1.   Države članice zagotovijo kakovost modeliranja in validirajo uporabe modeliranja v skladu z merili iz tega člena.

2.   Kadar je mogoče, se preveri in zagotovi kakovost vseh naborov vhodnih podatkov, preden se uporabijo kot vhodni podatki za uporabo modeliranja. Države članice ta preverjanja kakovosti opravijo pred izvedbo vsake uporabe modeliranja.

3.   Kadar je mogoče, se podatki o meritvah, ki se uporabljajo za validacijo uporab modeliranja, razlikujejo v smislu lokacij vzorčevalnih mest, da se zajamejo ustrezna okolja za določeno onesnaževalo na območju interesa.

4.   Kar zadeva modeliranje, se doseganje cilja glede kakovosti preveri na zadostnem številu vzorčevalnih mest v skladu z zahtevami iz točke A Priloge V k Direktivi (EU) 2024/2881.

5.   Pri ocenjevanju uporab modeliranja, ki vključujejo integrirano uporabo modelov in meritev, se za oceno, ali je cilj glede kakovosti modeliranja izpolnjen, uporabljajo samo podatki o meritvah, ki niso uporabljeni v rezultatih uporabe modeliranja in so skladni s cilji glede kakovosti podatkov iz Priloge V k Direktivi (EU) 2024/2881. V takem primeru države članice, kadar je mogoče, uporabe modeliranja, ki vključujejo integrirano uporabo modelov in meritev, ocenijo z uporabo metodologije iz Priloge II ali katere koli metodologije, ki zagotavlja enakovredne rezultate.

6.   Kadar se za določitev območij prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest uporablja modeliranje, take uporabe modeliranja izpolnjujejo zahteve iz točke A Priloge V k Direktivi (EU) 2024/2881.

1.   Države članice v vseh conah, uvrščenih nad ocenjevalne prage na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2024/2881, uporabijo meritve v skladu s členom 6 tega sklepa ali modeliranje v skladu s členom 7 tega sklepa ali kombinacijo obojega, za oceno območij prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest v navedenih conah.

2.   V vseh conah, uvrščenih pod ocenjevalne prage na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2024/2881, v katerih se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo vzorčevalna mesta, lahko države članice ocenijo območja prostorske reprezentativnosti navedenih vzorčevalnih mest. Kadar se taka ocena izvede, se lahko podpre z meritvami, uporabami modeliranja, strokovno analizo ali kombinacijo teh metod.

1.   Države članice ocenijo območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest v skladu z določbami iz tega člena.

2.   Države članice določijo lokacije ali območja s koncentracijami, podobnimi tistim na vzorčevalnem mestu za določeno onesnaževalo, pri čemer uporabijo tolerančne ravni v skladu s členom 6(3) za meritve in tolerančne ravni v skladu s členom 7(2) za uporabe modeliranja.

Za namene prvega pododstavka se osrednja vrednost izbere na naslednji način:

Države članice lahko poleg letne povprečne vrednosti uporabijo druge metrike, kot so ustrezni percentili ali sezonska povprečja, vključno z urnim, osemurnim, dnevnim, AOT40 in zimskim povprečjem za onesnaževala z mejnimi ali ciljnimi vrednostmi, določenimi za metrike, ki niso letna povprečna vrednost.

3.   Države članice v skladu s pravili iz tega odstavka natančneje opredelijo območja, določena na podlagi odstavka 2.

Geografsko območje lahko vključuje nesosednje predele, vendar je njegova površina načeloma omejena z mejami obravnavane cone. Za vzorčevalna mesta, ki naj bi bila reprezentativna za območja, širša od določene cone kakovosti zraka, lahko države članice uporabijo alternativne geografske omejitve.

Lokacije ob zelo prometnih cestah na primestnih ali podeželskih območjih ali v njihovi bližini se lahko izključijo iz območij, določenih za vzorčevalna mesta v neizpostavljenem mestnem okolju, tudi če so koncentracije na navedenih območjih znotraj tolerančnega intervala, izračunanega za vzorčevalno mesto.

Če območje, določeno za vzorčevalno mesto, zajema širše območje od mesta ali mestnega območja, na katerem je vzorčevalno mesto, se lahko določeno območje dodatno omeji na mesto ali mestno območje.

Lokacije, na katerih se ocenjevanje kakovosti zraka ne zahteva v skladu s točko A.2 Priloge IV k Direktivi (EU) 2024/2881, se lahko izključijo iz določenega območja.

4.   Države članice upoštevajo informacije v zvezi z viri, da izključijo lokacije z območij, določenih in podrobno opredeljenih v skladu z odstavkoma 2 in 3, ki imajo bistveno različne profile onesnaženosti ali disperzijske pogoje. Države članice za določitev takih lokacij opravijo strokovno analizo.

1.   Za ocenjevanje območij prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest se lahko po potrebi uporabijo tako meritve na stalnem merilnem mestu kot tudi indikativne meritve.

2.   Države članice pri uporabi indikativnih meritev za oceno območja prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta zagotovijo, da so meritve za ozon enakomerno porazdeljene v koledarskem letu in v obdobju od aprila do septembra ter da nekatera obdobja leta niso prekomerno ali premalo zastopana.

Kadar se za oceno območja prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta uporabljajo samo indikativne meritve, države članice zagotovijo, da sta število in prostorska porazdelitev indikativnih meritev takšna, da se lahko, kolikor je mogoče, reproducira pričakovana variabilnost koncentracij onesnaževal.

Negotovost indikativne meritve za posamezno onesnaževalo je lahko negotovost, določena za uporabe modeliranja iz točke A Priloge V k Direktivi (EU) 2024/2881 za zadevno onesnaževalo.

3.   Države članice določijo lokacije s koncentracijami, podobnimi osrednji vrednosti, kot je določena v členu 5(2), točka (a), za določeno onesnaževalo v skladu z metodologijo iz tega odstavka.

Za izračun razpona koncentracije se nad in pod osrednjo vrednostjo uporablja tolerančna raven 15 % osrednje vrednosti ali najnižja tolerančna raven iz Priloge I, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Pri izračunu razpona koncentracije iz drugega pododstavka se lahko vrednosti zaokrožijo na dve signifikativni števki.

Izmerjena koncentracija zadevnega onesnaževala na določeni lokaciji se primerja z razponom koncentracije, izračunanim v skladu z drugim pododstavkom.

Kadar je izmerjena koncentracija na določeni lokaciji znotraj razpona koncentracije, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, se ta lokacija vključi na območje, določeno v skladu s členom 5(2).

4.   Države članice lahko uporabijo modeliranje v skladu s členom 7 tudi za vključitev območij v bližini lokacij, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, na območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta.

Za vključitev območij v bližini lokacij, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, na območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta se lahko uporabi tudi strokovna analiza, ki med drugim vključuje oceno informacij v zvezi z lokacijami in viri v skladu s členom 5(3) in (4). Strokovna analiza se lahko podpre tudi z rezultati meritev z nereferenčnimi ali neenakovrednimi metodami merjenja.

1.   Kadar se za oceno območja prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta uporabi modeliranje, države članice pripravijo zemljevid modeliranih koncentracij določenega onesnaževala na območju interesa, na katerem se nahaja vzorčevalno mesto.

Države članice zagotovijo, da modeliranje, ki se uporabi za pripravo zemljevida modeliranih koncentracij, izpolnjuje merila iz členov 2 in 3 tega sklepa.

2.   Države članice določijo območja z modeliranimi koncentracijami, podobnimi osrednji vrednosti, kot je določena v členu 5(2), točka (b), za določeno onesnaževalo v skladu z metodologijo iz tega odstavka.

Za izračun razpona koncentracije se nad in pod osrednjo vrednostjo uporablja tolerančna raven 15 % osrednje vrednosti ali najnižja tolerančna raven, določena v Prilogi I, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Pri izračunu razpona koncentracije iz drugega pododstavka se lahko vrednosti zaokrožijo na dve signifikativni števki.

Modelirana koncentracija na vseh območjih se primerja z razponom koncentracije, izračunanim v skladu z drugim pododstavkom.

Kadar je modelirana koncentracija za območje znotraj razpona koncentracije, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom, se to območje vključi na območje, določeno v skladu s členom 5(2).

3.   Države članice lahko za oceno podobnosti območja z določenim vzorčevalnim mestom uporabijo strokovno analizo, ki med drugim vključuje oceno informacij v zvezi z lokacijami in viri v skladu s členom 5(3) in (4).

1.   Brez poseganja v člen 4 države članice pripravijo zemljevid, ki razmejuje območja prostorske reprezentativnosti vseh vzorčevalnih mest za določeno onesnaževalo v določeni coni ali na alternativnem geografskem območju v skladu z metodologijo iz tega člena.

2.   Kadar se v skladu z metodologijo iz členov 5 do 7 lokacija ali območje določi za območje prostorske reprezentativnosti več kot enega vzorčevalnega mesta, države članice lokacijo ali celotno prekrivajoče se območje bodisi ohranijo na vseh zadevnih območjih prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest bodisi jo oziroma ga vključijo samo na območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta, ki je najbolj podobno zadevni lokaciji ali območju v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Podobnost med vzorčevalnimi mesti ter med vzorčevalnim mestom in modeliranim območjem iz odstavka 2 se oceni glede na vrsto vzorčevalnega mesta, značilnosti lokacije, ustrezne vire emisij in ravni koncentracije.

4.   Ko se območje prostorske reprezentativnosti vseh vzorčevalnih mest za določeno onesnaževalo oceni v skladu z določbami iz členov 4 do 8, države članice pripravijo zemljevid območij prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest iz odstavka 1 tega člena.

Zemljevid območij prostorske reprezentativnosti se pripravi na podlagi podatkov iz enega izmed zadnjih petih let. Države članice lahko uporabijo ustrezno metodo, vključno z uporabo podatkov iz več let, da upoštevajo medletno variabilnost, če se dokaže zanesljivost metode.

Države članice pregledajo zemljevid območja prostorske reprezentativnosti vsaj po vsakem pregledu, opravljenem v skladu s točko D.9 Priloge IV k Direktivi (EU) 2024/2881, in tudi v primeru pomembnih sprememb mreže za spremljanje ali zadevnih bistvenih sprememb virov onesnaževanja oziroma meteoroloških pogojev.

1.   Države članice uporabijo rezultate indikativnih meritev za oceno kakovosti zraka in pridobitev informacij o prostorski porazdelitvi onesnaževal zraka, kadar ti pokažejo preseganje mejne ali ciljne vrednosti.

2.   Države članice lahko uporabijo rezultate indikativnih meritev za oceno kakovosti zraka in pridobitev informacij o prostorski porazdelitvi onesnaževal zraka, kadar mejna ali ciljna vrednost ni presežena.

3.   Kadar se skladnost z urnimi, dnevnimi osemurnimi in dnevnimi mejnimi ali ciljnimi vrednostmi ocenjuje z indikativnimi meritvami, lahko države članice za izračun statistike preseganja uporabijo ustrezni percentil.

1.   Države članice uporabijo modelirane koncentracije za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne ali ciljne vrednosti, kadar tako modelirana koncentracija na lokaciji, ki jo pokriva območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta, kot tudi meritev vzorčevalnega mesta pokažeta preseganje mejne ali ciljne vrednosti.

2.   Države članice modeliranih koncentracij ne uporabljajo za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne ali ciljne vrednosti na določeni lokaciji, kadar te ne pokažejo preseganja mejne ali ciljne vrednosti na tej lokaciji, hkrati pa to lokacijo pokriva območje prostorske reprezentativnosti vzorčevalnega mesta, ki kaže preseganje določene mejne ali ciljne vrednosti.

Kadar nastopijo razmere, opisane v prvem pododstavku, države članice ocenijo, ali je potreben pregled njihove uporabe modeliranja. S tem pregledom se oceni, ali uporaba modeliranja ustreza svojemu namenu, zaključi pa se najpozneje eno leto po izvedbi uporabe modeliranja, ki je sprožila pregled.

3.   Države članice uporabijo modelirane koncentracije za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ocenjevalne prage na določeni lokaciji, kadar je modelirana koncentracija na tej lokaciji nad ocenjevalnim pragom in pod mejno ali ciljno vrednostjo, lokacije pa ne pokriva območje prostorske reprezentativnosti stalnega vzorčevalnega mesta.

V takem primeru se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile modeliranih koncentracij za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ocenjevalne prage, če izvedejo vsaj eno dodatno meritev, katere območje prostorske reprezentativnosti pokriva modelirano lokacijo. Te meritve se določijo v dveh koledarskih letih po uporabi modeliranja, če gre za meritve na stalnem merilnem mestu, in v enem koledarskem letu po uporabi modeliranja, če gre za indikativne meritve. Dodatne meritve zajemajo vsaj eno koledarsko leto v skladu z zahtevami glede najmanjšega zajema podatkov iz točke B Priloge V k Direktivi (EU) 2024/2881.

4.   V vseh primerih, ki niso zajeti v odstavkih 1 do 3, in brez poseganja v člen 8(6) Direktive (EU) 2024/2881 lahko države članice uporabijo modelirane koncentracije za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne ali ciljne vrednosti in ocenjevalne prage.

5.   Države članice lahko rezultate modeliranja uporabijo za zagotavljanje informacij o prostorski porazdelitvi koncentracij onesnaževal zraka, opredelitev morebitnih žariščnih točk v coni in po potrebi pridobitev informacij o območju preseganja, izračunanem z uporabo modeliranja.