I. PODROČJE UPORABE

Da bi se bolje odrazilo posebno partnerstvo med Parlamentom in Komisijo, se instituciji sporazumeta o naslednjih ukrepih za okrepitev politične odgovornosti in legitimnosti Komisije, širitev konstruktivnega dialoga, izboljšanje pretoka informacij med institucijama ter sodelovanja pri postopkih in načrtovanju.

Sporazumeta se tudi o specifičnih določbah:

—	o srečanjih Komisije z nacionalnimi strokovnjaki, kakor določa Priloga I;

—	o pošiljanju zaupnih informacij Parlamentu, kakor določa Priloga II;

—	o pogajanjih o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi, kakor določa Priloga III, in

—	o časovnem razporedu delovnega programa Komisije, navedenem v Prilogi IV.

II. POLITIČNA ODGOVORNOST

Kandidat za predsednika Komisije bo po tem, ko ga imenuje Evropski svet, Parlamentu predložil politične smernice za svoj mandat, da omogoči informirano izmenjavo mnenj s Parlamentom, preden Parlament glasuje o njegovi izvolitvi.

Izvoljeni predsednik Komisije pravočasno pred začetkom postopka v Parlamentu za odobritev nove Komisije obvesti Parlament o načrtovani sestavi in uravnoteženi zastopanosti spolov v novem kolegiju komisarjev. Parlament se v skladu s svojim Poslovnikom pravočasno pred začetkom postopkov za odobritev nove Komisije posvetuje z izvoljenim predsednikom Komisije. Parlament upošteva pripombe izvoljenega predsednika.

Imenovani člani Komisije zagotovijo popolno razkritje vseh pomembnih podatkov v skladu z načelom neodvisnosti iz člena 245 PDEU.

Postopki so zasnovani tako, da zagotavljajo odprto, pošteno in dosledno oceno imenovane Komisije kot celote.

Brez poseganja v načelo kolegialnosti Komisije vsak član Komisije prevzema politično odgovornost za ukrepe na področju, za katerega je pristojen.

Predsednik Komisije je v celoti odgovoren za ugotavljanje nasprotij interesov, ki članu Komisije onemogočajo opravljanje njegovih dolžnosti.

Predsednik Komisije je odgovoren tudi za vse nadaljnje ukrepe, sprejete v tovrstnih okoliščinah, in o tem nemudoma pisno obvesti predsednika Parlamenta.

Sodelovanje članov Komisije v volilnih kampanjah je urejeno v Kodeksu ravnanja za člane Evropske komisije (3).

Člani Komisije lahko sodelujejo v volilnih kampanjah na volitvah v Parlament, tudi v vlogi kandidatov. Evropske politične stranke jih lahko izberejo tudi za vodilne kandidate („Spitzenkandidat“) za položaj predsednika Komisije.

Predsednik Komisije pravočasno obvesti Parlament o tem, ali bo eden ali več članov Komisije kandidiralo v volilnih kampanjah na volitvah v Parlament, in o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi zagotovili spoštovanje načel neodvisnosti, poštenosti in diskretnosti iz člena 245 PDEU in Kodeksa ravnanja za člane Evropske komisije.

Član Komisije, ki je kandidat ali sodeluje v volilni kampanji na volitvah v Parlament, se zaveže, da med volilno kampanjo ne bo zavzel stališč, ki ne bi bila v skladu z njegovo dolžnostjo varovanja zaupnosti ali bi kršila načelo kolegialnosti.

Člani Komisije, ki so kandidati ali sodelujejo v volilni kampanji na volitvah v Parlament, ne smejo uporabljati človeških ali materialnih virov Komisije za dejavnosti, povezane z volilno kampanjo.

Če Parlament predsednika Komisije pozove, naj izreče svoje nezaupanje posameznemu članu Komisije, ta pretehta, ali naj zahteva odstop tega člana v skladu s členom 17(6) PEU. Predsednik od tega člana zahteva odstop ali pa na naslednjem delnem zasedanju Parlamenta pojasni, zakaj tega ni storil.

Kadar je zamenjava določenega člana Komisije v času njegovega mandata na podlagi drugega odstavka člena 246 PDEU neizogibna, predsednik Komisije, preden poda svoje soglasje k odločitvi Sveta, resno pretehta izid posvetovanja s Parlamentom.

Parlament zagotovi čimprejšnjo izvedbo svojih postopkov, da se predsedniku Komisije omogoči, da resno pretehta mnenje Parlamenta, preden je nov član imenovan.

Podobno, na podlagi tretjega odstavka člena 246 PDEU, ko je preostanek mandata Komisije kratek, predsednik Komisije resno pretehta stališče Parlamenta.

Če namerava predsednik Komisije med trajanjem svojega mandata prerazporediti pristojnosti med člani Komisije na podlagi člena 248 PDEU, o tem pravočasno obvesti Parlament za ustrezno parlamentarno posvetovanje o teh spremembah. Predsednikova odločitev o prerazporeditvi resorjev lahko začne veljati takoj.

Če Komisija predlaga revizijo Kodeksa ravnanja za člane Evropske komisije, povezano z nasprotji interesov ali etičnim ravnanjem, prosi Parlament za mnenje.

III. KONSTRUKTIVNI DIALOG IN PRETOK INFORMACIJ

(i) Splošne določbe

Komisija zagotovi, da bo spoštovala temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, zlasti glede dostopa do sestankov in posredovanja prispevkov ali drugih informacij, zlasti o zakonodajnih in proračunskih zadevah.

10.

Komisija enakopravno sodeluje s Parlamentom in Svetom ter pri tem v celoti spoštuje ravnovesje med institucijami in institucionalna pooblastila, ki so jim podeljena s Pogodbama. Kadar je to ustrezno, Komisija sprejme vse potrebne pobude za uskladitev stališč sozakonodajalcev, pri čemer deluje kot pošten posrednik.

11.

Komisija v okviru svojih pristojnosti sprejme ukrepe za večjo vključitev Parlamenta, tako da kar najbolj upošteva njegova mnenja na področju skupne zunanje in varnostne politike.

12.

Sprejmejo se naslednji ukrepi za uresničitev posebnega partnerstva med Parlamentom in Komisijo:

—	predsednik Komisije se bo na zahtevo Parlamenta najmanj dvakrat letno sestal s konferenco predsednikov, da bi razpravljali o zadevah v skupnem interesu;

—	predsednik Komisije bo redno vodil dialog s predsednikom Parlamenta o ključnih horizontalnih vprašanjih in glavnih zakonodajnih predlogih. Takšen dialog bi moral vključevati tudi vabila predsedniku Parlamenta, naj se udeleži sestankov kolegija komisarjev;

—

predsednik Komisije ali član Komisije, odgovoren za medinstitucionalne odnose, je povabljen k udeležbi na sestankih konference predsednikov in konference predsednikov odborov pri obravnavi posebnih vprašanj v zvezi določanjem dnevnega reda plenarnega zasedanja, medinstitucionalnimi odnosi med Parlamentom in Komisijo ter zakonodajnimi in proračunskimi zadevami;

—	organizirajo se letni sestanki med konferenco predsednikov, konferenco predsednikov odborov in kolegijem komisarjev, da bi obravnavali pomembna vprašanja, vključno s pripravo in izvedbo delovnega programa Komisije;

—

konferenca predsednikov in konferenca predsednikov odborov pravočasno obvestita Komisijo o izidih njunih razprav z medinstitucionalno razsežnostjo. Parlament prav tako redno in izčrpno obvešča Komisijo o izidih svojih sestankov, na katerih se obravnava priprava delnih zasedanj, ob upoštevanju mnenj Komisije. To ne posega v določbe točke 57;

—	generalna sekretarja Parlamenta in Komisije se redno sestajata, da se zagotovi reden pretok pomembnih informacij med institucijama.

