(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 6. junija 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom 1,4-butandiola (v nadaljnjem besedilu: BDO) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska), Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: Saudova Arabija) in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevne države). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 24. aprila 2025 vložila družba INEOS Solvents SA (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali INEOS). Pritožbo je vložila industrija BDO v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2025/1718 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je 5. februarja 2026 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/270 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz 1,4-butandiola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Kraljevine Saudove Arabije in Združenih držav Amerike.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so družba Wanhua Chemical (Sichuan), Ltd skupaj z njenimi povezanimi družbami (v nadaljnjem besedilu: Wanhua Group), družba International Diol Company (v nadaljnjem besedilu: IDC), družba Sipchem Marketing Company (v nadaljnjem besedilu: SMC) in družba Sipchem Europe S.A. (v nadaljnjem besedilu: SESA) (proizvajalec izvoznik iz Saudove Arabije in povezani družbi, v nadaljnjem besedilu skupaj: Sipchem), družba Lyondell Chemical Company (v nadaljnjem besedilu: LCC) ter družba Lyondell Chemie Nederland B.V (v nadaljnjem besedilu: LCN) (proizvajalec izvoznik iz ZDA in njegov povezani proizvajalec v Uniji, v nadaljnjem besedilu skupaj: LYB), družba Envalior BV in družba Envalior GmbH (v nadaljnjem besedilu: Envalior), družba Lubrizol Advanced Materials Europe BVBA (v nadaljnjem besedilu: Lubrizol), družba INEOS, družba Novamont S.p.A (v nadaljnjem besedilu: Novamont), družba BASF SE (v nadaljnjem besedilu: BASF) v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami.

(6)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Zaslišanja so potekala s skupinami Wanhua Group, Sipchem in LYB.

(7)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(8)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz BDO s poreklom iz Kitajske, Saudove Arabije in ZDA (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Pripombe so predložile skupina Wanhua Group, skupina Sipchem, družba INEOS in družba Covestro.

(9)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Opravljeno je bilo zaslišanje s skupino Sipchem.

(10)

Poleg strani, navedenih v začasni uredbi, se je družba Lubrizol (uporabnik BDO) v sklepni fazi preiskave javila kot zainteresirana stran.

(11)

Po začasnem razkritju sta družba LCN in skupina Sipchem predložili dodatne pripombe o stopnji podpore pritožbi (v nadaljnjem besedilu: analiza procesnega upravičenja).

(12)

Konkretno, družba LCN je ponovila več argumentov, obravnavanih v uvodnih izjavah 11 in 12 začasne uredbe, in sicer, da Komisija ni upoštevala pomanjkanja podpore za začetek preiskave proti uvozu iz ZDA in Saudove Arabije, saj je družba LCN izrazila „nevtralno“ stališče v preiskavi, ker „ni imela pomislekov glede uvoza iz Saudove Arabije in ZDA“, ter je „podpirala preiskavo uvoza s poreklom iz Kitajske“. Poleg tega je družba LCN trdila, da je bilo v uvodni izjavi 411 začasne uredbe potrjeno, da LCN nasprotuje začetku preiskave, in da je Komisija „namerno prezrla“ neobstoj procesnega upravičenja za pritožbo ob začetku preiskave proti uvozu BDO iz ZDA. Komisija je potrdila, da je družba LCN po zaključku vzorčenja predložila mnenja o svojem nasprotovanju začetku preiskave proti ZDA in Saudovi Arabiji. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, je bila z analizo procesnega upravičenja 2. junija 2025 ugotovljena podpora pritožbi, saj se ni javil noben proizvajalec, ki bi izrazil nasprotovanje, en proizvajalec pa je izrazil nevtralno stališče. Komisija je sklenila, da so pogoji iz člena 5(4) osnovne uredbe izpolnjeni. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(13)

Skupina Sipchem je ponovila svoje stališče, povzeto v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, in sicer, da bi bilo treba preiskavo v zvezi z uvozom BDO iz Saudove Arabije in ZDA ustaviti, ker naj bi bila družba LCN domnevno prisiljena v odgovor v obliki izbire potrditvenega polja in naj bi izbrala „nevtralno“, ter da bi morala Komisija glede na to, da so bila stališča družbe LCN dodatno pojasnjena v oddelku s pripombami k potrditvenemu polju na obrazcu o procesnem upravičenju (5), dodatno preiskati odgovor „nevtralno“, ki ni odražal dodatnih pripomb, predloženih v času ugotavljanja procesnega upravičenja, in se ne bi smela zanašati samo nanj. Skupina Sipchem je trdila, da bi Komisija nato lahko potrdila, da družba LCN ni podprla začetka preiskave v zvezi z uvozom iz Saudove Arabije in ZDA. Poleg tega je skupina Sipchem v uvodni izjavi 303 začasne uredbe navedla, da je Komisija ugotovila, da so kitajski proizvajalci lahko določali cene na trgu Unije, zaradi česar se je skupina Sipchem prilagajala cenam, kar je po mnenju skupine Sipchem razlog, zakaj družba LCN ni podprla preiskave v zvezi s Saudovo Arabijo in ZDA, zato bi bilo treba preiskavo proti tema državama zaključiti. Komisija je navedla, da skupina Sipchem ni predložila nobene utemeljitve, da družba LCN ne podpira preiskave proti ZDA ali Saudovi Arabiji, ker naj bi se skupina Sipchem domnevno prilagajala cenam na trgu EU. V nasprotju s temi trditvami, kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, so bili pogoji iz člena 5(4) osnovne uredbe izpolnjeni, saj se ni javil noben proizvajalec, ki bi izrazil nasprotovanje, en proizvajalec pa je izrazil nevtralno stališče. Zato je Komisija sklenila, da so pogoji iz člena 5(4) osnovne uredbe izpolnjeni, te trditve pa so bile zavrnjene.

(14)

Po dokončnem razkritju je skupina Sipchem trdila, da Komisija pri zavrnitvi njene trditve ni upoštevala enega od njenih argumentov, in sicer da bi morala Komisija upoštevati opisno pripombo družbe LCN na obrazcu družbe LCN za vzorčenje, namesto da je sprejela njeno nevtralno stališče o zadevi kot celoti.

(15)

Vendar je Komisija skupino Sipchem opozorila, da je bila družba LCN pozvana, naj predloži pripombe k njenemu stališču v zvezi z začetkom preiskave kot celote, saj so bili v pritožbi zadostni dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi za vse tri države skupaj. Zato dodatna pripomba, da družba LCN „ni imela pomislekov glede uvoza iz Saudove Arabije in ZDA“, ni preprečila začetka postopka, kot je predviden v pritožbi. Pripomba skupine Sipchem je bila zato zavrnjena.

(16)

Vlada Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: vlada KSA) je trdila, da Komisija ni preučila, ali bi se proizvajalci Unije, ki uvažajo BDO iz zadevnih držav in so v nekaterih primerih povezani s proizvajalci izvozniki, še vedno šteli za proizvajalce EU za opredelitev industrije Unije in oceno procesnega upravičenja. Komisija je v okviru ugotavljanja procesnega upravičenja analizirala uvoz in odnose družb, ki so odgovorile, ter ni našla razloga, da bi katero koli od njih izključila iz opredelitve industrije Unije in sklepa o procesnem upravičenju, kot je določeno v členih 4 in 5 osnovne uredbe.

(17)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb o začetku, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 7 do 31 začasne uredbe.

(18)

Ker ni bilo pripomb o vzorčenju, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 33 do 41 začasne uredbe.

(19)

Ker ni bilo pripomb o individualni preiskavi, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 42 začasne uredbe.

(20)

Komisija je opravila preveritveni obisk v skladu s členom 16 osnovne uredbe v prostorih družbe Novamont v mestu Novara, Italija (proizvajalec Unije, uvoznik in uporabnik BDO).

(21)

Po začasnem razkritju nobena zainteresirana stran ni predložila nobenih trditev ali pripomb na odgovore na vprašalnike in preveritvene obiske. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 43 do 46 začasne uredbe.

(22)

Pripombe o primernosti obravnavanega obdobja kot obdobja za proučitev trendov v okviru ocene škode so bile obravnavane v oddelku 4.7 („Sklep o škodi“).

(23)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 47 začasne uredbe.

(24)

Ker ni bilo pripomb o izdelku v preiskavi, zadevnem izdelku in podobnem izdelku, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 48 do 63 začasne uredbe.

(25)

Ker glede postopka za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 64 do 69 začasne uredbe.

(26)

Ker ni bilo pripomb o uvodnih izjavah o normalni vrednosti, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 70 do 72 začasne uredbe.

(27)

Ker ni bilo pripomb o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 73 do 112 začasne uredbe.

(28)

Skupina Wanhua Group je v svojih pripombah po začasnem razkritju trdila, da so bile referenčne vrednosti za nekatere proizvodne dejavnike neobičajno visoke in znatno višje od nakupne cene skupine Wanhua Group. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 30 do 37 spodaj, je skupina Wanhua Group podvomila v primernost Brazilije kot reprezentativne države za zadevne proizvodne dejavnike.

(29)

Komisija je ugotovila, da primerjava referenčnih vrednosti proizvodnih dejavnikov z nakupno ceno skupine Wanhua Group ni bila pomembna, saj je v uvodni izjavi 27 zgoraj ugotovila obstoj izkrivljanj na Kitajskem. Ocena reprezentativnosti referenčnih vrednosti, ki jo je opravila Komisija, je navedena v uvodnih izjavah 30 do 37.

(30)

Skupina Wanhua Group je trdila, da bi morala Komisija uporabiti isto referenčno vrednost za zemeljski plin kot v začasni uredbi o protidampinški preiskavi v zvezi z adipinsko kislino, saj je bilo obdobje preiskave v obeh preiskavah enako, uporabljena je bila ista metoda za izračun referenčne vrednosti za zemeljski plin, uredba o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz adipinske kisline iz Kitajske (6) pa je bila objavljena pred uredbo o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na BDO. Skupina Wanhua Group je trdila, da je razlika v referenčnih vrednostih posledica uporabe drugačnega konverzijskega faktorja med milijonom britanskih toplotnih enot (v nadaljnjem besedilu: MMBtu) in m3.

(31)

Komisija je ponovno preučila izračune za referenčno vrednost za zemeljski plin, uporabljene v obeh preiskavah, in v preiskavi o adipinski kislini ugotovila dve tehnično-vsebinski napaki, ki sta bili za navedeno preiskavo popravljeni. Izračuni te preiskave v zvezi z BDO so bili pravilni in v skladu z izbranimi viri, vključno s konverzacijskim faktorjem MMBtu-m3. Komisija je zato trditev zavrnila.

(32)

Skupina Wanhua Group je trdila, da predlagana referenčna vrednost za kisik iz Brazilije ni reprezentativna. Prvič, skupina Wanhua Group je trdila, da je bila referenčna vrednost 60- do 100-krat višja od nakupne cene skupine Wanhua Group. Drugič, skupina Wanhua Group je trdila, da je bil obseg uvoza v Mehiko in Indonezijo veliko večji od obsega uvoza v Brazilijo, zaradi česar so bile njune cene bolj reprezentativne. Skupina Wanhua Group je dodala, da uvozne cene v Malezijo, Turčijo in Tajsko niso reprezentativne zaradi majhnega obsega uvoza in velikega deleža uvoza iz Kitajske. Tretjič, skupina Wanhua Group je predložila podatke, na podlagi katerih je trdila, da je uvozna cena v Brazilijo odstopala na trgu kisika v primerjavi s trgom EU in preostalim svetom. Četrtič, skupina Wanhua Group je trdila, da je svoj kisik prejemala po cevovodu blizu svoje tovarne, kar je znatno znižalo stroške transporta v primerjavi z drugimi načini transporta, in da nič ne kaže na to, da bi bil način transporta, ki se uporablja v Braziliji, podoben tistemu, ki ga uporablja skupina Wanhua Group. Nazadnje je skupina Wanhua Group trdila, da če bi Komisija ohranila referenčno vrednost, bi morala biti cena CIF v Brazilijo 16,18 CNY/m3 in ne 17,04 CNY/m3.

(33)

Komisija je menila, da razlika med referenčno vrednostjo za kisik in stroški skupine Wanhua Group iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 29, ni pomembna in da 651 352 m3 ni majhna količina. Komisija je menila, da skupina Wanhua Group ni dokazala, da se podatki, ki jih je uporabila Komisija, niso nanašali na „ustrezne stroške proizvodnje“ v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Skupina Wanhua Group je trdila, da je bila cena neobičajna samo glede na druge vire, vendar brez utemeljene obrazložitve. Glede na obseg uvoza kisika v Brazilijo in informacije iz dokumentacije Komisija ni imela dokazov, da so bili uporabljeni podatki izkrivljeni ali da so se nanašali na vložke, ki niso ustrezali tistim, ki jih je uporabila skupina Wanhua Group. Poleg tega zgolj zaradi dejstva, da so se cene razlikovale med različnimi viri in da je bila cena, uporabljena za določitev referenčne vrednosti, visoka v primerjavi z drugimi viri, ta cena ni bila nerazumna. Komisija je potrdila tudi, da je bila referenčna vrednost 17,04 CNY/m3 pravilna, saj je vključevala veljavne dajatve, kot so navedene v ustrezni dokumentaciji, ki je bila na voljo ob predhodnem razkritju. Na podlagi navedenega je bila trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(34)

Skupina Wanhua Group se po dokončnem razkritju ni strinjala z oceno Komisije. Skupina Wanhua Group je po začasnem razkritju ponovila trditve o referenčni vrednosti za kisik: (i) bila je previsoka, (ii) ni bila v skladu z drugimi javno dostopnimi informacijami in (iii) ni bila primerljiva s pogoji dobave skupine Wanhua Group, saj je prejemala kisik po cevovodu, medtem ko se je kisik, s katerim se je mednarodno trgovalo, običajno prevažal po cesti ali železnici v tekoči ali plinasti obliki, kar je pomenilo višje stroške. Nazadnje je skupina Wanhua Group trdila, da zahteva, naj dokaže, da referenčna vrednost ne odraža „ustreznih stroškov proizvodnje“, ni v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, na podlagi katerega mora Komisija opredeliti ustrezno referenčno vrednost, saj bi se s tem dokazno breme preneslo na skupino.

(35)

Skupina Wanhua Group ni predložila dodatnih dokazov v podporo trditvam (i) do (iii) iz uvodne izjave 34, zato je Komisija potrdila oceno iz uvodne izjave 33. Kar zadeva dokazno breme, je Komisija iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 33, dokazala, da se je referenčna vrednost nanašala na „ustrezne stroške proizvodnje“ v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Skupina Wanhua Group ni predložila zadostnih dokazov, ki bi izpodbili to ugotovitev. Komisija je zato trditev zavrnila.

(36)

Skupina Wanhua Group je trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti izvozne cene iz Brazilije kot referenčne vrednosti za formaldehid iz več razlogov. Prvič, izvoz iz Brazilije je predstavljal majhen delež svetovnega izvoza, izvozna cena največjega izvoznika, tj. Nizozemske, pa je bila bolj reprezentativna. Drugič, kot je Komisija ugotovila za obseg uvoza vodika v Brazilijo, bi morala tudi ugotoviti, da je bil obseg uvoza formaldehida premajhen za določitev reprezentativne referenčne vrednosti, in bi morala uporabiti alternativno referenčno vrednost. Nazadnje je skupina Wanhua Group trdila, da bi bila ob upoštevanju zgornjih pripomb uporaba uvozne cene največjega izvoznika v skladu s prakso Komisije, na primer zadevo R728 v zvezi z zrnato usmerjenimi ploščato valjanimi izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine (7) in zadevo AD717 v zvezi z vezanimi ploščami iz trdega lesa (8).

(37)

Komisija je menila, da 3 810 ton ni majhna količina. Menila je, da skupina Wanhua Group ni dokazala, da podatki, ki jih je uporabila Komisija, niso bili primerni v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Skupina Wanhua Group je trdila, da je bila cena neobičajna samo glede na druge vire, vendar brez utemeljene obrazložitve. Glede na obseg izvoza iz Brazilije in informacije iz dokumentacije Komisija ni imela dokazov, da so bili uporabljeni podatki izkrivljeni ali da so se nanašali na vložke, ki niso ustrezali tistim, ki jih je uporabila skupina Wanhua Group. Poleg tega zgolj zaradi dejstva, da so se cene razlikovale med različnimi viri in da je bila cena, uporabljena za določitev referenčne vrednosti, visoka v primerjavi z drugimi viri, ta cena ni bila nerazumna. Poleg tega se Komisija ni strinjala, da je obseg uvoza vodika primerljiv z obsegom uvoza formaldehida. Obseg uvoza vodika je znašal le 6 m3, zaradi česar je bila uvozna cena nekaj tisočkrat višja od industrijske referenčne vrednosti, ki jo je upoštevala Komisija. Komisija je zato trditev zavrnila.

(38)

Po dokončnem razkritju se je skupina Wanhua Group sklicevala na svoje pripombe po začasnem razkritju in Komisijo pozvala, naj ponovno preuči referenčne vrednosti za formaldehid in zemeljski plin. Komisija je izpostavila, da skupina Wanhua Group ni predložila dodatnih dokazov, zato je trditev zavrnila.

(39)

Ker glede reprezentativne države ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 113 do 176 začasne uredbe.

(40)

Ker ni bilo pripomb o virih, uporabljenih za določitev neizkrivljenih stroškov, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 177 do 212 začasne uredbe.

(41)

Ker ni bilo pripomb o izvozni ceni, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 213 do 215 začasne uredbe.

(42)

Ker ni bilo pripomb o prilagoditvah normalne vrednosti, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 217 začasne uredbe.

(43)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je Komisija dvakrat odštela bančne stroške, ki jih je imela družba Wanhua Chemical (Singapore) Pte. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Wanhua Singapore): prvič jih je vključila pri izračunu prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški), drugič pa jih je obravnavala kot prilagoditev. Skupina Wanhua Group je trdila tudi, da bi morala Komisija za izračun stroškov kredita uporabiti dejansko neto vrednost računa in ne prilagojene neto vrednosti računa, ki je predstavljala konstruirano ceno.

(44)

Komisija je menila, da so te trditve upravičene, in popravila svoj izračun. Vendar novi izračun ni vplival na stopnjo dampinga.

(45)

Skupina Wanhua Group je po dokončnem razkritju trdila, da bi morala Komisija za izvoz svojemu povezanemu uporabniku v Uniji kot osnovo za izračun PSA-stroškov družbe Wanhua Singapore uporabiti dejansko vrednost računa, ki jo je sporočila družba Wanhua Singapore, in ne izvozne cene, konstruirane v skladu z uvodno izjavo 215 začasne uredbe.

(46)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev upravičena. Zato je popravila izračun izvozne cene in ga ponovno razkrila. Vendar novi izračun ni vplival na stopnjo dampinga. Skupina Wanhua Group ni predložila pripomb v zvezi s tem ponovnim razkritjem.

(47)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je bila uporaba dejanske vrednosti CIF kot imenovalca za izračun stopenj napačna. Skupina Wanhua Group je trdila, da bi morala Komisija, ker je popravila neto vrednost računa za izračun izvozne cene, za izračun vrednosti CIF, uporabljene v imenovalcu, uporabiti tudi popravljeno neto vrednost računa.

(48)

Komisija je opozorila, da je moral biti imenovalec izračuna dampinga dejanska vrednost CIF meja Unije, ker bi se za tako vrednost uporabila protidampinška dajatev. Zato je bila stopnja dampinga izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, kot jo je sporočila skupina Wanhua Group, brez prilagoditev, razen tistih, povezanih s prevozom in tovorom. Komisija je zato trditev zavrnila.

(49)

Skupina Wanhua Group je po dokončnem razkritju ponovila trditev iz uvodne izjave 47 in dodala, da pristop Komisije ni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe in da ministrstvo ZDA za trgovino v svoji praksi kot imenovalec uporablja tudi konstruirano izvozno ceno.

(50)

Člen 2(9) osnovne uredbe se nanaša na izvozno ceno za določitev zneska dampinga, ki je potreben za določitev stopnje dampinga, ki jo člen 2(12) osnovne uredbe opredeljuje kot znesek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno. Zato iz te določbe izhaja, da se pravila iz člena 2 osnovne uredbe ne uporabljajo za imenovalec izračuna dampinga. Nazadnje, praksa drugih preiskovalnih organov Komisije ne zavezuje. Komisija je zato trditev zavrnila.

(51)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(52)

Ker ni bilo pripomb o normalni vrednosti, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 230 in 231 začasne uredbe.

(53)

Po začasnem razkritju je skupina Sipchem ponovila svojo trditev, da družbe IDC, SMC in SESA tvorijo en sam gospodarski subjekt. Zlasti za družbi SMC in SESA je skupina Sipchem opozorila, da bi morala Komisija ustrezno prilagoditi izvozno ceno, saj ni zavrnila trditve, da družbi tvorita en sam gospodarski subjekt.

(54)

Komisija je opozorila, da je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je družba SESA uvoženi izdelek prvič nadalje prodala neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. Te prilagoditve bi bilo treba izvesti vsakič, ko je izvozna cena konstruirana, kot je bilo v tem primeru, ne glede na to, ali družbi SMC in SESA tvorita en sam gospodarski subjekt, zato je Komisija menila, da ni treba oceniti, ali je res tako.

(55)

Skupina Sipchem je ponovila tudi svojo trditev, da bi bilo treba določeno prodajo proizvajalcu BDO v Uniji izključiti iz izračuna izvozne cene, ker je ta proizvajalec Unije izkoristil svoj močan tržni položaj za pogajanja o ceni, ki je bila znatno nižja od povprečne cene skupine Sipchem. V zvezi s tem je skupina Sipchem predložila primere zadev glede trgovinske zaščite, v katerih je Komisija iz izračunov izvoznih cen izključila določen izvoz.

(56)

Obveznost upoštevanja celotnega izvoza so potrdila sodišča Unije (9). Vse zadeve glede trgovinske zaščite, ki jih je navedla skupina Sipchem, so starejše od te sodne prakse. Poleg tega je bil v vseh teh zadevah del izvoza izključen zaradi dejanskih okoliščin, drugačnih od tistih, ki so veljale za izvoz skupine Sipchem določenemu proizvajalcu Unije. Poleg tega je norma bolj, da se cene oblikujejo na podlagi težkih pogajanj med prodajalcem in kupcem, pri čemer vsaka stran izkoristi svoj položaj, da bi dosegla najugodnejši rezultat zase, povprečja pa so po definiciji sestavljena iz visokih in nizkih cen, zato dejstvo, da so bile nekatere prodaje izvedene po cenah, ki so nižje ali celo znatno nižje od povprečja, ne upravičuje njihove izključitve iz izračuna.

(57)

Glede na navedeno so bile trditve skupine Sipchem zavrnjene.

(58)

Skupina Sipchem je v podporo svoji trditvi, da družbi IDC in SMC tvorita en sam gospodarski subjekt, trdila, da se je Komisija osredotočila izključno na obstoj pogodbe med družbama IDC in SMC ter ni upoštevala dejanskega delovanja prodajne strukture skupine Sipchem. Po mnenju skupine Sipchem je to v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU, v skladu s katero mora Komisija upoštevati vse dokaze o razmerju med subjekti, vključno s skupnim gospodarskim nadzorom, obsegom odgovornosti centraliziranega notranjega prodajnega oddelka ali odsotnostjo izvoznega oddelka za prodajo v EU. Ista trditev je bila podana po dokončnem razkritju.

(59)

Skupina Sipchem je glede na svoje stališče, da vse tri družbe, tj. IDC, SMC in SESA, tvorijo en sam gospodarski subjekt, trdila, da bi morala Komisija ponovno izračunati izvozno ceno z uporabo izvozne cene družbe SESA, ne da bi izvedla prilagoditve za PSA-stroške ali dobiček družbe SMC ali SESA, ali vsaj omejiti kakršno koli prilagoditev dejanskih provizij, ki sta jih zaslužili družbi SMC in SESA.

(60)

V uvodni izjavi 54 so pojasnjeni razlogi za zavrnitev trditve v zvezi s konstruiranjem izvozne cene in prilagoditvami, uporabljenimi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(61)

Komisija je v začasni fazi preiskave analizirala vse informacije, ki jih je predložila skupina Sipchem, o obstoju enega samega gospodarskega subjekta med družbama IDC in SMC, vključno z gospodarskim nadzorom in dejstvom, da družba IDC nima lastnih prodajnih funkcij. Vendar pogodba med družbama IDC in SMC, ki določa provizije, ki jih plača družba IDC, in vključuje arbitražno klavzulo, dokazuje, da razmerje med družbama urejajo običajni poslovni pogoji med proizvajalcem in nepovezanim trgovcem. Ta dejstva, zlasti arbitražne klavzule v prodajni pogodbi, je bilo težko uskladiti s trditvijo, da je bila družba SMC v celoti vključena in bi jo bilo treba šteti za notranji prodajni oddelek družbe IDC. Po začasnem in dokončnem razkritju skupina Sipchem ni predložila nobenih novih dejanskih elementov ali dodatnih dokazov poleg tistih, ki so bili že predloženi v začasni fazi preiskave. Zato je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 242 začasne uredbe.

(62)

Kar zadeva uporabo dejanskih provizij, je Komisija ugotovila, da se te plačujejo med povezanimi stranmi in jih zato ni mogoče šteti za zanesljivo podlago za prilagoditve.

(63)

Glede na navedeno so bile trditve skupine Sipchem zavrnjene.

(64)

Ker ni bilo nobene sprejete trditve v zvezi z izračunom stopnje dampinga, se uvodne izjave 243 do 246 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Dokončni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(66)

Ker ni bilo pripomb o dampingu, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 247 do 267 začasne uredbe.

(67)

Dokončni stopnji dampinga za ZDA, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(68)

Vlada KSA je podvomila v opredelitev industrije Unije zaradi znatne količine uvoza, ki ga je industrija opravila. Vlada KSA se je sklicevala na uvodno izjavo 382 začasne uredbe, v kateri je obravnavan uvoz industrije Unije, in se je spraševala, ali bi bilo treba nekatere proizvajalce Unije izključiti iz opredelitve industrije Unije. Vlada KSA se je spraševala tudi o tem, ali bi bilo treba proizvajalce Unije, povezane s proizvajalci izvozniki, zlasti družbi BASF SE in LCN, prav tako izključiti iz opredelitve industrije Unije kot podlage za opredelitev industrije Unije in procesnega upravičenja.

(69)

Družba INEOS se ni strinjala s trditvijo, da ni proizvajalec Unije, ker je bila njena odločitev, da proizvodnjo nadomesti z uvozom, zaščitni ukrep, predvsem zaradi škodljivega dampinga.

(70)

Komisija ima diskrecijsko pravico, da proizvajalce izključi iz opredelitve industrije Unije. V tej preiskavi Komisiji niso bili predloženi nobeni prepričljivi dokazi o tem, zakaj naj bi bile take izključitve upravičene, in trditev ni bilo mogoče sprejeti, saj niso bile utemeljene.

(71)

V zvezi s trditvijo o razmerju (LCC/LCN in BASF SE/BASF Corporation) bi bila kakršna koli izključitev utemeljena s tem, da bi to razmerje vplivalo na sklepe o škodi in procesnem upravičenju. V zvezi s tem ni bilo dokazov oziroma jih vlada KSA ni predložila. V vsakem primeru izključitev družb BASF SE in LCN iz postopka ugotavljanja procesnega upravičenja ne bi spremenila ugotovitve o obstoju procesnega upravičenja. Zaradi tega je bila trditev neupravičena in brezpredmetna. Zato je bila zavrnjena.

(72)

V zvezi s trditvijo glede uvoza je bilo dejansko jasno, da so vsi štirje proizvajalci Unije povečali uvoz iz zadevnih držav, zlasti leta 2023 in v obdobju preiskave. Vendar je bilo to povečanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 351 začasne uredbe, začasni obrambni ukrep za ohranitev položaja proizvajalcev Unije na trgu Unije zaradi slabih tržnih razmer in zlasti znižanih tržnih cen BDO. Vsi štirje proizvajalci Unije so bili v obravnavanem obdobju dejavni in dejanski proizvajalci Unije. Trditev, da bi bilo treba proizvajalce Unije izključiti iz opredelitve industrije Unije zaradi njihovega uvoza zadevnega izdelka, je bila zato zavrnjena.

(73)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb o opredelitvi industrije Unije in proizvodnje v Uniji, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 268 in 269 začasne uredbe.

(74)

Ker ni bilo pripomb o obstoju določitvi upoštevnega trga Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 270 do 273 začasne uredbe.

(75)

Ker ni bilo pripomb o potrošnji Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 274 do 282 začasne uredbe.

(76)

Po začasnem razkritju je skupina LYB izpodbijala oceno Komisije v zvezi s kumulacijo uvoza BDO iz ZDA. Te strani so trdile, da so za uvoz iz ZDA obstajali drugačni konkurenčni pogoji iz naslednjih razlogov: (a) potekal je po drugih prodajnih kanalih kot uvoz iz Kitajske in Saudove Arabije; (b) uvoz iz ZDA je bil večinoma namenjen potrošnji industrije Unije; (c) uvoz iz ZDA, ki naj bi ga uporabljale druge strani, ni bil reden in sistematičen, temveč je bil le odziv na izredne potrebe.

(77)

Poleg tega se je skupina LYB sklicevala na sodbo Splošnega sodišča (VTZ (10)), v kateri je skupina LYB trdila, da ocena Komisije o kumulaciji iz začasne uredbe ne izpolnjuje zahtevanega standarda iz člena 3(4) osnovne uredbe, ker Komisija ni ocenila, ali je tržno ravnanje izvoznikov iz treh zadevnih držav podobno.

(78)

Družba INEOS je podprla stališče Komisije iz začasne uredbe.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 286 začasne uredbe, je Komisija že obravnavala ustrezna vprašanja v zvezi s kumulacijo uvoza. Kar zadeva prodajne kanale in končno uporabo, je imel uvoz iz vseh treh držav enake osnovne lastnosti, je bil popolnoma zamenljiv in je konkuriral za enako uporabo v Uniji, in sicer dobavo BDO za zaprti in/ali prosti trg.

(80)

V zvezi z ravnanjem izvoznikov sta se izdelek, uvožen iz vseh treh držav, in podobni izdelek prodajala po podobnih pogodbah in cenovnih pogojih (z uporabo ICIS kot referenčne cene) pogosto istim strankam in sta zato zanje konkurirala. Zato se Komisija ne strinja, da ni upoštevala sodbe VTZ v zvezi z ravnanjem izvoznikov.

(81)

Komisija je sklenila, da bi bilo treba pripombe skupine LYB o kumulaciji uvoza zavrniti.

(82)

Skupina Sipchem je tudi predložila pripombe glede kumulacije s sklicevanjem na uvodno izjavo 331 začasne uredbe, v kateri je bilo ugotovljeno, da Kitajska določa cene na trgu Unije. Skupina Sipchem je trdila, da ta ugotovitev potrjuje, da se preiskava ne bi smela začeti proti Saudovi Arabiji in Združenim državam Amerike, ki so ravnale drugače. Vendar dejstvo, da so cene ICIS na kitajskem trgu določale cene na trgu Unije, ne pomeni, da Saudova Arabija ni konkurirala in izvažala po enakih cenah. Ker so izvozniki iz ZDA in Saudove Arabije sledili podobnemu oblikovanju cen na trgu Unije, Komisija zavrača trditev, da se uvoz iz Saudove Arabije in ZDA ne bi smel kumulirati z uvozom iz Kitajske. Poleg tega dejstvo, da eden deluje kot določevalec cen, le potrjuje obstoj konkurenčnega razmerja med izvozom iz različnih držav ter med tem izvozom in prodajo industrije Unije.

(83)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb o kumulaciji uvoza, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 283 do 290 začasne uredbe.

(84)

Ker ni bilo pripomb o določitvi obsega in tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 291 do 294 začasne uredbe.

(85)

Skupina Wanhua Group je trdila, da ni mogla preveriti točnosti izračunov CIF v eurih, saj Komisija ni razkrila uporabljenih menjalnih tečajev. To vprašanje je bilo rešeno ob dokončnem razkritju.

(86)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb o cenah, nelojalnem nižanju prodajnih cen in padcu cen, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 295 do 303 začasne uredbe.

(87)

Ker ni bilo pripomb o splošnih ugotovitvah glede gospodarskega položaja industrije Unije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 304 do 308 začasne uredbe.

(88)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 309 do 313 začasne uredbe.

(89)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 314 do 320 začasne uredbe.

(90)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 321 začasne uredbe.

(91)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 322 do 324 začasne uredbe.

(92)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 325 in 326 začasne uredbe.

(93)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 327 začasne uredbe.

(94)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 328 do 334 začasne uredbe.

(95)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 335 do 337 začasne uredbe.

(96)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 338 do 340 začasne uredbe.

(97)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 341 do 346 začasne uredbe.

(98)

Vlada KSA in družba Envalior sta pripomnili, da ocena škode, ki jo je opravila Komisija, ni bila objektivna in poštena, saj je kot referenčno točko za določitev škode uporabila leto 2021. Ti strani sta navedli, da je bilo leto 2021 leto razcveta in da škoda na podlagi sklicevanja na to leto ni objektivna.

(99)

Družba INEOS je predložila grafe kazalnikov škode, da bi dokazala, da leto 2021 ni bilo relevantno za opredelitev škode v obravnavanem obdobju, in podprla analizo Komisije z utemeljitvijo, da je bila poštena in jasna.

(100)

Komisija v oddelku 4.7 začasne uredbe z naslovom „Sklep o škodi“ kot referenčno točko ni preprosto uporabila leto 2021. Prvič, vsak kazalnik je bil pojasnjen ločeno z medletno analizo trendov. Drugič, v „sklepu o škodi“ je jasno navedeno, da se je znatna škoda začela leta 2023 in nadaljevala v OP ter da je bila ta škoda najbolj očitna iz trenda kazalnikov uspešnosti in padca cen. Zato je Komisija predstavila celovito in uravnoteženo oceno škode, ki se ni opirala na nobene domnevno izjemne dejavnike, povezane z letom 2021.

(101)

Trditev, da je Komisija napačno razlagala škodo zaradi dejavnikov, ki so se zgodili leta 2021, se zavrne.

(102)

Družba Envalior je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev glede uporabe podatkov iz leta 2021 v trendih škode. Vendar ni predložila nobenih novih argumentov, zato je bila tudi ponovljena trditev zavrnjena.

(103)

Vlada KSA je tudi pripomnila, da je bila ocena škode, ki jo je opravila Komisija, oslabljena zaradi nejasnosti glede tega, kateri proizvajalci Unije so bili uporabljeni v trendih mikrokazalnikov. Vlada KSA je prosila za jasnost glede tega, zakaj se je Komisija za mikrokazalnike poslužila podatkov dveh proizvajalcev in ne treh vzorčenih proizvajalcev.

(104)

Komisija je ta pristop utemeljila v uvodni izjavi 327 začasne uredbe in pojasnila, zakaj so se podatki nanašali le na dva proizvajalca Unije in jih je bilo zato treba zaradi zaupnosti predstaviti v razponih.

(105)

Pojasniti je treba, da Komisija ni spregledala (ali izpustila) podatkov tretjega vzorčenega proizvajalca, vendar ta tretji proizvajalec ni imel podatkov, ki bi jih Komisija lahko uporabila, saj je BDO uporabljal za lastne potrebe. Zato na prostem trgu Unije ni prodajal pomembnih količin BDO in tako ni imel podatkov za kazalnike, kot so prodajna cena, dobičkonosnost in donosnost naložb.

(106)

Zato se trditev, da mikrokazalniki Komisije niso bili pravilno predstavljeni, zavrne.

(107)

Vlada KSA je nadalje pripomnila, da je bila ocena škode, ki jo je opravila Komisija, pomanjkljiva, saj se je v uvodni izjavi 347 sklicevala na „dampinšk[i] uvoz iz zadevnih držav v letu 2023 in v obravnavanem obdobju“.

(108)

Ta stavek je dejansko vseboval napako in bi se moral glasiti „poceni uvoza iz zadevnih držav v letu 2023 in dampinškega uvoza v obdobju preiskave“. Čeprav se ta točka sprejme, revidirano besedilo ne spreminja splošnega sklepa, da je industrija Unije leta 2023 in v obdobju preiskave utrpela znatno škodo. Komisija sprejema to točko vlade KSA v zvezi z redakcijsko napako.

(109)

Vlada KSA je pripomnila tudi, da se je več makroekonomskih kazalnikov industrije Unije med letom 2023 in obdobjem preiskave znatno izboljšalo (na primer proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, lastna uporaba, obseg prodaje in produktivnost). Vlada KSA trdi, da to ni primerljivo z razvojem mikroekonomskih kazalnikov in poraja dvome o splošnih ugotovitvah o škodi.

(110)

Vendar je Komisija v splošnem sklepu o škodi v oddelku 4.7 začasne uredbe upoštevala razvoj makroekonomskih kazalnikov. Dejstvo, da so se zgoraj navedeni količinski kazalniki od leta 2023 do obdobja preiskave nekoliko izboljšali, ne vzbuja dvoma o splošnem sklepu, da je industrija v obravnavanem obdobju utrpela škodo ter da je škoda najbolj očitna zaradi padca cen in različnih kazalnikov uspešnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(111)

Vlada KSA se je sklicevala na uvodno izjavo 439 začasne uredbe in trdila, da izjava ni v skladu s členom 7.1(iii) protidampinškega sporazuma STO, saj se slednji člen nanaša na potrebo po preprečevanju škode med preiskavo. Komisija opozarja, da se ta člen nanaša na uvedbo začasnih ukrepov. Komisija se ne strinja, da je kršila zahtevo po utemeljitvi uvedbe začasnih ukrepov, da bi preprečila nadaljnjo škodo industriji Unije med preiskavo. Uvodna izjava 439 se nanaša na potrebo po uvedbi začasnih ukrepov, „da se prepreči, da bi [...] še naprej povzročal škodo“. Brez začasnih ukrepov bi to nadaljnje povzročanje škode nastalo v sklepni fazi preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(112)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 347 do 354 začasne uredbe.

(113)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 355 začasne uredbe.

(114)

Ker ni bilo pripomb o učinkih dampinškega uvoza, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 356 do 363 začasne uredbe.

(115)

Ker ni bilo pripomb o uvozu iz tretjih držav, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 364 in 367 začasne uredbe.

(116)

Vlada KSA je pripomnila, da se ne strinja z ugotovitvami Komisije o vzročni zvezi v zvezi z izvozno učinkovitostjo industrije Unije. Trdila je, da je znatno zmanjšanje izvoza nedvomno vplivalo na obseg proizvodnje in stroške industrije Unije.

(117)

Družba INEOS je poudarila, da težave na izvoznih trgih niso bile tako velike kot škoda na trgu Unije ter da so bili sklepi Komisije o prodaji in dobičkonosnosti sprejeti le na podlagi podatkov v zvezi s trgom Unije.

(118)

V oceni vpliva izvozne učinkovitosti industrije Unije, ki jo je opravila Komisija, ni bilo navedeno, da ta dejavnik ni vplival na gospodarski položaj industrije Unije. Vendar je bil sprejet sklep, da izvozna učinkovitost ni mogla zmanjšati vzročne zveze v zvezi z uvozom iz zadevnih držav. Ta sklep je bil sprejet po primerjavi obsega in trendov izvozne učinkovitosti v primerjavi z večjim vplivom na obseg in cene domače prodaje Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(119)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 368 do 371 začasne uredbe.

(120)

Ker ni bilo pripomb o povečanju stroškov surovin in energije, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 372 do 379 začasne uredbe.

(121)

Vlada KSA se ni strinjala z ugotovitvami Komisije o vzročni zvezi v zvezi z uvozom industrije Unije. Trdila je, da je industrija Unije utrpela škodo zaradi povečanja uvoza po nizkih cenah, za katerega je bila odgovorna sama industrija Unije. Vlada KSA je trdila, da so bili proizvajalci Unije tako neposredno odgovorni za vse učinke na obseg in cene, ki jih je povzročil njihov uvoz, ker so se prostovoljno odločili za uvoz BDO iz zadevnih držav.

(122)

Družba INEOS se ni strinjala s trditvijo vlade KSA, da je bila industrija Unije neposredno odgovorna za uvoz, pri čemer je poudarila, da škoda v tem primeru ni bila samopovzročena, temveč je nastala zaradi škodljivega dampinga.

(123)

Komisija vztraja pri svojem stališču, da je bil uvoz industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave zgolj obrambni ukrep, ki ji je omogočil, da zadovolji potrebe svojih strank in lastne potrebe. Proizvajalci Unije imajo proste zmogljivosti za BDO, uvoz pa se je izvajal le na podlagi obrambe. Zato so bili prisiljeni izvajati tak uvoz zaradi težkih razmer na trgu Unije, ki jih je ustvaril kumulirani uvoz iz zadevnih držav. Uvoz iz kumuliranih držav je tako znižal prodajne cene BDO, da proizvajalci Unije niso mogli pokriti svojih proizvodnih stroškov, zato je bil potreben uvoz kot obramba.

(124)

Komisija zato zavrača pripombe, da je bil uvoz proizvajalcev Unije težava, ki jo je industrija Unije povzročila sama sebi.

(125)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 380 do 385 začasne uredbe.

(126)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 386 do 391 začasne uredbe.

(127)

Vlada KSA je trdila, da bi morala Komisija vpliv ustavitev proizvodnje oceniti kot ločen dejavnik vzročne zveze. Komisija je opozorila na ustavitve proizvodnje v začasni uredbi, zlasti v zvezi z oddelkom 5.2.4, ki se nanaša na uvoz industrije Unije.

(128)

Komisija je ugotovila, da so bile prekinitve proizvodnje v industriji BDO v času vzdrževanja običajne. Kot del vnaprej načrtovanih prekinitev take ustavitve niso vedno trajale enako dolgo. Poleg tega bi se lahko pojavile nenačrtovane ustavitve, ki bi lahko povzročile začasne težave pri dobavi strankam.

(129)

Vendar Komisija ni bila seznanjena z večjimi ustavitvami proizvodnje, ki bi lahko povzročile znatno škodo, ugotovljeno v tej preiskavi za leti 2023 in 2024, vključno s padcem cen in velikimi izgubami dobičkonosnosti industrije Unije, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 392 do 396 začasne uredbe, niti ni vlada KSA predložila nobenih dokazov o tem.

(130)

Zato je Komisija sklenila, da ustavitve proizvodnje niso povzročile znatne škode industriji Unije.

(131)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od dejavnikov, ne glede na to, ali se upoštevajo ločeno ali skupaj, ne vpliva znatno na položaj industrije Unije v obsegu, ki bi zadostoval za izpodbijanje sklepa, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo.

(132)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. Škoda zajema predvsem padec cen, nezadostno dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala.

(133)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 392 do 395 začasne uredbe.

(134)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 396 začasne uredbe.

(135)

Družba Envalior in skupina Wanhua Group sta trdili, da je bila stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, uporabljena pri določitvi začasnih ukrepov, pomanjkljiva, ker je bila neškodljiva cena napihnjena zaradi visoke stroškovne osnove in neupravičeno visoke stopnje ciljnega dobička.

(136)

V zvezi s trditvijo o povišani stroškovni osnovi je družba Envalior trdila, da so se zaradi višjih cen energije v letu 2022 zvišali proizvodni stroški Unije v navedenem letu. Vendar je ta trditev v osnovi napačna, saj je Komisija uporabila proizvodne stroške v obdobju preiskave (2024) kot podlago za izračun ciljne cene, ki je znatno nižja od cene iz leta 2022.

(137)

Družba Envalior in skupina Wanhua Group sta trdili, da se uporabljeni ciljni dobiček [10–25 %] šteje za čezmernega za osnovno kemikalijo v rinfuzi, ki se proizvaja v velikem obsegu z uporabo dovršene tehnologije in je izpostavljena močni mednarodni konkurenci. Sklicevali sta se tudi na podatke o nižjem ciljnem dobičku, uporabljene v nedavnih protidampinških preiskavah, da bi poudarili svoje stališče.

(138)

Družba INEOS je trdila, da je pristop Komisije k ciljnemu dobičku določen v členu 7(2c) osnovne uredbe in da bi se namesto določitve minimalne 6-odstotne stopnje dobička iz navedenega člena morala uporabiti analiza za vsako zadevo posebej.

(139)

Ta trditev družbe Envalior in skupine Wanhua Group je bila zavrnjena, saj je Komisija sledila svoji običajni praksi, ki temelji na sodni praksi Splošnega sodišča, da bi moral ciljni dobiček temeljiti na uspešnosti industrije, če ni škodljivega dampinga. V obravnavani zadevi je imela Komisija dostop do dveh nedavnih dobičkonosnih let za industrijo Unije (2021 in 2022) pred obstojem znatne škode ter pred znatnim povečanjem skupnega uvoza in tržnih deležev iz zadevnih držav v Uniji. Leto 2021 je bilo zelo dobičkonosno [20–40 %] z vidika prihodkov od prodaje, kot je prikazano v preglednici 11 začasne uredbe. Razlog za to so bile ugodne tržne razmere in visoka potrošnja v kombinaciji z manjšim uvozom iz zadevnih držav. V letu 2022 se je poraba zmanjšala, vendar so se visoki stroški energije še vedno lahko prenesli na stranke zaradi pomanjkanja padca cen in manjšega skupnega uvoza iz zadevnih držav kot v poznejših letih (leto 2023 in obdobje preiskave). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 399 začasne uredbe, je bil ciljni dobiček kot tak določen z uporabo ravni dobička v letu 2022.

(140)

V zvezi z naravo BDO in njegovim trgom je izdelek dejansko kemikalija v rinfuzi, ki je izpostavljena konkurenci zaradi uvoza. Vendar je proizvodnja BDO, tako kot vseh kemikalij, izpostavljena znatnim tveganjem, ki jih med drugim povzročajo znatni fiksni stroški in nihanje cen surovin. Zato se Komisija ne strinja s pripombo, da bi morale biti običajne stopnje dobička v industriji BDO nizke zgolj zato, ker gre za osnovni izdelek v rinfuzi, ki se proizvaja v velikem obsegu.

(141)

Stopnja dobičkonosnosti leta 2022 [10–25 %] se je torej štela za najprimernejšo in najbolj reprezentativno leto kot podlaga za ciljni dobiček za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen. Glede na to, da je imela Komisija specifične podatke o industriji BDO v odsotnosti škodljivega dampinga, ni bilo primerno uporabiti podatkov o dobičkonosnosti v zvezi z drugimi panogami kemijskega sektorja, kot sta predlagali družba Envalior in skupina Wanhua Group.

(142)

Skupina Wanhua Group je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je bila ciljna stopnja dobička, uporabljena v tej preiskavi, previsoka in da leto 2022 ni bilo reprezentativno leto za ta namen. Vendar skupina Wanhua Group ni predložila nobenih novih argumentov. Komisija je že v uvodnih izjavah 139 in 140 pojasnila, zakaj se je leto 2022 štelo za primerno leto za namene ciljnega dobička ter zakaj druga leta in 6-odstotni minimalni ciljni dobiček v okoliščinah te preiskave niso bili primerni. Poleg tega je Komisija že zavrnila uporabo podatkov o dobičku iz drugih zadev trgovinske zaščite z utemeljitvijo, da ima v tej zadevi na voljo ustrezne specifične podatke.

(143)

Družba Envalior je tudi pripomnila, da je bila stopnja dobičkonosnosti leta 2022 [10–25 %] previsoka, pri čemer je poudarila, da je imelo pet največjih kemijskih družb (BASF, Dow, INEOS, LyondellBasell in DuPont) leta 2025 povprečno stopnjo dobička tik pod 5 %.

(144)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je uporabljena stopnja dobička temeljila na specifičnih podatkih za BDO, pridobljenih v obravnavanem obdobju in pred povečanjem obsega uvoza BDO iz zadevnih držav. To je bilo izračunano v skladu z običajno prakso in sodno prakso Splošnega sodišča (11).

(145)

Skupina LYB je predložila splošne pripombe o domnevno visoki stopnji začasnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz ZDA. Ker pa ni predložila posebnih pripomb o izračunu stopnje odprave škode, so bile te trditve zavrnjene kot neutemeljene.

(146)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 47 in 48 zgoraj, je skupina Wanhua Group predložila trditve v zvezi s cenami CIF njenega izvoza na trg Unije. Ker so bile te trditve zavrnjene, cene CIF, uporabljene za stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, izračunane za skupino Wanhua Group, ostajajo enake.

(147)

Po dokončnem razkritju je skupina Wanhua Group ponovno obravnavala to vprašanje, te pripombe pa so bile obravnavane in zavrnjene v uvodni izjavi 49.

(148)

Komisija je upoštevala tudi trditev skupine Wanhua Group, da je bila pri izračunu izvozne vrednosti CIF meja EU storjena napaka. Te pripombe so bile obravnavane in zavrnjene v uvodni izjavi 50.

(149)

Skupina Wanhua Group je po dokončnem razkritju trdila tudi, da uvozne transakcije, opravljene prek njenega povezanega uvoznika v Uniji, ki so bile nato uporabljene kot vložek za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, ne bi smele biti vključene v izračun stopnje škode, saj v zvezi s to prodajo ni bilo neposredne konkurence med skupino Wanhua Group in industrijo Unije. Komisija tega argumenta ni mogla sprejeti, saj bi ta uvoz lahko zagotovila industrija Unije, potekal pa je po zelo podobnih cenah kot drug uvoz skupine Wanhua Group. Komisija je zato zavrnila trditev o izključitvi teh transakcij, saj so bile cene in pogoji prodaje takega uvoza enaki kot pri drugi prodaji skupine Wanhua Group na trgu Unije.

(150)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 397 do 407 začasne uredbe.

(151)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb o stopnji ukrepov, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 408 začasne uredbe.

(152)

Po objavi začasne uredbe je družba LCN predložila več pripomb, v katerih je trdila, da uvedba dajatev za uvoz iz ZDA ni v interesu industrije Unije. Družba LCN je zlasti trdila, da je Komisija izvedla „pomanjkljivo in selektivno oceno“ interesa Unije, ker ni upoštevala pripomb, ki jih je družba LCN predložila ob začetku preiskave v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Po navedbah družbe LCN je Komisija menila, da „preudarki v zvezi z interesom Unije niso pomembni za začetek preiskave“, in ni obravnavala trditev družbe LCN v oddelku 7.3 začasne uredbe z naslovom „Interes uporabnikov“. Družba LCN je nadalje trdila, da so se pripombe ob začetku preiskave dejansko nanašale na začasno fazo preiskave in ne na začetek preiskave, kot je Komisija napačno ugotovila v začasni uredbi.

(153)

Komisija je opozorila, da je zainteresirane strani pozvala, naj pripombe na začasno uredbo predložijo po njeni objavi, da bi si lahko strani pred predložitvijo pripomb ogledale ugotovitve iz začasne uredbe. Kljub temu je Komisija pripombe, ki sta jih ob začetku postopka predložili družba LCN in skupina LYB, obravnavala v skladu z ustreznimi oddelki začasne uredbe, ki se nanašajo na interes Unije. Poleg tega sta družba LCN in skupina LYB 23. februarja 2026 predložili dodatne pripombe k začasni uredbi, Komisija pa je ocenila in vključila pripombe in stališča družbe LCN in skupine LYB o interesu Unije.

(154)

Družba LCN je trdila, da je Komisija napačno ocenila, da so v Uniji štirje proizvajalci BDO, saj BDO v Uniji trenutno proizvajata le družbi LCN in Novamont. Komisija se s to trditvijo ne strinja iz več razlogov. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 268 in 269 začasne uredbe, so industrijo Unije sestavljali štirje proizvajalci Unije, ki so v obdobju preiskave proizvajali BDO. Drugič, družba LCN ni predložila nobenih dokazov niti ni Komisija ugotovila, da bi družbi BASF ali INEOS po uvedbi začasnih dajatev trajno prenehali s proizvodnjo BDO v Uniji ali da ne bi več izpolnjevali pogojev za vključitev v industrijo Unije. Tretjič, družba BASF (12) je na podlagi javnih informacij povečala proizvodnjo BDO v Uniji, poleg tega pa je družba INEOS načrtovala ponovni zagon proizvodnje BDO (13) v Uniji (po prekinitvi proizvodnje zaradi dampinškega uvoza). Zato se ugotovitev Komisije, da so v Uniji štirje proizvajalci BDO, potrdi in Komisija je posledično to trditev zavrnila.

(155)

Poleg tega je družba LCN poudarila, da uvoz BDO iz ZDA izvajata družbi LCN in BASF, da bi „presegli izredne vrzeli v svoji proizvodnji in se izognili širšim negativnim posrednim posledicam z zagotavljanjem, da se potrebe strank lahko zadovoljijo“, kar je po mnenju družbe LCN zagotovilo življenjsko pomembno rešilno bilko za oba proizvajalca v primeru zaustavitve ali vzdrževanja.

(156)

Prvič, Komisija ne izpodbija, da je družba LCN uvoz iz ZDA uporabila za zadovoljitev potreb njenih strank. Drugič, Komisija pa se ne strinja, da ukrepi proti ZDA niso v interesu industrije Unije. Komisija je ravno nasprotno ugotovila, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 348 začasne uredbe, zmožnost industrije Unije, da uvaža BDO iz zadevnih držav, vključno z uvozom iz ZDA, industriji Unije ni omogočila, da bi okrevala in se izognila znatnim izgubam. Te izgube so se štele za tako visoke, da so kratkoročno pomenile veliko grožnjo za obstoj industrije Unije kljub povečanju potrošnje BDO na prostem trgu v Uniji in uporabi uvoza BDO za nadomestitev lastne proizvodnje. Preiskava je tudi pokazala, da so bile v Uniji znatne proste zmogljivosti (60 % v obdobju preiskave), da bi se zadostilo celotni potrošnji in potrebam strank iz Unije, ne da bi se bilo treba zanašati na uvoz iz ZDA. Po uvedbi začasnih ukrepov bi morala industrija Unije na splošno (vključno z družbo LCN) imeti možnost, da poveča proizvodnjo in izkoristi boljše tržne pogoje. Po drugi strani bi bila industrija Unije zaradi poštenih cen in konkurenčnih pogojev v Uniji v veliko boljšem finančnem položaju za upravljanje stroškov ukrepov zaradi „izrednih vrzeli“, ki bi jih lahko zapolnil uvoz iz ZDA, za katerega veljajo ukrepi, hkrati pa bi izpolnjevala potrebe strank.

(157)

Poleg tega bi lahko družba LCN kljub nepričakovanim zaustavitvam še vedno nabavljala BDO in zadovoljila povpraševanje strank bodisi iz znatnih prostih zmogljivosti industrije Unije in/ali iz uvoza iz držav, za katere ne veljajo dajatve, kot sta Južna Koreja ali Tajvan. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 311 začasne uredbe, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je uvoz BDO iz ZDA v obravnavanem obdobju v povprečju nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza iz ZDA pomemben dejavnik v preiskavi škode. Uvoz iz ZDA je imel v obravnavanem obdobju znaten in naraščajoč tržni delež, kar je prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Nazadnje, v preiskavi je bila ugotovljena znatna stopnja dampinga za družbo LCC, kot je navedeno v uvodni izjavi 263 začasne uredbe. Zato Komisija še naprej trdi, da bi bila uvedba ukrepov za BDO iz ZDA v interesu industrije Unije.

(158)

Skupina Sipchem je trdila, da uvedba dajatev ni v interesu Unije, saj dajatve industriji BDO v Uniji ne bi omogočile, da bi ustvarila razumen dobiček, zvišala prodajne cene in pokrila proizvodne stroške, kar bi pomenilo, da dampinški uvoz ni glavni vzrok škode. Po navedbah skupine Sipchem so proizvajalci Unije po začetku veljavnosti dajatev ponudili BDO po cenah, nižjih od domnevnih proizvodnih stroškov. Skupina Sipchem ni predložila utemeljitve za proizvajalce Unije, ki trenutno prodajajo ali ponujajo BDO po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov, temveč je preprosto primerjala proizvodne stroške, določene za obdobje preiskave, s tem, kar po mnenju skupine Sipchem proizvajalci Unije trenutno ponujajo uporabnikom v EU. Vendar taka primerjava ne pomeni temeljite analize gospodarskega položaja industrije Unije v obdobju po preiskavi. Komisija opozarja, da je svojo ugotovitev o tem, da so ukrepi v interesu Unije, utemeljila na podatkih, ki se nanašajo na obdobje preiskave, in ne na proizvodnih stroških in/ali prodajnih cenah BDO proizvajalcev Unije, ki bi lahko v obdobju preiskave nihali in se razlikovali od proizvodnih stroškov in prodajnih cen.

(159)

Skupina Sipchem je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da ukrepi za BDO niso izboljšali tržnih razmer Unije do te mere, da bi industrija Unije lahko ustvarila dobiček. Skupina Sipchem je zato trdila, da začasni ukrepi niso bili učinkoviti in da bi bilo treba za uravnoteženje interesov Unije zato dati prednost uporabnikom ter da se dokončni ukrepi ne bi smeli uvesti.

(160)

Komisija je poudarila, da se je skupina Sipchem sklicevala samo na cenovne ponudbe industrije Unije maja 2026 in take ponudbe primerjala s stroški v začasni uredbi za obdobje preiskave. Komisija je zavrnila trditve skupine Sipchem, saj ni ustrezno primerjati stroškov iz enega obdobja s prodajnimi cenami v drugem. Poleg tega lahko ponovna vzpostavitev poštenih pogojev na trgu Unije traja nekaj časa in se v nobenem primeru ne bi smela ocenjevati zgolj na podlagi podatkov iz enega meseca (maj 2026).

(161)

Komisija je namesto tega ugotovila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 395 začasne uredbe. Komisija trdi, da bi dajatve proizvajalcem Unije omogočile pošteno konkurenco brez padca cen zaradi dampinškega uvoza in škode, ugotovljene v obravnavanem obdobju zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Nazadnje Komisija izpostavlja, da je od uvedbe začasnih ukrepov in predložitve trditve (14) preteklo manj kot en mesec, kar ni dovolj časa za oceno, ali so bili ukrepi učinkoviti pri odpravljanju škodljivega dampinga ali ne.

(162)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 409 do 417 začasne uredbe.

(163)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 418 do 423 začasne uredbe.

(164)

Po objavi začasne uredbe je družba Lubrizol trdila, da so se cene BDO na trgu Unije znatno zvišale, kar je negativno vplivalo na konkurenčnost njene proizvodnje termoplastičnega poliuretana v primerjavi s kitajskimi in turškimi proizvajalci. Poleg tega se je uvoz BDO v Unijo zmanjšal, hkrati pa se proizvodna zmogljivost BDO v Uniji in število „aktivnih dobaviteljev“ BDO nista povečala, kar je na koncu privedlo do manjše skupne dobave BDO in strukturnega tveganja pri dobavi. Družba Lubrizol je trdila, da vsi ti dejavniki skupaj (npr. višji stroški BDO, manjša dobava Unije in slabši konkurenčni položaj izdelkov družbe Lubrizol) resno ogrožajo trajnostnost njenega poslovanja v Evropi in lahko vplivajo na njene strateške odločitve o naložbah, proizvodnji in odtisu dobavne verige v Evropi, zato je zahtevala ponovno oceno sedanjih protidampinških ukrepov.

(165)

Družba Envalior pa je trdila, da v začetku leta 2026 zaradi zvišanja cen BDO v drugih tretjih državah ni bilo alternativ za dobavo BDO po komercialnih „izvedljivih“ cenah. Vendar družba Envalior te trditve ni utemeljila, razen tega, da je poudarila, kako so se cene BDO začasno zvišale ali uskladile s cenami BDO, proizvedenega v EU, samo za nekatere dobavitelje in v nekaterih državah v obdobju nekaj mesecev.

(166)

Komisija ni zanikala, da bi se lahko cene BDO v Uniji zvišale, ukrepi pa so dejansko namenjeni zvišanju cen dampinškega uvoza, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in vzpostavili pošteni cenovni pogoji na trgu Unije, kar bi industriji Unije omogočilo, da še naprej proizvaja in oskrbuje trg Unije. Komisija je zato upoštevala uravnoteženje interesov obeh uporabnikov in tveganje prekinitve dejavnosti industrije Unije. Brez uvedbe ukrepov se bo prekinila proizvodnja v Uniji, kar bo privedlo do veliko manj zanesljivega, odpornega in stabilnega vira dobave BDO ter znatno manjše izbire dobaviteljev BDO, to pa bi verjetno povzročilo zvišanje cen BDO v Uniji. Uporabniki Unije bodo tako odvisni le od uvoza, zlasti ladijskega prevoza, za vstop v Unijo, pri čemer bo zmožnost varnega in gospodarskega shranjevanja BDO v Uniji zelo omejena. Zato bi prenehanje dejavnosti industrije Unije lahko oviralo sposobnost preživetja proizvodnje izdelkov BDO nižje v prodajni verigi v Uniji, saj je treba BDO nabavljati pravočasno in gospodarno, pri čemer mora biti dobava stalno odporna in oskrba raznolika (tudi iz Unije), da bi bila mogoča proizvodnja na stalnih ravneh in da bi se dosegel minimalni obseg učinkovite proizvodnje izdelkov nižje v prodajni verigi ter pravočasno izpolnjevale potrebe strank.

(167)

Kar zadeva proizvodno zmogljivost in proizvodnjo BDO v EU, so, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 154, v Uniji še vedno štirje proizvajalci, proizvodna zmogljivost industrije Unije pa zadostuje za zadovoljitev celotne potrošnje na trgu EU. V obdobju preiskave je imela industrija Unije približno 60 % prostih zmogljivosti in zaradi ponovno vzpostavljenih pogojev poštene konkurence bi lahko proizvajalci Unije povečali proizvodnjo in postopoma zmanjšali proizvodne stroške s porazdelitvijo fiksnih stroškov na večje količine, da bi zadostili povpraševanju industrijskih uporabnikov v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 435 začasne uredbe, bi poleg tega industrijski uporabniki lahko prešli na vire dobave iz Južne Koreje in Tajvana, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi.

(168)

Zato je Komisija zavrnila trditve, opisane v uvodnih izjavah 164 in 165 zgoraj.

(169)

Poleg tega je skupina Sipchem trdila, da uvedba dajatev ni v interesu nadaljnjih uporabnikov BDO v Uniji, saj je menila, da si ti uporabniki ne morejo privoščiti, da bi plačali višjo ceno BDO ali „neškodljivo“ ceno BDO, in da bi posledično višje cene BDO ogrozile sposobnost preživetja dejavnosti uporabnikov BDO v Uniji, kar bi na koncu povzročilo izgubo delovnih mest in ogrozilo privlačnost naložb EU. Vendar skupina Sipchem ni utemeljila nobene od teh trditev.

(170)

Poleg tega je družba Envalior trdila, da je bila ocena Komisije o deležu BDO pri stroških nižje v prodajni verigi metodološko pomanjkljiva, ker je bilo povprečje uporabe in stroškov BDO določeno za vse nadaljnje uporabnike, in je znatno podcenila pomen stroškov BDO za polibutilen tereftalat (PBT), naveden v uvodni izjavi 431 začasne uredbe. Družba Envalior je zato zahtevala posebno oceno stroškov BDO za vsak izdelek nižje v prodajni verigi, namesto da bi analiza temeljila na povprečju za vse izdelke nižje v prodajni verigi. Nazadnje, družba Envalior je trdila, da ugotovitev Komisije, da „se ne pričakuje, da se bodo [...] močno“ zvišale cene BDO, ne odraža dejanskega vpliva ukrepov na stroške in konkurenčnost proizvajalcev nižje v prodajni verigi, kot je družba DuBay, vpliva BDO na stroške ključnih izdelkov BDO nižje v prodajni verigi, kot so polibutilen tereftalat, tetrahidrofuran in γ-butirolakton, ali na izkrivljanje konkurence med proizvajalci Unije in uvozniki izdelkov BDO nižje v prodajni verigi ter na tveganje, da bi se proizvodnja BDO nižje v prodajni verigi preselila iz Unije in se uvažala.

(171)

Komisija ni zanikala, da lahko BDO predstavlja znaten in pomemben delež proizvodnih stroškov za nekatere izdelke nižje v prodajni verigi, kot je polibutilen tereftalat, kar je bilo potrjeno v uvodni izjavi 431 začasne uredbe. Poleg tega je navedla, da so se stroški in količina uporabljenega BDO precej razlikovali med uporabnikom in celo znotraj istega uporabnika, odvisno od stopnje specializacije izdelka nižje v prodajni verigi in različnih kombinacij z drugimi kemikalijami. Komisija je v isti uvodni izjavi potrdila, da čeprav je povprečje 14 % skupnih stroškov izdelkov nižje v prodajni verigi povezano z BDO kot surovino za sodelujoče uporabnike, bi lahko bilo za nekatere derivate BDO nižje v prodajni verigi višje.

(172)

Vendar izvedba ocene stroškov in dobičkonosnosti BDO za vse uporabnike ter nato uporaba povprečja stroškov BDO kot surovine na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ni pomanjkljiva ali zavajajoča. Komisija je ocenila količino BDO, ki so jo uporabljali industrijski uporabniki, in ugotovila, da je BDO, kot je navedeno zgoraj, v povprečju predstavljal 14 % skupnih stroškov izdelkov nižje v prodajni verigi in je bil poštena značilnost uporabe BDO v izdelkih ali derivatih BDO nižje v prodajni verigi v Uniji. Poleg tega Komisija poudarja, da ne bi bilo mogoče ločeno oceniti vsake možne kombinacije izdelka nižje v prodajni verigi na uporabnika v Uniji, kar bi privedlo k zelo velikemu številu potencialnih izdelkov nižje v prodajni verigi, proizvedenih celo v okviru enega samega industrijskega uporabnika BDO. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da se je oprla na informacije, ki so jih uporabniki predložili med preiskavo, in da razčlenitev stroškov za vsak izdelek nižje v prodajni verigi za večino uporabnikov Unije ni bila na voljo.

(173)

Poleg tega Komisija med preveritvenim obiskom ni mogla preveriti informacij, ki jih je predložila družba Envalior v zvezi z izdelki BDO nižje v prodajni verigi o stroških, uporabi, zaposlenih in dobičku, ker med obiskom podatkov ni bilo mogoče natančno ugotoviti ali preveriti.

(174)

Po prejemu posodobljenih vprašalnikov in preverjanju vprašalnika za uporabnike družbe Novamont v njenih prostorih je Komisija v analizo uporabnikov vključila posodobljene in preverjene podatke družbe Novamont, s čimer je natančneje prikazala podatke uporabnikov BDO v Uniji, vključno z industrijskimi uporabniki, ter v analizo uporabnikov vključila preverjene informacije. Po tej reviziji je BDO v povprečju še vedno predstavljal 14 % skupnih stroškov izdelkov BDO nižje v prodajni verigi, povprečna dobičkonosnost izdelkov BDO nižje v prodajni verigi uporabnikov Unije pa je bila v OP ugotovljena na med [9–11 %]. Poleg tega je bilo v povprečju ugotovljeno, da je prodaja izdelkov, povezanih z BDO, predstavljala približno 36 % in ne 57 % celotne prodaje uporabnikov v OP.

(175)

Glede na posodobljene izračune in spremembe v uvodni izjavi 174 je Komisija potrdila glavne ugotovitve in sklepe o interesu uporabnikov v skladu z začasno uredbo. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bila kljub temu, da se BDO uporablja v večjih količinah od povprečja za nekatere izdelke, na primer za polibutilen tereftalat, kot je navedeno v uvodnih izjavah 432 in 433 začasne uredbe, večina izdelkov BDO nižje v prodajni verigi dejansko dobičkonosna, poleg tega pa so obstajali številni blažilni elementi, ki so zmanjševali vpliv ukrepov na zadevne države, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 433 začasne uredbe.

(176)

Zato se bile trditve iz uvodne izjave 169 zavrnjene.

(177)

Družba Novamont pa je predložila pripombe v zvezi s potrebo po razširitvi dajatev na glavne izdelke BDO nižje v prodajni verigi, da bi se ohranila konkurenčnost proizvajalcev Unije, ker obstaja tveganje za izdelke BDO nižje v prodajni verigi v Uniji, ki so odvisni od uvoza, da bi se še naprej dobavljali izdelki BDO nižje v prodajni verigi, ki pa niso zaščiteni z ukrepi. Poleg tega družba Novamont trdi, da se lahko uvoz preusmeri na uvoz izdelkov nižje v prodajni verigi namesto na uvoz BDO, s čimer bi se zmanjšala učinkovitost dajatev in bi se izognili ukrepom, zato je treba izdelke Unije BDO nižje v prodajni verigi zaščititi z dajatvami.

(178)

V ta namen so družba Novamont in drugi proizvajalci Unije od Komisije zahtevali, naj razmisli o uporabi brezcarinskih kvot, podobnih tistim iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2026/114 (15) o zlitih aluminijevih oksidih (v nadaljnjem besedilu: zadeva o zlitih aluminijevih oksidih), da se omogoči postopna prilagoditev za uporabnike BDO na osnovi fosilnih goriv in BDO na biološki osnovi ter čas za industrijo BDO nižje v prodajni verigi v Uniji, da se prilagodi ukrepom, na primer z novimi strategijami nabave.

(179)

Komisija je analizirala ta zahtevek in sklenila, da v tej zadevi zasnove ukrepov ni treba spremeniti. Komisija opozarja, da so v zadevi o zlitih aluminijevih oksidih ugotovitve o interesu Unije postavile pod vprašaj uvedbo ukrepov, medtem ko je bilo glede na pomisleke v zvezi z gospodarsko varnostjo v zadevi o zlitih aluminijevih oksidih sklenjeno, da bi bilo v interesu Unije, da se ukrepi spremenijo. Vendar je Komisija iz zgoraj pojasnjenih razlogov v zvezi z „interesom Unije“ sklenila, da se v tem primeru in v nasprotju z zadevo o zlitih aluminijevih oksidih ukrepi na splošno ne bi smeli spremeniti.

(180)

Komisija je ugotovila, da razlika v ceni med proizvajalci BDO nižje v prodajni verigi v Uniji in uvozniki iz tretjih držav ter morebitni damping izdelkov BDO nižje v prodajni verigi nista del te preiskave. Zato ugotovitev glede dampinga in škode ni mogoče pravno uporabiti za izdelke nižje v prodajni verigi brez ločene preiskave.

(181)

Po dokončnem razkritju so pripombe o interesu Unije za uporabnike predložile družba Envalior, družba Covestro, skupina Sipchem in družba INEOS.

(182)

Družbi Envalior in Covestro sta pripomnili, da je bil njun izdelek iz derivatov BDO od uvedbe začasnih ukrepov bistveno dražji, kar je vplivalo na njuno konkurenčnost glede takih derivatov, proizvedenih zunaj Unije. Družba Envalior je trdila, da se smola polibutilen tereftalata uvaža iz Kitajske in nadomešča proizvodnjo Unije. Družba Envalior je ponovila svojo trditev, da se v začasni uredbi ni ustrezno upošteval vpliv začasnih ukrepov za BDO z vidika polibutilen tereftalata in tetrahidrofurana. Družba Covestro je trdila, da je že utrpela povišanje stroškov v svoji proizvodnji termoplastičnega poliuretana in disperzij poliuretana ter da bo morda morala zmanjšati proizvodnjo v Uniji.

(183)

Poleg tega je družba Envalior ponovila svoje trditve, da BDO, ki v povprečju predstavlja 14 % skupnih stroškov izdelkov nižje v prodajni verigi, ni reprezentativen za izdelke, kot sta polibutilen tereftalat in tetrahidrofuran. Komisija je že potrdila, da imajo različni izdelki večji in manjši delež BDO, in na podlagi podatkov, ki so jih med preiskavo pridobili sodelujoči uporabniki, je BDO v povprečju predstavljal 14 % skupnih stroškov izdelkov nižje v prodajni verigi in je predstavljal pošten povzetek izpolnjenih vprašalnikov o BDO uporabnikov glede njihove uporabe v izdelkih ali derivatih BDO nižje v prodajni verigi v Uniji. Poleg tega je družba Envalior trdila, da polibutilen tereftalat in tetrahidrofuran predstavljata približno 57 % povpraševanja po BDO v Uniji, pri čemer se je sklicevala na študijo družbe S&P Global iz leta 2022. Vendar je Komisija izpostavila, da skupno povpraševanje po BDO v Uniji po vrsti derivata (tetrahidrofuran ali polibutilen tereftalat) ni nujno enako količini uporabe BDO ali stroškom BDO v določenem izdelku BDO nižje v prodajni verigi, ki se prodaja v Uniji. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 433 začasne uredbe, so bile v izdelkih nižje v prodajni verigi uporabljene zelo različne ravni BDO, vključno z BDO, ki je nižji od 14 % skupnih stroškov izdelka nižje v prodajni verigi, odvisno od uporabljenih spojin in stopnje specializacije izdelka. Poleg tega se podatki niso nanašali na obdobje preiskave.

(184)

Komisija je že v uvodni izjavi 166 potrdila, da bi uvedba dajatev na uvoz BDO lahko povečala stroške izdelkov BDO nižje v prodajni verigi. V skladu s trditvijo iz iste uvodne izjave 166 pa so bile take dajatve potrebne za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu BDO v Uniji in preživetje industrije Unije z odpravo škodljivih učinkov dampinga iz zadevnih držav. Komisija je zato zavrnila trditve družb Envalior in Covestro z utemeljitvijo, da so ukrepi za BDO na splošno očitno v interesu Unije.

(185)

Družba Covestro je trdila, da bi dokončne dajatve nesorazmerno škodovale uporabnikom Unije, saj po njenem mnenju ni zadostne nadomestne dobave za proizvodnjo Unije in ker so uporabniki Unije, ki morajo BDO nabavljati pri tretjih osebah, v „podrejenem konkurenčnem položaju“. Vendar ni predložila nobene utemeljitve ali podatkov v podporo tem trditvam. Družba Covestro je trdila tudi, da proizvodna zmogljivost Unije ne zadostuje za kritje celotnih potreb uporabniške industrije Unije po potrošnji. Vendar je družba INEOS navedla, da je ponovno začela proizvodnjo, Komisija pa je v uvodni izjavi 167 sklenila, da ima industrija Unije dejansko proste zmogljivosti, potrebne za oskrbo trga Unije. Komisija je poudarila, da je bilo vprašanje ustrezne dobave BDO obravnavano že v uvodnih izjavah 413 in 435 ter preglednici 5 začasne uredbe. Ker ni bilo novih informacij, so bile trditve družbe Covestro zavrnjene.

(186)

Družba Covestro je trdila, da bi bilo treba nekatere „stopnje kakovosti“ BDO izključiti iz dajatev. Vendar je bila ta trditev zaradi pomanjkanja podrobnosti o tem, na katere „stopnje kakovosti“ se sklicuje, oziroma brez kakršne koli utemeljitve, zakaj bi bile take izključitve upravičene, zavrnjena.

(187)

Družba Covestro je trdila, da bi morala Komisija uporabiti pravilo nižje dajatve. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 440 začasne uredbe in dokončno potrjeno s to uredbo, se pravilo nižje dajatve že uporablja.

(188)

Zato je Komisija zavrnila zahtevke iz uvodnih izjav 177 in 178 zgoraj.

(189)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 424 do 437 začasne uredbe.

(190)

Preiskava je pokazala, da so se izgube industrije Unije kljub povečanju potrošnje na prostem trgu v obravnavanem obdobju štele za tako visoke, da so kratkoročno pomenile veliko grožnjo za njen obstoj. Komisija je zato sklenila, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

(191)

Poleg tega je BDO bistvena predhodna sestavina za številne pomembne izdelke, kot so farmacevtski izdelki (antibiotiki, statini in vitamini), medicinski pripomočki (kot so katetri, medicinske cevi ali srčni spodbujevalniki), biološko razgradljiva plastika, električna in hibridna vozila ter litijeve baterije. Zato je obstoj uspešne proizvodnje BDO v Uniji bistven tudi z vidika uporabnikov glede zanesljivosti oskrbe, pri čemer je treba upoštevati tudi, da je BDO zaradi njegovih kemičnih lastnosti težko skladiščiti v Uniji.

(192)

Čeprav je preiskava pokazala, da bi se stroški za industrijske uporabnike BDO povečali, je rezultat tehtanja interesov v tem primeru tako kot v začasni fazi, naj se potrdi uvedba ukrepov.

(193)

Ker glede interesa Unije ni bilo nadaljnjih pripomb, je bila uvodna izjava 438 začasne uredbe potrjena.

(194)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(195)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji dokončne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(196)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev zato veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, ne morejo veljati te stopnje in bi zanj morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Kraljevine Saudove Arabije ali Združenih držav Amerike.

(197)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (16). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(198)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabijo samo ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske, Kraljevine Saudove Arabije ali Združenih držav Amerike.

(199)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(200)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(201)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(202)

Proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati (17) od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel, in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(203)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(204)

Družbi LCC in IDC sta predložili ponudbi cenovne zaveze.

(205)

V skladu s členom 8 osnovne uredbe morajo biti ponujene cenovne zaveze ustrezne, da se odpravi škodljivi učinek dampinga, njihovo sprejetje pa ne sme biti nesmiselno.

(206)

Družba LCC je v svoji ponudbi zahtevala tarifno kvoto, oproščeno plačila protidampinške dajatve, za izvoz, prodan neposredno od družbe LCC družbi LCN do letne količine [7 500–14 000] ton. Ko bi bila kvota izčrpana, bi se uporabljala minimalna uvozna cena na podlagi ciljne cene Unije, kot je določena v izračunih škode.

(207)

V skladu s ponudbo bi za dostop družbe LCN do količine dajatev proste tarifne kvote veljali naslednji pogoji: družba LCN bi morala dokazati dejansko potrebo po nujni dobavi BDO od družbe LCC zaradi načrtovanega vzdrževanja ali nenačrtovanega začasnega izpada njenih lastnih proizvodnih obratov BDO v Uniji. Vsak zahtevek za dostop do kvote bi morala pisno odobriti Komisija na podlagi utemeljenega zahtevka družbe LCN, zanj pa bi veljalo 10-dnevno obdobje pregleda.

(208)

Komisija je ponudbo ocenila glede na merila iz člena 8 osnovne uredbe in sklenila, da je ne more sprejeti.

(209)

Prvič, ponudba ni izpolnjevala osnovnega merila iz člena 8 osnovne uredbe, ker družba ni popravila svojih cen, da bi odpravila škodljivi učinek dampinga, kot zahteva osnovna uredba. Ponudba bi dejansko omogočila vstop dampinškega in še vedno škodljivega uvoza v Unijo brez plačila protidampinških dajatev. Že samo zaradi tega ponujene zaveze ni mogoče sprejeti.

(210)

Drugič, za zadevni izdelek so bila značilna znatna cenovna nihanja pred obdobjem preiskave in med njim. Vendar v ponudbi ni bil predlagan mehanizem za prilagoditev cen, ki bi upošteval ta nihanja. Zato ni bilo nobenega zagotovila, da se bodo škodljivi učinki dampinga sčasoma učinkovito obravnavali.

(211)

Nazadnje, postopek iz ponudbe bi bil za Komisijo obremenjujoč za spremljanje, zlasti ker ni okvira za usmerjanje njegovega izvajanja. Na primer, potreba po določitvi nujnih razlogov za odobritev dostopa do količine dajatev proste tarifne kvote bi bila sama po sebi arbitrarna in nepredvidljiva ter zato ne bi zagotavljala zanesljivega ali doslednega postopka ocenjevanja in spremljanja. Zato sprejetje zaveze za Komisijo ne bi bilo smiselno.

(212)

Komisija je že v dokončnem razkritju navedla, da namerava zavrniti ponujeno zavezo družbe LCC. Družba LCC ni predložila pripomb.

(213)

V ponudbi družbe IDC je bila predlagana minimalna uvozna cena na podlagi nedampinške ravni cene CIF v EU. Za določitev te cene so bile v ponudbi predlagane prilagoditve cene za nadaljnjo prodajo prvi neodvisni stranki, kar odraža dobiček in stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo.

(214)

Družba IDC je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju v svojo ponudbo dodala mehanizem prilagoditve minimalne uvozne cene na podlagi stroškov butana, ki je glavna surovina za njeno proizvodnjo BDO.

(215)

Komisija je ponudbo ocenila glede na merila iz člena 8 osnovne uredbe in sklenila, da je ne more sprejeti.

(216)

V zvezi z vidikom izvedljivosti je Komisija ugotovila, da je družba IDC del skupine Sipchem, ki vključuje več proizvodnih in prodajnih družb za petrokemične izdelke. Kanal, ki ga družba IDC uporablja za prodajo BDO v Unijo, tj. prek povezanih družb SMC in SESA, se uporablja tudi za prodajo drugih izdelkov.

(217)

Na podlagi informacij v dokumentaciji bi lahko globalna organizacija skupine Sipchem strankam družbe IDC v Uniji poleg BDO omogočila nakup drugih izdelkov skupine Sipchem. Zato obstaja tveganje navzkrižne kompenzacije, saj bi lahko ta skupina formalno prodajala BDO nad minimalno uvozno ceno, dejansko pa pod njo, in sicer z umetnim znižanjem prodajnih cen drugih izdelkov, prodanih istim strankam. Poleg tega je znaten delež prometa družbe IDC z BDO v Uniji povezan s strankami, ki pripadajo večjim skupinam družb. To odpira še en potencialni kanal za prenos koristi s skupine Sipchem na stranke za BDO v Uniji, s čimer se dejansko zniža prodajna cena, ki se zaračunava tem strankam za BDO.

(218)

Iz tega sledi, da ponujena cenovna zaveza za BDO pomeni veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Ker ni zadostnih in učinkovitih blažilnih ukrepov, je zaradi velikega tveganja navzkrižne kompenzacije ponujena zaveza neizvršljiva in zato nesmiselna v smislu člena 8 osnovne uredbe.

(219)

Komisija je družbi IDC razkrila, da namerava zavrniti njeno ponujeno zavezo, in določila rok za predložitev pripomb. Družba IDC ni predložila pripomb.

(220)

Glede na navedeno je Komisija zavrnila ponujeni zavezi družb LCC in IDC.

(221)

Kot je navedeno v oddelku 1.2 te uredbe, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(222)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(223)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Komisija je v okviru te analize primerjala mesečni povprečni obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave, ki je znašal 8 132 ton, z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do zadnjega polnega meseca pred uvedbo začasnih ukrepov (od julija 2025 do januarja 2026), ki je znašal 8 079 ton. Poleg tega je bilo na podlagi primerjave mesečnega povprečnega obsega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do vključno meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi (od julija 2025 do februarja 2026), opaženo zmanjšanje, in sicer v višini 7 648 ton. Zato je Komisija sklenila, da pogoji za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev niso bili izpolnjeni.

(224)

Družba INEOS se v svojih pripombah po dokončnem razkritju ni strinjala z analizo podatkov v zvezi z retroaktivnim pobiranjem dajatev, ki jo je opravila Komisija.

(225)

Prvič, družba INEOS je na konsolidirani podlagi izračunala 2-odstotno povečanje uvoza, s čimer je izpodbijala izračun Komisije iz uvodne izjave 223 zgoraj, ki kaže na zmanjšanje uvoza po obdobju preiskave. Komisija je zavrnila trditev družbe INEOS, saj tudi na podlagi njenih lastnih podatkov ocena ni pokazala znatnega nadaljnjega povečanja uvoza.

(226)

Drugič, družba INEOS je podatke analizirala posamično za zadevne tri države in trdila, da je za Kitajsko obstajalo povečanje, zato bi bilo treba dajatve na uvoz iz Kitajske pobrati retroaktivno, tudi če ni bilo znatnega povečanja uvoza za vse tri države kot celoto. Vendar je pri preiskavah, v katere je vključena več kot ena zadevna država, kumulacija uvoza iz teh držav za namene analize iz člena 10(4)(d) osnovne uredbe odvisna od tega, ali se Komisija odloči te uvoze kumulirati v preiskavi. Glede na to, da je Komisija kumulirala uvoz iz treh zadevnih držav v tej preiskavi, so bili analiza in sklepi Komisije iz uvodne izjave 223 sprejeti za vse tri države kot celoto. To je v skladu s sodbo Splošnega sodišča v zadevi Stemcor, v kateri je navedeno, da je treba „nadaljnjo znatno rast uvoza v smislu člena 10(4)(d) osnovne uredbe presojati celovito, da se ugotovi, ali bo uvoz kot celota verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončnih dajatev in torej industriji Unije povzročil dodatno škodo“ (18). Komisija je zato trditev zavrnila.

(227)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (19) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(228)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –