13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/1

---

Menjalni tečaji eura (1)

12. decembra 2005

(2005/C 316/01)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1925
JPY	japonski jen	143,46
DKK	danska krona	7,4487
GBP	funt šterling	0,67430
SEK	švedska krona	9,4405
CHF	švicarski frank	1,5413
ISK	islandska krona	75,32
NOK	norveška krona	7,9775
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5733
CZK	češka krona	29,090
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	254,45
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6970
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,8387
RON	romunski leu	3,6438
SIT	slovenski tolar	239,51
SKK	slovaška krona	38,020
TRY	turška lira	1,6118
AUD	avstralski dolar	1,5831
CAD	kanadski dolar	1,3747
HKD	hongkonški dolar	9,2469
NZD	novozelandski dolar	1,6836
SGD	singapurski dolar	2,0053
KRW	južnokorejski won	1 232,03
ZAR	južnoafriški rand	7,5615
CNY	kitajski juan	9,6318
HRK	hrvaška kuna	7,3933
IDR	indonezijska rupija	11 631,65
MYR	malezijski ringit	4,503
PHP	filipinski peso	63,936
RUB	ruski rubelj	34,2870
THB	tajski bat	49,177

---

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/2

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2005/C 316/02)

(Besedilo velja za EGP)

Datum sprejetja:

Država članica: Danska

Št. pomoči: N 269/05

Naslov v izvirnem jeziku: High Technology Foundation

Cilj: Raziskave in razvoj — Vsi sektorji

Pravna podlaga: Lov nr. 1459 af 22. December 2004

Najvišja intenzivnost pomoči: 100 %, 75 %, 50 %

Trajanje: 2005-2010

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Italija [Marche]

Št. pomoči: N 299/2004

Naziv: Lastniško financiranje zadrug

Cilj: Namen sheme je odpraviti pomanjkanje lastniškega financiranja zadrug MSP v regiji Marche

Pravna podlaga: Progetto di Deliberazione della Giunta regionale per l'adozione del «Quadro attuativo dell'articolo 3 della LR N. 5/2003»

Proračun: 10 milijonov EUR

Trajanje:

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja:

Država članica: Nemčija (Land Schleswig-Holstein)

Št. pomoči: N 307/2005

Naslov v izvirnem jeziku: Nord Power Innovationspark Lübeck

Cilj: Raziskave in razvoj — Regionalni razvoj — Varstvo okolja (Omejeno na oskrbo z električno energijo, plinom in vodo)

Pravna podlaga: Jährliches Haushaltsgesetz des Landes Schleswig-Holstein: Einzelplan 0602, TG 62 (MWV)

Proračun: 541 170 EUR

Najvišja intenzivnost pomoči: 30 %

Trajanje: 2005-2006

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Združeno kraljestvo (Škotska)

Št. pomoči: N 680/2001

Naziv: Shema za podporo ureditvi nepremičnin

Cilj: Podpora ureditvi prostorov in stavb za komercialne namene s strani zasebnega sektorja. (Podjetja, ki delujejo v sektorju za razvoj nepremičnin in, če gre za končne uporabnike subvencioniranih prostorov, podjetja iz katerega koli sektorja)

Pravna podlaga: Enterprise and New Towns (Scotland) Act 1990, as amended on 1 April 2001 by Scottish Statutory Instrument 2001 No 126. Local Government Act 1973. Section 171 of Local Government Act etc (Scotland) Act 1994

Proračun: 20–23 milijonov GBP letno

Intenzivnost ali znesek pomoči: Največja intenzivnost v skladu s karto regionalnih pomoči in Uredbo (ES) št. 70/2001

Trajanje: Do 31.12.2006

Drugi podatki: Letno poročilo o izvajanju

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sklepa:

Država članica: Belgija

Št. pomoči: NN 136/03

Naziv: Belgijski panožni skladi

Cilj: Udeležba podjetij pri uresničevanju socialnih ciljev glede na potrebe njihove gospodarske panoge

Pravna podlaga: Wet van 7 januari 1958 betreffende de fondsen voor bestaanszekerheid

Loi du 7 janvier 1958 concernant les Fonds de sécurité d'existence

Trajanje: Odvisno od trajanja kolektivnih pogodb in panožnih sporazumov, ki se uporabljajo v različnih gospodarskih panogah

Drugi podatki: Država ne posega v ustvarjanje in delovanje skladov niti v njihovo financiranje ali upravljanje.

Oblika pomoči: Ni na voljo. Podjetja nekega področja sodelujejo sama pri stroških oblikovanja področja, glede na potrebe, prek prostovoljnega ustvarjanja s socialnimi partnerji področja, panožnega sklada in s prispevki v ta sklad.

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/4

---

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(2005/C 316/03)

(Besedilo velja za EGP)

Št. pomoči	XS 8/04
Država članica	Avstrija
Regija	Občina Kapfenberg, regija NUTS III vzhodna Zgornja Štajerska
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Podpora centru mesta občine Kapfenberg
Pravna podlaga	Innenstadtförderungsrichtlinie gemäß Beilage (Innenstadtförderung der Stadt Kapfenberg) Beihilfenrelevant nach KMU-Freistellung sind die Punkte: 3.3. Maßnahmen zur Verbesserung und Attraktivierung von Geschäftslokalen und Außenanlagen 3.6. Planungs- und Beratungsleistungen
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	0,8 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	1.8.2004 za točki 3.3 in 3.6 sheme pomoči
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.12.2006
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Stadtgemeinde Kapfenberg
	Naslov: Koloman-Wallisch-Platz 1 A-8605 Kapfenberg
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 84/04
Država članica	Združeno kraljestvo
Regija	West Wales & The Valleys (območje cilja 1)
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Amgen Cymru (Cynon Valley Waste Disposal Co. Ltd) — Bryn Pica Recycling Center
Pravna podlaga	The Industrial Development Act 1982
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči	510 000 GBP
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	Od 26.8.2004
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.8.2006
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Pomoč, omejena na posebne sektorje		Da
	Druge storitve (recikliranje)		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Welsh European Funding Office
	Naslov: Cwm Cynon Business Park Mountain Ash, CF45 — 4ER
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 88/04
Država članica	Nemčija
Regija	Brandenburg
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Smernice ministrstva za gospodarstvo dežele Brandenburg z dne 31. marca 2004 o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Program REN)
Pravna podlaga	§§ 44, 23 der Landeshaushaltsordnung (LHO) sowie die hierzu ergangenen Verwaltungsvorschriften in der jeweils gültigen Fassung
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	Okrog 2 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	Začetek veljavnosti smernic 6. maja 2004
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31. decembra 2006 (končni datum za dodelitev pomoči)
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Investitionsbank des Landes Brandenburg (ILB)
	Naslov: Steinstraße 104-106 D-14480 Potsdam
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 91/04
Država članica	Združeno kraljestvo
Regija	West Wales and The Valleys (območje cilja 1)
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Court Vale Developments Ltd.
Pravna podlaga	Industrial Development Act 1982
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči	198 050 GBP
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	Od 1.1.2005
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.12.2006
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Welsh European Funding Office
	Naslov: Cwm Cynon Business Park Mountain Ash CF45 4ER
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 95/04
Država članica	Nemčija
Regija	Ni podatkov
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Podpora za inovacije v MSP z boljšim dostopom do aktualnih podatkov s področja znanosti, tehnologije in gospodarstva.
Pravna podlaga	§ 44 Bundeshaushaltsordnung (BHO)
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	0,6 milijona — 1 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	1.3.2005
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.12.2006
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit Referat VI B 4
	Naslov: Scharnhorststraße 34-37 D-10115 Berlin
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 96/04
Država članica	Nemčija
Regija	ni podatkov
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Spodbujanje projektov uporabe srednje velikih podjetij v okviru pobude ministrstva za gospodarstvo in delo: FIT za konkurenco, temelječo na znanju
Pravna podlaga	§ 44 Bundeshaushaltsordnung (BHO)
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	0,75 milijona — 1,25 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	1.3.2005
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.12.2006
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit Referat VI B 4
	Naslov: Scharnhorststraße 34-37 D-10115 Berlin
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 98/04
Država članica	Združeno kraljestvo
Regija	West Wales & The Valleys (regija cilja 1)
Naslov sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Welsh Application Service Provider (WASP): faza 11
Pravna podlaga	Industrial Development Act 1982
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	544 407 GBP
		Zavarovano posojilo
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovano posojilo
Največja intenzivnost pomoči	Skladno s členi 4(2)-(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	Od 1. avgusta 2004
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31. decembra 2006 Opomba: Kakor omenjeno zgoraj, je bila pomoč dodeljena pred 31. decembrom 2006. Plačila po tej obveznosti se lahko (v skladu z N+2) nadaljujejo do 31. julija 2007
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, v katerih je dovoljena pomoč za MSP		Da
Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ime: Welsh European Funding Office
	Naslov: Cwm Cynon Business Park Mountain Ash CF45 4ER
Dodelitev individualnih pomoči z visokimi zneski	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 101/04
Država članica	Združeno kraljestvo
Regija	Anglija
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Krediti za razvoj podjetij
Pravna podlaga	Appropriation Act 2004
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	2 milijona GBP
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči	3 000 GBP na MSP
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	Od oktobra 2004
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 30.6.2007
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: United Kingdom Trade & Investment
	Naslov: Antonia Yeolanda Lopes International Trade Development Group, Regional Directorate/TDU 7th Floor, Kingsgate House 66-74 Victoria Street London SW1E 6SW
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 129/04
Država članica	Poljska
Regija	Vseh 16 vojvodstev
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Nepovratna finančna pomoč, ki jo dodeli regionalni organ za financiranje, za nakup svetovalnih storitev, namenjene usklajevanju delovanja družb s poljskimi standardi ali zakonodajo Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu
Pravna podlaga	Art. 6 ustawy z dnia 9 listopada 2000 r. o utworzeniu Polskiej Agencji Rozwoju Przedsiębiorczości. § 24 ustęp 3 punkt 4 Rozporządzenia Ministra Gospodarki i Pracy z dnia 17 sierpnia 2004 r. w sprawie udzielania przez Polską Agencję Rozwoju Przedsiębiorczości pomocy finansowej niezwiązanej z programami operacyjnymi
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	1,55 mio EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	28.8.2004 – datum začetka veljavnosti uredbe
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31.7.2005
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Regionalni organi za financiranje (1)
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 131/04
Država članica	Poljska
Regija	13 vojvodstev (Dolnośląskie, Kujawsko-Pomorskie, Lubelskie, Lubuskie, Łódzkie, Małopolskie, Opolskie, Podkarpackie, Podlaskie, Pomorskie, Świętokrzyskie, Warmińsko-Mazurskie, Zachodniopomorskie)
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Nepovratna finančna pomoč, ki jo dodeli regionalni organ financiranja za nakup svetovalnih storitev
Pravna podlaga	Art. 6 ustawy z dnia 9 listopada 2000 r. o utworzeniu Polskiej Agencji Rozwoju Przedsiębiorczości. § 24 ustęp 3 punkt 1, 2, 3 Rozporządzenia Ministra Gospodarki i Pracy z dnia 17 sierpnia 2004 r. w sprawie udzielania przez Polską Agencję Rozwoju Przedsiębiorczości pomocy finansowej niezwiązanej z programami operacyjnymi
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	9,57 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	28.8.2004 – datum začetka veljavnosti odloka
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 30.11.2005
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Regionalni organi financiranja (2)
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

