(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2025/2307 (2) je bila 25. oktobra 2025 v Hanoju v Vietnamu v imenu Unije podpisana Konvencija Združenih narodov proti kibernetski kriminaliteti; Krepitev mednarodnega sodelovanja za boj proti nekaterim kaznivim dejanjem, storjenim z uporabo sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, ter za izmenjavo dokazov v elektronski obliki o hudih kaznivih dejanjih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) s pridržkom njene sklenitve.

(2)

Konvencija je skladna z varnostnimi cilji Unije iz člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer zagotavljati visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi s približevanjem kazenskih zakonodaj.

(3)

Konvencija se uporablja za konkretne kazenske preiskave ali postopke v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s Konvencijo, ter za izmenjavo dokazov v elektronski obliki, ki se nanašajo na huda kazniva dejanja (kazniva dejanja, za katera je zagrožena najvišja kazen odvzema prostosti najmanj štirih let ali strožja kazen), in omogoča izmenjavo podatkov le v take namene.

(4)

Konvencija harmonizira omejen sklop jasno opredeljenih kaznivih dejanj, hkrati pa državam pogodbenicam omogoča prožnost, ki jo potrebujejo, da se izognejo prekomerni inkriminaciji zakonitega ravnanja.

(5)

Konvencija določa le minimalna pravila o odgovornosti pravnih oseb za sodelovanje v kaznivih dejanjih, določena v skladu s Konvencijo. Od držav pogodbenic ne zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki bi bili lahko potrebni za to, da se določi odgovornost pravnih oseb na način, ki ne bi bil v skladu z njihovimi pravnimi načeli.

(6)

Konvencija je skladna tudi s cilji Unije glede varstva osebnih podatkov, zasebnosti in temeljnih pravic, v skladu s členom 16 PDEU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(7)

Konvencija določa stroge pogoje in zaščitne ukrepe na področju človekovih pravic, ki so del predmeta urejanje in namena Konvencije ter so neločljivo povezani s pooblastili in postopki, določenimi v Konvenciji. Ti pogoji in zaščitni ukrepi kot taki ne morejo biti predmet pridržkov. Konvencija izključuje vsakršno razlago, ki bi privedla do zatiranja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja, vesti, mnenja, veroizpovedi ali prepričanja, mirnega zbiranja in združevanja. Ti zaščitni ukrepi zagotavljajo tudi, da se mednarodno sodelovanje lahko zavrne, če bi bilo v nasprotju z nacionalno zakonodajo držav pogodbenic ali če bi bila taka zavrnitev potrebna za preprečitev kakršne koli oblike diskriminacije.

(8)

Kar zadeva pooblastila in postopke na nacionalni in mednarodni ravni, Konvencija določa horizontalne pogoje in zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic v skladu z obveznostmi držav pogodbenic po mednarodnem pravu človekovih pravic. Države pogodbenice morajo tudi vključiti načelo sorazmernosti v svoje nacionalno pravo. Taki pogoji in zaščitni ukrepi med drugim vključujejo sodni ali drug neodvisen pregled, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, razloge, ki upravičujejo uporabo pooblastil in postopkov, ter omejitev obsega in trajanja takih pooblastil in postopkov.

(9)

Konvencija vsebuje namensko določbo o varstvu osebnih podatkov, ki zagotavlja, da se pred posredovanjem kakršnih koli osebnih podatkov drugi državi pogodbenici v skladu z Listino uporabijo pomembna načela varstva podatkov, vključno z omejitvijo namena, najmanjšim obsegom podatkov, sorazmernostjo in nujnostjo.

(10)

Komisija je s sodelovanjem pri pogajanjih v imenu Unije zagotovila združljivost Konvencije z ustreznimi pravili Unije.

(11)

Za zagotovitev skladnosti Konvencije s pravom in politikami Unije ter enotne uporabe Konvencije v državah članicah pri njihovih odnosih s državami pogodbenicami, ki niso članice EU, in učinkovite uporabe Konvencije je pomembnih več pridržkov.

(12)

Pridržki ne posegajo v nobene druge pridržke, ki bi jih želele države članice dati posamično, kadar je to dovoljeno.

(13)

Ker Konvencija določa postopke za izboljšanje čezmejnega dostopa do dokazov v elektronski obliki in visoko raven zaščitnih ukrepov, bo to, da se postane pogodbenica Konvencije, spodbujalo doslednost prizadevanj Unije v boju proti kibernetski kriminaliteti in drugim oblikam kriminala na svetovni ravni. S tem se bo olajšalo sodelovanje med državami pogodbenicami, ki so članice EU, in državami pogodbenicami, ki niso članice EU, hkrati pa se bo zagotovila visoka raven varstva posameznikov.

(14)

Hitra sklenitev Konvencije s strani Unije bo poleg tega zagotovila, da bo imela Unija že v zgodnji fazi izvajanja tega novega globalnega okvira za boj proti kibernetski kriminaliteti pomembno vlogo.

(15)

Na podlagi člena 64(3) Konvencije morajo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kot je Unija, Konvencijo ratificirati, sprejeti ali odobriti.

(16)

Unija bi morala tako kot njene države članice postati pogodbenica Konvencije, saj imajo tako Unija kot njene države članice pristojnosti na področjih, ki jih ureja Konvencija. Sklenitev Konvencije s strani Unije ne posega v pristojnost držav članic glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve Konvencije v skladu z njihovimi notranjimi postopki. Konvencijo bi bilo treba skleniti v imenu Unije glede zadev, ki so v pristojnosti Unije, kolikor bi Konvencija lahko vplivala na skupna pravila ali spremenila njihovo področje uporabe. Na področju skupnih pristojnosti države članice ohranijo svojo pristojnost, kolikor Konvencija ne vpliva na skupna pravila ali spreminja njihovega področja uporabe.

(17)

V skladu s Konvencijo bi morala Unija v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjaviti, kakšen je obseg njenih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja Konvencija. Unija je obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja Konvencija, opredelila v Izjavi o pristojnosti Evropske unije, podani v skladu s členom 64(3) in (4) Konvencije Združenih narodov proti kibernetski kriminaliteti; Krepitev mednarodnega sodelovanja za boj proti nekaterim kaznivim dejanjem, storjenim s sredstvi sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, ter za izmenjavo dokazov v elektronski obliki o hudih kaznivih dejanjih (v nadaljnjem besedilu: Izjava o pristojnosti).

(18)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje dal 4. septembra 2025.

(19)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(20)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(21)

Konvencijo, priložene pridržke in izjavo o pristojnosti bi bilo treba odobriti –