17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/1

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/2

—

v Belgiji: „tribunal de première instance“/„rechtbank van eerste aanleg“/„erstinstanzliches Gericht“,

—

v Češki republiki: „okresní soud“ ali „soudní exekutoř“,

—

v Nemčiji:

—

v Estoniji: „maakohus“ ali „linnakohus“,

—

v Grčiji: „Πρωτοδικείο“

—

v Španiji: „Juzgado de Primera Instancia“,

—

v Franciji: „juge aux affaires familiales du tribunal de grande instance“,

—

na Irskem: „High Court“,

—

v Italiji: „Corte d'appello“,

—

na Cipru: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

v Latviji: „rajona (pilsētas) tiesa“,

—

v Litvi: „Lietuvos apeliacinis teismas“,

—

v Luskemburgu: predseduječemu sodniku „Tribunal d'arrondissement“,

—

na Madžarskem: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

na Malti: „Prim' Awla tal-Qorti Civili“ ali „il-Qorti tal Maġistrati ta' Għawdex fil-ġurisdizzjoni superjuri tagħha“,

—

na Nizozemskem: „voorzieningenrechter van de rechtbank“,

—

v Avstriji: „Bezirksgericht“,

—

na Poljskem: „Sąd okręgowy“,

—

na Portugalskem: „Tribunal de comarca“ ali „Tribunal de Família e Menores“,

—

v Sloveniji: okrožno sodišče,

—

na Slovaškem:

—

na Finskem: „Käräjäoikeus/tingsrätt“,

—

na Švedskem: „Svea hovrätt“,

—

v Združenem kraljestvu:

—

v Belgiji:

—

v Češki republiki: „okresní soud“,

—

v Nemčiji: „Oberlandesgericht“

—

v Estoniji: „ringkonnakohus“

—

v Grčiji: „Εφετείο“,

—

v Španiji: „Audiencia Provincial“,

—

v Franciji: „Cour d'appel“,

—

na Irskem: „High Court“,

—

v Italiji: „Corte d'appello“,

—

na Cipru: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

v Latviji: „apgabaltiesā“,

—

v Litvi: „Lietuvos apeliacinis teismas“,

—

v Luksemburgu: „Cour d'appel“,

—

na Madžarskem: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

na Malti: „Qorti tal-Appell“ v skladu s postopkom, določenim za pravna sredstva v „Kodiċi tal-Organizzazzjoni u Proċedura Ċivili – Kap. 12“,

—

na Nizozemskem: „rechtbank“,

—

v Avstriji: „Bezirksgericht“,

—

na Poljskem: „Sąd apelacyjny“,

—

na Portugalskem: „Tribunal da Relação“,

—

v Sloveniji: okrožno sodišče,

—

na Slovaškem: „Okresný súd“,

—

na Finskem: „Hovioikeus/hovrätt“,

—

na Švedskem: „Svea hovrätt“,

—

v Združenem kraljestvu:

—

v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, Luksemburgu in na Nizozemskem s kasacijsko pritožbo,

—

v Češki republiki z „žaloba pro zmatečnost“ in „dovolání“,

—

v Nemčiji z „Rechtsbeschwerde“,

—

v Estoniji s „kasaatsioonkaebu“,

—

na Irskem s pravnim sredstvom na pravno vprašanje na Vrhovno sodišče („Supreme Court“),

—

na Cipru: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

v Litvi s kasacijsko pritožbo na „Lietuvos Aukščiausiasis Teismas“,

—

na Madžarskem: Evropski Komisiji niso bili posredovani podatki,

—

v Avstriji z „Revisionsrekurs“,

—

na Poljskem s kasacijsko pritožbo na „Sąd Najwyższy“,

—

na Portugalskem z „recurso restrito à matéria de direito, para o Supremo Tribunal de Justiça“,

—

v Sloveniji s pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije,

—

na Slovaškem z „dovolanie“.

—

na Finskem s pravnim sredstvom na „Korkein oikeus/högsta domstolen“,

—

na Švedskem s pravnim sredstvom na „Högsta domstolen“,

—

v Združenem kraljestvu s posameznim naslednjim pravnim sredstvom na pravno vprašanje:

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/5

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/7

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij.

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32004M3561. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://europa.eu.int/eur-lex/lex)

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/8

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/9

1.

Evropska centralna banka (ECB) je dne 22. oktobra 2004 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno z namenom financiranja terorizma (v nadaljevanju: „predlagana direktiva“).

2.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz prve alinee člena 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa, da se ECB zaprosi, da svetuje glede vseh predlaganih aktov Skupnosti na področjih iz njene pristojnosti. Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja tudi iz člena 105(5) Pogodbe, saj se predlagana direktiva nanaša na eno od nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in sicer da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema. Dodatno izhaja pristojnost ECB, da poda mnenje, tudi iz členov 105(2) in 106(1) Pogodbe ter členov 16 do 18 in 21 do 23 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na nekatere naloge ESCB. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

3.

To mnenje se nanaša na različico predlagane direktive z dne 13. oktobra 2004, glede katere je bila ECB zaprošena, da svetuje. ECB upošteva, da je bila predlagana direktiva pod nizozemskim predsedovanjem nadalje razdelana, vendar se bo v tem mnenju zaradi jasnosti vzdržala vsakršnih pripomb o kateri koli kasnejši različici.

4.

Glavni cilj predlagane direktive je zagotoviti med državami članicami usklajeno izvedbo in uporabo revidiranih Štiridesetih priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje pri pranju denarja (v nadaljevanju: „FATF“). Rezultat revizije Štiridesetih priporočil FATF, ki je bila zaključena v juniju 2003, je izboljšan in celovitejši okvir mednarodnih standardov za zaščito celovitosti finančnega sistema. Zlasti je bilo področje uporabe Štiridesetih priporočil razširjeno s pranja denarja tudi na financiranje terorizma. V tem kontekstu bo predlagana direktiva zagotovila enotnemu trgu izboljšan in enoten pravni okvir za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Zlasti se med drugim predlaga naslednje: (a) vključitev financiranja terorizma v pojem pranja denarja; (b) sprememba opredelitve „hudo kaznivo dejanje“ v veljavni direktivi o pranju denarja (1) (v nadaljevanju: „veljavna direktiva o pranju denarja“); (c) razširiti krog oseb in institucij, za katere velja veljavna direktiva o pranju denarja, da bi tako med drugim zajeli ponudnike storitev trustov in družb ter zavarovalne posrednike (pri sklepanju življenjskega zavarovanja in drugih naložbenih zavarovanj), v obeh primerih v obsegu, kolikor niso zajeti že z veljavno direktivo o pranju denarja; (d) razširitev področja uporabe postopkov skrbnega preverjanja strank in zahtev po vodenju evidenc za podružnice in odvisne družbe v večinski lasti v tretjih državah, ki pripadajo tistim institucijam, ki so zajete v veljavni direktivi o pranju denarja; (e) izrecna prepoved, da kreditne in finančne institucije ne smejo voditi anonimnih računov, anonimnih varčevalnih knjižic ali računov na izmišljeno ime; (f) izrecna prepoved, da kreditne institucije ne smejo vstopati v korespondenčne bančne odnose z navideznimi bankami („shell banks“); (g) vzpostavitev podrobnejših zahtev glede poznavanja strank („know-your-customer“) za institucije in osebe, za katere velja predlagana direktiva, zlasti v primerih, ko obstaja večje tveganje za pranje denarja, vključno s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi; (h) dovoljenje državam članicam, da uporabljajo postopke poenostavljenega skrbnega preverjanja strank v primerih, ko obstaja majhno tveganje za pranje denarja (Komisija je, ob pomoči Odbora za preprečevanje pranja denarja, pooblaščena za sprejetje izvedbenih ukrepov v zvezi z merili za določitev, kdaj je tveganje za pranje denarja majhno ali veliko); (i) zagotovitev medsebojnega priznavanja postopkov skrbnega preverjanja strank, ki jih opravijo tretje osebe v drugih državah članicah, pod določenimi pogoji; (j) zahteva, da države članice ustanovijo enote za finančni nadzor za učinkovit boj proti pranju denarja in financiranju terorizma; in (k) zahteva, da države članice vzpostavijo sistem za izdajanje licenc ali registracijo menjalnic ter ponudnikov storitev trustov in družb. ECB tudi upošteva, da predlagana direktiva določa, da se v zvezi s storitvijo plačilnega prometa uporabljajo posebne določbe o identifikaciji strank, ki bodo vsebovane v še neobjavljenem predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku ob kreditnih transferjih in denarnih nakazilih (2).

5.

ECB se v splošnem sklicuje na zavezo Eurosistema, da bo „storil vse, kar je v njegovi moči, da bo prispeval k sprejetju, izvedbi in izvrševanju ukrepov proti uporabi finančnega sistema za teroristične dejavnosti“, ki je izražena v javni izjavi Sveta ECB z dne 1. oktobra 2001, podani po terorističnih napadih v Združenih državah 11. septembra 2001. V tem splošnem kontekstu ECB toplo pozdravlja predlagano direktivo, saj predstavlja pomemben korak v smeri izboljšanja pravnega okvirja Skupnosti za zaščito celovitosti finančnega sistema ob upoštevanju izzivov zaradi razvoja dejavnosti pranja denarja in financiranja terorizma. ECB pozdravlja predlagano direktivo tudi zato, ker olajšuje usklajeno izvedbo in uporabo Štiridesetih priporočil FATF med državami članicami in s tem prispeva k zbliževanju postopkov na tem področju. Usklajena uporaba pripomore tudi k vzdrževanju enakih konkurenčnih pogojev med kreditnimi in finančnimi institucijami EU. ECB nadalje pozdravlja člena 37 in 38 predlagane direktive, ki predvidevata, da bo Komisija, ob pomoči zgoraj omenjenega odbora, sprejela izvedbene ukrepe, s katerimi bo upoštevala tehnični razvoj v boju proti pranju denarja in zagotovila enotno uporabo predlagane direktive. Ta člena naj bi zagotovila, da bo okvir v predlagani direktivi ostal sodoben in torej učinkovit. Nadalje naj bi ta člena prispevala k usklajeni uporabi predlagane direktive s strani pristojnih organov. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 2 v predlagani direktivi, je potreben ukrep Skupnosti na tem področju, „da bi preprečili, da države članice z namenom, da bi zavarovale svoje finančne sisteme, sprejmejo ukrepe, ki niso v skladu z oblikovanjem enotnega trga“.

6.

ECB ugotavlja, da bo uporaba členov 7 in 30 (ki se nanašata na ukrepe skrbnega preverjanja strank oziroma notranje postopke) za kreditne in druge finančne institucije zahtevala bistveno poostritev zahtev glede bonitetnega nadzora. Ti določbi sta v skladu s priporočili Baselskega odbora za bančni nadzor o skrbnem preverjanju strank za banke („Customer Due Diligence for Banks“) (3), ki obravnavajo to vprašanje z drugačnega gledišča, saj je njihov namen zmanjšanje operativnega tveganja in tveganja izgube poslovnega ugleda za banke. ECB pozdravlja te poostrene zahteve v predlagani direktivi, saj so v skladu z mednarodno sprejeto najboljšo prakso. ECB nadalje ugotavlja, da je v predpisih, s katerimi se bo predlagana direktiva prenesla v nacionalno pravo, pomembno zagotoviti skladnost med temi postopki in nacionalnimi ukrepi, ki bodo izvajali pravni red Skupnosti na področju bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, zlasti pri nadzoru bančnih in finančnih skupin. S tem namenom bi si bilo treba prizadevati za dosledno in usklajeno uporabo postopkov skrbnega preverjanja strank s strani pristojnih organov, kar bo še zlasti pomembno v zakonodajah, kjer je uveljavljanje izpolnjevanja standardov skrbnega preverjanja strank zaupano drugim organom kot pa bonitetnemu nadzorniku za banke. Doslednost in usklajenost bi morali tudi zmanjšati breme spoštovanja predpisov na čezmejni ravni. ECB zlasti ugotavlja, da je izpolnjevanje zahtev glede skrbnega preverjanja strank povezano tudi z operativnim tveganjem, ki ga obravnava predlog za ponovno sprejetje konsolidirane bančne direktive in direktive o kapitalski ustreznosti (4). Ta povezava izvira iz dejstva, da izguba, ki neposredno (5) izhaja iz nezadostno skrbnega preverjanja strank, spada v okvir operativnega tveganja, opredeljenega v členu 4 predlagane ponovno sprejete konsolidirane bančne direktive, s čimer se vključi tveganje izgube, ki je posledica neustreznosti ali odpovedi notranjih postopkov, ljudi in sistemov. Upravljanje z operativnim tveganjem, kot je predpisano v točki 11 Priloge V k predlagani ponovno sprejeti konsolidirani bančni direktivi, tako zajema tudi politike in postopke, zahtevane v členih 7 in 30 predlagane direktive. V bolj splošnem smislu, v skladu s členom 22 predlagane ponovno sprejete konsolidirane bančne direktive, morajo biti bankam naložene zahteve, da imajo postopke za upravljanje vseh bistvenih dejanskih ali bodočih tveganj, kar bi vključilo tveganje izgube poslovnega ugleda zaradi nezadostno skrbnega preverjanja strank. ECB meni, da bi moralo biti to medsebojno vplivanje izrecno omenjeno v členih 7 in 30 predlagane direktive. Vsaj izvedba vseh povezanih določb in posledični nadzor s strani pristojnih organov morata biti usklajena v izogib nepotrebnemu bremenu za prizadete institucije.

7.

ECB ugotavlja, da člen 11(1) predlagane direktive ureja ukrepe poglobljenega skrbnega preverjanja strank, ki se med drugim nanaša na „čezmejne korespondenčne bančne odnose s kreditnimi institucijami iz drugih držav članic ali iz tretjih držav“. Namen te določbe je izvedba Priporočila 7 od Štiridesetih priporočil FATF, ki ureja čezmejne korespondenčne bančne odnose. Kot je ugotovljeno v obrazložitvenem memorandumu k predlagani direktivi, predstavljajo čezmejni korespondenčni bančni odnosi področje, na katerem je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma še posebej veliko, in zato zahtevajo še posebno pozornost.

8.

ECB tudi ugotavlja, da zahteve glede poglobljenega skrbnega preverjanja strank, ki veljajo za čezmejne korespondenčne bančne odnose, ne veljajo za korespondenčne bančne odnose med dvema kreditnima institucijama v isti državi članici. Vendar pa se ne zdi, da bi besedilo člena 11(1) predlagane direktive upoštevalo posebni sistem medsebojnega priznavanja v EU, kot je določen v konsolidirani bančni direktivi (6). Vprašljivo je, ali se korespondenčni bančni odnosi med kreditnimi institucijami v dveh različnih državah članicah, kot so predvideni s predlagano direktivo, štejejo za primere velikega tveganja, ki zahtevajo oceno med drugim „kakovosti nadzora“ kreditne institucije v drugi državi članici ali „ugleda“ kreditne institucije z dovoljenjem za poslovanje v drugi državi članici. ECB zato predlaga, da predlagana direktiva na podlagi sistema medsebojnega priznavanja v EU določi izjemo od zahtev glede poglobljenega skrbnega preverjanja strank, kar zadeva čezmejne korespondenčne bančne odnose, za kreditne institucije iz drugih držav članic.

9.

