(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 29. avgusta 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom beljakovin graha s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 15. julija 2025 vložila ad hoc koalicija proizvajalcev beljakovin graha v Uniji (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije beljakovin graha v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2025/2144 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Službe Komisije so 22. oktobra 2025 zavrnile zahtevek družbe NiHTEK Corp Limited (v nadaljnjem besedilu: družba NiHTEK), naj se jo registrira kot zainteresirano stran, saj družba v skladu z izjavo, ki jo je predložila, ne proizvaja niti ne prodaja izdelka v preiskavi in je povezana s kitajskim proizvajalcem izvoznikom. Družba NiHTEK je pooblaščenca za zaslišanje pozvala, naj preuči stanje. Po dodatnih pojasnilih je pooblaščenec za zaslišanje ugotovil, da je obseg izdelka v preiskavi (opredeljen kot „beljakovine graha z visoko vsebnostjo beljakovin, ki vsebujejo več kot 65 % beljakovin na osnovi suhe teže in zajemajo vse vrste beljakovin graha, pridobljene iz graha (vključno z rumenim njivskim grahom in zelenim njivskim grahom), v vseh fizičnih oblikah (vključno s trdnimi (npr. v prahu) in tekočimi (raztopljenimi) oblikami), ne glede na to, ali so teksturirane ali ne“) omejen na vsebnost beljakovin graha, ne pa na splošno vsebnost beljakovin (torej se prag 65-odstotne vsebnosti beljakovin ne nanaša na beljakovine na splošno). Mešanice (zmesi) so izključene iz obsega, če so se spremenile njihove prvotne fizikalne, kemične in druge lastnosti. Zato se družba NiHTEK ni štela za zainteresirano stran v postopku, saj ni niti proizvajala niti prodajala izdelka v preiskavi (temveč izdelek nižje v prodajni verigi). Družbi je bilo svetovano, naj morebitne pripombe predloži prek povezanega kitajskega izvoznika.

(7)

Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz živil, domačih pridelkov in živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CFNA), ki zastopa številne proizvajalce izvoznike (4), je predložila pripombe glede pritožbe in začetka preiskave.

(8)

Komisija je uvodoma navedla, da je opravila preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe, in sklenila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da dokazi zadostujejo za začetek preiskave. Ker ni bilo nobenih dokazov o nasprotnem, so bile trditve zbornice CFNA, da Komisija ni preučila pritožbe, neutemeljene. Ker so bili v pritožbi predloženi zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Komisiji ni bilo treba niti zbrati dodatnih informacij, kot namiguje zbornica CFNA.

(9)

Zbornica CFNA je izpodbijala metodologijo, uporabljeno v pritožbi za oceno uvoza. V pritožbi je bil uvoz ocenjen na podlagi razpoložljivih informacij iz preiskave Združenih držav Amerike o beljakovinah graha. V njej je bil delež uvoza beljakovin graha v ZDA izračunan glede na celoten uvoz pod ustreznimi carinskimi oznakami ZDA, ta delež pa je bil nato uporabljen za ustrezne carinske oznake Unije. Zbornica CFNA je trdila, da je taka metoda pomanjkljiva, ker v pritožbi niso bili predloženi nobeni dokazi o primerljivosti trgov Unije in ZDA, ker obseg obeh preiskav ni bil enak in ker je vlagatelj zahtevka v ZDA delež na ameriškem trgu ocenil neposredno, ne pa na podlagi tretjega trga.

(10)

Zbornica CFNA je v svojem stališču sama priznala, da informacije o obsegu uvoza pritožniku niso bile na voljo, saj oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: KN), pod katere so razvrščene beljakovine graha za carinske namene v Uniji, vključujejo tudi druge izdelke. Glede na navedeno je Komisija menila, da je metoda, ki jo je uporabil pritožnik, veljavna. Pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze. Zato lahko dokazi, ki po količini in tudi kakovosti ne zadostujejo za utemeljitev predhodne ali dokončne ugotovitve dampinga, škode ali vzročne zveze, kljub vsemu zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave (5). Zbornica CFNA ni navedla nobenega razloga, s katerim bi bilo pojasnjeno, zakaj naj bi bila taka metoda neveljavna, na primer zaradi neprimerljivosti med trgoma Unije in ZDA ali različnega obsega izdelka, ali zakaj naj bi način, na katerega je vlagatelj zahtevka iz ZDA, ki se je soočal z enakim problemom kot pritožnik v Uniji, ocenil uvoz, povzročil netočnost metode, uporabljene v pritožbi. Poleg tega ni predlagala alternativne metode, s katero bi bilo mogoče izpodbijati metodo, uporabljeno v pritožbi.

(11)

Zbornica CFNA je izpodbijala odločitev Komisije, da pritožnikom odobri anonimnost. Trdila je, da pritožniki niso utemeljili svojega zahtevka za anonimnost, da v odprti različici pritožbe niso predložili zadostnih povzetih informacij o svoji izpostavljenosti v LRK in da bilo zaradi ohranjanja zaupnosti njihove identitete zainteresiranim stranem onemogočeno, da bi preverile, ali jih je mogoče šteti za industrijo Unije v skladu s členom 4(1), točka (a), osnovne uredbe in ali je bila pritožba vložena v imenu industrije Unije v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: analiza procesnega upravičenja).

(12)

Vsi pritožniki so navedli tehtne razloge in utemeljili, zakaj bi razkritje njihove identitete lahko imelo negativne posledice in jim škodovalo. Odprta različica zahtevka je zadostovala, da so se lahko zainteresirane strani seznanile z razlogi za odobritev anonimnosti; podrobnejša pojasnitev razlogov ali predložitev podrobnejših informacij o njihovi izpostavljenosti v LRK bi namreč lahko razkrila identiteto družb.

(13)

Odobritev zaupne obravnave identitete ni vplivala na možnost zainteresiranih strani, da preverijo, ali so del industrije Unije ali analize procesnega upravičenja. Celoten seznam proizvajalcev Unije je namreč vključen v pritožbo (6), kar zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo dejavnosti teh družb.

(14)

Komisija je analizo procesnega upravičenja opravila tako, da je pred začetkom preiskave vzpostavila stik z vsemi znanimi proizvajalci beljakovin graha v Uniji ter jih pozvala, naj izrazijo svoje stališče glede začetka preiskave in poročajo o svoji proizvodnji v obdobju preiskave (od 1. julija 2024 do 30. junija 2025). Rezultat, družbe, s katerimi je bil vzpostavljen stik, nezaupni odgovori in metodologija so bili dani na voljo v nezaupnem spisu preiskave (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o procesnem upravičenju). Podporo so izrazili proizvajalci, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije, pri čemer ni noben proizvajalec izrazil nasprotovanja ali nevtralnega stališča glede začetka preiskave. Zato je bil prag iz člena 5(4) osnovne uredbe dosežen. Prag za začetek bi bil dosežen celo ob uporabi spodnje meje razponov za proizvodnjo iz treh nezaupnih, anonimnih odgovorov anketirancev. V obvestilu o procesnem upravičenju so bile razkrite vse družbe, s katerimi je bil vzpostavljen stik, kar je zainteresiranim stranem omogočilo, da preverijo dejavnosti teh družb.

(15)

Zbornica CFNA je trdila, da je bila količina zadržanih podatkov nerazumna, ter da ji je to preprečilo preverjanje informacij in uveljavljanje pravice do obrambe. Konkretno je trdila, da (i) v pritožbi ni bilo razkritih več ključnih podatkov glede položaja industrije Unije ob predpostavki, da bi to lahko razkrilo identiteto posameznih pritožnikov, (ii) ni bilo razloga, da se podatki pritožnikov ne bi razkrili, saj so to zbirni podatki več družb, (iii) v pritožbi niso bili razkriti ključni podatki, kot so navedbe cen, izračuni stopenj dampinga, nelojalno znižanih prodajnih cen ali škode, in (iv) se je pritožnik pri opredelitvi izdelka v preiskavi opiral na avtorsko zaščitene informacije, ki niso bile razkrite, kar zainteresiranim stranem preprečuje, da bi zahtevale izključitve izdelka, kar je po njenem mnenju problematično glede na nenavadno velik obseg, ki presega obseg preiskav Združenih držav Amerike in Kanade o beljakovinah graha iz Kitajske.

(16)

Vsi podatki za celotno industrijo Unije so bili razkriti v celoti (7). V pritožbi ni bil razkrit delež pritožnikov v celotni industriji Unije, saj bi to lahko zainteresiranim stranem dejansko omogočilo, da ugotovijo, kdo so pritožniki. V zvezi s podatki, ki se nanašajo samo na pritožnike, so bili v pritožbi predloženi nezaupni povzetki (8) v obliki razponov in indeksov. Pritožba je vsebovala tudi nezaupne povzetke izračunov stopnje dampinga, nelojalno znižanih prodajnih cen in škode (9). V zvezi z obsegom izdelka Komisija ugotavlja, da je v členu 19 osnovne uredbe izrecno priznano, da so lahko nekatere informacije zaupne narave ali kako drugače neprimerne za popolno razkritje, kar velja tudi za avtorsko zaščitene informacije. Vsi podatki, ki temeljijo na avtorsko zaščitenih informacijah, so bili povzeti v pritožbi, oddelek o obsegu izdelka pa je zainteresiranim stranem omogočil, da so se seznanile z obsegom preiskave, tako da bi lahko zahtevale izključitve izdelka. Opredelitev izdelka nikakor ni temeljila na avtorsko zaščitenih informacijah. Dejstvo, da je bil obseg preiskave drugačen od obsega preiskav v ZDA in Kanadi, v zvezi s tem ni pomembno, saj je obseg te pritožbe temeljil na izdelkih, ki povzročajo škodo industriji Unije, ne pa ameriškim ali kanadskim proizvajalcem. Skratka, odprta različica pritožbe je zainteresiranim stranem omogočila, da uveljavijo svojo pravico do obrambe in predložijo pripombe glede pritožbe, kot so tudi storile, vključno z zahtevki za izključitev izdelka.

(17)

Zbornica CFNA je predložila tudi pripombe glede trditev o škodi in vzročni zvezi. Trdila je, da so obseg in vrednosti uvoza iz pritožbe nezanesljivi, da je prisotnost uvoza iz Kitajske v Uniji zanemarljiva in da se je prodaja industrije Unije med letoma 2021 in 2024 povečala, medtem ko so se cene med letoma 2021 in 2023 zvišale ter so ostale znatno nad kitajskimi uvoznimi cenami. Trdila je tudi, da v pritožbi škodljiv položaj industrije Unije ni bil pripisan drugim dejavnikom razen kitajskemu uvozu, kot so naraščajoči stroški zaradi ukrepov Unije za uvoz graha iz Ruske federacije in Belorusije ali zvišanje stroškov energije, slaba izvozna uspešnost industrije Unije ali uvoz iz tretjih držav.

(18)

V fazi pritožbe je treba za oceno zadostnosti dokazov o škodi med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot je opisano v členu 5(2), točka (d), osnovne uredbe. Člen 5(2) osnovne uredbe ne določa, da se morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) osnovne uredbe poslabšati, da bi se ugotovila znatna škoda. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Unije, kakršni so našteti v členu 3(3) in (5) osnovne uredbe. Zato ni nujno, da vsi dejavniki kažejo poslabšanje, da bi se ugotovili zadostni dokazi o škodi, niti ni nujno, da se v pritožbi preučijo vsi od njih.

(19)

Kar zadeva škodo, je specifična analiza škode v okviru pritožbe pokazala, da je dovolj dokazov o večjem prodoru uvoza beljakovin graha iz Kitajske na trg Unije (tako v absolutnem kot v relativnem smislu) in da je to povzročilo škodo industriji Unije.

(20)

Trditev o določitvi obsega in vrednosti v fazi pritožbe je bila obravnavana že v uvodni izjavi 10. Kar zadeva uvoz iz Kitajske in razvoj stanja industrije Unije, se je glede na dokaze iz pritožbe obseg uvoza med letoma 2021 in 2024 povečal za 29 %, tako da je tržni delež v letu 2024 znašal 59 % (v primerjavi z 58 % v letu 2020). Poleg tega je glede na dokaze iz pritožbe ta uvoz potekal po dampinških cenah, ki so v letu 2024 močno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije, in sicer za 22 %, stopnje škode, izračunane v pritožbi, pa so znašale približno 80 %. Zdi se, da je to škodljivo vplivalo na stanje industrije Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju proizvodnje ali znižanju stopnje izkoriščenosti ali poslabšanju finančnih rezultatov; stopnja dobička pritožnikov se je v obravnavanem obdobju namreč znižala za 23 odstotnih točk, kar je v letu 2024 povzročilo izgube.

(21)

Kar zadeva vzročno zvezo, so bili v oddelku 7 pritožbe predloženi zadostni dokazi, da je uvoz beljakovin graha iz Kitajske vplival na uspešnost industrije Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 20. Sočasnost poslabšanja položaja industrije Unije in povečanega prodora dampinškega uvoza, prodanega po cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in so bile v celotnem obravnavanem obdobju iz pritožbe nižje od njenih proizvodnih stroškov, je zanesljiv pokazatelj vzročne zveze.

(22)

V pritožbi so bili analizirani drugi dejavniki iz oddelka 7, vključno z izvozno uspešnostjo industrije Unije, njenimi naraščajočimi stroški ali uvozom iz drugih tretjih držav. V njej je bilo predloženih dovolj dokazov, da z nobenim od teh dejavnikov, niti posamično niti skupaj, ni mogoče zadostno pojasniti poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije. Glede na dokaze iz pritožbe je namreč znaten uvoz iz Kitajske na trg Unije z več kot 50-odstotnim tržnim deležem in po cenah, ki so bile v obravnavanem obdobju nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, povzročil zmanjšanje dobičkonosnosti, saj industrija Unije naraščajočih stroškov ni mogla prenesti na svoje stranke. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je bil v primerjavi z uvozom iz Kitajske zanemarljiv. Kar zadeva izvoz, je v pritožbi priznano, da je morda prispeval k škodi, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko zmanjšal vzročno zvezo med uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(23)

Komisija je zato sklenila, da je bilo v pritožbi predloženih dovolj dokazov o dampingu in posledični škodi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije.

(26)

Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 60 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Glede vzorca ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(27)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(28)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Glede na to ni bilo vzorca nepovezanih uvoznikov.

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(30)

Zahtevane informacije je predložilo trinajst proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(31)

Dva proizvajalca izvoznika, in sicer družba Yantai T.Full Biotech Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba T.Full) in družba Hengyuan Biotechnology Co., Ltd. ter njeni povezani družbi Shandong Jianyuan Bioengineering Co., Ltd., in Jianyuan International Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: skupina Jianyuan Group), sta predložila pripombe glede predlaganega vzorca, v katerih sta trdila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki proizvajajo predvsem beljakovine graha, primerne za živalsko krmo, medtem ko družba T.Full in skupina Jianyuan Group proizvajata beljakovine graha, primerne za živila. Oba proizvajalca sta zahtevala, naj se ju vključi v vzorec, da bi se zagotovila vključitev teh vrst izdelka v izračun dampinga.

(32)

Pritožnik je podprl vzorec, ki ga je izbrala Komisija.

(33)

Komisija je preučila trditve proizvajalcev izvoznikov in menila, da družbe, izbrane v vzorec, predstavljajo znaten delež celotnega kitajskega izvoza beljakovin graha 13 kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 30 v Unijo, tj. približno 70 %. Poleg tega so na podlagi javno dostopnih informacij v času izbire vzorca izbrani proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave proizvajali in prodajali celoten nabor izdelka v preiskavi. Vključitev dveh dodatnih družb v vzorec zato ne bi povečala njegove reprezentativnosti, zaradi česar je Komisija zavrnila trditve v zvezi s tem.

(34)

Skupina Jianyuan Group je opozorila, da namerava Komisijo pozvati, naj individualno stopnjo dampinga določi v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: individualna preiskava). Vendar izpolnjenega vprašalnika ni predložila v roku, ki ga je Komisija določila v obvestilu o začetku. Zato nobeden od nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval individualne preiskave.

(35)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so pritožniki zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna v skladu s členom 19(1) osnovne uredbe. Te tri družbe so zaprosile za zaupno obravnavo v predzačetni fazi in med preiskavo, ker naj bi obstajalo tveganje povračilnih ukrepov lokalnih organov in njihovih strank v Ljudski republiki Kitajski, saj so te družbe poslovno povezane s to državo.

(36)

Komisija je preučila zahtevke in sklenila, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Na podlagi tega je odobrila zaupno obravnavo teh družb v celotnem postopku.

(37)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(38)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija jo je zato obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Kitajska vlada ni poslala nobenih dodatnih pripomb.

(39)

Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem v Uniji, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem, ad hoc koaliciji proizvajalcev beljakovin graha v Uniji (v nadaljnjem besedilu: makro vprašalnik), znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (10).

(40)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(41)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(42)

Izdelek v preiskavi so beljakovine graha z visoko vsebnostjo beljakovin, ki vsebujejo več kot 65 % beljakovin na osnovi suhe teže in zajemajo vse vrste beljakovin graha, pridobljene iz graha (vključno z rumenim njivskim grahom in zelenim njivskim grahom), v vseh fizičnih oblikah (vključno s trdnimi (npr. v prahu) in tekočimi (raztopljenimi) oblikami), ne glede na to, ali so teksturirane ali ne (v nadaljnjem besedilu: beljakovine graha).

(43)

Beljakovine graha se pridobivajo z izolacijo in čiščenjem beljakovin iz graha (11). Glavna surovina za proizvodnjo beljakovin graha je grah, ki izpolnjuje določene specifikacije za beljakovine graha. Grah se očisti, olušči ter se nato zdrobi in zmelje v grahovo moko. Nato se beljakovine v tej moki izolirajo s postopkom mokrega mletja, pri katerem se ločijo glavne sestavine graha – škrob, beljakovine in vlaknine. Beljakovinska frakcija se nato ekstrahira, prečisti, koncentrira in posuši. Te faze – izolacija, ekstrakcija, čiščenje, koncentracija in sušenje beljakovin – so odločilne proizvodne faze, s katerimi se pridobijo beljakovine, ki se lahko uporabljajo za uživanje.

(44)

Beljakovine graha se uporabljajo kot alternativa živalskim beljakovinam tako za prehrano ljudi kot za živalsko krmo. Lahko se uživajo neposredno ali pa se uporabljajo kot sestavina pri proizvodnji hrane in pijače za ljudi ter v hrani za hišne živali, specializiranih krmnih mešanicah in krmi za akvakulturo.

(45)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod naslednje oznake KN in TARIC:

ex 3504 00 90 (oznaka TARIC 3504 00 90 91),

ex 2106 10 20 (oznaka TARIC 2106 10 20 40),

ex 2106 10 80 (oznake TARIC 2106 10 80 31, 2106 10 80 39 in 2106 10 80 71),

ex 2106 90 92 (oznaka TARIC 2106 90 92 75),

ex 2303 10 90 (oznaka TARIC 2303 10 90 10),

ex 2309 10 11 , ex 2309 10 13 , ex 2309 10 15 , ex 2309 10 19 , ex 2309 10 31 , ex 2309 10 33 , ex 2309 10 39 , ex 2309 10 51 , ex 2309 10 53 , ex 2309 10 59 , ex 2309 10 70 , ex 2309 10 90 , ex 2309 90 10 in ex 2309 90 20 ,

ex 2309 90 31 (oznake TARIC 2309 90 31 12, 2309 90 31 14, 2309 90 31 17, 2309 90 31 19, 2309 90 31 30, 2309 90 31 81 in 2309 90 31 91),

ex 2309 90 33 , ex 2309 90 35 , ex 2309 90 39 , ex 2309 90 41 , ex 2309 90 43 , ex 2309 90 49 , ex 2309 90 51 , ex 2309 90 53 , ex 2309 90 59 , ex 2309 90 70 in ex 2309 90 91 ,

ex 2309 90 96 (oznake TARIC 2309 90 96 31, 2309 90 96 39, 2309 90 96 91 in 2309 90 96 95)

(v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(46)

Po začetku preiskave so države članice in zainteresirane strani trdile, da se zadevni izdelek lahko uvrsti pod nekatere oznake KN, ki v obvestilu o začetku niso bile navedene. Komisija je te trditve analizirala in ugotovila, da so točne. Zato je 19. decembra 2025 objavila obvestilo o spremembi obvestila o začetku (12), da bi te oznake KN vključila v opredelitev izdelka. Opredelitev izdelka se ni spremenila, zato je obseg preiskave ostal enak kot na dan njenega začetka. Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede vključitve zgoraj navedenih oznak KN. V roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(47)

Preiskava je nato pokazala, da zadevnega izdelka ni mogoče uvrstiti pod nekatere oznake TARIC iz obvestila o spremembi obvestila o začetku, in sicer pod oznake TARIC 2309 90 31 51, 2309 90 31 59, 2309 90 31 61, 2309 90 31 69, 2309 90 96 51, 2309 90 96 59, 2309 90 96 61 in 2309 90 96 69. Te oznake zato niso vključene v opredelitev izdelka.

(48)

Komisija je 19. decembra 2025 spremenila uredbo o registraciji, da bi iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 46, vključila nekatere oznake KN (13). Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 47, za uvoz pod oznakami iz navedene uvodne izjave ni bila potrebna registracija.

(49)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(50)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(51)

Družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. sta zahtevali, da se teksturirane beljakovine graha izključijo iz obsega izdelka v preiskavi. Trdili sta, da se teksturirane in neteksturirane beljakovine graha (i) bistveno razlikujejo glede na fizikalne lastnosti, proizvodni proces, proizvodne stroške in cene; (ii) niso zamenljive na trgu ter (iii) niso bile del obsega izdelka v preiskavah trgovinske zaščite Kanade in Združenih držav Amerike proti LRK.

(52)

Teksturirane beljakovine graha se pridobivajo s teksturiranjem beljakovin graha, kar spremeni obliko končnega izdelka. Komisija priznava, da lahko ta dodatni korak povzroči razlike v stroških in cenah.

(53)

Vendar se teksturirane in neteksturirane beljakovine graha ne glede na ta dodatni postopek in razliko v obliki proizvajajo iz istih surovin in z istim proizvodnim procesom do pridobitve beljakovin graha, obe vrsti teh beljakovin pa imata enako funkcijo: biti vir rastlinskih beljakovin, ki se uporabljajo za prehrano ljudi in živalsko krmo. Zato imajo teksturirane in neteksturirane beljakovine graha enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Ker imajo teksturirane beljakovine graha enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot neteksturirane beljakovine graha, razlike v stroških in cenah same po sebi ne morejo upravičiti izključitve izdelka.

(54)

V zvezi s trditvijo, da ti vrsti beljakovin na trgu nista zamenljivi, sta družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. svojo trditev utemeljili z dejstvom, da proizvajalci vegetarijanskih izdelkov teksturirane beljakovine graha uporabljajo predvsem kot surovino za rastlinske ali vegetarijanske končne izdelke, medtem ko se neteksturirane beljakovine graha uporabljajo predvsem kot živilska sestavina ali v recepturah hrane za hišne živali za trge, kot so prehranska dopolnila, hrana in pijače ter športna prehrana. Zato so namenjene različnim segmentom.

(55)

Dejstvo, da je lahko končna oblika izdelka primernejša za proizvodnjo različnih izdelkov nižje v prodajni verigi, ne spremeni dejstva, da imata obe vrsti beljakovin graha enake lastnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53. Nasprotno, iz argumentacije družb Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. dejansko jasno izhaja, da imajo teksturirane in neteksturirane beljakovine graha enako funkcijo, in sicer da so vir rastlinskih beljakovin, ki se uporabljajo za prehrano ljudi in živalsko krmo, ne glede na obliko teh živilskih pripravkov, in da se lahko obe vrsti uporabljata za ta namen, saj imata enake lastnosti.

(56)

Dejstvo, da teksturirane beljakovine graha niso bile del obsega izdelka v preiskavah trgovinske zaščite Kanade in Združenih držav Amerike proti LRK, ni pomembno za določitev obsega izdelka v sedanji preiskavi.

(57)

Iz teh razlogov je Komisija to trditev v tej fazi preiskave zavrnila.

(58)

Družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. sta poleg tega zahtevali, da se beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin manj kot 80 % izključijo iz obsega izdelka v preiskavi. Trdili sta, da imajo beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin manj kot 80 % in beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin 80 % ali več (i) različne oblike; (ii) različne proizvodne procese ter (iii) različne končne uporabe in da so namenjene različnim tržnim segmentom.

(59)

V zvezi z obliko sta družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. trdili, da se beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin 80 % ali več običajno proizvajajo v obliki finega prahu, medtem ko so beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin manj kot 80 % običajno pojavljajo v obliki manj finega prahu ali zrnc, kar naj bi carinskim organom omogočalo razlikovanje med njimi.

(60)

Obe vrsti beljakovin graha imata enake lastnosti, osnovni proizvodni proces in enake funkcije, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 53. Razlika v obliki tega ne spremeni. Trditev je poleg tega tehnično napačna, ker velikost delcev beljakovin graha, ne glede na to, ali gre za fin prah ali zrnca, ni povezana z vsebnostjo beljakovin; velikost delcev se namreč lahko za vse razrede beljakovin prilagodi z drobljenjem. Dejstvo, da carinske uprave morda lahko razlikujejo eno obliko od druge, ni pomembno za ugotovitev, ali imajo izdelki enake osnovne lastnosti.

(61)

Kar zadeva proizvodni proces, sta družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. trdili, da imajo beljakovine z vsebnostjo beljakovin 80 % ali več bolj zapleten proizvodni proces, saj je v zvezi z njim potrebnih nekaj dodatnih korakov.

(62)

Vendar je preiskava pokazala, da so te razlike v proizvodnem procesu manjše in omejene na nekatere prilagoditve za doseganje različnih ravni koncentracije beljakovin. Te razlike nikakor ne bi spremenile dejstva, da so končni izdelek v obeh primerih še vedno beljakovine graha z visoko vsebnostjo beljakovin in imajo zato enako osnovno funkcijo.

(63)

V zvezi s končno uporabo in segmenti sta družbi Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. in Jiujiang Tiantai Food Co., Ltd. trdili, da se beljakovine z vsebnostjo beljakovin 80 % ali več uporabljajo predvsem kot živilska sestavina, med drugim v prehranskih izdelkih in izdelkih za zdravje, prehranskih dopolnilih in živilih rastlinskega izvora. Nasprotno so beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin, manjšo od 80 %, na splošno omejene na uporabo v krmi za akvakulturo in recepturah hrane za hišne živali.

(64)

Za beljakovine graha z vsebnostjo beljakovin manj kot 80 % veljajo isti razlogi, kot so navedeni v uvodni izjavi 55 glede istega argumenta za teksturirane beljakovine graha, tj. da končna oblika izdelka, zaradi katere je ta primernejši za proizvodnjo različnih izdelkov nižje v prodajni verigi, ne spreminja dejstva, da imata obe vrsti beljakovin graha enake lastnosti in enako funkcijo.

(65)

Iz teh razlogov je Komisija to trditev v tej fazi preiskave zavrnila.

(66)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(67)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo beljakovin graha. Ustrezne informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki.

(68)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 11. februarja 2026 kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada ni predložila nobenih pripomb glede uporabe člena 18 osnovne uredbe.

(69)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(70)

Skupina Sanjia Group je 12. septembra 2025 predložila pripombe glede potencialnih primernih reprezentativnih držav, ki jih je predlagal pritožnik, in zahtevala, da se Argentina ne izključi s seznama potencialnih reprezentativnih držav, pri čemer je trdila, da izvozni davek na surovine ne vpliva na njihovo uvozno ceno, temveč predvsem na domače cene, zato ne vpliva na primernost države kot reprezentativne države. Poleg tega je predlagala, naj se kot možne reprezentativne države analizirajo tudi druge države, če bi se upoštevale države, ki proizvajajo druge rastlinske beljakovine. Kot državi, v katerih bi se lahko proizvajalo blago iz iste kategorije, je izrecno navedla Turčijo in Malezijo, ne da bi dodatno utemeljila svojo trditev.

(71)

Pritožnik se v odgovoru na stališče skupine Sanjia Group ni strinjal, da je mogoče Argentino šteti za reprezentativno državo, in sicer zaradi izvoznih omejitev, ki veljajo za glavno surovino, grah. V zvezi z drugimi potencialnimi reprezentativnimi državami, ki jih je predlagala skupina Sanjia Group, je pritožnik poudaril, da skupina ni predložila nobenih dokazov, ki bi lahko upravičili njihovo izbiro za reprezentativno državo.

(72)

Komisija je 9. februarja 2026 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, in ob upoštevanju utemeljitve, ki je podrobno pojasnjena v oddelku 3.2.2, opredelila možne reprezentativne države in menila, da je Brazilija primerna reprezentativna država. Pripombe glede prvega obvestila je prejela od dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in pritožnika.

(73)

Vse strani, ki so predložile pripombe, so podprle izbiro Brazilije kot primerne reprezentativne države. Poleg tega sta skupini Sanjia Group in Shuangta Group trdili, da uvozne cene rumenega graha, kot sta jih navedli v izpolnjenih vprašalnikih, niso izkrivljene. Vse strani so predložile pripombe glede posameznih referenčnih vrednosti, skupini Sanjia Group in Shuangta Group pa sta predložili pripombe glede izračuna stopnje prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: stopnja PSU-stroškov). Po izteku roka, določenega v obvestilu o začetku, je pritožnik predložil pripombe glede mednarodnih cen rumenega graha. Vse pripombe so podrobno opisane in obravnavane v oddelku 3.2.2.

(74)

Komisija je po analizi pripomb in prejetih informacij sklenila, da je Brazilija ustrezna reprezentativna država, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti.

(75)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(76)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(77)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(78)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(79)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(80)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(81)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(82)

Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (14) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave.

(83)

Pritožnik je trdil, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(84)

Pritožnik se je v podporo temu stališču skliceval na dokaze iz poročila (15). Opozoril je tudi na naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj v sektorju, ki vplivajo na proizvodnjo beljakovin graha na Kitajskem.

(85)

Prvič, ta sektor, vključno s podsektorjem beljakovin graha, v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov.