Št. pomoči	XS 132/04
Država članica	Poljska
Regija	Vseh 16 vojvodstev
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Finančna pomoč, dodeljena podjetjem v obliki nepovratne finančne pomoči za naložbe
Pravna podlaga	Art. 6 ustawy z dnia 9 listopada 2000 r. o utworzeniu Polskiej Agencji Rozwoju Przedsiębiorczości. § 5 punkt 2 Rozporządzenia Ministra Gospodarki i Pracy z dnia 17 sierpnia 2004 r. w sprawie udzielania przez Polską Agencję Rozwoju Przedsiębiorczości pomocy finansowej niezwiązanej z programami operacyjnymi
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Shema pomoči	Skupni letni znesek	10,67 milijona EUR
		Zavarovana posojila
	Individualna pomoč	Skupni znesek pomoči
		Zavarovana posojila
Največja intenzivnost pomoči	V skladu s členoma 4(2)–(6) in 5 Uredbe		Da
Datum začetka izvajanja	28.8.2004 – datum začetka veljavnosti odloka
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 30.11.2005
Cilj pomoči	Pomoč za MSP		Da
Zadevni gospodarski sektorji	Vsi sektorji, upravičeni do pomoči za MSP		Da
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości
	Naslov ul. Pańska 81/83 PL-00-834 Warszawa
Individualne pomoči v visokih zneskih	V skladu s členom 6 Uredbe		Da

---

(1)  Regionalni organi za financiranje, ki dodelijo pomoč:

(2)  Regionalni organi financiranja

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/12

---

Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje

(2005/C 316/04)

(Besedilo velja za EGP)

Številka pomoči: XT 10/03

Država članica: Združeno kraljestvo in Republika Irska

Regija: 32 okrajev otoka Irska — Severna Irska in Republika Irska

Naslov programa pomoči ali ime podjetja, ki prejema posamezno pomoč: FOCUS

Pravna podlaga: British/Irish Agreement Act 1999, Section 2.3 Part 7 of Annex 2 of the Act empowers InterTradeIreland to invest, lend or grant aid for the purposes of its function

Letni stroški, načrtovani s programom, ali celoten znesek posamezne pomoči, odobrene podjetju: Najvišji stroški za posamezno podjetje

2002: 25 400 GBP

2003: 25 400 GBP

Najvišji skupni financirani element

2002: 254 000 GBP

2003: 254 000 GBP

Opombe:

V letih od 2002 do 2004 bo oblikovanih in izvedenih 20 projektov. Stroški posameznega projekta v 12-mesečnem obdobju znašajo 25 400 GBP. 25 400 GBP na projekt se plača v četrtletnih obrokih v 12-mesečnem obdobju. Letni stroški celotne sheme 20 projektov programa FOCUS se izračunajo na osnovi tega, da se bodo projekti začeli sredi leta 2002 in da bodo končani sredi leta 2003. Zato se poraba porazdeli na dve leti.

Celotni element financiranja 20 projektov v dveh letih = 508 000 GBP. To predstavlja 65 % celotnih stroškov financiranja, ostalih 35 % pa se dodeli sodelujočim podjetjem

Najvišja intenzivnost pomoči: Do največ 25 400 GBP pomoči na projekt na leto, kar predstavlja 65 % intenzivnosti pomoči

Datum začetka izvajanja, trajanje sheme: Predlagana shema naj bi potekala 2 leti od datuma odobritve.

Posamezna podjetja bodo upravičena do pomoči za obdobje največ 12 mesecev

Cilj pomoči: Cilj pomoči je usposabljanje visokostrokovnih diplomirancev na področju trženja in prodaje z namenom, da bi jih pripravili za višje vodstvo. Usposabljanje je splošno in enako za vse sodelujoče diplomirance, poleg tega pa vsebuje znanja, ki se lahko prenesejo na celotno gospodarstvo.

Načrtovano je, da bo program FOCUS nudil sodelujočim diplomirancem delno ali celotno akreditacijo za članstvo v ustreznih poklicnih združenjih, na primer v inštitutu Chartered Institute of Marketing in/ali v inštitutu Marketing Institute of Ireland

Zadevni gospodarski sektor-ji: Vsi sektorji

Ime in naslov organa za dodeljevanje:

InterTradeIreland

The Old Gasworks Business Park

Kilmorey Street

Newry

Co Down

Northern Ireland

BT34 2DE

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/13

---

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja

(2005/C 316/05)

(Besedilo velja za EGP)

Številka pomoči	XE 17/04
Država članica	Italija
Regija	Valle d'Aosta
Naslov sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Triletni plan za politiko zaposlovanja ter profesionalnega usposabljanja 2004-06
Pravna podlaga	D.C.R. n. 666/XII del 9.6.2004 D.G.R. n. 2712 del 9.8.2004
Načrtovani letni izdatki ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Skupni letni znesek	4,2 milijona EUR
	Zavarovano posojilo
Največja intenzivnost pomoči	V skladu z odstavki 2 do 5 člena 4, člena 5 in člena 6 Uredbe	Da
Datum začetka izvajanja	Od 9. avgusta 2004
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Do 31. decembra 2006
Cilj pomoči	Člen 4 Ustvarjanje novih delovnih mest	Ne
	Člen 5 Zaposlovanje nepriviligiranih delavcev in invalidov	Da
	Člen 6 Zaposlovanje invalidov	Da
Zadevni gospodarski sektorji	— Vsi sektorji (1) Skupnosti upravičeni do pomoči za zaposlovanje	Da
	— Vsa predelovalna industrija (1)	Da
	— Vse storitve (1)	Da
	— Drugo	Da
Ime in naslov organa, ki dodeli pomoč	Ime: one Autonoma Valle d'Aosta Assessorato Attività Produttive e Politiche del Lavoro Dipartimento delle politiche del lavoro Direzione Agenzia regionale del Lavoro
	Naslov: Via Garin, 1 — I-11100 Aosta
Druge informacije	Shema pomoči je sofinancirana v okviru regijskega Operativnega programa Cilj 3 ESF 2000-06 Odločba C (2000) 2067 z dne 21. septembra 2000 Odločba C (2004) 2915 z dne 20. julija 2004
Pomoč za katero je potrebna predhodna priglasitev Komisiji	V skladu s členom 9 Uredbe	Da

---

(1)  Izvzeti so sektor za ladjedelništvo in vsi tisti sektorji, za katere posebna pravila, določena z uredbami in odločbami, urejajo državne pomoči znotraj sektorja.

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/14

---

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

(2005/C 316/06)

(Besedilo velja za EGP)

Št. pomoči:	XS 67/03
Država članica	Grčija
Regija	Vse regije (13)
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč	Sheme pomoči na podlagi okvira podpore Skupnosti 2000–2006 za celostne programe za razvoj podeželja
Pravna podlaga	Κοινή υπουργική απόφαση 505/2002 αριθ. πρωτοκόλου 305875/8404 (ΦΕΚ 1488/28.11.2002 Τεύχος Β')
Načrtovani letni izdatki ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju	Pomoč naj bi se prvič dodelila julija 2003, v obdobju izvajanja programov 2000–2006 pa naj bi se objavil nov razpis. Predvidoma bo javna poraba za vse razpise in vse programe skupaj znašala 485 000 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči	Sheme pomoči za celostne programe za razvoj podeželja
	(stopnje so v skladu z odobreno karto regionalnih pomoči in Uredbo (ES) št. 70/2001 o MSP, izražene so v neto ekvivalentu dotacije, z dodatkom 15 odstotnih točk pomoči, ki jih dovoljuje člen 4(3)(b) Uredbe št. 70/2001, kar velja za vse grške regije v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES)	Stopnje pomoči (v %)
	Regija severnega Egejskega Morja, Regija Južnega Egejskega Morja, regija Atike, eparhija Trizinija, Otoka Kitera in Antikitera, Epir, Vzhodna Makedonija, Jonski otoki, Peloponez in vsi grški otoki razen Krete	60 %
	Osrednja Makedonija, Tesalija, Celinska Grčija, zahodna Grčija, Kreta	55 %
	Osrednja Makedonija, Atika	50 %
	Opomba Pomoč se dodeli za ustanovitev in posodobitev mikropodjetij v smislu Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 70/2001 v rokodelstvu, obrti, domači obrti in kmečkem turizmu, z namenom, da se poveča raznolikost lokalnega gospodarstva in zmanjša njegova odvisnost od primarnega sektorja in kmetijskih dejavnosti
Datum začetka izvajanja	Pomoč se bo dodeljevala od julija 2003
Trajanje sheme ali individualne pomoči	Pomoč iz sheme se bo lahko izplačevala do 31. decembra 2008 pod pogojem, da Komisija podaljša odobritev odhodkov
Cilj pomoči	Cilj pomoči je zadržati in privabiti prebivalstvo ter poživiti gospodarsko dejavnost v gorskih in manj razvitih regijah na območjih, ki jih zajemajo celostni programi za razvoj podeželja
Zadevni gospodarski sektorji	141 Pridobivanje gradbenega kamna 153.3 Proizvodnja sladkornih izdelkov iz sadja in zelenjave 155.2 Proizvodnja sladoleda 158.1 Proizvodnja kruha; proizvodnja svežega peciva in slaščic 158.5 Proizvodnja testenin 158.6 Predelava čaja in kave 158.7 Proizvodnja različnih začimb, dišav in drugih dodatkov 159.1 Proizvodnja žganih pijač 159.2 Proizvodnja etilnega alkohola 159.6 Proizvodnja piva 159.7 Proizvodnja slada 159.8 Proizvodnja mineralnih vod in brezalkoholnih pijač 17 Proizvodnja tekstilij in tekstilnih materialov 18 Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna 19 Strojenje in dodelava usnja; proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov; proizvodnja obutve 20 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa in plute razen pohištva; proizvodnja izdelkov iz slame in protja 212.1 Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže 212.3 Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja 221.9 Drugo založništvo 222.9 Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom 241.2 Proizvodnja barvil in pigmentov 245.1 Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev 245.2 Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev 246.3 Proizvodnja eteričnih olj 263 Proizvodnja zidnih in talnih keramičnih ploščic 266.2 Proizvodnja izdelkov iz mavca za gradbeništvo 267 Obdelava naravnega kamna 285 Površinska obdelava in prekrivanje kovin; splošna mehanična dela za plačilo ali po pogodbi 286 Proizvodnja rezilnega in drugega orodja, ključavnic, okovja 287 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov 29 Proizvodnja strojev in naprav 36 Proizvodnja pohištva; druge predelovalne dejavnosti 55 Gostinstvo 633 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti 748.2 Pakiranje 923 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti 925 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 926 Športna dejavnost 927.2 Druge dejavnosti za sprostitev, d. n. 930.2 Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč	Naziv: Ministrstvo za kmetijstvo in regije (13)
	Naslov: Αcharon 2, GR-10176 Atene
Drugi podatki	Ocenjuje se, da znesek pomoči ne bo presegal 264 000 EUR v nobeni posamezni zadevi in da povprečni znesek ne bo višji od 130 000 EUR

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/16

---

Objava zahteve po registranju po alinei 2 člena 8(1), Uredbe (EGS) št. 2082/92 o potrdilih o posebnih značilnostih

(2005/C 316/07)

Ta objava podeljuje pravico do nasprotovanja v skladu s členoma 8 in 9 te uredbe. Vsako nasprotovanje tej zahtevi mora biti poslano s posredovanjem pristojnega organa države članice v roku petih mesecev od te objave. Spremljajoče utemeljitve za objavo so navedene spodaj in zlasti po točkah 4.2), 4.3) in 4.4) jih je treba šteti za upravičene v smislu Uredbe (EGS) št. 2082/92.

VLOGA ZA REGISTRACIJO CERTIFIKATA O POSEBNIH LASTNOSTIH

UREDBA SVETA (EGS) ŠT. 2082/92

„BOERENKAAS“

Številka ES: NL/00023/25.6.2003

1.   Pristojni organ:

Naziv:	Hoofdproductschap Akkerbouw (HPA)
Naslov:	Postbus 29739 2502 LS Den Haag Nederland
Telefon:	070-370 85 02
Telefaks:	070-370 84 44

2.   Vlagatelj:

2.1.   Naziv: Bond van Boerderijzuivelbereiders

2.2.   Naslov:

Postbus 29773

2502 LT Den Haag

Nederland

Telefon: (31-70) 338 29 60

Telefaks: (31-70) 338 28 12

2.3   Sestava: proizvajalec/predelovalec (X) drugo ( )

Cilj zveze „Bond van Boerderijzuivelbereiders“ je zastopati interese svojih članov kot kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, in kot proizvajalcev kmetijskih mlečnih proizvodov v širšem pomenu. Člani zveze „Bond van Boerderijzuivelbereiders“ (BBZ) so proizvajalci kmetijskih mlečnih proizvodov.

Mleko, ki ga proizvedejo z lastno živino (govedom, kozami, ovcami), predelajo v sir in druge mlečne proizvode. BBZ ima 420 članov. Od tega jih več kot 350 proizvaja sir „Boerenkaas“.

3.   Vrsta proizvoda:

poltrdi ali trdi sir iz surovega mleka

4.   Specifikacija:

(povzetek pogojev iz člena 6(2))

4.1.   Ime: „Boerenkaas“ (samo v nizozemskem jeziku)

4.2.   Opis: „Boerenkaas“ je kmečki sir iz surovega mleka govedi, koz, ovac ali bivolov. Od tega mora biti vsaj polovica mleka proizvedena z lastno živino. Mleko se lahko dokupi od največ dveh proizvajalcev, pri čemer skupna kupljena količina ne sme biti večja od lastne proizvodnje.

Osnovne sestavine so lahko:

Mleko kot osnovna sestavina ne sme biti toplotno obdelano pri več kot 40 oC; fosfataza mora ustrezati tisti, ki je bila uporabljena pri surovem mleku kot osnovni sestavini.

Mleko se mora predelati v sir v 40 urah po molži.

Dodatki:

Priprava:

Surovo mleko se 40 ur po molži pusti sesiriti pri temperaturi približno 30 oC.

Mešana kultura mlečnokislinskih bakterij poskrbi za kisanje mleka.

Mešanica sirotke in skute se nareže, premeša in po odstranitvi enega dela sirotke enkrat do dvakrat opere z vročo vodo, pri čemer temperatura mešanice sirotke in skute ne sme preseči 37 oC.

Po obdelavi se skuta da v modele.

Pred ali med stiskanjem sira se vanj vtisne označba iz kazeina, na kateri je obvezno ime sira „Boerenkaas“, lahko pa se doda tudi vrsta mleka.

Po stiskanju in kisanju sira po nekaj urah se sir namaka v slanici, ki vsebuje med 18 in 22 % soli (natrijevega klorida).

Najkrajši čas zorenja v kmetijskem obratu je 13 dni po prvem dnevu priprave pri 12 oC.

Preden dobi sir svoj značilen okus, zori v zorilnih prostorih kmetijskega obrata ali trgovskih prostorih. Zorenje lahko traja več tednov ali več kot eno leto.

4.3.   Posebne značilnosti: Ime „Boerenkaas“ je povezano predvsem s proizvodom, ki se običajno pripravlja v kmetijskih obratih iz surovega mleka, proizvedenega večinoma z lastno živino.

Obdelava mleka je do leta 1874 potekala v celoti v kmetijskih obratih. Kasneje se je postopoma začela uveljavljati industrijska obdelava mleka. Pasterizacija mleka, namenjenega za pridelavo sira, se je začela uveljavljati v prvih letih dvajsetega stoletja. Industrijsko pridelan sir je zaradi pasteriziranja izgubil svoj značaj. V kmetijskih obratih pa se je ohranil tradicionalni način predelave surovega mleka.

Zaradi encimov, ki so v mleku naravno prisotni, zlasti lipaze, in bakterij, ki so prisotne v mleku med in po molži, dobi sir, pridelan iz surovega mleka, več okusa. Ta okus je polnejši, močnejši in izrazitejši. Veliko potrošnikom prepozna sir „Boerenkaas“ po značilnem okusu, ki se razlikuje od „tovarniško“ pridelanega sira. Okus je toliko izrazitejši, kolikor dlje sir zori.

Leta 1982 so z Odlokom in Odredbo o proizvodih iz sira, ki temeljita na Zakonu o kakovosti v kmetijstvu, začela veljati nova pravila. Ta pravila zadevajo kakovost sira, izvor mleka in način priprave. Državni pečat jamči, da je sir „Boerenkaas“ proizvod, pripravljen v kmetijskem obratu iz surovega mleka, ki se ni skladiščil dolgo in je bil večinoma proizveden z lastno živino.

Ta zakonodaja je omogočila, da se lahko poleg kravjega obdeluje tudi kozje, ovčje ali bivolovo mleko in da se lahko sir prideluje iz surovega mleka z malo maščobe.

Iz zgoraj navedenega je razviden tipičen značaj osnovne sestavine in način priprave.

4.4.   Opis proizvoda: „Boerenkaas“ je (pol)trdi sir iz surovega mleka goved, koz, ovac ali bivolov. Maščobni delež je odvisen od maščobnega deleža obdelanega mleka.

Sir lahko vsebuje kumino ali druga semena, zelišča in/ali začimbe.

Kolikor starejši je sir in kolikor dlje zori, toliko trši in bolj suh je. Lahko rečemo, da gre za trd sir.

Imena njegovih proizvodov so na primer „Goudse Boerenkaas“ („Boerenkaas“ vrste gavda), „Goudse Boerenkaas met kruiden“ („Boerenkaas“ vrste gavda z zelišči), „Edammer Boerenkaas“ („Boerenkaas“ vrste edamec), „Leidse Boerenkaas“ („Boerenkaas“ vrste leiden), „Boerenkaas van geitenmelk“ („Boerenkaas“ iz kozjega mleka) in „Boerenkaas van schapenmelk“ („Boerenkaas“ iz ovčjega mleka).

Pregled glavnih lastnosti in zahtev v zvezi s sestavo sira „Boerenkaas“

4.5.   Minimalne zahteve in inšpekcijski pregled: Trenutno veljajo za sir „Boerenkaas“ pravila iz Odloka in Odredbe o sirovih proizvodih, ki temeljita na Zakonu o kakovosti v kmetijstvu. Ta pravila zadevajo kakovost sira, poreklo mleka in način priprave. Državni pečat jamči, da je sir „Boerenkaas“ kmečki proizvod, pripravljen iz surovega mleka, ki se ni skladiščil dolgo in je bil večinoma pridelan z lastno živino.

Za sir „Boerenkaas“ s certifikatom o posebnih lastnostih v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/92 veljajo zahteve te vloge, opisane v oddelku 4.2 (Opis) in preglednici oddelka 4.4 (Glavne lastnosti in zahteve v zvezi s sestavo). Te so določene v Odloku o kakovosti mlečnih proizvodov („Landbouwkwaliteitsbesluit Zuivelproducten“) in Odredbi o kakovosti sira („Landbouwkwaliteitsregeling kaas“).

Vsakih šest do osem tednov se v vsakem obratu opravi inšpekcijski pregled, s katerim se preveri uporabljeno sveže, surovo mleko (ki ni starejše od 40 ur), namenjeno proizvodnji sira, in uporabljena označba iz kazeina. Enkrat letno se opravijo upravni pregledi, s katerimi se ugotovi, iz katerega kmetijskega obrata prihaja uporabljeno mleko. Pregled skladnosti z zahtevami v zvezi s sestavo obsega maščobni delež suhe snovi ter vsebnost vlage in soli v suhi snovi; te vrednosti se preverijo šest- do osemkrat letno.

Poleg tega se z inšpekcijskim pregledom preveri, ali so upoštevane preostale glavne lastnosti različnih vrst sira „Boerenkaas“ iz preglednice oddelka 4.4. Ta pregled glavnih značilnosti se opravi enkrat na šest do osem tednov.

Organ, pooblaščen za preverjanje skladnosti proizvodov s specifikacijo: COKZ

5.   Vloga za registracijo na podlagi člena 13(2)

Zveza „Bond van Boerderijzuivelbereiders“ vlaga vlogo za zaščito imena „Boerenkaas“ na podlagi člena 13(2)a. Vloga zadeva izključno ime „Boerenkaas“ v nizozemskem jeziku.

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/20

---

Objava odločb in sklepov v državah članicah o izdaji ali odvzemu operativnih licenc v skladu s členom 13(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov (1)  (2)

(2005/C 316/08)

(Besedilo velja za EGP)

NEMČIJA

Odvzem operativnih licenc

Katergorija B:   Operativne licence, vključno z omejitvami iz člena 5(7)(a) Uredbe (EGS) št. 2407/92

Ime letalskega prevoznika	Naslov letalskega prevoznika	Dovoljen prevoz	Odločitev velja od
Business air charter GmbH	Ronneburger Straße 74 D-07546 Gera	potniki, pošta, tovor	13.11.2004

---

(1)  UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

(2)  Sporočeno Evropski komisiji pred 31.8.2005.

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/21

---

Podatki o otokih in redko poseljenih območjih, ki jih države članice izvzemajo v skladu s členom 3(4) Direktive o odlagališčih odpadkov

(2005/C 316/09)

V skladu s členom 3(4) Direktive o odlagališčih odpadkov lahko države članice po lastni izbiri izrečejo delno ali popolno neuporabnosti členov 6(d), 7(i), 8(a)(iv), 10, 11(1)(a), (1)(b) in (1)(c) ter 12(a) in (c) Priloge I, točk 3 in 4 Priloge II, razen stopnje 3 iz točke 3 in točke (4) ter točk 3 do 5 Priloge III k tej direktivi za:

A)

deponije za nenevarne ali inertne odpadke, katerih skupna zmogljivost ne presega 15 000 ton ali z največjo letno obremenitvijo do 1 000 ton za otoke, če je to edina deponija na otoku in je namenjena izključno odlaganju odpadkov, proizvedenih na otoku. Ko je skupna zmogljivost te deponije porabljena, mora biti vsaka na novo odprta deponija v skladu z zahtevami te direktive,

B)	deponije za nenevarne ali inertne odpadke v redko poseljenih območjih, če je deponija namenjena izključno za odlaganje odpadkov, proizvedenih v redko poseljenih območjih.

Države članice so morale do 16. julija 2003 sporočiti Komisiji seznam izvzetih otokov in redko poseljenih območij. Komisija objavi seznam otokov in redko poseljenih območij.

Do zdaj je Komisija prejela navedene sezname od Španije in Grčije. Seznami izvzetih otokov in redko poseljenih območij so na voljo:

http://europa.eu.int/comm/environment/waste/landfill_index.htm

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/22

---

Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(2005/C 316/10)

Datum sprejetja odločbe:

Država članica: Združeno kraljestvo (Anglija)

Št. pomoči: N 233/2004

Naziv: Woodland subvencijska shema (Anglija) (1988) — Ponovna oskrba in obnovitev subvencije

Cilj: Omogočiti lastnikom in najemnikom gozdov, da izvedejo ponovno oskrbo gozdov, z vlaganjem v zamenjavo gozdov (npr. presaditev ali obnavljanje)

Pravna podlaga: The Forestry Act 1979

Proračun: GBP 1,5 milijonov letno

Intenzivnost pomoči oziroma vsota: Dejavnosti se bodo podpirale na najvišji ravni do 80 % upravičenih stroškov

Trajanje: 1 leto, z začetkom v juliju 2004

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Nemčija

Št. pomoči: N 243/2004

Naziv: Spodbujanje uporabe biološko razgradljivih maziv

Cilj: Obstoječi program pomoči N 651/2002 bi se podaljšal za dve leti. Pomoč spodbuja začetno opremljenost z biogenskimi mazivi in hidravličnimi tekočinami ter ustrezno preoblikovanje strojev in opreme, kar bo podjetja spodbudilo k uporabi teh okolju prijaznih materialov. Povečanje tržnega deleža teh proizvodov je namenjeno izboljšanju gospodarske učinkovitosti in spodbujanju razvoja proizvodov

Pravna podlaga: Richtlinien zur Förderung von Projekten zum Schwerpunkt Einsatz von biologisch schnell abbaubaren Schmierstoffen und Hydraulikflüssigkeiten auf Basis nachwachsender Rohstoffe

Proračun: Letni proračun za shemo pomoči znaša 7 milijonov EUR v letu 2005 in 5 milijonov v letu 2006

Intenzivnost ali znesek pomoči: 60 % upravičenih stroškov

Trajanje: do 31.12.2006

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Italija (Abruci)

Št. pomoči: N 261/2004

Naziv: „Credito agrario agevolato“

Pravna podlaga: Legge regionale 14 settembre 1994, n. 62 e Legge regionale 9 marzo 2004, n. 11

Cilj: Pokrajinski zakon št. 11 z dne 9. marca 2004 spreminja pokrajinski zakon št. 62 z dne 14. septembra 1994 o subvencioniranem kmetijskem kreditu

Proračun: Za leto 2004 pokrajinske oblasti dodeljujejo proračunska sredstva v višini 900 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Pomoč za naložbe za prvi nakup živali ter materiala in opreme: 50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi in 40 % na drugih območjih.

1,10 % veljavne obrestne mere

Trajanje: 5 let, do 31. decembra 2009

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum izdaje odločbe:

Država članica: Združeno kraljestvo

Št. pomoči: N 295/2003

Naslov: Program bio-energetske infrastrukture

Namen: Namen je podpreti uporabo obnovljivih virov za proizvajanje elektrike in toplote

Pravna podlaga: The scheme has been initiated by the UK Government as a voluntary proposal and will be established under section 153(4) of the Environmental Protection Act 1990

Proračun: Na voljo je skupni proračun v višini 3,5 milijonov GBP (5,1 milijonov EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: Do 100 %

Trajanje: Pet let, pri čemer se pomoč dodeli samo za prva tri leta

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum izdaje odločbe:

Država članica: Združeno kraljestvo

Št. pomoči: N 498/03

Naslov: Program prilagoditve industrijskega foruma: Program za žitarice

Namen: Kot del odobritve N 470/99 (Program prilagoditve industrijskega foruma (the Industry Forum Adaptation Scheme) — v nadaljevanju IFAS), so organi Združenega kraljestva začeli uporabljati ustrezne smernice Skupnosti za kmetijski sektor in obveščati Komisijo o posameznih pomočeh za kmetijski sektor. Cilj IFAS-a je spodbujati stalno izboljševanje podjetniške konkurenčnosti s pomočjo prenosa najboljših praks v sektorjih. Cilj programa je izboljšati konkurenčnost v sektorju žitaric.

Cilj je izboljšati integracijo in učinkovitost oskrbovalne verige s pomočjo prenosa najboljših praks na oskrbo z žitaricami in z izboljšanjem strokovnosti podjetij, ki delujejo na področju oskrbe z žitaricami. To se bo doseglo s pomočjo ciljnega programa, ki bo ugotovil in začel reševati pomanjkljivosti v oskrbovalni verigi

Pravna podlaga: L Sections 7 and 8 of the Industrial Development Act 1982

Proračun: Znesek subvencije, ki jo bo podelil Urad za domače žitarice (Home Grown Cereals Authority (HGCA) je naslednji:

2003/04: 200 000 GBP (približno 297 000 EUR)

2004/05: 458 000 GBP (približno 680 000 EUR)

2005/06: 549 000 GBP (približno 815 000 EUR)

2006/07: 203 000 GBP (približno 301 000 EUR)

Intenzivnost ali znesek pomoči: 50 %, z zasebnim financiranjem preostalega zneska. HGCA bo subvencioniral celotne stroške projekta. Noben posamezni upravičenec ne bo prejel več kot 100 000 EUR, razporejenih čez obdobje 3 let

Trajanje: 3 leta od dneva sprejetja

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločbe:

Država članica: Avstrija

Številka pomoči: N 499/03

Naslov: Ukrepi pomoči, povezani z BSE, v letu 2003

Cilj: Financiranje ukrepov, povezanih z BSE ter z odstranjevanjem živalskih ostankov in poginule živine. Pomoč bo izplačana za stroške, nastale v letu 2003 z izvajanjem zakonsko predpisanih hitrih testov za BSE in TSE, opravljenih na živalih za zakol (govedo in drobnica), prevozom in odstranjevanjem poginule živine v skladu s smernicami o TSE, ali, alternativno, za stroške zavarovalnih premij, s katerimi so kriti omenjeni stroški, ter za uničevanje materiala, ki v skladu s smernicami o TSE velja za tveganega, kakor tudi mesa in kostne moke, ki nista več za nadaljnjo komercialno rabo

Pravna podlaga: Sonderrichtlinie des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (BMLFUW) und der Bundesministerin für Gesundheit und Frauen (BMGF) zur Finanzierung von Maßnahmen im Zusammenhang mit der TSE- und BSE-Vorsorge, Falltieren und Schlachtabfällen

Proračun: 6,8 milijona EUR državnih sredstev za teste za BSE/TSE ter 10,9 milijona EUR za druge ukrepe

Intenzivnost pomoči ali vrednost: Spremenljiva, glede na podukrepe

Trajanje: Enkratni ukrep

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločbe:

Država članica: Italija (Avtonomna provinca Trento)

Št. pomoči: N 531/03

Naslov: Pomoči namenjene za povrnitev škode poljedelcem zaradi izgub, ki so jih povzročile neugodne podnebne razmere (razprava št. 2724 z dne 17. oktobra 2003)

Cilj: Odškodovati poljedelce, katerih pridelek sena je bil poškodovan zaradi neugodnih podnebnih razmer

Pravna podlaga: Deliberazione della Giunta Regionale n. 2724 del 17 ottobre 2003: «Aiuti destinati ad indennizzare gli agricoltori delle perdite causate da avverse condizioni atmosferiche; criteri e modalità per l'attuazione degli interventi per la siccità dell'annata 2003»

Proračun: 10 000 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Največ 80 % škode

Trajanje: Omejena na trajanje pregleda prošenj

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja odločbe:

Država članica: Italija

Št. pomoči: N 536/2003

Naziv: Regionalna intervencija za razvoj Confidi v kmetijskem sektorju

Cilj: Preskrbeti pomožna jamstva kmetom in zadrugam ter nuditi svetovalne storitve vsem kmetom, ki delujejo v pokrajini, preko Confidi

Pravna podlaga: Legge Regionale n. 13 del 25.7.2003«Interventi per lo sviluppo dei Confidi nel settore agricolo»

Proračun: 1 032 913,80 EUR za jamstva in 516 456,90 EUR za tehnično podporo v prvem letu

Intenzivnost pomoči in vsota: Denarna podpora, enakovredna pomoči za pomožna jamstva se izračuna, kot razlika med tržnimi obroki posojila in dejanskim posojilom, ki ga določi banka, na osnovi obstoječega jamstva, z odbitjem vsote, ki ga plača upravičenec (premija in stroški v zvezi z odobritvijo jamstva). Pomoč za tehnično podporo je omejena za vsako dobo treh let na 100 000 EUR, na upravičenca. Intenziteta pomoči je največ 70 % upravičenih stroškov

