(1)

Unija in posamezne države članice se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in spretnosti v številnih sektorjih in poklicih, tudi tistih, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod. Za odpravo tega pomanjkanja bodo morda potrebni kvalificirani delavci na vseh ravneh. Na področjih gradbeništva, zdravstva, gostinstva in hotelirstva, prevoza, informacijske in komunikacijske tehnologije, naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike obsežno pomanjkanje traja že dolgo. To pomanjkanje pa se je še povečalo zaradi pandemije COVID-19 ter pospešitve zelenega in digitalnega prehoda. Pričakuje se, da se bo pomanjkanje delovne sile in spretnosti zaradi demografskih izzivov še nadaljevalo in da bi se lahko morda celo poslabšalo.

(2)

Za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti je potreben ambiciozen in celosten pristop na ravni Unije in nacionalni ravni, v okviru katerega se med drugim prednostno zagotavlja, da lahko tisti, ki so premalo zastopani na trgu dela, bolje izkoristijo svoj polni potencial. Ta pristop bi lahko zajemal preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile v skladu s cilji evropskega leta spretnosti, določenega s Sklepom (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta (3), olajševanje mobilnosti delovne sile znotraj EU, tudi z boljšo uporabo Direktive Sveta 2003/109/ES (4) in Direktive (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter promoviranjem mreže EURES, pa tudi izboljšanje delovnih pogojev in povečanje privlačnosti določenih poklicev. Vendar zaradi obsega trenutnega pomanjkanja delovne sile na trgu in demografskih trendov ukrepi, usmerjeni samo v domačo delovno silo in delovno silo v Uniji, verjetno ne bodo zadostovali za odpravo obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti. Po ocenah Komisije naj bi se število prebivalstva Unije znatno zmanjšalo, še bolj pa naj bi upadlo število delovno sposobnih ljudi. Zato so zakonite in urejene migracije ključne za dopolnitev teh ukrepov in morajo biti del rešitve za zagotovitev kakovosti sistemov socialnega varstva, konkurenčnosti in trajne gospodarske rasti v Uniji ter za popolno podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

(3)

Da bi povečali privlačnost Unije za talente iz tretjih držav, olajšali pravično mednarodno zaposlovanje, odpravili pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter državljanom tretjih držav zagotovili priložnosti za delo v deficitarnih poklicih v Uniji, bi bilo treba vzpostaviti nabor talentov EU. Nabor talentov EU bi moral imeti obliko vseevropske platforme, ki združuje in podpira povezovanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, s prostimi delovnimi mesti sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov, ustanovljenih v sodelujočih državah članicah. Evropski parlament je v resoluciji z dne 25. novembra 2021 s priporočili Komisiji o politiki in zakonodaji na področju zakonitega priseljevanja pozval k vzpostavitvi nabora talentov EU (6).

(4)

V priporočilu Komisije (EU) 2020/1364 (7) se države članice spodbuja, naj vzpostavijo in podprejo dopolnilne poti do zaposlitve za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Nabor talentov EU bi lahko prispeval tudi k praktični implementaciji teh dopolnilnih poti.

(5)

Cilj nabora talentov EU bi moral biti podpiranje sodelujočih držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti z zaposlovanjem državljanov tretjih držav, kolikor aktiviranje domače delovne sile in mobilnost znotraj EU ne zadostujeta za dosego navedenega cilja. Kot prostovoljno orodje za olajšanje mednarodnega zaposlovanja bi moral nabor talentov EU zainteresiranim državam članicam nuditi dodatno podporo na ravni Unije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje in interoperabilnost IT platforme nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: IT platforma) z obstoječimi pobudami in platformami na ravni Unije in nacionalni ravni. Pri razvoju nabora talentov EU bi bilo treba upoštevati specifične potrebe držav članic, da bi se zagotovilo čim širše sodelovanje. Zato je pojem „talent“ vseobsegajoč izraz, ki se nanaša na celo vrsto spretnosti in kompetenc, ki bi lahko bile potrebne na trgih dela različnih držav članic.

(6)

Glede na prostovoljno naravo nabora talentov EU bi morale imeti sodelujoče države članice tudi možnost, da odstopijo od sodelovanja v njem. V ta namen bi morale države članice uradno obvestiti sekretariat nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: sekretariat), da nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU. Da se sekretariatu in državam članicam omogoči, da vzpostavijo vse potrebne tehnične in praktične ureditve za tak odstop, ter se zagotovita zadostna stabilnost in predvidljivost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte, bi moral odstop začeti veljati devet mesecev po uradnem obvestilu o nameravanem odstopu. Od datuma navedenega uradnega obvestila na IT platformi ne bi smela biti objavljena nobena nova prosta delovna mesta sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov iz zadevne države članice.

