IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1144

z dne 28. maja 2026

o določbah o elektronskih dovoljenjih za izvoz predmetov kulturne dediščine na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1081/2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (1) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za predmete kulturne dediščine,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Podrobne ureditve so potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 116/2009, ki med drugim določa uvedbo sistema izvoznih dovoljenj za nekatere kategorije predmetov kulturne dediščine, navedene v Prilogi I k navedeni uredbi.

(2)	Uredba (ES) št. 116/2009 ne določa, ali bi bilo treba za izvozna dovoljenja zaprositi, jih obdelati in izdati v papirni ali elektronski obliki.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1081/2012 (2) zahteva, da se izvozna dovoljenja sestavijo in izdajo v papirni obliki. To je v nasprotju s sedanjim trendom v Uniji, v skladu s katerim je večina uprav in organov držav članic že digitalizirala svoje storitve za državljane ali pa izvaja postopke za njihovo digitalizacijo, in sicer tako, da izdajajo in uporabljajo elektronsko certificiranje. Stanje, ko vse večje število držav članic razvija različne elektronske rešitve za izvozna dovoljenja, pri čemer druge države članice ta dovoljenja še vedno izdajajo na papirju, bi lahko škodilo enotnemu izvajanju Uredbe (ES) št. 116/2009 po vsej Uniji.

(4)

Vzpostavitev elektronskega sistema, prek katerega se zaprosi za izvozna dovoljenja ter se jih obdela in izda, bi bila v skladu s cilji akcijskega načrta EU za e-upravo za obdobje 2016–2020 (3), katerega namen je povečati učinkovitost javnih storitev z odpravo obstoječih digitalnih ovir, zmanjšanjem upravnih bremen in izboljšanjem kakovosti interakcij med nacionalnimi upravami. Skladna bi bila tudi s Talinsko deklaracijo (4), ki določa cilje za interakcijo med javnimi upravami ter širšo javnostjo in podjetji na podlagi načel „privzeto digitalno“, „samo enkrat“ in „privzeta interoperabilnost“.

(5)

Sistem za izdajanje izvoznih dovoljenj, ki temelji na papirnih dokumentih, omogoča le omejeno sledenje uporabe izvoznega dovoljenja, potem ko je bilo to izdano, poleg tega pa so izvozna dovoljenja v papirni obliki izpostavljena ponarejanju. Da bi odpravili to ranljivost ter izboljšali učinkovitost in upravno sodelovanje med organi, pristojnimi za uporabo Uredbe (ES) št. 116/2009 v državah članicah, bi bilo treba sistem za predložitev, obdelavo in izdajanje izvoznih dovoljenj, ki temelji na papirnih dokumentih, nadomestiti z elektronskim.

(6)

Uredba (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa vzpostavitev centraliziranega elektronskega sistema za uvoz predmetov kulturne dediščine na carinsko območje Unije (v nadaljnjem besedilu: sistem za uvoz predmetov kulturne dediščine), da bi se omogočili shranjevanje in izmenjava informacij med pristojnimi organi in carinskimi organi držav članic ter izpolnjevanje nekaterih formalnosti uvoznikov, kot sta vložitev zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj ali priprava izjav uvoznikov. Za predmete kulturne dediščine, ki se nahajajo na carinskem območju Unije, bi bilo treba zagotoviti enako raven zaščite, kot jo sistem za uvoz predmetov kulturne dediščine zagotavlja kulturni dediščini tretjih držav.

(7)

Zato in za zagotovitev, da se elektronska izvozna dovoljenja na podlagi Uredbe (ES) št. 116/2009 uporabljajo enotno po vsej Uniji, je treba določiti centralizirani elektronski sistem, ki bi ga morali pristojni organi držav članic uporabljati za prejemanje in obdelavo zahtevkov za izvozna dovoljenja in izdajanje takih dovoljenj, ter ureditve za delovanje tega elektronskega sistema in uporabo elektronskih izvoznih dovoljenj.

(8)

Carinski organi držav članic bi morali imeti dostop do tega sistema, da bi lahko izvajali kontrole izvoznih dovoljenj na zunanjih mejah Unije in po potrebi sodelovali s pristojnimi organi. Za dosego tega cilja bi moral biti elektronski sistem za izvozna dovoljenja povezan z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(9)	Da bi odpravili nepotrebno upravno breme, je treba določiti določbe za odprta izvozna dovoljenja za začasni izvoz predmetov kulturne dediščine s strani odgovornih oseb ali muzejev in podobnih institucij za uporabo, študij, ohranjanje ali razstavo v tretjih državah.

(10)

Države članice, ki želijo izkoristiti take možnosti, bi morale biti sposobne, da to v zvezi s predmeti kulturne dediščine, osebami in muzeji te države tudi storijo. Poleg nekaterih minimalnih zahtev za odprta dovoljenja, določenih v tej uredbi, bi se lahko pogoji, ki jih je treba izpolniti, med državami članicami razlikovali. Države članice bi zato morale imeti možnost, da se odločijo, ali bodo izdale odprta dovoljenja ali ne.

(11)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 1081/2012 bi bilo zato treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

(12)	Uporabo teh novih določb bi bilo treba odložiti, da bi sovpadala s časom začetka delovanja elektronskega sistema za izvozna dovoljenja.

