ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 228 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 48 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Informacije |
|
|
Svet |
|
2005/C 228/1 |
Mnenje Sveta z dne 12. julija 2005 o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005 – 2009 |
|
|
Komisija |
|
2005/C 228/2 |
||
2005/C 228/3 |
||
2005/C 228/4 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES — Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
2005/C 228/5 |
||
2005/C 228/6 |
||
2005/C 228/7 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Št. primera COMP/M.3884 – ADM Poland/Cefetra/BTZ) — Primer za poenostavljeni postopek ( 1 ) |
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
|
I Informacije
Svet
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/1 |
MNENJE SVETA
z dne 12. julija 2005
o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005 – 2009
(2005/C 228/01)
SVET EVROPSKE UNIJE JE —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Komisije,
po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom —
PODAL NASLEDNJE MNENJE:
(1) |
Svet 12. julija 2005 preučil dopolnitev programa stabilnosti Portugalske za obdobje od 2005 do 2009. Program ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“ (2). Vendar program ne zagotavlja projekcij o dolgoročni vzdržljivosti javnih financ. V skladu s tem je Portugalska pozvana, da izpolni vse zahteve po podatkih iz kodeksa ravnanja. |
(2) |
Dopolnitev programa stabilnosti je osnovana na potrebi po zmanjšanju javnega primanjkljaja, ki bo z načrtovanimi 6,2 % BDP leta 2005 znatno presegel 3 % BDP. Ta podatek se sedaj navaja po primanjkljaju v višini 2,9 % BDP v letih 2002 do 2004 (3), o katerem so pred kratkim poročali portugalski organi na podlagi pogovorov z Eurostatom, in je precej slabši v primerjavi s ciljem 2,2 % BDP iz prejšnje dopolnitve programa. Razlog za to poslabšanje so nižja rast od pričakovane, ponovna ocenitev rasti odhodkov, prekoračitev v primerjavi s proračunom in dejstvo, da niso bili uvedeni enkratni ukrepi, načrtovani v prejšnjem programu, ter korektivni paket v višini približno 0,6 % BDP, ki ga je nova vlada sprejela junija 2005. Nova dopolnitev oblikuje strategijo za zmanjšanje primanjkljaja, ki predvideva predvsem izvrševanje strukturnih ukrepov in ne prevelikega zanašanja na enkratne in začasne ukrepe, kar kaže na spremembo v primerjavi s prejšnjimi dopolnitvami proračunske strategije. Pričakuje se, da se bo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih letih postopno izboljševal, vendar bo vsaj do leta 2007 presegal referenčno stopnjo 3 % BDP. |
(3) |
Makroekonomski scenarij na temelju programa predvideva, da bo realna rast BDP postopoma narasla z 0,8 % leta 2005 na 3,0 % leta 2009, z zaporednimi stopnjami rasti 1,4 %, 2,2 % in 2,6 % v vmesnih letih. Na podlagi razpoložljivih informacij so projekcije o rasti za prvi del programa izvedljive, več tveganj pa je pri zadnjih letih programa. Za uresničitev predvidenega poteka rasti so bistveni strukturni ukrepi v zvezi s produktivnostjo in konkurenčnostjo ter ukrepi za vzpostavitev ponovnega zaupanja. |
(4) |
Cilj programa je doseči javni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP do leta 2008. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga upadel s 6,2 % BDP leta 2005 na 4,8 % leta 2006, 3,9 % leta 2007, 2,8 % leta 2008 in 1,6 % leta 2009. Izračuni služb Komisije, v katerih se za podatke iz programa uporablja skupno dogovorjena metodologija, kažejo, da se bo ciklično prilagojeni primanjkljaj najprej povečal na 5,3 % BDP leta 2005, nato pa bo postopoma upadel na 1,4 % leta 2009. Prizadevanje za konsolidacijo bo zajemalo celotno programsko obdobje, pri čemer bo težišče na začetku, saj bo do bistvene konsolidacije prišlo leta 2006. V zgodnji fazi programskega obdobja se konsolidacija opira predvsem na vse večje prihodke zaradi višjih davčnih stopenj (zlasti s povečanjem standardne stopnje DDV z 19 % na 21 %), nižjih davčnih odbitkov in boljšega pobiranja davkov, ki deloma nadomeščajo predhodne enkratne ukrepe. V zadnjih letih je predvideno, da bo povečan prispevek od omejevanja odhodkov izhajal iz ukrepov trajne narave, kot so reforma javne uprave, zadrževanje rasti plač in spremembe v shemah upokojevanja na področju socialnega varstva, katerih proračunski vplivi bodo pomembni predvsem na srednji rok. Delež naložb v skupnih javnih odhodkih bo skozi programsko obdobje le rahlo upadal. |
(5) |
Proračunski rezultat, predviden v programu, je izpostavljen več tveganjem. Prvič, pospešitev ekonomske aktivnosti bi lahko bila slabša od pričakovane, odvisno od dejanskega vpliva ukrepov fiskalne konsolidacije in ob upoštevanju pričakovanega povečanja v mednarodni konkurenci na portugalskih izvoznih trgih. Drugič, ukrepi za povečanje prihodkov in omejevanje prihodkov se lahko izkažejo za manj učinkovite od pričakovanih ali potrebujejo več časa, da dosežejo želene rezultate. Višje davčne stopnje povečujejo tveganje davčne utaje, čeprav so bili sprejeti pomembni ukrepi za večjo davčno usklajenost, vključno s tesnejšim upravnim sodelovanjem v boju proti čezmejni goljufiji na področju DDV. Razen tega večji del napovedanih omejitev odhodkov še vedno ni pravno izvršen. V skladu s to oceno bi lahko bila vlada pozvana k izpolnjevanju svoje obveze do sprejetja dodatnih ukrepov, da bi se izognila temu, da bi proračun presegal 3 % BDP dlje, kot je bilo načrtovano. Poleg tega, tudi če bi se predvideni potek spoštoval, bi za leti 2008 in 2009 proračunsko stanje v programu ne zagotavljalo zadostne varnostne rezerve pred prekoračitvijo praga primanjkljaja ob običajnih makroekonomskih nihanjih vsaj do leta 2009. To stanje tudi ne more zagotoviti, da se do konca programskega obdobja doseže srednjeročni cilj Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem stanju blizu ravnovesja, kljub zmanjšanju osnovnega primanjkljaja za približno 4 odstotne točke BDP od leta 2005 do leta 2009. Občutljivostna analiza kaže, da bi v primeru neugodnega makroekonomskega razvoja leta 2009 primanjkljaj še vedno bil na stopnji 3 % ali zelo blizu nje. |
(6) |
Razmerje med javnim dolgom in BDP je leta 2003 doseglo referenčno vrednost Pogodbe v višini 60 % BDP in se leta 2004 še povečalo na 61,9 %. V skladu z dopolnitvijo bo po 66,5 % BDP leta 2005 delež dolga najvišji leta 2007, ko bo znašal 67,8 % BDP, in bo zatem upadel na 64,5 % leta 2009. Lahko se izkaže, da bo razvoj bruto dolga manj ugoden od pričakovanega zaradi tveganj za ekonomsko aktivnost, javnofinančne cilje in možnih usklajevanj stanj in tokov, kot v preteklosti, s čimer bi se dolg povečal, zlasti s kopičenjem finančnih sredstev. |
(7) |
Glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ se Portugalska zdi ogrožena zaradi predvidenih proračunskih stroškov staranja prebivalstva. Doslej izvedeni ukrepi strukturnih reform, zlasti na področju pokojnin in zdravstvenega varstva bi morali omejiti proračunski vpliv staranja. Vendar te reforme niso videti zadostne za zagotavljanje vzdržnosti. K temu cilju bi lahko prispevale reforme, opisane v dopolnitvi, zlasti glede določb o upokojitvah v javnih službah, če bodo izvedene temeljito. Vlada je naročila poročilo o oceni dolgoročne vzdržnosti sistema socialnega varstva. |
(8) |
Na splošno so ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, deloma skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Program zlasti predvideva konsolidacijo javnih financ predvsem na strani odhodkov in se ne opira na enkratne ali začasne ukrepe. Njegove projekcije, če se bodo uresničile, vključujejo tudi izboljšanje ciklično prilagojenega primarnega salda (ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov) za več kot 0,5 % BDP vsako leto. Vendar program ne načrtuje zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP pred letom 2008 in predvidena omejitev odhodkov ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem položaju blizu ravnovesja do konca programskega obdobja. |
(9) |
Ob upoštevanju podatkov za primanjkljaj in javni dolg za leto 2005 in naslednja leta, ki so predstavljeni v dopolnitvi programa stabilnosti, je Komisija 22. junija za Portugalsko uvedla postopek o čezmernem primanjkljaju. Svet bo pri odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem izdal tudi priporočilo za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; tako priporočilo bo med drugim navajalo tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. |
Na podlagi zgornje ocene Svet meni, da mora Portugalska:
(i) |
omejiti poslabšanje javnofinančnega stanja v letu 2005 z zagotavljanjem temeljitega izvajanja napovedanih korektivnih ukrepov; |
(ii) |
čim prej doseči znatno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, z bistvenim korakom leta 2006 in pomembnim upadom vsako leto ter z odločnim izvajanjem načrtovanih ukrepov za omejitev javnih odhodkov; izkoristiti vsako priložnost za pospeševanje zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, zlasti z oblikovanjem rezerv, s katerimi bi se reševal proračunski vpliv rasti, ki bi bila morebiti nižja od napovedane; |
(iii) |
doseči stabilno upadanje deleža bruto javnega dolga z zagotavljanjem, da potek dolga odraža napredek v zmanjševanju primanjkljaja, in z ogibanjem finančnih transakcij, ki bi povzročile povečanje dolga; |
(iv) |
nadzorovati razvoj odhodkov, mogoče z napovedjo zavezujočih zgornjih mej za posebne kategorije odhodkov v okviru obširnega programa reform, ki bi izboljšal kakovost in zagotavljal dolgoročno vzdržnost javnih financ. |
(v) |
še nadalje izboljšati obdelovanje javnofinančnih podatkov. |
Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij
|
2004 |
2005 |
2006 |
2007 |
2008 |
2009 |
|
Realni BDP (sprememba v %) |
PS junij 2005 |
1,0 |
0,8 |
1,4 |
2,2 |
2,6 |
3,0 |
COM april 2005 |
1,0 |
1,1 |
1,7 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 |
1,0 |
2,5 |
2,8 |
3,0 |
— |
— |
|
Inflacija po HICP (v %) |
PS junij 2005 |
2,5 |
2,5 |
2,9 |
2,5 |
2,5 |
2,4 |
COM april 2005 |
2,5 |
2,3 |
2,1 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 |
2,0 |
2,0 |
2,0 |
2,0 |
— |
— |
|
Javnofinančni saldo (v % BDP) |
PS junij 2005 |
– 2,9 |
– 6,2 |
– 4,8 |
– 3,9 |
– 2,8 |
– 1,6 |
COM april 2005 |
– 2,9 |
– 4,9 |
– 4,7 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 (5) |
– 2,8 |
– 2,2 |
– 1,6 |
– 1,1 |
— |
— |
|
Primarni saldo (v % BDP) |
PS junij 2005 |
– 0,1 |
– 3,3 |
– 1,6 |
– 0,5 |
0,7 |
1,8 |
COM april 2005 |
– 0,1 |
– 2,0 |
– 1,6 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 |
0,1 |
0,9 |
1,5 |
2,0 |
— |
— |
|
Ciklično prilagojen saldo (v % BDP) |
PS junij 2005 (4) |
– 2,2 |
– 5,3 |
– 3,8 |
– 3,1 |
– 2,3 |
– 1,4 |
COM april 2005 |
– 2,0 |
– 3,9 |
– 3,7 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 (4) |
– 1,7 |
– 1,3 |
– 0,9 |
– 0,7 |
— |
— |
|
Enkratni ukrepi (v % BDP) |
PS junij 2005 |
2,3 |
0,2 |
0 |
0 |
0 |
0 |
COM april 2005 |
2,3 |
0,3 |
0 |
— |
— |
— |
|
Ciklično prilagojen saldo ob neupoštevanju enkratnih ukrepov (v % BDP) |
PS junij 2005 (4) |
– 4,5 |
– 5,5 |
– 3,8 |
– 3,1 |
– 2,3 |
– 1,4 |
COM april 2005 |
– 4,3 |
– 4,2 |
– 3,7 |
— |
— |
— |
|
Bruto javni dolg (v % BDP) |
PS junij 2005 |
61,9 |
66,5 |
67,5 |
67,8 |
66,8 |
64,5 |
COM april 2005 |
61,9 |
66,2 |
68,5 |
— |
— |
— |
|
PS januar 2004 (5) |
60,0 |
59,7 |
58,6 |
57,0 |
— |
— |
|
Viri: Programa stabilnosti (PS); gospodarske napovedi služb Komisije iz pomladi 2005 (COM); izračuni služb Komisije. |
(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
(2) Portugalski organi so predložili dopolnitev programa decembra 2004 in s tem izpolnili zahteve v zvezi s formalnim rokom za predložitev. Vendar je bilo zaradi bližnjih splošnih volitev na Portugalskem takrat sklenjeno, da program ne bo ocenjen, ampak se bo počakalo na dopolnitev, ki jo bo predložila nova vlada.
(3) Ti primanjkljaji so v letih 2002, 2003 in 2004 znašali 4,1 %, 5,4 % oziroma 5,2 % BDP, pri čemer niso upoštevani enkratni in začasni ukrepi.
(4) Izračuni služb Komisije na podlagi podatkov iz programa,
(5) Vključno z enkratnimi in začasnimi ukrepi,
Viri:
Programa stabilnosti (PS); gospodarske napovedi služb Komisije iz pomladi 2005 (COM); izračuni služb Komisije.
Komisija
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/5 |
Menjalni tečaji eura (1)
16. septembra 2005
(2005/C 228/02)
1 euro=
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,2243 |
JPY |
japonski jen |
135,78 |
DKK |
danska krona |
7,4574 |
GBP |
funt šterling |
0,67650 |
SEK |
švedska krona |
9,3305 |
CHF |
švicarski frank |
1,5510 |
ISK |
islandska krona |
75,83 |
NOK |
norveška krona |
7,7945 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CYP |
ciprski funt |
0,5729 |
CZK |
češka krona |
29,073 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
245,32 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,6960 |
MTL |
malteška lira |
0,4293 |
PLN |
poljski zlot |
3,8827 |
RON |
romunski leu |
3,4754 |
SIT |
slovenski tolar |
239,46 |
SKK |
slovaška krona |
38,347 |
TRY |
turška lira |
1,6420 |
AUD |
avstralski dolar |
1,5933 |
CAD |
kanadski dolar |
1,4487 |
HKD |
hongkonški dolar |
9,5008 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,7347 |
SGD |
singapurski dolar |
2,0553 |
KRW |
južnokorejski won |
1 257,97 |
ZAR |
južnoafriški rand |
7,7981 |
CNY |
kitajski juan |
9,9010 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,4345 |
IDR |
indonezijska rupija |
12 426,65 |
MYR |
malezijski ringit |
4,615 |
PHP |
filipinski peso |
68,775 |
RUB |
ruski rubelj |
34,6980 |
THB |
tajski bat |
50,178 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/6 |
Obvestilo o začetku postopka pregleda v zvezi s trgovinskimi ovirami v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94, ki jih predstavljajo uvedeni ukrepi in prakse Indije, ki negativno vplivajo na trgovino z vini in žganji
(2005/C 228/03)
Komisija je 20. julija 2005 prejela pritožbo v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 (1) (v nadaljevanju „Uredba“).
1. Pritožniki
Pritožbo sta skupaj vložila CEEV (Comité européen des enterprises vins) in CEPS (Confédération européenne des producteurs de spiritueux /The European Spirits Organisation).
CEPS je predstavniško telo za proizvajalce žganih pijač v EU. Njegovo članstvo sestavlja 38 nacionalnih združenj, ki zastopajo industrijo v 21 državah članicah EU. CEEV je predstavniško telo v EU za nacionalna trgovinska združenja držav članic ES, ki zastopa industrijo in/ali trgovino z vini, aromatiziranimi vini, penečimi vini, desertnimi vini in drugimi vinskimi proizvodi. Njegovo članstvo sestavlja 12 nacionalnih združenj in Švica.
CEEV in CEPS sta združenji, ki delujeta v imenu enega ali več podjetij Skupnosti v smislu členov 4(1) in 2(6) Uredbe.
2. Proizvod
Proizvodi EU, na katere negativno vplivajo ukrepi Indije, so vina, vermuti, aromatizirana vina in žganja, uvrščena pod številke HS 2204, 2205, 2206 in 2208. Vključujejo mirna in peneča vina, vermute in druga alkoholizirana vina, kot sta portovec in sherry, ter žgane pijače, destilirane iz surovin kmetijskega izvora, kot so brandyji in vinska žganja, viskiji, gin, vodka, rum in likerji.
Vendar pa pregled, ki ga začenja Komisija, lahko zajame tudi druge proizvode, zlasti tiste, za katere zainteresirane stranke v spodaj navedenem roku (glej oddelek 8) navedejo, da jih je prizadela domnevna praksa.
3. Predmet
Pritožba se osredotoča na tri ločene vidike pravnega režima Indije za uvožena vina in žganja:
(a) Dodatna dajatev
V skladu z indijsko zakonodajo je 26 indijskih zveznih držav pristojnih za obračunavanje trošarine na alkoholne pijače. Trošarina se načeloma obračunava samo za proizvode, ki nastanejo v proizvodnem postopku v Indiji. Zato se trošarine načeloma ne obračunavajo na uvoz ustekleničenih vin in žganj. Obdavčena sta samo domača proizvodnja in uvoz blaga v razsutem stanju, ustekleničenega v Indiji (po stopnjah, ki se med 26 indijskimi zveznimi državami znatno razlikujejo).
V tem kontekstu je Indija 1. aprila 2001 z Obvestilom št. 37/2001 v skladu z oddelkom 3 Zakona o carinski tarifi uvedla dodatno dajatev na zvezni ravni na uvožena vina in žganja za nadomestitev trošarin, ki se plačujejo ali se morajo plačevati na državni ravni za domače proizvode. V skladu z oddelkom 3 Zakona o carinski tarifi mora biti dodatna dajatev na zvezni ravni „enakovredna“ trošarini, ki se obračunava za domače proizvode. Dodatna dajatev se obračunava na osnovi ad valorem po različnih stopnjah. V skladu s Carinskim obvestilom št. 32/2003 z dne 1. marca 2003 se trenutno za uvoženo vino uporabljajo tri stopnje dodatne dajatve v višini 75 %, 50 % in 20 % (odvisno od vrednosti uvoza) in za uvoženo žganje štiri stopnje v višini 150 %, 100 %, 50 % in 25 % (zopet odvisno od vrednosti uvoza).
(b) Trošarine in druge davščine na državni ravni
Kot je bilo že razloženo, indijske države niso pristojne za obračunavanje trošarine na uvožena ustekleničena vina in žganja. Vendar pritožniki domnevajo, da nekaj držav kljub temu uporablja trošarine ali podobne davščine — pod različnimi imeni in po različnih stopnjah — za prodajo uvoženega vina in žganja. Po mnenju pritožnikov se poleg tega nekatere izmed teh davščin (trošarine in druge davščine) uporabljajo samo za uvožene proizvode ali se za njih uporabljajo po višjih stopnjah kot za domače proizvode.
(c) Omejitve uvoza na državni ravni
Pritožniki trdijo, da sedem indijskih držav vodi politiko dejanske prepovedi uvoza vin in žganj.
4. Domneva o trgovinskih ovirah
Pritožniki menijo, da ukrepi in prakse, opisani v oddelku 3, predstavljajo trgovinske ovire v smislu člena 2(1) Uredbe.
(a) Dodatna dajatev
Pritožniki trdijo, da se, prvič, dodatna dajatev na zvezni ravni mora šteti kot uvozna dajatev (ali druga dajatev in taksa), s čimer se kršijo obveznosti Indije po členu II GATT 1994 v povezavi s pripadajočim tarifnim programom. V tem kontekstu pritožnik razlaga, da sme Indija po tarifnih obveznostih STO obračunavati stopnje dajatev in taks za vina in žganja v višini največ 150 %. Za vsa uvožena vina in žganja se obračunava osnovna carinska dajatev v višini 150 % (za žganja) in 100 % (za vina). Dodatna dajatev na zvezni ravni se uporablja poleg teh stopenj. V kolikor je torej dodatno dajatev na zvezni ravni treba šteti za uvozno dajatev (ali drugo dajatev ali takso), skupna stopnja dajatve presega pogodbeno stopnjo dajatve v višini 150 % za vsa žganja in vsa vina (razen najdražjih (2)). Poleg tega pritožniki trdijo, da se dodatna dajatev na zvezni ravni ne more šteti kot „enakovredna notranjim davščinam“ v smislu člena II.2(a) in zato po tej določbi ne more biti upravičena.
Pritožniki dodatno trdijo, drugič, da so uvožena vina in žganja zaradi dodatne dajatve na zvezni ravni obravnavana očitno manj ugodno kot „enakovredni“ (ali „neposredno konkurenčni ali zamenljivi“) proizvodi nacionalnega porekla, kar predstavlja kršitev člena III.2 GATT 1994. V tem smislu pritožniki trdijo, da stopnja dodatne dajatve na zvezni ravni znatno presega stopnjo trošarine, ki se uporablja za prodaja domačih žganj v večini indijskih držav, čeprav se za uvožena žganja na splošno ne uporabljajo trošarine na državni ravni.
Po mnenju pritožnikov so uvožena vina in žganja previsoko obdavčena, če se po eni strani primerja stopnja dodatne dajatve na zvezni ravni z dodanimi drugimi posrednimi davščinami, ki se na državni ravni uporabljajo za prodajo uvoženih vin in žganj, in po drugi strani vsota trošarine in drugih posrednih davščin, ki se na državni ravni uporabljajo za domača vina in žganja.
(b) Trošarine in druge davščine na državni ravni
Pritožniki trdijo, da nekatere države uporabljajo trošarine ali podobne davščine — pod različnimi imeni in po različnih stopnjah — za prodajo uvoženega vina in žganja, čeprav indijske države niso pristojne za obračunavanje trošarine za uvožena ustekleničena vina in žganja. Zato pritožniki trdijo, da najmanj trinajst indijskih držav uporablja bodisi trošarine bodisi druge davščine, ki se lahko štejejo za alternativne načine zbiranja prihodkov od uvoženih proizvodov, ker te države niso pristojne za obračunavanje trošarin. Po mnenju pritožnikov se poleg tega nekatere izmed teh davščin (trošarine in druge davščine) uporabljajo samo za uvožene proizvode ali se za njih uporabljajo po višjih stopnjah kot za domače proizvode, kar je v nasprotju s členom III.2 GATT 1994.
(c) Omejitve uvoza na državni ravni
Pritožniki trdijo, da sedem indijskih držav vodi politiko dejanske prepovedi uvoza vin in žganj, kar je v nasprotju s členom III.4 ali XI.1 GATT 1994.
Glede na dejanske razpoložljive informacije in predložene dokaze je Komisija zadovoljna, da pritožba vsebuje dovolj prima facie dokazov o obstoju trgovinskih ovir v smislu člena 2(1) Uredbe.
5. Domneva o škodljivih učinkih na trgovino
Po ocenah International Wine & Spirits Record (IWSR) je potrošnja zahodnih žganih pijač z zaščitnim znakom v Indiji leta 2004 znašala 87 milijonov zabojev po devet litrov, s čimer se Indija uvršča med največje trge žganih pijač na svetu. Ta ocena vključuje tudi približno 550 000 zabojev uvoženega žganja, preostali del (99,4 %) pa predstavlja doma proizvedeni „Indian Made Foreign Liquor“ (IMFL). Leta 2004 je EU v Indijo izvozila žganje v vrednosti približno 23 211 000 EUR.
V zadnjem desetletju je indijski vinski trg stalno naraščal, čeprav počasi. Leta 2004 je bil ocenjen na 667 000 zabojev po devet litrov, od katerih jih je bilo 96 000 ali 14 % uvoženih. Leta 2004 je EU v Indijo izvozila vino v vrednosti približno 4 167 000 EUR.
Pritožniki trdijo, da prakse, ki so predmet pritožbe, ovirajo pomemben dostop do indijskega trga, uvožena vina in žganja postavljajo v podrejen konkurenčni položaj v primerjavi z doma proizvedenim blagom ter preprečujejo naravno rast potrošnje uvoženih vin in žganj v Indijo.
V tem pogledu pritožniki poudarjajo, da je po ukinitvi količinskih omejitev na zvezni ravni na uvoz leta 2001 in njihovi zamenjavi z ukrepi, predstavljenimi v tej pritožbi, obseg uvoza žganja v obdobju od aprila do avgusta 2001 v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem letu padel za približno 60–70 %, ker je blago, namenjeno turistični menjavi, postalo predmet davčne obremenitve in zaradi previsokih cen ni več moglo konkurirati na trgu. Pritožniki tudi poudarjajo, da se je obseg uvoženega vina in žganja znatno povečal, ko so bile naknadno dodeljene nekatere davčne olajšave za blago, namenjeno prodaji v hotelih in restavracijah določenih razredov. To kaže, da davčni ukrepi, ki so predmet te pritožbe, preprečujejo večji prodor vina in žganja iz EU na indijski domači trg.
Pritožniki se sklicujejo tudi na številke o tipičnem prodoru na trg, ki je bil dosežen z uvoženim žganjem v drugih državah v razvoju, ki so v veliki meri podobne Indiji, kar kaže, da so trgovinske ovire v Indiji, s katerimi se sooča industrija žganja v EU, posebno težavne.
Komisija meni, da pritožba vsebuje dovolj prima facie dokazov o škodljivih učinkih na trgovino v smislu člena 2(4) Uredbe.
6. Interes skupnosti
Industrija žganja v EU, kot jo zastopa CEPS, izvozi vsako leto blago, ki po oceni presega vrednost 5 milijard EUR, v več kot 150 držav. Sektor za žganje neposredno zaposluje približno 50 000 ljudi, posredno pa nadaljnjih 250 000. Vrednost izvoza vina iz EU v tretje države je ocenjena na 4,5 milijard EUR, kar po količini ustreza 12,5 milijardam hektolitrov (hl).
Komisija meni, da je bistveno zagotoviti enake pogoje igre na trgih v tretjih državah za naše izvozne industrije, zlasti glede notranjih davščin. Tarifna zaščita se ne bi smela zamenjati z drugimi zaščitnimi ovirami, ki kršijo mednarodne obveznosti. To je zlasti pomembno v primeru alkoholnih pijač, saj ponavadi nosijo visoko davčno obremenitev s kombinacijo trošarin in davka na dodano vrednost.
Ob upoštevanju navedenega je v interesu Skupnosti, da se začne postopek pregleda.
7. Postopek
Komisija je po posvetovanjih s Svetovalnim odborom, ustanovljenim z Uredbo, odločila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka postopka pregleda za preučitev pravnih in dejanskih dejstev in da je le-ta v interesu Skupnosti, ter začela pregled v skladu s členom 8 Uredbe.
Zainteresirane stranke se lahko javijo Komisiji ter pisno izrazijo svoja stališča o posebnih vprašanjih, ki jih je navedel pritožnik, in pri tem predložijo podporne dokaze.
Poleg tega bo Komisija zaslišala stranke, ki bodo to pisno zahtevale, ko se javijo, pod pogojem, da jih rezultat postopka prvenstveno zadeva.
To obvestilo je izdano v skladu s členom 8(1)(a) Uredbe.
8. Roki
Kakršne koli informacije o zadevi ali kakršne koli zahteve za zaslišanje je treba poslati Komisiji najpozneje v 30 dneh po datumu objave tega obvestila v pisni obliki na naslov:
European Commission |
Directorate-General for Trade |
Mr. Jean-François Brakeland, DG Trade F.2 |
CHAR 9/74 |
B-1049 Brussels |
Telefaks: (32-2) 299 32 64 |
(1) Uredba Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) (UL L 349, 31.12.1994, str. 71). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES št. 356/95 (UL L 41, 23.2.1995, str. 3)).
(2) Tj. vina, uvožena po cenah cif nad 100 USD za zaboj (12 steklenic), za katere se uporablja najnižja stopnja (20 % ad valorem) dodatne dajatve.
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/9 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(2005/C 228/04)
(Besedilo velja za EGP)
Datum sprejetja sklepa:
Naziv: Gibraltarska izvzeta podjetja
Cilj: Oprostitev davkov
Pravna podlaga: Companies (Taxation and Concessions) Ordinance, 1967
Trajanje: Neomejeno
Drugi podatki: V skladu s členom 88(1) Pogodbe ES je Komisija sklenila, da predlaga ustrezne ukrepe glede sheme pomoči št. E 7/2002 – Združeno kraljestvo: gibraltarska izvzeta podjetja.
Ustrezni ukrepi so bili sprejeti 18.2.2005
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sklepa:
Država članica: Poljska (celotno ozemlje Poljske na ravni NUTS 2)
Št. pomoči: N 20/2005
Naziv: Regionalna in horizontalna shema pomoči z namenom zmanjšanja emisij iz virov sežiganja goriv
Cilj(-i): Regionalna in okoljska pomoč. Pripombe: Pomoč za novo investicijo. Pomoč za investicije, drugačne od začetnih investicij
Pravna podlaga: Ustawa z dnia 20 kwietnia 2004 r. o Narodowym Planie Rozwoju, Art. 31 ust. 3, Dz. U. z 2004 r. Nr 116, poz. 1206;
Projekt rozporządzenia Ministra Gospodarki i Pracy w sprawie udzielania pomocy na wspieranie inwestycji służących redukcji emisji ze źródeł spalania paliw
Proračun: 489,8 milijonov PLZ iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in 163,3 milijonov PLZ iz nacionalnih prispevkov;
102,3 milijona EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in 34,1 milijonov EUR iz nacionalnih prispevkov
Intenzivnost ali znesek pomoči: Pomoč za začetne investicije — do 50 % neto ekvivalenta dotacije upravičenih stroškov plus 15 odstotnih točk bruto dodatka za MSP;
Druga investicija — največja pomoč, kot v primeru začetne investicije, plus 10 % neto ekvivalenta dotacije (15 odstotnih točk bruto dodatka za MSP); do 50 % neto ekvivalenta dotacije upravičenih stroškov ali do 40 % neto ekvivalenta dotacije (plus 10 %) in 10 odstotnih točk bruto dodatka za MSP
Trajanje: Od leta 2005 do 31.12.2006
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja:
Država članica: Nizozemska
Številka pomoči: N 85/2005
Naziv: „Sanacija tal za onesnažene industrijske lokacije“.
Podaljšanje in sprememba obstoječe sheme pomoči N 520/2001
Cilj: Subvencionirati sanacijo onesnaženih industrijskih lokacij
Pravna podlaga: „Besluit financiële bepalingen bodemsanering“
Proračun: Podpora v višini 1,13 milijarde EUR
Intenzivnost ali znesek: 15 % do 60 % (v primeru MSP 70 %)
Trajanje: Do 31.12.2007
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja:
Država članica: Španija
Številka pomoči: N 252/2004
Naziv: Program za spodbujanje človeških virov v R&R
Cilj: Raziskovalni in tehnološki razvoj (Vsi sektorji)
Pravna podlaga: Orden ministerial del Ministerio de Educación y Ciencia: „Orden CTE XXX, por la que se establecen las bases y se hace pública la convocatoria del Programa Torres Quevedo para facilitar la incorporación de personal de I+D (doctores y tecnólogos) a empresas, centros tecnológicos y asociaciones empresariales“
Proračun: 33 600 000 EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: Za industrijske raziskave je najvišja bruto intenzivnost pomoči 50 %. Za predkonkurenčne razvojne dejavnosti je najvišja bruto intenzivnost pomoči 25 %. Dodatnih 10 % bonusa za MSP. Za študije izvedljivosti pred industrijskimi raziskavami in predkonkurenčnimi razvojnimi dejavnostmi je najvišja bruto intenzivnost pomoči 75 % oziroma 50 %. Dodatni 10 % bonus za regije iz črke (a) tretjega odstavka člena 87,3
Trajanje: Od 1.7.2004 do 31.12.2007
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja:
Države članice: Nizozemska
Št. pomoči: N 253/2005
Naziv: Št. odločbe o pomoči. Jamstvo
Cilj: Ladjedelništvo
Pravna podlaga: Besluit houdende regels inzake de verstrekking van borgstellingen ter zake van kredieten voor scheepsnieuwbouw (gebaseerd op Kaderwet EZ subsidies)
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Združeno kraljestvo – Škotska
Št. pomoči: N 317/2002
Naziv: Scottish Property Support – Bespoke Development Scheme
Cilj: Podpora ureditvi prostorov in stavb za komercialne namene s strani zasebnega sektorja
Pravna podlaga: Enterprise and New Towns (Scotland) Act 1990, as amended on 1 April 2001 by Scottish Statutory Instrument 2001 No 126. Local Government Act 1973. Section 171 of Local Government Act etc (Scotland) Act 1994
Proračun: 20–23 milijonov GBP letno
Intenzivnost ali znesek pomoči: Največja intenzivnost v skladu z Uredbo (ES) št. 70/2001
Trajanje: Do 31.12.2006
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja:
Država članica: Francija
Št. pomoči: N 359/2004
Naziv: Sprememba sheme pomoči „Martinique 2000–2006: Subvencionirana obrestna mera“
Pravna podlaga: DOCUP 2000-2006 Martinique
Cilj: Cilj sheme pomoči je izboljšati donosnost lokalnih MSP z razbremenitvijo finančnih stroškov, povezanih s projekti vlaganja
Proračun: 3 260 000 EUR
Trajanje: Do konca leta 2006
Drugi podatki: Sprememba obsega razširitev sheme v vseh sektorjih, razen v občutljivih sektorjih, v ribiškem in kmetijskem sektorju (Priloga I), in zmanjšanje proračuna
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/11 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(2005/C 228/05)
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Poljska (Łódzkie)
Številka pomoči: N 90/2005
Naziv: Shema regionalne pomoči za podjetnike, dodeljena v mestu Łódź
Pravna podlaga: Art. 18 ust. 2 pkt 8 ustawy z dnia 18 marca 1990 r. o samorządzie gminnym Dz.U. z 2001 r. nr 142 poz. 1591 z późn. zm.; Ustawa o podatkach i opłatach lokalnych z dnia 12 stycznia 1991 r., Dz.U. z 2002 r. nr 9, poz. 84 z późn. zm.; Program pomocy regionalnej dla przedsiębiorców udzielanej w mieście Łodzi
Cilj(-i): Regionalna pomoč
Opombe: Pomoč za nove naložbe in ustvarjanje delovnih mest, povezanih z naložbami
Proračun: 6 000 000 PLN (1 500 000 EUR)
Intenzivnost ali znesek pomoči: Bruto: 50 %.
Opombe: 15 % bonus za MSP; 30 % od 50 % za naložbe v sektor motornih vozil, kjer je znesek pomoči > 5 mio EUR
Trajanje: Od 2005 do 31.12.2006
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Madžarska
Št. Pomoči: N 92/2005
Naziv: Načrt prestrukturiranja madžarske industrije premoga 2004-2010
Cilj: varnost oskrbe z energijo s proizvodnjo premoga
Pravna podlaga: A Kormány 2002. március 26-i 1028/2002. (III. 26.) Korm. határozata, és a 2002. december 29-i 56/2002. (XII. 29.) GKM rendelet
Proračun: 64,3 milijard HUF (255 milijonov EUR)
Intenzivnost ali znesek pomoči: 64,3 milijard HUF (255 milijonov EUR)
Trajanje: 7 let
Drugi podatki: letno obvestilo za leta od 2007 do 2010 in letno poročilo. Poročilo za leto 2004, ki zapade 31. decembra 2005
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Republika Slovaška
Št. Pomoči: N 168/2005
Naziv: Državna pomoč Hornonitrianske bane Prievidza
Cilj: Obveznosti iz preteklosti v premogovniškemu sektorju
Pravna podlaga: Zákon SR č. 523/2004; smernica MH SR č. 10/2003; zákon SR č. 231/1999; výnos č. 1/2005 MH SR
Proračun: 24 000 000 SKK (630 651 EUR)
Intenzivnost ali znesek pomoči: 24 000 000 SKK (630 651 EUR)
Trajanje: leto 2004
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Nemčija
Št. pomoči: N 320/2004
Naziv: Načrt prestrukturiranja nemškega premogovništva 2006-2010
Cilj: Varnost dobave energije v celotnem procesu pridobivanja premoga
Pravna podlaga: Haushaltsgesetz 2004; Gesetz über die Bergmannsprämie von 1956
Proračun: 12 milijard EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: 12 milijard EUR
Trajanje: 5 let
Drugi podatki: letno uradno obvestilo in letno poročilo
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Italija [Furlanija-Julijska krajina]
Št. pomoči: N 433/2004
Naziv: Podpora podjetjem za varstvo okolja
Cilj: Namen te sheme je izboljšati varstvo okolja z zmanjšanjem onesnaževanja in zvočnih emisij ter z zmanjšanjem industrijskih odpadkov s ponovno uporabo v proizvodnem procesu
Pravna podlaga: Deliberazione della Giunta regionale n. 1002 del 22 aprile 2004. „L.R. 18/2003, art.1. Regolamento concernente modalità e criteri per la concessione di contributi finalizzati alla tutela dell'ambiente“
Proračun: 0,761 milijona EUR
Intenzivnost ali znesek pomoči: 15 % upravičenih stroškov za MSP, da bi se uskladili z novimi obveznimi standardi Skupnosti v treh letih od njihovega sprejetja.
30 % upravičenih stroškov za naložbe, ki presegajo standarde Skupnosti (+5 odstotnih točk v območjih iz člena 87(3)(c) ali +10 odstotnih točk za MSP)
Trajanje:
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
Datum sprejetja sklepa:
Država članica: Avstrija
Številka pomoči: N 622/2003
Naslov: Sklad za digitalizacijo („Digitalisierungsfonds“)
Cilj: Podpreti in omogočiti uvajanje digitalnih prenosnih tehnologij za oddajanje in preklapljanje iz analogne na digitalno televizijo v Avstriji
Pravna podlaga: KommAustria-Gesetz (KOG) BgBl. I, Nr.32/2001 idF BgBl. I, Nr. 71/2003, §§ 9a — 9e und Richtlinien über die Förderung von Projekten durch den Digitalisierungsfonds (Fassung vom 2.9.2004) in Verbindung mit § 21 Privatfernsehgesetz (PrTV-G). Die letzten Änderungen wurden durch das Bundesgesetz, mit dem das Privatradiogesetz, das Privatfernsehgesetz (PrTV-G), das KommAustria-Gesetz und das ORF-Gesetz geändert werden sowie das Fernsehsignalgesetz aufgehoben wird (veröffentlicht am 30.7.2004 unter BgBl. I Nr. 97/2004 und in Kraft getreten am 1.8.2004) eingeführt
Proračun: 7,5 mio EUR letno
Intenzivnost ali znesek pomoči: 50 %
Trajanje: Ni določeno, pregled po dveh letih, financiranje projektov de facto časovno omejeno
Drugi podatki: Oblika pomoči: Subvencije.
Končni proračun in znesek pomoči sta odvisna od rezultatov poziva za zbiranje predlogov in razpoložljivih državnih sredstev
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani
http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/13 |
DRŽAVNE POMOČI – FRANCIJA
Državna pomoč C 23/2005 (prej NN 8/2004, prej N515/2003) – Pomoči v sektorju uničevanja trupel mrtvih živali leta 2003
Vabilo za predložitev pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES
(2005/C 228/06)
Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 5. julija 2005 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Francijo o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z navedeno pomočjo.
Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o pomoči, glede katere Komisija začenja postopek, v roku enega meseca od datuma objave tega povzetka in spodnjega dopisa na naslednji naslov:
Commission européenne |
Direction générale de l'Agriculture et du Développement rural |
Direction H2 |
Bureau: Loi 130 5/128 |
B-1049 Brussels |
Fax: (32-2) 296 76 72. |
Te pripombe se posredujejo Franciji. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
POVZETEK
Francoski zakon št. 96-1139 z dne 26. decembra 1999, ki se nanaša na zbiranje in uničenje trupel živali in klavničnih odpadkov, določa izvzetje za podjetja, ki prodajajo meso na drobno, katerih promet je nižji od 5 milijonov FRF (1). To izvzetje se ne nanaša na promet, ustvarjen s prodajo mesa, ampak na skupni promet, ustvarjen s prodajo. To izvzetje je po informacijah, ki jih ima Komisija na voljo, veljalo tudi leta 2003; zanj velja ta odločitev o uvedbi uradnega postopka preiskave.
Ovrednotenje
V tej fazi je združljivost odobrenih državnih pomoči s skupnim trgom nezanesljiva iz naslednjih razlogov:
— |
V tej fazi oprostitev plačila davka na uničevanje trupel mrtvih živali vključuje izgubo sredstev za državo, ki se ne zdi upravičena z naravo in gospodarnostjo davčnega sistema. Dejansko se po podatkih, s katerimi razpolaga Komisija, to izvzetje ne nanaša na promet, ustvarjen s prodajo mesa, ampak na skupni promet, ustvarjen s prodajo. V tej fazi se zdi, da bi izvzetje lahko pomenilo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. |
— |
Zdi se, da zadevno izvzetje ne prinaša nobenih elementov spodbude ali nadomestila upravičencem. Zato so, razen če so posebej predvidene s predpisi Skupnosti ali v teh smernicah, enostranske državne pomoči, ki so namenjene samo izboljšanju finančnega položaja proizvajalca, vendar na noben način ne prispevajo k razvoju sektorja, in zlasti tiste, ki so odobrene edino na osnovi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, podobne pomočem za tekoče poslovanje, nezdružljive s skupnim trgom. |
BESEDILO DOPISA
«Par la présente, la Commission a l'honneur d'informer la France qu'après avoir examiné les informations fournies par vos autorités sur les mesures citées en objet, elle a décidé de ne pas soulever d'objections à l'encontre des mesures d'aide concernant l'enlèvement et destruction des animaux trouvés morts, ainsi que le stockage et la destruction des farines animale et des déchet d'abattoir et d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du traité CE, pour la partie concernant l'exonération du payement de la taxe d'équarrissage.
I. PROCÉDURE
1. |
Par lettre du 7 novembre 2003, la représentation permanente de la France auprès de l'Union européenne a notifié à la Commission, au titre de l'article 88, paragraphe 3, la mesure citée en objet. |
2. |
La notification originale concernait, d'un côté, des aides octroyées en 2003 et, d'un autre côté, des aides envisagées à partir de 2004. Du fait qu'une partie des aides avait déjà été octroyée, la Commission a décidé à l'époque de scinder le dossier. Ainsi, seule l'aide concernant l'année 2003 fait l'objet d'examen dans le cadre de la présente décision. |
3. |
La taxe d'équarrissage a été supprimée à partir du 1er janvier 2004. Le financement du SPE est désormais garanti par le fruit d'une “taxe d'abattage”, vis-à-vis laquelle la Commission n'a pas soulevé d'objection (2). |
4. |
Dans le cadre de l'instruction de ce dossier, les autorités françaises ont envoyé à la Commission des informations relevantes aussi pour le cas d'espèce, notamment par lettre du 29 décembre 2003. |
5. |
Aucune aide en faveur des entreprises d'équarrissage réalisant le service public de l'équarrissage en France n'a été notifiée. La Commission n'examine pas, dans le cadre de la présente décision, les éventuelles aides qui pourraient exister en faveur des entreprises d'équarrissage |
6. |
Par lettre du 18 janvier 2002, les autorités françaises avaient notifié un régime d'aides d'État concernant le financement des déchets animaux, lequel a été enregistré sous le no d'aide N 16/2002, devenue par la suite NN 44/2002. Des informations actualisées sur ce régime d'aides ont été inclues dans la présente notification. Toutefois, ce régime fera l'objet d'un examen dans le cadre d'une autre décision. |
7. |
Par lettre du 7 avril 2005, enregistrée le 12 avril 2005, les autorités françaises ont soumis des informations complémentaires, demandées par la Commission par lettre du 4 mars 2005. |
II. DESCRIPTION
8. |
Il s'agit du financement, pour l'année 2003, du service public de l'équarrissage (SPE) et de la destruction des farines de viande et d'os qui n'ont plus d'utilisation commerciale. |
9. |
Le SPE était financé par la taxe d'équarrissage, instituée par l'article 302 bis ZD du Code général des impôts français, issu de l'article 1er de la Loi française no 96-1139 du 26 décembre 1996, relative à la collecte et à l'élimination des cadavres d'animaux et des déchets d'abattoirs (par après: Loi de 1996). |
10. |
La taxe d'équarrissage porte sur les achats de viande et d'autres produits spécifiés par toute personne qui réalise des ventes au détail de ces produits La taxe est en principe due par toute personne qui réalise des ventes au détail. Son assiette est constituée par la valeur hors taxe sur la valeur ajoutée (TVA) des achats de toute provenance:
|
11. |
Les entreprises dont le chiffre d'affaires de l'année civile précédente est inférieur à 2 500 000 francs français (FRF) (3) (381 122 euros) hors TVA sont exonérées de la taxe. Les taux d'imposition de la taxe sont fixés, par tranche d'achats mensuels hors TVA, à 0,5 % jusqu'à 125 000 FRF (19 056 euros) et à 0,9 % au-delà de 125 000 FRF. L'article 35 de la loi de finances rectificative pour 2000 (loi no 2000-1353 du 30 décembre 2000) a apporté certaines modifications au mécanisme de la taxe d'équarrissage, entrées en vigueur le 1er janvier 2001. Ces modifications viseraient à contrecarrer les effets de la crise de l'ESB, et les surcoûts qui en dérivent. Dès lors, l'assiette de la taxe a été aussi élargie aux “autres produits à base de viande”. Le taux de la taxe a été désormais fixé à 2,1 % pour la tranche d'achats mensuels jusqu'à 125 000 FRF (19 056 euros) et à 3,9 % au-delà de 125 000 FRF. En outre, toutes les entreprises dont le chiffre d'affaires de l'année civile précédente était inférieur à 5 000 000 FRF (762 245 euros) hors TVA ont été désormais exonérées de la taxe. |
12. |
Initialement, c'est à dire, à partir du 1er janvier 1997, le produit de la taxe a été affecté à un fonds spécialement créé à cet effet, ayant pour objet de financer le service de collecte et d'élimination des cadavres d'animaux et de saisies d'abattoirs reconnus impropres à la consommation humaine et animale, c'est à dire les activités définies comme mission de service public par l'article 264 du Code rural mentionné plus haut. Le fonds était géré par le Centre national pour l'aménagement des structures des exploitations agricoles (CNASEA). |
13. |
Depuis le 1er janvier 2001, le produit de la taxe d'équarrissage est directement affecté au budget général de l'État, et plus au fond créé à cet effet. Pour l'année 2003, les crédits ont été ouverts au ministère de l'agriculture, de l'alimentation, de la pêche et des affaires rurales par le décret no 2002-1580 du 30 décembre 2002 portant application de la loi de finances pour 2003. Ils sont inscrits en tant que dépenses ordinaires de ce ministère, au titre IV, Interventions publiques, 4ème partie, actions économique, encouragements et interventions. Pour l'année 2003, le produit de cette taxe a été évalué à 550 millions d'euros. |
14. |
La notification de 2003 prévoit des aides pour le stockage et la destruction des farines animales, ainsi que des aides pour le transport et la destruction d'animaux trouvés morts et des déchets d'abattoir. En plus, la loi de 1996 prévoit l'exonération des entreprises vendant de la viande au détail dont le chiffre d'affaires annuel est inférieur à 5 millions FRF (4). Cette exonération, selon les informations à disposition de la Commission, a continué à opérer en 2003; elle sera donc analysée dans le cadre de la présente décision. |
II.a) Farines animales et déchets d'abattoir
15. |
Concernant les farines animales, l'indemnisation des entreprises productrices et destructrices de farines d'origine animale s'effectue en 2003 selon les modalités suivantes:
|
16. |
Concernant les déchets d'abattoir, les coûts de stockage de ces déchets se sont élevés à 40,5 millions d'euros jusqu'à 2003. Ces dépenses incluent la location des entrepôts contenant des farines depuis la fin de l'année 2000. Elles ont fait l'objet de marchés publics ou de réquisitions, au niveau des départements. Ces coûts ont été pris en charge à 100 % par l'État. |
17. |
En 2003, les coûts totale de collecte, de transformation et d'incinération des déchets d'abattoirs se sont élevés à 359,5 millions d'euros. La prise en charge par l'État s'est élevée à 147,5 millions d'euros et la prise en charge par la filière à 212 millions d'euros, comme détaillé ci-dessous.
|
18. |
Ces mesures sont financées par des crédits ouverts au ministère de l'agriculture, de l'alimentation, de la pêche et des affaires rurales au titre des dépenses ordinaires du budget de ce ministère. |
19. |
Il a été mis fin au versement de ces aides au plus tard à compter du 1er janvier 2004. |
20. |
Les autorités françaises ne versent pas d'aides à la prise en charge des tests ESB et EST qui sont assumés par les professionnels de la filière. |
II.b) Animaux trouvés morts
21. |
Les sous-produits qui présentent les risques sanitaires les plus importants, particulièrement ceux qui relèvent de la catégorie 1 du règlement (CE) no 1774/2000, notamment les cadavres d'animaux et les déchets d'abattoirs, sont col- lectés et éliminés dans le cadre du service public de l'équarrissage (SPE) institué par la loi de 1996 (5). |
22. |
S'agissant des animaux trouvés morts dans les exploitations agricoles, le coût total de leur élimination s'est élevé à 137 millions d'euros en 2003. Il ne fait pas l'objet de facturation directe mais est pris en charge à 100 % par les pouvoirs publics dans le cadre du service public de l'équarrissage (SPE). |
23. |
Les autorités françaises ont précisé que certaines données chiffrées mentionnées dans leur lettre de réponse (concernant les déchets d'abattoir et les animaux trouvés morts) sont encore susceptibles d'être ajustées dans des proportions minimes qui ne remettront pas en cause les masses globales concernées. |
II.c) Aide pour le commerce exonéré du paiement de la taxe d'équarrissage
24. |
La loi de 1996 prévoit l'exonération des entreprises vendant de la viande au détail dont le chiffre d'affaires annuel est inférieur à 2,5 millions FRF (ce seuil a ensuite été augmenté à 5 millions FRF en 2001). Cette exonération ne se réfère pas au chiffre d'affaires réalisé avec des ventes de viande, mais au chiffre global des ventes. |
25. |
D'après les informations en possession de la Commission, cette exonération du payement de la taxe d'équarrissage a continué à opérer encore en 2003. |
III. APPRÉCIATION
III.1. Existence de l'aide
26. |
Selon l'article 87, paragraphe 1, du traité, sauf dérogations prévues par ce traité, sont incompatibles avec le marché commun dans la mesure où elles affectent les échanges entre États membres, les aides accordées par les États ou au moyen de ressources d'État sous quelque forme que ce soit, qui faussent ou qui menacent de fausser la concurrence en favorisant certaines entreprises ou certaines productions. |
27. |
Il apparaît que les aides pour l'enlèvement et destruction des animaux trouvés morts, ainsi que pour la collecte et destruction des farines animales et des déchets d'abattoir ont été financé par le budget de l'État (comme spécifié au point III.2 c), elles apportent des bénéfices à certaines entreprises agricole qui auraient dû disposer de ces déchets et faussent au menace de fausser la concurrence. Ces aides sont susceptibles d'affecter les échanges entre États membres dans la mesure où elles favorisent la production nationale au détriment de la production des autres États membres. En effet, le secteur concerné est ouvert à la concurrence au niveau communautaire et, pourtant, sensible à toute mesure en faveur de la production dans l'un ou l'autre État membre. En 2003, en France on élevait 19 200 400 bovins, 15 250 700 porcs, 8 962 500 ovins et 1 228 800 caprins (6). |
28. |
Il s'agit donc des mesures qui relèvent de l'article 87, paragraphe 1, du traité (7). |
29. |
Les articles 87 à 89 du traité sont rendus applicables dans le secteur de la viande de porc par l'article 21 du règlement (CEE) no 2759/75 du Conseil (8) portant organisation commune des marchés pour ces produits. Ils sont rendus applicables dans le secteur de la viande bovine par l'article 40 du règlement (CE) no 1254/1999 du Conseil (9) portant organisation commune des marchés pour ces produits. Avant l'adoption de ce dernier, ils étaient rendus applica- bles dans le même secteur par l'article 24 du règlement (CEE) no 805/68 du Conseil (10). Ils sont rendus applicables dans le secteur de la viande de volaille par l'article 19 du règlement (CEE) no 2777/75 du Conseil (11) portant organisation commune des marchés pour ces produits. |
30. |
L'exonération du payement de la taxe d'équarrissage semble, à ce stade, impliquer une perte de ressources pour l'État et ne semble pas, à ce stade, justifiée par la nature et l'économie du système fiscal qui a comme objectif d'assurer les recettes de l'État. En effet, selon les informations dont dispose la Commission, l'exonération ne se réfère pas au chiffre d'affaires réalisé avec des ventes de viande, mais au chiffre global des ventes. |
31. |
Comme la taxe d'équarrissage est calculée sur la valeur des produits sur base de viande, il ne semble pas justifié d'exonérer du paiement de la taxe une entreprise avec un chiffre d'affaires plus élevé en termes de ventes de viande, tandis que son concurrent, qui réaliserait un chiffre d'affaires inférieur avec les produits à base de viande, serait soumis à la taxe. |
32. |
En conséquence, ladite exonération semble, à ce stade, constituer un avantage sélectif. Il s'agirait ainsi d'une aide en faveur des vendeurs exonérés qui trouvent leur charge fiscale allégée. Sur base des chiffres concernant le commerce de viande donnés ci-dessous, la Commission conclut, à ce stade, que l'exemption en 2003 de la taxe en faveur des commerçants réalisant un chiffre d'affaires inférieur à 5 millions FRF est un avantage susceptible de constituer une aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité. |
33. |
À ce stade, la Commission ne peut pas exclure un impact de l'exonération de la taxe sur les échanges entre États membres, notamment dans des zones frontalières. |
34. |
L'exemption de la taxe des commerçants réalisant un chiffre d'affaires inférieur à 5 millions FRF semble donc constituer une aide d'État aux termes de l'article 87.1 du traité. |
III.2. Compatibilité de l'aide
35. |
L'article 87, paragraphe 3, point c), prévoit que peuvent être considérées comme compatibles avec le marché commun les aides destinées à faciliter le développement de certaines activités ou de certaines régions économiques quand elles n'altèrent pas les conditions des échanges dans une mesure contraire à l'intérêt commun. |
36. |
La Commission, doit signaler, au préalable, que les aides d'État en question pour l'année 2003 ont été mises en exécution avant que la Commission ait pu se prononcer sur leur compatibilité avec les règles de concurrence applicables. Du fait que les mesures mises en exécution par la France contiennent des éléments d'aide d'État, il s'ensuit qu'il s'agit d'aides nouvelles, non notifiées à la Commission et, de ce fait, illégales au sens du traité. |
37. |
D'après le point 23.3 des lignes directrices agricoles (12), toute aide illégale au sens de l'article 1er (f), du règlement (CE) no 659/1999 doit être évaluée conformément aux règles et aux lignes directrices en vigueur au moment où l'aide est accordée. |
38. |
Les mesures financées par les autorités françaises sont: le stockage et élimination des farines animales, l'élimination des animaux trouvés morts dans les exploitations agricoles et la collecte, la transformation et l'élimination des déchets d'abattoir. En plus, l'exemption de la taxe des commerçants réalisant un chiffre d'affaires inférieur à 5 millions FRF doit, elle aussi, être évaluée à la lumière des règles sur les aides d'État dans le secteur agricole. |
39. |
La Commission a adopté, en 2002, les Lignes directrices de la Communauté concernant les aides d'État liées aux tests EST, aux animaux trouvés morts et aux déchets d'abattoirs (13) (ci-après les lignes directrices EST). Ces lignes directrices sont applicables depuis le 1er janvier 2003. Les farines animales produites ainsi que les déchets d'abattoir et les animaux trouvés morts concernent l'année 2003. Le stockage des farines animales peut concerner aussi les coûts des farines accumulées depuis 2001. Au point 44 des lignes directrices EST il est prévu que, en dehors des cas relatifs notamment aux animaux trouvés morts et aux déchets d'abattoirs, les aides illégales au sens de l'article 1er, point f), du règlement (CE) no 659/1999 seront examinées conformément aux règles et lignes directrices EST applicables au moment où l'aide a été octroyée. Donc, pour ces types d'aide, ces lignes directrices et les lignes directrices pour les aides d'État dans le secteur agricole constituent l'encadrement à l'égard duquel les aides notifiées doivent être examinées. |
40. |
S'agissant des mesures partiellement financées au moyen d'une taxe parafiscale, tant la nature des aides que le financement de celles-ci doit, le cas échéant, être examiné. |
III.2 a) Animaux trouvés morts
41. |
En France, les animaux trouvés morts entrent dans le champ d'application des dispositions relatives au service public de l'équarrissage. Ainsi qu'il a été indiqué précédemment, le coût total de l'élimination des animaux trouvés morts dans les exploitations agricoles s'élèvera, pour 2003, à 137 millions d'euros. |
42. |
Le point 28 et suivants des lignes directrices EST prévoit que, jusqu'au 31 décembre 2003, les États membres peuvent accorder des aides d'État pouvant aller jusqu'à 100 % des coûts d'enlèvement (collecte et transport) et de destruction (stockage, transformation, destruction et élimination finale) des animaux trouvés morts. |
43. |
Il se dégage des informations fournies que l'élimination d'animaux morts a été financée à un taux maximum de 100 % par l'État en 2003. |
44. |
Les autorités françaises ont spécifié que l'aide a été octroyée uniquement aux producteurs et que la définition d'animaux trouvés morts correspond à celle prévue au point 17 des Lignes directrices EST. |
45. |
En plus, aux termes des points 33 et 34 des Lignes directrices EST, en vue de faciliter l'administration de ces aides d'État, l'aide peut être versée aux opérateurs économiques travaillant en aval de l'agriculteur et offrant des services liés à l'enlèvement et/ou à la destruction des animaux trouvés morts, à la condition qu'il puisse être prouvé que le montant intégral de l'aide d'État versée est remis à l'agriculteur. À moins qu'il ne soit démontré que, par nature ou en application d'une disposition juridique concernant un service donné, un seul fournisseur est possible, lorsque le choix du fournisseur de ces services n'est pas laissé à l'agriculteur, ce fournisseur doit être choisi et rémunéré conformément aux principes du marché, de manière non discriminatoire, en ayant le cas échéant recours à une procédure d'appel d'offres conforme à la législation communautaire, et en toute hypothèse en recourant à un degré de publicité suffisant pour assurer au marché de services concerné une libre concurrence et pour permettre le contrôle de l'impartialité des règles d'appel d'offres. |
46. |
Dans ce cas, il résulte du décret no 96-1229 du 27 décembre 1996 modifié par le décret no 97-1005 du 30 octobre 1997 que le service public de l'équarrissage est soumis aux procédures de passation des marchés publics dans les conditions qui suivent. Le préfet est l'autorité chargée, dans chaque département, de l'exécution du service public de l'équarrissage. Il passe, à cet effet, les marchés nécessaires selon les procédures définies par le Code des marchés publics. Par dérogation, certains peuvent être passés à l'échelon national lorsque des considérations d'ordre technique ou économique justifient une coordination à un tel niveau. |
47. |
Pour l'année 2003, les procédures de marchés publics n'ont cependant pas permis d'assurer les prestations indispensables à la bonne marche du SPE. En effet, les appels d'offres lancés par les préfets de région sur les périodes 2002-2004 et 2005-2011 sont restés infructueux du fait soit de l'absence de réponse, soit de réponses incomplètes ou assorties de réserves contraires au cahier des clauses exigées. Dans ces conditions, les marchés ont été déclarés sans suite. |
48. |
En conséquence, les autorités françaises ont dû procéder à des réquisitions pour des motifs d'urgence, de salubrité et d'ordre public. Ces réquisitions ont été effectuées sur la base de l'ordonnance no 59-63 du 6 janvier 1959 relative aux réquisitions de biens et de services et du décret d'application no 62-367 du 26 mars 1962. |
49. |
Ces dispositions prévoient notamment que la rémunération des prestations requises est versée sous forme d'indemnités qui ne doivent compenser que la perte matérielle, directe et certaine que la réquisition a imposée au prestataire. Ces indemnités tiennent compte exclusivement de toutes les dépenses exposées d'une façon effective et nécessaire par le prestataire de la rémunération du travail, de l'amortissement et de la rémunération du capital, appréciées sur des bases normales. En revanche, aucune indemnisation n'est due pour la privation du profit qu'aurait pu procurer au prestataire la libre disposition du bien requis ou la poursuite en toute liberté de son activité professionnelle. |
50. |
En vue des spécifications fournies par les autorités françaises, la Commission considère que les conditions prévues dans les lignes directrices EST sont respectées et que, de ce fait, les aides en question sont compatibles avec le marché commun, sur la base de l'article 87. 3 c) du traité. |
III.2 b) Farines animales et déchets d'abattoir
51. |
En ce qui concerne les déchets d'abattoir, le point 39 et suivants des lignes directrices ETS prévoient que la Commission autorisera des aides d'État pouvant aller jusqu'à 50 % des coûts générés par l'élimination sûre des matériels à risque spécifiés et des farines de viande et d'os qui n'ont plus d'utilisation commerciale et produits en 2003. La Commission autorise aussi des aides d'État pouvant aller jusqu'à 100 % des coûts liés à l'élimination des matériels à risque spécifiés et des farines de viande et d'os qui n'ont plus d'utilisations commerciales et produites avant la date de mise en application des présentes lignes directrices. |
52. |
En plus, et en vue de réduire le risque de stockage peu sûr de tels matériels, la Commission autorise des aides d'État pouvant aller jusqu'à 100 % des coûts liés au stockage sûr et approprié de matériels à risque spécifiés et de farines de viande et d'os en attente d'une élimination sûre, jusqu'à la fin 2004. |
53. |
Il se dégage des informations fournies, que les coûts de stockage de farines de viande ont été pris en charge depuis 2000 à un taux maximal de 100 % par l'État français et que cela était aussi le cas en 2003. Ces déchets ne feront plus l'objet d'une aide à compter du 1er janvier 2004. Les coûts de stockage des déchets d'abattoir ont été pris en charge à 100 % par l'État en 2003. Ils sont évalués à 40,5 millions d'euros incluant la location des entrepôts contenant des farines depuis la fin de l'année 2000. S'agissant des farines bas risque, les autorités françaises précisent qu'elles concernent les farines de viandes et d'os qui n'ont plus d'utilisation commerciale à la suite de la suspension de l'utilisation de ces sous-produits dans l'alimentation pour les animaux. |
54. |
Concernant les coûts de collecte, transformation et incinération des déchets d'abattoir la prise en charge par l'État s'est élevée à 147,5 millions d'euros et la prise en charge par la filière à 212 millions d'euros. Il en découle que les charges directement supportées par les entreprises productrices de déchets carnés sont supérieures à la moitié du coût d'élimination des déchets d'abattoirs en 2003. |
55. |
Sur base des faits exposés plus haut, la Commission est donc en mesure de conclure que les aides en l'espèce octroyées en France en 2003 répondent aux conditions des lignes directrices TSE. |
III.2 c) Le financement des aides sous a) et b)
56. |
En France, tant l'aide à l'élimination des farines d'os et de viandes non commercialisables que le SPE sont financés sur le budget de l'État depuis le 1er janvier 2001. |
57. |
Comme déjà affirmé dans le cadre de la décision C 49/02 concernant la taxe sur les achats de viande (taxe d'équarrissage) (14), la Commission considère qu'en général, l'introduction du produit d'une taxe dans le système budgétaire national ne rendrait plus possible de retracer le lien entre ladite taxe et le financement d'un service déterminé fourni et financé par l'État. De ce fait, il ne serait plus possible d'affirmer qu'une taxe frappant aussi la viande des autres États membres revêt un caractère discriminatoire vis-à-vis les produits desdits États membres, parce que le produit de la taxe se confondrait avec le reste des revenus de l'État, sans que le financement des aides puisse lui être directement attribué. |
58. |
Dans ce cas, comme spécifié par les autorités françaises, depuis le 1er janvier 2001, il n'existe plus de fonds servant à financer le SPE et les crédits affectés au SPE sont inscrits au budget du ministère chargé de l'agriculture au même titre que d'autres dépenses. En outre, les montants afférents au produit de la taxe et au coût du SPE ne sont pas équivalents. |
59. |
La Commission a déjà conclut, dans le cadre de la Décision précitée, qu'il existe une déconnexion entre la taxe d'équarrissage et le financement du SPE depuis le 1er janvier 2001. |
60. |
En plus, sur la base de la récente jurisprudence communautaire (15) pour que l'on puisse considérer une taxe, ou une partie d'une taxe, comme faisant partie intégrante d'une mesure d'aide, il doit nécessairement exister un lien d'affectation contraignant entre la taxe et l'aide en vertu de la réglementation nationale pertinente, en ce sens que le produit de la taxe est nécessairement affecté au financement de l'aide. Si un tel lien existe, le produit de la taxe influence directement l'importance de l'aide et, par voie de conséquence, l'appréciation de la compatibilité de cette aide avec le marché commun. |
61. |
Les mesures prises en 2003 et dont est question dans la présente décision, ont été financées par le budget de l'État, dans les mêmes conditions qu'en 2001 et 2002, comme indiqué dans la description. Le mode de financement n'a été modifié qu'à compter du 1er janvier 2004, date à partir de laquelle une taxe dite d'abattage a été instituée (16). |
62. |
Pour l'année 2003, le produit de la taxe d'équarrissage, qui a été évalué à 550 millions d'euros dans la loi no 2002-1575 du 30 décembre 2002, loi de finances pour 2003, est d'ailleurs, d'après les autorités françaises, sans commune mesure avec le crédit ouvert auprès du ministère compétent pour assurer le financement du coût de l'équarrissage. |
63. |
Dans le cas d'espèce, il n'existe donc aucun lien d'affectation contraignant entre la taxe et l'aide en vertu de la réglementation nationale pertinente et le produit de la taxe n'est pas affecté au financement de l'aide. De ce fait, aucun examen complémentaire concernant le financement des aides n'est requis, notamment à la lumière de l'article 90 du traité UE. |
64. |
La Commission n'a pas reçu des plaintes concernant les aides en cause, accordées en 2003. Or, le type de financement de l'aide en cause a fait l'objet des plaintes en ce qui concerne les années antérieures. La Commission s'est déjà exprimé sur la séparation entre taxe d'équarrissage et financement des aides en 2001 et 2002 dans le cadre de la Décision C 49/2002. Il s'agit du même dispositif pour l'année 2003. |
III.2 d) Exonération du payement de la taxe d'équarrissage
65. |
S'agissant d'entreprises de commercialisation des produits agricoles, du fait que la Commission, à ce stade, considère que les échanges intra-communautaires sont affectés, la Commission considère, à ce stade, que l'aide tombe dans le champ d'application du point 3.5 des lignes directrices pour les aides d'État dans le secteur agricole. Celui-ci prévoit que, pour être considérée comme compatible avec le marché commun, toute mesure d'aide doit avoir un certain élément incitatif ou exiger une contrepartie du bénéficiaire. Ainsi, sauf exceptions expressément prévues dans la législation communautaire ou dans ces lignes directrices, les aides d'État unilatérales simplement destinées à améliorer la situation financière des producteurs, mais qui ne contribuent en aucune manière au développement du secteur, et notamment celles accordées sur la seule base du prix, de la quantité, de l'unité de production ou de l'unité de moyens de production sont assimilées à des aides au fonctionnement, incompatibles avec le marché commun. |
66. |
L'exonération en l'espèce semble consister en un allégement des charges dépourvues de tout élément incitatif et de toute contrepartie des bénéficiaires dont la compatibilité avec les règles de concurrence n'est pas, à ce stade, prouvée. |
67. |
Pour le commerce exonéré du payement de la taxe d'équarrissage la Commission ne saurait, donc, exclure que l'on soit en présence d'une aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité et qu'il s'agisse d'une aide au fonctionnement, sur laquelle la Commission a des doutes quant à sa compatibilité avec le marché commun. |
IV. CONCLUSION
68. |
La Commission regrette que la France ait mis à exécution les mesures d'aide décrites plus haut en violation de l'article 88, paragraphe 3, du traité. |
69. |
Vu tout ce qui précède, la Commission conclut que les mesures d'aide concernant l'enlèvement et destruction des animaux trouvés morts, ainsi que le stockage et la destruction des farines animale et des déchet d'abattoir ne risquent pas d'affecter les conditions des échanges dans une mesure contraire à l'intérêt commun. Elles peuvent donc bénéficier de la dérogation de l'article 87, paragraphe 3, point c), du traité en tant que mesure pouvant contribuer au développement du secteur. |
70. |
Pour les raisons exposées ci-dessus, la Commission considère à ce stade qu'en ce qui concerne les mesures en faveur du commerce exonéré du payement de la taxe d'équarrissage, elle ne saurait exclure que l'on soit en présence d'une aide d'État au sens de l'article 87, paragraphe 1, du traité. |
71. |
La Commission, après avoir examiné les informations fournies par les autorités françaises, a dès lors décidé d'ouvrir la procédure prévue à l'article 88, paragraphe 2, du traité CE en ce qui concerne l'existence et la compatibilité des aides en faveur du commerce exonéré du payement de la taxe d'équarrissage. |
72. |
Compte tenu des considérations qui précèdent, la Commission invite la France, dans le cadre de la procédure de l'article 88, paragraphe 2, du traité CE, à présenter ses observations et à fournir toute information utile pour l'évaluation des mesures en question dans un délai d'un mois à compter de la date de réception de la présente. Elle invite vos autorités à transmettre immédiatement une copie de cette lettre aux bénéficiaires potentiels de l'aide.» |
(1) Ta prag, ki je bil izvirno visok 2,5 milijona FRF, je bil leta 2001 povečan na 5 milijonov FRF.
(2) Aide d'État no N 515/2003, lettre aux autorités françaises no C(2004) 936 fin du 30 mars 2004.
(3) Sur la base de 1 FRF = 0,15 euro.
(4) Ce seuil, originairement de 2,5 millions FRF, a été augmenté à 5 millions FRF en 2001.
(5) En effet, en application de l'article L.226-1 du code rural, “la collecte et l'élimination des cadavres d'animaux, celles des viandes, abats et sous-produits animaux saisis à l'abattoir reconnus impropres à la consommation humaine et animale, ainsi que celles des matériels présentant un risque spécifique au regard des encéphalopathies spongiformes subaiguës transmissibles, dénommés matériels à risque spécifié et dont la liste est arrêtée par le ministre chargé de l'agriculture, constituent une mission de service public qui relève de la compétence de l'État”.
(6) Source Eurostat.
(7) La Cour de justice a déjà eu à trancher sur le service public de l'équarrissage français dans le cadre de l'affaire GEMO.
(12) JO C 232 du 12.8.2000, p. 17.
(14) Décision SG D 2004 205908 du 17.12.2004.
(15) Affaire CJE C-174/02, Streekgewest Westelijk Noord-Brabant — Staatssecretaris van Financiën, du 13.1.2005.
(16) Cf.: Décision de la Commission N 515/A/2003 SG D 2004 201428 du 1.4.2004.
17.9.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/20 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Št. primera COMP/M.3884 – ADM Poland/Cefetra/BTZ)
Primer za poenostavljeni postopek
(2005/C 228/07)
(Besedilo velja za EGP)
1. |
Dne 9. septembra 2005 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Wielkopolskie Zakłady Tłuszczowe ADM Szamotuły Sp. z o.o. („ADM Poljska“, Poljska), del skupine ADM, in Cefetra B.V. („Cefetra“, Nizozemska) prevzemata v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta skupni nadzor nad podjetjem Bałtycki Terminal Zbożowy sp. z o.o. („BTZ“, Poljska), trenutno pod nadzorom Pristaniške uprave Gdynia, na podlagi nakupa delnic. |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v obseg Uredbe (ES) št. 139/2004, vendar končna odločitev o tem še ni podana. Na podlagi obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih koncentracij po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta primer primeren za obravnavo po postopku, določenem v obvestilu. |
4. |
Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka. Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.3884 – ADM Poland/Cefetra/BTZ na naslednji naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.