineco.fgov.be

Spletna stran: http://www.mineco.fgov.be

Czech Office for Standards, Metrology and Testing

Gorazdova 24

P.O. BOX 49

CZ-128 01 Praha 2

G. Miroslav Chloupek

Director of International Relations Department

Tel.: (420) 224 907 123

Faks: (420) 224 914 990

E-naslov: chloupek@unmz.cz

Ga. Lucie Růžičková

Tel.: (420) 224 907 139

Faks: (420) 224 907 122

E-naslov: ruzickova@unmz.cz

Splošni e-naslov: eu9834@unmz.cz

Spletna stran: http://www.unmz.cz

Erhvervs- og Byggestyrelsen

(National Agency for Enterprise and Construction)

Dahlerups Pakhus

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø (or DK-2100 Copenhagen OE)

G. Bjarne Bang Christensen

Legal adviser

Tel.: (45) 35 46 63 66 (direct)

E-naslov: bbc@ebst.dk

Ga. Birgit Jensen

Principal Executive Officer

Tel.: (45) 35 46 62 87 (direct)

Faks: (45) 35 46 62 03

E-naslov: bij@ebst.dk

Vzajemni poštni nabiralnik za obvestilna sporočila – noti@ebst.dk

Spletna stran: http://www.ebst.dk/Notifikationer

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Referat XA2

Scharnhorststr. 34 – 37

D-10115 Berlin

Ga. Christina Jäckel

Tel.: (49-30) 20 14 63 53

Faks: (49-30) 20 14 53 79

E-naslov: infonorm@bmwa.bund.de

Spletna stran: http://www.bmwa.bund.de

Ministry of Economic Affairs and Communications

Harju str. 11

EE-15072 Tallinn

G. Karl Stern

Executive Officer of Trade Policy Division

EU and International Co-operation Department

Tel.: (372) 625 64 05

Faks: (372) 631 30 29

E-naslov: karl.stern@mkm.ee

Splošni e-naslov: el.teavitamine@mkm.ee

Spletna stran: http://www.mkm.ee

Ministry of Development

General Secretariat of Industry

Mesogeion 119

GR-101 92 ATHENS

Tel.: (30-210) 696 98 63

Faks: (30-210) 696 91 06

ELOT

Acharnon 313

GR-111 45 ATHENS

Ga. Evangelia Alexandri

Tel.: (30-210) 212 03 01

Faks: (30-210) 228 62 19

E-naslov: alex@elot.gr

Splošni e-naslov: 83189in@elot.gr

Spletna stran: http://www.elot.gr

S.G. de Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones y de Medio Ambiente

D.G. de Coordinación del Mercado Interior y otras PPCC

Secretaría de Estado para la Unión Europea

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Torres „Ágora“

C/ Serrano Galvache, 26-4a

E-20033 Madrid

G. Angel Silván Torregrosa

Tel.: (34-91) 379 83 32

Ga. Esther Pérez Peláez

Strokovna svetovalka

E-naslov: esther.perez@ue.mae.es

Tel.: (34-91) 379 84 64

Faks: (34-91) 379 84 01

Splošni e-naslov: d83-189@ue.mae.es

Délégation interministérielle aux normes

Direction générale de l'Industrie, des Technologies de l'information et des Postes (DiGITIP)

Service des politiques d'innovation et de compétitivité (SPIC)

Sous-direction de la normalisation, de la qualité et de la propriété industrielle (SQUALPI)

DiGITIP 5

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Ga. Suzanne Piau

Tel.: (33-1) 53 44 97 04

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: suzanne.piau@industrie.gouv.fr

Ga. Françoise Ouvrard

Tel.: (33-1) 53 44 97 05

Faks: (33-1) 53 44 98 88

E-naslov: francoise.ouvrard@industrie.gouv.fr

Splošni e-naslov: d9834.france@industrie.gouv.fr

NSAI

Glasnevin

Dublin 9

Ireland

G. Tony Losty

Tel.: (353-1) 807 38 80

Faks: (353-1) 807 38 38

E-naslov: tony.losty@nsai.ie

Spletna stran: http://www.nsai.ie

Ministero delle attività produttive

Direzione Generale per lo sviluppo produttivo e la competitività

Ufficio F1 — Ispettorato tecnico dell'industria

Via Molise 2

I-00187 Roma

G. Vincenzo Correggia

Tel.: (39-6) 47 05 22 05

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: vincenzo.correggia@attivitaproduttive.gov.it

G. Enrico Castiglioni

Tel.: (39-6) 47 05 26 69

Faks: (39-6) 47 88 78 05

E-naslov: enrico.castiglioni@attivitaproduttive.gov.it

Splošni e-naslov: ucn98.34.italia@attivitaproduttive.gov.it

Spletna stran: http://www.minindustria.it

Cyprus Organization for the Promotion of Quality

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

13-15, A. Araouzou street

CY-1421 Nicosia

Tel.: (357) 22 409310

Faks: (357) 22 754103

G. Antonis Ioannou

Tel.: (357) 22 409409

Faks: (357) 22 754103

E-naslov: aioannou@cys.mcit.gov.cy

Splošni e-naslov: dir9834@cys.mcit.gov.cy

Spletna stran: http://www.cys.mcit.gov.cy

Ministry of Economics of Republic of Latvia

Trade Normative and SOLVIT Notification Division

SOLVIT Coordination Centre

55, Brīvības Street

LV-1519 Riga

Reinis Berzins

Deputy Head of Trade Normative and SOLVIT Notification Division

Tel.: (371) 701 32 30

Faks: (371) 728 08 82

Zanda Liekna

Senior Officer of Division of EU Internal Market Coordination

Tel.: (371) 701 32 36

Tel.: (371) 701 30 67

Faks: (371) 728 08 82

E-naslov: zanda.liekna@em.gov.lv

Splošni e-naslov: notification@em.gov.lv

Lithuanian Standards Board

T. Kosciuskos g. 30

LT-01100 Vilnius

Ga. Daiva Lesickiene

Tel.: (370) 52 70 93 47

Faks: (370) 52 70 93 67

E-naslov: dir9834@lsd.lt

Spletna stran: http://www.lsd.lt

SEE – Service de l'Energie de l'Etat

34, avenue de la Porte-Neuve B.P. 10

L-2010 Luxembourg

G. J.P. Hoffmann

Tel.: (352) 46 97 46 1

Faks: (352) 22 25 24

E-naslov: see.direction@eg.etat.lu

Spletna stran: http://www.see.lu

Hungarian Notification Centre —

Ministry of Economy and Transport

Industrial Department

Budapest

Honvéd u. 13-15.

H-1880

G. Zsolt Fazekas

Leading Councillor

E-naslov: fazekas.zsolt@gkm.gov.hu

Tel.: (36-1) 374 28 73

Faks: (36-1) 473 16 22

E-naslov: notification@gkm.gov.hu

Spletna stran: http://www.gkm.hu/dokk/main/gkm

Malta Standards Authority

Level 2

Evans Building

Merchants Street

VLT 03

MT-Valletta

Tel.: (356) 21 24 24 20

Tel.: (356) 21 24 32 82

Faks: (356) 21 24 24 06

Ga. Lorna Cachia

E-naslov: lorna.cachia@msa.org.mt

Splošni e-naslov: notification@msa.org.mt

Spletna stran: http://www.msa.org.mt

Ministerie van Financiën

Belastingsdienst/Douane Noord

Team bijzondere klantbehandeling

Centrale Dienst voor In-en uitvoer

Engelse Kamp 2

Postbus 30003

9700 RD Groningen

Nederland

G. Ebel van der Heide

Tel.: (31-50) 523 21 34

Ga. Hennie Boekema

Tel.: (31-50) 523 21 35

Ga. Tineke Elzer

Tel.: (31-50) 523 21 33

Faks: (31-50) 523 21 59

Splošni e-naslov:

Enquiry.Point@tiscali-business.nl

Enquiry.Point2@tiscali-business.nl

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Abteilung C2/1

Stubenring 1

A-1010 Wien

Ga. Brigitte Wikgolm

Tel.: (43-1) 711 00 58 96

Faks: (43-1) 715 96 51 ali (43-1) 712 06 80

E-naslov: not9834@bmwa.gv.at

Spletna stran: http://www.bmwa.gv.at

Ministry of Economy and Labour

Department for European and Multilateral Relations

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Ga. Barbara Nieciak

Tel.: (48-22) 693 54 07

Faks: (48-22) 693 40 28

E-naslov: barnie@mg.gov.pl

Ga. Agata Gągor

Tel.: (48-22) 693 56 90

Splošni e-naslov: notyfikacja@mg.gov.pl

Instituto Portugês da Qualidade

Rua Antonio Gião, 2

P-2829-513 Caparica

Ga. Cândida Pires

Tel.: (351-21) 294 82 36 ali 81 00

Faks: (351-21) 294 82 23

E-naslov: c.pires@mail.ipq.pt

Splošni e-naslov: not9834@mail.ipq.pt

Spletna stran: http://www.ipq.pt

SIST – Slovenian Institute for Standardization

Contact point for 98/34/EC and WTO-TBT Enquiry Point

Šmartinska 140

SLO-1000 Ljubljana

Ga. Vesna Stražišar

Tel.: (386-1) 478 3041

Faks: (386-1) 478 3098

E-mail: contact@sist.si

Ga. Kvetoslava Steinlova

Direktorica oddelka za evropsko integracijo,

Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic

Stefanovicova 3

SK-814 39 Bratislava

Tel.: (421-2) 52 49 35 21

Faks: (421-2) 52 49 10 50

E-naslov: steinlova@normoff.gov.sk

Kauppa-ja teollisuusministeriö

(Ministry of Trade and Industry)

Naslov za obiskovalce:

Aleksanterinkatu 4

FIN-00171 Helsinki

in

Katakatu 3

FIN-00120 Helsinki

Poštni naslov:

PO Box 32

FIN-00023 Government

Ga. Leila Orava

Tel.: (358-9) 16 06 46 86

Faks: (358-9) 16 06 46 22

E-naslov: leila.orava@ktm.fi

Ga. Katri Amper

Tel.: (358-9) 16 06 46 48

Splošni e-naslov: maaraykset.tekniset@ktm.fi

Spletna stran: http://www.ktm.fi

Kommerskollegium

(National Board of Trade)

Box 6803

Drottninggatan 89

S-113 86 Stockholm

Ga. Kerstin Carlsson

Tel.: (46-8) 690 48 82 ali (46-8) 690 48 00

Faks: (46-8) 690 48 40 ali (46-8) 30 67 59

E-naslov: kerstin.carlsson@kommers.se

Splošni e-naslov: 9834@kommers.se

Spletna stran: http://www.kommers.se

Department of Trade and Industry

Standards and Technical Regulations Directorate 2

151 Buckingham Palace Road

London SW1 W 9SS

United Kingdom

G. Philip Plumb

Tel.: (44-20) 72 15 14 88

Faks: (44-20) 72 15 15 29

E-naslov: philip.plumb@dti.gsi.gov.uk

Splošni e-naslov: 9834@dti.gsi.gov.uk

Spletna stran: http://www.dti.gov.uk/strd

EFTA Surveillance Authority

Rue Belliard 35

B-1040 Bruxelles

Ga. Adinda Batsleer

Tel.: (32-2) 286 18 61

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: aba@eftasurv.int

Ga. Tuija Ristiluoma

Tel.: (32-2) 286 18 71

Faks: (32-2) 286 18 00

E-naslov: tri@eftasurv.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGESA@eftasurv.int

Spletna stran: http://www.eftasurv.int

EFTA

Goods Unit

EFTA Secretariat

Rue Joseph II 12-16

B-1000 Bruxelles

Ga.Kathleen Byrne

Tel.: (32-2) 286 17 49

Faks: (32-2) 286 17 42

E-naslov: kathleen.byrne@efta.int

Splošni e-naslov: DRAFTTECHREGEFTA@efta.int

Spletna stran: http://www.efta.int

Undersecretariat of Foreign Trade

General Directorate of Standardisation for Foreign Trade

Inönü Bulvari no 36

06510

Emek — Ankara

G. Mehmet Comert

Tel.: (90-312) 212 58 98

Faks: (90-312) 212 87 68

E-naslov: comertm@dtm.gov.tr

Spletna stran: http://www.dtm.gov.tr

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/13

1.

Na podlagi člena 87(3)(a) in člena 87(3)(c) Pogodbe lahko Komisija šteje kot združljivo s skupnim trgom državno pomoč, dodeljeno za spodbujanje gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih območij v Evropski uniji. Ta vrsta državne pomoči se imenuje državna regionalna pomoč. Državna regionalna pomoč pomeni pomoč za naložbe, dodeljena večjim družbam, ali, pod določenimi omejenimi pogoji, pomoč za tekoče poslovanje, ki sta obe namenjeni posebnim regijam, da bi se tako zmanjšale regionalne razlike. Prav tako štejejo kot regionalna pomoč povečane stopnje pomoči za naložbe, ki presegajo stopnje, dovoljene na drugih območjih, in so dodeljene malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo sedež v prikrajšanih regijah.

2.

Z obravnavo razvojnih problemov prikrajšanih regij nacionalna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav članic ter Evropske unije kot celote. Ta geografska posebnost ločuje regionalno pomoč od drugih oblik horizontalne pomoči, kot so pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje, usposabljanje ali okolje, ki imajo v skladu s členom 87(3) Pogodbe druge cilje v skupnem interesu, čeprav včasih z višjo stopnjo pomoči v prikrajšanih območjih zaradi posebnih težav, s katerimi se ta spopadajo (1).

3.

Državna regionalna pomoč za naložbe je namenjena pomoči pri razvoju najbolj prikrajšanih regij s podpiranjem naložb in ustvarjanja delovnih mest. Pospešuje širitev in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti podjetij iz manj razvitih regij, zlasti s spodbujanjem podjetij k ustanavljanju novih ustanov v teh regijah.

4.

Merila, ki jih Komisija uporablja pri preučevanju združljivosti državne regionalne pomoči s skupnim trgom v skladu s členoma 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES, so bila zapisana v smernicah o državni regionalni pomoči iz leta 1998 (2), ki pokrivajo obdobje 2000–2006 (3). Posebna pravila o pomoči za velike naložbene projekte so bila zapisana v večsektorskem okviru iz leta 2002 (4). Vendar je zaradi pomembnih političnih in gospodarskih dogodkov, ki so se zgodili od leta 1998, med drugim širitev Evropske unije 1. maja 2004, pričakovani pristop Bolgarije in Romunije ter pospešeni proces povezovanja po uvedbi enotne valute, postal potreben obsežen pregled z namenom priprave novih smernic, ki bodo veljale od 2007 do 2013.

5.

Regionalna pomoč je lahko uspešen dejavnik samo, če se uporablja zmerno in sorazmerno ter je osredotočena na najbolj prikrajšane regije Evropske unije. Zlasti dovoljene zgornje meje pomoči morajo odražati sorazmerno resnost problemov, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij. Poleg tega morajo prednosti pomoči glede razvoja manj razvitih regij presegati izhajajoče izkrivljanje konkurence (5). Pomembnost koristi pomoči bo verjetno različna glede na uporabljeno odstopanje, zato je za najbolj prikrajšane regije iz člena 87(3)(a) lahko sprejemljivo večje izkrivljanje konkurence kot za regije iz člena 87(3)(c) (6).

6.

V nekaterih zelo omejenih, natančno določenih primerih so lahko strukturni razvojni problemi regije tako resni, da regionalna pomoč za naložbe skupaj z obsežnim režimom horizontalne pomoči ne zadostuje za sprožitev procesa regionalnega razvoja. Samo v takih primerih se lahko regionalna pomoč za naložbe dopolni z regionalno pomočjo za tekoče poslovanje.

7.

Vedno več je dokazov za obstoj pomembnih ovir za ustanavljanje novih podjetij v Skupnosti, ki so še večje na prikrajšanih regijah. Zato se je Komisija odločila, da bo v teh smernicah uvedla nov instrument pomoči, ki naj bi spodbujal ustanavljanje majhnih podjetij v prikrajšanih regijah z različnimi zgornjimi mejami pomoči glede na zadevne regije.

8.

Komisija bo uporabila te smernice za regionalno pomoč, dodeljeno v vsakem gospodarskem sektorju, razen v ribiškem sektorju in v premogovništvu (7), za katera veljajo posebna pravila iz določenih pravnih instrumentov.

V kmetijskem sektorju te smernice ne veljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I Pogodbe. Veljajo pa za predelavo in trženje takih proizvodov, vendar samo do obsega, ki ga določajo Smernice Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (8) ali katere koli nadomestne smernice.

Poleg tega za nekatere druge sektorje prav tako veljajo posebna pravila, ki upoštevajo poseben položaj zadevnih sektorjev in ki lahko popolnoma ali deloma odstopajo od teh smernic (9).

V zvezi z jeklarstvom Komisija v skladu s svojo dolgoletno prakso meni, da regionalna pomoč jeklarstvu, kot je to določeno v Prilogi I, ni združljiva s skupnim trgom. Ta nezdružljivost velja tudi za dodelitev večje posamične pomoči v tem sektorju za mala in srednje velika podjetja v pomenu člena 6 Uredbe (ES) št. 70/2001 (10) ali katere koli uredbe naslednice, če ta podjetja niso izvzeta že s to uredbo.

Poleg tega zaradi svojih posebnih značilnosti ne sme biti dodeljena nobena regionalna pomoč za naložbe v sektorju sintetičnih vlaken, kot je ta določen v Prilogi II.

9.

Pomoč je lahko dodeljena samo podjetjem v težavah v pomenu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (11) v skladu z zadnjimi smernicami (12).

10.

Na splošno mora biti regionalna pomoč dodeljena v okviru večsektorske sheme pomoči, ki je sestavni del regionalne razvojne strategije z jasno določenimi cilji. Takšna shema lahko pristojnim organom omogoči, da v skladu s svojim interesom za zadevno regijo sestavijo prednostno listo naložbenih projektov. Kadar je izjemoma predvidena dodelitev posamične ad hoc pomoči enemu samemu podjetju ali je pomoč omejena na eno področje dejavnosti, mora država članica dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji in da, ob upoštevanju narave in velikosti projekta, ne bo povzročil nesprejemljivega izkrivljanja konkurence. Če se zdi, de je pomoč, dodeljena po shemi pomoči, neupravičeno osredotočena na določen sektor dejavnosti, lahko Komisija to shemo pomoči pregleda v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (13) in lahko v skladu s členom 18(c) te uredbe to shemo pomoči odpravi.

11.

Državam članicam ni treba priglasiti nacionalnih shem regionalne pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje iz uredb o skupinskih izjemah, ki jih je sprejela Komisija v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (14).

12.

Skladno z načelom, da ima regionalna pomoč naravo izjeme, Komisija meni, da mora biti celoten obseg prebivalstva regij prejemnic pomoči v Skupnosti bistveno manjši od celotnega obsega prebivalstva regij, ki ne prejemajo pomoči.

13.

Ob upoštevanju zaključkov različnih Evropskih svetov, ki so pozivali k zmanjšanju celotne stopnje državnih pomoči, in skladno z razširjeno zaskrbljenostjo glede izkrivljajočih učinkov pomoči za naložbe za velike družbe, Komisija meni, da bi moral biti celoten obseg prebivalstva iz smernic o regionalni pomoči za 2007–2013 omejen na to, kar je potrebno za vključitev najbolj prikrajšanih regij kot tudi omejeno število regij, ki so v neugodnem položaju glede na državno povprečje v zadevni državi članici. V skladu s tem se je odločila, da bo določila mejo za celoten obseg prebivalstva na 42 % prebivalstva obstoječe Skupnosti 25 držav članic, ki je podobna meji, določeni na osnovi Skupnosti 15 članic iz leta 1998. Ta meja bo zagotovila ustrezno raven koncentracije regionalne pomoči v EU-25 in hkrati omogočila zadostno stopnjo prožnosti za pristop Bolgarije in Romunije, katerih celotno ozemlje bo predvidoma upravičeno do regionalne pomoči (15).

14.

Ne glede na to se je Komisija, da bi zagotovila zadostno stopno stalnosti za obstoječe države članice, odločila, da uporabi še dodatno varovalko in s tem zagotovi, da nobena država članica ne bo izgubila več kot 50 % svojega obsega prebivalstva v obdobju 2000–2006 (16).

15.

Člen 87(3)(a) določa, da se pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, lahko šteje kot združljiva s skupnim trgom. Kot meni Sodišče Evropskih skupnosti, „uporaba besed ‚izjemno‘ in ‚velika‘ v izjemi iz [člena 87(3)(a)] kaže, da zadeva samo območja, kjer je gospodarski položaj glede na Skupnost kot celoto izredno neugoden“ (17).

16.

V skladu s tem Komisija meni, da so določeni pogoji izpolnjeni, če ima regija, ki je geografska enota, uvrščena na raven NUTS II (18), bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, merjen po standardih kupne moči (SKM), nižji od 75 % povprečja Skupnosti (19). BDP na prebivalca (20) vsake regije in povprečje Skupnosti, ki se uporabljata pri analizi, določi Statistični urad Evropskih skupnosti. Da bi zagotovili največjo možno koherenco med določanjem regij, upravičenih do odstopanja iz člena 87(3)(a) po smernicah o regionalni pomoči, in regij, upravičenih do konvergenčnih ciljev po pravilih o strukturnih skladih, je Komisija uporabila iste podatke o BDP na prebivalca za določanje regij iz člena 87(3)(a), kot se uporabljajo za določanje konvergenčnih regij po pravilih o strukturnih skladih (21).

17.

Zaradi posebnih razvojnih problemov, s katerimi se najbolj oddaljene regije spopadajo zaradi svoje oddaljenosti in posebnih omejitev pri združevanju v notranji trg, Komisija meni, da regionalna pomoč za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe (22) prav tako spada v področje uporabe odstopanja iz člena 87(3)(a), ne glede na to, ali imajo zadevne regije BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja Skupnosti.

18.

BDP na prebivalca nekaterih regij presega 75 % povprečja Skupnosti samo zaradi statističnega učinka širitve. To so regije na ravni NUTS-II, ki imajo BDP na prebivalca več kot 75 % povprečja EU-25, vendar manj kot 75 % povprečja EU-15 (23)  (24).

19.

Da se zagotovi, da prehitra sprememba intenzivnosti pomoči in razpoložljivosti pomoči za tekoče poslovanje ne spodkoplje preteklega napredka teh regij, Komisija meni, da bi morale te regije prehodno, do 31. decembra 2010, ostati upravičene do odstopanja iz člena 87(3)(a).

20.

Leta 2010 bo Komisija pregledala stanje teh regij na podlagi triletnega povprečja zadnjih podatkov o BDP, ki so na voljo od Eurostata. Če bo relativna BDP na prebivalca katere koli od teh regij padel pod 75 % povprečja EU-25, bodo zadevne regije še naprej upravičene do odstopanja po členu 87(3)(a). V nasprotnem primeru bodo od 1. januarja 2011 regije statističnega učinka postale upravičene do pomoči po odstopanju iz člena 87(3)(c).

21.

Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi 248/84 (25) izrazilo svoje poglede o vrsti problemov iz tega odstopanja ter referenčnem okviru za analizo na sledeč način: „Po drugi strani pa je izjema iz [člena 87(3)(c)] obsežnejša, ker dovoljuje razvoj nekaterih območij, ne da bi bila omejena z gospodarskimi pogoji iz [člena 87(3)(a)], če takšna pomoč ‚ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi‘. Ta določba pooblašča Komisijo, da odobri pomoč, namenjeno pospeševanju gospodarskega razvoja na območjih države članice, ki so v neugodnem položaju glede na državno povprečje.“

22.

Regionalna pomoč, zajeta v odstopanju iz člena 87(3)(c), pa mora biti sestavni del dobro opredeljene regionalne politike države članice in upoštevati načelo geografske koncentracije. Ker je namenjena regijam, ki so manj prikrajšane od tistih iz člena 87(3)(a), morata biti geografski obseg izjeme in dovoljena intenzivnost pomoči strogo omejena. Torej je lahko ponavadi samo majhen del nacionalnega ozemlja države članice upravičen do te pomoči.

23.

Da bi državnim organom omogočili dovolj svobode pri izbiri upravičenih regij ter pri tem ne ogrozili učinkovitosti sistema nadzora, ki ga Komisija izvaja pri tovrstnih oblikah pomoči, in enakega obravnavanja vseh držav članic, je treba izbiro regij, upravičenih do pomoči na podlagi obravnavane izjeme, opraviti z dvostopenjskim procesom, sestavljenim iz, prvič, določitve največjega obsega prebivalstva za vsako državo članico (26) za takšno pomoč, kar opravi Komisija, in, drugič, izbire upravičenih regij.

24.

Najprej mora biti določitev obsega prebivalstva, upravičenega do pomoči po odstopanju iz člena 87(3)(c), za vsako državo izpeljano z metodo, ki je objektivna, pravična in pregledna. Poleg tega mora končni izid ostati pod celotno zgornjo mejo obsega regionalne pomoči, kot jo je določila Komisija v točki 3.1, ob upoštevanju varovalke. Da bi to dosegla, Komisija določi zgornjo mejo prebivalstva za vsako državo članico na podlagi naslednje metode.

25.

Prvič, države članice avtomatično prejmejo dodelitev enako prebivalstvu vseh regij, ki so bile upravičene do pomoči po odstopanju iz člena 87(3)(a) Pogodbe, vendar ne izpolnjujejo več pogojev za upravičenost iz tega člena, ter ne spadajo pod ureditve za regije statističnega učinka iz točke 3.3. To so regije, ki so imele BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-15 ob sprejetju smernic o regionalni pomoči iz leta 1998, vendar pa zaradi svojega gospodarskega razvoja ne izpolnjujejo več tega pogoja na osnovi povprečja EU-15. Ker so bile te regije (27) prej deležne sorazmerno visoke stopnje pomoči, Komisija meni, da je treba državam članicam, če to želijo, omogočiti prožnost pri nadaljnji podpori za te regije za obdobje teh smernic v skladu z odstopanjem iz člena 87(3)(c) (28).

26.

Drugič, z namenom nadaljnje podpore regijam z nizko gostoto prebivalstva, zadevne države članice prav tako dobijo dodelitev na osnovi števila prebivalstva regij z nizko gostoto prebivalstva (29).

27.

Po odštetju obsega prebivalstva iz uporabe objektivnih meril iz razdelkov 3.2 in 3.3 ter dodelitev iz prejšnjih dveh odstavkov od zgornje meje 42 % prebivalstva EU-25, kot je določana v razdelku 3.1, je razlika na voljo za porazdelitev med državami članicami na podlagi delitvenega ključa, ki upošteva razlike med BDP na prebivalca in stopnjami brezposelnosti med regijami tako na državni ravni kot na ravni Skupnosti. Natančna formula je razložena v Prilogi IV (30).

28.

Končno, kot je razvidno iz razdelka 3.1, se uporabi varovalka, da se zagotovi, da nobena država članica ne izgubi več kot 50 % svojega obsega prebivalstva iz smernic iz leta 1998.

29.

Izračunane dodelitve so prikazane v Prilogi V skupaj s seznamom regij, upravičenih do pomoči v skladu s členom 87(3)(a), regijami statističnega učinka in regijami gospodarskega razvoja.

30.

Merila upravičenosti držav članic za izbiro regij morajo biti dovolj prožna, da upoštevajo široko raznolikost primerov, v katerih je lahko dodelitev državne regionalne pomoči morda upravičena, vendar pa morajo biti hkrati pregledna in ustrezno zagotavljati, da dodelitev regionalne pomoči ne bo izkrivljala trgovanja in konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato Komisija meni, da so naslednje regije lahko upravičene do izbire, ki jo opravijo zadevne države članice za dodelitev regionalne pomoči za naložbe v skladu z odstopanjem po členu 87(3)(c) (32):

31.

Poleg tega, da se omogoči državam članicam večja prožnost za obravnavo zelo lokaliziranih regionalnih nesorazmerij pod nivojem NUTS-III, lahko države članice določijo tudi druga majhna področja, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, če imajo vsaj 20 000 prebivalcev (35). Naloga držav članic, ki želijo uporabiti to možnost, bo pri tem dokazati, da predlagana območja sorazmerno bolj potrebujejo gospodarski razvoj kot druga območja v dani regiji, s pomočjo priznanih gospodarskih kazalcev, kot so BDP na prebivalca, stopnje zaposlenosti oziroma brezposelnosti ali lokalni kazalci produktivnosti ali spretnosti. Regionalno pomoč za ta območja za MSP bo odobrila Komisija, veljal pa bo tudi zadevni dodatek za MSP. Vendar pa zaradi možnega izkrivljanja konkurence zaradi „učinka prelitja“ v bolj uspešne okoliške regije Komisija ne bo odobrila pomoči za naložbe velikih družb na teh območjih ali pomoči za naložbe z upravičenimi odhodki, ki presegajo 25 milijonov EUR.

32.

Združljivost s celotnim obsegom, dovoljenim za vsako državo članico, bo določena z dejanskim številom prebivalstva zadevnih regij na osnovi zadnjih dosegljivih priznanih statističnih podatkov.

33.

Regionalna pomoč za naložbe je pomoč, dodeljena za začetni naložbeni projekt.

34.

Začetna naložba pomeni naložbo v materialna in nematerialna sredstva, povezano z:

„Materialna sredstva“ so sredstva, povezana z zemljišči, stavbami in opremami/stroji. V primeru prevzema ustanove se lahko upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretje osebe pod pogojem, da je transakcija potekala po tržnih pogojih.

„Nematerialna sredstva“ so sredstva, povezana s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

Nadomestna naložba, ki ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev, je tako izključena iz tega pojmovanja (36).

35.

Pridobitev sredstev neposredno povezana z ustanovo se tudi lahko šteje kot začetna naložba, če je bila ta ustanova zaprta ali bi bila zaprta, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi neodvisni vlagatelj (37).

36.

Regionalna pomoč za naložbe se izračuna glede na materialne ali nematerialne naložbene stroške, ki izvirajo iz začetnega naložbenega projekta, ali glede na (ocenjene) stroške dela za delovna mesta, neposredno ustvarjena z naložbenim projektom (38).

37.

Oblika pomoči je različna. Lahko je na primer v obliki dotacije, posojila z znižano obrestno mero ali regresiranja obresti, državnih poroštev, nakupa deleža ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji, oprostitev ali znižanj pri davkih, socialnih prispevkih ali drugih obveznih prispevkih, ali dobave zemljišč, blaga ali storitev po ugodnih cenah.

38.

Treba je zagotoviti, da ima regionalna pomoč resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki drugače ne bi bile izvedene v območjih, ki prejemajo pomoč. Zato je lahko pomoč dodeljena v okviru shem pomoči samo, če je upravičenec predložil vlogo za pomoč in je nato organ, odgovoren za upravljanje sheme, pred začetkom dela na projektu pisno potrdil (39), da projekt, pod pridržkom natančne preveritve, načeloma izpolnjuje pogoje upravičenosti, določene v shemi (40). Vse sheme pomoči morajo vsebovati tudi izrecno omembo obeh pogojev (41). V primeru ad hoc pomoči mora pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije. Če se delo začne, preden so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, celoten projekt ne bo upravičen do pomoči.

39.

Kadar je pomoč izračunana na podlagi materialnih ali nematerialnih naložbenih stroškov ali na podlagi stroškov pridobitve v primeru iz odstavka 35, mora upravičenec, da se zagotovita donosnost in zdravje naložbe ter ob upoštevanju veljavnih zgornjih mej pomoči, zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov s svojimi lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem in v obliki, ki ni povezana s kakršno koli javno pomočjo (42).

40.

Da se zagotovi, da naložba resnično in trajnostno prispeva k regionalnemu razvoju, mora biti pomoč pogojena z ohranjanjem dane naložbe v zadevni regiji za obdobje vsaj pet let po njenem zaključku, kar se lahko opravi s pogoji, vezanimi na pomoč, ali z načinom plačila (43). Poleg tega morajo biti, če je pomoč izračunana na osnovi stroškov dela, delovna mesta zasedena v treh letih po zaključku del. Vsako od delovnih mest, ustvarjenih z naložbo, mora ostati v zadevni regiji za obdobje petih let od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno. Za MSP lahko države članice to petletno obdobje za ohranjanje naložbe ali ustvarjenih delovnih mest skrajšajo na najmanj tri leta.

41.

Višina pomoči je določena kot intenzivnost glede na referenčne stroške. Vsaka intenzivnost pomoči mora biti izračunana kot bruto ekvivalent dotacije (BED) (44). Intenzivnost pomoči v bruto ekvivalentu dotacije je diskontirana vrednost pomoči, izražena kot odstotek diskontirane vrednosti upravičenih stroškov. Za pomoč, o kateri se posamično obvesti Komisijo, je bruto ekvivalent dotacije izračunan ob času priglasitve. Pri drugih primerih se upravičeni naložbeni stroški diskontirajo na svojo vrednost ob času dodelitve pomoči. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, bo ustrezno diskontirana na svojo vrednost ob času, ko je bila dodeljena oziroma ko je bila priglašena. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu, je referenčna mera, ki se uporablja v času dodelitve. Če je pomoč dodeljena z davčnimi oprostitvami ali znižanji na bodoče dolgovane davke, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi referenčnih mer, ki veljajo ob časih, ko davčne prednosti stopijo v veljavo.

42.

Intenzivnost pomoči mora biti prilagojena naravi in velikosti obravnavanih regionalnih težav. To pomeni, da je že od vsega začetka dovoljena manjša intenzivnost pomoči v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za izjemo na podlagi člena 87(3)(c), kakor pa v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za izjemo na podlagi člena 87(3)(a).

43.

Komisija mora prav tako upoštevati, da so se nesorazmerja glede relativne blaginje regij, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi člena 87(3)(a), po zadnjih širitvah bistveno povečale. Drugače kot v letu 1998, ima zdaj pomembno število regij in celo cele države članice BDP na prebivalca pod 45 % povprečja EU-25. Obstoj teh velikih nesorazmernosti blaginje znotraj Skupnosti zahteva od Komisije, da uvede večjo kategorizacijo zadevnih regij.

44.

V primeru regij, ki spadajo pod člen 87(3)(a), Komisija tako meni, da intenzivnost regionalne pomoči ne sme presegati:

45.

Zaradi posebnih razvojnih problemov bodo najbolj oddaljene regije upravičene do nadaljnjega dodatka v višini 20 % BED, če je njihov BPD na prebivalca pod 75 % povprečja EU-25, oziroma v višini 10 % BED v vseh drugih primerih.

46.

Regije statističnega učinka, za katere od 1. januarja 2011 velja odstopanje iz člena 87(3)(c), bodo upravičene do intenzivnosti pomoči v višini 20 %.

47.

V drugih regijah na podlagi člena 87(3)(c) zgornja meja regionalne pomoči ne sme preseči 15 % BED. Ta znesek se zniža na 10 % BED za regije, ki imajo BDP na prebivalca višji kot 100 % povprečja EU-25 in nižjo stopnjo brezposelnosti, kot je povprečje EU-25, izmerjeno na ravni NUTS-III (na osnovi povprečij za zadnja tri leta, s podatki Eurostata) (45).

48.

Vendar pa regije z nizko gostoto prebivalstva in regije (ki ustrezajo stopnji NUTS-III ali manjše) na meji z regijo na podlagi člena 87(3)(a), ki jih je država članica predlagala za obseg na podlagi člena 87(3)(c), ter regije NUTS-III ali njihovi deli, ki imajo kopensko mejo z državo, ki ni članica Evropskega gospodarskega prostora ali EFTA, so vedno upravičene do intenzivnosti pomoči v višini 15 % BED.

49.

Kadar je pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem (46), se lahko zgornje meje iz točke 4.1.2 povišajo za 20 % BED za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 % za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem (47).

50.

Odhodki za zemljišča, stavbe in opremo/stroje (48) so upravičeni do pomoči za začetno naložbo.

51.

Za MSP se lahko stroški pripravljalnih študij in stroški svetovanja, povezani z naložbo, prav tako upoštevajo do intenzivnosti pomoči v višini 50 % dejanskih nastalih stroškov.

52.

V primeru pridobitve iz odstavka 35 se lahko upoštevajo samo stroški nakupa sredstev (49) od tretje osebe (50). Transakcija mora potekati po tržnih pogojih.

53.

Stroški, povezani s pridobitvijo sredstev z zakupom, razen zemljišča in stavb, se lahko upoštevajo samo, če je zakup v obliki finančnega zakupa in vsebuje obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe. Za zakup zemljišča in stavb se mora zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbenega projekta za velika podjetja in tri leta za MSP.

54.

Razen v primeru MSP in prevzemov morajo biti pridobljena sredstva nova. V primeru prevzema je treba sredstva, pridobljena s pomočjo, ki je bila dodeljena že pred nakupom, odšteti.

55.

Za MSP se lahko vedno upoštevajo celotni stroški naložb v nematerialna sredstva s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Za velike družbe so takšni stroški upravičeni samo do meje 50 % upravičenih naložbenih odhodkov za projekt.

56.

V vseh primerih bodo za upravičena nematerialna sredstva veljali pogoji, ki so nujni za zagotovitev, da se sredstva ohranijo v regiji prejemnici, upravičeni do regionalne pomoči, in zatorej ne bodo prešla v korist drugih regij, zlasti tistih, ki niso upravičene do te pomoči. Upravičena nematerialna sredstva bodo morala zato izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:

57.

Kot je bilo omenjeno v razdelku 4.1.1, se lahko regionalna pomoč izračuna tudi na podlagi pričakovanih stroškov dela (51), ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetnega naložbenega projekta.

58.

Ustvarjanje delovnih mest pomeni neto povečanje števila zaposlenih (52), neposredno zaposlenih v neki ustanovi, v primerjavi s povprečjem predhodnih 12 mesecev. Vsako delovno mesto, izgubljeno v teh 12 mesecih, je treba zato odšteti od celotnega števila delovnih mest, ustvarjenih v istem obdobju (53).

59.

Znesek pomoči ne sme presegati določenega odstotka stroška dela novozaposlenega delavca, izračunanega za obdobje dveh let. Odstotek je enak intenzivnosti, ki je dovoljena za pomoč za naložbe na zadevnem območju.

60.

Za namene teh smernic pomeni „velik naložbeni projekt“ ali „začetno naložbo“, kot jo opisujejo te smernice, z upravičenimi odhodki nad 50 milijonov EUR (54). Da se prepreči umetna razdelitev velikega naložbenega projekta v podprojekte, s čimer bi se bilo mogoče izogniti določbam teh smernic, se velik naložbeni projekt šteje kot enoten naložbeni projekt, kadar je začetna naložba, ki jo opravi ena ali več družb, v obdobju treh let sestavljena iz osnovnih sredstev, ki so združena na ekonomsko nedeljiv način (55).

61.

Pri izračunu, ali upravičeni odhodki za velike naložbene projekte dosegajo različne prage iz teh smernic, se kot upravičen strošek upošteva višji znesek od naslednjih dveh: tradicionalni naložbeni stroški ali stroški dela.

62.

V dveh zaporednih večsektorskih okvirih o regionalnih pomoči za velike naložbene projekte iz let 1998 (56) in 2002 (57) je Komisija znižala najvišjo intenzivnost pomoči za velike naložbene projekte, da bi tako omejila izkrivljanje konkurence. Zaradi poenostavitve in preglednosti se je Komisija odločila, da vključi določila večsektorskega okvira iz leta 2002 (VSO-2002) v smernice o regionalni pomoči za obdobje 2007–13.

63.

Za pomoč, dodeljeno ali priglašeno (58) po 31. decembru 2006, VSO-2002 tako ne bo več veljal, ampak ga bodo nadomestile te smernice (59).

64.

Države članice morajo Komisiji posamično priglasiti vsako pomoč, ki bo dodeljena naložbenim projektom v okviru obstoječe sheme pomoči, če je načrtovana pomoč iz vseh virov višja kot najvišji dovoljen znesek pomoči, ki jo lahko prejme naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR v skladu z lestvico in pravili iz odstavka 67 (60).

Pragovi za priglasitev v skladu s temi smernicami za različne regije z najbolj pogostimi intenzivnostmi pomoči so povzeti v spodnji razpredelnici.

65.

Kadar je regionalna pomoč dodeljena na podlagi obstoječih shem pomoči za velike naložbene projekte, ki jih ni treba priglasiti, morajo države članice v 20 delovnih dneh od dodelitve pomoči s strani pristojnega organa, Komisiji predložiti zahtevane informacije s standardnim obrazcem iz Priloge III. Komisija bo povzetek podatkov dala na voljo javnosti na svoji spletni strani (http://europa.eu.int/comm/competition/).

66.

Države članice morajo hraniti podrobne arhive v zvezi z dodeljevanjem pomoči za vse velike naložbene projekte. Te arhive, ki morajo vsebovati vse potrebne podatke za preverjanje, ali je bila upoštevana najvišja dovoljena intenzivnost pomoči, je treba hraniti 10 let od datuma, ko je bila pomoč dodeljena.

67.

Za regionalno pomoč za naložbe za velike naložbene projekte velja prilagojena zgornja meja regionalne pomoči (61) na osnovi naslednje lestvice:

Tako se dovoljen znesek pomoči za velik naložbeni projekt izračuna v skladu z naslednjo formulo: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 × B + 0,34 × C), pri čemer je R neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči, B upravičeni odhodki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C upravičeni odhodki nad 100 milijonov EUR. Izračun je narejen na podlagi uradnih menjalnih tečajev v veljavi na dan dodelitve pomoči ali na dan priglasitve, v primeru pomoči, ki jo je treba priglasiti posamično.

68.

Kadar celotni znesek pomoči iz vseh virov presega 75 % največjega zneska pomoči, ki bi jo lahko prejela naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR ob uporabi standardne zgornje meje pomoči, ki veljajo za velika podjetja v skladu z odobreno karto regionalnih pomoči, na datum, ko je pomoč dodeljena, ter kadar

69.

Zadevni proizvod je ponavadi proizvod, ki zadeva naložbeni projekt (64). Če projekt zadeva polizdelek in pomemben del proizvodnje ni prodan na trgu, je lahko zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu. Zadevni proizvodni trg zajema zadevni proizvod in njegove nadomestke, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi lastnosti, cen in nameravane uporabe proizvoda) ali proizvajalec (zaradi prožnosti proizvodnih objektov).

70.

Breme dokazovanja, da položaji iz odstavkov 68(a) in (b) ne veljajo, leži na državi članici (65). Za namen uporabe točk (a) in (b) bo prodaja in očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije Prodcom (66), ponavadi v EGP, ali če ti podatki niso na voljo, na osnovi katere koli splošno sprejete druge segmentacije trga, za katero so na voljo statistični podatki.

71.

Zgornje meje intenzivnosti pomoči iz razdelkov 4.1 in 4.3 zgoraj veljajo za celotno pomoč:

72.

Kadar je pomoč, izračunana na podlagi materialnih ali nematerialnih naložbenih stroškov, združena s pomočjo, izračunano na podlagi stroškov dela, se mora upoštevati zgornja meja intenzivnosti, določena za zadevno regijo (67).

73.

Kadar so izdatki, ki so upravičeni do regionalne pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene, bo za skupni del veljala najugodnejša zgornja meja iz določb, ki se uporabljajo.

74.

Kadar država članica določi, da se lahko državna pomoč po eni shemi združi s pomočjo iz druge sheme, mora za vsako shemo določiti metodo, s katero bo zagotovila združljivost z zgoraj naštetimi pogoji.

75.

Regionalna pomoč za naložbe se ne more združiti s podporo de minimis za iste upravičene odhodke, da bi se tako izognilo najvišjim intenzivnostim pomoči, določenim v teh smernicah.

76.

Regionalna pomoč, namenjena zmanjšanju tekočih izdatkov podjetja (pomoč za tekoče poslovanje), je praviloma prepovedana. Izjemoma se lahko dodeli v regijah, ki so upravičene na podlagi izjeme iz člena 87(3)(a), pod pogojem, da (i) je upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave ter (ii) da je njena višina sorazmerna razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti (69). Država članica mora sama dokazati obstoj in pomembnost kakršnih koli problemov (70). Poleg tega so v regijah z nizko gostoto prebivalstva in regijah z najmanjšim številom prebivalstva lahko sprejemljive nekatere posebne oblike pomoči za tekoče poslovanje.

77.

Pomoč za tekoče poslovanje mora biti načeloma dodeljena samo glede na predhodno določen niz upravičenih odhodkov ali stroškov (71) ter omejena na določen delež teh stroškov.

78.

Zaradi posebne narave finančnih dejavnosti in dejavnosti znotraj skupine, kot so določene v oddelku J (kode 65, 66 in 67), in dejavnosti znotraj skupine iz oddelka K (koda 74) klasifikacije NACE, ima pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena za te dejavnosti, le zelo omejeno verjetnost spodbujanja regionalnega razvoja, toda zelo visoko tveganje izkrivljanja konkurence, kot je zapisano v Obvestilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (72). Komisija zato v skladu s temi smernicami ne bo odobrila nobene pomoči za tekoče poslovanje za sektor finančnih storitev ali za dejavnosti znotraj skupine, razen če je takšna pomoč dodeljena po splošnih shemah, ki so odprte za vse sektorje in so namenjene za nadomeščanje dodatnih prevoznih stroškov ali dodatnih stroškov dela. Prav tako je izključena pomoč za tekoče poslovanje, namenjena spodbujanju izvoza.

79.

Ker naj bi preprečevala zamude in ozka grla pri regionalnem razvoju, razen kot določeno v odstavkih 80 in 81, mora biti pomoč za tekoče poslovanje vedno začasna in se s časom zmanjševati ter mora biti postopno opuščena, ko zadevne regije dosežejo resnično konvergenco z bogatejšimi območji EU (73).

80.

Kot odstopanje od prejšnjega odstavka se lahko pomoč za tekoče poslovanje, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena, odobri samo:

81.

Poleg tega je lahko v najbolj oddaljenih regijah in regijah z nizko gostoto prebivalstva pomoč, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena ter je namenjena delnemu povračilu dodatnih prevoznih stroškov, lahko odobrena pod naslednjimi pogoji:

82.

V vseh primerih mora biti potreba po in stopnja pomoči za tekoče poslovanje redno ponovno pregledana, da se zagotovi njena dolgoročna pomembnost za zadevno regijo. Zato bo Komisija sheme za pomoč za tekoče poslovanje odobrila samo za čas trajanja teh smernic.

83.

Da se preverijo učinki shem pomoči za tekoče poslovanje na trgovino in konkurenco, se od držav članic zahteva, da vsako leto predložijo eno samo poročilo za vsako regijo NUTS-II, v kateri je dodeljena pomoč za tekoče poslovanje, v katerem bo prikazan razrez celotnih odhodkov ali ocenjen izpad dohodka za vsako odobreno shemo pomoči za tekoče poslovanje v zadevni regiji ter bo prikazanih deset največjih upravičencev pomoči za tekoče poslovanje v zadevni regiji (76) z oznako sektorja(-ev) dejavnosti upravičencev in zneska pomoči, ki ga je prejel vsak.

84.

Čeprav se novo nastala mala podjetja spopadajo s težavami povsod po EU, se zdi, da gospodarski razvoj regij, ki prejemajo pomoč, ovirajo sorazmerno nizke stopnje podjetniške dejavnosti in zlasti podpovrečno nizke stopnje ustanavljanja podjetij. Zato se zdi potrebno uvesti novo obliko pomoči, ki je lahko dodeljena poleg regionalne pomoči za naložbe, da se zagotovi spodbuda za podporo ustanavljanju podjetij in zgodnjim stopnjam razvoja malih podjetij v območjih, ki prejemajo pomoč.

85.

Da se zagotovi učinkovito ciljno naravnanost pomoči, se zdi, da je treba to pomoč razdeliti v stopnje glede na težave, s katerimi se spopada vsaka regija. Poleg tega mora biti pomoč vsaj v začetni fazi, da se izogne nesprejemljivemu tveganju izkrivljanja konkurence, vključno s tveganjem izrinjanja obstoječih podjetij, strogo omejena na majhna podjetja, v omejenem znesku in se mora s časom zmanjševati.

86.

V skladu s tem bo Komisija odobrila sheme pomoči, ki zagotavljajo pomoč do skupnega zneska 2 milijona EUR na podjetje (77) za mala podjetja z gospodarsko dejavnostjo v regijah, upravičenih do odstopanja iz člena 87(3)(a), in do zneska 1 milijon EUR na podjetje za mala podjetja z gospodarsko dejavnostjo v regijah, upravičenih do odstopanja iz člena 87(3)(c). Letni zneski pomoči, dodeljeni za novonastala mala podjetja, ne smejo presegati 33 % zgoraj naštetih celotnih zneskov pomoči na podjetje.

87.

Upravičeni odhodki so pravni stroški, stroški posvetovanja in svetovanja ter upravni stroški, povezani z ustanovitvijo podjetja, kot tudi sledeči stroški, če so dejansko nastali v prvih petih letih po ustanovitvi podjetja (78):

88.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati

89.

Te intenzivnosti se povečajo za 5 % v regijah iz člena 87(3)(a) z BDP na prebivalca manj kot 60 % povprečja EU-25, v regijah z gostoto prebivalstva pod 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer in na majhnih otokih z manj kot 5 000 prebivalci ter v skupnostih enake velikosti, ki so podobno izolirane.

90.

Države članice vzpostavijo potreben sistem za zagotavljanje, da zgornje meje za znesek pomoči in povezano intezivnostjo pomoči glede na zadevne upravičene stroške niso presežene. Zlasti pa pomoč, določena v tem poglavju, ne sme biti združena z drugimi javnimi podporami (vključno s podporo de minimis), s čimer bi se izognili določenim največjim intenzivnostim pomoči ali zneskom.

91.

Dodeljevanje pomoči, oblikovane izrecno za novonastala mala podjetja, lahko povzroči napačne pobude za obstoječa mala podjetja, ki bi se zato zaprla in nato ponovno ustanovila, da bi prejela to vrsto pomoči. Države članice se morajo zavedati tega tveganja in morajo oblikovati takšne sheme pomoči, da se bodo temu problemu izognile, na primer z omejevanjem vlog lastnikov nedavno zaprtih podjetij.

92.

Kjer bo izvajanje teh smernic povzročilo zmanjšanje največje intenzivnosti pomoči za več kot 15 odstotnih točk (neto na bruto) (79), je lahko znižanje opravljeno v dveh korakih, najprej z znižanjem za najmanj 10 odstotnih točk 1. januarja 2007 ter nato preostali delež 1. januarja 2011.

93.

Pod pogojem, da država članica predlaga zadevna območja kot upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(c) za celotno obdobje 2007–2013, lahko zmanjšanje intenzivnosti pomoči za regije gospodarskega razvoja poteka v dveh korakih. Zmanjšanje za vsaj 10 odstotnih točk neto na bruto bo stopilo v veljavo 1. januarja 2007. Za upoštevanje nove intenzivnosti pomoči, dovoljene v teh smernicah, bo končno zmanjšanje uveljavljeno najkasneje 1. januarja 2011 (80).

94.

Za regije, ki bodo zaradi izgube upravičenosti po členu 87(3)(a) izgubile zmožnost dodeljevanja pomoči za tekoče poslovanje, Komisija lahko sprejme linearno postopno opuščanje shem pomoči za tekoče poslovanje v dveh letih od datuma prenehanja upravičenosti do dodeljevanja takšne pomoči.

95.

Po začetku veljave teh smernic številne regije ne bodo več upravičene do regionalne pomoči za naložbe. Za lažji prehod teh regij na prenovljen režim horizontalne državne pomoči, ki se postopoma uveljavlja z izvajanjem akcijskega načrta državnih pomoči, lahko države članice izjemoma določijo dodatne regije kot upravičene do regionalne pomoči po členu 87(3)(c) do 1. januarja 2009, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

96.

Regije države članice, ki so upravičene do regionalne pomoči za naložbe na podlagi odstopanj, in zgornje meje intenzivnosti pomoči za začetne naložbe (82), odobrene za vsako regijo, skupaj tvorijo karto regionalnih pomoči države članice. Karta regionalnih pomoči tudi določa regije, upravičene do dodeljevanja pomoči za podjetja. Sheme pomoči za tekoče poslovanje niso zajete v kartah regionalnih pomoči in so ocenjene za vsak primer posebej na osnovi priglasitve zadevne države članice v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

97.

Sodišče Evropskih skupnosti je razsodilo, da „odločbe“, s katerimi Komisija sprejme karte regionalnih pomoči za vsako državo članico, pomenijo sestavni del smernic o regionalni pomoči in so zavezujoče samo pod pogojem, da so jih države članice sprejele (83).

98.

Poleg tega se je treba zavedati, da karte regionalnih pomoči tudi določajo področje uporabe vsake skupinske izjeme, ki izvzema regionalno pomoč iz obveze priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, ne glede na to, ali je takšna pomoč dodeljena na osnovi Uredbe (ES) 70/2001 (84) ali na osnovi morebitne prihodnje uredbe o izjemi za druge oblike regionalne pomoči. Člen 1(1)(b) Uredbe (ES) 994/1998 (85) dovoljuje izjemo samo za „pomoč, ki se sklada s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico“.

99.

V skladu s temi smernicami in odvisno od družbeno-ekonomskega položaja držav članic, bo karta regionalnih pomoči vsebovala:

100.

Seveda so države članice same odgovorne, da se ob upoštevanju pogojev iz teh smernic odločijo, ali želijo dodeliti regionalno pomoč za naložbe in do kakšne stopnje. Skladno s tem mora vsaka država članica čim prej po objavi teh smernic Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe priglasiti enotno karto regionalnih pomoči, ki pokriva njeno celotno državno ozemlje.

101.

Komisija bo priglasitev pregledala v skladu s postopkom iz člena 88(3) Pogodbe. Ob zaključku svojega pregleda bo odobrene karte regionalnih pomoči objavila v Uradnem listu Evropske unije. Te karte bodo začele veljati 1. januarja 2007 ali na dan njihove objave, če je ta kasneje, ter bodo štele kot sestavni del teh smernic.

102.

V priglasitvi morajo biti jasno označene regije, predlagane za upravičenost po členu 87(3)(a) ali (c), in intenzivnosti pomoči, predvidene za velika podjetja ob upoštevanju prilagoditev zgornjih meja za regionalno pomoč za velike naložbene projekte. Kadar za nekatere regije veljajo prehodna pravila ali kadar je pričakovana sprememba intenzivnosti pomoči, je treba navesti zadevna obdobja in intenzivnosti pomoči.

103.

Glede na to, da so regije, upravičene do pomoči iz člena 87(3)(a), in regije statističnega učinka določene zunanje na ravni NUTS-II, ponavadi ne bo treba predložiti podrobnih utemeljujočih družbeno-ekonomskih podatkov. Po drugi strani pa je treba predložiti podrobne utemeljujoče podatke za razlago določanja regij iz člena 87(3)(c), razen regij gospodarskega razvoja, regij z nizko gostoto prebivalstva in mejnih regij, podatki pa morajo vsebovati podrobno določanje zadevnih regij, podatke o prebivalstvu, podatke o BDP in stopnji brezposelnosti v zadevni regiji ter vse druge pomembne podatke.

104.

Da se zagotovi stalnost, ki je bistvena za dolgoročen regionalni razvoj, naj bi seznam regij, ki ga bodo poslale države članice, načeloma veljal za celotno obdobje 2007–2013. Vendar pa bo lahko sredi obdobja v letu 2010 ponovno pregledan. Vsaka država članica, ki želi spremeniti seznam regij, upravičenih do pomoči po členu 87(3)(c) ali veljavne intenzivnosti pomoči, mora o tem obvestiti Komisijo najkasneje do 1. aprila 2010. Vsaka sprememba regij v tem okviru ne sme presegati 50 % celotnega obsega, dovoljenega za državo članico po členu 87(3)(c). Razen regij statističnega učinka, regije, ki po vmesnem pregledu niso več upravičene do regionalne pomoči, niso upravičene do nobene prehodne podpore. Poleg tega lahko države članice Komisiji kadar koli predložijo zahtevo, naj seznamu doda nadaljnje regije, dokler ni dosežen zadevni obseg prebivalstva.

105.

Komisija namerava uveljaviti te smernice za vso regionalno pomoč, dodeljeno po 31. decembru 2006. Regionalna pomoč, dodeljena ali ki bo dodeljena pred letom 2007, bo ocenjena v skladu s smernicami o državni regionalni pomoči iz leta 1998.

106.

Ker morajo biti skladne s karto regionalnih pomoči, priglasitve shem regionalnih pomoči ali ad hoc pomoči, ki naj bi bile dodeljene po 31. decembru 2006, ponavadi ne morejo biti obravnavane kot popolne, dokler ni sprejeta karta regionalnih pomoči za zadevno državo članico v skladu z ureditvami iz razdelka 8. V skladu s tem Komisija ponavadi ne bo pregledala priglasitev shem regionalnih pomoči, če naj bi veljale po 31. decembru 2006, ali ad hoc pomoči, če naj bi bila dodeljena po tem datumu, dokler ni sprejeta karta regionalnih pomoči za zadevno državo članico (86). Enako velja za sheme pomoči za novonastala mala podjetja iz razdelka 6 teh smernic.

107.

Komisija meni, da bo izvedba teh smernic vodila k bistvenim spremembam pravil, ki veljajo za regionalno pomoč v vsej Skupnosti. Poleg tega se zdi glede na spremenjene gospodarske in družbene pogoje, ki prevladujejo v EU, nujen ponoven pregled trajne utemeljitve za vse sheme regionalnih pomoči ter njihove uspešnosti, vključno s shemami pomoči za naložbe in pomoči za tekoče poslovanje. Zato bo Komisija predlagala naslednje ustrezne ukrepe za države članice v skladu s členom 88(1) Pogodbe:

Komisija bo pozvala države članice, naj potrdijo sprejem teh predlogov v enem mesecu.

108.

Poleg tega Komisija meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje preglednosti regionalne pomoči v razširjeni uniji. Zlasti se zdi potrebno, da se zagotovi, da imajo države članice, gospodarski subjekti, zainteresirane strani in celo Komisija sama preprost dostop do celotnega besedila vseh veljavnih shem regionalne pomoči v EU. Komisija meni, da je to mogoče enostavno doseči z vzpostavitvijo povezanih spletnih strani. Zato bo Komisija pri pregledu shem regionalne pomoči sistematično zahtevala od držav članic, da se zavežejo k objavi celotnega besedila končne sheme pomoči na spletu in da Komisiji sporočijo spletni naslov objave. Projekti, za katere bodo stroški nastali pred datumom objave sheme, ne bodo upravičeni do regionalne pomoči.

109.

Komisija se lahko kadar koli odloči za pregled ali spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Skupnosti in mednarodnih obveznosti.

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/45

4.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/47