(13)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 18. decembra 2025 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„sistem ECG“ pomeni elektronski sistem za izvoz predmetov kulturne dediščine;

(2)	„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo ali katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;

(3)	„muzej ali podobna institucija“ pomeni subjekt, ustanovljen z namenom ohranjanja kulturne dediščine in zagotavljanja dostopa javnosti do take kulturne dediščine;

(4)	„številka EORI“ pomeni registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta, kot je opredeljena v členu 1, točka 18, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (8).

(5)	„sistem Traces“ pomeni sistem iz člena 4, točka 51, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

ODDELEK 2

IZVOZNA DOVOLJENJA

Člen 2

Vrste izvoznih dovoljenj in skupna pravila zanje

1. Osebe, ki želijo izvažati predmete kulturne dediščine s carinskega območja Unije, vložijo zahtevek prek sistema ECG pri pristojnem organu iz člena 2(2), prvi pododstavek, točki (a) in (b), Uredbe (ES) št. 116/2009 za izvozno dovoljenje ene od naslednjih vrst:

(a)	standardno dovoljenje;

(b)	posebno odprto dovoljenje;

(c)	splošno odprto dovoljenje.

2. Standardno dovoljenje se uporablja za vsak izvoz, za katerega velja Uredba (ES) št. 116/2009, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.

Vendar pa se vsaka posamezna zadevna država članica lahko odloči, ali želi ali ne želi izdati posebnih ali splošnih odprtih dovoljenj, ki se lahko uporabljajo namesto njih, če so izpolnjeni posebni s tem povezani pogoji, kakor je določeno v členih 5 in 6.

3. Posebno odprto dovoljenje zajema večkratni začasni izvoz določenega predmeta kulturne dediščine, ki ga izvede oseba, kakor je določeno v členu 5.

4. Splošno odprto dovoljenje zajema začasni izvoz katerega koli od predmetov kulturne dediščine, ki predstavljajo del stalne zbirke nekega muzeja ali podobne institucije, kakor je določeno v členu 6.

5. Pristojni organ lahko katero koli standardno, posebno ali splošno odprto dovoljenje, ki ga je izdal, prekliče kadar koli v obdobju njegove veljavnosti, če pogoji, pod katerimi je bilo izdano, niso več izpolnjeni. Drugi pristojni organi se nemudoma opozorijo prek sistema ECG, da se prepreči nepravilna uporaba takega izvoznega dovoljenja.

6. Izvozno dovoljenje izda pristojni organ v sistemu ECG in:

(a)	je podpisano z elektronskim žigom pristojnega organa;

(b)	je pripravljeno z uporabo kvalificiranih elektronskih časovnih žigov za potrditev datuma izdaje;

(c)	navaja številko EORI imetnika dovoljenja.

Uporaba izvoznih dovoljenj iz odstavka 1 na noben način ne sme vplivati na obveznosti v zvezi z izvoznimi postopki ali s tem povezanimi dokumenti.

Člen 3

Izvozna dovoljenja za predmete kulturne dediščine, za katere je bilo predhodno izdano uvozno dovoljenje

Pristojni organi, ki prejmejo zahtevke za izvozno dovoljenje za predmete kulturne dediščine, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 116/2009 in tudi na področje uporabe Uredbe (EU) 2019/880, za katere je bilo predhodno izdano uvozno dovoljenje ali je bila pripravljena izjava uvoznika v skladu z določbami slednje uredbe, v največji možni meri upoštevajo informacije iz navedenega dovoljenja ali navedene izjave ter se izogibajo kakršnemu koli nepotrebnemu bremenu ali zamudi pri izdaji izvoznega dovoljenja.

Člen 4

Standardno dovoljenje

1. Za vsako pošiljko predmetov kulturne dediščine se izda ločeno izvozno dovoljenje, razen kot je določeno v odstavku 3.

2. Za namene odstavka 1 pošiljka pomeni enega ali več predmetov kulturne dediščine, ki jih hkrati odpošlje en izvoznik enemu prejemniku in so zajeti v isti carinski deklaraciji za izvoz.

3. Kadar je pošiljka sestavljena iz več predmetov kulturne dediščine, pristojni organi odloči, ali naj bi se za takšno pošiljko izdalo eno samo ali več izvoznih dovoljenj.

4. Zahtevek za izvozno dovoljenje se vloži pri pristojnih organih, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 116/2009, priložijo pa se mu informacije iz Priloge I k tej uredbi ter vse ustrezne informacije in dokumentacija o izvoru predmeta kulturne dediščine in njegovem pravnem statusu ob vložitvi zahtevka.

5. Pristojni organ lahko za namene izdaje izvoznega dovoljenja zahteva, da se mu predmet kulturne dediščine, ki se bo izvozil, da na voljo za fizični pregled.

6. Vložnik krije vse stroške, nastale v zvezi z njegovim zahtevkom v skladu z odstavkoma 4 in 5.

7. Obdobje veljavnosti izvoznega dovoljenja ni daljše od 12 mesecev od datuma izdaje, razen v primerih iz členov 5 in 6.

8. Pri obravnavi zahtevka za začasni izvoz lahko pristojni organ določi rok, v katerem je treba predmete kulturne dediščine ponovno uvoziti v državo članico, ki je zahtevek izdala.

9. Če pristojni organ zahtevek za izvozno dovoljenje zavrne, svojo odločitev, skupaj z utemeljitvijo in informacijami o pritožbenem postopku, brez odlašanja sporoči vložniku prek sistema ECG.

10. Standardna dovoljenja se izdajajo na podlagi predloge iz Priloge I.

Člen 5

Posebna odprta dovoljenja

1. Posebno odprto dovoljenje se lahko izda za predmet kulturne dediščine, da bi se ta redno začasno izvažal iz carinskega območja Unije za uporabo, študij, ohranjanje ali razstave v tretji državi. Predmet kulturne dediščine mora biti v lasti ali zakoniti posesti osebe, ki vloži zahtevek za posebno odprto dovoljenje.

2. Posebno odprto dovoljenje se lahko izda osebi samo, če je pristojni organ prepričan, da nudi vsa jamstva, za katere meni, da so potrebna za vrnitev blaga v dobrem stanju v Unijo, in da je predmet kulturne dediščine opisan ali označen tako, da ob začasnem izvozu ni dvoma, da je predmet kulturne dediščine, ki se izvaža s carinskega območja Unije, tisti, ki je opisan v posebnem odprtem dovoljenju.

3. Posebna odprta dovoljenja se izdajajo na podlagi predloge iz Priloge II k tej uredbi.

4. V posebnem odprtem dovoljenju se določi obdobje, v katerem ostane veljavno. To obdobje veljavnosti ne sme biti daljše od petih let.

Člen 6

Splošno odprto dovoljenje

1. Splošno odprto dovoljenje se lahko izda muzejem ali podobnim institucijam, da se omogoči začasni izvoz katerih koli predmetov, ki pripadajo njihovi stalni zbirki, da bi se redno začasno izvažali iz carinskega območja Unije za razstave v tretji državi.

2. Dovoljenje se sme izdati samo, če so pristojni organi prepričani, da institucija daje vsa jamstva, za katere menijo, da so potrebna za vrnitev predmeta v Unijo v dobrem stanju. Dovoljenje se lahko uporablja za katero koli kombinacijo predmetov kulturne dediščine iz njihove stalne zbirke ob kateri koli priložnosti začasnega izvoza. Uporablja se lahko tudi za vrsto različnih kombinacij predmetov kulturne dediščine, bodisi zaporedno ali sočasno.

3. Splošna odprta dovoljenja se izdajo na podlagi predloge iz Priloge III k tej uredbi.

4. V splošnem odprtem dovoljenju se navede obdobje, v katerem ostane veljavno. To obdobje veljavnosti ne sme biti daljše od petih let.

Člen 7

Uporaba številke EORI

Osebe, ki zaprosijo za izvozno dovoljenje, za svojo identifikacijo uporabijo številko EORI v skladu s členi 3, 4 in 6 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446.

ODDELEK 3

ELEKTRONSKI SISTEM ZA IZVOZ PREDMETOV KULTURNE DEDIŠČINE

Člen 8

Uporaba sistema ECG

Zahtevki za izvozna dovoljenja na podlagi Uredbe (ES) št. 116/2009 in te uredbe se vložijo in obdelajo prek sistema ECG. Odločitve v zvezi s temi zahtevki se prav tako obdelajo prek sistema ECG.

Sistem ECG se uporablja tudi za shranjevanje in izmenjavo informacij med pristojnimi in carinskimi organi držav članic za namene upravnega sodelovanja.

Člen 9

Uvedba sistema ECG

Komisija:

(a)	razvije sistem ECG kot neodvisni modul sistema Traces;

(b)	zagotovi delovanje, vzdrževanje, podporo in vse potrebne posodobitve ali razvoj sistema ECG;

(c)	ima dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentov v sistemu ECG z namenom priprave letnih poročil ter za razvoj, delovanje in vzdrževanje sistema;

(d)	zagotovi medsebojno povezanost med sistemom ECG in okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2022/2399.

Člen 10

Kontaktne točke za sistem ECG

Komisija imenuje kontaktno točko za sistem ECG za namene izmenjave informacij z državami članicami, da se zagotovi usklajen razvoj, delovanje in vzdrževanje tega elektronskega sistema.

Vsaka država članica imenuje kontaktno točko za sistem ECG za namene izmenjave informacij s Komisijo, da se zagotovi usklajen razvoj, delovanje in vzdrževanje tega elektronskega sistema.

Kontaktna točka Komisije vodi in posodablja seznam vseh kontaktnih točk ter drugim kontaktnim točkam zagotavlja dostop do njega.

Člen 11

Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih

1. Kontaktne točke sistema ECG vzdržujejo spletni javni repozitorij, ki vsebuje zapisljivo elektronsko predlogo za vsa izvozna dovoljenja, ki se lahko izdajo v sistemu ECG.

2. Če sistem ECG ali ena od njegovih funkcij ni na voljo več kot osem zaporednih ur, lahko uporabniki uporabijo zapisljivo elektronsko predlogo iz odstavka 1.

3. Ko je sistem ECG ali predhodno nerazpoložljiva funkcija ponovno na voljo, operatorji uporabijo dokumente, ustvarjene v skladu z odstavkom 2, za zapis istih informacij v sistem.

ODDELEK 4

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V ZVEZI Z IZVOZNIMI DOVOLJENJI

Člen 12

Skupno upravljanje

1. Komisija in države članice se štejejo za upravljavce podatkov za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za vzpostavitev, delovanje in uporabo sistema ECG.

2. Komisija je odgovorna za:

(a)	določitev in izvajanje tehničnih sredstev v sistemu ECG za obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in za omogočanje, da uveljavljajo svoje pravice;

(b)	zagotavljanje varnosti obdelave;

(c)	določitev kategorij svojega osebja in zunanjih ponudnikov, ki se jim lahko odobri dostop do sistema;

(d)	sporočanje kakršnih koli kršitev varnosti osebnih podatkov v okviru sistema ECG ter poročanje o njih Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na podlagi člena 34 Uredbe (EU) 2018/1725 in posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi člena 35 navedene uredbe;

(e)	zagotavljanje, da so njeno osebje in zunanji ponudniki ustrezno usposobljeni za izvajanje svojih nalog znotraj sistema ECG v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

3. Države članice so odgovorne za:

(a)	zagotavljanje, da se pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, uveljavljajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in to uredbo;

(b)	zagotavljanje varnosti in zaupnosti osebnih podatkov na podlagi oddelka 2 poglavja IV Uredbe (EU) 2016/679;

(c)	imenovanje osebja in strokovnjakov, ki se jim odobri dostop do sistema ECG;

(d)	zagotavljanje, da so osebje in strokovnjaki, ki dostopajo do sistema ECG, ustrezno usposobljeni za izvajanje svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in, kadar je to ustrezno, Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

4. Komisija in države članice sklenejo dogovor o skupnem upravljanju v obliki sporazuma najpozneje 18. junija 2029, v vsakem primeru pa pred datumom, od katerega se ta uredba uporablja v skladu s členom 15, drugi odstavek.

5. Sistem ECG hrani osebne podatke, pridobljene v skladu s členi 4, 5 in 6, največ 10 let od datuma vnosa podatkov v sistem ECG. Po izteku tega obdobja se ti osebni podatki zbrišejo.

ODDELEK 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Vzpostavitev sistema ECG

Komisija vzpostavi sistem ECG iz člena 8 te uredbe do 2. oktobra 2031.

Člen 14

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 1081/2012 se razveljavi. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. oktobra 2031.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. maja 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 39, 10.2.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/116/oj.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1081/2012 z dne 9. novembra 2012 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 324, 22.11.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2012/1081/oj).

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179 final) z dne 19. aprila 2016. Na voljo na spletnem mestu https://ec.europa.eu/isa2/sites/default/files/docs/publications/eu-egovernment-action-plan-2016-2020_en.pdf.

(4) Talinska deklaracija o e-upravi z ministrskega srečanja v času estonskega predsedstva Sveta EU 6. oktobra 2017, na voljo na spletnem mestu: https://ec.europa.eu/newsroom/dae/redirection/document/47559.

(5) Uredba (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 151, 7.6.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/880/oj).

(6) Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2399/oj).

(7) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/2446/oj).

(9) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (Pravila o zdravju živali) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/429/oj).

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(11) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/680/oj).

PRILOGA I

PREDLOGA ZA STANDARDNO IZVOZNO DOVOLJENJE

Vnosi, navedeni v tem delu, so podatkovni elementi za obrazec standardnega izvoznega dovoljenja. Izpolniti je treba vsa polja, razen tistih, ki so označena z zvezdico (*).

Vrstni red polj v predlogi ter njihova velikost in oblika so le okvirni.

IZVOZNO DOVOLJENJE

1.	Referenčna številka

Status

KODA QR

4.	Nacionalna referenca*

5.	Država članica in pristojni organ izdajatelj

6.	Vrsta izvoza:

trajni☐

začasni☐

Prejemnik

8.	Povezave na druge dokumente

9.	Namen izvoza

10.	Namembna tretja država

OPIS PREDMETA KULTURNE DEDIŠČINE

11.	Številka kategorije

12.

Oznaka KN

13.	Opis predmeta kulturne dediščine

Vrsta predmeta:

Materiali:

Tehnika(-e):

Naslov/tema:

Datiranje:

Izdelovalec:

Poreklo:

Opis:

Carinska vrednost:

14.	Fotografije in mere

Fotografija (tričetrtinski pogled) (tridimenzionalni predmeti)

Mere:

Opis oznake:

Posebna značilnost:

Napis

Izvirno besedilo*:

Prevedeno besedilo*:

Fotografija (sprednja stran)

Fotografija (leva stran) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (desna stran) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (zadnja stran)

Fotografija (od zgoraj) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (od spodaj) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (oznake)*

Fotografija (posebna značilnost)*

Fotografija (napisi)*

15.	Dokazilne listine

16.	Vložnik/izvoznik Ime: Ulica in hišna številka: Mesto: Poštna številka: Država: Številka EORI:

17.	Lastnik predmetov: Ime: Ulica in hišna številka: Mesto: Poštna številka: Država:

18.	Izjava: Prosim za izvozno dovoljenje za zgoraj opisane predmete kulturne dediščine, ki jih nameravam izvoziti iz Evropske unije, in izjavljam, da so informacije v tem zahtevku in dokazilnih listinah resnične.

Elektronski podpis vložnika izvoznika

Datum (časovni žig)

PRISTOJNI ORGAN

19.	Odločitev pristojnega organa

20.	Velja do / datum izteka veljavnosti [DD/MM/LLLL] Za začasni izvoz, datum ponovnega uvoza* [DD/MM/LLLL]

Elektronski žig:

Napredni ali kvalificirani elektronski žig pristojnega organa, izbranega v polju 5.

Pojasnjevalne opombe

Referenčna številka. To je edinstvena črkovno-številčna koda, ki jo dokumentu dodeli sistem ECG.

Status. To je status dokumenta v sistemu ECG.

Koda QR. To je edinstvena strojno berljiva optična oznaka, ki jo dodeli sistem ECG in ki je hiperpovezava na elektronsko različico dokumenta.

Nacionalna referenca*. Pristojni organ lahko to polje uporabi za navedbo edinstvene črkovno-številčne kode, dodeljene dokumentu na nacionalni ravni.

Pristojni organ države članice. Ime pristojnega organa in države članice, ki izda izvozno dovoljenje.

Vrsta izvoza. Navedite, ali gre za trajni ali začasni izvoz.

Prejemnik. Ime in polni naslov prejemnika v tretji državi, v katero se predmet trajno ali začasno izvaža.

Povezave na druge dokumente. Če država članica, ki izda izvozno dovoljenje, zahteva tudi izdajo nacionalnega dovoljenja za gibanje blaga, da bi se predmet kulturne dediščine iznesel z njenega ozemlja, navedite številčno oznako navedenega dokumenta in ga naložite v sistem ECG.

Namen izvoza. Navedite, ali je bil predmet, ki se izvaža, prodan ali naj bi bil prodan, razstavljen, ocenjen, popravljen ali kako drugače uporabljen in ali ga je obvezno vrniti.

10.

Namembna tretja država. Navedite namembno tretjo državo.

11.

Kategorija predmeta. Kategorija predmeta kulturne dediščine v smislu Priloge I k Uredbi (ES) št. 116/2009, v kateri so ti predmeti razvrščeni v kategorije od 1 do 15(b). Vpišite samo ustrezno številko kategorije ali podkategorije.

12.

Oznaka KN. Navedite oznako kombinirane nomenklature, pod katero je uvrščen predmet kulturne dediščine.

13.

Navedite naslednje informacije o predmetu kulturne dediščine:

—

Vrsta predmeta: natančneje navedite, katera vrsta predmeta je predmet kulturne dediščine, in bodite natančnejši od splošnega opisa, ki je že naveden v naslovu kategorije, na primer: doprsni kip Cezarja Avgusta; slika piknika v gozdu; kip otroka s hišnim psom; ploski relief prizora iz bitke, tiskani zemljevid pristanišča Marseille; negativ ali pozitiv nadrealističnega filma, komplet naslanjačev v stilu Ludvika XV.; Stradivarijeva violina itd.

—	Za predmete kategorije 13: navedite vrsto zbirke in njeno geografsko poreklo.

—	Za znanstvene zbirke in primerke: navedite znanstveno ime primerka(-ov).

—	Materiali: navedite, kateri materiali so bili uporabljeni za izdelavo predmeta kulturne dediščine ali iz katerih materialov je sestavljen (za naravne predmete).

—	Tehnika(-e): navedite uporabljeno(-e) tehniko(-e) za izdelavo predmeta kulturne dediščine. Za paleontološke, zoološke, botanične, mineraloške ali anatomske predmete navedite „naravni predmet – ni relevantno“.

—

Naslov/tema: navedite naslov predmeta kulturne dediščine, če je znan. Če delo nima natančnega imena, navedite njegovo temo s povzetkom videza predmeta ali, če gre za filme, vsebine filma. Za znanstvene instrumente ali druge predmete, za katere ni mogoče določiti naslova ali teme, zadošča, če se izpolni polje „vrsta predmeta“. Za paleontološke, zoološke, botanične, mineraloške ali anatomske predmete navedite „naravni predmet – ni relevantno“.

—

Datiranje: če natančen datum ni znan, navedite stoletje in del stoletja (prva četrtina, prva polovica) ali tisočletje (kategoriji 1 in 2).

Za starinske predmete, za katere se uporablja navedba starosti (stari več kot 50 ali 100 let ali stari med 50 in 100 let) in za katere ne zadošča navedba stoletja, navesti leto, tudi če je približno (na primer okoli 1890, približno 1950).

Za filme, če datum ni znan, navedite desetletje.

Če gre za komplete (arhive in knjižnice), navedite najzgodnejši in najpoznejši datum.

—

Izdelovalec: navedite ime umetnika, če je znano in evidentirano. Če so predmeti kolektivna dela ali kopije, navedite umetnike ali umetnika izvirnika, če je znan. Če se delo pripisuje zgolj enemu umetniku, navedite „Pripisano […]“. Če umetnik ni znan, navedite delavnico, šolo ali slog (na primer delavnica Velazqueza, Beneška šola, obdobje dinastije Ming, slog Ludvika XV. ali viktorijanski slog). Če gre za tiskovino, navedite ime izdajatelja, kraj in leto objave. Za paleontološke, zoološke, botanične, mineraloške ali anatomske predmete navedite „naravni predmet – ni relevantno“.

—	Poreklo: navedite zgodovinsko poreklo predmeta kulturne dediščine, na primer za kip Minotavra bi se lahko navedlo „minojska civilizacija“.

—

Opis: navedite druge posebne značilnosti predmeta in kakršne koli druge informacije o predmetu, ki bi lahko bile koristne za njegovo identifikacijo, na primer podatke o zgodovini predmeta, pogoje izvedbe, prejšnje lastnike, stanje ohranjenosti in obnove, bibliografijo, elektronsko kodo ali oznake itd.

—	Carinska vrednost: navedite vrednost predmeta kulturne dediščine za carinske namene v enoti nacionalne valute.

Fotografije in mere. Naložite zelo kakovostne fotografije predmeta v naslednjih pogledih:

—	tričetrtinski pogled, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—	od spredaj,

—	z leve strani, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—	z desne strani, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—

od zadaj,

—	od zgoraj, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—	od spodaj, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti).

Za predmete kulturne dediščine, ki imajo posebne značilnosti, predložite fotografijo posebne značilnosti in besedilni opis.

Za predmete kulturne dediščine z oznakami predložite fotografijo in besedilni opis oznake.

Za predmete kulturne dediščine z napisi predložite fotografijo napisa in, če je mogoče, besedilo napisa v izvirnem jeziku ali prevodu.

Mere:

Navedite težo, obliko in mere predmeta. Pri kompleksnih ali nepravilno oblikovanih predmetih navedite mere v centimetrih v naslednjem vrstnem redu: V × Š × G (višina, širina, globina).

15.

Dokazilne listine. Naložite vse dokumente, povezane z identifikacijo, izvorom ali dokazilom o vrednosti predmeta kulturne dediščine, kot so potrdila, strokovne ocene, katalogi, dokazila o lastništvu itd.

16.

Vložnik/izvoznik. Navedite ime, naslov, državo (z dvočrkovno oznako države ISO) in številko EORI izvoznika, v imenu katerega je izdano izvozno dovoljenje.

17.

Lastnik predmetov. Navedite ime, naslov, državo (z dvočrkovno oznako države ISO) lastnika predmeta(-ov) kulturne dediščine. Če je to ista oseba kot vložnik/izvoznik, bi morale biti informacije, ki jih je treba vnesti, enake kot v polju 16.

18.

Izjava vložnika/izvoznika. Izjava o resničnosti navedb in informacij, ki jih je vložnik predložil v podporo svojemu zahtevku za izdajo izvoznega dovoljenja. Izjava mora biti podpisana z elektronskim podpisom izvoznika in opremljena z žigom z datumom.

19.

Odločitev pristojnega organa. Ta del izpolni pristojni organ in navede, ali je zahtevek sprejet in ali je bilo odobreno izvozno dovoljenje.

20.

Velja do / datum izteka veljavnosti. Pristojni organ bi moral navesti datum izteka veljavnosti izvoznega dovoljenja (12 mesecev od datuma izdaje).

V primeru začasnega izvoza, za katerega je pristojni organ določil rok za ponovni uvoz predmeta kulturne dediščine, je treba navesti tudi ustrezni datum.

PRILOGA II

PREDLOGA ZA POSEBNO ODPRTO DOVOLJENJE

Vnosi, navedeni v tem delu, so podatkovni elementi za obrazec posebnega odprtega izvoznega dovoljenja. Ta vrsta dovoljenja omogoča redni začasni izvoz predmetov kulturne dediščine iz Unije za uporabo, študij, obnovo in/ali razstavo v tretji državi.

Izpolniti je treba vsa polja, razen tistih, ki so označena z zvezdico (*).

Vrstni red polj v predlogi ter njihova velikost in oblika so le okvirni.

POSEBNO ODPRTO IZVOZNO DOVOLJENJE

1.	Referenčna številka

Status

KODA QR

4.	Nacionalna referenca*

5.	Pristojni organ države članice

6.	Povezave na druge dokumente

7.	Namen izvoza

OPIS PREDMETA KULTURNE DEDIŠČINE

8.	Številka kategorije

Oznaka KN

10.	Opis predmeta kulturne dediščine

Vrsta predmeta:

Materiali:

Tehnika(-e):

Naslov/tema:

Datiranje:

Izdelovalec:

Poreklo:

Opis:

Carinska vrednost:

11.	Fotografije in mere

Fotografija (tričetrtinski pogled) (tridimenzionalni predmeti)

Mere (se morajo ujemati s fotografijami na levi strani)

Vrsta oznake

Vrsta posebnih značilnosti

Napis

Izvirno besedilo*:

Prevedeno besedilo*:

Fotografija (sprednja stran)

Fotografija (leva stran) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (desna stran) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (zadnja stran)

Fotografija (od zgoraj) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (od spodaj) (tridimenzionalni predmeti)

Fotografija (oznake)*

Fotografija (posebna značilnost)*

Fotografija (napisi)*

12.	Dokazilne listine

13.	Vložnik/izvoznik Ime: Ulica in hišna številka: Mesto: Poštna številka: Država: Številka EORI:

14.	Lastnik predmetov: Ime: Ulica in hišna številka: Mesto: Poštna številka: Država:

15.

Izjava:

Prosim za posebno odprto izvozno dovoljenje za zgoraj opisani predmet kulturne dediščine, ki

☐	ga imam v lasti

☐	je zakonito v moji lasti in ki ga nameravam izvoziti iz Evropske unije za uporabo, študij, ohranjanje ali razstave, in izjavljam, da so informacije v tem zahtevku in dokazilnih listinah resnične.

Elektronski podpis vložnika izvoznika

Datum (časovni žig)

PRISTOJNI ORGAN

16.	Odločitev o zahtevku za izdajo izvoznega dovoljenja

17.	Velja do / datum izteka veljavnosti [DD/MM/LLLL]

Elektronski žig

Napredni ali kvalificirani elektronski žig pristojnega organa, izbranega v polju 5.

Pojasnjevalne opombe

Referenčna številka. To je edinstvena črkovno-številčna koda, ki jo dokumentu dodeli sistem ECG.

Status. To je status dokumenta v sistemu ECG.

Koda QR. To je edinstvena strojno berljiva optična oznaka, ki jo dodeli sistem ECG in ki je hiperpovezava na elektronsko različico dokumenta.

Nacionalna referenca*. Pristojni organ lahko to polje uporabi za navedbo edinstvene črkovno-številčne kode, dodeljene dokumentu na nacionalni ravni.

Pristojni organ države članice. Ime pristojnega organa in države članice, ki izda izvozno dovoljenje.

Povezave na druge dokumente. Če država članica, ki izda izvozno dovoljenje, zahteva tudi izdajo nacionalnega dovoljenja za gibanje blaga, da bi se predmet kulturne dediščine zakonito iznesel z njenega ozemlja, navedite številčno oznako navedenega dokumenta in njegovo kopijo naložite v sistem ECG.

Namen izvoza. Navedite, ali je blago namenjeno za študij, razstavo, uporabo ali ohranjanje v tretji državi. Izbere se lahko več kot en namen, npr. študij in razstava.

Številka kategorije. Kategorija predmeta kulturne dediščine v smislu Priloge I k Uredbi (ES) št. 116/2009, v kateri so ti predmeti razvrščeni v kategorije od 1 do 15(b). Vpišite samo ustrezno številko kategorije ali podkategorije.

Oznaka KN. Navedite oznako kombinirane nomenklature, pod katero je uvrščen predmet kulturne dediščine.

10.

Navedite naslednje informacije o predmetu kulturne dediščine:

—

—	Za predmete kategorije 13: navedite vrsto zbirke in njeno geografsko poreklo.

—	Za znanstvene zbirke in primerke: navedite znanstveno ime primerka(-ov).

—	Materiali: navedite, kateri materiali so bili uporabljeni za izdelavo predmeta kulturne dediščine ali iz katerih materialov je sestavljen (za naravne predmete).

—	Tehnika(-e): navedite uporabljeno(-e) tehniko(-e) za izdelavo predmeta kulturne dediščine. Za paleontološke, zoološke, botanične, mineraloške ali anatomske predmete navedite „naravni predmet – ni relevantno“.

—

Datiranje: če natančen datum ni znan, navedite stoletje in del stoletja (prva četrtina, prva polovica) ali tisočletje (kategoriji 1 in 2).

Za filme, če datum ni znan, navedite desetletje.

Če gre za komplete (arhive in knjižnice), navedite najzgodnejši in najpoznejši datum.

—

—	Poreklo: navedite zgodovinsko poreklo predmeta kulturne dediščine, na primer za kip Minotavra bi se lahko navedlo „minojska civilizacija“.

—

—	Carinska vrednost: navedite vrednost predmeta kulturne dediščine za carinske namene v enoti nacionalne valute.

11.

Fotografije in mere. Naložite zelo kakovostne fotografije predmeta v naslednjih pogledih:

—	tričetrtinski pogled, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—	od spredaj,

—	z leve strani, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—	z desne strani, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—

od zadaj,

—	od zgoraj, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti),

—

od spodaj, kjer je primerno (tridimenzionalni predmeti).

Za predmete kulturne dediščine, ki imajo posebne značilnosti, predložite fotografijo posebne značilnosti in besedilni opis.

Za predmete kulturne dediščine z oznakami predložite fotografijo in besedilni opis oznake.

Za predmete kulturne dediščine z napisi predložite fotografijo napisa in, če je mogoče, besedilo napisa v izvirnem jeziku ali prevodu.

Mere:

Navedite težo, obliko in mere predmeta. Pri kompleksnih ali nepravilno oblikovanih predmetih navedite mere v centimetrih v naslednjem vrstnem redu: V × Š × G (višina, širina, globina).

12.

13.

Vložnik/izvoznik. Navedite ime, naslov, državo (z dvočrkovno oznako države ISO) in številko EORI izvoznika, v imenu katerega je izdano izvozno dovoljenje.

14.

15.

Izjava vložnika/izvoznika. Izjava o resničnosti navedb in informacij, ki jih je vložnik predložil v podporo svojemu zahtevku za izdajo posebnega odprtega izvoznega dovoljenja. Izjava mora biti podpisana z elektronskim podpisom izvoznika in opremljena z žigom z datumom.

16.

Odločitev pristojnega organa. Ta del izpolni pristojni organ in navede, ali je zahtevek sprejet in ali je bilo izdano izvozno dovoljenje.

17.

Velja do / datum izteka veljavnosti. Pristojni organ bi moral navesti datum izteka veljavnosti posebnega odprtega izvoznega dovoljenja (največ 5 let od datuma izdaje).

PRILOGA III

PREDLOGA ZA SPLOŠNO ODPRTO DOVOLJENJE

Vnosi, navedeni v tem delu, so podatkovni elementi za obrazec splošnega odprtega izvoznega dovoljenja. Ta vrsta izvoznega dovoljenja omogoča začasni izvoz predmetov kulturne dediščine, ki so del stalne zbirke muzeja ali podobne institucije, in se lahko uporabi za več različnih izvoznih pošiljk v različne namembne kraje v obdobju njegove veljavnosti. Veljavno je samo, če se predloži skupaj s seznamom predmetov kulturne dediščine, ki se začasno izvozijo v okviru ene same pošiljke.

Izpolniti je treba vsa polja, razen tistih, ki so označena z zvezdico (*).

Vrstni red polj v predlogi ter njihova velikost in oblika so le okvirni.

SPLOŠNO ODPRTO IZVOZNO DOVOLJENJE

1.	Referenčna številka

Status

KODA QR

4.	Nacionalna referenca*

5.	Pristojni organ države članice

6.	Muzej ali podobna institucija, ki je imetnik splošnega odprtega dovoljenja

7.	Pooblaščeni zastopnik(-i) Ime: Ulica in hišna številka: Mesto: Poštna številka: Država: Številka EORI:

8.	Dokazilne listine

9.	Izjava: Prosim za splošno odprto izvozno dovoljenje za predmete kulturne dediščine, ki so del stalne zbirke institucije in jih nameravam začasno izvoziti iz Evropske unije za namene razstave, in izjavljam, da so informacije v tem zahtevku in dokazilnih listinah resnične.

Elektronski podpis vložnika izvoznika (muzej ali podobna institucija)

Datum (časovni žig)

PRISTOJNI ORGAN

10.	Odločitev o zahtevku za izdajo izvoznega dovoljenja

11.	Velja do / datum izteka veljavnosti To dovoljenje se lahko uporablja za več različnih izvoznih pošiljk v različne namembne kraje v obdobju od [DD/MM/LLLL] do [DD/MM/LLLL].

Elektronski žig

Napredni ali kvalificirani elektronski žig pristojnega organa, izbranega v polju 5.

SEZNAM PREDMETOV KULTURNE DEDIŠČINE ZA ZAČASNI IZVOZ Ta del je treba ponoviti za vsak predmet kulturne dediščine, ki je del izvozne pošiljke.
Številka kategorije:
Inventarna številka stalne zbirke:
Oznaka KN:
Opis predmeta kulturne dediščine:
Vrsta predmeta:
Datiranje:
Izdelovalec:
Naslov/tema:
Druge značilnosti:
Fotografija(-e)

Pojasnjevalne opombe

Referenčna številka. To je edinstvena črkovno-številčna koda, ki jo dokumentu dodeli sistem ECG.

Status. To je status dokumenta v sistemu ECG.

Koda QR. To je edinstvena strojno berljiva optična oznaka, ki jo dodeli sistem ECG in ki je hiperpovezava na elektronsko različico dokumenta.

Nacionalna referenca*. Pristojni organ lahko to polje uporabi za navedbo edinstvene črkovno-številčne kode, dodeljene dokumentu na nacionalni ravni.

Pristojni organ države članice. Ime pristojnega organa in države članice, ki izda izvozno dovoljenje.

Muzej ali podobna institucija, ki je imetnik splošnega odprtega dovoljenja. Navedite ime in naslov muzeja ali podobne institucije, ki bo izvozila predmete kulturne dediščine iz svoje stalne zbirke.

Pooblaščeni zastopnik(-i). Navedite ime in številko EORI pooblaščenega(-ih) zastopnika(-ov) (in po izbiri naslov, državo z dvočrkovno oznako države ISO) muzeja ali podobne institucije, ki mora(-jo) izpolniti izvozne formalnosti.

Dokazilne listine. Naložite vse dokumente, povezane z identifikacijo, izvorom ali dokazilom o vrednosti predmeta(-ov) kulturne dediščine, kot so strokovne ocene, popisi predmetov v zbirki, publikacije itd.

Izjava vložnika/izvoznika. Izjava o resničnosti navedb in informacij, ki jih je institucija, ki je vložila zahtevek, predložila v podporo svojemu zahtevku za izdajo splošnega odprtega izvoznega dovoljenja. Izjava mora biti podpisana z elektronskim podpisom zastopnika muzeja in opremljena z žigom z datumom.

10.

Odločitev pristojnega organa. Ta del izpolni pristojni organ in navede, ali je zahtevek sprejet in ali je bilo izdano izvozno dovoljenje.

11.

Velja do / datum izteka veljavnosti. Pristojni organ bi moral navesti datum izteka veljavnosti splošnega odprtega izvoznega dovoljenja (največ 5 let od datuma izdaje).

Seznam predmetov kulturne dediščine za začasni izvoz. Za vsako pošiljko, odpremljeno na podlagi splošnega odprtega dovoljenja, mora muzej, ki je imetnik dovoljenja, ali njegov pooblaščeni zastopnik v sistem ECG naložiti seznam predmetov kulturne dediščine, ki spadajo v stalno zbirko muzeja in se bodo izvozili.

Za vsak predmet kulturne dediščine, ki je na seznamu, navedite številko kategorije ali podkategorije, inventarno številko ali drug kazalnik v muzejski stalni zbirki, njegovo uvrstitev v kombinirano nomenklaturo in kratek opis, ki zajema njegovo vrsto, starost, izdelovalca, naslov ali temo ter vse posebne značilnosti predmeta.

Naložite vsaj eno zelo kakovostno fotografijo vsakega predmeta. Za komplete ali zbirke ali podobne vrste predmetov, na primer enciklopedija v dvanajstih zvezkih, Napoleonov čajni servis, pohištvo v slogu Bauhaus iz tridesetih let prejšnjega stoletja itd. Fotografija lahko zajema celotni komplet ali zbirko, če je na sliki vsak predmet jasno viden.