(86)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo beljakovine graha, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške:

(87)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga:

(88)

Petič, v tem sektorju so izkrivljeni tudi stroški plač:

(89)

Šestič, proizvajalcem beljakovin graha dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države:

(90)

Skratka, pritožnik je trdil, da so v sektorju beljakovin graha prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(91)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila in njegove posodobljene različice (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (16), ki temelji na javno dostopnih virih.

(92)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(93)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (17).

(94)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (18). Poleg tega si kitajska vlada prizadeva „spodbujati koncentracijo kapitala v državni lasti v pomembnih panogah […] in v prihodnost usmerjenih strateških nastajajočih industrijah“ (19) ter „okrepiti kapitalske injekcije za podporo visokokakovostnemu razvoju podjetij v državni lasti“ (20). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(95)

Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (21).

(96)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(97)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(98)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (22). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(99)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom ter močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(100)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (23). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(101)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Centralni odbor KKP je leta 2025 objavil analizo, v kateri je potrdil zavezujočo naravo načrtov: „Znanstveno oblikovanje in učinkovito izvajanje nacionalnih razvojnih načrtov sta pomembni sredstvi, s katerima naša partija učinkovito vodi gospodarski in družbeni razvoj. V praksi modernizacije je Kitajska raziskala in vzpostavila institucionalno ureditev, v kateri se pod centraliziranim in enotnim vodstvom centralnega komiteja partije na njegovem plenarnem zasedanju predloži predlog načrta, državni svet pripravi osnutek načrta, nacionalni ljudski kongres pa ga pregleda in odobri, preden se javno objavi in začne izvajati. S tem se predlogi partije dejansko preoblikujejo v voljo države in ljudstva. S tem procesom se glavne strateške usmeritve centralnega komiteja partije preoblikujejo v pravno zavezujoče načrte za izvajanje na nacionalni ravni. (24)“ Vsi ti načrti tvorijo celovito in zapleteno matriko sektorskih in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(102)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(103)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(104)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (25).

(105)

Drugič, kitajska vlada si na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (26)prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih panogah in na ključnih področjih“ (27).

(106)

Poleg tega v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko, ki jih kitajska vlada opisuje kot „glavno silo, namenjeno realnemu gospodarstvu, ki zagotavlja močno podporo stabilnosti in dolgoročnemu razvoju nacionalnega gospodarstva“ (28). Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (29).

(107)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (30).

(108)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, izrecno določa, da se javno naročanje izvaja tako, da se „dosežejo cilji nacionalne politike gospodarskega in družbenega razvoja“ (31). Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (32).

(109)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (33). Kitajska vlada si na primer prizadeva „optimizirati mehanizem delovanja in nadzora večjih industrijskih skladov, da bi zagotovila, da naložbena usmeritev skladov ustreza zahtevam nacionalnih strategij“ (34).

(110)

Posegi kitajske vlade v gospodarstvo so oblikovani kot „usklajena prizadevanja fiskalnih, monetarnih, industrijskih, cenovnih, zaposlitvenih in drugih politik, usmerjena v izvajanje nacionalnih razvojnih načrtov in glavnih strategij“ (35).

(111)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (36).

(112)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(113)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebne družbe, kot so Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. (37), skupina Shandong Jianyuan Group (38), Yantai T.Full (39) ali Shandong Jiahua (Sinoglory) Biotechtechnology Co., Ltd. (40). Družba Yantai Shuangta Food Co., Ltd. (41) je poleg tega družba v večinski zasebni lasti in 32,69-odstotni državni lasti. Ta družba je tudi pod končnim nadzorom lokalnega holdinga v državni lasti (42).

(114)

Posegi KKP v operativno odločanje so postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (43), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politike.

(115)

Zakon o spodbujanju razvoja zasebnega gospodarstva (44), v katerem so zasebna podjetja uradno priznana kot „pomemben sestavni del socialističnega tržnega gospodarstva“, določa, da „zasebne gospodarske organizacije in njihovi upravljavci podpirajo vodstvo KKP, sledijo socialističnemu sistemu s kitajskimi značilnostmi in dejavno sodelujejo pri gradnji moderne socialistične sile“ (45).

(116)

Zato za gospodarske subjekte neposredno ali posredno velja obveznost upoštevanja političnih smernic, upravnega vodenja in zahtev po ideološki usklajenosti, ki izhajajo iz partijskih in državnih institucij, kar ohranja strukturna izkrivljanja v konkurenčnem okolju.

(117)

Poleg tega za sektor beljakovin graha velja več vladnih politik, kot so ključne politike za leto 2022, ki sta jih objavila ministrstvo za finance ter ministrstvo za kmetijstvo in podeželje: „[c]elostni razvoj kmetijske industrije. Usklajevanje ureditve in gradnje številnih nacionalnih sodobnih kmetijskih industrijskih parkov, koristnih in značilnih industrijskih grozdov ter močnih kmetijskih industrijskih občin. […] vzpostaviti sodoben podeželski industrijski sistem, ki bo temeljil na močnih industrijskih mestih, industrijskih parkih kot gonilni sili in industrijskih grozdih kot hrbtenici, provincialnih, okrožnih in mestnih ureditvah ter usklajenem spodbujanju točk, linij in območij, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost industrijskega razvoja kot celote“ (46). Podobno so v 14. petletnem načrtu o spodbujanju modernizacije kmetijstva in podeželja določeni naslednji cilji: „[o]krepiti razvoj ugodnih območij za posebne kmetijske izdelke. […] Okrepiti tehnološko podporo, nadzor kakovosti, razvoj blagovnih znamk in trženje izdelkov; vzpostaviti številne standardizirane proizvodne, predelovalne, skladiščne in logistične baze za posebne kmetijske izdelke“ (47).

(118)

Natančneje, „visokoučinkovita oprema za ločevanje in prečiščevanje beljakovin“ je v katalogu smernic za strukturno prilagajanje industrije za leto 2024 navedena kot spodbujana industrija (48).

(119)

Poleg tega sta „proizvodnja in predelava rastlinskih beljakovinskih napitkov“ navedeni v katalogu spodbujanih industrij v zahodnih regijah za leto 2025 (49).

(120)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (50).

(121)

Kitajsko združenje za aditive za živila in sestavine (v nadaljnjem besedilu: združenje CFAA) (51) v členu 3 svojega statuta (52) na primer navaja, da „združenje sprejema vodstvo partije. V skladu s statutom partije ustanavlja partijske organizacije za izvajanje partijskih dejavnosti […].

(122)

Združenje CFAA je ustanovilo „posebni odbor za funkcionalne beljakovine in peptidne sestavine“ (53), ki pokriva sektor beljakovin graha.

(123)

Družba Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd. je članica združenja CFAA (54).

(124)

Poleg tega je kitajsko nacionalno združenje živilske industrije (CNFIA) (55) pomembno tudi za sektor beljakovin graha. Združenje CNFIA si v skladu s členom 3 svojega statuta (56) prizadeva za „temeljito izvajanje Ši Džinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo [in] spodbujanje zdravega razvoja kitajske živilske industrije“. Poleg tega člen 4 statuta določa, da združenje CNFIA „sprejema poslovne smernice in nadzor ministrstva za civilne zadeve Ljudske republike Kitajske, vodstvenega organa za krepitev partije, komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti ter ustreznih oddelkov za upravljanje industrije“ (57).

(125)

Družba Yantai Shuangta Food Co., Ltd. je članica združenja CNFIA (58). Poleg tega skupina Shandong Jianyuan Group priznava, da je pod nadzorom združenja CNFIA (59).

(126)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Javna in zasebna podjetja v tem sektorju morajo namreč delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

(127)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so namreč pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(128)

V skladu s členom 17 kitajskega prava gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v členu 30 statuta KKP (60), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(129)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (61), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (62).

(130)

Že leta 2018 so poročali o obstoju partijskih celic v 73 % od približno 2,57 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (63). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(131)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (64), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(132)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“, v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (65).

(133)

V preiskavi je bilo potrjeno, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom v KKP/funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju beljakovin graha. Na primer, predsednik družbe Yantai Shuangta Food Co., Ltd. je član partije (66). Poleg tega je članstvo v KKP upošteval kot eno od meril pri zaposlovanju vodstvenega osebja (67).

(134)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (68). Prisotnost države v družbah v sektorju beljakovin graha in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(135)

Zakonodaja, ki se uporablja za javna naročila, izrecno diskriminira nedomače izdelke in določa, da „se bo pri ponudbi domačega izdelka odštelo 20 % cene, pri čemer se ta znižana cena upošteva v postopku ocenjevanja (69)“. Zato se odločitve o javnih naročilih, pri katerih se daje prednost domačim izdelkom, ne sprejemajo na podlagi sil prostega trga.

(136)

Poleg tega usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(137)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (70).

(138)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(139)

Ključne politike ministrstva za finance ter ministrstva za kmetijstvo in podeželje za leto 2022 (glej uvodno izjavo 117) vsebujejo tudi naslednje določbe, ki vplivajo na delovanje sektorja: „[d]ržava bo še naprej izvajala politike, kot so subvencije za proizvajalce koruze in soje, subvencije za riž in spodbude za okrožja, ki pridelajo velike količine žita, da bi okrepila učinkovitost strukturne reforme na strani ponudbe v kmetijstvu in zagotovila nacionalno prehransko varnost“ ali „[n]agrade za glavna okrožja pridelave semen. Razširila bo obseg podpore za glavna okrožja pridelave semen riža, pšenice, koruze […] ter spodbujala preoblikovanje in posodobitev semenske industrije“ (71).

(140)

Cilj 14. petletnega načrta za spodbujanje modernizacije kmetijstva in podeželja (72) je „[i]zboljšati politike podpore za pridelavo žita. Stabilizirati subvencije za pridelovalce žita, izboljšati politiko najnižjih odkupnih cen za riž in pšenico ter politiko subvencij za proizvajalce koruze in soje. Izboljšati mehanizem nadomestil za interese glavnih območij pridelave žita in izboljšati sistem politike podpore za glavna okrožja pridelave žita“ (73). Namen načrta je tudi „[s]podbujati združevanje industrijskih panog na ravni okrajev in mest, podpirati selitev industrijskih panog za predelavo kmetijskih izdelkov v okraje ter usmerjati podjetja za predelavo in distribucijo kmetijskih izdelkov pri gradnji predelovalnih parkov in logističnih vozlišč v mestih (mestnih občinah) z ustreznimi pogoji [ter] podpirati upravičene okraje (mesta, okrožja) pri gradnji sodobnih kmetijskih industrijskih parkov, spodbujati koncentracijo tržnih subjektov, dejavnih na področju znanstvenih raziskav in razvoja, predelovalne logistike in storitev trženja, v teh parkih“ (74).

(141)

V 14. petletnem načrtu za razvoj biogospodarstva je sektor zadevnega izdelka obravnavan neposredno, pri čemer je njegov cilj „[k]repiti glavni položaj inovacij v podjetjih, omogočati vodilno in podporno vlogo vodilnih podjetij na biološkem področju, usmerjati velika podjetja k odpiranju virov, kot so tehnološke inovacije, dobavna veriga in finančne storitve, z industrijo višje in nižje v verigi, ter spodbujati povezovanje in inovacije z malimi in srednjimi podjetji. S poudarkom na ključnih področjih z obsežnim in širokim vplivom, kot so biomedicina, biokmetijstvo in bioproizvodnja, se bioinovativna podjetja spodbuja, da intenzivirajo pridelavo na podpodročjih in izkoriščajo svoje razvojne prednosti ter tako individualno postanejo vodilna v svetovni konkurenci“ (75).

(142)

Na ravni province naj bi vladni organi v skladu s 14. petletnim načrtom province Hebej o strateških in nastajajočih industrijah (76) oblikovali industrijsko ureditev sektorja na naslednji način: „Razvili izdelke iz rastlinskih izvlečkov, kot so naravne začimbe, eterična olja, naravna hranila, rastlinske beljakovine in olja (77).“

(143)

Poleg tega je provinca Šandong leta 2025 izdala izvedbeno mnenje o nadaljnji poglobitvi reforme podeželja in krepitvi prizadevanj za celovito spodbujanje oživitve podeželja (78), v skladu s katerim je treba „dejavno razvijati industrijo predelave kmetijskih izdelkov; […] odločno razvijati intenzivno predelavo kmetijskih izdelkov; graditi predelovalne in logistične parke za kmetijske izdelke“.

(144)

Poleg tega je provinca Šandong leta 2025 izdala akcijski načrt za znanstvene in tehnološke inovacije za posodobitev živilske industrije (2026–2028) (79), katerega cilj je „razviti osnovne surovine za predelavo, kot so visokozmogljivi specialni škrobi, [in] rastlinski beljakovinski praški […] ter vzpostaviti proizvodni sistem na več ravneh za surovine za zdravo hrano“ pod vodstvom oddelka province Šandong za znanost in tehnologijo.

(145)

Občina Yantai v provinci Šandong je največje območje proizvodnje beljakovin graha na svetu (80).

(146)

Družba Yantai Oriental Protein Tech Co., Ltd., skupina Shandong Jianyuan Group ter družbe Yantai T.Full, Shandong Jiahua (Sinoglory) Biotechtechnology Co., Ltd. in Yantai Shuangta Food Co., Ltd. imajo vse sedež v provinci Šandong.

(147)

Natančneje, družbo Yantai Shuangta Food Co., Ltd. neposredno podpira vlada province Šandong kot raziskovalno-razvojno središče v okviru pobude „Ena družba, ena tehnologija“ (81) za nadaljnji razvoj „(1) ključnih tehnologij v industrijski verigi rezancev vermicelli, (2) analize hranilne vrednosti beljakovin in vlaknin graha ter njihove inovativne uporabe pri predelavi mesa, (3) raziskav in industrializacije za izboljšanje učinkovitosti ločevanja grahovega škroba z uporabo avtohtonih mlečnokislinskih bakterij ter (4) raziskav in industrializacije v zvezi z izolatom beljakovin graha z nizko vsebnostjo natrija, visoko vsebnostjo kalcija in brez sojinih alergenov“ (82).

(148)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v prodajni verigi.

(149)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(150)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, ne le na Kitajskem.

(151)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (83).

(152)

Ob tem v primerih, ko se uporablja stečajno pravo, postopki niso pregledni in vodijo do diskriminatornih praks (84).

(153)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravico do uporabe zemljišč na Kitajskem (85). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravice do rabe zemljišč in dodeljevanje te pravice po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (86). Poleg tega si kitajska vlada prizadeva „izboljšati sistem upravljanja zemljišč, da bi zagotovila, da je učinkovito povezan z makropolitikami in regionalnim razvojem ter da daje prednost razumni rabi zemljišč za vodilne industrijske panoge in velike projekte (87)“, zato si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (88).

(154)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor beljakovin graha. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(155)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(156)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala številnih temeljnih konvencij MOD, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (89).

(157)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (90). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(158)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (91). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(159)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor beljakovin graha. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(160)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(161)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (92), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (93), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(162)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (94). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(163)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (95). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (96) .