(7)

Nabor talentov EU je namenjen zagotavljanju informacij iskalcem zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom, ki so zakonito ustanovljeni v sodelujočih državah članicah. Za namene te uredbe se šteje, da je delodajalec ali drug subjekt zakonito ustanovljen v državi članici, kadar opravlja dejansko bistveno gospodarsko dejavnost v skladu z nacionalnim pravom in upravnimi zahtevami zadevne države članice. Pojem „drug sodelujoči subjekt“ bi se moral nanašati na agencijo za zagotavljanje začasnega dela, zasebno agencijo za zaposlovanje ali posrednika na trgu dela. Pojem „agencija za zagotavljanje začasnega dela“ je treba razumeti kot pojem, opredeljen v členu 3(1), točka (b), Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Pojem „zasebna agencija za zaposlovanje“ je treba razumeti kot pojem, opredeljen v Konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o zasebnih agencijah za zaposlovanje iz leta 1997 (št. 181).

(8)

Za registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav se šteje, da so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU, če jim je bila ponujena zaposlitev, ki jim omogoča sklenitev delovnega razmerja v sodelujoči državi članici, v kateri je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt zakonito ustanovljen in v kateri bo iskalec zaposlitve običajno delal.

(9)

Močna partnerstva in dvostransko sodelovanje s tretjimi državami prispevajo k učinkovitemu upravljanju migracij. Sodelovanje je lahko usmerjeno v čim večji pozitivni učinek migracij in zmanjšanje negativnih posledic za države izvora državljanov tretjih držav, kot je tveganje bega možganov, na primer tako, da se olajšujejo krožne migracije. Nabor talentov EU bi moral podpirati izvajanje partnerstev za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. Partnerstva za privabljanje talentov so eden ključnih vidikov zunanje razsežnosti sporočila Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu ter se udejanjajo v skladu s sporočilom Komisije z dne 27. aprila 2022 z naslovom „Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU“. Sodelovanje države članice v partnerstvu za privabljanje talentov, dvostranskem dogovoru ali nacionalnem okviru za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi ne posega v njeno odločitev o tem, ali bo sodelovala v naboru talentov EU.

(10)

Da bi se zagotovila ustrezna zastopanost organov držav članic v usmerjevalni skupini za nabor talentov EU (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina), bi morale sodelujoče države članice imenovati vsaka po dva predstavnika, in sicer enega strokovnjaka s področja zaposlovanja in enega s področja priseljevanja. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo, da navedena predstavnika podpirata dva namestnika, ki ju bosta lahko zastopala v njuni odsotnosti. Usmerjevalna skupina bi morala vključevati tudi dva predstavnika Komisije in šest predstavnikov medpanožnih organizacij socialnih partnerjev na ravni Unije, pri čemer so sindikati in organizacije delodajalcev enako zastopani. Prav tako bi moralo biti mogoče povabiti strokovnjaka iz Evropskega parlamenta. Prav tako bi moralo biti mogoče, da se sestankov usmerjevalne skupine po potrebi udeležijo tudi dodatni predstavniki Komisije. Na sestanke usmerjevalne skupine bi moralo biti možno povabiti tudi predstavnike organov, uradov in agencij Unije, mednarodnih organizacij, tretjih držav, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorih ali nacionalnih okvirih za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, ter drugih ustreznih deležnikov, da predstavijo svoja stališča. Te organizacije in deležniki bi lahko na primer vključevali Evropski organ za delo, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropsko fundacijo za usposabljanje, MOD, Mednarodno organizacijo za migracije, lokalne in regionalne organe ter organizacije civilne družbe.

(11)

IT platformo bi bilo treba, kolikor je to mogoče, razviti z uporabo obstoječe IT infrastrukture v lasti Komisije. IT infrastruktura, razvita v okviru mreže EURES, bi se lahko deloma ponovno uporabila za IT platformo, vključno z enotnim usklajenim kanalom in orodjem za samodejno povezovanje, pri čemer se uporabijo ustrezne prilagoditve. Pomembno je, da IT platforma zagotavlja intuitivno uporabo ter je uporabniku prijazna in enostavno dostopna za invalide v skladu z direktivama (EU) 2016/2102 (9) in (EU) 2019/882 (10) Evropskega parlamenta in Sveta.

(12)

Po potrebi bi bilo treba zagotoviti sinergije med IT platformo ter drugimi ustreznimi instrumenti in storitvami na ravni Unije, tudi kar zadeva dostop do gradiva za usposabljanje, kot je gradivo, ki ga zagotavljata platformi EU Academy in Interoperable Europe Academy. IT platformo bi bilo treba hitro in redno prilagajati novim tehnološkim praksam ter jo nadgrajevati z inovativnimi funkcijami in orodji, da bi omogočala najsodobnejše IT storitve. V ta namen bi morala Komisija izvesti študijo izvedljivosti, v kateri bi ocenila možnost vključitve več algoritmov za povezovanje v IT platformo. Komisija bi morala v tej študiji izvedljivosti ustrezno preučiti proračunske posledice, tveganja za varstvo podatkov in tveganja glede skladnosti z Uredbo (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Rezultate študije izvedljivosti bi bilo treba predstaviti usmerjevalni skupini in jih upoštevati pri razpravi o prihodnjem razvoju nabora talentov EU.

(13)

Format profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in prostih delovnih mest bi bilo treba določiti z uporabo evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), kot jo je razvila Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa standardizirano terminologijo za spretnosti, kompetence, kvalifikacije in poklice ter olajšuje njihovo preglednost. Klasifikacija ESCO bi morala iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte ter nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: nacionalne kontaktne točke) podpirati z zagotavljanjem primerljivih informacij o delovnih izkušnjah, poklicih, ki so ustrezni za prosto delovno mesto, ter spretnostih, ki jih iskalci zaposlitve iz tretjih držav ponujajo ter sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti zahtevajo, da bi se tako omogočil visokokakovosten postopek povezovanja. V Priporočilu Komisije (EU) 2023/2611 (13) je navedeno, da bi bilo treba v nacionalnih postopkih za priznavanje spretnosti in kvalifikacij poudariti celoten talent in potencial osebe. Upoštevale bi se lahko vse vrste kvalifikacij in spretnosti, kot so poklicno izobraževanje in usposabljanje, diplome, posebna spričevala („mikrodokazila“) ter spretnosti in kompetence, pridobljene v neformalnem in priložnostnem okolju. Kjer je ustrezno, bi morale nacionalne kontaktne točke za prenos prostih delovnih mest na IT platformo uporabljati format klasifikacije ESCO. Države članice, ki za prosta delovna mesta na nacionalni ravni ne uporabljajo klasifikacije ESCO, bi morale pripraviti korelacijske tabele, s katerimi se vzpostavi interoperabilnost med klasifikacijo, ki se uporablja v nacionalnih sistemih, in klasifikacijo ESCO. Te tabele bi bilo treba dati na voljo Komisiji in jih uporabljati za samodejno prekodiranje informacij o prostih delovnih mestih ali profilih registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za namen samodejnega povezovanja prek IT platforme.

(14)

Sekretariatu in nacionalnim kontaktnim točkam bi bilo treba dodeliti naloge za zagotovitev funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi. Te naloge bi bilo treba šteti za naloge, ki se opravljajo v javnem interesu in za opravljanje katerih je potrebna obdelava osebnih podatkov, kot je navedeno v členu 6(1), točka (e), Uredbe (EU) 2016/679 (14) Evropskega parlamenta in Sveta oziroma členu 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1725 (15) Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava osebnih podatkov bi se morala izvajati v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

(15)

Obdelava osebnih podatkov za namene funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi bi morala biti omejena na osebne podatke, potrebne za prepoznavanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov, da se omogočijo iskanje in povezovanje na IT platformi ter zbiranje podatkov za izboljšanje delovanja nabora talentov EU, za kar ne bi smela biti potrebna obdelava kakršnih koli posebnih vrst osebnih podatkov iz člena 9 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10 Uredbe (EU) 2018/1725.

(16)

Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti pravico, da svoje osebne podatke urejajo, izbrišejo ali omejijo dostop do njih, na primer z omejitvijo dostopa do svojih kontaktnih podatkov. Profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na IT platformi, do katerih ti niso dostopali eno leto, bi bilo treba odstraniti. En mesec pred odstranitvijo njihovih profilov bi bilo treba poslati obvestilo, da se iskalcem zaposlitve omogoči razumen čas za odziv. Omogočiti bi bilo treba, da se po odstranitvi teh profilov na IT platformi še naprej hrani omejen nabor anonimiziranih podatkov za raziskovalne in statistične namene, tudi za namene priprave in zagotavljanja kakovosti evropske statistike.

(17)

Brez poseganja v obveznost obveščanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih osebnih podatkov in njihovih pravicah, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) 2016/679 ter členoma 14 in 15 Uredbe (EU) 2018/1725 bi sekretariat in nacionalne kontaktne točke morali registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte obvestiti tudi o njihovi pravici, da tehnično omejijo dostop do svojih osebnih podatkov in da kadar koli zahtevajo izbris ali spremembo svojih osebnih podatkov.

(18)

Nabor talentov EU bi moral prispevati k cilju odvračanja od nedovoljenih migracij, med drugim z olajšanjem dostopa do obstoječih zakonitih poti. Iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, za katere velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), ne bi smelo biti dovoljeno, da se registrirajo na IT platformi, saj jim ne bi bilo dovoljeno vstopiti v Unijo ali prebivati v njej. V ta namen bi morali iskalci zaposlitve iz tretjih držav pred registracijo na IT platformi izjaviti, da zanje trenutno ne velja nacionalna sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES. Na IT platformi bi bilo treba zagotoviti informacije, s katerimi bi iskalce zaposlitve iz tretjih držav obvestili, da jim je, če zanje velja taka odločba ali prepoved vstopa, prepovedan vstop na ozemlje držav članic in zato na IT platformi ne bi smeli ustvariti profila. Zagotoviti bi bilo treba tudi informacije o posledicah lažne izjave v zvezi s tem, zlasti da bi bili njihovi profili odstranjeni z IT platforme. Dejstvo, da nekateri državljani tretjih držav nimajo pravice do vstopa na schengensko območje ali prebivanja na njem, bi se lahko razkrilo pri izvajanju potrebnih varnostnih preverjanj v ustreznih podatkovnih zbirkah Unije in nacionalnih podatkovnih zbirkah, kot je schengenski informacijski sistem, v okviru postopkov priseljevanja, ki jih izvajajo države članice. V primeru, da nacionalni organ za priseljevanje izda odločbo, s katero se na podlagi upravne odločbe o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepovedi vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES, zavrne prošnja za vstop iskalca zaposlitve iz tretje države, in kadar nacionalni organ za priseljevanje ugotovi, da je bil zadevni iskalec zaposlitve izbran za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU, bi moral te informacije posredovati nacionalnim kontaktnim točkam, da se profil tega iskalca zaposlitve odstrani z IT platforme. Na IT platformi bi morale biti na voljo informacije, s katerimi se iskalci zaposlitve iz tretjih držav obvestijo, da registracija v naboru talentov EU ni jamstvo, da so bila opravljena varnostna preverjanja, ki se zahtevajo v okviru nacionalnih postopkov priseljevanja.

(19)

Za zagotovitev, da vsi sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti spoštujejo ustrezno pravo in prakso Unije ter nacionalno pravo in prakso na področju zaščite pred nepoštenim zaposlovanjem, neustreznimi delovnimi pogoji, diskriminacijo, neugodno obravnavo in trgovino z ljudmi, se lahko države članice oprejo na obstoječe informacije o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Poleg tega bi morale nacionalne kontaktne točke voditi evidenco delodajalcev in drugih subjektov, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Sodelujoče države članice bi morale imeti tudi možnost, da v skladu s pravom Unije uvedejo dodatne pogoje za sodelovanje delodajalcev in drugih subjektov v naboru talentov EU v skladu z ustreznimi nacionalnimi praksami, kolektivnimi pogodbami ter načeli in smernicami MOD. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti možnost, da zavrnejo dostop do nabora talentov EU. Zaradi preglednosti bi morale nacionalne kontaktne točke z usmerjevalno skupino deliti evidenco sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov. Pomembno je tudi, da lahko pristojni nacionalni organi prepoznajo sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte v posameznih državah članicah. Da bi olajšali prepoznavo in zagotovili preglednost, bi moralo biti mogoče evidenco sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov deliti z ustreznimi nacionalnimi organi. Za nadaljnjo krepitev preglednosti bi bilo treba omogočiti tudi, da je evidenca sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov javno dostopna drugim zainteresiranim deležnikom, ki niso del usmerjevalne skupine. Taka preglednost bi lahko koristila tudi sindikatom, nevladnim organizacijam in drugim deležnikom.

(20)

Kadar pristojni nacionalni organi uradno obvestijo nacionalno kontaktno točko, da je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt kršil zadevno pravo in prakso, bi bilo treba zadevnemu delodajalcu ali subjektu začasno onemogočiti dostop do nabora talentov EU in njegova prosta delovna mesta odstraniti z IT platforme. Dostop, ki je bil začasno onemogočen, bi bilo treba znova vzpostaviti, ko pristojni nacionalni organi uradno obvestijo nacionalno kontaktno točko, da je bila kršitev zadevnega prava ali prakse odpravljena.

(21)

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki se želijo registrirati na IT platformi, bi morali imeti možnost, da ustvarijo profil z uporabo funkcije za ustvarjanje profilov okvira Europass, vzpostavljenega v skladu s Sklepom (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ki uporabnikom omogoča, da ustvarijo brezplačen profil ter navedejo relevantne spretnosti, kvalifikacije in druge izkušnje na enem varnem spletnem mestu. V druga obstoječa ustrezna orodja na ravni Unije in nacionalni ravni bi se lahko vključile neposredne povezave do modula z življenjepisom na IT platformi.

(22)

Po potrebi se na zahtevo registriranega iskalca zaposlitve iz tretje države, sodelujočega delodajalca ali drugega sodelujočega subjekta v sodelujočih državah članicah izvede priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, pridobljenih bodisi s formalnim, neformalnim ali priložnostnim učenjem bodisi z delovnimi izkušnjami, in sicer v skladu z nacionalnim pravom in prakso ter vsemi ustreznimi mednarodnimi sporazumi, vključno z dogovori o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij. Na IT platformi bi morale biti na voljo spletne informacije o obstoječih postopkih priznavanja in potrjevanja na nacionalni ravni, registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom pa bi bilo treba zagotoviti specifične informacije.

(23)

V okviru partnerstev za privabljanje talentov bi lahko državljani izbranih tretjih držav prejeli podporo za razvoj in potrjevanje spretnosti. Spretnosti, ki se razvijajo ali potrjujejo v okviru partnerstev za privabljanje talentov, bi se lahko potrdile v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice v okviru partnerstva za privabljanje talentov, v katerem sodelujejo.

(24)

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko prejmejo podporo tudi v okviru dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. Kar zadeva priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pridobljenih v tretji državi v okviru takega dogovora ali okvira, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevne države članice.

(25)

Sodelujoče države članice, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov ali imajo vzpostavljene dvostranske dogovore ali nacionalne okvire za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, bi morale imeti možnost, da se oprejo na nabor talentov EU, da bi olajšale zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, katerih spretnosti in kompetence so bile razvite v okviru tega partnerstva za privabljanje talentov, dogovora ali okvira. V ta namen bi morale biti take spretnosti in kompetence vidne na IT platformi, tako da se iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so prejeli posebno podporo v okviru takega partnerstva za privabljanje talentov, dogovora ali okvira v tretji državi, omogoči, da spretnosti in kompetence, razvite v okviru tega partnerstva, dogovora ali okvira, v svojih profilih navedejo v obliki „oznake“ (v nadaljnjem besedilu: oznaka). Oznaka bo vizualni znak za delodajalca, da je iskalec zaposlitve sodeloval v takem partnerstvu za privabljanje talentov, dogovoru ali okviru. Vključitev oznake v profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ne posega v pravila Unije in nacionalna pravila o priznavanju diplom in poklicnih kvalifikacij ali dostopu do reguliranih poklicev. Oznaka tudi ne posega v pravico do vstopa in prebivanja.

(26)

Sekretariat bi moral seznam tretjih držav in držav članic, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, objaviti na IT platformi. Sekretariat bi moral na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, objaviti tudi seznam dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretjih državah, vključno s tretjimi državami, ki sodelujejo v teh dogovorih in okvirih, ter informacije o posebni podpori, zagotovljeni v zvezi s tem.

(27)

Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti bi morali imeti možnost, da filtrirajo profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so v oznaki navedli informacijo, da so prejeli posebno podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. To bi lahko sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte spodbudilo k temu, da ponudijo zaposlitev v Uniji.

(28)

Pri vseh dejavnostih, ki se izvajajo v okviru nabora talentov EU, bi bilo treba spoštovati pravico do poštene in enake obravnave glede delovnih pogojev, minimalnih plač, dostopa do socialne zaščite, usposabljanja in zaščite mladih pri delu. Nabor talentov EU bi moral poleg tega v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic zagotavljati kakovostna delovna mesta in pošteno konkurenco. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da imajo iskalci zaposlitve iz tretjih držav dostop do organov za enakost v skladu z Direktivo (EU) 2024/1500 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter Direktivo Sveta (EU) 2024/1499 (19), kadar je to ustrezno.

(29)

MOD je v svojih splošnih načelih in operativnih smernicah za pošteno zaposlovanje določila več standardov za ustrezno zaščito iskalcev zaposlitve iz tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem. Delodajalci in drugi subjekti, ki sodelujejo ali so sodelovali v naboru talentov EU, bi morali spoštovati veljavno pravo in prakso Unije. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti bi morali zagotoviti tudi enako obravnavo iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in državljanov sodelujočih držav članic v skladu z direktivami 2011/98/EU (20), 2014/36/EU (21), (EU) 2016/801 (22), (EU) 2021/1883 (23) in (EU) 2024/1233 (24) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu z Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta (25) morajo delodajalci delavcem na začetku zaposlitve pisno zagotoviti informacije o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Te informacije morajo vključevati bistvene elemente delovnega razmerja, kot so kraj in vrsta dela, trajanje zaposlitve, plačilo, delovni čas, trajanje morebitnega plačanega dopusta in po potrebi drugi zadevni delovni pogoji. Poleg tega morajo delodajalci v skladu z Direktivo (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta (26) iskalcem zaposlitve zagotoviti informacije, potrebne za informirana in pregledna pogajanja glede plačila. Sodelujoči delodajalci ali drug sodelujoči subjekti ne bi smeli iskalcu zaposlitve iz tretje države zaračunati nobene pristojbine za zaposlitev ali nerazkritih stroškov niti mu prepovedati zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj dogovorjenega urnika dela niti ne bi smeli take osebe neugodno obravnavati, če to stori. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti morajo pri napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev v vseh primerih spoštovati direktivi 96/71/ES (27) in (EU) 2020/1057 (28) Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti glede pogojev za zaposlitev, določenih v navedenih direktivah. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti morajo spoštovati tudi zahteve, ki izhajajo iz zadevne sodne prakse Sodišča, zlasti sodbe v zadevi C-43/93 (29), kot je zahteva, da se lahko državljani tretje države napotijo na delo v državo članico le, če zakonito in običajno opravljajo delo v državi članici sedeža podjetja, iz katerega je oseba napotena, in upoštevati tudi zadevno pravo države članice gostiteljice.

(30)

Delodajalci ali drugi subjekti, ki so bili trajno izključeni iz IT platforme ali katerih dostop do IT platforme je bil zavrnjen ali začasno onemogočen, ne bi smeli imeti možnosti uporabe IT platforme, niti prek drugih sodelujočih subjektov. Nacionalne kontaktne točke bi morale zagotoviti, da prosta delovna mesta takih delodajalcev ali drugih subjektov niso objavljena na IT platformi. Nacionalne kontaktne točke bi morale pred objavo prostega delovnega mesta preveriti, da delodajalec ali drug subjekt, ki ga zanima sodelovanje v naboru talentov EU, ni zabeležen v evidenci delodajalcev ali drugih subjektov, ki so bili trajno izključeni iz IT platforme ali katerih dostop do IT platforme je bil zavrnjen ali začasno onemogočen, da se zagotovi, da taki delodajalci ali drugi subjekti ne uporabljajo IT platforme. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti možnost, da se pri izvajanju takih preverjanj oprejo tudi na obstoječe informacije o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti, v skladu z nacionalno prakso. Take informacije bi lahko vključevale tudi sezname, pripravljene v skladu z direktivama 2009/52/ES (30) in 2011/36/EU (31) Evropskega parlamenta in Sveta. Taka preverjanja, izvedena na podlagi obstoječih informacij v državah članicah o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti, bi lahko prispevala k učinkovitosti sredstev za zavrnitev dostopa do nabora talentov EU od prvega dne sodelovanja države članice za delodajalce in druge subjekte, ki kršijo ustrezno pravo in prakso Unije ali nacionalno pravo in prakso. Države članice bi morale zagotoviti, da se drugi sodelujoči subjekti, ki so v skladu z nacionalnim pravom izpolnili svoje obveznosti skrbnega pregleda glede skladnosti sodelujočih delodajalcev z ustreznim pravom in prakso Unije ter nacionalnim pravom in prakso na področju zaščite pred nepoštenim zaposlovanjem, neustreznimi delovnimi pogoji, diskriminacijo, neugodno obravnavo in trgovino z ljudmi, ne izključijo iz IT platforme niti se jim ne zavrne ali začasno onemogoči dostop do IT platforme, če eden od sodelujočih delodajalcev krši ustrezno pravo ali prakso Unije ali nacionalno pravo ali prakso.

(31)

Sekretariat bi moral redno sklicevati sestanke mreže nacionalnih kontaktnih točk, ki jo sestavljajo nacionalne kontaktne točke iz vsake sodelujoče države članice. Mreža nacionalnih kontaktnih točk bi morala služiti kot sredstvo, prek katerega si lahko nacionalne kontaktne točke izmenjujejo informacije in dobre prakse o izvajanju te uredbe, kot so prakse nacionalnih kontaktnih točk pri obravnavanju neizpolnjevanja obveznosti ali pogojev iz te uredbe s strani sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov.

(32)

Za zagotovitev visokokakovostnega povezovanja bi morali sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti imeti možnost, da dostopajo do seznama predlaganih profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav pa bi morali imeti možnost, da dostopajo do prostih delovnih mest. Ti seznami, ustvarjeni z orodjem za samodejno povezovanje na IT platformi, bi morali temeljiti na ustreznosti spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za določeno prosto delovno mesto. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti tudi možnost, da navedejo države članice, v katerih bi raje delali, in svojo razpoložljivost za začetek dela. Informacije o državah članicah, v katerih bi iskalec zaposlitve raje delal, se ne bi smele uporabljati za namene povezovanja.

(33)

Pomembno je, da si sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti v skladu z načeli poštenega zaposlovanja prizadevajo zagotoviti temeljit izbor kandidatov, prvotno oceno njihovih profilov, vključno z njihovimi kvalifikacijami, ter oceno njihove primernosti.

(34)

Nabor talentov EU bi moral izpolnjevati ugotovljene potrebe na trgu dela in ne bi smel služiti kot sredstvo za izpodrivanje obstoječe delovne sile ali negativno vplivati nanjo, niti ne bi smel kako drugače ogrožati dostojnega dela ali poštene konkurence. Da bi nabor talentov EU bolje podprl prizadevanja držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti ter izboljšanju konkurenčnosti, bi moral biti ciljno usmerjen v specifične poklice na ustreznih ravneh usposobljenosti na podlagi najpogostejših deficitarnih poklicev v Uniji in poklicev, ki neposredno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu, kot so navedeni v Prilogi k tej uredbi. Da bi prosta delovna mesta prilagodili specifičnim potrebam nacionalnih trgov dela in nacionalnim migracijskim politikam, pri čemer se kot izhodišče uporabi seznam deficitarnih poklicev v Uniji, bi morale imeti sodelujoče države članice možnost, da sekretariat uradno obvestijo o določenih deficitarnih poklicih, ki jih je treba dodati na ta seznam ali z njega odstraniti. Države članice bi morale imeti možnost, da odločajo o potrebnih prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji, da bi ta ustrezal specifičnim potrebam trga dela na nacionalni ali regionalni ravni. V primeru specifičnih potreb trga dela na regionalni ravni bi morale imeti države članice možnost odločiti, da je nacionalna kontaktna točka odgovorna za filtriranje prostih delovnih mest, tako da ustrezajo zadevnemu teritorialnemu okviru, ko se objavijo na IT platformi. Taka uradna obvestila bi morala vplivati le na ujemanja za prosta delovna mesta, ki jih je sporočila zadevna država članica. Pomembno je, da niti seznam deficitarnih poklicev v Uniji niti uradna obvestila držav članic ne vplivajo na načelo prednostne obravnave državljanov Unije in, če se na podlagi nacionalnega prava uporablja, na preverjanje razmer na trgu dela.

(35)

Za spodbujanje poštenega zaposlovanja ter večjo preglednost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav in delodajalce, ki želijo zaposliti osebe iz tretjih držav, bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk in usmerjevalne skupine iskalcem zaposlitve iz tretjih držav ter delodajalcem in drugim subjektom, ki jih zanima sodelovanje v naboru talentov EU, tudi malim in srednjim podjetjem, omogočiti enostaven dostop do informacij o naboru talentov EU in njegovem delovanju, zlasti do informacij o pristojnih organih v sodelujočih državah članicah. Te informacije bi morale vključevati pogoje, obveznosti in postopke v zvezi z registracijo in sodelovanjem v naboru talentov EU ter jasno navedbo, da je njegova uporaba brezplačna. Sodelujoče države članice bi morale sekretariatu zagotoviti informacije o vrstah subjektov, ki lahko na IT platformi v zadevni državi članici objavljajo prosta delovna mesta. Sekretariat bi moral te informacije objaviti na IT platformi.

(36)

Za spodbujanje poštenega zaposlovanja in večjo preglednost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk zagotoviti, da so na IT platformi na voljo enostavno dostopne informacije. Te informacije bi morale zajemati postopke zaposlovanja in priseljevanja, priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pravice in obveznosti državljanov tretjih držav, življenjske in delovne pogoje, obstoječe pritožbene mehanizme in mehanizme pravnega varstva v primeru izkoriščanja delovne sile in nepoštenih praks zaposlovanja, pa tudi podporne ukrepe, ki so na voljo v okviru dopolnilnih poti do zaposlitve za iskalce zaposlitve, ki potrebujejo mednarodno zaščito in prebivajo zunaj Unije. Nacionalne kontaktne točke bi morale sekretariatu zagotoviti ustrezne informacije za objavo na IT platformi. Prav tako bi nacionalne kontaktne točke morale imeti možnost, da se sklicujejo na obstoječe vire informacij na ravni Unije ali nacionalni ravni. Pomembno je, da sekretariat v sodelovanju z delegacijami Unije javnost s komunikacijskimi dejavnostmi in informacijskimi kampanjami ozavešča o obstoju, ciljih in delovanju nabora talentov EU, kadar je to mogoče in glede na razpoložljive vire. Da bi bile take komunikacijske kampanje uspešne, je pomembno tudi, da nacionalne kontaktne točke sekretariatu zagotovijo podporo pri razširjanju ustreznih informacij v sodelujočih državah članicah.

(37)

Pomembno je, da so informacije, ki se objavijo na IT platformi, na voljo vsaj v uradnih jezikih sodelujočih držav članic. Sekretariat lahko preuči možnost, da se v IT platformo vključijo mehanizmi za samodejno prevajanje vsebin v druge jezike.

(38)

Pomembno je, da delegacije Unije podpirajo zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve iz tretjih držav o naboru talentov EU in njegovem delovanju ter o sodelujočih državah članicah.

(39)

Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, da so njihove javne službe za zaposlovanje del njihovih nacionalnih kontaktnih točk in da so odgovorne za objavljanje prostih delovnih mest na IT platformi prek enotnega usklajenega kanala. Kadar je prosto delovno mesto objavljeno na portalu EURES, bi morale imeti nacionalne kontaktne točke v skladu z nacionalnim pravom možnost, da taka prosta delovna mesta na prošnjo delodajalca ali drugega subjekta, ki ga zanima sodelovanje v naboru talentov EU, na IT platformi dajo na voljo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav.

(40)

Nabor talentov EU se ne bi smel uporabljati za zaposlovanje pripravnikov ali vajencev. Zato nacionalne kontaktne točke pri objavljanju prostih delovnih mest na IT platformi ne bi smele posredovati prostih delovnih mest v zvezi z vajeništvom in pripravništvom.

(41)

Nacionalne kontaktne točke bi morale registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto, sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom zagotoviti specifične informacije. Te specifične informacije bi morale vključevati informacije o ustreznih vizumih in dovoljenjih za prebivanje za namene dela v sodelujoči državi članici, tudi v zvezi s pravicami in obveznostmi državljanov tretjih držav, kot so dostop do socialnih prejemkov, zdravstvene pomoči, izobraževanja in stanovanj. Zagotoviti bi bilo treba tudi specifične informacije o postopkih za združitev družine, pravicah družinskih članov in obstoječih ukrepih za lažje vključevanje v državo članico gostiteljico, kot so jezikovni tečaji in poklicno usposabljanje. Te specifične informacije bi morale vključevati tudi obstoječe pritožbene mehanizme in mehanizme pravnega varstva za primere izkoriščanja delovne sile ali nepoštenih praks zaposlovanja v sodelujočih državah članicah. Te informacije bi morale biti na voljo v jasnem in preprostem jeziku ter vključevati zlasti kontaktne podatke pristojnih organov v skladu z nacionalno prakso in, kadar je ustrezno, organizacij, ki državljanom tretjih držav nudijo podporo in pomoč po začetku zaposlitve. Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU in so upravičeni, da se v posamezni državi članici vključijo v dopolnilne poti do zaposlitve za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, bi morali od ustreznih nacionalnih kontaktnih točk prejeti specifične informacije, tudi v zvezi s pridobitvijo potne listine in podporo pri vključevanju ob prihodu. Nacionalne kontaktne točke bi morale sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom zagotoviti informacije o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi s socialno varnostjo, aktivnimi ukrepi trga dela, obdavčitvijo, vprašanji glede pogodb o zaposlitvi, pokojninskimi pravicami in zdravstvenim zavarovanjem.

(42)

Pritožbe v zvezi s sodelujočimi delodajalci in drugimi sodelujočimi subjekti, ki kršijo ustrezno pravo in prakso Unije ter nacionalno pravo in prakso, bi morali pristojni nacionalni organi obravnavati v okviru obstoječih pritožbenih mehanizmov v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti tudi možnost, da kršitve prijavijo nacionalnim kontaktnim točkam. Nacionalne kontaktne točke bi morale take prijave posredovati ustreznim pristojnim organom.

(43)

Za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti nabora talentov EU bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk na IT platformi objaviti informacije o državah članicah, ki so poslale uradno obvestilo, da nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU. Te informacije bi morale biti po uradnem obvestilu o odstopu brez odlašanja in dovolj zgodaj pred odstranitvijo zadevnih prostih delovnih mest z IT platforme javno objavljene na IT platformi. V skladu z nacionalno prakso bi morale nacionalne kontaktne točke sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte, ustanovljene v njihovi državi članici, prav tako obvestiti, da bodo njihova prosta delovna mesta odstranjena z IT platforme.

(44)

Nacionalne kontaktne točke bi morale iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU, zagotoviti specifične informacije, tudi s sklicevanjem na obstoječe vire informacij. Poleg tega bi morale imeti nacionalne kontaktne točke možnost, da informacije zagotovijo v avtomatizirani in standardizirani obliki, tudi s sklicevanjem na ustrezne vire informacij ali pristojne organe. Kadar je ustrezno, bi se lahko nacionalne kontaktne točke za namene izpolnjevanja nalog iz te uredbe oprle tudi na druge pristojne nacionalne organe.

(45)

Specifične informacije, ki se zagotovijo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom, bi morale vključevati jasne, podrobne in celovite informacije o ustreznih korakih v okviru postopkov, ki jih je treba opraviti za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja v zadevni državi članici. V ta namen bi morale take informacije vključevati tudi informacije o veljavnih zahtevah in ustrezni dokumentaciji, ki jo je treba predložiti pristojnim nacionalnim organom, vključno s kontaktnimi podatki ustreznih pristojnih organov, v skladu z nacionalno prakso in na podlagi obstoječih načinov za vzpostavitev stika z ustreznimi pristojnimi organi. Nacionalne kontaktne točke bi morale informacije, ki se zagotavljajo, redno posodabljati in pri tem upoštevati povratne informacije uporabnikov IT platforme. O različnih možnostih za zagotavljanje specifičnih standardiziranih in avtomatiziranih informacij bi se lahko razpravljalo v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk.

(46)

Glavni namen nabora talentov EU je sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte podpirati pri promociji in zapolnjevanju njihovih prostih delovnih mest. Zato bi moral sekretariat na IT platformi zagotoviti jasne informacije, da registracija iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v naboru talentov EU in izbor za prosto delovno mesto prek IT platforme ne zagotavljata, da bo sodelujoča država članica, v kateri je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt ustanovljen, izdala delovno dovoljenje, vizum ali dovoljenje za prebivanje.

(47)

V skladu s členom 79(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki jih bodo sprejele.

(48)

Da bi za sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte olajšali zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in ga pospešili, bi morale imeti sodelujoče države članice možnost, da vzpostavijo poenostavljene ali pospešene postopke priseljevanja in priznavanja. Obstajati bi morala možnost, da ti nacionalni postopki zajemajo zlasti izdajanje vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela, odstopanje od načela prednostne obravnave državljanov Unije, zahteve za preverjanje razmer na trgu dela ter priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pa tudi postopek iz člena 13(2) Direktive (EU) 2021/1883 in možnost, da se obdobje za oceno vloge za enotno dovoljenje ne podaljša, kot je predvideno v členu 8(3) Direktive (EU) 2024/1233. Prakse v zvezi z izvajanjem teh pospešenih postopkov priseljevanja v državah članicah bi se lahko izmenjevale v okviru usmerjevalne skupine.

(49)

Za zagotovitev pravil o pravični mobilnosti in ob upoštevanju morebitnih specifičnih vprašanj, povezanih z gospodarsko dejavnostjo drugih sodelujočih subjektov, lahko države članice na zahtevo ene ali več držav članic po potrebi vzpostavijo posebne ureditve za spremljanje dejavnosti drugih sodelujočih subjektov in inšpekcijske službe, če je to potrebno v zvezi s spremljanjem delavcev iz tretjih držav, ki so prisotni na njihovem ozemlju.

(50)

Za izpolnitev cilja te uredbe glede olajšanja poštenega mednarodnega zaposlovanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo te uredbe v zvezi s Prilogo, ki vsebuje seznam deficitarnih poklicev v Uniji. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (32). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(51)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

(52)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve vseevropske platforme za odpravo pomanjkanja delovne sile na ravni Unije z olajšanjem zaposlovanja državljanov tretjih držav za delo v deficitarnih poklicih v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi pomanjkanja učinkovitih kanalov in omejene prepoznavnosti na svetovni ravni, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(53)

Ta uredba v skladu s členom 6 PEU spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino, vključno s pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, načelom nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, zaščito mladih pri delu ter načelom enakosti žensk in moških.

(54)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(55)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska s pismom z dne 5. marca 2024 podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(56)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 9. januarja 2024 –