Vprašanje posebnega pomena za skupnost centralnih bank je, ali je predvideno, da se zahteve glede poglobljenega skrbnega preverjanja strank v predlagani direktivi, kar zadeva čezmejne korespondenčne bančne odnose, uporabljajo za korespondenčne bančne odnose centralnih bank zunaj EU (kot tudi v EU) s kreditnimi institucijami v EU. Euro se široko uporablja kot valuta mednarodnih rezerv, zato imajo številne centralne banke in denarne oblasti zunaj EU korespondenčne bančne odnose s kreditnimi institucijami v EU. V Združenih državah Amerike določbe predpisa USA PATRIOT Act (7), ki zahtevajo overitev v zvezi s korespondenčnimi računi, ki se upravljajo, odprejo ali vodijo za račun tujih bank, ne veljajo za tuje centralne banke ali denarne oblasti, ki delujejo kot centralne banke, niti za mednarodne finančne institucije ali regionalne razvojne banke, ustanovljene s pogodbo ali mednarodnim sporazumom. Ker korespondenčni bančni odnosi s centralnimi bankami, denarnimi oblastmi in mednarodnimi finančnimi institucijami v splošnem niso povezani z velikim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma, z izjemo institucij iz držav na seznamu nekooperativnih držav in ozemelj, ki ga vodi FATF, ECB priporoča vključitev podobne izjeme v zahtevah predlagane direktive glede poglobljenega skrbnega preverjanja strank za čezmejne korespondenčne bančne odnose.

10.

V podobnem smislu ECB ugotavlja, da po členu 23 Statuta „ECB in nacionalne centralne banke lahko vzpostavljajo odnose s centralnimi bankami in finančnimi institucijami v drugih državah ter, kadar je primerno, z mednarodnimi organizacijami [... in] opravljajo vse vrste bančnih poslov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami […]“. Zaupno opravljanje bančnih poslov za račun takšnih strank, ki so centralne banke zunaj EU, kot tudi v EU, in mednarodne organizacije, je bistvenega pomena. Nejasno je, ali bi morale nasprotne stranke nacionalnih centralnih bank (NCB) v Eurosistemu – na primer kreditne institucije – uporabljati postopke skrbnega preverjanja strank po predlagani direktivi, kadar prejmejo sredstva, ki jih NCB nalagajo za račun strank, ki so centralne banke ali mednarodne organizacije. Zatorej bi bilo koristno, če bi bila predlagana direktiva spremenjena v smislu, da bi od držav članic zahtevala, da institucijam in osebam, zajetim v njej, dovolijo, da ne uporabijo skrbnega preverjanja strank pri ECB in NCB v ESCB, vključno s primeri, ko le-te delujejo za račun strank, ki so tretje osebe. V praksi predstavljajo centralne banke zelo majhno tveganje za pranje denarja, zato bi njihova izrecna navedba povečala pravno jasnost.

11.

Tako kot veljavna direktiva o pranju denarja tudi predlagana direktiva velja za kreditne in finančne institucije (člen 2(1)). Nejasno je, ali same centralne banke spadajo v področje predlagane direktive. Iz razlogov pravne jasnosti bi ECB pozdravila, če bi bil člen 2 predlagane direktive spremenjen tako, da bi se dodal ločen odstavek, po katerem bi morale centralne banke ocenjevati obseg, v katerem one same predstavljajo tveganje, da so uporabljene za pranje denarja, in, v primerih, ko obstaja bistveno tveganje, da pride do pranja denarja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da spoštujejo cilje predlagane direktive.

12.

Člen 7(3) predlagane direktive določa, da se glede storitev plačilnega prometa upoštevajo posebne določbe glede identifikacije strank, ki bodo navedene v še neobjavljenem predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku ob kreditnih transferjih in denarnih nakazilih (v nadaljevanju: „osnutek uredbe“) (8). Namen osnutka uredbe je zagotoviti, da so osnovni podatki o plačniku nemudoma na razpolago pristojnim organom v pomoč pri njihovem boju proti financiranju terorizma. Osnutek uredbe se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki so poslani in/ali prejeti s strani ponudnika storitev plačilnega prometa s sedežem v EU (9). Osnutek uredbe vsebuje tudi zahteve, ki veljajo za ponudnike storitev plačilnega prometa v zvezi z zadržanjem podatkov o plačniku ob kreditnih transferjih in denarnih nakazilih (10). Za določbe predlagane direktive, ki se nanašajo na podatke o plačniku, se ne zdi, da bi pri storitvah plačilnega prometa izvzemale uporabo drugih postopkov skrbnega preverjanja strank, vključno z identifikacijo dejanskega lastnika. Zato se zdi, da se predlagana direktiva splošno uporablja za upravljanje plačilnih sistemov. Zlasti člen 7(1)(b) predlagane direktive določa, da je identifikacija dejanskega lastnika eden od ukrepov skrbnega preverjanja strank, člen 3(8) pa določa, da dejanski lastnik med drugim pomeni fizično osebo, v imenu katere se opravljajo transakcije ali dejavnosti. Pri tem so pomembne posebnosti v strukturi plačilnih sistemov. Kot pri poštnih storitvah so tudi upravljalci plačilnih sistemov odgovorni le za redno zbiranje, razvrščanje, poravnavanje, prenos in dostavo „ovojnic“, t. j. sporočil o plačilih, v splošnem pa nimajo niti pooblastil niti tehničnih možnosti, da bi prebrali ali preverili vsebino ovojnic. Preverjanje identitete naročnika plačila in upravičenca, vključno z njunima imenoma in naslovoma, bi lahko opravila le njuna ponudnika finančnih storitev. To je v skladu z zahtevami veljavne direktive o pranju denarja, kakor je izvedena v nacionalnih zakonih držav članic. Ker pa sodobni plačilni sistemi nudijo popolnoma avtomatizirano obdelavo informacij, ne morejo izvajati nobene oblike preverjanja kakovosti, običajno pa tudi nimajo poslovnega odnosa z naročnikom ali končnim upravičencem plačila. Upravljalci plačilnih sistemov lahko le preverijo sámo navzočnost neke informacije v polju; ne morejo preveriti kakovosti, popolnosti, natančnosti ali smiselnosti te informacije. ECB zato meni, da člen 7(1)(b) predlagane direktive za upravljalce plačilnih sistemov ne bi smel veljati, kar pa ne posega v njihovo obveznost, da zagotovijo, da se plačilnim nalogom, ki vstopijo v take sisteme, lahko učinkovito sledi s pomočjo ustrezne identifikacije udeležencev v sistemu. V nekaterih primerih so bili s tem namenom že sprejeti predpisi o centralnobančnem nadzoru.

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/14

1.

Ali je v skladu s členom 40 Sporazuma o EGP, da se vračunanje že plačanega davka za davek po odbitku ne odobri davkoplačevalcem, ki imajo stalno prebivališče v drugi državi članici?

2.

Ali je v skladu s Sporazumom o EGP, da država članica obravnava samo distribucijske družbe pri določitvi in ponovni določitvi davka na dividende (davka po odbitku), v tistih primeri, ko obračun za tuje davkoplačevalce temelji na domnevi, da je lastnik za namene obdavčenja, oseba, ki ni (1) lastnik po zasebnem pravu, (2) registrirana v VPS registru kot lastnik in (3) je razglašena za lastnika v razmerju do davčnih organov, ne da bi lastnik za namene obdavčenja ali lastnik po zasebnem pravu, registriran v VPS, vedela za novo klasifikacijo?

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/15

1.

Ali se člen 1 Direktive Sveta 77/187/EGS z dne 14. februarja 1977 uporabi v primeru, ko del podjetja, ki je organiziran kot samostojni ekonomski subjekt preide iz ene družbe v drugo in kjer prevzemna družba opravlja enako ali odgovarjajočo dejavnost kot odvisna družba, znotraj iste skupine družb? Ali dejstvo, da se nekatera delovna razmerja prenesejo neposredno od prenosnika na prevzemno družbo in druga na njeno odvisno družbo, izključuje uporabo Direktive?

2.

Ali je uporaba Direktive na podlagi člena 1 izključena v primeru, da se prenesejo vzdrževalne in podporne funkcije podjetja, ne pa tudi proizvodne funkcije, pri čemer zaposleni v vseh navedenih funkcijah delajo v teamu, tako pred kot po prevzemu?

3.

Ali se Direktiva na podlagi člena 1 uporabi v primeru prenosa vzdrževalnih nalog na nepremičnih plavajočih napravah za proizvodnjo plina, če je znatni del delovne sile, v smislu števila in izobrazbe, ki je te naloge opravljala pri prenosniku, prenesen na prevzemnika, ki te vzdrževalne naloge na istih napravah izvršuje na podlagi pogodbe o nudenju storitev? Ali je uporaba Direktive izključena, če prevzemnik ne prevzame lastništva nad vzdrževalnim orodjem in napravami, ki so jih vzdrževalni delavci uporabljali pred prevzemom in tudi po prevzemu?

4.

Ali iz člena 3(1) Direktive izhaja, da se delovno razmerje na prevzemnika prenese istočasno in z prevzemom podjetja, za tiste delavce, ki ob prevzemu niso izjavili, da ne želijo delati za prevzemnika?

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/16

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/17

1.

ugotoviti, da Kneževina Lihtenštajn s tem, ko je ohranila v veljavi določbe člena 25 Zakona o bančništvu, na podlagi katerih se zahteva stalno prebivališče v Lihtenštajnu vsaj enega člana upravnega odbora in sveta direktorjev v banki, ustanovljeni na njegovem ozemlju, ni spoštovala svobode ustanavljanja, kot to določa člen 31 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru; in

2.

Kneževini Lihtenštajn naložiti plačilo stroškov postopka.

—

Člen 31(1) EGP zahteva enako obravnavanje državljanov EGP, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode ustanavljanja, in državljanov tiste države, kjer se ustanovitev izvede.

—

Člen 33 EGP določa odstopanje od pravice do svobode ustanavljanja.

—

Sodišče EFTA je v Zadevi E-3/98 Rainford-Towning [1998] EFTA Ct. Rep. 205 in Zadevi E-2/01 Pucher [2002] EFTA Ct. Rep. 44 navedlo, da je „ustaljena sodna praksa SES, da pravila o enaki obravnavi prepovedujejo ne le odkrito diskriminacijo na osnovi narodnosti, temveč tudi prikrite oblike diskriminacije, ki z uporabo drugih razlikovalnih meril v praksi dosežejo isti rezultat“.

—

Sodišče EFTA in tudi Sodišče Evropskih skupnosti sta zaključili, da „nacionalni predpisi, v skladu s katerimi se na podlagi prebivališča delajo razlike, lahko delujejo predvsem v škodo državljanov drugih pogodbenic, saj so nerezidenti v večini primerov tujci“. Rainford-Towning, odstavek 29.

—

Sodišče EFTA je tudi ugotovilo, da je „pri utemeljitvi na podlagi javne politike, kot je predvideno v členu 33 EGP, treba upoštevati, da kolikor se lahko upraviči posebno obravnavo tujih državljanov, ki so predmet Sporazuma EGP, uporaba koncepta javne politike, poleg vznemirjenja družbenega reda, ki ga povzroči vsako kršenje zakonodaje, v vsakem primeru predpostavlja obstoj resnične in zadosti resne grožnje za enega od temeljnih interesov družbe“. Rainford-Towning, odstavek 42.

—

Sodišče EFTA je potrdilo, da je zaščita funkcije in dobrega ugleda sektorja finančnih storitev legitimen cilj javne politike in da lahko nastanejo nekateri zapleti zaradi dejstva, da država Lihtenštajn ni pogodbenica Luganske konvencije.

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/18

1.

razveljavi odločbo Nadzornega organa EFTA z dne 11. avgusta 2004, Odločbo št. 213/04/COL (Icelandic Housing Financing Fund); in

2.

Nadzornemu organu EFTA naloži plačilo stroškov postopka.

—

Vlagatelj je poslovno združenje vseh islandskih komercialnih bank in deluje kot njihova klirinška banka ter za njih opravlja storitve.

—

Icelandic Housing Financing Fund („HFF“) zagotavlja splošna posojila posameznikom za namene gradnje ali nakupa stanovanjskih objektov ter dodatna posojila posameznikom z nižjimi dohodki.

—

Vlagatelj trdi, da splošna posojila sodijo med običajne bančne storitve in da je dejanski državni monopol HFF v nasprotju s svobodo opravljanja storitev, pravico do ustanavljanja in prostim pretokom kapitala.

—

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 213/04/COL z dne 11. avgusta 2004 je sistem HFF razglasila za združljivega s predpisi o državni pomoči v skladu s členom 59(2) EGP.

—

Vlagatelj trdi, da je Nadzorni organ EFTA:

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/19

The Norwegian School of Veterinary Science

Department of Food Safety and Infection Biology

P.O. Box 8146 Dep.

N-0033 Oslo

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/20

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/21

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/24

1.

Uvod: Irska je spremenila obveznost javne službe, objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 66/04 z dne 15. marca 2002, v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, glede rednih zračnih prevozov med Dublinom in Kerryjem z veljavnostjo od 22. julija 2005. Standardi, ki jih zahteva revidirana obveznost javne službe, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16.2.2005.

Če noben letalski prevoznik ne bo začel ali nameraval začeti z rednimi zračnimi prevozi skladno z obveznostjo javne službe in ne bo zahteval fmančnega nadomestila v roku enega meseca od objave, bo Irska, po postopku iz člena 4(1)(d) uredbe, nadaljevala z omejevanjem dostopa do proge na enega samega letalskega prevoznika, z veljavnostjo od 22. julija 2005, in ponudila pravico do opravljanja takih prevozov na javnem razpisu.

2.

Predmet razpisa: Izvajanje rednih zračnih prevozov med Dublinom in Kerryjem od 22. julija 2005, v skladu z obveznostjo javne službe, uvedeno na tej progi in objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16.2.2005.

3.

Sodelovanje na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi prevozniki Skupnosti, ki imajo veljavno licenco, podeljeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. Prevozi se bodo opravljali do letališč v pristojnosti Uprave Republike Irske za letalstvo.

4.

Razpisni postopek: Za ta razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (e), (f), (g), (h), in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92.

5.

Informacija za ponudnike: Popolna razpisna dokumentacija, vključno s ponudbenim obrazcem, zahtevami glede finančnih informacij, pojasnilom o demografskih in družbeno-gospodarskih posebnostih prispevne površine letališča Kerry, podatki o letališču (število potnikov v preteklosti, letališke takse, tehnične zmogljivosti itd.) in celotnimi pogodbenimi pogoji, je brezplačno na voljo pri:

Department of Transport, 44 Kildare Street, Att: Mr Liam Keogh, - Dublin 2. Tel.: (+353-1) 604 15 94. Fax: (+353-1) 6041681. E-mail: liamkeogh@transport.ie.

6.

Informacije, zahtevane od ponudnikov: Poleg natančno izpolnjenega ponudbenega obrazca morajo ponudniki izpolniti zahteve naročnika, upoštevajoč, da se začno prevozi opravljati 22. julija 2005 in zahteve v zvezi z zanesljivostjo in rednim zagotavljanjem prevozov, zadostiti tudi s/z:

Ponudbe, ki bodo ustrezale zahtevam iz točk (a), (b) in (c), bodo ovrednotene glede na to, katera izmed njih bo ekonomsko najugodncjša, pri čemcr bo upoštevana tudi sposobnost prevoznika jamčiti, da bo izvajal OJS prevoze v obdobju veljavnosti pogodbe. Vendar naročnik ni dolžan sprejeti nobene ponudbe. Minister si v posebnih okoliščinah pridržuje pravico do pogajanja s ponudniki o ceni v zvezi z njegovo ponudbo, vendar z upoštevanjem predvidenih izgub zaradi operativnih stroškov, predvidenih donosov itd.

Naročnik si pridržuje pravico pridobiti dodatne informacije o fmančnih in/ali tehničnih virih in zmožnostih kandidata ter brez vpliva na prej navedeno, pri tretji osebi ali kandidatu pridobiti ali iskati dodatne informacije v zvezi z zmožnostjo kandidata za izvajanje ustreznih rednih zračnih prevozov.

Cene v ponudbah morajo biti določene v eurih, vsa dokazna dokumentacija pa mora biti v angleškem jeziku. Upošteva se, da je pogodba sestavljena po irski zakonodaji in je v izključni pristojnosti irskih sodišč.

7.

Finančno nadomestilo: Ponudniki morajo izrecno navesti znesek finančnega nadomestila, zahtevanega za izvajanje obveznosti javne storitve na progi, za vsako od 3 let od predvidenega datuma začetka. Nadomestilo se izračuna v skladu z zahtevanimi minimalnimi standardi.

Dejanski znesek nadomestila, ki ga bo plačalo Ministrstvo za promet, se določi vsako leto naknadno in bo omejen na dejansko nastale izgube, ob upoštevanju dejanskih stroškov, prihodkov in po potrebi profitne marže, uspešnega ponudnika pri izvajanju prevozov in bo navzgor omejen z zneskom, navedenim za vsako leto v razpisu.

Prevoznik lahko zahteva plačilo v obliki rednih obrokov, v skladu s postopki, določenimi v dokumentaciji iz točke 5 zgoraj. Izravnalno plačilo bo plačano ob koncu vsakega pogodbenega leta na podlagi potrdila naročnika o ustrezno dokumentiranem zahtevku s priloženim revizijskim poročilom, v skladu s pogodbenimi določili,

Pogodba bo vsebovala določbo o povišanju zgornje meje nadomestila v posameznem(-ih) letu(-ih) po presoji naročnika v primeru sprememb pogojev poslovanja. Brez poseganja v določbe o prekinitvi pogodbe bo naročnik pri ocenjevanju morebitnega predloga za povišanje zgornje meje subvencije v posameznem(-ih) letu(-ih) ustrezno upošteval razvoj dogodkov z vplivom na opravljanje prevozov, ki jih prevoznik ni predvidel ali ni mogcl predvideti oziroma so posledica dejavnikov izven njegovega nadzora,

Vsa plačila po pogodbi bodo v eurih.

8.

Obdobje veljavnosti, sprememba in prekinitev pogodbe: Pogodbo bo dodelil minister za promet. Pogodba bo veljala za obdobje treh let od 22. julija 2005. Po potrebi bo izveden nov javni razpis pred potekom največ triletnega obdobja od 22. julija 2005. Morebitna sprememba ali prekinitev pogodbe bo v skladu s pogodbenimi določili. Spremembe standardov, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javnih storitev, se dovoli le ob predhodnem dogovoru z naročnikom.

9.

Kazni v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani prevoznika: Kadar je let odpovedan iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, se plača odškodnina glede morebitnih dejansko nastalih stroškov, ki jih povzročijo prevozniki pri ravnanju s potniki, ker prevozi niso bili opravljeni. Naročnik si pridržuje pravico do obvestila o prekinitvi pogodbe, glede na ustreznost prevozov, ki jih zagotavlja prevoznik, in zlasti število odpovedanih in/ali zamujenih letov iz razlogov, ki jih je mogočc neposredno pripisati prevozniku, če meni, da standardi, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javne storitve, niso bili ali niso zadovoljivo izpolnjeni.

10.

Rok za predložitev ponudb: Enaintrideset (31) koledarskih dni od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

11.

Postopek prijave: Ponudbe je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko, pri čemer velja datum na poštnem žigu, ali dostaviti na naslov:

Department of Transport, 44 Kildare Street, IRL-Dublin 2, do 12. ure opoldne (po irskem času) na dan iz točke 10, v ovojnici z oznako „EASP Tender“.

12.

Veljavnost razpisa: V skladu s prvim stavkom člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 je ta razpis veljaven pod pogojem, da noben letalski prevoznik Skupnosti ne predloži programa za obratovanje proge v skladu z naloženimi obveznostmi iz opravljanja javnih storitev, ne da bi prejel kakršno koli fmančno nadomestilo, pred iztekom roka za predložitev ponudb.

13.

Zakon o svobodi informacij iz leta 1997: Ministrstvo za promet se zavezuje, da si bo po najboljših močeh prizadevalo ohraniti zaupnost informacij, ki mu jih bodo predložili ponudniki, glede na svoje zakonske obveznosti, vključno z Zakonom o svobodi infonnacij (FOI) 1997, spremenjenim z Zakonom o svobodi informacij 2003. Če ponudniki želijo, da katera izmed informacij, ki so jih predložili v ponudbah, ne bi bila razkrita zaradi svoje poslovne občutljivosti, jo morajo ob predložitvi označiti in navesti razloge za njeno občutljivost. Ministrstvo se bo o občutljivi informaciji posvetovalo s ponudniki pred sprejetjem odločitve ali naj da informacijo v obtok na podlagi določb Zakona o svobodi informacij. Če ponudniki nobene od informacij, ki so jih predložili, ne štejejo za poslovno občutljivo, o tem predložijo izjavo, takšno informacijo pa je mogoče kot odgovor na zahtevo FOI dati v obtok.

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/26

1.

Uvod: Irska je spremenila obveznost javne službe, objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 66/05 z dne 15. marca 2002, v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, glede rednih zračnih prevozov med Dublinom in Galwayem, z veljavnostjo od 22. julija 2005. Standardi, ki jih zahteva revidirana obveznost javne službe, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

Če noben letalski prevoznik ne bo začel ali nameraval začeti z rednimi zračnimi prevozi skladno z obveznostjo javne službe in ne bo zahteval finančnega nadomestila v roku enega meseca od objave, bo Irska, po postopku iz člena 4(1)(d) uredbe, nadaljevala z omejevanjem dostopa do progc na enega samega letalskega prevoznika, z veljavnostjo od 22. julija 2005, in ponudila pravico do opravljanja takih prevozov na javnem razpisu.

2.

Predmet razpisa: Izvajanje rednih zračnih prevozov med Dublinom in Galwayem od 22. julija 2005, v skladu z obveznostjo javne službe, uvedeno na tej progi in objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

3.

Sodelovanje na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi prevozniki Skupnosti, ki imajo veljavno licenco, podeljeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. Prevozi se bodo opravljali do letališč v pristojnosti Uprave Republike Irske za letalstvo.

4.

Razpisni postopek: Za ta razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (e), (f), (g), (h), in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92.

5.

Informacija za ponudnike: Popolna razpisna dokumentacija, vključno s ponudbenim obrazcem, zahtevami glede fmančnih informacij, pojasnilom o demogralskih in družbeno-gospodarskih posebnostih prispevne površine letališča Galway, podatki o letališču (število potnikov v preteklosti, letališke takse, tehnične zmogljivosti itd.) in celotnimi pogodbenimi pogoji, je brezplačno na voljo pri:

Department of Transport, 44 Kildare Street, Att: Mr Liam Keogh, - Dublin 2. Tel.: (+353-1) 604 15 94 Fax: (+353-1) 604 16 81. E-mail: liamkeogh@transport.ie.

6.

Informacije, zahtevane od ponudnikov: Poleg natančno izpolnjenega ponudbenega obrazca morajo ponudniki izpolniti zahteve naročnika, upoštevajoč, da se začno prevozi opravljati 22. julija 2005 in zahteve v zvezi z zanesljivostjo in rednim zagotavljanjem prevozov, zadostiti tudi s/z:

Ponudbe, ki bodo ustrezale zahtevam iz točk (a), (b) in (c), bodo ovrednotene glede na to, katera izmed njih bo ekonomsko najugodnejša, pri čemer bo upoštevana tudi sposobnost prevoznika jamčiti, da bo izvajal OJS prevoze v obdobju veljavnosti pogodbe. Vendar naročnik ni dolžan sprejeti nobene ponudbe. Minister si v posebnih okoliščinah pridržuje pravico do pogajanja s ponudniki o ceni v zvezi z njegovo ponudbo, vendar z upoštevanjem predvidenih izgub zaradi operativnih stroškov, predvidenih donosov itd.

Naročnik si pridržuje pravico pridobiti dodatne informacije o finančnih in/ali tehničnih virih in zmožnostih kandidata ter brez vpliva na prej navedeno, pri tretji osebi ali kandidatu pridobiti ali iskati dodatne informacije v zvezi z zmožnostjo kandidata za izvajanjc ustreznih rednih zračnih prevozov.

Cene v ponudbah morajo biti določene v eurih, vsa dokazna dokumcntacija pa mora biti v angleškem jeziku.

Upošteva se, da je pogodba sestavljena po irski zakonodaji in je v izključni pristojnosti irskih sodišč.

7.

Finančno nadomestilo: Ponudniki morajo izrecno navesti znesek finančnega nadomestila, zahtevanega za izvajanje obveznosti javne storitve na progi, za vsako od 3 let od predvidenega datuma začetka, Nadomestilo se izračuna v skladu z zahtevanimi minimalnimi standardi.

Dejanski znesek nadomestila, ki ga bo plačalo Ministrstvo za promet, se določi vsako leto naknadno in bo omejen na dejansko nastale izgube, ob upoštevanju dejanskih stroškov, prihodkov in po potrebi profitne marže, uspešnega ponudnika pri izvajanju prevozov in bo navzgor omejen z zneskom, navedenim za vsako leto v razpisu.

Prevoznik lahko zahteva plačilo v obliki rednih obrokov, v skladu s postopki, določenimi v dokumentaciji iz točkc 5 zgoraj. Izravnalno plačilo bo plačano ob koncu vsakega pogodbenega leta na podlagi potrdila naročnika o ustrezno dokumentiranem zahtevku s priloženim revizijskim poročilom, v skladu s pogodbenimi določili.

Pogodba bo vsebovala določbo o povišanju zgornje meje nadomestila v posameznem(-ih) letu(-ih) po presoji naročnika v primeru sprememb pogojev poslovanja. Brez poseganja v določbe o prekinitvi pogodbe bo naročnik pri ocenjcvanju morebitnega predloga za povišanje zgornje meje subvencije v posameznem(-ih) letu(-ih) ustrezno upošteval razvoj dogodkov z vplivom na opravljanje prevozov, ki jih prevoznik ni predvidel ali ni mogel predvideti oziroma so posledica dejavnikov izven njegovega nadzora.

Vsa plačila po pogodbi bodo v eurih.

8.

Obdobje veljavnosti, sprememba in prekinitev pogodbe: Pogodbo bo dodelil minister za promet. Pogodba bo veljala za obdobje treh let od 22. julija 2005. Po potrebi bo izveden nov javni razpis pred potekom največ triletnega obdobja od 22. julija 2005. Morebitna sprememba ali prekinitev pogodbe bo v skladu s pogodbenimi določili. Spremembe standardov, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javnih storitev, se dovoli le ob predhodnem dogovoru z naročnikom.

9.

Kazni v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani prevoznika: Kadar je let odpovedan iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, se plača odškodnina glede morebitnih dejansko nastalih stroškov, ki jih povzročijo prevozniki pri ravnanju s potniki, ker prevozi niso bili opravljeni. Naročnik si pridržuje pravico do obvestila o prekinitvi pogodbe, glede na ustreznost prevozov, ki jih zagotavlja prevoznik, in zlasti število odpovedanih in/ali zamujenih letov iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, če meni, da standardi, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javne storitve, niso bili ali niso zadovoljivo izpolnjeni.

10.

Rok za predložitev ponudb: Enaintrideset (31) koledarskih dni od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

11.

Postopek prijave: Ponudbe je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko, pri čemer velja datum na poštnem žigu, ali dostaviti na naslov:

Department of Transport, 44 Kildare Street, IRL-Dublin 2, do 12. ure opoldne (po irskem času) na dan iz točke 10, v ovojnici z oznako „EASP Tender“.

12.

Veljavnost razpisa: V skladu s prvim stavkom člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 je ta razpis veljaven pod pogojem, da noben letalski prevoznik Skupnosti ne predloži programa za obratovanje proge v skladu z naloženimi obveznostmi iz opravljanja javnih storitev, ne da bi prejel kakršno koli finančno nadomestilo, pred iztekom roka za predložitev ponudb.

13.

Zakon o svobodi informacij iz leta 1997: Ministrstvo za promet se zavezuje, da si bo po najboljših močeh prizadevalo ohraniti zaupnost informacij, ki mu jih bodo posredovali ponudniki, glede na svoje zakonske obveznosti, vključno z Zakonom o svobodi informacij (FOI) 1997, spremenjenim z Zakonom o svobodi informacij 2003. Če ponudniki želijo, da katera izmed informacij, ki so jih posredovali v ponudbah, ne bi bila razkrita zaradi svoje poslovne občutljivosti, jo morajo ob predložitvi označiti in navesti razloge za njeno občutljivost. Ministrstvo se bo o občutljivi informaciji posvetovalo s ponudniki pred sprejetjem odločitve ali naj da informacijo v obtok na podlagi določb Zakona o svobodi informacij. Če ponudniki nobene od informacij, ki so jih posredovali, ne štejejo za poslovno občutljivo, o tem predložijo izjavo, takšno informacijo pa je mogoče kot odgovor na zahtevo FOI dati v obtok.

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/28

1.

Uvod: Irska je spremenila obveznost javne službe, objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 66/07 in C 66/03 z dne 15. marca 2002, v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, glede rednih zračnih prevozov med Donegalom in Dublinom ter med Sligom in Dublinom, z veljavnostjo od 22. julija 2005. Standardi, ki jih zahteva revidirana obveznosl javne službe, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

Če noben letalski prevoznik ne bo začel ali nameraval začeti z rednimi zračnimi prevozi skladno z obveznostjo javne službe in ne bo zahteval finančnega nadomestila v roku enega meseca od objave, bo Irska, po postopku iz člena 4(1)(d) uredbe, nadaljevala z omejevanjem dostopa do vsake proge na enega samega letalskega prevoznika z veljavnostjo od 22. julija 2005 in ponudila pravico do opravljanja takih prevozov na javnem razpisu.

2.

Predmet razpisa: Opravljanje direktnih rednih zračnih prevozov od 22. julija 2005 na dveh ločenih progah:Donegal-Dublin, in Sligo-Dublin v skladu z obveznostjo javne službe, uvedeno na teh progah, objavljcno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

Pravica opravljanja teh OJS prevozov se ponuja na podlagi enotne pogodbe za prevoze na obeh progah.

3.

Sodelovanje na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi prevozniki Skupnosti, ki imajo veljavno licenco, podeljeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. Prevozi se bodo opravljali do lelališč v pristojnosti Uprave Republike Irske za letalstvo.

4.

Razpisni postopek: Za ta razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (c), (f), (g), (h), in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92.

5.

Informacija za ponudnike: Popolna razpisna dokumcntacija, vključno s ponudbenim obrazcem, zahtevami glede finančnih informacij, pojasnilom o demografskih in družbeno-gospodarskih posebnostih Sliga in Donegala, podatki o vsakem letališču (število potnikov v preteklosti, letališke takse, tehnične zmogljivosti itd.) in celotnimi pogodbenimi pogoji, je brezplačno na voljo pri:

Department of Transport, 44 Kildare Street, - Dublin 2, Att: Mr Liam Keogh. Tel.: (+353-1) 604 15 94. Fax: (+353-1) 604 16 81. E-mail: liamkeogh@transport.ie.

6.

Informacije, zahtevane od ponudnikov: Poleg natančno izpolnjenega ponudbenega obrazca morajo ponudniki izpolniti zahteve naročnika, upoštevajoč, da se začno prevozi opravljati 22. julija 2005 in zahteve v zvezi z zanesljivostjo in rednim zagotavljanjem prevozov, zadostiti tudi s/z;

Ponudbe, ki bodo ustrezalc zahtevam iz točk (a), (b) in (c), bodo ovrednotene glede na to, katera izmed njih bo ekonomsko najugodnejša, pri čemer bo upoštevana tudi sposobnost prevoznika jamčiti, da bo izvajal OJS prevoze v obdobju veljavnosti pogodbe. Vendar naročnik ni dolžan sprejeti nobene ponudbe. Minister si v posebnih okoliščinah pridržuje pravico do pogajanja s ponudniki o ceni v zvezi z njegovo ponudbo, vendar z upoštevanjem predvidenih izgub zaradi operativnih stroškov, predvidenih donosov itd.

Naročnik si pridržuje pravico pridobiti dodatne informacije o finančnih in/ali tehničnih virih in zmožnostih kandidata ter brez vpliva na prej navedeno, pri tretji osebi ali kandidatu pridobiti ali iskati dodatne informacije v zvezi z zmožnostjo kandidata za izvajanje ustreznih rednih zračnih prevozov.

Cene v ponudbah morajo biti določene v eurih, vsa dokazna dokumentacija pa mora biti v angleškem jeziku.

Upošteva se, da je pogodba sestavljena po irski zakonodaji in je v izključni pristojnosti irskih sodišč.

7.

Finančno nadomestilo: V ponudbah, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti navedeni zahtevani zneski nadomestila za izvajanje obveznosti javne službe na obeh progah, za vsako od 3 let od predvidenega datuma začetka. Nadomestilo se izračuna v skladu z zahtevanimi minimalnimi standardi.

Dejanski znesek nadomestila, ki ga bo plačalo Ministrstvo za promet, se določi vsako leto naknadno in bo omejen na dejansko nastale izgube, ob upoštevanju dejanskih stroškov, prihodkov in po potrebi profitne marže, uspešnega ponudnika pri izvajanju prevozov in bo navzgor omejen z zneskom, navedenim za vsako leto v razpisu.

Prevoznik lahko zahteva plačilo v obliki rednih obrokov, v skladu s postopki, določenimi v dokumentaeiji iz točke 5 zgoraj. Izravnalno plačilo bo plačano ob koncu vsakega pogodbenega leta na podlagi potrdila naročnika o ustrezno dokumentiranem zahtevku s priloženim revizijskim poročilom, v skladu s pogodbenimi določili.

Pogodba bo vsebovala določbo o povišanju zgornje meje nadomestila v posameznem(-ih) letu(-ih) po presoji naročnika v primeru sprememb pogojev poslovanja. Brez poseganja v določbe o prekinitvi pogodbe bo naročnik pri ocenjevanju morebitnega predloga za povišanje zgornje meje subvencije v posameznem(-ih) letu(-ih) ustrezno upoštcval razvoj dogodkov z vplivom na opravljanje prevozov, ki jih prevoznik ni predvidel ali ni mogel predvideti oziroma so posledica dcjavnikov izven njegovega nadzora,

Vsa plačila po pogodbi bodo v eurih.

8.

Obdobje veljavnosti, sprememba in prekinitev pogodbe: Pogodbo bo dodelil minister za promet, Pogodba bo veljala za obdobje treh let od 22. julija 2005. Po potrebi bo izveden nov javni razpis pred potekom največ triletnega obdobja od 22. julija 2005. Morebitna sprememba ali prekinitev pogodbe bo v skladu s pogodbenimi določili. Spremembe standardov, ki jih zahteva obveznost javne službe, se dovoli le ob predhodnem dogovoru z naročnikom.

9.

Kazni v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani prevoznika: Kadar je let odpovedan iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, se plača odškodnina glede morebitnih dejansko nastalih stroškov, ki jih povzročijo prevozniki pri ravnanju s potniki, ker prevozi niso bili opravljeni. Naročnik si pridržuje pravico do obvestila o prekinitvi pogodbe, glede na ustreznost prevozov, ki jih zagotavlja prevoznik, in zlasti število odpovedanih in/ali zamujenih letov iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, če meni, da standardi, ki jih zahtcva obveznost javne službe, niso bili ali niso zadovoljivo izpolnjeni.

10.

Rok za predložitev ponudb: Enaintrideset (31) koledarskih dni od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

11.

Postopek prijave: Ponudbe je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko, pri čemer velja datum na poštnem žigu, ali dostaviti na naslov:

Department of Transport, 44 Kildare Street, IRL-Dublin 2, do 12. ure opoldne (po irskem času) na dan iz točke 10, v ovojnici z oznako „EASP Tender“.

12.

Veljavnost razpisa: V skladu s prvim stavkom člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 je ta razpis veljaven pod pogojem, da noben letalski prevoznik Skupnosti ne predloži programa za obratovanje proge v skladu z naloženimi obveznostmi javne službe, ne da bi prejel kakršno koli fmančno nadomestilo, pred iztekom roka za predložitev ponudb.

13.

Zakon o svobodi informacij iz leta 1997: Ministrstvo za promet se zavezuje, da si bo po najboljših močeh prizadevalo ohraniti zaupnost informacij, ki mu jih bodo predložili ponudniki, glede na svoje zakonske obveznosti, vključno z Zakonom o svobodi informacij (FOI) 1997, spremenjenim z Zakonom o svobodi informacij 2003. Če ponudniki želijo, da katera izmed informacij, ki so jih predložili v ponudbah, ne bi bila razkrita zaradi svoje poslovne občutljivosti, jo morajo ob predložitvi označiti in navesti razloge za njeno občutljivost. Ministrstvo se bo o občutljivi informaciji posvetovalo s ponudniki pred sprejetjem odločitve ali naj da informacijo v obtok na podlagi določb Zakona o svobodi informacij. Če ponudniki nobene od informacij, ki so jih predložili, ne štejejo za poslovno občutljivo, o tem predložijo izjavo, takšno informacijo pa je mogoče kot odgovor na zahtevo FOI dati v obtok.

17.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 40/30

1.

Uvod: Irska je spremenila obveznost javne službe, objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 265/07 z dne 15. septembra 2000 (spremenjena s popravkom, objavljenim v UL C 276 z dne 28. septembra 2000) in C 66/06 z dne 15. marca 2002, v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti, glede rednih zračnih prevozov med Knockom in Dublinom ter med Derryjem in Dublinom z veljavnostjo od 22. julija 2005. Standardi, ki jih zahteva revidirana obveznost javne službe, so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

Če noben letalski prevoznik ne bo začel ali nameraval začeti z rednimi zračnimi prevozi skladno z obveznostjo javne službe in ne bo zahteval finančnega nadomestila v roku enega meseca od objave, bo Irska, po postopku iz člena 4(1)(d) uredbe, nadaljevala z omejevanjem dostopa do vsake proge na enega samega letalskega prevoznika, z veljavnostjo od 22. julija 2005 in ponudila pravico do opravljanja takih prevozov na javnem razpisu,

2.

Predmet razpisa: Opravljanje direktnih rednih zračnih prevozov od 22. julija 2005, na dveh ločenih progah: Knock-Dublin, in Derry-Dublin od 22. julija 2005, v skladu z obveznostmi javnih storitev, uvedeno na teh progah in objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 39 z dne 16. februarja 2005.

Pravica opravljanja teh OJS prevozov se ponuja na podlagi enotne pogodbe za prevoze na obeh progah.

3.

Sodelovanje na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo vsi prevozniki Skupnosti, ki imajo veljavno licenco, podeljeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. Prevozi se bodo opravljali do letališč v pristojnosli Uprave Republike Irske za letalstvo.

4.

Razpisni postopek: Za ta razpis veljajo določbe iz člena 4(1)(d), (e), (f), (g), (h), in (i) Uredbe (EGS) št. 2408/92.

5.

Informacija za ponudnike: Popolna razpisna dokumentacija, vključno s ponudbenim obrazcem, zahtevami glede finančnih informacij, pojasnilom o demografskih in družbeno-gospodarskih posebnostih Knocka in Derryja, podatki o vsakem letališču (število potnikov v preteklosti, letališke takse, tehnične zmogljivosti itd.) in celotnimi pogodbenimi pogoji, je brezplačno na voljo pri:

Department of Transport, Att: Mr Liam Keogh, 44 Kildare Street, - Dublin 2. Tel.: (+353-1) 604 15 94. Fax: (+353-1) 604 16 81. E-mail: liamkeogh@transport.ie.

6.

Informacije, zahtevane od ponudnikov: Poleg natančno izpolnjenega ponudbenega obrazca morajo ponudniki izpolniti zahteve naročnika, upoštevajoč, da se začno prevozi opravljati 22. julija 2005 in zahteve v zvezi z zanesljivostjo in rednim zagotavljanjem prevozov, zadostiti tudi s/z:

Ponudbe, ki bodo ustrezale zahtevam iz točk (a), (b) in (c), bodo ovrednotene glede na to, katera izmed njih bo ekonomsko najugodnejša, pri čemer bo upoštevana tudi sposobnost prevoznika jamčiti, da bo izvajal OJS prevoze v obdobju veljavnosti pogodbe. Vendar naročnik ni dolžan sprejeti nobene ponudbe. Minister si v posebnih okoliščinah pridržuje pravico do pogajanja s ponudniki o ceni v zvezi z njegovo ponudbo, vendar z upoštevanjem predvidenih izgub zaradi operativnih stroškov, predvidenih donosov itd.

Naročnik si pridržuje pravico pridobiti dodatne informacije o finančnih in/ali tehničnih virih in zmožnostih kandidata ter brez vpliva na prej navedeno, pri tretji osebi ali kandidatu pridobiti ali iskati dodatne informacije v zvezi z zmožnostjo kandidata za izvajanje ustreznih rednih zračnih prevozov.

Cene v ponudbah morajo biti določene v eurih, vsa dokazna dokumentacija pa mora biti v angleškem jeziku.

Upošteva se, da je pogodba sestavljena po irski zakonodaji in je v izključni pristojnosti irskih sodišč.

7.

Finančno nadomestilo: V ponudbah, ki jih predložijo ponudniki, morajo biti navedeni zahtevani zneski nadomestila za izvajanje obveznosti iz opravljanja javnih storitev na obeh progah, za vsako od 3 let od predvidenega datuma začetka. Nadomestilo se izračuna v skladu z zahtevanimi minimalnimi standardi.

Dejanski znesek nadomestila, ki ga bo plačalo Ministrstvo za promet, se določi vsako leto naknadno in bo omejen na dejansko nastale izgube, ob upoštevanju dejanskih stroškov, prihodkov in po potrebi profitne marže, uspešnega ponudnika pri izvajanju prevozov in bo navzgor omejen z zneskom, navedenim za vsako leto v razpisu.

Prevoznik lahko zahteva plačilo v obliki rednih obrokov, v skladu s postopki, določenimi v dokumentaciji iz točke 5 zgoraj. Izravnalno plačilo bo plačano ob koncu vsakega pogodbenega leta na podlagi potrdila naročnika o ustrezno dokumentiranem zahtevku s priloženim revizijskim poročilom, v skladu s pogodbenimi določili.

Pogodba bo vsebovala določbo o povišanju zgornje meje nadomestila v posameznem(-ih) letu(-ih) po presoji naročnika v primeru sprememb pogojev poslovanja, Brez poseganja v določbe o prekinitvi pogodbe bo naročnik pri ocenjevanju morebitnega predloga za povišanje zgornje meje subvencije v posameznem(-ih) letu(-ih) ustrezno upošteval razvoj dogodkov z vplivom na opravljanje prevozov, ki jih prevoznik ni predvidel ali ni mogel predvideti oziroma so poslcdica dejavnikov izven njegovega nadzora.

Vsa plačila po pogodbi bodo v eurih.

8.

Obdobje veljavnosti, sprememba in prekinitev pogodbe: Pogodbo bo dodelil minister za promet. Pogodba bo veljala za obdobje treh let od 22. julija 2005. Po potrebi bo izveden nov javni razpis pred potekom največ triletnega obdobja od 22. julija 2005. Morebitna sprememba ali prekinitev pogodbe bo v skladu s pogodbenimi določili. Spremembe standardov, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javnih storitev, se dovoli le ob predhodnem dogovoru z naročnikom.

9.

Kazni v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani prevoznika: Kadar je let odpovedan iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, se plača odškodnina glede morebitnih dejansko nastalih stroškov, ki jih povzročijo prevozniki pri ravnanju s potniki, ker prevozi niso bili opravljeni. Naročnik si pridržuje pravico do obvestila o prekinitvi pogodbe, glede na ustreznost prevozov, ki jih zagotavlja prevoznik, in zlasti število odpovedanih in/ali zamujenih letov iz razlogov, ki jih je mogoče neposredno pripisati prevozniku, Če meni, da standardi, ki jih zahteva obveznost iz opravljanja javne storitve, niso bili ali niso zadovoljivo izpolnjeni.

10.

Rok za predložitev ponudb: Enaintrideset (31) koledarskih dni od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

11.

Postopek prijave: Ponudbe je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko, pri čemer velja datum na poštnem žigu, ali dostaviti na naslov:

Department of Transport, 44 Kildare Street, IRL-Dublin 2, do 12. ure opoldne (po irskem času) na dan iz točke 10, v ovojnici z oznako „EASP Tender“.

12.

Veljavnost razpisa: V skladu s prvim stavkom člena 4(1)(d) Uredbe (EGS) št. 2408/92 je ta razpis veljaven pod pogojem, da noben letalski prevoznik Skupnosti ne predloži programa za obratovanje proge v skladu z naloženimi obveznostmi iz opravljanja javnih storitev, ne da bi prejel kakršno koli finančno nadomestilo pred iztekom roka za predložilev ponudb.

13.

Zakon o svobodi informacij iz leta 1997: Ministrstvo za promet se zavezuje, da si bo po najboljših močeh prizadevalo ohraniti zaupnost informacij, ki mu jih bodo predložili ponudniki, glede na svoje zakonske obveznosti, vključno z Zakonom o svobodi informacij (FOI) 1997, spremenjenim z Zakonom o svobodi informacij 2003. Če ponudniki želijo, da katera izmed informacij, ki so jih predložili v ponudbah, ne bi bila razkrita zaradi svoje poslovne občutljivosti, jo morajo ob predložitvi označiti in navesti razloge za njeno občutljivost. Ministrstvo se bo o občutljivi informaciji posvetovalo s ponudniki pred sprejetjem odločitve ali naj da informacijo v obtok na podlagi določb Zakona o svobodi informacij. Če ponudniki nobene od informacij, ki so jih predložili, ne štejejo za poslovno občutljivo, o tem predložijo izjavo, takšno informacijo pa je mogoče kot odgovor na zahtevo FOI dati v obtok.