13.

Vsak član Komisije zagotovi reden in neposreden pretok informacij med njim in predsednikom ustreznega parlamentarnega odbora.

14.

Komisija ne objavi nobenega zakonodajnega predloga ali pomembne pobude oziroma odločitve, preden o tem pisno ne obvesti Parlamenta.

Na osnovi delovnega programa Komisije instituciji v medsebojnem soglasju vnaprej določita ključne pobude, ki bodo predstavljene na plenarnem zasedanju. Parlament lahko odloči, da bodo te ključne pobude predstavljene v obliki razprave, ki bo načrtovana takoj po tem, ko jih sprejme kolegij komisarjev. Načeloma bo Komisija predstavila te pobude najprej na plenarnem zasedanju in šele nato javnosti.

Podobno obe instituciji določita tiste predloge in pobude, v zvezi s katerimi se informacije predstavijo konferenci predsednikov ali posredujejo na ustrezen način pristojnemu parlamentarnemu odboru ali njegovemu predsedniku.

Te odločitve se sprejmejo v okviru rednega dialoga med institucijama, predvidenega v točki 12, ter se redno posodabljajo, ob upoštevanju morebitnih političnih dogodkov.

Komisija prav tako podrobno in pravočasno obvesti Parlament, vključno z njegovimi parlamentarnimi odbori, o drugih prihajajočih političnih pobudah in zakonodajnih predlogih, ki niso vključeni v delovni program Komisije ter spadajo v zakonodajno in proračunsko pristojnost Parlamenta.

Komisija Parlamentu, vključno z njegovimi parlamentarnimi odbori, na strukturiran način tudi posreduje celovite, pravočasne in podrobne informacije, da lahko Parlament opravlja svoje funkcije političnega nadzora in posvetovanja, kot so določene v Pogodbah.

15.

Če se interni dokument Komisije, o katerem Parlament ni bil obveščen na podlagi tega okvirnega sporazuma, razširja zunaj institucij, lahko predsednik Parlamenta zahteva, da se zadevni dokument nemudoma pošlje Parlamentu, da se ga posreduje poslancem, ki ga morebiti zahtevajo.

16.

Komisija bo dala na voljo vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprave in izvajanje zakonodaje Unije, vključno z mehkim pravom in delegiranimi akti. Če parlament tako zahteva, lahko Komisija na te sestanke povabi tudi strokovnjake.

Določbe v zvezi s tem so opredeljene v Prilogi I.

17.

V treh mesecih po sprejetju resolucije parlamenta Komisija v pisni obliki sporoči Parlamentu informacije o ukrepih, sprejetih kot odgovor na posebne zahteve, ki jih je Parlament v svojih resolucijah naslovil nanjo, vključno v primerih, kadar mnenj Parlamenta ni mogla upoštevati.

Kadar je zahteva nujna, se obdobje lahko skrajša. Lahko se podaljša za en mesec, kadar je zaradi zahteve potrebno bolj izčrpno delo in če se to primerno utemelji. Parlament zagotovi, da se te informacije razširijo znotraj cele institucije.

Parlament si bo prizadeval, da se izogne postavljanju vprašanj za ustni ali pisni odgovor o zadevah, o katerih je Komisija s pisnim sporočilom že obvestila Parlament o svojem stališču.

18.

V skladu s točko 12, peta alinea, Parlament ustrezno obvesti Komisijo, kadar namerava pripraviti zakonodajno samoiniciativno poročilo, v katerem bo zahteval predložitev predloga akta Unije na podlagi člena 225 PDEU.

Pristojni odbor nato povabi Komisijo k izmenjavi mnenj o osnutku poročila. Izmenjava mnenj s Komisijo in uradna sporočila predsednika odbora pristojnim članom Komisije se po potrebi nadaljujejo med celotnim pripravljalnim postopkom.

Vsaki zahtevi za predlog akta Unije, ki jo vloži Parlament na podlagi člena 225 PDEU, se priloži poročilo, v katerem so podrobno navedeni razlogi, zakaj Parlament meni, da je akt Unije potreben za izvajanje Pogodb, pri čemer se upoštevajo tudi pričakovano breme in finančne posledice zadevnega akta. V ta namen lahko vsebinsko pristojni odbor Komisijo zaprosi za tehnično svetovanje.

Komisija hitro in podrobno preuči zahteve Parlamenta za predloge aktov Unije na podlagi člena 225 PDEU, vključno s predlogi za spremembo ali razveljavitev obstoječe zakonodaje.

Komisija na takšne zahteve odgovori v treh mesecih s sprejetjem posebnega sporočila, v katerem navede, kako namerava v zvezi z njimi ukrepati. Od Komisije se nato lahko zahteva, da na plenarnem zasedanju poda izjavo, s katero Parlament obvesti o nadaljnjih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, ali pa pristojni odbor Komisijo povabi na eno od svojih prihodnjih sej, da posreduje te informacije in z njim izmenja mnenja.

Komisija ob doslednem spoštovanju načel sorazmernosti in subsidiarnosti ter v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje (4) najpozneje po enem letu pripravi zakonodajni predlog ali pa ga vključi v delovni program za naslednje leto. Komisija na zahtevo Parlament obvesti o pripravljalnem delu. Če Komisija ne predloži predloga, o podrobnih razlogih obvesti Parlament, tudi v zvezi z vprašanji, ki sta jih sozakonodajalca izpostavila v zvezi z analizami glede „evropske dodane vrednosti“ in „stroškov neukrepanja na ravni EU“, ter po potrebi predloži analizo alternativnih možnostih.

Kadar se Parlament v okviru proračunskega postopka odloči, da bo predlagal pilotni projekt ali pripravljalni ukrep v zvezi z zahtevo za predlog akta Unije, ki je v pripravi ali ki jo je Parlament sprejel na podlagi člena 225 PDEU, pošlje svoj predlog pilotnega projekta ali pripravljalnega ukrepa Komisiji, pri čemer izrecno navede, da je ta povezan z zahtevo, pripravljeno ali sprejeto na podlagi člena 225 PDEU.

Komisija na zahtevo Parlamenta zagotovi tehnično strokovno znanje in podporo pri oblikovanju takega pilotnega projekta ali pripravljalnega ukrepa. Za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe se lahko proračunska sredstva uporabljajo le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 58 finančne uredbe (5).

19.

Komisija se tudi zaveže k tesnemu in zgodnjemu sodelovanju s Parlamentom pri vseh zakonodajnih pobudah, ki izhajajo iz evropskih državljanskih pobud.

20.

Kadar se pobude, priporočila ali zahteve po zakonodajnih aktih vložijo na podlagi člena 289(4) PDEU, Komisija obvesti Parlament, če ta tako zahteva, o svojem stališču o teh predlogih pred pristojnim parlamentarnim odborom.

21.

V zvezi s postopkom podelitve razrešnice se uporabljajo posebne določbe iz točke 40.

22.

Instituciji soglašata, da bosta sodelovali na področju odnosov z nacionalnimi parlamenti.

Parlament in Komisija sodelujeta pri izvajanju Protokola št. 2 k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Tako sodelovanje vključuje dogovore v zvezi z vsakim potrebnim prevodom obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti.

Ko se dosežejo pragovi iz člena 7 Protokola št. 2 k PDEU, Komisija predloži prevode vseh obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti, skupaj s svojim mnenjem o zadevi.

23.

Komisija obvesti Parlament o seznamu skupin strokovnjakov, ustanovljenih z namenom, da Komisiji pomagajo pri izvrševanju njene pravice do pobude. Seznam se redno posodablja in je javen.

V tem okviru Komisija na ustrezen način obvesti pristojni parlamentarni odbor, na posebno in obrazloženo zahtevo njegovega predsednika, o dejavnostih in sestavi takšnih skupin.

24.

S pomočjo ustreznih mehanizmov instituciji vodita konstruktivni dialog o vprašanjih v zvezi s pomembnimi upravnimi zadevami, zlasti o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na upravo samega Parlamenta. Kadar Komisija Svetu posreduje informacije o teh zadevah in njihovih morebitnih finančnih posledicah, te informacije hkrati posreduje Parlamentu.

25.

Pri pripravi sprememb Poslovnika, ki bi vplivale na odnose med Parlamentom in Komisijo, mora Parlament te spremembe pravočasno posredovati Komisiji, preden jo zaprosi za mnenje. Če namerava Komisija podati mnenje, to stori pravočasno pred glasovanjem o teh predlogih sprememb v pristojnem odboru. Pristojni odbor to mnenje upošteva in pred glasovanjem v pristojnem odboru smiselno sodeluje s Komisijo.

Članu Komisije, pristojnemu za medinstitucionalne odnose, se omogoči, da v skladu z ustreznimi določbami okvirnega sporazuma izmenja mnenja s Parlamentom in pred glasovanjem poda izjavo na plenarnem zasedanju.

26.

Kadar se uveljavlja zaupnost v zvezi s katero koli informacijo, posredovano na podlagi tega okvirnega sporazuma, se uporabljajo določbe iz Priloge II.

(ii) Mednarodni sporazumi in širitev

27.

Da bi Parlament lahko izvajal svojo funkcijo političnega nadzora, ga je treba nemudoma in izčrpno obveščati na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi, vključno z določitvijo smernic za pogajanja. Komisija deluje tako, da v celoti izvršuje svoje obveznosti na podlagi člena 218 PDEU, hkrati pa spoštuje vlogo vsake institucije v skladu s členom 13(2) PEU.

Komisija uporabi ureditev iz Priloge III.

28.

Kadar Komisija začne pogajanja s tretjimi državami o načinih medparlamentarnega sodelovanja v okviru mednarodnega sporazuma, pridobi stališče Parlamenta in ga upošteva.

29.

Kadar namerava Komisija Svetu predlagati začasno uporabo mednarodnega sporazuma, o tem čim prej obvesti Parlament in navede razloge za to, pri čemer upošteva, da člen 218(5) PDEU dovoljuje začasno uporabo le, kadar je to potrebno.

Kadar Komisija predlaga sklep Sveta o podpisu in začasni uporabi, Svetu brez poseganja v svojo pravico do pobude in ob polnem spoštovanju institucionalnega ravnovesja, razen če je to ustrezno utemeljeno z drugimi okoliščinami, predlaga, naj jo s tem sklepom pooblasti, da pošlje uradno obvestilo o začasni uporabi tretjim stranem na način, da bo Parlament lahko dal odobritev na podlagi člena 218(6) PDEU v razumnem roku. V tem primeru si Parlament prizadeva, da se postopek odobritve organizira tako, da je mogoče takšno uradno obvestilo posredovati tretji strani ali tretjim stranem mednarodnega sporazuma čim prej po sprejetju sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi.

30.

Komisija nemudoma in izčrpno obvesti Parlament o vseh predlogih, podanih na podlagi člena 218(9) PDEU, ter o vseh primerih, v katerih uporabi pooblastilo, ki ji je bilo podeljeno na podlagi člena 218(7) PDEU.

31.

Ko se Komisija pogaja o nezavezujočih mednarodnih sporazumih in jih sklepa, v skladu s členom 13(2) PEU in za zagotovitev enakega pretoka informacij o tem obvesti Parlament, pri čemer upošteva pravila o posredovanju zaupnih informacij iz Priloge II.

32.

Kadar tretja država zaprosi za pristop k mednarodnemu sporazumu, katerega pogodbenica je Unija in ki vključuje možnost, da pogodbenice nasprotujejo pristopu tretje države, je o tej prošnji Parlament obveščen sočasno s Svetom.

33.

Informacije iz točke 27 se Parlamentu zagotovijo dovolj zgodaj, da lahko slednji po potrebi izrazi svoje mnenje in da lahko Komisija ta mnenja čim bolj upošteva. Te informacije se Parlamentu načeloma zagotovijo prek pristojnih parlamentarnih odborov in po potrebi na plenarnem zasedanju.

Parlament in Komisija se zavežeta, da bosta vzpostavila ustrezne postopke in zaščitne ukrepe za pošiljanje zaupnih informacij s Komisije Parlamentu v skladu z določbami Priloge II.

34.

Instituciji priznavata, da zaradi njunih različnih institucionalnih vlog Komisija predstavlja Evropsko unijo v mednarodnih pogajanjih, z izjemo tistih, ki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko, in drugih primerov, določenih v Pogodbah.

Kadar Komisija zastopa Unijo na mednarodnih konferencah, na zahtevo Parlamenta olajša vključitev delegacije poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev v delegacije Unije, tako da je ta nemudoma in izčrpno obveščen o odvijanju konference. Komisija se zavezuje, kadar je to ustrezno, da bo sistematično obveščala delegacijo Parlamenta o izidu pogajanj.

Poslanci Evropskega parlamenta ne smejo neposredno sodelovati v teh pogajanjih. Komisija jim lahko ob upoštevanju pravnih, tehničnih in diplomatskih možnosti podeli status opazovalcev. V primeru zavrnitve bo Komisija obvestila Parlament o razlogih za to.

Poleg tega Komisija olajša sodelovanje poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev na vseh pomembnih sestankih, za katere je odgovorna, pred pogajalskimi sejami in po njih.

35.

Komisija pod enakimi pogoji sistematično obvešča Parlament o sestankih organov, ki so ustanovljeni z večstranskimi mednarodnimi sporazumi, v katere je vključena Unija, ter, kolikor je mogoče, poslancem Evropskega parlamenta, ki so del delegacij Unije, zagotovi dostop do sestankov, kolikor je mogoče tudi do pripravljalnih in usklajevalnih sestankov, kadarkoli so ti organi pozvani, da sprejmejo odločitve, za katere se zahteva odobritev Parlamenta ali zaradi izvajanja katerih je lahko potrebno sprejetje pravnih aktov v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ali odločitve, ki Uniji nalagajo večje finančne obveznosti v odnosu do tretjih držav.

36.

Komisija ob teh priložnostih delegaciji Parlamenta, vključeni v delegacije Unije v mednarodnih konferencah, da tudi možnost uporabe vseh sredstev delegacije Unije, v skladu s splošnim načelom dobrega sodelovanja med institucijami in ob upoštevanju logističnih zmogljivosti.

Predsednik Parlamenta predsedniku Komisije pošlje predlog o vključitvi delegacije Parlamenta v delegacijo Unije najpozneje štiri tedne pred začetkom konference ter navede vodjo delegacije Parlamenta in število poslancev Evropskega parlamenta, ki naj se vključijo. V posebno upravičenih primerih se ta rok lahko izjemoma skrajša.

Število poslancev Evropskega parlamenta, vključenih v delegacijo Parlamenta, in podpornega osebja je sorazmerno celotni velikosti delegacije Unije.

37.

Komisija izčrpno obvešča Parlament o napredku pristopnih pogajanj, zlasti o njihovih glavnih vidikih in razvoju, da lahko slednji svoja stališča pravočasno izrazi preko ustreznih parlamentarnih postopkov.

38.

Če Parlament o zadevah iz točke 37 na podlagi svojega Poslovnika sprejme priporočilo in če se Komisija iz utemeljenih razlogov odloči, da takega priporočila ne more podpreti, obrazloži razloge pred Parlamentom na plenarnem zasedanju ali na prihodnji seji pristojnega parlamentarnega odbora.

(iii) Izvrševanje proračuna

39.

Preden Komisija na donatorskih konferencah obljubi finančno pomoč, ki pomeni nove finančne zaveze in za katero je potrebna privolitev proračunskega organa, o tem obvesti proračunski organ in preuči njegove pripombe. Za vse obljube finančne pomoči si Komisija po najboljših močeh prizadeva obvestiti proračunski organ o virih financiranja za finančne obveznosti.

40.

V zvezi z letno razrešnico, ki jo ureja člen 319 PDEU, Komisija pošlje vse informacije, potrebne za nadzor izvrševanja proračuna za zadevno leto, ki jih v ta namen zahteva predsednik parlamentarnega odbora, pristojnega za postopek podelitve razrešnice na podlagi Poslovnika Parlamenta.

Če se pojavijo nove okoliščine v zvezi s preteklimi leti, za katera je bila razrešnica že podeljena, Komisija posreduje vse potrebne informacije o zadevi z namenom, da se doseže rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.

(iv) Odnos z decentraliziranimi agencijami

41.

Kandidati za mesto izvršnega direktorja regulativnih agencij bi se morali udeležiti zaslišanj v parlamentarnih odborih.

Poleg tega so Komisija, Parlament in Svet v zvezi z razpravami medinstitucionalne delovne skupine za agencije, ustanovljene marca 2009, sprejeli skupni pristop k vlogi in položaju decentraliziranih agencij v institucionalnem ustroju Unije, v katerem so določene skupne smernice za ustanavljanje, strukturo in delovanje teh agencij, skupaj z vprašanji financiranja, proračuna, nadzora in upravljanja.

IV. SODELOVANJE NA PODROČJU ZAKONODAJNIH POSTOPKOV IN NAČRTOVANJA

(i) Delovni program Komisije in načrtovanje Evropske unije

42.

Komisija začne letno in večletno načrtovanje Unije z namenom, da se dosežejo medinstitucionalni sporazumi.

43.

Komisija vsako leto predstavi svoj delovni program.

44.

Instituciji sodelujeta v skladu s časovnim razporedom iz Priloge IV.

Komisija upošteva naloge, ki jih je Parlament ocenil kot prednostne.

Komisija brez poseganja v svojo pravico do pobude zagotovi čim več podrobnosti o tem, kaj je predvideno v vsaki točki njenega delovnega programa, vključno s predlaganimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi pobudami ter pričakovanimi časovnimi okviri.

45.

Komisija pojasni, če ne more predložiti posamičnih predlogov, predvidenih v svojem delovnem programu za zadevno leto, ali če se oddalji od tega delovnega programa. Član Komisije, pristojen za medinstitucionalne odnose, se zavezuje, da bo redno poročal konferenci predsednikov o političnem izvajanju delovnega programa Komisije za zadevno leto.

(ii) Postopki za sprejetje aktov

46.

Komisija se zavezuje, da bo natančno preučila spremembe k svojim zakonodajnim predlogom, ki jih je sprejel Parlament, z namenom njihovega upoštevanja v vsakem spremenjenem predlogu.

Komisija se zavezuje, da bo pri podaji mnenja o spremembah Parlamenta na podlagi člena 294 PDEU kar najbolj upoštevala spremembe, sprejete med drugo obravnavo; če se zaradi pomembnih razlogov in po presoji kolegija odloči, da ne bo sprejela ali podprla takih sprememb, obrazloži svojo odločitev v Parlamentu, vsekakor pa v svojem mnenju o spremembah Parlamenta v skladu s točko (c) člena 294(7) PDEU.

47.

Parlament se zaveže, da pri obravnavi pobude, ki jo predloži najmanj četrtina držav članic v skladu s členom 76 PDEU, ne bo sprejel poročila v ustreznem odboru, preden od Komisije ne dobi mnenja o pobudi.

Komisija se zaveže, da bo o taki pobudi podala svoje mnenje najkasneje v 10 tednih po tem, ko je bila pobuda vložena.

48.

Komisija pravočasno in podrobno obrazloži umik vsakega svojega predloga, o katerem je Parlament že podal svoje mnenje v prvi obravnavi. Če tako zahtevajo pristojni parlamentarni odbori, se pristojni član Komisije udeleži sej odborov, da bi razpravljal o nameri kolegija komisarjev, da umakne predlog, po možnosti v okviru izmenjav znotraj strukturiranega dialoga.

Komisija na začetku svojega novega mandata opravi revizijo vseh predlogov, o katerih tečejo postopki, z namenom, da jih politično potrdi ali umakne, ob upoštevanju mnenj, ki jih je izrazil Parlament.

49.

Za posebne zakonodajne postopke, o katerih se je treba posvetovati s Parlamentom, vključno z drugimi postopki, kot je tisti iz člena 148 PDEU, Komisija:

(i)	sprejme ukrepe, da bolje vključi Parlament, in sicer tako, da čim bolj upošteva njegova mnenja, in zlasti zagotovi, da ima Parlament dovolj časa za preučitev predloga Komisije;

(ii)	zagotovi, da so organi Sveta pravočasno opozorjeni, naj ne dosežejo političnega sporazuma o njenih predlogih, preden Parlament ne sprejme svojega mnenja. Zaprosi, naj se razprava na ministrski ravni zaključi šele po tem, ko so imeli člani Sveta na voljo dovolj časa za preučitev mnenja Parlamenta;

(iii)

zagotovi, da Svet upošteva pravila, ki jih je razvilo Sodišče Evropske unije, po katerih je v primeru, ko Svet bistveno spremeni predlog Komisije, potrebno ponovno posvetovanje s Parlamentom. Komisija obvesti Parlament o vsakem opozorilu Svetu glede potrebe po ponovnem posvetovanju;

(iv)	se zavezuje, da bo po potrebi umaknila zakonodajni predlog, ki ga je Parlament zavrnil. Če se Komisija iz tehtnih razlogov in po presoji kolegija komisarjev odloči ohraniti svoj predlog, razloge za tako odločitev predstavi v izjavi pred Parlamentom.

50.

Komisija ustrezno ukrepa na podlagi zahtev predsednika Parlamenta za sklic medinstitucionalnega srečanja na podlagi člena 324 PDEU.

51.

Po drugi strani se za izboljšanje zakonodajnega načrtovanja Parlament zavezuje:

(i)	načrtovati zakonodajne dele svojih dnevnih redov, tako da bodo v skladu z trenutnim delovnim programom Komisije in resolucijami, ki jih je sprejel v zvezi s tem programom, zlasti ob upoštevanju boljšega načrtovanja prednostnih razprav;

(ii)	kolikor je koristno za postopek, upoštevati primerne roke pri sprejetju svojega stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku ali svojega mnenja v postopku posvetovanja;

(iii)

po možnosti čim prej po sprejetju delovnega programa Komisije imenovati poročevalce o prihodnjih predlogih;

(iv)	absolutno prednostno preučiti zahteve po ponovnem posvetovanju, pod pogojem, da so mu bile posredovane vse potrebne informacije.

52.

Parlament in Komisija opozarjata, da je brez poseganja v druge postopke iz Pogodb uporaba člena 122 PDEU mogoča le izjemoma in pod strogimi pogoji iz te določbe.

Komisija se zavezuje, da bo nemudoma zagotovila izčrpno utemeljitev in informacije o izjemnih in nujnih primerih, v katerih predlogi Komisije temeljijo na členu 122 PDEU.

Kadar bi predlagani pravni akt lahko imel znatne posledice za proračun Unije, se uporabi postopek iz Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU in bi lahko imeli znatne posledice za proračun Unije (6), podpisane 16. decembra 2020.

Ne prej kot tri mesece po začetku veljavnosti pravnega akta na podlagi člena 122 PDEU in nato v ustreznih časovnih presledkih pristojni član Komisije na zahtevo predsednika Parlamenta poroča o izvajanju zadevnega pravnega akta, vključno z oceno pravnega akta.

53.

Kadar je to upravičeno zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov, lahko Komisija od Parlamenta zahteva, da nemudoma odloči o predlogu.

Taka zahteva se predloži v pisni obliki in je podprta z razlogi, ki vsebujejo utemeljitev zahteve in navedbo zakonsko predpisanih rokov, kadar je to ustrezno.

Pred glasovanjem o zahtevi za nujni postopek se Komisiji na njeno zahtevo omogoči, da na plenarnem zasedanju poda izjavo, v kateri pojasni svojo zahtevo.

54.

Komisija zagotovi, da se njene presoje vpliva opravijo pod njeno pristojnostjo in po preglednem postopku, ki omogoči neodvisno oceno. Presoje vpliva se objavijo pravočasno, ob upoštevanju različnih scenarijev, vključno z možnostjo „ne storiti ničesar“, in se načeloma predstavijo v pristojnem parlamentarnem odboru v fazi posvetovanja z nacionalnimi parlamenti po protokolih št. 1 in št. 2 k PDEU.

55.

Na področjih, kjer je Parlament običajno vključen v zakonodajni postopek, uporabi Komisija mehko pravo, kadar je to primerno in iz utemeljenih razlogov, potem ko da Parlamentu možnost, da izrazi svoje mnenje. Komisija Parlamentu natančno obrazloži, kako se je pri sprejemanju predloga upoštevalo mnenje Parlamenta.

56.

Za zagotovitev boljšega spremljanja prenosa in uporabe prava Unije si Komisija in Parlament prizadevata za vključitev obveznih korelacijskih tabel in zavezujočega roka za prenos, ki pri direktivah običajno ne bi smel presegati dveh let.

Poleg posebnih poročil in letnega poročila o uporabi prava Unije da Komisija Parlamentu na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki o kršitvah od uradnega opomina, od primera do primera in ob spoštovanju pravil o zaupnosti, zlasti tistih, ki jih priznava Sodišče Evropske unije, pa tudi informacije o vprašanjih, ki so povezana s postopkom o kršitvah, če Parlament to zahteva.

V. SODELOVANJE KOMISIJE V PARLAMENTARNIH POSTOPKIH

57.

Komisija je na zahtevo prisotna na plenarnih zasedanjih ali drugih sejah Parlamenta.

Komisija zagotovi, da so njeni člani prisotni na plenarnih zasedanjih za obravnavo točk dnevnega reda, za katere so odgovorni, ali na posebno zahtevo Parlamenta v okviru njegove funkcije političnega nadzora, razen kadar obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za njihovo neudeležbo. Kadar to upravičujejo posebne okoliščine, povezane s točko dnevnega reda, lahko Parlament zahteva, da je na plenarnem zasedanju prisoten določen član Komisije.

V primeru sprememb dnevnega reda plenarnega zasedanja si Komisija po najboljših močeh prizadeva zagotoviti ustrezno zastopanost, ki ustreza točkam dnevnega reda.

Parlament si prizadeva zagotoviti, da se točke dnevnega reda delnega zasedanja, ki sodijo v pristojnost člana Komisije, praviloma obravnavajo skupaj. Kadar Komisija predlaga določen časovni razpored za točko dnevnega reda, da bi olajšala udeležbo pristojnega člana Komisije, si Parlament prizadeva ugoditi tej zahtevi.

58.

Ob vsakem delnem zasedanju lahko Parlament povabi Komisijo na čas za vprašanja, ki lahko traja največ 90 minut, v zvezi z eno ali več tematikami, ki jih konferenca predsednikov določi najpozneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem. Resor članov Komisije, ki sodelujejo v času za vprašanja, je povezan s tematiko, o kateri jim bodo zastavljena vprašanja.

Čas za vprašanja se lahko izvede tudi s predsednikom Komisije na povabilo predsednika Parlamenta.

59.

Članom Komisije se lahko na njihovo prošnjo dodeli beseda.

Ne glede na člen 230 PDEU se instituciji dogovorita o splošnih pravilih v zvezi z razporeditvijo časa za govor med institucijama.

Instituciji soglašata, da bi bilo treba okvirno razporeditev časa za govor spoštovati.

60.

Za zagotovitev prisotnosti članov Komisije se Parlament zavezuje prizadevati si držati se svojih končnih osnutkov dnevnih redov.

Kadar Parlament spremeni svoj končni osnutek dnevnega reda ali kadar spremeni vrstni red točk na dnevnem redu delnega zasedanja, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija se kar najbolj potrudi, da zagotovi prisotnost pristojnega člana Komisije.

61.

Komisija lahko predlaga uvrstitev točk na dnevni red najpozneje na seji konference predsednikov, ki določi končni osnutek dnevnega reda delnega zasedanja. Parlament take predloge v največji možni meri upošteva.

62.

Parlamentarni odbori si prizadevajo, da se držijo svojih osnutkov dnevnega reda in dnevnega reda.

Kadar parlamentarni odbor spremeni osnutek svojega dnevnega reda ali svoj dnevni red, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Parlamentarni odbori se zlasti zavežejo, da bodo spoštovali razumen rok, s katerim omogočijo prisotnost članov Komisije na svojih sejah.

63.

Člani Komisije in predsedniki ustreznih parlamentarnih odborov skupaj določijo letni časovni razpored za udeležbo članov Komisije v odborih, ki ustrezajo njihovemu resorju, za strukturirane dialoge in druge izmenjave.

64.

Člani Komisije se na povabilo udeležujejo sej parlamentarnih odborov, na katerih razpravljajo o vprašanjih, povezanih s posebnimi dosjeji ali izvajanjem aktov in programov Unije, ali zagotavljajo informacije o zadevah, ki zadevajo odbor, razen kadar obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za njihovo neudeležbo.

Kadar prisotnost člana Komisije na seji parlamentarnega odbora ni izrecno zahtevana, Komisija zagotovi, da jo zastopa visoki uradnik, ki lahko vsebinsko odgovori na vprašanja članov odbora.

65.

Če odbor pravočasno pisno zahteva informacije, Komisija odgovori pravočasno, da jih je mogoče upoštevati pri pripravi stališča Parlamenta. Odbor si prizadeva zagotoviti, da se s pisnimi zahtevami ne podvajajo zadeve, ki so že bile obravnavane v okviru strukturiranega dialoga ali izmenjave mnenj s člani Komisije.

66.

Parlamentarni odbori si bodo prizadevali za uskladitev svojega dela, vključno s tem, da se bodo izogibali istočasnim sejam o istem vprašanju, in si bodo prizadevali, da ne bodo odstopali od osnutka dnevnega reda, zato da lahko Komisija zagotovi zastopanost na ustrezni ravni.

Če se na seji odbora, ki obravnava predlog Komisije, zahteva prisotnost visokega uradnika (generalnega direktorja ali direktorja), se predstavniku Komisije dovoli, da prevzame besedo.

VI. KONČNE DOLOČBE

67.

Komisija potrjuje svojo zavezo, da bo, takoj ko bo mogoče, pregledala zakonodajne akte, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili usklajeni z regulativnim postopkom s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, ki jo uvaja člen 290 PDEU.

Končni cilj je doseči celovit sistem delegiranih in izvedbenih aktov, v celoti skladen s Pogodbo, in sicer s postopno oceno narave in vsebine ukrepov, za katere se trenutno uporablja regulativni postopek s pregledom, da se jih pravočasno prilagodi ureditvi iz člena 290 PDEU.

68.

Določbe tega okvirnega sporazuma dopolnjujejo Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, ne da bi nanj vplivale in ne da bi posegale v njegovo morebitno nadaljnjo revizijo.

Parlament in Komisija soglašata, da je treba izboljšati obstoječi mehanizem medinstitucionalnih stikov na politični in tehnični ravni v povezavi z boljšo pripravo zakonodaje, da se zagotovi učinkovito medinstitucionalno sodelovanje med Parlamentom, Komisijo in Svetom.

69.

Komisija se zavezuje, da bo začela letno in večletno načrtovanje Unije, kar bo omogočilo sprejetje medinstitucionalnih sporazumov v skladu s členom 17 PEU.

70.

V vsakem parlamentarnem obdobju se instituciji skupaj dogovorita, ali je treba pregledati izvajanje tega okvirnega sporazuma in njegovih prilog.

PRILOGA II

Posredovanje zaupnih informacij Parlamentu

1. Področje uporabe

1.1

Ta priloga ureja posredovanje zaupnih informacij Komisije Parlamentu in njegovo ravnanje s takšnimi informacijami, kot določa točka 1.2, v okviru izvajanja pristojnosti in pooblastil Parlamenta. Instituciji delujeta v skladu s svojimi vzajemnimi dolžnostmi lojalnega sodelovanja, v duhu medsebojnega zaupanja in ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb.

1.2

„Informacije“ pomenijo kakršno koli pisno ali ustno informacijo ne glede na obliko in avtorja.

1.2.1

„Tajni podatki“ pomenijo „tajne podatke EU“ in občutljive netajne podatke, kot so opredeljeni v točkah 1.2.2 in 1.2.3.

1.2.2

„Tajni podatki EU“ pomenijo informacije in gradivo, ki imajo oznako „TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET“, „SECRET UE/EU SECRET“, „CONFIDENTIEL UE/CONFIDENTIAL EU“ ali „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“ oziroma ustrezno nacionalno ali mednarodno klasifikacijsko oznako, njihovo nedovoljeno razkritje pa bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije oziroma ene ali več držav članic, ne glede na to, ali ti podatki izvirajo iz Unije, držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

(a)	TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko povzročilo izjemno hude posledice za temeljne interese Unije in ene ali več držav članic;

(b)	SECRET EU/EU SECRET: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

(c)	CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL: ta stopnja tajnosti se uporablja za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic;

(d)	RESTREINT UE/EU RESTRICTED: ta stopnja tajnosti se uporablja za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi bilo lahko škodljivo za interese Unije ali ene ali več držav članic;

1.2.3

„Občutljivi netajni podatki“ pomenijo vse podatke ali gradivo, ki niso tajni podatki EU in ki jih je treba varovati zaradi pravnih obveznosti, določenih v Pogodbah ali aktih, sprejetih za njuno izvajanje, ali zaradi njihove občutljivosti, vključno s podatki, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

1.3

Komisija v skladu z določbami te priloge Parlamentu pravočasno posreduje tajne podatke EU in občutljive netajne podatke, da lahko Parlament opravlja svojo vlogo na podlagi Pogodb. To stori na lastno pobudo ali na pravočasno zahtevo enega od parlamentarnih teles ali nosilcev funkcij iz točke 1.4.

1.4

V okviru te priloge lahko tajne podatke EU in občutljive netajne podatke od Komisije zahtevajo:

—	predsednik Parlamenta,

—	predsedniki zadevnih parlamentarnih odborov,

—	predsedstvo in konferenca predsednikov in

—	vodja delegacije Parlamenta, ki je del delegacije Unije na mednarodni konferenci.

1.5

Informacije o postopkih glede ugotavljanja kršitev in postopkih v zvezi s konkurenco, kolikor na dan prejema zahteve enega izmed parlamentarnih organov ali nosilcev funkcij iz točke 1.4 še ni bila sprejeta dokončna odločitev Komisije ali sodba Sodišča Evropske unije, in informacije v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije so izvzete iz področja uporabe te priloge. To ne posega v točko 56 okvirnega sporazuma in pravico Parlamenta do proračunskega nadzora.

1.6

Te določbe se uporabljajo brez poseganja v Sklep 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1), in zadevne določbe Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (2).

2. Splošne določbe

2.1

Komisija v skladu s točko 1.3 Parlamentu kar najhitreje posreduje vse tajne podatke EU in občutljive netajne podatke, ki so potrebni za izvajanje pristojnosti in pooblastil Parlamenta. Instituciji v skladu s svojimi ustreznimi pooblastili in pristojnostmi spoštujeta:

—	temeljne človekove pravice, vključno s pravicama do poštenega postopka in varovanja zasebnosti;

—	določbe, ki urejajo sodne in disciplinske postopke;

—	varovanje poklicne skrivnosti in poslovnih povezav;

—	zaščito interesov Unije, zlasti tistih v zvezi z javno varnostjo, obrambo, mednarodnimi odnosi, monetarno stabilnostjo in finančnimi interesi.

V primeru nestrinjanja se zadeva predloži predsednikoma institucij, da razrešita spor.

Tajni podatki EU in občutljivi netajni podatki, ki izvirajo iz države članice, druge institucije, mednarodne organizacije ali tretje države, se posredujejo oziroma se zniža ali prekliče njihova stopnja tajnosti le z njenim soglasjem.

2.2

Tajni podatki EU in občutljivi netajni podatki se posredujejo Parlamentu v skladu s skupnimi minimalnimi standardi varnosti, ki jih uporabljata obe instituciji, Parlament pa z njimi ravna in jih zaščiti v skladu s temi minimalnimi standardi.

Komisija pri klasifikaciji zaupnih informacij, katerih vir je sama, uporabi primerne stopnje zaupnosti v skladu z mednarodnimi standardi in opredelitvami ter svojimi internimi pravili, pri tem pa ustrezno upošteva dejstvo, da mora imeti Parlament dostop do tajnih podatkov EU, če želi učinkovito izvajati svoja pooblastila in pristojnosti.

2.3

V primeru dvoma glede zaupne narave posamezne informacije oziroma pravilnosti njene klasifikacije, ali kadar je treba določiti ustrezne načine, da bi bila posredovana v skladu z eno izmed možnosti, navedenih v točki 3.2, se instituciji posvetujeta druga z drugo nemudoma in še pred posredovanjem dokumenta. Na teh posvetovanjih Parlament zastopa predsednik zadevnega parlamentarnega organa, ki ga po potrebi spremlja poročevalec, ali nosilec funkcije, ki je posredoval zahtevo. Komisijo zastopa član Komisije, pristojen za to področje, in sicer po posvetovanju s članom Komisije, pristojnim za varnostna vprašanja. V primeru nestrinjanja se zadeva predloži predsednikoma institucij, da razrešita spor.

2.4

Če na koncu postopka iz točke 2.3 sporazum ni dosežen, predsednik Parlamenta na obrazloženo zahtevo zadevnega parlamentarnega organa ali nosilca funkcije, ki je zahtevo predložil, pozove Komisijo, naj v pravilno navedenem in ustreznem roku posreduje zadevne tajne podatke EU in občutljive netajne podatke, pri čemer način posredovanja izbere izmed možnosti, navedenih v točki 3.2 te priloge. Pred iztekom tega roka Komisija pisno obvesti Parlament o svojem dokončnem stališču, glede česar si Parlament pridržuje pravico, da po potrebi izvršuje svojo pravico do uporabe pravnih sredstev.

2.5

Dostop do tajnih podatkov EU se dovoli v skladu z veljavnimi pravili za varnostno preverjanje osebja.

2.5.1

Dostop do informacij, označenih s stopnjo tajnosti „TRÈS SECRET EU/EU TOP SECRET“, „SECRET UE/EU SECRET“ in „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“, se dovoli samo uradnikom ter začasnim in pogodbenim uslužbencem, zaposlenim v generalnem sekretariatu ali v političnih skupinah Parlamenta, in napotenim nacionalnim strokovnjakom, ki te podatke nujno potrebujejo, ki so bili določeni kot osebe, ki morajo vedeti, in ki so bili ustrezno varnostno preverjeni.

2.5.2

Glede na pristojnosti in pooblastila Parlamenta lahko predsednik Parlamenta odobri dostop do informacij, označenih s stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL, poslancu, ki nima dostopa zaradi svoje funkcije v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri je bil poslanec izvoljen, in ki ne more biti ustrezno varnostno preverjen, ker v državi članici, v kateri je bil poslanec izvoljen, takega postopka ni, potem ko poslanec podpiše častno izjavo, da teh podatkov ne bo razkril nobeni tretji osebi, in pod pogojem, da Parlament ne prejme informacij od pristojnega nacionalnega varnostnega organa, ki bi odsvetoval odobritev takega dostopa.

Dostop do informacij, označenih s stopnjo tajnosti „SECRET UE/EU SECRET“, se odobri poslancem, ki so bili ustrezno varnostno preverjeni ali imajo dostop do tajnih podatkov EU zaradi svoje funkcije v skladu z nacionalnim pravom.

2.5.3

Skupaj z zahtevo se posredujejo tudi podrobnosti o kategoriji ali kategorijah oseb, za katere se zahteva dostop do tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov.

Preden se posamezniku dovoli dostop do takšnih informacij, je obveščen o njihovi stopnji zaupnosti in varnostnih obveznostih, ki sledijo.

3. Ureditev za dostop do tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov in ravnanje z njimi

3.1

Tajni podatki EU, posredovani v skladu s postopki iz točke 2.2, 2.3 in po potrebi iz točke 2.4, se na odgovornost predsednika ali člana Komisije in v skladu z naslednjimi pogoji dajo na voljo parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je podal zahtevo:

Parlament in Komisija zagotovita evidentiranje ali registracijo tajnih podatkov EU, da se zagotovi njihova sledljivost.

Natančneje, tajne podatke EU, označene s stopnjo tajnosti „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“ in „SECRET UE/EU SECRET“, register tajnih podatkov EU Komisije posreduje registru tajnih podatkov EU Parlamenta, ki poskrbi za to, da so dajo na voljo parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je posredoval zahtevo.

Tajni podatki EU označeni kot „TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET“, se posredujejo v skladu z nadaljnjimi ureditvami, o katerih se dogovorita Komisija in parlamentarni organ ali nosilec funkcije, ki je podatke zahteval, da se zagotovi raven zaščite, ustrezna tej stopnji tajnosti.

3.2

Brez poseganja v določbe točk 2.2, 2.3 in 2.4 se dostop in ureditev, namenjena ohranjanju zaupnosti informacij, določita s soglasjem še pred posredovanjem informacij. To soglasje med članom Komisije, pristojnim za zadevno politično področje, in parlamentarnim organom, ki ga zastopa njegov predsednik, ali nosilcem funkcije, ki je posredoval zahtevo, predvideva zlasti izbor ene izmed možnosti, določenih v točkah 3.2.1 in 3.2.2, da se zagotovi ustrezna raven zaupnosti.

3.2.1

V zvezi z naslovniki tajnih podatkov EU bi bilo treba predvideti eno od naslednjih možnosti:

—	informacije, namenjene samo predsedniku Parlamenta, v primerih, utemeljenih z absolutno izjemnimi razlogi;

—	predsedstvo in/ali konferenca predsednikov;

—	predsednik in poročevalec pristojnega parlamentarnega odbora;

—	vsi člani (polnopravni in namestniki) pristojnega parlamentarnega odbora;

—	vsi poslanci Evropskega parlamenta.

Informacije, označene s stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali višje, se brez privolitve Komisije ne smejo objaviti ali posredovati drugim naslovnikom.

Informacije, označene s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, ne smejo biti objavljene brez privolitve Komisije.

Brez poseganja v zadnji stavek točke 2.1 se lahko informacije, označene s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED, znotraj Parlamenta posredujejo poslancem, uradnikom ter začasnim in pogodbenim uslužbencem, zaposlenim v generalnem sekretariatu ali v političnih skupinah Parlamenta, in napotenim nacionalnim strokovnjakom, ki so bili ustrezno poučeni in če zanje velja potreba po seznanitvi.

Parlament obvesti Komisijo o kategorijah oseb, ki so dobile dostop do informacij, označenih s stopnjo tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED. Parlament vodi evidenco oseb, ki so dobile dostop do tajnih podatkov EU.

3.2.2

V zvezi z ravnanjem s tajnimi podatki EU bi bilo treba predvideti naslednji možnosti:

(a)	ogled informacij v zavarovanem območju, če so informacije označene s stopnjo tajnosti „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“ ali višje;

(b)

seja, zaprta za javnost, ki se je udeležijo samo člani predsedstva, člani konference predsednikov ali polnopravni člani oziroma namestniki pristojnega parlamentarnega odbora, pa tudi uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, zaposleni v generalnem sekretariatu ali v političnih skupinah Parlamenta, in napoteni nacionalni strokovnjaki, ki jih je predsednik že vnaprej določil kot osebe, za katere velja potreba po seznanitvi in katerih prisotnost je nujna, pod pogojem, da so bili ustrezno varnostno preverjeni, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

—	vsi dokumenti se oštevilčijo, na začetku seje razdelijo, na koncu pa poberejo. Beležke o teh dokumentih in fotokopije niso dovoljene.

—	v zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo.

Pred predložitvijo se iz dokumentov lahko odstranijo vsi osebni podatki.

Za tajne podatke EU in občutljive netajne podatke, ki se prejemnikom v Parlamentu posredujejo ustno, velja enaka raven zaščite kot za take podatke, predložene v pisni obliki. Ta zaščita lahko zajema častno izjavo prejemnikov informacij, da njihove vsebine ne bodo razkrili nobeni tretji osebi.

3.2.3

Pred ogledovanjem informacij v pisni obliki v zavarovanem območju Parlament zagotovi naslednje:

—	varen sistem shranjevanja tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov,

—	zavarovano območje brez fotokopirnih strojev, telefonov, telefaksa, optičnih bralnikov in druge tehnične opreme za razmnoževanje ali posredovanje dokumentov ipd.,

—	varnostne določbe, ki urejajo dostop do zavarovanega območja, vključno z obveznim podpisom v register obiskovalcev in izjavo o nerazširjanju preučevanih tajnih podatkov EU.

3.2.4

To ne izključuje drugih enakovrednih ureditev, o katerih se dogovorita instituciji.

3.3

Občutljivi netajni podatki, posredovani v skladu s postopki iz točk 2.2 in 2.3, se dajo v primeru, da jih Komisija predloži na lastno pobudo, na voljo parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je vsebinsko pristojen na podlagi Poslovnika Parlamenta, v primeru zahteve parlamentarnega organa ali nosilca funkcije pa parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je zahtevo podal. Informacije se posredujejo v šifrirani obliki z uporabo šifrirne arhitekture in ključa pod nadzorom Parlamenta na podlagi potrebe po seznanitvi in v skladu z ustreznimi navodili za ravnanje.

Občutljivi netajni podatki ne smejo biti objavljeni brez privolitve Komisije. Brez poseganja v zadnji stavek točke 2.1 se lahko občutljivi netajni podatki znotraj Parlamenta posredujejo poslancem, uradnikom ter začasnim in pogodbenim uslužbencem, zaposlenim v generalnem sekretariatu ali v političnih skupinah Parlamenta, in napotenim nacionalnim strokovnjakom, ki so bili ustrezno poučeni in če zanje velja potreba po seznanitvi.

Parlament obvesti Komisijo o kategorijah oseb, ki so dobile dostop do teh informacij. Parlament vodi evidenco oseb, ki so dobile dostop do občutljivih netajnih podatkov.

3.4

V primeru dokazane ali domnevne izgube ali nepooblaščenega razkritja tajnih podatkov EU ali občutljivih netajnih podatkov, ki jih zagotovi Komisija, varnostni organ Evropskega parlamenta nemudoma obvesti varnostni organ Komisije. Varnostni organ Evropskega parlamenta začne preiskavo in obvesti varnostni organ Komisije o svojih rezultatih in ukrepih, sprejetih za preprečitev ponovitve.

V primeru nespoštovanja te priloge ali notranjih varnostnih pravil Parlamenta se za poslance uporabijo določbe v zvezi s sankcijami, navedene v Poslovniku Parlamenta, za uradnike in druge zaposlene v Parlamentu pa ustrezne določbe člena 86 kadrovskih predpisov oziroma člena 49 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske Unije (3) in druga veljavna pravila.

4. Končne določbe

4.1

Komisija in Parlament sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje določb te priloge.

V ta namen pristojne službe Komisije in Parlamenta tesno usklajujejo izvajanje te priloge. To usklajevanje zajema medsebojno preverjanje sledljivosti tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov ter redno skupno nadziranje uporabljenih varnostnih ureditev in standardov, ki jih uporabljata obe instituciji.

4.2

Parlament in Komisija v skladu s točko 70 okvirnega sporazuma pregledata to prilogo in jo po potrebi prilagodita, ob upoštevanju okoliščin v zvezi z:

—	prihodnjimi varnostnimi ureditvami, ki jih sprejmeta Parlament in Komisija;

—	drugimi sporazumi ali zakonodajnimi akti, ki zadevajo posredovanje informacij med institucijama.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1995/167/oj.

(2) UL L 136, 31.5.1999, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1999/352/oj.

(3) Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1968/259(1)/oj).