15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 63/1

(1)

Uredbi Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (3) in (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (4) sta pomembni za oblikovanje skupnega trga storitev notranjega prometa, za varnost v cestnem prometu in delovne razmere.

(2)

V Beli knjigi „Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitve“ je Komisija poudarila potrebo po zaostritvi preverjanj in sankcij zlasti za socialno zakonodajo o dejavnostih v cestnem prometu in, še posebej, po povečanju števila preverjanj, spodbujanju sistematične izmenjave informacij med državami članicami, usklajevanju dejavnosti nadzora in pospeševanju usposabljanja nadzornih uradnikov.

(3)

Da bi zagotovili ustrezno uporabo in usklajeno razlago socialnih predpisov o cestnem prometu, morajo države članice vzpostaviti minimalne zahteve za enotno in učinkovito preverjanje skladnosti z ustreznimi določbami. Namen takšnih preverjanj je zmanjšanje števila in preprečevanje kršitev. Poleg tega je treba uvesti mehanizem, po katerem se podjetja z visoko oceno tveganja preverjajo natančneje in pogosteje.

(4)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, naj ne le pripeljejo do večje varnosti v cestnem prometu, temveč naj tudi pomagajo uskladiti delovne razmere v Skupnosti in ustvariti enake konkurenčne pogoje.

(5)

Zamenjava analognega tahografa z digitalnim tahografom bo postopoma omogočila hitrejše in natančnejše preverjanje večje količine podatkov, zaradi česar bodo države članice sposobne izvajati čedalje večje število preverjanj. Pri preverjanju bi se moral zato odstotek preverjanih dni, ki jih opravijo vozniki vozil, ki spadajo na področje socialne zakonodaje, postopoma zvišati na 4 %.

(6)

Vse nadzorne enote naj imajo primerno standardno opremo, ki naj jim zagotavlja učinkovito in uspešno izvajanje njihovih dolžnosti.

(7)

Države članice si brez poseganja v ustrezno izvedbo nalog, ki jih nalaga ta direktiva, prizadevajo zagotoviti, da se cestna preverjanja opravljajo učinkovito, da se preverjanje opravi v čim krajšem času in s čim manjšo zamudo za voznika.

(8)

Vsaka država članica mora imeti en organ za zvezo z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Ta organ pripravlja tudi ustrezne statistične podatke. Države članice morajo na svojem ozemlju uporabljati tudi enotno nacionalno strategijo izvrševanja in lahko imenujejo en organ za usklajevanje njenega izvajanja.

(9)

Sodelovanje med nadzornimi organi držav članic je treba nadalje spodbujati z usklajenimi preverjanji, skupnimi pobudami za usposabljanje, elektronsko izmenjavo informacij ter izmenjavo podatkov in izkušenj.

(10)

Treba je olajšati uporabo najboljše prakse v nadzornih postopkih v cestnem prometu, zlasti za zagotovitev usklajenega pristopa k izdaji dokazil o voznikovem letnem ali bolniškem dopustu, ter jo spodbujati prek foruma nadzornih organov držav članic.

(11)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, naj se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(12)

Ker cilja te direktive, in sicer določitve jasnih skupnih pravil o minimalnih pogojih za preverjanje pravilne in enotne uporabe Uredb (EGS) št. 3820/85 in 3821/85, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je ta cilj zaradi potrebe po usklajenem čezmejnem ukrepanju lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(13)

Direktivo Sveta 88/599/EGS z dne 23. novembra 1988 o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe (EGS) št. 3820/85 in Uredbe (EGS) št. 3821/85 (6) je zato treba razveljaviti –

(a)

za cestne preglede:

(b)

za preglede v prostorih podjetij:

(a)

se primerno poskrbi za točke preverjanja na ali v bližini obstoječih in načrtovanih cest;

(b)

se preverjanja opravljajo po naključnem sistemu rotacije.

(a)

države registracije vozila;

(b)

države stalnega prebivališča voznika;

(c)

države, v kateri je bilo ustanovljeno podjetje;

(d)

kraja začetka in namembnega kraja potovanja;

(e)

opremljenosti z analognim ali digitalnim tahografom.

(a)

seznam glavnih elementov, ki jih je treba preveriti, kot je določeno v delu A Priloge I;

(b)

določena standardna oprema za preverjanje, kot je določena v Prilogi II.

(a)

seznam glavnih elementov, ki jih je treba preveriti, kot so določeni v delih A in B Priloge I;

(b)

določena standardna oprema za preverjanje, kot je določena v Prilogi II.

(a)

zagotavljati usklajevanje z enakovrednimi organi v drugih državah članicah v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 5;

(b)

pošiljati statistična poročila Komisiji vsaki dve leti v skladu s členom 16(2) Uredbe (EGS) št. 3820/85;

(c)

nositi glavno odgovornost za pomoč pristojnim organom drugih držav članic v skladu s členom 4(6).

(a)

najmanj enkrat vsakih šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive;

(b)

na posebno zahtevo države članice v posameznih primerih.

(a)

pospeševati skupni pristop za izvajanje te direktive;

(b)

spodbujati skladnost pristopa nadzornih organov in usklajeno razlago Uredbe (EGS) št. 3820/85 med nadzornimi organi;

(c)

olajšati dialog med prevozniškim sektorjem in nadzornimi organi.

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 63/11

(1)

Na področju cestnega prometa je Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (3) skušala uskladiti pogoje konkurence med načini prevoza v notranjem prometu, zlasti v zvezi s sektorjem cestnega prevoza, ter izboljšati pogoje dela in varnost v cestnem prometu. Napredek na teh področjih je treba ohraniti in poglobiti.

(2)

Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (4), od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki omejujejo najdaljši tedenski delovni čas voznega osebja.

(3)

Nastale so težave pri enotni razlagi, uporabi, izvajanju in spremljanju nekaterih določb Uredbe (EGS) št. 3820/85 glede časa vožnje, odmorov in časa počitka za voznike, ki opravljajo notranje in mednarodne prevoze znotraj Skupnosti, v vseh državah članicah, ker so pravila oblikovana preveč splošno.

(4)

Zaželeno je učinkovito in enotno izvrševanje teh določb, da se doseže njihove cilje in da se uporabe pravil ne spravi na slab glas. Zato so potrebna jasnejša in enostavnejša pravila, ki jih bodo sektor cestnega prevoza in nadzorni organi lažje razumeli, razlagali in uporabljali.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi glede delovnih pogojev, ne smejo posegati v pravico socialnih partnerjev, da s kolektivnimi pogajanji ali kako drugače sprejmejo za delavce ugodnejše določbe.

(6)

Zaželeno je jasno opredeliti področje uporabe te uredbe s tem da se natančno določi glavne kategorije vozil, ki jih ta uredba vključuje.

(7)

Ta uredba se uporablja za prevoz po cesti, ki se opravlja bodisi izključno znotraj Skupnosti, bodisi med Skupnostjo, Švico in državami pogodbenicami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

(8)

Določbe Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz, z dne 1. julija 1970 (AETR), kakor je bil spremenjen, je treba še naprej uporabljati za prevoz blaga in potnikov po cesti z vozili, registriranimi v kateri koli državi članici ali državi, ki je pogodbenica AETR, za celotno vožnjo, če ta vožnja poteka med Skupnostjo in tretjo državo, razen Švico, in državami pogodbenicami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ali prek teh držav.

(9)

V primeru cestnega prevoza z vozili, registriranimi v tretji državi, ki ni pogodbenica AETR, se določbe AETR uporabljajo za tisti del prevoza, ki poteka znotraj Skupnosti ali znotraj držav, ki so pogodbenice AETR.

(10)

Ker spada predmet urejanja AETR na področje uporabe te uredbe, je Skupnost pristojna za pogajanja in sklenitev sporazuma.

(11)

Če sprememba notranjih pravil Skupnosti iz zadevnega področja zahteva ustrezno spremembo AETR, države članice sodelujejo pri čimprejšnji pripravi take spremembe AETR v skladu s postopkom, določenim v zadevnem sporazumu.

(12)

Seznam izjem je treba posodobiti tako, da odraža razvoj v sektorju cestnega prevoza v predhodnih devetnajstih letih.

(13)

Podati je treba popolne opredelitve ključnih izrazov za poenostavitev razlage in zagotovitev enotne uporabe te uredbe. Opredelitev tedna v tej uredbi voznikom ne preprečuje začetka opravljanja dela na kateri koli dan v tednu.

(14)

Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja je bistveno, da se lahko ustrezni organi pri opravljanju cestnih preverjanj in po prehodnem obdobju prepričajo, da sta se vozni čas in čas počitka ustrezno upoštevala na dan preverjanja in v predhodnih 28 dneh.

(15)

Temeljna pravila o času vožnje je treba razjasniti in poenostaviti, da se omogoči učinkovito in enotno izvrševanje s pomočjo digitalnega tahografa, kot je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (5) in v tej uredbi. Poleg tega si nadzorni organi držav članic prek stalnega odbora prizadevajo doseči skupno stališče o izvajanju te uredbe.

(16)

Po pravilih Uredbe (EGS) št. 3820/85 se je izkazalo, da je mogoče načrtovati dnevne čase vožnje in odmore, ki vozniku omogočijo, da vozi predolgo brez polnega odmora, s čimer se zmanjša varnost v cestnem prometu in poslabšajo pogoji dela voznika. Zato je primerno zagotoviti, da so deljeni odmori določeni tako, da se preprečijo zlorabe.

(17)

Cilj te uredbe je izboljšati socialne razmere za zaposlene, za katere velja ta uredba, kot tudi izboljšati splošno varnost v cestnem prometu. To bo doseženo z določbami, ki se nanašajo na najdaljši čas vožnje na dan, na teden in za obdobje dveh zaporednih tednov, določbo, ki voznika obvezuje, da si vzame redni tedenski čas počitka vsaj enkrat v dveh zaporednih tednih, in določbami, ki predpisujejo, da dnevni čas počitka ne sme biti v nobenem primeru krajši od neprekinjenega obdobja devetih ur. Ker te določbe zagotavljajo ustrezen počitek, ob hkratnem upoštevanju izkušenj s praksami izvrševanja v zadnjih letih, sistem nadomestil za skrajšani dnevni časa počitka ni več potreben.

(18)

Mnogi cestni prevozi znotraj Skupnosti na nekaterih delih vožnje vključujejo prevoz s trajektom ali po železnici. Zato je treba za take prevoze določiti jasne in primerne določbe o dnevnem času počitka in odmorih.

(19)

Glede na povečanje čezmejnega prevoza blaga in potnikov je zaradi varnosti v cestnem prometu ter povečanega izvrševanja cestnih preverjanj in preverjanj v prostorih podjetij zaželeno, da se uredijo vozni čas, čas počitka in odmori v drugih državah članicah ali tretjih državah, in ugotovi, ali so se ustrezna pravila popolnoma in ustrezno upoštevala.

(20)

Odgovornost prevoznih podjetij velja vsaj za prevozna podjetja, ki so pravne ali fizične osebe, in ne sme izključevati postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci, pobudniki ali soudeleženci pri kršitvah te uredbe.

(21)

Vozniki, ki delajo za več prevoznih podjetij, morajo vsem podjetjem predložiti ustrezne informacije in jim tako omogočiti izpolnitev njihovih obveznosti po tej uredbi.

(22)

Za spodbujanje socialnega napredka in izboljšanja varnosti v cestnem prometu mora vsaka država članica ohraniti pravico do sprejemanja nekaterih ustreznih ukrepov.

(23)

Nacionalna odstopanja morajo odražati spremembe v sektorju cestnega prevoza in biti omejena na tiste elemente, ki sedaj niso izpostavljeni konkurenčnim pritiskom.

(24)

Države članice morajo določiti pravila za vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v linijskih prevozih, če linija ni daljša od 50 km. Ta pravila morajo zagotoviti ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časov počitka.

(25)

Za učinkovito izvrševanje je zaželeno, da se vse redne notranje in mednarodne prevoze potnikov preverja z uporabo standardne nadzorne naprave.

(26)

Države članice morajo določiti pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne. Možnost izločitve vozila iz prometa v primeru resnih kršitev je prav tako treba vključiti v skupno vrsto ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice. Določbe iz te uredbe, ki se nanašajo na kazni ali postopke, ne bi smele vplivati na nacionalne predpise o dokaznem bremenu.

(27)

Za jasno in učinkovito izvrševanje je zaželeno zagotoviti enotne določbe o odgovornosti prevoznih podjetij in voznikov za kršitve te uredbe. Ta odgovornost lahko povzroči kazenske, civilne ali upravne kazni, glede na državo članico.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve jasnih skupnih pravil o času vožnje, odmorov in času počitka za voznike v cestnem prometu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga je zaradi potrebe po usklajenem ukrepanju lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načeloma subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ukrepe za izvajanje te uredbe naj se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(30)

Uredbo (EGS) št. 3821/85 je treba spremeniti, da bi razjasnili posebne obveznosti prevoznih podjetij in voznikov, spodbujati pravno varnost in olajšati izvrševanje omejitev časa vožnje in časa počitka pri cestnih preverjanjih.

(31)

Uredbo (EGS) št. 3821/85 je treba prav tako spremeniti, da bi zagotovili pravno varnost v zvezi z novimi datumi za uvedbo digitalnega tahografa in razpoložljivost vozniških kartic.

(32)

Uredbo (EGS) št. 3820/85 je treba zaradi jasnosti in racionalizacije razveljaviti in nadomestiti s to uredbo –

(a)

blaga, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 3,5 tone; ali

(b)

potnikov z vozili, ki so zaradi svoje konstrukcije ali stalne opreme primerna za prevoz več kot devetih oseb, skupaj z voznikom, in so temu tudi namenjena.

(a)

izključno znotraj Skupnosti; in

(b)

med Skupnostjo, Švico in državami pogodbenicami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

(a)

vozila, registrirana v Skupnosti ali državah, ki so pogodbenice AETR, za celotno vožnjo;

(b)

vozila, registrirana v tretji državi, ki ni pogodbenica AETR, samo za del vožnje po ozemlju Skupnosti ali držav, ki so pogodbenice AETR.

(a)

vozili za prevoz potnikov v linijskih prevozih, če linija ni daljša od 50 kilometrov;

(b)

vozili z največjo dovoljeno hitrostjo, ki ne presega 30 kilometrov na uro;

(c)

vozili, ki jih imajo v lasti ali v najemu brez voznika oborožene sile, civilna zaščita, gasilci in sile, odgovorne za vzdrževanje javnega reda, če se prevoz opravlja kot posledica nalog, dodeljenih tem silam, in je pod njihovim nadzorom;

(d)

vozili, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali reševalnih akcijah;

(e)

specializiranimi vozili, ki se uporabljajo za medicinske namene;

(f)

vozili, ki so specializirana za vleko vozil v okvari in delujejo v oddaljenosti 100 kilometrov od svoje baze;

(g)

vozili, s katerimi se opravljajo preizkusne vožnje za namene tehničnega razvoja, popravila ali vzdrževanja, ter novimi ali predelanimi vozili, ki še niso bila dana v uporabo;

(h)

vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton in se uporabljajo za nekomercialni prevoz blaga;

(i)

komercialnimi vozili, ki imajo zgodovinski status v skladu z zakonodajo države članice, v kateri se vozijo, in ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz potnikov ali blaga.

(a)

„prevoz po cesti“ pomeni vsako vožnjo naloženega ali praznega vozila za prevoz potnikov ali blaga, ki v celoti ali delno poteka po javnih cestah;

(b)

„vozilo“ pomeni motorno vozilo, vlečno vozilo, priklopnik ali polpriklopnik ali kombinacijo teh vozil, ki so opredeljena na naslednji način:

(c)

„voznik“ pomeni vsako osebo, ki vozi vozilo, četudi le za krajši čas, ali je v vozilu, da je po potrebi na voljo za vožnjo;

(d)

„odmor“ pomeni vsako obdobje, v katerem voznik ne sme voziti ali opravljati katerega koli drugega dela in ki je namenjeno izključno za oddih;

(e)

„drugo delo“ pomeni vse dejavnosti, ki so opredeljene kot delovni čas v členu 3(a) Direktive 2002/15/ES, razen vožnje, in katero koli delo za istega ali drugega delodajalca v sektorju prevoza ali zunaj njega;

(f)

„počitek“ pomeni vsako neprekinjeno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom;

(g)

„dnevni čas počitka“ pomeni dnevno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom in zajema „redni dnevni čas počitka“ ali „skrajšani dnevni čas počitka“;

(h)

„tedenski čas počitka“ pomeni vsako neprekinjeno obdobje počitka, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom in zajema „redni tedenski čas počitka“ ali „skrajšani tedenski čas počitka“;

(i)

„teden“ pomeni obdobje od ponedeljka od 00.00 ure do nedelje do 24.00 ure;

(j)

„dnevni čas vožnje“ pomeni skupni čas vožnje med koncem enega dnevnega časa počitka in začetkom naslednjega dnevnega časa počitka ali med dnevnim časom počitka in tedenskim časom počitka;

(k)

„tedenski čas vožnje“ pomeni skupni čas vožnje v enem tednu;

(l)

„največja dovoljena masa“ pomeni največjo dovoljeno obratovalno maso polno naloženega vozila;

(m)

„linijski prevozi potnikov“ pomenijo notranje in mednarodne prevoze, kot so določeni v členu 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov (7);

(n)

„vožnja z več vozniki“ pomeni situacijo, v kateri voznik sodeluje pri vožnji z več vozniki, če je v obdobjih vožnje med katerima koli dvema zaporednima dnevnima časoma počitka ali med dnevnim časom počitka in tedenskim časom počitka v vozilu še vsaj en voznik, ki vozi. Za prvo uro vožnje z več vozniki je prisotnost drugega voznika neobvezna, za preostanek obdobja pa obvezna;

(o)

„prevozno podjetje“ je vsaka fizična oseba, pravna oseba, združenje ali skupina oseb brez pravne osebnosti, ki dela za zaslužek ali ne, ali vsak uradni organ, ki ima lahko lastno pravno osebnost ali je odvisen od določenega organa oblasti, ki ima pravno osebnost, ki opravlja prevoz po cesti bodisi za najem in plačilo bodisi za svoj račun;

(p)

„čas vožnje“ je celotni čas vožnje od trenutka, ko voznik začne z vožnjo po času počitka ali predpisanem odmoru, do začetka časa počitka ali predpisanega odmora. Čas vožnje je lahko neprekinjen ali prekinjen;

(q)

„predpisani odmor“ je neprekinjeni odmor, ki traja najmanj petnajst minut, vsaj pet minut na pol ure ali del tega skupnega časa vožnje v času, ko se začne predpisani odmor.

(a)

se prevoz po cesti opravlja znotraj območja ene države članice znotraj polmera 50 kilometrov od kraja, kjer je vozilo bazirano, vključno z lokalnimi upravnimi območji, katerih središče je znotraj tega polmera;

(b)

je znižanje namenjeno poklicnemu usposabljanju; in

(c)

je tako ravnanje v skladu z omejitvami, ki jih določajo nacionalna pravila države članice v zvezi z zaposlovanjem.

—

dva redna tedenska časa počitka, ali

—

en redni tedenski čas počitka in en skrajšani tedenski čas počitka, ki traja vsaj 24 ur. Vendar pa se skrajšanje nadomesti z enako dolgim počitkom v enem kosu pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.

5.

(a)

z vozili, ki jih imajo v lasti ali v najemu brez voznika za prevoz po cesti organi oblasti, ki ne konkurirajo zasebnim prevoznim podjetjem;

(b)

z vozili, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje;

(c)

s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske dejavnosti znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, ki ima vozilo v lasti, najemu ali zakupu;

(d)

z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo izvajalci univerzalnih storitev, kot so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (8), za dostavo pošiljk kot dela univerzalne storitve, ali z vozili, ki prevažajo material ali opremo za voznikovo uporabo pri njegovem delu. Ta vozila se lahko uporabljajo samo v območju s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, če vožnja z vozilom ni glavna voznikova dejavnost;

(e)

z vozili, ki vozijo izključno na otokih, katerih površina ne presega 2 300 kvadratnih kilometrov in niso povezani s preostalim državnim ozemljem z mostom, nasipom ali predorom, odprtim za motorna vozila;

(f)

z vozili za prevoz blaga v območju s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, s pogonom na zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin ali na električni pogon, katerih največja dovoljena masa, skupaj z maso priklopnikov ali polpriklopnikov, ne presega 7,5 tone;

(g)

z vozili za učenje vožnje in opravljanje izpita za pridobitev vozniškega dovoljenja ali spričevala o strokovni usposobljenosti, če se ne uporabljajo za komercialni prevoz blaga ali potnikov;

(h)

z vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje kanalizacije, za varovanje pred poplavami, za preskrbo z vodo, za vzdrževanje in kontrolo cest ali za zbiranje in odstranjevanje odpadkov od vrat do vrat;

(i)

z vozili z 10 do 17 sedežev, ki se uporabljajo izključno za nekomercialni prevoz potnikov;

(j)

s specializiranimi vozili za prevažanje cirkuške opreme in opreme za zabaviščne parke;

(k)

s posebno opremljenimi vozili za mobilne projekte, ki se uporabljajo predvsem za izobraževanje v mirujočem stanju;

(l)

z vozili za odvažanje mleka s kmetij in za vračanje cistern za mleko ali mlečnih proizvodov, ki so namenjenih za živalsko krmo, na kmetije;

(m)

s specializiranimi vozili za prevažanje denarja in/ali dragocenih predmetov;

(n)

z vozili za odvoz živalskih odpadkov ali trupel živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi;

(o)

z vozili, ki se uporabljajo izključno na cestah znotraj vozlišč, kot so pristanišča, pristaniška razkladališča in železniški terminali.

—

za notranje linijske prevoze potnikov, če njihov razpored potrdijo organi oblasti (v tem primeru so lahko dovoljene le izjeme glede odmorov), in

—

za tiste notranje cestne prevoze blaga za svoj račun ali za najem ali plačilo, ki ne vplivajo na enotni trg in so potrebni za vzdrževanje določenih gospodarskih panog na zadevnem ozemlju, in kadar določbe te uredbe o izjemah predpisujejo omejitveni polmer do 100 kilometrov.

(a)

notranje linijske prevoze potnikov; in

(b)

mednarodne linijske prevoze potnikov, katerih končne postaje so do 50 km zračne črte oddaljene od meje med dvema državama članicama in katerih dolžina linije ne presega 100 km.

(a)

vključuje vse podrobnosti iz odstavka 2 za najkrajše obdobje, ki zajema predhodnih 28 dni; te podrobnosti je treba posodabljati v rednih časovnih presledkih, katerih trajanje ne sme presegati enega meseca;

(b)

podpiše direktor prevoznega podjetja ali njegov pooblaščeni zastopnik;

(c)

prevozno podjetje hrani eno leto po preteku obdobja, ki ga urnik zajema. Prevozno podjetje zadevnim voznikom na njihovo zahtevo izroči izpisek iz urnika; in

(d)

se predloži in preda na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

—

ki ni bila storjena na ozemlju zadevne države članice, in

—

ki jo je storilo podjetje s sedežem v ali voznik s krajem zaposlitve v drugi državi članici ali tretji državi,

(a)

kršitvah pravil iz poglavja II, ki jih storijo nerezidenti, in vseh kaznih, ki so naložene za take kršitve;

(b)

kaznih, ki jih naloži država članica svojim rezidentom za kršitve, ki jih storijo v drugih državah članicah.

(a)

preuči primere, kjer prihaja do razlik pri uporabi in izvrševanju katere koli izmed določb te uredbe, zlasti glede časa vožnje, odmorov in časov počitka;

(b)

podrobneje pojasni določbe te uredbe za spodbujanje skupnega pristopa.

1.

člen 2 se nadomesti:

„Člen 2

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 4 Uredbe (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne.........o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 (10)

2.

odstavki 1, 2 in 3 člena 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.   Tahograf (nadzorna naprava) se vgradi in uporablja v vozilih, ki so registrirana v državi članici in se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti, razen v vozilih iz členov 3 in 16(1) Uredbe (ES) št. … (11) in vozilih, ki so bila izvzeta iz področja uporabe Uredbe (EGS) št. 3820/85, ki pa niso več izvzeta na podlagi Uredbe (ES) št. … (11), pa se morajo do 31. decembra 2007 uskladiti s to zahtevo.

2.   Države članice lahko vozila, ki so navedena v členu 13(1) in (3) Uredbe (EGS) št. ... (11), izvzamejo iz uporabe te uredbe.

3.   Države članice lahko po predhodnem dovoljenju Komisije izvzamejo iz uporabe te uredbe vozila za prevoze iz člena 14 Uredbe (EGS) št.... (11).“;

3.

člen 14(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Podjetje hrani tahografske vložke in izpise, kadar koli so bili izpisi narejeni v skladu s členom 15(1), v časovnem zaporedju in čitljivi obliki vsaj eno leto po njihovi uporabi in kopije na njihovo zahtevo izroči zadevnim voznikom. Podjetje prav tako izroči kopije prenesenih podatkov iz vozniških kartic zadevnim voznikom na njihovo zahtevo in tiskane izpise teh kopij. Tahografske vložke, izpise in prenesene podatke je treba predložiti ali predati na zahtevo vsakega pooblaščenega inšpektorja.“;

4.

člen 15 se spremeni:

1.

člen 2(1)(a) se nadomesti z naslednjim:

2.

člen 2(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so najpozneje do 5. maja 2005 sposobne izdajati vozniške kartice.“.

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 63/26

(1)

Okoljska politika Skupnosti, kot jo na podlagi člena 174 Pogodbe določajo okoljski akcijski programi, še posebej Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES (4), si prizadeva doseči ravni kakovosti zraka, ki ne bodo imele nesprejemljivih učinkov in ne bodo predstavljale tveganj za zdravje ljudi in okolje.

(2)

Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (5) določa najvišjo dovoljeno vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju, plinskem olju in plinskem olju za plovila, ki se uporabljajo v Skupnosti.

(3)

Direktiva 1999/32/ES od Komisije zahteva, da presodi, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli za zmanjšanje prispevka sežiganja goriv za plovila k zakisljevanju, razen plinskega olja za plovila, in, če je to primerno, da pripravi ustrezen predlog.

(4)

Emisije, ki nastajajo v ladijskem prometu pri sežiganju goriv za plovila z visoko vsebnostjo žvepla, onesnažujejo zrak z žveplovim dioksidom in trdnimi delci. To z zakisljevanjem škoduje okolju, zdravju ljudi, lastnini in kulturni dediščini, zlasti v obalnih območjih in pristaniščih.

(5)

Ukrepi iz te direktive, ki zmanjšujejo emisije ladijskega prometa v mednarodnih vodah, dopolnjujejo nacionalne ukrepe držav članic za upoštevanje zgornjih mej emisij za onesnaževala zraka iz Direktive 2001/81/ES (6).

(6)

Zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivu ima določene prednosti za ladje, saj izboljšuje učinkovitost obratovanja, zmanjšuje stroške vzdrževanja in spodbuja učinkovito uporabo določenih tehnologij za zmanjševanje emisij, kot je selektivna katalitska redukcija.

(7)

Pogodba zahteva, da se upoštevajo posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij Skupnosti, to je francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov.

(8)

Leta 1997 je diplomatska konferenca sprejela Protokol, ki spreminja Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, spremenjeno s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu „MARPOL“). Ta protokol k MARPOL dodaja novo Prilogo VI, ki vsebuje pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij. Protokol iz leta 1997 in z njim Priloga VI k MARPOL bosta začela veljati 19. maja 2005.

(9)

Priloga VI k MARPOL predvideva, da se določena območja razglasijo za območja nadzora nad emisijami žveplovega dioksida (v nadaljevanju „območja nadzora nad emisijami SOx“). Baltik je v tej prilogi že določen kot tako območje. Rezultat razprav znotraj Mednarodne pomorske organizacije (MPO) je načelni dogovor o razglasitvi Severnega morja, vključno z Rokavskim prelivom, za območje nadzora nad emisijami SOx po začetku veljavnosti Priloge VI.

(10)

Cilje te direktive je možno doseči z izvrševanjem obveznosti glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila. Zaupanja vredno izvajanje te direktive je možno zagotoviti z dejanskim vzorčenjem in odvračilnimi kaznimi v vsej Skupnosti. Države članice sprejmejo izvršilne ukrepe v zvezi s plovili, ki plujejo pod njihovimi zastavami, in plovili, ki so v njihovih pristaniščih. Države članice poleg tega tesno sodelujejo pri sprejemanju dodatnih izvršilnih ukrepov v zvezi z drugimi plovili v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

(11)

Da bi imela pomorska industrija dovolj časa za tehnično prilagoditev na najvišjo dovoljeno vsebnost žvepla 0,1 % mase v gorivih za plovila, ki jih uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti, naj bo datum začetka veljavnosti te zahteve 1. januar 2010. Ta datum utegne Grčiji povzročiti tehnične težave, zato je smiselno dovoliti začasno odstopanje za določena plovila, ki opravljajo promet znotraj grškega ozemlja.

(12)

Treba je okrepiti položaj držav članic v pogajanjih v okviru MPO, zlasti v postopku revizije Priloge VI k MARPOL, resneje razmisliti o bolj ambicioznih ukrepih glede strožjih omejitev dovoljene vsebnosti žvepla v težkih kurilnih oljih, ki jih uporabljajo ladje, in o uporabi enakovrednih alternativnih ukrepov za zmanjševanje emisij.

(13)

Skupščina MPO je v Resoluciji A.926(22) povabila vlade, zlasti tiste iz regij, ki so bile razglašene za območja nadzora nad emisijami SOx, da na območjih pod svojo jurisdikcijo zagotovijo razpoložljivost ladijskih kurilnih olj z nizko vsebnostjo žvepla.

(14)

MPO je sprejela smernice za vzorčenje kurilnega olja za ugotavljanje skladnosti s Prilogo VI k MARPOL in naj bi razvila smernice za sisteme čiščenja izpušnih plinov in druge tehnološke metode za omejitev emisij SOx v območjih nadzora nad emisijami SOx.

(15)

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (7) ponovno sprejema Direktivo 88/609/EGS. Direktivo 1999/32/ES je treba zato v skladu s členom 3(4) Direktive spremeniti.

(16)

Pri odobritvi tehnologij za zmanjševanje emisij naj Komisiji pomaga že obstoječi Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 (8).

(17)

Tehnologije za zmanjševanje emisij lahko, če nimajo negativnih učinkov na ekosisteme in če so razvite skladno z ustreznimi mehanizmi odobritve in nadzora, omogočijo vsaj enakovredno ali celo večje zmanjšanje emisij kot uporaba goriv z nizko vsebnostjo žvepla. Pomembno je, da obstajajo ustrezni pogoji za pospeševanje razvoja novih tehnologij za zmanjševanje emisij.

(18)

Evropska agencija za pomorsko varnost po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam pri spremljanju izvajanja te direktive.

(19)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(20)

Direktivo 1999/32/ES je treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst naftnega tekočega goriva, se doseže, če se kot pogoj za uporabo takega goriva na ozemlju držav članic, v teritorialnem morju in izključnih ekonomskih conah ali conah nadzora onesnaževanja uvedejo mejne vrednosti za vsebnost žvepla v njih.

Omejitve glede vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah naftnega tekočega goriva, ki so določene v tej direktivi, se ne uporabljajo za:

2.

Člen 2 se spremeni:

3.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Največja vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju

1.   Države članice storijo vse potrebno, da se od 1. januarja 2003 težka kurilna olja z vsebnostjo žvepla več kot 1 % mase ne uporabljajo na njihovem ozemlju.

3.   Določbe odstavka 2 se pregledajo in, če je primerno, spremenijo z upoštevanjem vseh prihodnjih sprememb Direktive 2001/80/ES

4.

Člen 4 se spremeni:

5.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4a

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo v območjih nadzora nad emisijami SOx in na potniških ladjah, ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča Skupnosti ali iz njih

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se goriva za plovila ne uporabljajo na območjih njihovih teritorialnih voda, izključnih ekonomskih con in con nadzora onesnaževanja, ki sodijo v območja nadzora nad emisijami SOx, če vsebnost žvepla v teh vrstah goriva presega 1,5 % mase. To velja za vsa plovila ne glede na zastavo, pod katero plujejo, vključno s plovili, ki so potovanje začela zunaj Skupnosti.

2.   Datumi začetka uporabe odstavka 1 so naslednji:

3.   Države članice so odgovorne za izvrševanje odstavka 1 vsaj na:

Države članice lahko glede drugih plovil sprejmejo dodatne izvršilne ukrepe v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da od datuma iz odstavka 2(a) potniške ladje, ki opravljajo linijske prevoze v pristanišča Skupnosti ali iz njih, v njihovih teritorialnih vodah, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora onesnaževanja ne uporabljajo goriv za plovila, če vsebnost žvepla teh goriv presega 1,5 % mase. Države članice so odgovorne za izvrševanje te zahteve vsaj na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in na plovilih, ki plujejo pod katero koli zastavo, ko so ta plovila v njihovih pristaniščih.

5.   Države članice zahtevajo od datuma iz odstavka 2(a) pravilno izpolnjevanje ladijskih dnevnikov, vključno v zvezi z operacijami menjave goriva, kot pogoj za vstop ladij v pristanišča Skupnosti.

6.   Države članice zagotovijo, da dobavitelj od datuma iz odstavku 2(a) na dobavnici o oskrbi z gorivom dokumentira vsebnost žvepla za vsa goriva za plovila, ki se prodajajo na njihovih ozemljih, in da dobavnico spremlja zapečaten vzorec.

7.   Države članice zagotovijo, da se od datuma iz odstavka 2(a) dizelska olja za plovila ne dajejo na trg na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v te vrste gorivih presega 1,5 % mase.

8.   Komisija države članice obvesti o datumih začetka uporabe iz odstavka 2(b) in te datume objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4b

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo na plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh in na v pristaniščih Skupnosti zasidranih ladjah

1.   Z učinkom od 1. januarja 2010 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da naslednja plovila ne uporabljajo goriv za plovila z vsebnostjo žvepla večjo od 0,1 % mase:

Države članice zahtevajo, da se čas kakršne koli operacije zamenjave goriva zabeleži v ladijskih dnevnikih.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja:

3.   Z učinkom od 1. januarja 2010 države članice zagotovijo, da se plinska olja za plovila ne dajejo na trg na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v teh gorivih presega 0,1 % mase.

Člen 4c

Preskusi in uporaba novih tehnologij za zmanjševanje emisij

1.   Države članice lahko po potrebi v sodelovanju z drugimi državami članicami odobrijo preskuse tehnologij zmanjševanja onesnaževanja na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo ali na morskih območjih pod njihovo jurisdikcijo. Med temi preskusi uporaba goriv za plovila, ki izpolnjujejo zahteve členov 4a in 4b, ni obvezna, če:

2.   Tehnologije za zmanjševanje emisij za ladje, ki plujejo pod zastavami držav članic, se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) (15), ob upoštevanju:

3.   Določijo se merila za uporabo tehnologij za zmanjševanje emisij z ladij ne glede na zastavo v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih Skupnosti v skladu s postopkom iz člena 9(2). Komisija sporoči ta merila MPO.

4.   Namesto uporabe goriv za plovila z nizko vsebnostjo žvepla, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 4a in 4b, države članice lahko dovolijo ladjam uporabo odobrene tehnologije za zmanjševanje emisij, če te ladje:

6.

Člen 6 se spremeni:

7.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Poročanje in pregled

1.   Na podlagi rezultatov vzorčenja, analize in nadzora, izvedenih v skladu s členom 6, države članice vsako leto do 30. junija pošljejo Komisiji kratko poročilo o vsebnosti žvepla v tekočih gorivih, ki sodijo na področje uporabe te direktive in so se v prejšnjem koledarskem letu uporabljala na njihovem ozemlju. Poročilo vključuje zapis o celotnem številu vzorcev po vrsti goriva, ki so bili analizirani, navaja ustrezno količino uporabljenega goriva in izračunano povprečno vsebnost žvepla. Države članice prav tako poročajo o številu nadzorov, opravljenih na krovu ladij, in beležijo povprečno vsebnost žvepla v vrstah goriv za plovila, ki so bila uporabljena na njihovem ozemlju in ki dne.... (16) ne sodijo na področje uporabe te direktive.

2.   Na podlagi, med drugim:

predloži Komisija do leta 2008 poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija lahko skupaj s poročilom predloži predloge za spremembo te direktive, zlasti glede druge stopnje mejnih vrednosti žvepla, določene za vsako vrsto goriva in, ob upoštevanju dela znotraj MPO, glede morskih območij, kjer naj se uporabljajo goriva za plovila z nizko vsebnostjo žvepla.

3.   Komisija do 31. decembra 2005 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o možni uporabi ekonomskih instrumentov, vključno z mehanizmi, kot so diferencirane pristojbine, kilometrine, trgovanje z dovoljenimi emisijami in izravnave.

4.   Vse spremembe, potrebne za tehnično prilagoditev točk 1, 2, 3, 3a, 3b in 4 člena 2 ali člena 6(2) zaradi znanstvenega in tehničnega napredka, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2). Take prilagoditve ne vplivajo neposredno na spremembo področja uporabe te direktive ali mejne vrednosti žvepla v gorivu, določene v tej direktivi.“.

8.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Komisije1999/468/ES (17), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik

9.

Kot Priloga se doda besedilo iz Priloge k tej direktivi.