Trajanje: 5 let

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejema odločitve:

Država članica: Italija (Kalabrija)

Št. pomoči: N 559/03

Naslov: Določitev kriterijev in podrobnih pravil za povračilo škode v sadnem sektorju, nastale zaradi zmrzali v nekaterih kalabrijskih občinah med 7. in 9. aprilom 2003

Namen: Povračilo škode kmetom, katerih pridelki koščičastega sadja in debele limone so bili zaradi neugodnih klimatskih razmer oškodovani

Pravna podlaga: Deliberazione della Giunta regionale del 28 ottobre 2003, n. 824: «Determinazione dei criteri e delle modalità di erogazione d'indennizzi in favore del settore frutticolo a seguito delle gelate verificatesi in alcuni comuni della Calabria dal 7 al 9 aprile 2003»

Proračun: 1 600 000 EUR

Intenzivnost ali znesek pomoči: Različno glede na škodo (določitev po formuli)

Trajanje: 1 leto

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

Datum sprejetja sklepa:

Država članica: Francija

Št. pomoči: N 731/2002 — Popravek

Naziv: Pomoč za sektor proizvodnje ovčjega mesa z uradnim znakom kakovosti

Cilj: Prevzem dela nadzornih stroškov pri proizvodnji ovčjega mesa z uradnim znakom kakovosti

Proračun: 1 630 000 EUR letno

Intenzivnost ali znesek pomoči: Prvo leto znaša delež pomoči 100 % izdatkov, upravičenih do povračila, drugo leto 83 %, tretje leto 67 %, četrto leto 50 %, peto leto 33 % in šesto leto 17 %

Trajanje: 6 let

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/

---

13.12.2005

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/25

---

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 1. decembra 2005

o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura

(CON/2005/51)

(2005/C 316/11)

Evropska centralna banka (ECB) je dne 10. novembra 2005 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o „Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura“ (KOM(2005) 357 končno) (1) (v nadaljevanju: „predlagana uredba“). Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz tretjega stavka člena 123(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je podlaga za predlagano uredbo. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne opombe

1.1.

Namen predlagane uredbe je vzpostaviti primeren pravni okvir za prihodnjo uvedbo eura v državah članicah, ki še niso sprejele eura (v nadaljevanju: „nesodelujoče države članice“). Te države članice imajo močan interes za to, da se sprejme trden pravni okvir na ravni Skupnosti precej pred njihovim prehodom na euro, da se olajšata pravočasna domača zakonodajna in praktična priprava na uvedbo eura. EU na splošno in države članice, ki so že sprejele euro (v nadaljevanju: „sodelujoče države članice“), imajo močan interes tudi za to, da se vse prihodnje širitve euroobmočja izvedejo tako gladko in uspešno, kakor ob sprejemu eura v prvotnih enajstih sodelujočih državah članicah in Grčiji, tako da bo širitev euroobmočja imela pozitiven vpliv. ECB dejansko meni, da je bila uspešna uvedba eura v sedanjih sodelujočih državah članicah ključnega pomena pri vzpostavljanju verodostojnosti eura znotraj EU in na širšem mednarodnem prizorišču.

2.   Posebne opombe

2.1.   Oblikovanje treh scenarijev za prehod na euro

2.1.1.

Spomniti velja, da je Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2), ki je urejala uvedbo eura v prvotnih enajstih sodelujočih državah članicah in Grčiji, temeljila na pristopu, ki ga je odobril Evropski svet na seji v Madridu leta 1995 (v nadaljevanju: „madridski scenarij“). Madridski scenarij je določil prehodno obdobje med uvedbo eura kot knjižnega denarja in uvedbo eurobankovcev in eurokovancev ter je podlaga za pravila za uvedbo eura, ki jih trenutno vsebuje Uredba (ES) št. 974/98. Za nadaljnje uvedbe eura so se nekateri pomembni praktični vidiki v času od prvega prehoda, ki se je začel 1. januarja 1999, bistveno spremenili. Predvsem so eurobankovci sedaj široko na voljo znotraj euroobmočja in po vsej EU, zaradi česar so poleg madridskega scenarija potrebni še dodatni scenariji za prehod.

2.1.2.

Po predlagani uredbi bi Svet pooblastil države članice, da sledijo enemu od treh različnih scenarijev za prehod: (a) prehodno obdobje po madridskem predlogu, t. j. časovno obdobje, v katerem bi euro pravno obstajal le kot knjižni denar, medtem ko eurobankovcem in eurokovancem, čeprav pri zasebnikih na voljo in v uporabi, status domačega zakonitega plačilnega sredstva uradno ne bi bil priznan; (b) scenarij takojšnje uvedbe, t. j. prehod na euro v enem koraku, pri katerem bi bila datuma za uvedbo eura kot knjižnega denarja in za prehod na eurogotovino enaka; ali (c) scenarij takojšnje uvedbe z obdobjem opuščanja v trajanju do enega leta, v katerem bi se bilo v instrumentih s pravnim učinkom (npr. računi, računovodski izkazi družb in plačilni listi) še možno sklicevati na enoto nacionalne valute.

2.1.3.

Osnovni namen predlagane uredbe, ki je pojasnjen v njenem obrazložitvenem memorandumu, je oblikovati navedene tri alternativne scenarije za prehod v državah članicah, ki bi v prihodnosti sprejele euro (3). Za zagotovitev visoke stopnje preglednosti za državljane EU in skladnosti s cilji programa EU za boljšo pravno ureditev ECB predlaga, da se v predlagano uredbo vstavi izrecna določba, ki bo neposredno in bolj razumljivo odrazila tri različne scenarije za prehod, ki bodo veljali za zadevne države članice.

2.1.4.

Zlasti so številne države članice, ki so pristopile k EU 1. maja 2004 (4), javno nakazale svojo preferenco, da se euro uvede v skladu s scenarijem takojšnje uvedbe. V trenutnem besedilu predlagane uredbe se lahko koncept takojšnje uvedbe prehoda na euro izpelje le iz opredelitve prehodnega obdobja, in sicer z možnostjo, da sta datum sprejetja eura in datum prehoda na eurogotovino v prilogi k predlagani uredbi datuma, ki sovpadata (5). Čeprav si je teoretično mogoče predstavljati scenarij takojšnje uvedbe kot prehodno obdobje, ki traja le trenutek, se predlaga, da se scenarij takojšnje uvedbe morda bolj pregledno za državljane EU opredeli kot „uvedba eura v enem koraku, pri kateri datum sprejetja eura in datum prehoda na eurogotovino sovpadata“.

2.2.   Scenarij za prehod s prehodnim obdobjem

2.2.1.

V veljavnih določbah Uredbe (ES) No 974/98 je „prehodno obdobje“ opredeljeno kot triletno obdobje, ki začne veljati 1. januarja 1999 in izteče 31. decembra 2001, razen v primeru Grčije, kjer je prehodno obdobje enoletno obdobje, ki začne veljati 1. januarja 2001 in izteče 31. decembra 2001 (6). Z drugimi besedami, veljavna Uredba (ES) št. 974/98 opredeljuje določeno časovno obdobje, v katerem veljajo prehodne določbe. Nasprotno pa predlagana uredba v opredelitvi „prehodnega obdobja“ ne določa posebnega ali najdaljšega trajanja. Namesto tega bo dolžina prehodnega obdobja za vsako državo članico določena od primera do primera v predlagani prilogi k Uredbi (ES) št. 974/98, kar pomeni, da se bo treba o trajanju prehodnega obdobja v celoti ponovno pogajati v času odprave odstopanja za vsako zadevno državo članico (7).

2.2.2.

ECB toplo priporoča, da se najdaljše trajanje prehodnega obdobja izrecno določi v besedilu predlagane uredbe in da to najdaljše trajanje ne sme biti daljše kot tri leta. Poleg te splošne omejitve ECB priporoča tudi, da se v uvodnih izjavah k predlagani uredbi jasno določi, da bi moralo biti prehodno obdobje kar se le da kratko, s čimer bi se spodbudila določitev prehodnih obdobij, krajših od najdaljšega dopustnega obdobja treh let. Argumenti za stališče ECB o tem vprašanju so Svetu v presojo navedeni spodaj.

2.2.3.

Prvič, praktični vidiki prehoda na euro so danes drugačni v primerjavi s prvotnim prehodom na euro, ki se je začel 1. januarja 1999, ko eurobankovci in eurokovanci niso obstajali. Glede na to, da so eurobankovci zdaj široko na voljo ne le znotraj euroobmočja, ampak tudi po vsej EU, ne bi bilo verodostojno, če bi morali državljani zadevne države članice čakati dlje kot tri leta po uvedbi eura kot valute njihove države članice, preden bi eurobankovci in eurokovanci postali zakonito plačilno sredstvo.

2.2.4.

Drugič, prehodno obdobje ne sme biti predolgo, saj bo euro pravno razglašen za uradno valuto zadevne države članice na samem začetku prehodnega obdobja (8). Skladno s tem bi ECB oblikovala denarno politiko za zadevno državo članico (9) in nacionalna centralna banka (NCB) zadevne države članice bi vse operacije denarne politike izvajala v enoti eura (10). Zadevna država članica bi izdala nov javni dolg za prosto trgovanje v enoti eura (11). Pričakuje se lahko, da se bo povečala uporaba enote eura pri domačih plačilih in še posebej pri čezmejnih plačilih z zadevno državo članico (12). Zadevna država članica bi prav tako lahko sprejela primerne ukrepe, s katerimi bi omogočila spremembo obračunske enote operativnih postopkov iz enote nacionalne valute v enoto eura na organiziranih trgih in v plačilnih sistemih (13). Izkušnja prvotnih enajstih sodelujočih držav članic nakazuje, da se od sektorja bank, ki nudijo bančne storitve drugim finančnim institucijam, in finančnih trgov lahko pričakuje prehod na enoto eura na samem začetku prehodnega obdobja. Glede na navedeno ECB ne šteje za verjetno, da bi prehodno obdobje med uvedbo eura kot valute zadevne države članice in uradno uvedbo eurobankovcev in eurokovancev trajalo dlje kot tri leta.

2.2.5.

Tretjič, res je bilo preudarno, da je bilo za prvi prehod na euro predvideno triletno prehodno obdobje, glede na logistični izziv brez primere, ki je bil vključen v združevanje valut in zakonitih plačilnih sredstev enajstih držav članic v enotno evropsko valuto. Vendar pa se ugotavlja, da se je Grčija, ki je sprejela euro dve leti kasneje kot prvotnih enajst sodelujočih držav članic, uspešno soočila tudi z enoletnim prehodnim obdobjem. To nakazuje, da bi moralo biti ob uporabi prehodnega obdobja po madridskem predlogu pri nadaljnjih uvedbah eura prehodno obdobje krajše od treh let.

2.2.6.

Četrtič, dve načeli se štejeta za pomembni pri vodenju sprejemanja eura: načeli enakega obravnavanja in olajševanja. Medtem ko enako obravnavanje predvideva, da se države članice, ki se pridružijo kasneje, ne smejo soočati z dodatnimi ovirami, ne sme pa jim biti niti dovoljeno, da se pridružijo pod ohlapnejšimi pogoji, načelo olajševanja nakazuje potrebo po prožnosti pri izvedbi prehoda. Čeprav enako obravnavanje predvideva, da so države članice, ki se pridružijo kasneje, upravičene do enakega maksimalnega skupnega časa, določenega v madridskem scenariju za prvotne sodelujoče države članice, pa bi jim moralo biti dovoljeno, v skladu z načelom olajševanja, da zaključijo prehod hitreje, če se to izkaže za izvedljivo in primerno. Določitev najdaljšega obdobja treh let za prehodno obdobje bi bilo tako skladno z načelom enake obravnave, saj bi upoštevalo triletno prehodno obdobje, ki je veljalo za prvotnih enajst sodelujočih držav članic po Uredbi (ES) št. 974/98. Hkrati pa bi določitev možnosti skrajšanja tega triletnega prehodnega obdobja zadovoljila tudi načelo olajševanja.

2.2.7.

Petič, določitev najdaljšega trajanja prehodnega obdobja bi bila skladna s pravno tehniko, uporabljeno za opredelitev drugih obdobij, ki so pomembna pri različnih scenarijih za prehod na euro, kot na primer obdobje opuščanja in obdobje dvojnega obtoka denarja. Predlagana uredba določa eno leto kot najdaljše trajanje obdobja opuščanja (14). Uredba (ES) št. 974/98 določa šest mesecev kot najdaljše trajanje obdobja dvojnega obtoka denarja (15).

2.2.8.

ECB v povzetku meni, da je, z vidika zagotavljanja verodostojnosti procesa prehoda na euro, vzpostavljanja pravne varnosti in povečevanja učinkovitosti, v besedilu predlagane uredbe nujno določiti največ tri leta kot najdaljše trajanje prehodnega obdobja. Za spodbujanje določitve prehodnih obdobij, krajših od najdaljšega dopustnega triletnega obdobja, ECB tudi priporoča, da se v uvodnih izjavah k predlagani uredbi jasno določi, da bi moralo biti prehodno obdobje kar se le da kratko. Končno se ugotavlja, da bi se s takšno jasno določbo o določitvi najdaljšega trajanja prehodnega obdobja izognilo kakršnim koli nadaljnjim razpravam ob prihodnjih odpravah odstopanj zadevnih držav članic in posledičnih spremembah Uredbe (ES) št. 974/98, s čimer bi proces prehoda na euro postal bolj predvidljiv.

2.3.   Scenarij za prehod z obdobjem opuščanja

2.3.1.

V splošnem ECB razume razloge za kombiniranje scenarija takojšnje uvedbe z obdobjem opuščanja v trajanju do enega leta, v katerem bi bilo mogoče v določenem obsegu nadaljevati z uporabo enote nacionalne valute v posebnih pravnih instrumentih, kot so na primer, v skladu z obrazložitvenim memorandumom, računi ali poslovne knjige (16). Čeprav bi bilo lahko sporno, ali računi in poslovne knjige predstavljajo pravne instrumente v smislu predlagane uredbe, ECB razume, da je koncept obdobja opuščanja namenjen tudi dovolitvi nadaljnje uporabe enote nacionalne valute v novih pravnih instrumentih, kot so tipske pogodbe, pripravljene z elektronskimi sredstvi (npr. pogodbe o najemu avtomobila).

2.3.2.

Čeprav obrazložitveni memorandum nakazuje, da je v obdobju opuščanja le „v določenem obsegu […] dovoljena uporaba nacionalne valute v posebnih pravnih instrumentih“ (17), pa določbe predlagane uredbe ne vsebujejo nikakršnih omejitev glede vrst novih pravnih instrumentov, ki se lahko med obdobjem opuščanja še naprej sklicujejo na enoto nacionalne valute (18). ECB ugotavlja, da ta pristop dovoljuje državam članicam znatno stopnjo prožnosti in subsidiarnosti pri uporabi obdobja opuščanja za različne vrste pravnih instrumentov.

2.3.3.

ECB želi poudariti tudi, da se morajo po predlagani uredbi dejanja, opravljena na podlagi pravnih instrumentov, ki se v obdobju opuščanja sklicujejo na enoto nacionalne valute, opraviti samo v enoti eura (19). To bi strankam lahko preprečevalo sklicevanje na enote nacionalne valute v plačilnih instrumentih, saj bi morali ti plačilni instrumenti biti izvršeni v enoti eura, ne pa v enoti ustrezne nacionalne valute. Vendar pa bi, kolikor se plačilni instrumenti, kot so čeki in plačilni nalogi, glasijo na enoto nacionalne valute, to lahko povzročilo nekaj neprijetnosti za izvajalce plačilnega prometa, saj bi morali zagotoviti, da se preračun iz enote nacionalne valute v euro opravi, preden je transakcija opravljena. Ker lahko plačilni instrumenti morda krožijo tudi zunaj držav članic, ki uporabljajo obdobje opuščanja, je nadalje z operativnega vidika pomembno, da se izključi možnost čezmejne uporabe plačilnih instrumentov, ki se glasijo na enote ustreznih nacionalnih valut. To se lahko doseže z omejitvijo uporabe določb o obdobju opuščanja na pravne instrumente, ki naj se izvršijo v zadevni državi članici (t. j. samo v državi članici z obdobjem opuščanja). Tak pristop bi spodbujal prožnost glede izvajanja določb o obdobju opuščanja in jo omejil na domačo raven.

2.3.4.

ECB ugotavlja, da bi se zgodnji del obdobja opuščanja (do enega leta po datumu prehoda na eurogotovino) prekrival z obdobjem dvojnega obtoka denarja (do šest mesecev), ko bi bili tako eurobankovci in eurokovanci kot tudi bankovci in kovanci nacionalne valute dovoljeni kot zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja zadevne države članice (20). ECB ugotavlja, da obstaja razhajanje med določbo, po kateri se zahteva, da morajo biti dejanja, opravljena na podlagi novih pravnih instrumentov, ki vsebujejo sklicevanja na enoto stare nacionalne valute med obdobjem opuščanja, opravljena samo v enoti eura, in dejstvom, da bodo bankovci in kovanci v nacionalni valuti ostali zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja med obdobjem dvojnega obtoka denarja. To razhajanje se lahko odpravi s spremembo besedila predlagane uredbe, po kateri bi zgoraj navedena določba delovala brez poseganja v določbe člena 15 Uredbe (ES) št. 974/98 (t. j. določbe o dvojnem obtoku denarja).

2.4.   Ime eura

2.4.1.

ECB razume, da je ena od držav članic vložila jezikovni pridržek v zvezi z označitvijo imena enotne valute kot „euro“ v predlagani uredbi v jezikovni različici te države članice. V tej zvezi bi ECB poudarila, da se mora ime „euro“ pravilno in dosledno uporabiti v vseh jezikovnih različicah predlagane uredbe v skladu z zahtevo iz Uredbe (ES) št. 974/98, da mora biti ime enotne valute isto v vseh uradnih jezikih Evropske unije ob upoštevanju obstoja različnih abeced (21). Kot je ECB navedla v nedavnem mnenju o predlogu litvanskega zakona o sprejetju eura (22), ustrezni določbi Uredbe (ES) št. 974/98 „jasno določata, da je ime enotne valute 'euro' in da bi moralo biti to ime enako v pravnih aktih, objavljenih v vseh jezikih Skupnosti […] Skupnost kot izključna nosilka pristojnosti v denarnih zadevah sama določa ime enotne valute. Ime eura kot enotne valute mora biti enako v prvem sklonu ednine v vseh jezikih Skupnosti, s čimer se zagotovi, da je njegova enotna narava očitna.“

2.4.2.

Skladno z zgoraj navedenim označujejo eurobankovci, za katere je ECB odobrila, da jih izdajo ECB in NCB sodelujočih držav članic v obdobju po 1. januarju 2002, samo ime enotne valute kot „EURO“ in „ΕΥΡΩ“, t. j. ime valute v latinici in grški abecedi (23). ECB zaradi pravne varnosti priporoča, da se v normativni del besedila predlagane uredbe vključi določba, ki potrjuje, da mora biti „zapis imena eura […] v prvem sklonu ednine enak v vseh uradnih jezikih Evropske unije ob upoštevanju obstoja različnih abeced“.

2.5.   Posebni predlogi za spremembe besedila

ECB ima dodatno vrsto posebnih predlogov za spremembe besedila.

2.5.1.

Prvič, Uredba (ES) št. 974/98 dovoljuje vsaki državi članici, ki se odloči za prehodno obdobje po madridskem predlogu, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za to, da se omogoči sprememba enote njihovih operativnih postopkov iz enote nacionalne valute v enoto eura na trgih običajne menjave, kliringa in poravnave vseh instrumentov, navedenih v poglavju B priloge k Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev (24) (v nadaljevanju: „ISD“) in blaga (25). Glede na to, da je bila ISD razveljavljena z direktivo o trgih finančnih instrumentov (26) (v nadaljevanju: „MiFID“), bi moralo biti sklicevanje na instrumente, navedene v poglavju B priloge k ISD nadomeščeno s sklicevanjem na instrumente, navedene v oddelku C Priloge I k MiFID, ki vsebuje podrobnejši in bolj izpopolnjen seznam finančnih instrumentov kot pa ISD, vključno z, na primer, blagovnimi, kreditnimi in vremenskimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

2.5.2.

Drugič, predlaga se poenostavitev prvega odstavka predlaganega člena 10 Uredbe (ES) št. 974/98, s katero bi se določilo, da „od datumov prehoda na eurogotovino ECB in nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic izročijo v obtok bankovce, izražene v eurih, v sodelujočih državah članicah.“

2.5.3.

Tretjič, v zvezi s koristnim sklicevanjem na „določbe katerega koli sporazuma iz člena 111 Pogodbe v zvezi z denarnimi zadevami“ v predlaganem členu 11 Uredbe (ES) št. 974/98 (ki obravnava status zakonitega plačilnega sredstva eurokovancev, ki jih izdajo tretje države, kot so Monako, San Marino in Vatikan) bi ECB predlagala, da se skladno z nekaterimi jezikovnimi različicami predlagane uredbe (npr. nemško) sklicevanje na člen 111 Pogodbe zoži na odstavek 3 tega člena, saj se le ta odstavek člena 111 sklicuje na sporazume v zvezi z denarnimi zadevami (t. j. člen 111(3)).

2.5.4.

Četrtič, glede predlagane obveznosti za „banke“, da menjajo nacionalne bankovce in kovance svojih komitentov za eurobankovce in eurokovance brezplačno do določenih zgornjih meja v skladu s predlaganim členom 15(3) Uredbe (ES) št. 974/98, ECB omenja, da je strogo z vidika pripravljanja besedila izraz „kreditne institucije“ tisti, ki se običajno uporablja za označitev bank v Pogodbi in sekundarnem pravu Skupnosti. Zatorej, če se sklicevanje na „banke“ nadomesti s sklicevanjem na „kreditne institucije“, kot so opredeljene v konsolidirani bančni direktivi, je treba upoštevati dejstvo, da nekatere „kreditne“ institucije, ki spadajo v področje te direktive, niso vključene v gotovinsko poslovanje (npr. institucije za izdajanje elektronskega denarja) (27), medtem ko so se druge, ki so izvzete iz področja direktive (npr. poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja), izkazale za zelo pomembne pri prehodu na euro v preteklosti. Glede na zgoraj navedeno bi bilo zadevnim državam članicam smiselno pustiti določeno diskrecijo pri opredelitvi drugih institucij, ki bi jih bilo morda treba zajeti s to obveznostjo brezplačne menjave bankovcev in kovancev.

2.6.   Predlagane spremembe besedila

2.6.1.

Kadar bi zgornja priporočila vodila v spremembe predlagane uredbe, so predlagane spremembe besedila navedene v prilogi k temu mnenju.

---

(1)  Različica z 2. avgusta 2005.

(2)  UL L 139, 11.5.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2596/2000 (UL L 300, 29.11.2000, str. 2).

(3)  Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi, str. 3.

(4)  Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška in Slovenija.

(5)  Predlagani člen 1(h) Uredbe (ES) št. 974/98 in predlagana priloga k tej uredbi.

(6)  Člena 1 in 2 Uredbe (ES) št. 974/98.

(7)  Predlagani člen 1(h) Uredbe (ES) št. 974/98.

(8)  Predlagani člen 2 Uredbe (ES) št. 974/98.

(9)  Člen 105(2) Pogodbe in prvi odstavek člena 12.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

(10)  Uvodna izjava 9 k Uredbi (ES) št. 974/98.

(11)  Uvodna izjava 14 k Uredbi (ES) št. 974/98.

(12)  Člen 8(3) in uvodna izjava 13 k Uredbi (ES) št. 974/98.

(13)  Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 974/98.

(14)  Predlagani člen 9a Uredbe (ES) št. 974/98.

(15)  Člen 15 Uredbe (ES) št. 974/98. Ugotavlja se, da je vseh dvanajst sedanjih sodelujočih držav članic skrajšalo obdobje dvojnega obtoka denarja na največ dva meseca.

(16)  Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi, str. 3.

(17)  Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi, str. 3.

(18)  Predlagani člen 1(i) in predlagani člen 9a Uredbe (ES) št. 974/98.

(19)  Tretji stavek predlaganega člena 9a Uredbe (ES) št. 974/98.

(20)  Člen 15 Uredbe (ES) št. 974/98.

(21)  Člen 2 in uvodna izjava 2 k Uredbi (ES) št. 974/98. Glej tudi odstavek 10 Mnenja ECB CON/2005/21 z dne 14. junija 2005 na zahtevo centralne banke Lietuvos bankas o predlogu zakona o sprejetju eura; na voljo na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.int.

(22)  Odstavek 10 Mnenja CON/2005/21.

(23)  Člen 1(2) Sklepa ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju euro bankovcev iz obtoka (UL L 78, 25.3.2003, str. 16).

(24)  UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila zadnjič spremenjena z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(25)  Pododstavek (a) v drugi alinei člena 8(4) Uredbe (ES) št. 974/98.

(26)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(27)  Členi 1(1) in 2(3) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila zadnjič spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

---

---