(164)

Natančneje, kitajska vlada si prizadeva tudi za „usmerjanje finančnih institucij k uporabi raznolikih instrumentov, kot so posojila, obveznice, lastniški kapital in zavarovanja, da bodo zagotavljale celovite finančne storitve za velika podjetja in pomembna podporna podjetja, ki delujejo v ključnih industrijskih verigah, ponujale finančne rešitve za stabilno poslovanje podjetij, na katera vplivajo zunanji dejavniki, ter podpirale zasebna podjetja pri dejavnem sodelovanju pri neodvisni gradnji industrijskih verig, ki jo bo mogoče nadzorovati“ (97).

(165)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (98). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (99). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(166)

Poleg tega se stroški izposojanja umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(167)

Čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Podjetja v državni lasti, pa tudi celotni industrijski sektorji, ki jih kitajska vlada šteje za strateške, imajo na primer koristi od obrestnih mer, ki so nižje od tržnih (100). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(168)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, katerih število narašča (101), ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(169)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(170)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(171)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(172)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 112 do 170. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce beljakovin graha enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(173)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(174)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delovno silo, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(175)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

(176)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe:

(177)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 72 in 73, je Komisija izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene o državah, ki bi se lahko v obravnavani zadevi štele za primerne reprezentativne države, če bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(178)

Komisija je v obvestilu Argentino in Turčijo prvotno opredelila kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka ti državi na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(179)

Vendar je Komisija, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 181 do 187, ugotovila, da se Turčija in Argentina ne štejeta za primerni reprezentativni državi. Iz tega razloga in ker proizvodnje izdelka v preiskavi ni bilo mogoče najti v nobeni drugi državi s podobno stopnjo razvitosti kot Kitajska, je Komisija primerno reprezentativno državo poiskala med državami s podobno stopnjo razvitosti kot Kitajska, ki proizvajajo izdelek iz iste splošne kategorije/sektorja kot izdelek v preiskavi, ki so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 188, sojine beljakovine.

(180)

Na podlagi tega so bile analizirane tri dodatne možne reprezentativne države, in sicer Kolumbija, Brazilija in Malezija, ki jih Svetovna banka na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(181)

Komisija je v obvestilu navedla, da je treba za državi, opredeljeni kot državi, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, tj. Turčijo in Argentino, ter države, opredeljene po predhodni oceni, kot je navedeno v uvodni izjavi 180, tj. Malezijo, Kolumbijo in Brazilijo, dodatno preveriti, ali so podatki na voljo takoj, zlasti kar zadeva takoj dostopne finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi ali izdelkov iste kategorije.

(182)

V splošni analizi uvoza v obvestilu je bilo ugotovljeno, da je Argentina uvozila znatno manjšo količino rumenega graha, ki je glavni proizvodni dejavnik, kot vse druge države. Poleg tega so bile v obdobju preiskave v Argentino po cenah, nižjih od tržnih, uvožene znatne količine dveh drugih proizvodnih dejavnikov, in sicer sredstva proti penjenju in tekoče kavstične sode, s poreklom iz Kitajske, kar je postavilo pod vprašaj primernost Argentine kot reprezentativne države.

(183)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da v Argentini veljajo izvozni davki na glavno surovino, tj. rumeni grah (103). Zaradi izvoznega davka na rumeni grah v Argentini so cene rumenega graha in nazadnje cene vseh izdelkov nižje v vrednostni verigi graha izkrivljene, zato ni mogoče uporabiti stroškov in cen beljakovin graha v Argentini. Zato je Komisija menila, da cen rumenega graha v Argentini zaradi izkrivljanja trga ni mogoče šteti za zanesljive.

(184)

V zvezi z razpoložljivostjo finančnih informacij v Argentini je Komisija opredelila eno družbo, ki proizvaja zadevni izdelek. Vendar zanjo niso bili na voljo takoj dostopni finančni podatki za leto 2024 ali 2023. Ker v dokumentaciji ni bilo drugih informacij o drugih družbah, ki bi proizvajale beljakovine graha v Argentini, s takoj dostopnimi finančnimi podatki in zaradi trgovinskih ovir, kot je opisano v uvodni izjavi 183, je Komisija sklenila, da Argentine ni več mogoče šteti za primerno reprezentativno državo.

(185)

V Turčiji je bilo ugotovljeno, da se je uvoženi rumeni grah s poreklom iz Rusije, ki je predstavljal več kot 70 % celotnega uvoza te glavne surovine, v obdobju preiskave prodajal po znatno nižjih cenah kot grah, uvožen iz vseh drugih držav. Za grah in druge poljščine v EU trenutno veljajo carine ad valorem v višini 50 % (104) zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini. Ta zvišanja dajatev so bila uvedena julija 2024, da bi preprečili vstop znatnih količin graha s poreklom iz Rusije v Unijo. Uvedba dajatev je povzročila takojšen upad izvoza ruskega graha v Unijo, in sicer z mesečnega povprečja 161 000 ton v predhodnem letu na 29 ton od uvedbe višjih dajatev. Zmanjšanje uvoza v Unijo, ki je bila prej največji izvozni trg za ruski grah, na 0,02 % prejšnjih količin je sovpadlo z znatnim povečanjem izvoza ruskega graha v Turčijo z več kot 10-odstotnim popustom pri ceni (105). Kar zadeva uvoz rumenega graha v Turčijo, je bila v obdobju preiskave uvozna cena rumenega graha iz Rusije v povprečju za 12 % nižja od uvoznih cen iz preostalega sveta v Turčijo, poleg tega pa za 70 % nižja od povprečne uvozne cene rumenega graha iz preostalega sveta v Argentino. Enako velja za uvoz bituminoznega premoga iz Rusije, ki je v obdobju preiskave predstavljal skoraj 70 % celotnega uvoza bituminoznega premoga v Turčijo. Za premog in druga fosilna goriva trenutno veljajo sankcije EU proti Rusiji (106). Uvozna cena bituminoznega premoga iz Rusije je bila v Turčiji za 30 % nižja od uvozne cene iz preostalega sveta. Poleg tega je bila cena uvoza bituminoznega premoga v Turčijo iz tujine (1,02 CNY/kg) stalno nižja od uvozne cene iz preostalega sveta v Argentino, pa tudi v vse druge države (razen Kolumbije), kar kaže, da umetno nizke ruske cene znižujejo splošne uvozne cene v Turčiji. V skladu s tem je Komisija sklenila, da je cena bituminoznega premoga s poreklom iz Rusije izkrivljena, in menila, da referenčne cene bituminoznega premoga iz Turčije niso reprezentativne. Poleg tega ni bilo na voljo dovolj informacij za opredelitev reprezentativne referenčne cene za sredstva proti penjenju.

(186)

Kar zadeva takoj dostopne finančne podatke v Turčiji, informacije za družbo Eaynı Tüm Hakları Saklıdır, edino družbo, ki proizvaja izdelek v preiskavi in jo je bilo mogoče opredeliti, niso bile takoj na voljo. Zato je Komisija na podlagi ugotovitve o negativnem učinku ruskega izvoza graha iz uvodne izjave 185 sklenila, da Turčije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo za to preiskavo.

(187)

Komisija je v skladu s temi ugotovitvami v obvestilu sklenila, da Argentine in Turčije v tej fazi ni mogoče šteti za primerni reprezentativni državi, zato se je odločila, da analizo razširi na podoben izdelek in druge države, v katerih je mogoče opredeliti proizvajalce tega podobnega izdelka.

(188)

Glede na informacije v dokumentaciji in analizo Komisije so se vse druge rastlinske beljakovine s podobnim proizvodnim procesom štele za izdelek, podoben izdelku v preiskavi. V zvezi s tem je pritožnik opozoril na podobnosti med različnimi segmenti sektorja rastlinskih beljakovin, saj imajo vse vrste beljakovin podobne proizvodne procese in se odzivajo na podobno dinamiko trga, vključno z načini uporabe, tj. rastočimi trgi za nadomestke mesa ali spremembe prehranjevalnih navad. Med rastlinskimi beljakovinami je pritožnik sojine beljakovine opredelil kot najbolj proizvajane rastlinske beljakovine na svetu in navedel, da se sojine beljakovine uporabljajo za podobne namene kot beljakovine graha. V ta namen je Komisija Malezijo, Kolumbijo in Brazilijo opredelila kot proizvajalke sojinih beljakovin. Preučen je bil uvoz glavnih vložkov v te države.

(189)

V tej analizi je bilo ugotovljeno, da 28 % vsega uvoza sredstev proti penjenju v Malezijo izvira iz Kitajske, tako kot 15 % uvoza tekoče kavstične sode. Poleg tega 27 % uvoza bituminoznega premoga v Malezijo izvira iz Rusije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se ta uvoženi premog prodaja z znatnim popustom.

(190)

V zvezi s finančnimi informacijami je Komisija analizirala številne družbe, ki proizvajajo beljakovine soje, vendar v Maleziji ni našla proizvajalcev, za katere bi bile finančne informacije takoj dostopne. Ker ni bilo takoj dostopnih finančnih podatkov in ob upoštevanju nezanesljivosti nekaterih uvoznih cen za nekatere glavne proizvodne dejavnike v Maleziji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, je sklenila, da Malezija ni primerna reprezentativna država.

(191)

V primeru Kolumbije je 28 % celotnega uvoza sredstev proti penjenju izviralo iz Kitajske. Komisija je opredelila eno družbo, ki proizvaja beljakovine soje in za katero so bile finančne informacije takoj dostopne. Vendar je Komisija ugotovila, da razpoložljive informacije iz leta 2024 le delno pokrivajo obdobje preiskave, zato so se štele za manj primerne, saj so bili na voljo novejši podatki, kot je navedeno v uvodni izjavi 194.

(192)

Kar zadeva Brazilijo, je 35 % celotnega uvoza sredstev proti penjenju izviralo iz Kitajske.

(193)

Komisija ni mogla opredeliti nobenega proizvajalca izdelka v preiskavi v Braziliji, vendar je ugotovila, da je ena družba, ki proizvaja izdelke rastlinskega izvora, in sicer Milhão Ingredients, leta 2019 napovedala, da bo vlagala v proizvodnjo beljakovinskega izolata iz graha. Ugotovila je tudi, da se od začetka te preiskave izdelek v preiskavi v Unijo uvaža iz Brazilije, kar kaže na to, da se morda proizvaja v tej državi.

(194)

Kljub temu Komisija ni mogla najti takoj dostopnih finančnih podatkov o tem ali drugih morebitnih proizvajalcih izdelka v preiskavi v Braziliji. Zato se je oprla na proizvajalce beljakovin soje. Opredeljena je bila družba Caramuru Alimentos S.A., proizvajalec beljakovin soje s takoj dostopnimi podrobnimi finančnimi podatki, ki zajemajo celotno obdobje preiskave, Komisija pa je v obvestilu strani obvestila, da namerava te podatke uporabiti za PSU-stroške in dobiček, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(195)

Skupina Shuangta Group se je v pripombah k obvestilu strinjala, da obstajajo nekateri elementi, zaradi katerih bi bila izbira Turčije in Argentine neprimerna, skupina Sania Group in pritožnik pa sta podprla izbiro Brazilije kot reprezentativne države. Nobena od strani ni predložila pripomb glede uporabe finančnih podatkov družbe Caramuru Alimentos S.A. iz Brazilije.

(196)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija najprimernejša reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(197)

Glede na zgornjo analizo Brazilija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(198)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene cene večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (107), energije (108) oziroma vode (109) uporabila informacije brazilskega inštituta za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística), ministrstva za rudarstvo in energijo (Ministério de Minas e Energia) in javnega podjetja za komunalne storitve Companhia de Saneamento Básico do Estado de São Paulo S.A.

(199)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki beljakovin graha

(200)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila podatke o stroških proizvodnje, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in ki niso bili vključeni v zgoraj navedene posamezne proizvodne dejavnike. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodni izjavi 240.

(201)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (113). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(202)

Če so se v reprezentativno državo uvažale glavne surovine iz Ljudske republike Kitajske ali katere koli države iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta, se ta uvoz ni smel upoštevati pri določanju referenčne cene za te proizvodne dejavnike, da se je zagotovilo, da nanje uvoz iz Ljudske republike Kitajske ali katere koli od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755, ne vpliva bistveno.

(203)

Komisija je v obvestilu strani obvestila, da bi bilo treba glede na to, da se za proizvodnjo beljakovin ekološkega graha uporablja samo ekološki grah in da za to vrsto graha ni ločene oznake HS, uporabiti referenčno vrednost navadnega rumenega graha, prilagojeno tako, da bi odražala razliko v ceni med navadnim rumenim grahom in ekološkim grahom. Komisija je vse strani obvestila, da so cene ekološkega graha glede na informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani, in javno dostopne informacije za 57–67 % višje od cen navadnega graha (114) ter da bo referenčno ceno oblikovala tako, da bo referenčno ceno rumenega graha prilagodila navzgor z upoštevanjem cenovne premije za ekološki grah, v skladu z viri iz dokumentacije.

(204)

Skupina Shuangta Group je v svojih pripombah k obvestilu trdila, da njene dejanske nakupne cene uvoženega rumenega graha (na podlagi več sto milijonov kilogramov) veliko bolje odražajo razmere velikih kupcev, kot je skupina Shuangta Group, kot pa omejene uvozne količine za Brazilijo in Kolumbijo. Iz istega razloga je od Komisije zahtevala, naj referenčno ceno ekološkega rumenega graha določi na podlagi nakupnih cen skupine Shuangta Group za ekološki rumeni grah.

(205)

Skupina Sanjia Group je trdila, da se nakupna cena uvoženega rumenega graha ne bi smela nadomestiti z referenčnimi vrednostmi, saj je bil ta grah pridobljen na drugih trgih, njegove cene pa so bile določene v normalnih tržnih razmerah, na katere nikakor niso vplivale niti razmere na kitajskem trgu niti domnevno izkrivljanje trga.

(206)

Poleg tega je skupina Sanjia Group ugotovila, da vir, ki ga je Komisija opredelila za utemeljitev pribitka za ekološki grah v primerjavi z navadnim grahom, izhaja iz obdobja pred obdobjem preiskave in ima zato omejeno referenčno vrednost. Predložila je primerjavo cen med notranjimi cenami družbe, pri čemer je bila cenovna premija za ekološki grah nižja od tiste, ki jo je predlagala Komisija, in trdila, da je domnevna cenovna premija za ekološki grah v višini 57–67 % nerazumna in jo je treba prilagoditi.

(207)

Pritožnik je predložil pripombe v zvezi s predlagano cenovno premijo za ekološki grah, pri čemer je opozoril, da javno dostopne cene potrjujejo, da je razlika v ceni med ekološkim in navadnim grahom znatna in precej večja od pribitka v višini 57–67 %, ki ga je predlagala Komisija, saj v predloženih dokazih dosega 100 %. Glede na navedeno je Komisijo pozval, naj pribitek za referenčno ceno ekološkega graha prilagodi na vsaj 100 %.

(208)

V zvezi z referenčno vrednostjo za ekološki grah ter glede na dokaze, ki sta jih predložila skupina Sanjia Group in pritožnik ter kažejo tako na višje in kot nižje cenovne premije za ekološki grah, pri čemer noben predložen dokaz ni bil prepričljiv, in ker ni bilo primerljivih podatkov o uvozu, je Komisija menila, da je cenovna premija v višini 57 % glede na referenčno vrednost ekološkega graha najustreznejša. Ker skupina Sanjia Group ni predložila novejših in takoj dostopnih dokazov o premiji za ekološki grah od tistih, navedenih v uvodni izjavi 203, je bila trditev o omejeni referenčni vrednosti zavrnjena.

(209)

Pritožnik je predložil odgovor na pripombe skupin Shuangta Group in Sanjia Group glede izbire referenčne vrednosti za rumeni grah ter trdil, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki rumeni grah nabavljajo iz Rusije po izkrivljenih cenah, zaradi česar so se znižale tudi kanadske uvozne cene na Kitajsko, in Komisijo pozval, naj se namesto na uvozne cene, ki so jih navedli vzorčeni proizvajalci izvozniki, opre na cene uvoza v Brazilijo.

(210)

V zvezi s trditvami obeh skupin o neizkrivljenih mednarodnih cenah – tj. predlogom skupine Shuangta Group, naj se cene njenega neposrednega uvoza rumenega graha uporabijo kot ustrezna referenčna vrednost za vse nakupe rumenega graha prek lokalnega uvoznika, in trditvijo skupine Sanjia Group, da je cena njenega neposrednega uvoza rumenega graha neizkrivljena – je v členu 2(6), točka (a), osnovne uredbe izrecno navedeno, da se lahko domači stroški pri konstruiranju normalne vrednosti upoštevajo le, če se zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni.

(211)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.2.1.3 in 3.2.1.8 te uredbe, je Komisija ugotovila, da so cene rumenega graha, kupljenega prek uvoznikov na Kitajskem, izkrivljene in se zato ne morejo upoštevati kot podlaga za določitev normalne vrednosti.

(212)

Poleg tega za grah in druge poljščine v EU trenutno veljajo 50-odstotne carine ad valorem (115), ki so bile uvedene julija 2024 kot odziv na obsežno invazijo Ruske federacije na Ukrajino 24. februarja 2022, da bi se preprečil vstop znatnih količin suhega graha s poreklom iz Rusije v Unijo. Uvedba dajatev je povzročila takojšen upad izvoza ruskega graha v Unijo, ki je bila prej njegov največji trg, in sicer z mesečnega povprečja 161 000 ton v predhodnem letu na 29 ton po zvišanju dajatev (116), kar predstavlja le 0,02 % prejšnjih količin. To je sovpadlo z znatnim povečanjem obsega izvoza ruskega rumenega graha na Kitajsko, ki se je v istem obdobju povečal za 55 % (117), po cenah, ki so znatno nižje od mednarodnih cen graha, kot so na primer cene kanadskega izvoza graha na Kitajsko, s čimer je ruski izvoz dejansko nadomestil kanadskega.

(213)

Po hitrem prodoru uvoza rumenega graha iz Rusije na kitajski trg po znižanih cenah na račun uvoza kanadskega graha, katerega tržni delež se je med letoma 2022 in 2025 prepolovil, in sicer s 86 % na samo 28 %, se je cena uvoza kanadskega graha na Kitajsko znatno znižala, saj se je zaradi cenovnega pritiska uvoza iz Rusije znižala raven cen rumenega graha na Kitajskem, kar je kanadske izvoznike prisililo v znižanje svojih cen.

(214)

Poleg tega je Kitajska marca 2025, v obdobju preiskave, uvedla 100-odstotno carino na uvoz rumenega graha iz Kanade, kar je povzročilo 25-odstotno zmanjšanje mesečnega obsega uvoza iz Kanade v preostalem delu leta, to pa se je odrazilo v 54-odstotnem povečanju mesečnega obsega uvoza rumenega graha iz Rusije in dodatno okrepilo izkrivljajoči učinek ruskega graha na kanadske cene.

(215)

Dejansko so se cene uvoza rumenega graha na kitajskem trgu znižale s 3 582 CNY/tono pred prodorom ruskega rumenega graha – kar je bilo v skladu z mednarodnimi cenami na drugih trgih, kjer je bil ruski uvoz zanemarljiv ali ga sploh ni bilo – na 2 890 CNY/tono v letu 2025, kar pomeni skoraj 20-odstotno znižanje cen.

(216)

Na trgih, kjer je prisotnost ruskega uvoza zanemarljiva ali je sploh ni, so se povprečne uvozne cene med letom 2022 in obdobjem preiskave stalno zviševale, kar je v nasprotju s trendom, opaženim pri uvozni ceni kanadskega graha na Kitajsko. To razliko je mogoče opaziti tudi na mednarodnih trgih; kadar koli je uvoz ruskega rumenega graha znaten, je uvozna cena rumenega graha iz drugih držav porekla, zlasti iz Kanade, znatno nižja kot na trgih, kjer je prisotnost ruskega izvoza zanemarljiva ali je sploh ni.

(217)

Primerjava med uvozno ceno kanadskega rumenega graha na Kitajskem, kjer prevladuje uvoz iz Rusije po znižanih cenah, delež katerega se je povečal z 0 % v letu 2022 na 60 % v letu 2025, in cenami kanadskega uvoza na trgih, kjer je prisotnost ruskega izvoza zanemarljiva ali je sploh ni, kaže, da se je kanadski rumeni grah med letom 2022 in obdobjem preiskave uvažal po stabilni ceni, kar je v nasprotju z zgoraj navedenim znižanjem cen, ugotovljenim na kitajskem trgu.

(218)

Komisija je na podlagi zgornjih ugotovitev menila, da glede na poseben položaj kitajskega trga graha, ki ga je povzročil ruski izvoz po cenah, nižjih od običajnih tržnih cen, ki so zniževale splošno tržno ceno, uvoznih cen rumenega graha na Kitajsko ni mogoče šteti za neizkrivljene. Zato v skladu s členom 2(6), točka (a), osnovne uredbe pri konstruiranju normalne vrednosti ni bilo primerno uporabiti nakupne cene rumenega graha, ki so jo navedli vzorčeni proizvajalci izvozniki. Trditve glede uporabe dejanskih nakupnih cen za uvoženi grah so bile zato zavrnjene.

(219)

Komisija je v obvestilu navedla, da je delež uvoza sredstev proti penjenju iz Kitajske v vse možne reprezentativne države znaten.

(220)

Skupina Sanjia Group je trdila, da je cena uvoza sredstev proti penjenju v Brazilijo nenavadno višja od cen uvoza tega proizvodnega dejavnika v druge možne referenčne države, in sicer zaradi primerjave z uporabo šestmestne oznake HS. Trdila je, da bi zanašanje izključno na to široko šestmestno oznako HS pri določanju uvoznih cen povzročilo mešanje cen neprimerljivih izdelkov, ne bi ustrezalo specifični vrsti sredstva proti penjenju, ki se uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka, ter bi tako ustvarilo nereprezentativne in zavajajoče podatke o cenah.

(221)

Poleg tega je skupina Sanjia Group trdila, da je uvoz sredstev proti penjenju za proizvodnjo beljakovin graha v Brazilijo razmeroma omejen, saj je v Braziliji le en proizvajalec sojinih beljakovin. Posledično se le majhen delež podatkov o uvozu za izdelke pod šestmestno oznako HS nanaša na sredstva proti penjenju, ki se uporabljajo izključno za beljakovine graha. V takih okoliščinah bi bile brazilske uvozne cene za sredstva proti penjenju zaradi vključitve številnih drugih izdelkov izkrivljene in nereprezentativne.

(222)

Na podlagi zgoraj navedenega je skupina Sanjia Group predlagala Malezijo kot vir referenčne vrednosti za sredstva proti penjenju, pri čemer je trdila, da je cena uvoza sredstev proti penjenju v Malezijo, opredeljena na šestmestni ravni, verjetno bolj reprezentativna, saj je Komisija v tej državi opredelila več proizvajalcev sojinih beljakovin.

(223)

Komisija je ugotovila, da je neposredna primerjava med Brazilijo in Kitajsko mogoča le na ravni šestmestne oznake HS. Čeprav je skupina Sanjia Group trdila, da je šestmestna raven široka statistična kategorija, je dejansko predlagala, naj se uporabijo malezijske uvozne cene na isti šestmestni ravni. Poleg tega ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi, da cena uvoza sredstev proti penjenju v Brazilijo odraža cene sredstev proti penjenju, ki jih ni mogoče uporabljati pri proizvodnji beljakovin graha.

(224)

Ob tem je Brazilija glede na podatke iz Priloge II k obvestilu največje količine sredstev proti penjenju uvozila iz preostalega sveta, takoj za Turčijo. Dejansko je bila cena uvoza iz preostalega sveta v Brazilijo v skladu s ceno, sporočeno v Argentini in Kolumbiji, kar je v nasprotju s trditvami skupine Sanjia Group, da je nenavadno visoka in nereprezentativna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(225)

Komisija je v obvestilu navedla, da namerava za določitev referenčne vrednosti grahovih vlaknin uporabiti uvozno ceno za oznako HS6 210690 „Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu“.

(226)

Pritožnik je opozoril, da so grahove vlaknine v skladu s proizvodnim procesom beljakovin graha soproizvod beljakovin graha in jih pri določanju proizvodnih dejavnikov, uporabljenih pri izračunu normalne vrednosti, ni mogoče obravnavati kot stranski proizvod, saj to ne bi odražalo gospodarske stvarnosti skupnega proizvodnega procesa.

(227)

Informacije iz obvestila temeljijo na informacijah, ki so jih proizvajalci izvozniki predložili v izpolnjenem vprašalniku. Sporočeni stranski proizvodi nimajo vedno doslednih tehničnih imen ali opisov, ki bi se splošno uporabljali. V tem primeru so proizvajalci izvozniki ta stranski proizvod v svojem odgovoru poimenovali „grahove vlaknine“, Komisija pa ga je pod tem imenom vključila v obvestilo. Preiskava pa je pokazala, da je ne glede na to, kako so ta specifični stranski proizvod poimenovali proizvajalci izvozniki, najprimernejša šestmestna oznaka HS 230250 „Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne“. Poleg tega se je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 229, odločila, da vse stranske proizvode uvrsti med „ostanke graha“. Zato so bile vse omembe „grahovih vlaknin“ črtane s seznama stranskih proizvodov.

(228)

Pritožnik je v svojih pripombah k obvestilu navedel, da ni mogel opredeliti navedenih stranskih proizvodov in njihove natančne narave, ter Komisijo zaprosil za dodatna pojasnila. Zlasti se je skliceval na naslednje dejavnike, ki so v obvestilu uvrščeni med stranske proizvode: „polovičke graha“, „ostanki grahovih vlaknin“, „ostanki beljakovin graha“, „ostanki graha“, „zdrobljen grah“ in „zdrobljen grah v prahu“.

(229)

Med preverjanji na kraju samem v prostorih proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da so sporočeni stranski proizvodi dejansko ustrezali ostankom, ki nastanejo pri postopku sortiranja. Ti stranski proizvodi so bili nizke kakovosti in nizke vrednosti. Zato se je Komisija odločila, da vse stranske proizvode uvrsti med ostanke graha in svojo referenčno vrednost uporabi za vse stranske proizvode, ki so jih sporočili proizvajalci izvozniki.

(230)

V primeru zanemarljivih količin in vrednosti določenega stranskega proizvoda se je Komisija odločila, da jih vključi v potrošni material.

(231)

Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (brazilski inštitut za geografijo in statistiko) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2023 za povprečne stroške dela v ustreznem sektorju dejavnosti (proizvodnja izdelkov rastlinskega izvora) (118), prilagojene glede na inflacijo (119) in število opravljenih ur (120).

(232)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Braziliji objavlja brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo za leto 2024, kot so bili objavljeni na spletnem mestu ministrstva (121). V tej fazi preiskave informacije o cenah električne energije za leto 2025 še niso na voljo. Če bodo cene za leto 2025 na voljo, bo Komisija podatke posodobila v zaključni fazi.

(233)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja ministrstvo za rudarstvo in energijo v mesečnih biltenih o industriji zemeljskega plina (122). Komisija je uporabila cene v ustrezni skupini porabe (123) v obdobju preiskave.

(234)

Komisija je neizkrivljene stroške pare izpeljala iz neizkrivljenih stroškov zemeljskega plina na podlagi cene, ki so jo v obdobju preiskave plačevali industrijski uporabniki in kot jo je v mesečnih biltenih objavljalo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (124).

(235)

Komisija je stroške pare v Braziliji izračunala z metodologijo, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (125) in jo je Komisija uporabila v preiskavi fosforne kisline s poreklom iz LRK (126). S to metodologijo se določajo stroški pare na podlagi vhodne toplote, ki je potrebna za njeno proizvodnjo. Komisija je dodala še operativne stroške, ki so po ocenah znašali 10 % skupnih stroškov proizvodnje pare, ter PSU-stroške in dobiček brazilskega proizvajalca in distributerja zemeljskega plina, družbe Petrobras (127).

(236)

Komisija je uporabila tarifo za vodo, ki jo zaračunava javno podjetje za komunalne storitve Companhia de Saneamento Básico do Estado de São Paulo, ki je odgovorno za oskrbo z vodo ter zbiranje in čiščenje odpadnih voda v São Paulu. Informacije omogočajo identifikacijo tarif za vodo in zbiranje odpadnih voda, ki so veljale za industrijske uporabnike v letu 2024, in so takoj na voljo (128).

(237)

Skupina Sanjia Group je v svojih pripombah k obvestilu izrazila zaskrbljenost glede ravni podrobnosti v zvezi z viri informacij za referenčne vrednosti za energijo in delo ter Komisijo pozvala, naj razkrije podrobne informacije o izračunu predlaganih referenčnih vrednosti.

(238)

Komisija je skupino Sanjia Group opozorila, da je običajna praksa, da predvidene vire navede v obvestilu o virih, natančne referenčne vrednosti pa zagotovi šele po oceni pripomb zainteresiranih strani k virom, predlaganim v obvestilu, običajno v drugem obvestilu ali začasni uredbi. V obravnavani zadevi je referenčno vrednost za proizvodne dejavnike navedla v uvodni izjavi 199 (preglednica 1).

(239)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(240)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(241)

Komisija je zainteresirane strani obvestila, da namerava za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička uporabiti revidirane finančne podatke družbe Caramuru Alimentos S.A. za leti 2024 in 2025, ki so takoj na voljo na njenem spletnem mestu. V obvestilu je predložila podroben izračun PSU-stroškov in stopenj dobička v obdobju preiskave na podlagi četrtletnih poročil navedene družbe ter strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(242)

Skupina Sanjia Group je trdila, da je bil izkaz poslovnega izida, ki ga je razkrila Komisija, predstavljen široko in brez konkretnih podrobnosti. Trdila je, da zainteresirane strani zato niso mogle razumeti, kaj natančno je vključeno v podatke, in Komisijo pozvala, naj razkrije podrobno razčlenitev podatkov.

(243)

Poleg tega je skupina Sanjia Group ugotovila, da stopnja PSU-stroškov družbe Caramuru Alimentros S.A., kot je navedena v obvestilu, verjetno vključuje stroške prevoza, in zahtevala, da se ti odštejejo, da se zagotovi poštena primerjava. Skupina Shuangta Group je opozorila, da računovodski izkazi družbe Caramuru Alimentos S.A. vsebujejo konkretne informacije o stroških in izdatkih, ki jih je imela družba, kar Komisiji omogoča, da bolje približno izračuna stopnjo PSU-stroškov na ravni franko tovarna.

(244)

Skupina Shuangta Group je ob sklicevanju na sodbo Sinopec (129) nadalje trdila, da je Splošno sodišče poudarilo, da je treba normalno vrednost in izvozno ceno določiti na isti ravni trgovanja, da se zagotovi poštena in primerljiva analiza, ter Komisijo pozvala, naj od PSU-stroškov odšteje prodajne provizije in izvozne stroške. V ta namen je trdila, da se ti stroški lahko od izvozne cene odštejejo le, če se odštejejo tudi od normalne vrednosti; v nasprotnem primeru bi šlo za kršitev uvodnega dela člena 2(10) osnovne uredbe, s katerim se zahteva primerjava na isti ravni trgovanja.

(245)

V zvezi z domnevnim pomanjkanjem podrobnih finančnih informacij, na katerega opozarja skupina Sanjia Group, je Komisija ugotovila, da vir, opredeljen v obvestilu, tj. revidirani finančni izkazi družbe Caramuru Alimentos S.A., ponuja visoko raven podrobnosti, kot je razvidno iz pripomb, ki jih je predložila skupina Shuangta Group in v katerih je opredeljena podrobna razčlenitev stroškov, vključenih v izkaz poslovnega izida družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(246)

V zvezi z zahtevki za izključitev nekaterih stroškov iz stopnje PSU-stroškov je Komisija priznala, da je treba izvozno ceno in normalno vrednost prilagoditi na isto raven trgovanja, ter iz finančnih izkazov, uporabljenih za izračun PSU-stroškov in stopenj dobička, izključila stroške prevoza, izvozne stroške in prodajne provizije, saj ti stroški ne spadajo na raven trgovanja franko tovarna.

(247)

Poleg tega je Komisija ob nadaljnjem pregledu ugotovila, da je v Prilogi III k obvestilu v izračun PSU-stroškov pomotoma vključila postavko „dobiček/izguba odvisnih družb družbe Caramuru Alimentos S.A.“. Kot je razvidno iz dodatne razčlenitve stroškov, ki jo je predložila skupina Shuangta Group, ta postavka ni bila povezana z dejanskimi stroški, ki jih je imela družba Caramuru Alimentos S.A., zato je bila odstranjena iz izračuna.

(248)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(249)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje na enoto. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile preverjene med preveritvenim obiskom. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.3.1.

(250)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 240, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(251)

Komisija je za proizvodne stroške, določene v prejšnji uvodni izjavi, uporabila PSU-stroške in dobiček družbe Caramuru Alimentos S.A. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene proizvodne stroške, so znašali 7,59 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 10,22 %.

(252)

Komisija je preučila lastništvo skupine Shuangta Group nad rumenim grahom, glavno surovino, vendar je ugotovila nedoslednosti v dokumentaciji in računovodskih evidencah družbe, zaradi česar lastništva surovine ni bilo mogoče ugotoviti z razumno stopnjo zanesljivosti. Ob upoštevanju, da je poraba, ki jo je družba sporočila za namene določitve normalne vrednosti, temeljila na stroških te surovine, je Komisija ugotovila, da zaradi nedoslednosti v dokumentaciji in nesorazmerne porazdelitve stroškov med glavnimi izdelki in izdelkom v preiskavi ta metoda ni zanesljiva.

(253)

Zato je Komisija zavrnila metodo razporeditve porabe surovin skupine Shuangta Group, ki je temeljila na stroških, navedenih v njenih računovodskih evidencah. Oprla se je na celotno količino očiščenega graha, kupljenega od povezane družbe, ne pa na s tem povezane stroške, ki so se šteli za nezanesljive zaradi izkrivljanja na Kitajskem, pa tudi zaradi nedoslednosti v dokumentaciji družbe.

(254)

Komisija je z dopisom z dne 9. februarja 2026 družbo obvestila o vprašanjih, ki so se pojavila v zvezi s sledljivostjo in preverjanjem pridobivanja surovin, ter o nameri, da ne bo upoštevala metode, ki jo je družba uporabila za razporeditev porabe surovin, in da bo uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(255)

Skupina Shuangta Group je v odgovoru na ta dopis 17. februarja 2026 predložila pripombe. Navedla je, da ni prejela poročila o misiji in se zato ni mogla v celoti odgovoriti na vprašanja, opisana v dopisu. Komisija je menila, da ima družba vse potrebne informacije, zlasti dokumente, predložene med preiskavo za obravnavanje pomislekov Komisije, in je družbi 19. februarja 2026 predložila celotno poročilo o misiji.

(256)

Skupina Shuangta Group je nasprotovala trditvi, da lastništva surovin ni mogoče zanesljivo določiti, in trdila, da se je v skladu s kitajsko davčno zakonodajo s plačilom uvoznih dajatev in DDV s strani njene povezane družbe lastništvo preneslo nanjo. Poleg tega je trdila, da je družba to metodo razporejanja stroškov uporabljala že v preteklosti in da zato Komisija te metode ne more zavrniti. V podporo tej trditvi se je sklicevala na člen 2(5) osnovne uredbe in poročilo odbora STO v zadevi Kitajska – protidampinški ukrepi in ukrepi izravnalnih dajatev za brojlerje iz Združenih držav) (130).

(257)

Vendar skupina Shuangta Group v zvezi z lastništvom surovin ni predložila nobenih dokazov, ki bi potrdili njeno trditev. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Podobno je Komisija v zvezi s sklicevanjem na odbor in člen 2(5) osnovne uredbe opozorila, da je odbor v svojem poročilu poudaril, da morda ne obstaja ena sama ustrezna razporeditev stroškov. Ustrezna razporeditev stroškov je tista, ki ustreza dejstvom in okoliščinam zadevnega proizvajalca in izdelka (131). Ker je Komisija ugotovila, da evidence, čeprav so se uporabljale v preteklosti, stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo, ne odražajo razumno, saj podatki, na katerih je temeljila metoda evidentiranja, niso točni, se ni mogla opreti na računovodske vrednosti in končne stroške očiščenega graha. Zaradi pomanjkanja dokazov o rumenem grahu, prenesenem na povezano družbo, ni bilo mogoče zanesljivo določiti njegove dejanske prodajne vrednosti, zato se je štelo, da so nezanesljivi tudi evidentirani stroški polizdelkov, in sicer očiščenega graha. Zato je Komisija zavrnila metodo razporeditve stroškov, pri kateri je bila uporabljena vrednost polizdelkov.

(258)

Komisija je zato uporabila alternativno metodo na podlagi vrednosti, pri kateri je količino glavne surovine, ki jo je kupila družba, in sicer očiščeni grah, ki ga je bilo mogoče preveriti in mu slediti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 253, razporedila na proizvodnjo izdelka v preiskavi sorazmerno s prihodki od prodaje končnih izdelkov. Za določitev stroškov očiščenega graha je uporabila referenčno vrednost za rumeni grah, prilagojeno tako, da odraža vrednost očiščenega graha. Normalno vrednost je zato konstruirala na podlagi porabe očiščenega graha.

(259)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(260)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih trgovcev v LRK.

(261)

Za izvoz zadevnega izdelka neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(262)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) da bi se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(263)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 248 do 259, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(264)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(265)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizije.

(266)

Za skupini Shuangta Group in Sanjia Group ter njuna povezana trgovca je bila opravljena prilagoditev za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Oba trgovca sta bila odgovorna za odnose s strankami, zlasti za vzdrževanje in vzpostavljanje stikov s strankami. Osebje povezanih trgovcev je bilo odgovorno tudi za upravljanje naročil in transakcij ter organizacijo prevoza, tovora in zavarovanja za prodajo. Zadevni družbi sta s svojimi storitvami dejansko ustvarili dobiček in trgovali s širokim naborom blaga, ki ni zadevni izdelek. Komisija je zato ugotovila, da trgovca delujeta kot zastopnika, ki delata na podlagi provizije. Ob upoštevanju razmerja med trgovcema in proizvajalcema je znesek provizije določila na podlagi PSU-stroškov povezanih trgovcev in hipotetičnega dobička v višini 6,89 %. Obe skupini sta znaten delež neposredne prodaje opravili prek lastnih notranjih prodajnih oddelkov, zato se je štelo, da povezana trgovca nista delovala kot zunanji prodajni oddelek.

(267)

Komisija se je oprla na dejanske PSU-stroške, ki sta jih sporočila povezana trgovca. Kar zadeva dobiček, v sedanjem postopku ni sodeloval noben nepovezan uvoznik, zato se je Komisija začasno oprla na dobiček, ki se je štel za razumnega v prejšnji preiskavi v zvezi z uvozom nekaterih polivinil alkoholov s poreklom iz Kitajske (132). Ta dobiček je bil določen na ravni 6,89 %. Komisija nima podatkov, ki bi jih predložili nepovezani trgovci, ki trgujejo z enakim ali podobnim izdelkom kot je izdelek v preiskavi. Zato se je oprla na izdelek, ki je najbolj podoben izdelku v preiskavi, tj. lizin, ki ima enako tarifno uvrstitev KN (pod oznakama KN 2309 90 31 in 2309 90 96 ) ter za katerega so na voljo podatki. Ker je lizin razvrščen kot kemični izdelek, je bil v preiskavi v zvezi z lizinom kot dobiček nepovezanega trgovca uporabljen dobiček iz preiskave v zvezi s polivinil alkoholi. V trenutni situaciji se je ta dobiček štel za najustreznejšega.

(268)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(269)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(270)

V skladu s členom 9(6) osnovne uredbe bi morala Komisija za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunati na podlagi stopenj dampinga, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, vendar brez upoštevanja stopnje, določene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe. Zato je bila v tem primeru stopnja za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, določena na podlagi stopnje vzorčenega proizvajalca izvoznika, za katerega je bila stopnja dampinga določena brez okoliščin iz člena 18 osnovne uredbe.

(271)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 40,5 %.

(272)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v zadevni državi določila na osnovi dostopnih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi preverjenega obsega zadevnih dveh vzorčenih proizvajalcev, podatkov, ki jih je predložila zbornica CFNA, in izpolnjenih obrazcev za vzorčenje drugih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 278 do 284.

(273)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj celoten uvoz iz zadevne države v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(274)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(275)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo šest proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(276)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 40 800 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so navedene v izpolnjenem makro vprašalniku ad hoc koalicije proizvajalcev beljakovin graha v Uniji, navzkrižno preverjenim glede na izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(277)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) preverjenega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki ga je navedel pritožnik v izpolnjenem makro vprašalniku in je bil navzkrižno preverjen glede na preverjeni obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, in (ii) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, določenega, kot je opisano v uvodnih izjavah 283 in 284.

(278)

Vse oznake KN, pod katere so razvrščene beljakovine graha za carinske namene v Uniji, vključujejo tudi druge izdelke, zato ni na voljo statističnih podatkov o uvozu, ki bi se posebej nanašali na izdelek v preiskavi. Glede na to je Komisija pritožnika pozvala, naj v makro vprašalniku predloži oceno za obravnavano obdobje. Iz istega razloga je v skladu s členom 6(3) osnovne uredbe poslala zahtevke za pomoč državam članicam z največjim obsegom uvoza za oznake KN, pod katere je mogoče uvrstiti izdelek v preiskavi.

(279)

Zbornica CFNA je trdila, da je metoda, uporabljena v pritožbi za oceno obsega uvoza iz Kitajske v Unijo, nezanesljiva in da bi morala Komisija svoje ugotovitve utemeljiti na dejanskih podatkih o izvozu, ki so jih predložili kitajski proizvajalci izvozniki. Predložila je podatke o obsegu izvoza za proizvajalce izvoznike, ki jih zastopa.

(280)

Kar zadeva oceno obsega uvoza iz Kitajske v Unijo, ki jo je pripravil pritožnik in pri kateri je bila uporabljena ista metoda kot v pritožbi, niso bili predloženi dokazi, ki bi utemeljevali enačenje obsega uvoza v Unijo z obsegom uvoza v ZDA, in sicer niti za beljakovine graha niti za druge izdelke, zajete v carinskih oznakah opredelitve izdelka ZDA.

(281)

V zvezi z zahtevkom za pomoč je Komisija države članice pozvala, naj predložijo podatke o količini, vrednosti, poreklu in datumu uvoza ter opis blaga, kot ga je v carinski deklaraciji navedel deklarant, za uvoz pod tarifnimi številkami HS in oznakami KN 2106 10 20 , 2106 10 80 , 2303 10 90 , 2309 in 3504 00 90 . Vendar Komisija na podlagi predloženih opisov izdelkov pri večini uvoza pod temi oznakami ni mogla ugotoviti, ali gre pri njem za izdelek v preiskavi ali ne.

(282)

Podatki, ki jih je predložila zbornica CFNA, vključujejo le podatke njenih članov, obstajajo pa lahko tudi drugi proizvajalci izvozniki. Vsekakor je Komisija podatke zbornice CFNA navzkrižno preverila glede na obrazce za vzorčenje, ki so jih predložili kitajski proizvajalci izvozniki, in preverjene podatke dveh vzorčenih kitajskih proizvajalcev, pri čemer so bile količine podobne. Zato je sklenila, da se lahko ti podatki v tej fazi uporabijo kot najtočnejši razpoložljivi podatki za določitev obsega uvoza iz Kitajske v Unijo, saj ni na voljo boljših informacij in čeprav bi lahko na Kitajskem obstajali tudi drugi proizvajalci izvozniki.

(283)

Zato je Komisija obseg uvoza iz Kitajske v Unijo določila na podlagi preverjenih količin dveh vzorčenih proizvajalcev, podatkov, ki jih je predložila zbornica CFNA, in obrazcev za vzorčenje za druge sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(284)

Ker drugih informacij ni bilo na voljo, je bil obseg uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo določen na podlagi podatkov, ki jih je predložil pritožnik, in sicer na podlagi svojega poznavanja trga v povezavi z uradnimi statističnimi podatki.

(285)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(286)

Potrošnja beljakovin graha v Uniji se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 27 %. Potrošnja se je v obdobju 2022–2023 povečala za 40 % na medletni ravni, v letu 2024 se je zmanjšala za 4 %, v obdobju preiskave pa še za nadaljnjih 5 %. Splošno povečanje je bilo posledica preferenc potrošnikov po rastlinski prehrani in trajnostnih prehranskih možnostih v primerjavi z drugimi možnostmi, kot so živalske beljakovine, tako v živilskem sektorju kot v sektorju oskrbe živali.

(287)

Komisija je obseg uvoza in tržne deleže v tej fazi določila na podlagi preverjenih količin dveh vzorčenih proizvajalcev, podatkov, ki jih je predložila zbornica CFNA, in obrazcev za vzorčenje za druge sodelujoče proizvajalce izvoznike, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 277 do 283.

(288)

Uvoz beljakovin graha iz Kitajske v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(289)

Uvoz beljakovin graha iz LRK se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 23 %. Uvoz se je med letoma 2022 in 2023 povečal za 121 %, nato pa se je v letu 2024 zmanjšal za 20 % in v obdobju preiskave za 30 % na letni osnovi.

(290)

Tržni delež uvoza iz LRK se je razvijal v skladu s tem, in sicer je v letu 2022 znašal 31 %, v letu 2023 dosegel najvišjo vrednost, tj. 48 %, nato pa se je zmanjšal na 40 % v letu 2024 in na 30 % v obdobju preiskave.

(291)

Ker ni bilo drugih informacij o uvoznih cenah iz Kitajske, jih je Komisija določila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov dveh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov za obdobje preiskave. Za leta pred obdobjem preiskave je njune cene določila na ravni CIF, tako da je za ta leta uporabila razliko med izvozno ceno, ki sta jo navedena proizvajalca navedla v izpolnjenih vprašalnikih za obdobje preiskave, in ceno CIF v obdobju preiskave. Ta dva proizvajalca izvoznika sta predstavljala več kot 70 % obsega kitajskega izvoza v Unijo za vsa leta obravnavanega obdobja. Zato so se njune uvozne cene štele za reprezentativne za povprečno uvozno ceno za celotni uvoz iz Kitajske.

(292)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot je prikazano v preglednici 4 (133).

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/tono)

(293)

Cene uvoza iz LRK so se med letoma 2022 in 2023 znižale z [2 654–3 015] EUR/tono na [1 985–2 372] EUR/tono. V letu 2024 se je povprečna uvozna cena nadalje znižala na [1 749–2 112] EUR/tono, čemur je sledilo zvišanje na [2 237–2 699] EUR/tono. Cene uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 17 %. Te cene so bile v celotnem obravnavanem obdobju znatno nižje od prodajnih cen v Uniji in proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 8).

(294)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala

(295)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz Kitajske na trg Unije je pokazal več kot 35-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 83 % uvoženih količin vzorčenih družb.

(296)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je prišlo tudi do znatnega znižanja cen in oviranja dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Povprečna cena uvoza iz Kitajske je bila v celotnem obravnavanem obdobju nižja od prodajne cene in proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 4 v uvodni izjavi 292 in preglednico 8 v uvodni izjavi 316). Razen leta 2022, ko je bila industrija Unije komaj dobičkonosna, so njihove prodajne cene ostale nižje od njihovih proizvodnih stroškov (glej preglednico 8 v uvodni izjavi 316). Zaradi cenovnega pritiska, ki so ga povzročili obseg in nizke cene uvoza iz Kitajske, je morala industrija Unije svoje cene znižati na raven, ki ji je preprečevala doseganje razumnega dobička.

(297)

Ti cenovni učinki, ugotovljeni na makro ravni, so bili nadalje potrjeni z ugotovitvami na ravni družb. Stopnje odprave škode so bile določene za posamezno vrsto izdelka, s čimer so se upoštevale morebitne razlike med naborom izdelkov pri uvozu iz Kitajske in domači prodaji industrije Unije. V obdobju preiskave je uvoz kitajskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižal domače ciljne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za več kot 70 % do več kot 130 %, odvisno od vrste izdelka (glej oddelek 6.1).

(298)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(299)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(300)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je zajemal podatke, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(301)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(302)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(303)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(304)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije znatno zmanjšal. Po znatnem zmanjšanju s približno 50 100 ton v letu 2022 na približno 41 700 ton v letu 2023, delno zaradi zaprtja enega proizvodnega obrata, je proizvodnja v letu 2024 ostala stabilna, nato pa se je v obdobju preiskave ponovno zmanjšala za 2 %, kar je povzročilo skupno 19-odstotno zmanjšanje v celotnem obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave je proizvodnja znašala približno 40 800 ton.

(305)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju na splošno ostala stabilna.

(306)

Izkoriščenost zmogljivosti je sledila podobnim trendom kot obseg proizvodnje, saj se je najprej zmanjšala z 90 % v letu 2022 na 79 % v letu 2023, nato se je v letu 2024 ponovno zmanjšala na 74 % skupne zmogljivosti, v obdobju preiskave pa je ostala stabilna pri 74 %.

(307)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(308)

Obseg prodaje industrije Unije se je med letoma 2022 in 2023 povečal za 5 %, nato se je v letu 2024 povečal za 8 % in se nazadnje v obdobju preiskave povečal za 9 %, kar pomeni skupno 23-odstotno povečanje v celotnem obravnavanem obdobju.

(309)

Ta rast se ne odraža v razvoju tržnega deleža, ki se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal, medtem ko se je potrošnja Unije v istem obdobju povečala. Tržni delež industrije Unije je tako nihal, in sicer se je zmanjšal z 59 % v letu 2022 na 44 % v letu 2023, nato se je v letu 2024 povečal na 49 %, v obdobju preiskave pa na 56 %. Na splošno se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 %.

(310)

Industrija Unije zaradi zmanjšanja svojega tržnega deleža obsega prodaje v obravnavanem obdobju ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje na trgu Unije.

(311)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(312)

Zaposlenost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala stabilna. V letu 2023 se je zmanjšala za 7 %, nato pa se je v letu 2024 povečala za 5 % in v obdobju preiskave za 3 %.

(313)

Zaradi znatnega zmanjšanja obsega proizvodnje ob stabilnem številu zaposlenih se je produktivnost zmanjšala za 19 %, in sicer s 194 ton na zaposlenega v letu 2022 na 158 ton na zaposlenega v obdobju preiskave.

(314)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz Kitajske je bil znaten.

(315)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(316)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(317)

Prodajne cene so se najprej zvišale v letu 2023, in sicer za 4 % v primerjavi z letom 2022. Vendar se je prodajna cena nato znatno znižala, in sicer s 4 607 EUR/tono v letu 2023 na 3 896 EUR/tono v letu 2024 in na 3 818 EUR/tono v obdobju preiskave. Na splošno so se prodajne cene proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju znižale za 14 %.

(318)

Proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2022 in 2023 zvišali za 12 %, v letu 2024 so se znižali za 18 %, v obdobju preiskave pa so se ponovno zvišali za 3 %, kar pomeni skupno 5-odstotno znižanje. Nihanja so povzročili stroški surovin (grah in kemikalije) ter cene energije. Vzorčeni proizvajalci Unije so se v letu 2023 soočali z znatnim zvišanjem stroškov, saj so se cene surovin zvišale za 11 %, cene energije pa so poskočile za 72 %. Ti stroški so se v letu 2024 znižali za 17 % oziroma 31 %, nato pa so se cene surovin v obdobju preiskave ponovno zvišale za 3 %, medtem ko so cene energije ostale stabilne.

(319)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(320)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 5 %.

(321)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(322)

Raven končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno zvišala za 24 %, in sicer s približno 13 500 ton v letu 2022 na 16 800 ton v obdobju preiskave. Končne zaloge so se v obdobju 2022–2023 povečale za 19 % na medletni ravni, v letu 2024 so se dodatno povečale za 4 % in v obdobju preiskave ostale stabilne. Na splošno so se končne zaloge v obravnavanem obdobju v primerjavi z obsegom proizvodnje povečale, in sicer s 40 % v letu 2022 na 59 % v letih 2023 in 2024, nato pa v obdobju preiskave dosegle 61 %.

(323)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(324)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je razliko med prihodki od prodaje nepovezanim stranem na trgu Unije in proizvodnimi stroški izrazila kot delež prihodkov od prodaje. Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen v letu 2022, ko je komaj dosegla prag donosnosti. Dobičkonosnost je leta 2022 znašala 1,6 %, leta 2023 se je zmanjšala na –6,3 %, leta 2024 se je nekoliko izboljšala, in sicer na –2,7 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala na –8,4 %.

(325)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju izboljšal, saj se je denarni tok industrije Unije povečal z –16 640 780 EUR v letu 2022 na manjši primanjkljaj v višini –13 605 214 EUR v letu 2023, nato pa se je dodatno zmanjšal na – 612 662 EUR v letu 2024, preden je postal pozitiven in v obdobju preiskave dosegel 5 832 321 EUR.

(326)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 78 %. Najprej so se med letoma 2022 in 2023 zmanjšale za 42 %, nato v letu 2024 za 53 %, nazadnje pa v obdobju preiskave še za dodatnih 18 %.

(327)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšala, v letu 2024 izboljšala in v obdobju preiskave ostala stabilna, a še vedno pod ravnjo iz leta 2022.

(328)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivala negativna dobičkonosnost. En vzorčeni proizvajalec Unije je poročal, da je bilo v obravnavanem obdobju več projektov naložb v osnovna sredstva začasno ustavljenih. Drug vzorčeni proizvajalec Unije je pojasnil, da njegova splošna zmožnost zbiranja kapitala ni bila v celoti prizadeta, kar je posledica diverzifikacije njegovih dejavnosti zunaj izdelka v preiskavi.

(329)

Kar zadeva obseg, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla v celoti izkoristiti rastočega trga. V tem obdobju se je proizvodnja zmanjšala za 19 %, pri čemer se je podobno zmanjšala tudi izkoriščenost zmogljivosti. Zaposlenost in zmogljivost sta kljub povečanju povpraševanja ostali nespremenjeni. Obseg prodaje Unije se je povečal, vendar počasneje kot potrošnja. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 59 % v letu 2022 na 56 % v obdobju preiskave.

(330)

Kljub povečanju obsega prodaje se je prodajna cena industrije Unije v obravnavanem obdobju znižala za 14 %. Industrija Unije v nobenem letu obravnavanega obdobja ni mogla doseči vzdržne ravni dobičkonosnosti. Leta 2022 je komaj dosegla prag donosnosti, od leta 2023 pa cen v Uniji ni mogla zvišati niti na raven, ki bi zadostovala za pokritje stroškov. Posledično je, čeprav je bila v letu 2022 rahlo dobičkonosna (1,6 %), začela ustvarjati izgubo (–6,3 % v letu 2023, –2,7 % v letu 2024 in –8,4 % v obdobju preiskave).

(331)

V celotnem obravnavanem obdobju industrija Unije ni mogla prodajati beljakovin graha v Uniji po cenah, ki bi zagotovile vzdržno raven dobičkonosnosti, potrebno za kritje proizvodnih stroškov in izkoriščanje rasti na trgu Unije, na primer z novimi naložbami v širitev. V teh razmerah so se naložbe dejansko stalno zmanjševale, in sicer za 78 % v celotnem obravnavanem obdobju, zmogljivost in zaposlenost sta ostali nespremenjeni, zaloge industrije Unije pa so se povečale za 24 %, kar kaže, da industrija Unije ni mogla rasti skupaj z rastočim trgom.

(332)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(333)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, razvoj potrošnje Unije ter razvoj proizvodnih stroškov zaradi zvišanja stroškov surovin in energije.

(334)

Obseg dampinškega uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 23 %, in sicer z 9 291 ton v letu 2022 na 11 454 ton v obdobju preiskave. To povečanje ni bilo enakomerno: uvoz se je med letoma 2022 in 2023 več kot podvojil, in sicer z 9 291 ton na 20 500 ton, kar je 121-odstotno medletno povečanje, nato pa se je medletno zmanjšal za 20 % na 16 440 ton v letu 2024 in za 30 % na 11 454 ton v obdobju preiskave. Tržni delež uvoza iz Kitajske se je povečal z 31 % v letu 2022 na 30 % v obdobju preiskave. V letih 2023 in 2024 je tržni delež kitajskega uvoza znašal 48,3 % oziroma 40,2 %.

(335)

Povečanje kitajskega uvoza v Unijo je bilo posledica dejstva, da je šlo za dampinški uvoz po nizkih cenah, ki je v obdobju preiskave nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 35 %, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 295. Poleg ugotovitev o nelojalnem nižanju prodajnih cen v obdobju preiskave so se povprečne uvozne cene iz Kitajske v obravnavanem obdobju znižale za 17 % in so bile v vseh letih obravnavanega obdobja nižje od cen industrije Unije.

(336)

Kar zadeva obseg, industrija Unije do obdobja preiskave ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje. Po drugi strani se je kitajski uvoz med letoma 2022 in 2024 povečal za 77 %, kar je znatno preseglo tako 34-odstotno povečanje potrošnje kot tudi 13-odstotno povečanje prodaje Unije. V tem obdobju se je tržni delež dampinškega uvoza povečal na račun industrije Unije. To je razvidno tudi iz 24-odstotnega povečanja zalog industrije Unije od leta 2022 do obdobja preiskave. Čeprav je industrija Unije v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2024 zaradi upada uvoza iz Kitajske ponovno pridobila tržni delež, je bilo to na račun njene dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 337.

(337)

Kar zadeva cene, je bilo poslabšanje finančnega položaja industrije Unije posledica cenovnega pritiska dampinškega uvoza, zaradi katerega je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju prisiljena znižati svoje cene za 14 %. Cene kitajskega uvoza v Unijo so bile v celotnem obravnavanem obdobju prav tako stalno nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, pri čemer je bila razlika med njimi največja v letu 2023, ko je kitajski uvoz z 48-odstotnim tržnim deležem postal prevladujoča sila na trgu Unije. Zaradi tako nizkih dampinških cen industrija Unije v obravnavanem obdobju ni bila nikoli v položaju, da bi lahko ustvarjala razumne dobičke, zato je morala od leta 2023 do konca obdobja preiskave svoje cene znižati pod raven proizvodnih stroškov in prodajati z izgubo, da bi preprečila nadaljnjo izgubo tržnega deleža.

(338)

Iz navedenega sledi, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil izgubo prodaje industrije Unije in industriji Unije v celotnem obravnavanem obdobju preprečil, da bi dosegla razumne ravni dobička. Znaten delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske po tako nizkih dampinških cenah je industriji Unije v vseh letih obravnavanega obdobja povzročal škodo, njen finančni položaj pa se je znatno poslabšal. Komisija je zato sklenila, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(339)

Uvoz iz tretjih držav je bil določen v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 284.

(340)

Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(341)

Obseg uvoza beljakovin graha iz tretjih držav, razen Kitajske, je v celotnem obravnavanem obdobju ostal na razmeroma nizki ravni. Kar zadeva tržni delež, ni nobena tretja država presegla 9-odstotnega tržnega deleža, medtem ko so vse tretje države skupaj stalno ostale na ravneh pod 15 %, kar je manj kot polovica tržnega deleža kitajskega uvoza v katerem koli trenutku v obravnavanem obdobju.

(342)

Poleg tega je bila, gledano v celoti, povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, v povprečju znatno višja od prodajnih cen Unije. Posamezno je bila v letih 2022, 2023 in 2024 le povprečna uvozna cena iz Indije nekoliko nižja od prodajne cene Unije, vendar je bila znatno višja od povprečne uvozne cene iz Kitajske v teh letih, medtem ko so bile količine zelo majhne.

(343)

Komisija je zato v tej fazi sklenila, da uvoz iz drugih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(344)

Komisija je obseg izvoza ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik za celotno industrijo Unije. Izvozne cene za nepovezane stranke so temeljile na preverjenih izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(345)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvoz industrije Unije

(346)

Količina izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 19 %. Obseg se je v obdobju 2022–2023 zmanjšal za 32 % na medletni ravni, v letu 2024 pa se je povečal za 13 % in v obdobju preiskave za nadaljnje 4 %. Izvozne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 5 %. V letu 2024 in obdobju preiskave so bile te cene višje od njihovih prodajnih cen v Uniji.

(347)

Industrija Unije je v veliki meri izvozno usmerjena, saj je izvoz v obravnavanem obdobju predstavljal več kot polovico njene prodaje, glavni izvozni trg pa so bile ZDA (134). Organi ZDA so v letih 2023 in 2024 izvedli protidampinške in izravnalne preiskave, v katerih so ugotovili, da je uvoz beljakovin graha iz Kitajske neupravičeno dampinški in subvencioniran, kar povzroča škodo domači industriji ZDA. To kaže, da je bil prvotni upad izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije morda posledica kitajskega dampinškega in subvencioniranega uvoza na trg ZDA, s katerim proizvajalci Unije na navedenem trgu konkurirajo, okrevanje pa bi bilo mogoče pripisati ukrepom, ki so jih uvedli organi ZDA.

(348)

Na podlagi tega je Komisija glede na obseg tega izvoza in njegove cene začasno sklenila, da je izvoz industrije Unije prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar so izvozne cene industrije Unije od leta 2023 kazale pozitiven trend, medtem ko so cene industrije Unije na trgu Unije od leta 2023 kazale negativen trend. Izvozne cene industrije Unije so bile od leta 2024 prav tako višje od povprečnih cen v Uniji. Zato je Komisija sklenila, da izvoz industrije Unije ni zmanjšal vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije na trgu Unije, kjer je prisotnost dampinškega kitajskega uvoza na začetku obravnavanega obdobja pridobila tržni delež na račun industrije Unije in industrijo Unije prisilila, da je v celotnem obravnavanem obdobju nižala svoje cene, zaradi česar je ustvarjala izgubo.

(349)

Kot je opisano v uvodni izjavi 286, se je v obravnavanem obdobju potrošnja beljakovin graha v Uniji na splošno povečala za 27 %. Zato ni mogla prispevati k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Nasprotno, če na trgu Unije ne bi bilo znatnih količin dampinškega kitajskega izvoza, bi ta pozitivni razvoj potrošnje Unije industriji Unije ponudil priložnost za rast.

(350)

Zbornica CFNA je v svojih pripombah glede začetka preiskave trdila, da je škodo povzročilo zvišanje stroškov zaradi (i) višjih stroškov energije in (ii) višjih stroškov graha kot glavne surovine, pri čemer je bilo zvišanje slednjih stroškov posledica 50-odstotne carine ad valorem na uvoz iz Rusije in Belorusije, ki jo je EU uvedla leta 2024 (135) in zaradi katere naj bi se zvišale cene graha v Uniji.

(351)

Grah je predstavljal približno 30 % stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije, energija pa med 11 % in 16 %, odvisno od leta. Kar zadeva stroške energije, so se ti na podlagi preverjenih informacij vzorčenih proizvajalcev Unije med letoma 2022 in 2023 dejansko zvišali za 72 %, nato pa so se v letu 2024 in obdobju preiskave ponovno znižali. Na splošno so se stroški energije v obravnavanem obdobju zvišali za 19 %. Stroški graha so nihali, pri čemer so se v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 5 %. Poleg tega so se stroški graha med letoma 2023 in 2024, tj. letom, ko je začela veljati 50-odstotna dajatev na uvoz iz Rusije in Belorusije, znižali za 18 %. Kot je opisano v uvodni izjavi 318, so se proizvodni stroški industrije Unije v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 5 %.

(352)

Zato zvišanje stroškov energije in graha v nekaterih letih obravnavanega obdobja ni moglo prispevati k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega bi lahko industrija Unije, če v obravnavanem obdobju ne bi bilo znatnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza, to zvišanje stroškov prenesla na svoje stranke.

(353)

Komisija je ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Povečanje dampinškega uvoza je sovpadlo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije na trgu Unije, pri čemer je večino naraščajočega povpraševanja v Uniji pokril uvoz iz Kitajske, in to kljub zmanjšanju uvoza v obdobju preiskave in posledičnemu povečanju tržnega deleža s strani industrije Unije. Povečanje uvoza iz Kitajske je bilo mogoče zaradi nizkih, dampinških cen, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije in so industriji Unije onemogočile določanje cen na vzdržni ravni, potrebni za doseganje razumnih stopenj dobička.

(354)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza iz Kitajske. Čeprav je k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, prispeval izvoz industrije Unije, se zaradi tega ni zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom in ugotovljeno znatno škodo. Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, razvoj potrošnje Unije in razvoj proizvodnih stroškov industrije Unije, je Komisija sklenila, da ti dejavniki niso povzročili škode industriji Unije.

(355)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz Ljudske republike Kitajske znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(356)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(357)

Vzorčeni proizvajalci Unije in ad hoc koalicija proizvajalcev beljakovin graha v Uniji so v izpolnjenih vprašalnikih trdili, da so v obravnavani zadevi elementi, ki podpirajo odpravo pravila nižje dajatve v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Natančneje, trdili so, da se za grah, ki predstavlja več kot 17 % stroškov proizvodnje beljakovin graha, na Kitajskem uporablja znižanje ali preklic vračila davka na dodano vrednost (DDV). Vendar nobena od teh strani ni predložila dokazov, da bi bila kitajska cena graha nižja od cene na reprezentativnih mednarodnih trgih, kot se zahteva v skladu z osnovno uredbo. Komisija je zato trditev zavrnila.

(358)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(359)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz Kitajske, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(360)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih.

(361)

Kot je prikazano v preglednicah 3, 4 in 8, je industrija Unije v obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo ali komaj dosegla prag donosnosti, medtem ko je bila prisotnost uvoza iz Kitajske že leta 2022 znatna, njene uvozne cene pa so bile stalno nižje od cen industrije Unije. Zato v nobenem od teh let niso bili izpolnjeni pogoji za zagotavljanje ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(362)

Eden od treh vzorčenih proizvajalcev Unije ni predložil informacij o ustrezni ravni ciljnega dobička. Druga dva vzorčena proizvajalca Unije sta predložila podatke za sedem let pred obravnavanim obdobjem.

(363)

Komisija je za določitev obsega kitajskega uvoza v Unijo v teh sedmih letih v primerjavi z obravnavanim obdobjem in zaradi pomanjkanja natančnih statističnih podatkov iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 278, uporabila podatke o kitajskem izvozu v Unijo za carinsko oznako 2106 10 00 „Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi“ iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas. Čeprav ta oznaka vključuje tudi izdelke, ki niso beljakovine graha, je menila, da je razvoj izvoza pod to oznako ustrezen kazalnik prodora uvoza kitajskih beljakovin graha v Unijo. Poleg tega so po navedbah zbornice CFNA in kot je bilo potrjeno z informacijami iz izpolnjenih vprašalnikov dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, kitajski proizvajalci v obravnavanem obdobju izvažali izdelek v preiskavi iz Kitajske v Unijo le pod to oznako. Leto z najmanjšim obsegom, v katerem sta bili obe družbi, ki sta predložili podatke, dobičkonosni, je bilo leto 2017. V letu 2017 je kitajski izvoz v Unijo pod carinsko oznako 2106 10 00 znašal 12 025 ton, kar je precej manj od izvoza pod isto oznako v katerem koli letu obravnavanega obdobja in od letnega povprečja obravnavanega obdobja za izvoz pod isto oznako, ki je znašalo 38 617 ton na leto. Komisija je zato sklenila, da se za določitev ciljnega dobička lahko uporabi leto 2017.

(364)

Komisija je nato ciljni dobiček določila tako, da je izračunala povprečje podatkov o dobičku za leto 2017, ki sta jih sporočila vzorčena proizvajalca Unije. Rezultat je bil osnovni ciljni dobiček v višini [9,5–10,5] (136).

(365)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila na podlagi naložbenih načrtov, ki naj bi se izvedli v obravnavanem obdobju, vendar so bili preklicani ali odloženi, in ugotovila, da so te trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Ta razlika, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje, je znašala 1,55 %, kar je bilo prišteto k osnovnemu ciljnemu dobičku. Ciljni dobiček je tako znašal [11–12].

(366)

Na podlagi tega neškodljiva cena, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene [11–12]-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, znaša med približno 3 000 in 5 500 EUR na tono, odvisno od vrste izdelka.

(367)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Na podlagi razpoložljivih dokazov je določila dodatne stroške v višini 300 EUR na tono, od katerih je odštela dejanske stroške skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave, in sicer 265 EUR na tono, s čimer je dobila rezultat v višini 35 EUR na tono. Ta razlika je bila prišteta neškodljivi ceni iz uvodne izjave 366.

(368)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki za podobni izdelek industrije Unije znaša med 3 035 in 5 535 EUR/tono, odvisno od vrste izdelka, tako da je [11–12]-odstotno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d).

(369)

Komisija je nato določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(370)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 268–273).

(371)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(372)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, dobaviteljev višje v prodajni verigi, uvoznikov in uporabnikov.

(373)

V Uniji je šest družb, ki proizvajajo beljakovine graha, v njih pa je zaposlenih približno 259 delavcev (v ekvivalentu polnega delovnega časa). Ti proizvajalci imajo sedež v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Španiji. Nobeden od njih ni nasprotoval začetku preiskave.

(374)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Kot je bilo ugotovljeno v oddelkih 4 in 5, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske.

(375)

Uvedba ukrepov bi omogočila ponovno vzpostavitev poštenih pogojev trgovanja na trgu Unije, industriji Unije pa, da bi imela od tega koristi, zvišala svoje cene in s tem izboljšala svojo dobičkonosnost na vzdržno raven ter si opomogla. Industrija Unije bi poleg tega lahko ponovno začela vlagati v inovacije ter povečala svojo proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno uspešnost.

(376)

Neuvedba ukrepov bi poslabšala že tako znatno oškodovan položaj industrije Unije v smislu manjšega obsega proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti ter nadaljnjega finančnega poslabšanja njenega gospodarskega položaja v smislu dobičkonosnosti in naložb. Te okoliščine bi ogrozile sposobnost preživetja industrije Unije.

(377)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(378)

Poleg neposrednega zaposlovanja se je industrija beljakovin graha zanašala tudi na celovito mrežo dobaviteljev višje v prodajni verigi, ki dobavljajo surovine, potrebne za proizvodnjo beljakovin graha, zlasti grah in kemikalije. Pritožnik je pojasnil, da industrija beljakovin graha v Uniji pridelovalcem graha in kmetom (137) zagotavlja poslovne priložnosti, saj ves grah, ki ga uporabljajo trije vzorčeni proizvajalci Unije, izvira iz Unije.

(379)

En distributer kemikalij s sedežem v Španiji, družba Quimidroga S.A., je podprl preiskavo in uvedbo protidampinških ukrepov na uvoz beljakovin graha s poreklom iz Kitajske. Ta družba je trdila, da je v zadnjih petih letih zaradi kitajske konkurence izgubila veliko strank, in navedla, da bi hipotetično prenehanje proizvodnje v Uniji povzročilo pomanjkanje ponudbe na trgu, ki ne bi mogel pokriti naraščajočega povpraševanja po beljakovinah graha. Poleg tega je pojasnila, da je kmetijski sektor strateški in ga ni mogoče preseliti, tako iz razlogov, povezanih z dobavno verigo, kot tudi iz geostrateških razlogov.

(380)

Ker Komisija ni imela na voljo dodatnih informacij, je na podlagi zgoraj navedenega v tej fazi sklenila, da bi bila uvedba začasnih protidampinških dajatev tudi v interesu dobaviteljev beljakovin graha v Uniji.

(381)

Na dan začetka preiskave je bil vzpostavljen stik z 27 uvozniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju v preiskavi. En uvoznik se je registriral kot zainteresirana stran, vendar ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Posledično v preiskavi ni sodeloval noben nepovezani uvoznik.

(382)

Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov Komisija ni mogla določiti natančnega učinka protidampinških dajatev na njihovo poslovanje.

(383)

Čeprav bodo protidampinški ukrepi verjetno imeli določen negativni vpliv na uvoznike, je Komisija menila, da bodo uvozniki lahko absorbirali del zvišanja stroškov, ki bi ga povzročila dajatev, in/ali ga prenesli na svoje stranke.

(384)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da uvedba ukrepov ne bi nesorazmerno vplivala na nepovezane uvoznike.

(385)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 44, se beljakovine graha uporabljajo kot sestavina pri proizvodnji hrane in pijače za ljudi ter v hrani za hišne živali, specializiranih krmnih mešanicah in krmi za akvakulturo. Komisija je na dan začetka preiskave vzpostavila stik z več družbami, ki proizvajajo nekatere od navedenih izdelkov. Nobena od njih ni želela sodelovati.

(386)

Zato Komisija nima informacij o morebitnem vplivu protidampinških ukrepov na uporabnike. Vendar je preiskava pokazala, da ima industrija beljakovin graha v Uniji znatno prosto zmogljivost. Cilj uvedbe ukrepov je ponovno vzpostaviti pravično trgovino, ne pa preprečiti kitajskemu izvozu, da vstopi na trg Unije. Poleg tega obstajajo tudi drugi viri izvoza beljakovin graha za trg Unije, ne le Kitajska. Zato je pomanjkanje ponudbe malo verjetno.

(387)

Komisija je menila, da beljakovine graha predstavljajo zelo majhen delež nakupovalne košarice potrošnikov. Morebitni vpliv uvedbe protidampinških dajatev na finančni položaj povprečnega potrošnika bo verjetno zanemarljiv.

(388)

Zato je Komisija na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tej fazi, sklenila, da uvedba ukrepov ne bi nesorazmerno vplivala na uporabnike.

(389)

Uvedba protidampinških ukrepov bi odpravila cenovni pritisk na trgu Unije, ki ga povzroča dampinški uvoz iz Kitajske, in industriji Unije omogočila, da zviša svoje cene na vzdržne ravni. To bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in ji omogočilo, da zaščiti svoj položaj na trgu in vlaga v raziskave za razvoj novih vrst izdelka. Nasprotno, če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se dobičkonosnost industrije Unije hitro dodatno poslabšala, zaradi česar se industrija Unije nazadnje ne bi mogla razvijati, kar bi lahko povzročilo nadaljnje izgube tržnega deleža, večje finančne izgube in morebitno zaprtje tovarn.

(390)

Hkrati preiskava ni pokazala, da bi ukrepi imeli nesorazmerne negativne učinke na uvoznike in uporabnike, čeprav bi bili v interesu dobaviteljev.

(391)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz beljakovin graha s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(392)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(393)

Za uvoz beljakovin graha s poreklom iz Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga, določene v uvodni izjavi 370. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(394)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(395)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanj se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(396)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(397)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(398)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(399)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(400)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti.

(401)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(402)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(403)

Skupina Shuangta Group je predložila pripombe na izračune. Glede na te pripombe je Komisija popravila svoj izračun dampinga za skupino Shuangta Group. Druge pripombe skupine Shuangta Group so se nanašale na metodologijo, uporabljeno za izračun stopnje dampinga. Ker se te pripombe niso neposredno nanašale na točnost izračuna, bodo po potrebi obravnavane v zaključni fazi preiskave. Nobena druga zainteresirana stran ni predložila pripomb.

(404)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(405)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –