(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. februarja 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (v nadaljnjem besedilu: zadevne države). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2025 vložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: združenje GFE) (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožba je bila vložena v imenu industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/890 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe zadevnih držav, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Egiptovska vlada je trdila, da začetek preiskave ni v skladu z zahtevami iz členov 5.3 in 5.4 protidampinškega sporazuma STO. Egipt je zlasti trdil, da pritožba ne vsebuje zadostnih, točnih in ustreznih dokazov, ki bi upravičili začetek preiskave, kot se zahteva v skladu s členom 5.3 protidampinškega sporazuma STO. Trdil je še, da v pritožbi niso pregledno opredeljeni domači proizvajalci, ki jo podpirajo, in da niso predloženi ustrezni nezaupni povzetki ključnih informacij, kar zainteresiranim stranem onemogoča učinkovito uveljavljanje njihovih pravic do obrambe in preverjanje, ali je izpolnjena zahteva glede procesnega upravičenja iz člena 5.4 protidampinškega sporazuma STO. Poleg tega je nasprotoval po njegovem mnenju pretirani uporabi zahtevkov po zaupnosti, pri čemer je trdil, da to ogroža preglednost in smiselno sodelovanje v preiskavi v začetni fazi. Izrazil je tudi pomisleke glede tveganja uporabe dvojnih pravnih sredstev, pri čemer je opozoril, da za egiptovski izvoz že veljajo izravnalne dajatve in da bi lahko začetek vzporednega protidampinškega postopka povzročil prekrivanje ukrepov, kar je v nasprotju s pravili STO.

(7)

Službe Komisije so v okviru analize pritožbe in v skladu s členom 5.4 protidampinškega sporazuma STO pred začetkom preiskave preverile reprezentativnost. V ta namen je bil z vsemi proizvajalci Unije, navedenimi v pritožbi in sicer znanimi Komisiji pred začetkom preiskave, vzpostavljen stik, pri čemer so bili ti proizvajalci nato upoštevani pri izračunu reprezentativnosti pritožnikov. Ta izračun je temeljil na količinah zadevnega izdelka, ki ga v skladu z navedbami v posameznih izjavah proizvajajo navedeni proizvajalci in združenja proizvajalcev, ter na informacijah iz pritožbe, ki vključujejo tudi informacije o celotni proizvodnji Unije. Zato je bilo v začetni fazi ugotovljeno, da so pogoji iz člena 5.4 protidampinškega sporazuma STO izpolnjeni. Trditev egiptovske vlade je bila zato zavrnjena.

(8)

Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in smiselne nezaupne povzetke podatkov, ki so bili predloženi zaupno, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe. V vsakem primeru je pritožnik predložil smiselne povzetke vsebine zaupnih delov pritožbe. V te kategorije spadajo informacije, navedene v omejenih prilogah k pritožbi. Pritožnik je predložil tudi smiseln povzetek informacij, ki so jih vsebovale omejene priloge k pritožbi, tako da so lahko zainteresirane strani „smiselno razume[le] vsebin[o] informacij, predloženih v zaupni obliki“, kakor je določeno v členu 19(2) osnovne uredbe. Trditev egiptovske vlade je bila zato zavrnjena.

(9)

Da Komisija prepreči uporabo dvojnih pravnih sredstev, v primerih sočasne uporabe protidampinških in izravnalnih ukrepov od dejanske protidampinške dajatve odšteje znesek subvencioniranja, ki je že izravnano z izravnalnimi ukrepi (izvozne subvencije). Tveganja dvojnega štetja zato ni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(10)

Egiptovska vlada je izpodbijala trditve, da je uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta povzročil škodo industriji Unije, pri čemer je trdila, da so ti sklepi zastareli in selektivni. Zavrnila je trditve o geografski selitvi proizvodnje izključno zaradi izogibanja dajatvam. Egipt je poleg tega trdil, da pritožba ne vsebuje celovite analize drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg Unije, kot so proizvodni stroški in nihanja cen surovin. Iz podatkov je razvidno, da so egiptovske izvozne cene sledile tržnim trendom, kar je v nasprotju s trditvami o agresivnem oblikovanju cen. Obseg uvoza se je med letoma 2021 in 2023 zmanjšal, kar je v nasprotju s trditvijo o znatnem vplivu na trg. Egiptovska vlada je trdila, da manjše spremembe cen v Uniji niso povzročile znatnega znižanja cen, kar odraža običajne tržne razmere in ne škode zaradi uvoza. Trdila je, da ti dejavniki dokazujejo, da pritožba ne vsebuje objektivnih dokazov, kot se zahtevajo v skladu s protidampinškim sporazumom STO.

(11)

V nasprotju s trditvami egiptovske vlade je Komisija ugotovila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o tem, da je uvoz izdelkov iz steklenih vlaken iz Egipta povzročil znatno škodo industriji Unije. Poleg tega je celovita analiza trga v pritožbi okrepila povezavo med egiptovskim uvozom in škodo, povzročeno industriji Unije, kot se zahteva v skladu s predpisi STO. Ob tem pritožba vsebuje zadostne dokaze, da je egiptovski uvoz povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen ter znatno oviranje dviga cen in padec cen industrije Unije. Navedeno zmanjšanje obsega uvoza iz Egipta se šteje za začasno, saj so v pritožbi opisane širše okoliščine povpraševanja, ki ne zmanjšujejo učinka egiptovskega uvoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(12)

Egiptovska vlada je izpodbijala analizo škode iz pritožbe in navedla, da ne izpolnjuje zahtev iz člena 3.4 in člena 3.5 protidampinškega sporazuma STO, saj v njej ni bilo upoštevanih več gospodarskih dejavnikov. Trdila je, da pritožba ne vsebuje analize produktivnosti, plač, donosnosti naložb, denarnega toka, zmožnosti zbiranja kapitala, zalog in splošne rasti industrije, ter da je analiza vseh teh dejavnikov potrebna za popolno določitev škode. Poleg tega je poudarila, da je analiza gospodarskih kazalnikov, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost in zaposlenost, zavajajoča in nepopolna. Opozorila je, da na industrijo Unije vplivajo tudi dejavniki, kot sta upad gospodarske rasti na svetovni ravni in večja konkurenca iz drugih držav, ne pa le uvoz iz Egipta. Trdila je tudi, da je zmanjšanje tržnega deleža Unije zelo majhno in ne kaže na znatno škodo, saj odraža širšo tržno dinamiko, vključno z zmanjšanim uvozom iz drugih tretjih držav, ki ga je nadomestil egiptovski uvoz, kar je v skladu z zahtevami iz člena 3.5 glede razlikovanja med vzroki škode.

(13)

Komisija se s trditvami egiptovske vlade ni strinjala. Pritožba vsebuje zadostne dokaze o negativnem učinku egiptovskega uvoza na industrijo Unije. Vključuje celovito analizo gospodarskih kazalnikov, kot so ravni proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost, ki jasno kaže, kako je na te kazalnike negativno vplival pritok poceni egiptovskega uvoza. V nasprotju s trditvami Egipta pritožba vsebuje zadostne dokaze, da ta zmanjšanja niso zgolj posledica zunanjih gospodarskih razmer, temveč so neposredno povezana z agresivnimi strategijami oblikovanja cen uvoza. Podrobni dokazi iz pritožbe so v skladu z zahtevami STO ter utemeljujejo vzročno zvezo med egiptovskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kar upravičuje potrebo po protidampinških ukrepih. Trditev egiptovske vlade je bila zato zavrnjena.

(14)

Družba HELM AG, uvoznik Unije, je v imenu štirih drugih uporabnikov Unije (v nadaljnjem besedilu: družba HELM) trdila, da industrija Unije zaradi uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna, Egipta in Tajske ni utrpela znatne škode. Trdila je, da uspešnost industrije v letu 2024 odraža stabilizacijo po izjemni uspešnosti v obdobju 2021–2022 in da ne kaže na znatno škodo. Izguba tržnega deleža od leta 2023 do prve polovice leta 2024 je znašala le 1 %. Poleg tega ključni kazalniki, kot so izvoz, ki se je od leta 2021 do sredine leta 2024 povečal za 29 %, in znatne naložbe industrije Unije v obdobju 2021–2023, kažejo na konkurenčnost in finančno zdravje. Kljub manjšemu zmanjšanju proizvodne zmogljivosti v letu 2023 zaradi zaprtja obratov je izkoriščenost zmogljivosti ostala stabilna, ravni zalog pa so se znatno zmanjšale. Družba HELM je poudarila, da ti dejavniki kažejo na vrnitev k običajnim pogojem obratovanja, ne pa na znatno škodo.

(15)

Komisija je ugotovila, da je družba HELM v bistvu pravilno poudarila, da niso vsi kazalniki škode kazali na poslabšanje v obravnavanem obdobju. Nekateri kazalniki, kot so izvoz, ki se je od leta 2021 do obdobja preiskave povečal za 33 %, in naložbe, ki so bile v obdobju 2021–2023 znatne, so se namreč razvijali pozitivno. Vendar te izboljšave ne odtehtajo negativnih trendov, ugotovljenih pri glavnih kazalnikih, ki so pomembni za oceno škode. Zlasti obseg prodaje na prostem trgu Unije se je zmanjšal za 15 %, tržni delež se je zmanjšal s 47 % v letu 2021 na 40 % v obdobju preiskave, proizvodnja se je zmanjšala za 14 %, dobičkonosnost pa je v treh od štirih let obravnavanega obdobja ostala negativna. Komisija opozarja, da v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe za ugotovitev znatne škode ni nujno, da se poslabšajo vsi kazalniki škode, če dokazi kot celota kažejo na škodo. Poleg tega je poslabšanje položaja industrije Unije sovpadlo s povečanim obsegom in padajočimi cenami dampinškega uvoza iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Ta uvoz je pomenil močan pritisk na cene, kar je povzročilo nelojalno nižanje prodajnih cen in znatno oviranje dviga cen, s tem pa je bila ugotovljena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev družbe HELM je bila zato zavrnjena.

(16)

Družba CPIC Abahsain Fiberglass W.L.L. (v nadaljnjem besedilu: CPIC Bahrajn) je nasprotovala uporabi podatkov o ciljni dobičkonosnosti iz leta 2016, ker da niso reprezentativni za običajne ravni dobičkonosnosti, pri čemer je menila, da je treba ciljno dobičkonosnost določiti na podlagi dejanskih gospodarskih razmer, ki so prevladovale v obravnavanem obdobju. Poleg tega se je zavzela za to, da bi za namene izračuna nelojalnega nižanja prodajnih ali ciljnih cen analiza namesto na konstruiranih cenah temeljila na dejanskih izvoznih cenah, da bi se natančno ocenil učinek dampinškega uvoza na cene na domačem trgu, kar bi zagotovilo pošten postopek preiskave.

(17)

Komisija je opozorila, da uporaba podatkov o ciljni dobičkonosnosti iz leta 2016 zagotavlja referenčno točko za razumevanje dosegljivih stopenj dobičkonosnosti v razmerah lojalne konkurence, saj je na gospodarske razmere v poznejših letih vplivala prisotnost dampinškega uvoza. Čeprav je družba CPIC Bahrajn predlagala, da se za analizo uporabijo dejanske izvozne cene, se s tem morda ne bi v celoti upoštevala izkrivljanja, ki jih v Uniji povzroča ta poceni uvoz. Zato bi se lahko konstruirane cene uporabljale kot koristno orodje za ocenjevanje poštene vrednosti, zlasti kadar lahko na dejanske tržne cene vplivajo zunanji dejavniki. Trditev družbe CPIC je bila zato zavrnjena.

(18)

Družba CPIC Bahrajn je nasprotovala trditvam iz pritožbe, da skupina CPIC svoj obrat v Bahrajnu uporablja za izogibanje trgovinskim omejitvam, uvedenim za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Kitajske, saj naj bi bile pravno nepomembne in napačne. Poudarila je, da je bil njen prevzem del dolgoročne globalne strategije, ki ni bila povezana s shemami izogibanja, saj so se prve razprave začele leta 2007, precej pred kakršnimi koli protidampinškimi ukrepi, ki so bili za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Kitajske uvedeni leta 2011. Kot dokaz svoje zavezanosti resnični poslovni rasti, ne pa izogibanju trgovinskim omejitvam Unije, je izpostavila izboljšanje operativne učinkovitosti in položaja na trgu. Poleg tega je ovrgla trditve, da ima koristi od subvencij, in navedla, da svoje dejavnosti financira iz zasebnih sredstev brez državne pomoči. Pojasnila je, da domnevne koristi v okviru pobude En pas, ena pot niso podprte z dokazi, saj se je njen prevzem zgodil precej pred sklenitvijo zadevnega memoranduma o soglasju iz leta 2018. Trdila je, da trditve o subvencijah niso pomembne za protidampinške preiskave, saj bi bilo treba take trditve obravnavati z ločenimi protisubvencijskimi pritožbami, in pozvala, naj se vse zahteve po prilagoditvah pri izračunu dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen zavrnejo zaradi pomanjkanja pravne podlage.

(19)

Komisija je upoštevala pripombe v zvezi s subvencioniranjem in izogibanjem, vendar je menila, da te trditve ne spadajo v obseg sedanje preiskave.

(20)

Družbi HELM in CPIC Bahrajn ter tehnični sekretariat Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) za preprečevanje škodljivih praks v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: sekretariat TSAIP GCC) so ob začetku preiskave trdili, da domnevne škode industriji Unije ne povzroča predvsem uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Družba HELM je poudarila, da so k morebitni zaznani škodi največ prispevali zunanji dejavniki, kot so spremembe povpraševanja, zlasti med pandemijo COVID-19 in po njej, višji stroški energije zaradi odvisnosti Unije od ruskega uvoza in znatne naložbe industrije. Družba CPIC Bahrajn je poudarila, da ima Bahrajn v Uniji majhen tržni delež, ki znaša 2–3 %, in navedla, da je malo verjetno, da bi ta uvoz pomembno vplival na industrijo Unije. Trdila je, da imajo nanjo večji vpliv notranji in zunanji dejavniki, kot so naraščajoči stroški energije in dela, inflacija, manjše domače povpraševanje ter konkurenca iz Kitajske in Egipta. Obe strani trdita, da imajo pri izzivih industrije Unije pomembnejšo vlogo njena lastna neučinkovitost in njene strateške odločitve ter stabilizacija povpraševanja na trgu kot pa prisotnost uvoza iz zadevnih treh držav.

(21)

Komisija je menila, da trditev družb HELM in CPIC Bahrajn ter sekretariata TSAIP GCC, da so težave industrije Unije povzročili drugi dejavniki, ne more oslabiti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo. Iz dokazov, predloženih v pritožbi, je jasno razvidno, da je stopnja dampinga iz Bahrajna nad pragom de minimis in da je ta uvoz del kumulacije, ki prispeva k škodi v Uniji, s čimer se ohranja resnična in bistvena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vsi drugi znani dejavniki, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije, so podrobneje preučeni v oddelku 5.2 te uredbe. Trditve družb HELM in CPIC Bahrajn ter sekretariata TSAIP GCC so bile zato zavrnjene.

(22)

Družba HELM je ob začetku preiskave trdila, da je ocena učinka uvoza iz drugih tretjih držav selektivna in pomanjkljiva, saj ne upošteva natančno vloge drugih pomembnih dobaviteljev, kot je Indija. Čeprav je Indija eden največjih dobaviteljev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Unijo, je bil njen prispevek izpuščen iz analize, kar je izkrivilo njene ugotovitve. Podobno po mnenju družbe HELM pritožnik ni ustrezno upošteval učinka uvoza iz Turčije, saj njegove učinke nepravilno pripisuje uvozu iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Kljub znatnemu povečanju uvoza iz Indije in Turčije je pritožba osredotočena izključno na tržne deleže zadevnih treh držav, kar vodi do nepopolne in zavajajoče analize.

(23)

Komisija v odgovor na trditve, da bi morala v svoji analizi upoštevati uvoz iz drugih tretjih držav, kot so Kitajska, Indija in Turčija, vztraja, da ta uvoz ne zmanjšuje vzročne zveze med domnevno škodo, povzročeno industriji Unije, in uvozom iz zadevnih držav. Čeprav je uvoz iz Kitajske dejansko prispeval k škodi, to ne zmanjšuje učinka, ki ga ima uvoz iz Bahrajna, Egipta in Tajske na industrijo Unije. Hkrati so bili pregledani protidampinški in izravnalni ukrepi, ki veljajo za uvoz iz Kitajske, 25. novembra 2025 (4) pa so začeli veljati okrepljeni ukrepi za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Čeprav se je uvoz iz Turčije v obravnavanem obdobju povečal, nanj vpliva tudi pritok cenejšega uvoza iz Egipta in Bahrajna, ki bi lahko povzročil izkrivljanje turškega trga. Turško ministrstvo za trgovino je na podlagi javno dostopnih informacij (5)19. julija 2025 uvedlo protidampinške ukrepe za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta in Bahrajna. Kar zadeva trditve družbe HELM o znatnem uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Indije, Komisija ugotavlja, da podatki, ki jih je predložila ta družba, niso podprti z dokazi. Po podatkih Eurostata je bil obseg uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Indije v Unijo leta 2024 znatno manjši od obsega uvoza, ki ga je navedla družba HELM, in obsega uvoza iz držav, kar potrjuje, da ta uvoz ne zmanjšuje učinka uvoza iz Bahrajna, Egipta in Tajske na industrijo Unije. Trditev družbe HELM je bila zato zavrnjena.

(24)

Družba CPIC Bahrajn je ob začetku preiskave trdila, da se uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna pri ocenjevanju učinka uvoza iz zadevnih držav na industrijo Unije ne bi smel združiti z uvozom iz Egipta. Sklicevala se je na člen 3(4) osnovne uredbe, v skladu s katerim so kumulativne ocene dovoljene le, če ustrezajo konkurenčnim pogojem med uvoženimi in domačimi izdelki. Družba CPIC Bahrajn je poudarila, da sta bila v obdobju pritožbe obseg uvoza in tržni delež Bahrajna znatno manjša od obsega uvoza in tržnega deleža Egipta, cene pa so bile stalno višje od egiptovskih. Zaradi teh znatnih razlik v tržnem deležu in trendih oblikovanja cen je Komisijo pozvala, naj v svoji analizi ločeno upošteva uvoz iz Bahrajna, saj bi lahko njegova združitev z egiptovskim uvozom napačno prikazala dejanski učinek, ki ga ima na domačo industrijo.

(25)

Službe Komisije so ugotovile, da so bili pogoji za kumulacijo med Bahrajnom in Tajsko v fazi pritožbe izpolnjeni na podlagi razpoložljivih informacij in statističnih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dampinga nad pragom de minimis. Kot so pokazali razpoložljivi uradni statistični podatki o uvozu, dampinški uvoz za nobeno zadevno državo ni bil zanemarljiv (nad pragom de minimis) v smislu obsega. Poleg tega so se konkurenčni pogoji šteli za podobne, saj se je geografska prisotnost izdelkov iz zadevnih držav in izdelkov industrije Unije na splošno prekrivala, cene iz vseh držav so bile nižje od cen industrije Unije in ravni celotnih stroškov, prav tako je bila v obravnavanem obdobju prisotnost uvoza iz vseh zadevnih držav na trgu znatna. Trditev družbe CPIC je bila zato zavrnjena.

(26)

Združenje neodvisnih tkalcev steklenih vlaken iz EU, egiptovska vlada ter družbi CPIC Bahrajn in HELM so nasprotovali protidampinški preiskavi o uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna, Egipta in Tajske, katere namen je bila uvedba dajatev, pri čemer so trdili, da to ne bi bilo v korist Unije. Združenje je poudarilo, da Unija ne more proizvajati nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, kot je roving z nizkim številom tex, zaradi česar je odvisna od uvoza in bi lahko ogrozila konkurenco, saj bi s tem dala večjo tržno moč vertikalno povezanim podjetjem. Egiptovska vlada je trdila, da bi tovrstne dajatve škodovale ključnim sektorjem, kot sta avtomobilska industrija in sektor energije iz obnovljivih virov, ki potrebujeta stabilno oskrbo z brezkončnimi steklenimi vlakni, da bi se dosegli podnebni cilji, zato je zagovarjala stališče, da je ohranitev egiptovskega uvoza v javnem interesu. Družba CPIC Bahrajn je dodala, da bi dajatve povzročile povišanje cen in zmanjšanje blaginje, kar bi vplivalo zlasti na industrijo energije iz obnovljivih virov, ter predlagala, da bi se bilo treba zaradi zanesljive oskrbe osredotočiti na uvoz iz uveljavljenih virov, kot sta Egipt in Kitajska. Poleg tega je družba HELM trdila, da bi ti ukrepi prekinili dobavo, povišali stroške in ogrozili sposobnost preživetja industrij nižje v prodajni verigi, ki so odvisne od izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, kar bi dodatno škodovalo konkurenčnosti in inovativnosti Unije. V celoti gledano so trdile, da bi lahko uvedba tovrstnih dajatev ogrozila konkurenčnost in dobičkonosnost Unije, kar bi lahko podjetja izrinilo s trga in bilo v nasprotju s širšimi strateškimi gospodarskimi cilji.

(27)

Komisija je opozorila, da trditve o interesu Unije v zvezi z začetkom preiskave niso pomembne, saj v predzačetni fazi ni preskusa interesa Unije. Vendar je med preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

(28)

Egiptovska vlada je poleg tega trdila, da izračun dampinga iz pritožbe ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO. Zlasti je navedla, da uporaba podatkov Eurostata o cenah CIF in podatkov iz člena 14(6) ne odraža dejanskih izvoznih cen franko tovarna in ima za posledico umetno nizko izvozno ceno. Nadalje je trdila, da je bila normalna vrednost nepravilno konstruirana z vključitvijo uvoznih dajatev, ki družbi Jushi Egypt for Fiberglass Industry S.A.E. (v nadaljnjem besedilu: družba Jushi Egypt) v skladu s predpisi ekonomske cone Sueškega prekopa ne bi bile zaračunane, kar je v nasprotju s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO. Trdila je tudi, da v pritožbi ni zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, zlasti kar zadeva razlike v prodajnih pogojih, tržnih razmerah in ravneh trgovanja, ter da je zaradi uporabe povprečnih mesečnih menjalnih tečajev namesto tečajev na datum transakcije primerjava izkrivljena. Navedla je, da pritožba ne vsebuje zadostnih podpornih dokazov za utemeljitev številnih trditev v zvezi s pretvorbo valut in prilagoditvijo stroškov, ter pozvala k ustavitvi preiskave.

(29)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da mora vloga vsebovati zadostne dokaze o obstoju dampinga, škode in vzročne zveze. V skladu z ustaljeno sodno prakso se količina in kakovost dokazov, potrebnih za izpolnitev merila zadostnosti dokazov za začetek preiskave, razlikujeta od tistih, ki sta potrebni za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga in škode (6).

(30)

V zvezi z izvozno ceno je Komisija ugotovila, da je uporaba razumno razpoložljivih statističnih virov primerna v fazi začetka preiskave, ko cene franko tovarna za posamezne transakcije niso javno dostopne. Natančna določitev izvoznih cen in morebitne potrebne prilagoditve se nanašajo na vsebinsko presojo dampinga, ki se opravi na podlagi preverjenih podatkov, pridobljenih med preiskavo, ne pa v fazi začetka. V zvezi s konstruiranjem normalne vrednosti je Komisija menila, da je iz predloženih dokazov razviden obstoj dampinga ne glede na posebno obravnavanje nekaterih stroškovnih elementov. Podobno je ugotovila, da se argumenti, ki jih je egiptovska vlada predložila v zvezi s primerljivostjo, ravnmi trgovanja in metodologijo menjalnih tečajev, nanašajo na vsebinsko analizo dampinga in da so za njihovo presojo potrebne informacije, ki pritožnikom ob vložitvi pritožbe niso bile javno dostopne. Ta vprašanja so bila podrobno preučena med preiskavo in so obravnavana v uvodnih izjavah 81 do 151.

(31)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so bili v vlogi predloženi zadostni dokazi o dampingu za začetek preiskave. Zato so bile trditve egiptovske vlade v zvezi z obstojem dampinga zavrnjene.

(32)

Poleg tega je sekretariat TSAIP GCC pripombe o metodologiji, na kateri temelji pritožba, predložil po izteku roka za predložitev pripomb glede začetka preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, je Komisija vsekakor opozorila, da so za začetek preiskave potrebni zadostni dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ne pa dokončna ugotovitev. Vprašanja, ki jih je sekretariat TSAIP GCC izpostavil v zvezi s konstruiranjem normalne vrednosti, izračunom izvoznih cen in morebitnimi prilagoditvami za primerljivost v zvezi z vsebinsko presojo dampinga za Bahrajn, so bila ustrezno preučena med preiskavo in so obravnavana v uvodnih izjavah 55 do 80.

(33)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi proizvodnje in prodaje ter vanj vključila tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 63 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot 70 % ocenjene celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, je Komisija menila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(35)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(36)

Zahtevane informacije je predložil en nepovezan uvoznik, ki se je se tudi strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(37)

Glede na omejeno število zadevnih proizvajalcev izvoznikov je Komisija v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav pozvala, naj se javijo in predložijo v celoti izpolnjene vprašalnike.

(38)

Komisija je na spletu (7) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, uporabnike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije.

(39)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od enega proizvajalca izvoznika iz Bahrajna, enega proizvajalca izvoznika iz Egipta in dveh proizvajalcev izvoznikov iz Tajske.

(40)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za dokončno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. V zvezi s proizvajalci Unije je bilo opravljeno navzkrižno preverjanje na daljavo v skladu s členom 16 osnovne uredbe. V primeru proizvajalcev izvoznikov so bili preveritveni obiski opravljeni pri vseh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih. V zvezi s proizvajalcem izvoznikom v Bahrajnu je bilo prav tako izvedeno navzkrižno preverjanje na daljavo, saj je bilo treba prvotno načrtovani preveritveni obisk preložiti zaradi razmer na Bližnjem vzhodu v juniju in juliju 2025:

(41)

Družba Asia Composite Materials (v nadaljnjem besedilu: družba ACM), ki je eden od tajskih proizvajalcev izvoznikov, je trdila, da družba Wanda New Material (Thailand) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Wanda), ki je drugi tajski proizvajalec izvoznik, ni dejanski proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ker proizvaja le predpražnike iz uvoženega rovinga iz steklenih vlaken. Po mnenju družbe ACM dejavnosti, ki jih izvaja družba Wanda, ne znašajo več kot 20 % skupne vrednosti izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki jih na Tajskem proizvaja družba Wanda, zato izdelki, ki jih družba Wanda izvaža v Unijo, morda nimajo tajskega porekla.

(42)

Komisija je ugotovila, da je trditev družbe ACM neutemeljena. Dejavnosti družbe Wanda vključujejo znatno proizvodnjo, spremembe oblike in uporabe izdelka, posledica tega pa je sprememba tarifne uvrstitve. Zato v skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu dejavnosti družbe Wanda pomenijo bistveno obdelavo ali predelavo, proizvedeni predpražniki pa pridobijo tajsko poreklo. Iz tega razloga je Komisija sklenila, da bi bilo treba družbo Wanda šteti za dejanskega proizvajalca zadevnega izdelka, in ugotovila, da je trditev družbe ACM neutemeljena.

(43)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(44)

V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe je bil rok za uvedbo začasnih ukrepov 17. oktober 2025. Komisija je 25. septembra 2025 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov.

(45)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve.

(46)

Komisija je 23. februarja 2026 vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Pripombe, ki so jih strani predložile po razkritju, so bile obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena.

(47)

Komisija je 12. marca 2026, ko je prejela pripombe po dokončnem razkritju, vse zainteresirane strani naknadno seznanila z dodatnim dokončnim razkritjem. To dodatno razkritje je vsebovalo revidirane ugotovitve in premisleke. Strani so imele možnost, da predložijo pripombe o tem dodatnem razkritju, prejete pripombe pa so bile obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena.

(48)

Komisija je 13. marca 2026, ko je prejela pripombe po dodatnem dokončnem razkritju, vse zainteresirane strani naknadno seznanila z drugim dodatnim dokončnim razkritjem. To drugo dodatno razkritje je vsebovalo revidirane ugotovitve in premisleke. Strani so imele možnost, da predložijo pripombe v zvezi s tem drugim dodatnim razkritjem. Prejeta ni bila nobena nova pripomba. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena.

(49)

Izdelek v preiskavi so rezane niti iz steklenega vlakna dolžine največ 50 mm, roving iz steklenih vlaken, razen tistega, ki je impregniran in premazan ter katerega izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter predpražniki iz steklenih vlaken, razen predpražnikov iz steklene volne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7019 11 00 , ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019 12 00 22, 7019 12 00 25, 7019 12 00 26, 7019 12 00 39), 7019 14 00 in 7019 15 00 . Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadne spremembe tarifne uvrstitve.

(50)

Izdelek v preiskavi je surovina, ki se najpogosteje uporablja za ojačanje termoplastičnih in duroplastnih smol v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačani materiali) se uporabljajo v številnih sektorjih, ki vključujejo: prevoz (avtomobilska, pomorska, vesoljska in vojaška industrija), elektriko/elektroniko, vetrno energijo, gradbeništvo, rezervoarje/cevi, potrošniško blago itd.

(51)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(52)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(53)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(54)

Trditve glede obsega izdelka niso bile prejete.

(55)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(56)

Na podlagi tega je bilo za proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu ni reprezentativen.

(57)

V primerih, ko ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. V primerih, ko ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija preučila, ali bi se lahko kot podlaga za normalno vrednost uporabili alternativni viri za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker v zadevni državi ni bilo drugih sodelujočih ali razpoložljivih domačih proizvajalcev podobnega izdelka, take cene niso bile na voljo. Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(58)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave za vsako vrsto podobnega izdelka dodalo naslednje:

(59)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev proizvodnih stroškov na podlagi prihodka od prodaje proizvodnih odpadkov. Družba je navedla, da so bili ti prihodki v njenih računovodskih izkazih evidentirani kot drugi prihodki, in predložila izračune, s katerimi je želela ponazoriti učinek na povprečne proizvodne stroške.

(60)

Komisija je ugotovila, da so bili zadevni prihodki prejeti po obdobju preiskave in v računovodskih izkazih proizvajalca izvoznika niso bili evidentirani kot prihodki v zvezi z obdobjem preiskave. Ker ni bilo dokazov, da so se ti prihodki nanašali na proizvodnjo v obdobju preiskave ali bili evidentirani v zvezi z njo, je Komisija sklenila, da prilagoditev proizvodnih stroškov za namene konstruiranja normalne vrednosti ni upravičena. Zato je trditev zavrnila.

(61)

Sekretariat TSAIP GCC je ob dokončnem razkritju trdil, da bi morala Komisija pri izračunu proizvodnih stroškov družbe CPIC Bahrajn upoštevati prihodke od prodaje proizvodnih odpadkov. Sekretariat TSAIP GCC je trdil tudi, da so proizvodni odpadki neločljivo povezani s proizvodnim procesom in da je prodaja takih odpadkov oblika povračila stroškov, ki bi se morala odražati v strukturi skupnih proizvodnih stroškov. Sekretariat TSAIP GCC je nadalje navedel, da časovni okvir pripoznavanja prihodkov ne bi smel samodejno izključiti takih prihodkov iz izračuna, saj lahko poslovni razlogi odložijo prodajo ali evidentiranje prihodkov od odpadkov. Po mnenju sekretariata TSAIP GCC je izključitev teh prihodkov iz proizvodnih stroškov umetno napihnila proizvodne stroške in povzročila precenjeno normalno vrednost.

(62)

Komisija je trditev sekretariata TSAIP GCC zavrnila. Čeprav se je Komisija strinjala, da so proizvodni odpadki neločljivo povezani s proizvodnim procesom in da je prodaja takih odpadkov oblika povračila stroškov, prilagoditve za proizvodne stroške družbe CPIC Bahrajn, ki jo je zahteval sekretariat TSAIP GCC, ni mogoče sprejeti brez dokazov, da so se prihodki nanašali na proizvodnjo v obdobju preiskave. Prihodkov, evidentiranih po obdobju preiskave, četudi so komercialno povezani s proizvodnjo, ni mogoče uporabiti za prilagoditev proizvodnih stroškov v obdobju preiskave za namene konstruiranja normalne vrednosti.

(63)

Proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek povezane družbe s sedežem na Nizozemskem, ki je delovala kot uvoznica. Povezani uvoznik je zadevni izdelek nadalje prodajal nepovezanim strankam v Uniji. Vključen je bil tudi v neposredno prodajo v Unijo.

(64)

Kadar je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(65)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane družbe, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček.

(66)

Ob dokončnem razkritju je družba CPIC Bahrajn trdila, da je Komisija pri konstruiranju izvozne cene za posredno prodajo prek povezanega uvoznika v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe nekatere zneske odštela dvakrat. Prvič, družba CPIC Bahrajn je trdila, da so sporočeni dodatki že vključevali uvozno dajatev EU in da je zato posledičen ločen odbitek 7-odstotne carinske dajatve privedel do dvojnega štetja. Drugič, družba CPIC Bahrajn je trdila, da so bile provizije, ki jih je plačal povezani uvoznik, upoštevane v sporočenih dodatkih, vendar pri izračunu izvozne cene niso bile odštete od PSU-stroškov povezanega uvoznika, kar je povzročilo dvojno štetje.

(67)

Komisija je preučila trditve in potrdila, da sta ločen odbitek uvozne dajatve in odsotnost ustrezne prilagoditve za provizije v PSA-stroških povezanega uvoznika privedla do dvojnega štetja. V skladu s tem je Komisija popravila izračun tako, da je v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe pri konstruiranju izvozne cene odstranila ločen odbitek carine in od PSU-stroškov povezanega uvoznika odštela sporočene zneske provizij.

(68)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(69)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile izvedene prilagoditve za: stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(70)

Da bi zagotovili primerljivost cen, so bili upoštevani stroški kreditov.

(71)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, prevoz, čezmorski prevoz in zavarovanje ter manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(72)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kreditov in bančni stroški.

(73)

Komisija je ugotovila, da je vsa prodaja proizvajalca izvoznika Uniji potekala prek povezanega trgovca, ki je opravljal vse glavne prodajne funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zaradi vključenosti povezanega trgovca v neposredno prodajo Uniji je Komisija v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe prodajo prilagodila za provizijo. Zaradi odnosa med trgovcem in proizvajalcem ter zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tej zadevi je bila provizija ocenjena na podlagi hipotetične 5-odstotne stopnje dobička, ugotovljene za nepovezanega uvoznika v prvotni preiskavi tkanin iz steklenih vlaken (8) za izdelek iz steklenih vlaken nižje v prodajni verigi, ter dejanskih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov zadevnega trgovca.

(74)

Ob dokončnem razkritju je družba CPIC Bahrajn trdila, da bi bilo treba nekatere PSU-stroške, ki jih je imel povezani uvoznik v zvezi z neposredno prodajo, prerazporediti od posredne prodaje, da bi se izognili dvojnemu štetju s 5-odstotno prilagoditvijo provizije v skladu s členom 2(10), točka (i). Družba CPIC Bahrajn je izpodbijala tudi to, da je Komisija povezanega uvoznika za namene prilagoditve provizije opredelila kot prodajnega zastopnika.

(75)

Ker ni bilo utemeljitve, zakaj se povezani uvoznik ne bi smel obravnavati kot prodajni zastopnik, ki dela na podlagi provizije, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 73 in ohranila prilagoditev za provizijo v skladu s členom 2(10), točka (i), kot je opisano v uvodni izjavi 73.

(76)

Komisija je nato preučila trditev družbe CPIC Bahrajn, da je bilo treba zaradi prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), za neposredno prodajo družbe CPIC Bahrajn zmanjšati stopnjo odbitka PSU-stroškov v skladu s členom 2(9) za posredno prodajo. Komisija je ugotovila, da PSU-stroški, odšteti za posredno prodajo v skladu s členom 2(9), temeljijo na dejanskih stroških, evidentiranih v poslovnih knjigah povezanega uvoznika. Ti stroški odražajo stroške, nastale pri celotni prodaji, in nobenega dela teh stroškov ni mogoče umetno odstraniti iz PSU-stroškov, odštetih za posredno prodajo. Komisija je ugotovila, da noben poskus prerazporeditve nekaterih PSU-stroškov za posredno prodajo ne bi spremenil evidentiranih skupnih PSU-stroškov. Komisija je trditev družbe CPIC Bahrajn zato zavrnila.

(77)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno konstruirano vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(78)

Na podlagi tega je dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(79)

Raven sodelovanja je v tej zadevi visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal 100 % celotnega uvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(80)

Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(81)

Komisija je za določitev normalne vrednosti analizirala informacije, ki jih je predložila družba Jushi Egypt. Po pregledu informacij iz izpolnjenega vprašalnika in informacij, zbranih med preveritvenim obiskom, je ugotovila, da je družba izpostavljena nihanjem menjalnih tečajev ter da je delež stroškov in prodaje, izraženih v tujih valutah, znaten, kar vpliva na razumnost sporočenih informacij o stroških in prodaji. Ugotovila je zlasti, da sta liberalizacija egiptovskega funta 6. marca 2024, ki jo je odredila egiptovska vlada, ter predhodno neskladje med uradnimi in vzporednimi tržnimi menjalnimi tečaji vplivala na evidentiranje stroškov v obdobju preiskave. Z dopisom z dne 17. decembra 2025 je družbo obvestila o svojih pomislekih, da evidence družbe Jushi Egypt v egiptovskem funtu (EGP) razumno odražajo dejanske stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka v smislu člena 2(5) osnovne uredbe, ter od nje zahtevala dodatne informacije.

(82)

Družba Jushi Egypt je v odgovoru trdila, da liberalizacija menjalnega tečaja ni vplivala na zanesljivost evidentiranih stroškov, pri čemer se ni strinjala, da je člen 2(5) osnovne uredbe ustrezna podlaga za neupoštevanje njenih stroškov, kot so evidentirani v njenih računovodskih izkazih. Trdila je, da je razlika med uradnimi in vzporednimi tržnimi menjalnimi tečaji postala znatna šele z novembrom 2023 ter da je bil zato učinek na stroške, evidentirane v obdobju preiskave, omejen. Nadalje je navedla, da so bile po liberalizaciji menjalnega tečaja marca 2024 nedenarne postavke, vključno z zalogami in osnovnimi sredstvi, evidentirane po preteklih uradnih tečajih, denarne postavke, kot so denarna sredstva, terjatve, obveznosti in najeta posojila, pa so bile preračunane po veljavnem promptnem tečaju na dan bilance stanja, pri čemer so bile morebitne posledične razlike pripoznane v izkazu poslovnega izida. V skladu s tem je trdila, da so glede na te prakse uradne in vzporedne razlike v menjalnih tečajih, ki so pomembne za obdobje preiskave, lahko vplivale na le omejeno število vknjižb stroškov za posojila, zaloge, porabo energije in osnovna sredstva, ki ustrezajo obdobju od marca 2023 do marca 2024.

(83)

Družba Jushi Egypt je nadalje navedla, da so vse izgube iz tečajnih razlik, ki izhajajo iz preračuna denarnih postavk po promptnem deviznem tečaju na dan bilance stanja po liberalizaciji, obračunane v skladu z njenimi standardnimi računovodskimi praksami in ne vplivajo bistveno na dejanske proizvodne stroške. V skladu s tem je trdila, da sporočene negativne tečajne razlike ne spodkopavajo niti zanesljivosti njenega poročanja o stroških niti primerljivosti s prodajnimi cenami v obdobju preiskave.

(84)

Kljub temu in brez poseganja v te trditve je družba Jushi Egypt predložila prilagojene podatke o stroških in prodaji, izračunane na podlagi vzporednega tržnega menjalnega tečaja.

(85)

Komisija je ocenila predložene prilagojene podatke o stroških in prodaji družbe ter sklenila, da so prilagoditve, ki jih je predlagala družba Jushi Egypt, še vedno nezadostne in ne odražajo ustrezno dejanskih stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. V prilagojenih podatkih zlasti ni ustrezno upoštevan učinek preteklih izkrivljanj menjalnih tečajev na surovine, amortizacijo in druge stroškovne elemente. V skladu s tem je Komisija družbo Jushi Egypt obvestila, da bo za določitev normalne vrednosti morda uporabila člen 18 osnovne uredbe, saj informacije, potrebne za izračun normalne vrednosti v smislu člena 18 osnovne uredbe, niso bile predložene.

(86)

Družba Jushi Egypt je v odgovoru navedla, da je uporaba razpoložljivih dejstev za izračun normalne vrednosti neutemeljena, saj je med preiskavo v celoti sodelovala s Komisijo, ta pa ni navedla, katere potrebne informacije niso bile predložene. Zahtevala je tudi zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, da bi obravnavala domnevno kršitev svoje pravice do obrambe in nameravano uporabo razpoložljivih dejstev s strani Komisije v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(87)

Družba Jushi Egypt je 4. februarja 2026 v odziv na dopis glede uporabe člena 18 osnovne uredbe z dne 27. januarja 2026 zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, da bi od Komisije pridobila pojasnilo glede (i) tiste določbe člena 18 osnovne uredbe, ki je sporna (pri čemer je bilo poudarjeno, da je navedena družba v celoti sodelovala v preiskavi) in (ii) informacije, ki je družba Jushi Egypt ni ustrezno predložila (pri čemer je bilo poudarjeno, da je družba Jushi Egypt brez takih ključnih informacij „tavala v temi“ glede tega, kako naj brani svoje interese). Pooblaščenec za zaslišanje je 10. februarja 2026 družbo Jushi Egypt obvestil, da je po njegovem mnenju kakršno koli posredovanje preuranjeno glede na to, da služba z namenom sprejetja sklepa še vedno preučuje različne elemente v dokumentaciji, vključno s tistimi v zvezi z uporabo člena 2(5) in člena 18 osnovne uredbe. Družba Jushi Egypt bo po razkritju še vedno lahko predložila pripombe, s čimer se zainteresirani strani omogoči, da v celoti uveljavlja svoje procesne pravice v tej zadevi.

(88)

Družba Jushi Egypt je poleg tega trdila, da bi bila uporaba člena 2(5) osnovne uredbe nezakonita, saj bi bilo treba izjemo od splošnega pravila, v skladu s katerim se za izračun normalne vrednosti uporabijo računovodski izkazi proizvajalca izvoznika, razlagati ozko. V skladu s tem je trdila, da so njene evidence glavni vir za določitev normalne vrednosti in da mora Komisija dokazati, da stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, v njih niso ustrezno upoštevani. Poleg tega je trdila, da dejanski elementi, na katerih temeljijo pomisleki Komisije, ne zadostujejo za utemeljitev uporabe člena 2(5) osnovne uredbe.

(89)

Družba Jushi Egypt je trdila tudi, da jo je Komisija obravnavala drugače kot izvoznike v prejšnjih zadevah s podobnimi transakcijami v tuji valuti in lokalnimi devalvacijami, pri čemer je poudarila preiskave, v katerih je Komisija kljub valutnim nihanjem ali trditvam o podcenjenosti sprejela sporočene stroške po uradnih tečajih ter zavrnila uporabo vzporednih tržnih tečajev (9).

(90)

Družba Jushi Egypt je nadalje trdila, da zaradi uporabe razpoložljivih dejstev normalna vrednost nikakor ne more biti višja od tiste, ki bi izhajala iz uporabe vzporednih tržnih menjalnih tečajev. Vsekakor je navedla, da domače transakcije, izvedene v egiptovskem funtu, kot take niso bile prizadete zaradi devalvacije egiptovskega funta in da bi jih zato bilo treba upoštevati. Trdila je, da bi morala Komisija, če bi se odločila prilagoditi njene računovodske izkaze, da bi odražali devalvacijo egiptovskega funta, od te prilagoditve odšteti znesek, proti kateremu so bili že uvedeni izravnalni ukrepi z izravnalno dajatvijo za razvrednotenje valute, da bi se izognila dvojni uvedbi ukrepov, kar je v nasprotju s členom 14(1), drugi odstavek, osnovne uredbe.

(91)

Komisija je po temeljiti preučitvi argumentov in informacij, ki jih je predložila družba Jushi Egypt, sklenila, da evidence te družbe ne odražajo razumno dejanskih stroškov, povezanih s proizvodnjo izdelka v preiskavi, v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

(92)

Komisija je opozorila, da se je Egipt med letoma 2011 in 2024 spoprijemal z znatno politično in gospodarsko nestabilnostjo, zaradi katere je bila razpoložljivost tujih valut omejena. Ponavljajoče se kapitalske kontrole so spodbudile nastanek in obstoj vzporednih deviznih trgov. Ta gibanja menjalnih tečajev, vključno z večjimi devalvacijami in postopnim prehodom na popolnoma liberalizirano valuto marca 2024, so zmanjšala razliko med uradnimi in vzporednimi tečaji, vendar je niso v celoti odpravila. Ta gibanja so pomembno vplivala na gospodarsko okolje, v katerem je poslovala družba Jushi Egypt, vključno z vrednotenjem sredstev, evidentiranjem stroškov in izpostavljenostjo nihanjem deviznih tečajev (10).

(93)

Komisija je ugotovila, da je bilo egiptovsko gospodarstvo v obdobju preiskave zato zaznamovano z znatnimi izkrivljanji menjalnega tečaja, ki so dosegla vrhunec z nadaljnjo liberalizacijo egiptovskega funta 6. marca 2024. Natančneje, na začetku obdobja preiskave je uradni menjalni tečaj znašal približno 30 EGP za 1 USD, medtem ko se je vzporedni tržni tečaj od njega včasih razlikoval za več kot 100 %.

(94)

Komisija je nadalje ugotovila, da je gibanje menjalnega tečaja v Egiptu v obdobju 2016–2024 pomembno vplivalo na vrednotenje sredstev družbe Jushi Egypt in povezanih stroškovnih komponent. V tem okviru so glavni pretekli stroškovni elementi, vključno z amortizacijo, zalogami in predhodnimi naložbami, še naprej odražali vrednosti, evidentirane po uradnih menjalnih tečajih, ki so bili v obdobju preiskave močno podcenjeni glede na gospodarsko realnost.

(95)

Glede na to, da je bil znaten delež transakcij družbe Jushi Egypt, vključno s prodajo, nabavo surovin in energije, posojili, naložbami in drugimi stroškovnimi postavkami, denominiran v tuji valuti, zaradi česar se položaj te družbe razlikuje od položaja v drugih preiskavah, ki jih je navedla družba Jushi Egypt, je uporaba uradnega menjalnega tečaja privedla do sistematičnega podcenjevanja stroškov, sporočenih v egiptovskem funtu. Zlasti naložbe in zaloge, pridobljene v tuji valuti pred obdobjem preiskave in med njim, so bile evidentirane po zgodovinsko nizkih uradnih menjalnih tečajih, kar je privedlo do podcenjenih vrednosti sredstev ter posledično do podcenjene amortizacije in drugih preteklih stroškovnih komponent. Podobno so bili nakupi surovin v tuji valuti v prvih mesecih obdobja preiskave evidentirani po nizkih uradnih menjalnih tečajih, ki niso odražali prevladujočih tržnih razmer.

(96)

V nasprotju s trditvami družbe Jushi Egypt v odgovorih z dne 5. januarja 2026 in 3. februarja 2026 ti dejavniki kažejo, da so razlike med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji že veliko pred marcem 2023 bistveno vplivale na znaten delež proizvodnih in stroškovnih komponent. Čeprav je družba Jushi Egypt opozorila, da so bile nedenarne postavke evidentirane po preteklih uradnih tečajih, denarne postavke pa preračunane po promptnem tečaju, so uradni tečaji v preteklosti podcenjevali ekonomsko vrednost sredstev in stroškov, obravnava deviznih izgub v okviru drugega vseobsegajočega donosa pa ni ublažila izkrivljanja operativnih proizvodnih stroškov. Komisija je nadalje opozorila, da je trditev družbe Jushi Egypt, da to ni vplivalo na denarne postavke, v nasprotju z njenimi lastnimi prilagoditvami, kot je navedeno v uvodni izjavi 84, pri katerih so bili za denarne postavke, vključno s terjatvami, uporabljeni vzporedni tržni tečaji. Ugotovila je, da je obravnava denarnih postavk v prilagoditvah družbe Jushi Egypt dodatno potrdila, da razlikovanje med denarnimi in nedenarnimi postavkami nima praktičnega pomena, saj je bil vpliv na obe vrsti postavk precejšen. Zato je bil vpliv na zaloge, osnovna sredstva, amortizacijo, stroške surovin in druge pretekle stroškovne komponente v celotnem obdobju preiskave znaten in ni bil omejen na zadnje mesece, kot je navedla družba Jushi Egypt.

(97)

Poleg tega znatne izgube iz tečajnih razlik, ki izhajajo iz prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti po liberalizaciji marca 2024, čeprav so bile v skladu z egiptovskimi računovodskimi standardi pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, niso bile upoštevane v proizvodnih stroških, sporočenih Komisiji, kar je prav tako razlog, da se položaj družbe Jushi Egypt razlikuje od položaja v drugih preiskavah Komisije, na katere se sklicuje ta družba. Glede na obseg izpostavljenosti valutnemu tveganju ter velike razlike med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji je Komisija sklenila, da evidence družbe Jushi Egypt ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi v obdobju preiskave, v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(98)

Glede na navedeno in v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi se lahko revidirani podatki o stroških, ki jih je predložila družba Jushi Egypt in ki temeljijo na ocenah neuradnih/vzporednih menjalnih tečajev, uporabili kot ustrezna podlaga za konstruiranje normalne vrednosti. Ugotovila je, da so bila s prilagojenimi podatki sicer odpravljena nekatera izkrivljanja v evidencah družbe, tako da ustrezneje odražajo gospodarsko realnost proizvodnje v obdobju preiskave, vendar niso bile v celoti odpravljene vse preostale nekonsistentnosti.

(99)

Glede na to, da so bila s predlagano metodologijo in prilagojenimi podatki delno odpravljena ugotovljena izkrivljanja, se je Komisija odločila, da sprejme predlagano splošno metodologijo in prilagoditve. Zato prilagojenih podatkov o stroških, ki jih je predložila družba Jushi Egypt, ni v celoti zavrnila, temveč jih je v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe uporabila kot podlago za izračun normalne vrednosti. Natančneje, izvedla je dodatne ciljno usmerjene prilagoditve specifičnih stroškovnih postavk, ki jih družba Jushi Egypt ni zadostno obravnavala, vključno s surovinami, amortizacijo in drobljivostjo plemenitih kovin. Te prilagoditve so bile uporabljene, da bi končno uporabljeni stroški razumno odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, kot se zahteva s členom 2(5) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da so ji ta metodologija in dodatne prilagoditve omogočile, da je izračun normalne vrednosti utemeljila na podatkih družbe, namesto da bi v tej fazi uporabila informacije z drugih reprezentativnih trgov.

(100)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da trditev družbe Jushi Egypt, da bi bilo treba člen 2(5) osnovne uredbe razlagati ozko in da so njeni računovodski izkazi glavni vir za normalno vrednost, ne odraža dejanskega in pravnega okvira. Člen 2(5) osnovne uredbe Komisiji omogoča, da prilagodi stroške, kadar evidence proizvajalca izvoznika ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. V obravnavani zadevi je očitno, da je zaradi neusklajenosti med uradnimi tečaji in gospodarsko realnostjo ter znatne izpostavljenosti valutnemu tveganju treba uporabiti take ciljno usmerjene prilagoditve. Komisija je vsekakor menila, da izračun normalne vrednosti, ki temelji na prilagojenih podatkih družbe Jushi Egypt, kot jih je družba predložila 5. januarja 2026 in ki odražajo njeno lastno metodologijo za obravnavanje učinkov sprememb deviznih tečajev, ustrezneje odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka v obdobju preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, je menila, da se evidence družbe ne bi smele v celoti nadomestiti. Namesto tega so bile izvedene ciljno usmerjene prilagoditve revidiranega nabora podatkov družbe Jushi Egypt, da bi evidentirani stroški razumno odražali dejanske stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo v obdobju preiskave.

(101)

Nazadnje, trditev družbe Jushi Egypt, da bi morala Komisija zaradi svoje prakse v prejšnjih zadevah, v katerih so se uradni tečaji uporabljali ne glede na devalvacijo lokalne valute, sprejeti enak pristop, ni utemeljena. Komisija je opozorila, da je treba vsako protidampinško preiskavo presojati na podlagi njenih specifičnih dejstev in gospodarskih okoliščin ter zakonitosti ugotovitve Komisije o dampingu glede na pravna pravila, ne pa na podlagi domnevne predhodne prakse odločanja preiskovalnega organa. Nadalje je navedla, da je njena praksa odvisna od tega, ali in v kolikšni meri je vprašanje menjalnega tečaja vplivalo na zadevnega proizvajalca izvoznika. Kadar so to upravičevale dejanske okoliščine zadeve, se je Komisija v preteklosti oprla na vzporedne tržne menjalne tečaje (11). V obravnavani zadevi so dolgotrajna in močna devalvacija egiptovskega funta, vztrajne in znatne razlike med uradnimi in vzporednimi tržnimi tečaji, ki vplivajo na vrednotenje sredstev in posledično na amortizacijo (ki je pomemben del proizvodnih stroškov v kapitalsko intenzivni industriji), ter velik delež transakcij, opravljenih v tuji valuti, skupaj ustvarili edinstven položaj, ki se je bistveno razlikoval od vseh predhodnih preiskav, ki jih je navedla zadevna stran. Pretekli precedenčni primeri, v katerih so bili sprejeti uradni tečaji, pri čemer se okoliščine teh primerov jasno razlikujejo od sedanjih, niso spremenili potrebe po ciljno usmerjenih prilagoditvah v skladu s členom 2(5) v obravnavani zadevi.

(102)

Glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 91 do 97 je Komisija sklenila, da stroški, evidentirani v računovodskih evidencah družbe Jushi Egypt, ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(103)

V skladu s tem je Komisija kot podlago za izračun normalne vrednosti uporabila prilagojene podatke o stroških, ki jih je predložila družba Jushi Egypt. Sprejela je splošno metodologijo in prilagoditve, ki jih je predlagala družba, vendar je dodala dodatne ciljno usmerjene prilagoditve postavk, ki jih družba Jushi Egypt ni zadostno obravnavala, vendar se štejejo za potrebne za izračun stroškov, ki razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 99. Glede na zaupno naravo informacij so bile podrobnejše informacije o prilagoditvah in ustreznih virih proizvajalcu izvozniku predložene v individualnem razkritju.

(104)

V zvezi s trditvijo družbe Jushi Egypt, da bi prilagoditev za devalvacijo egiptovskega funta povzročila dvojno štetje zaradi izravnalne dajatve, Komisija ni razumela, kako bi lahko davčna ugodnost, izračunana na podlagi devalvacije, pomenila dvojno štetje. Ker ni bilo dodatnih pojasnil in dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil isti element obravnavan dvakrat, je bila ta trditev zavrnjena.

(105)

Družba Jushi Egypt je 26. februarja 2026 zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, pri čemer je opozorila, da še vedno ni bila seznanjena s tem, katere informacije niso bile predložene ali niso bile predložene na najustreznejši način, saj to v dokončnem razkritju ni bilo nikjer pojasnjeno. Pooblaščenec za zaslišanje je družbi še istega dne odgovoril, da je Komisija v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe v največji možni meri uporabila informacije, ki jih je predložila družba Jushi Egypt. Kadar predloženi prilagojeni podatki niso bili ustrezni (kar je povzročilo pretirane težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev), je Komisija izvedla dodatne prilagoditve specifičnih stroškovnih postavk, kot je pojasnjeno v dokončnem razkritju in njegovih prilogah. Pooblaščenec za zaslišanje je družbi Jushi Egypt predlagal sodelovanje s službo Komisije, da bi lahko družba v okviru svojih pisnih pripomb k dokončnemu razkritju predložila ustrezne podatke.

(106)

Dne 4. marca 2026 je organiziral zaslišanje z zainteresirano stranjo in službo Komisije, da bi lahko družba Jushi Egypt bolje razumela, katere vrste informacij bi Komisiji še lahko predložila za določitev normalne vrednosti, in bi v skladu s tem ustrezno pripravila svoje pisne pripombe. Družba Jushi Egypt je imela na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje priložnost za pravočasno nadaljnje sodelovanje s službo v zvezi z nekaterimi specifičnimi točkami, da bi lahko pridobila koristna navodila za pripravo pisnih pripomb k dokončnemu razkritju. Služba je družbi Jushi Egypt ponudila tudi ločeno zaslišanje o dokončnem razkritju. Glede na navedeno je pooblaščenec za zaslišanje sklenil, da je bila pravica družbe Jushi Egypt do obrambe ustrezno zagotovljena.

(107)

Pooblaščenec za zaslišanje je zavrnil tudi zahtevek za podaljšanje roka, v katerem bi morala družba Jushi Egypt predložiti pripombe o dokončnem razkritju. Služba je tak rok že podaljšala s petka, 6. marca 2026, na ponedeljek, 9. marca 2026 do 13. ure, družba Jushi Egypt pa ni navedla nobenih dodatnih okoliščin, ki bi upravičevale nadaljnje podaljšanje roka.

(108)

Ob dokončnem razkritju je družba Jushi Egypt ponovila svojo trditev, da je bila uporaba člena 18(3) osnovne uredbe neutemeljena. Družba Jushi Egypt je trdila, da navedena določba obravnava nesodelovanje in da Komisija ni dokazala, v kakšnem smislu družba Jushi Egypt ni sodelovala ali je sodelovala pomanjkljivo. Zlasti pa je družba Jushi Egypt trdila, da Komisija ni navedla, katerih informacij, potrebnih za preiskavo, ni predložila ali katerih informacij ni predložila na najustreznejši način. Poleg tega je družba Jushi Egypt trdila, da je Komisija s tem, ko ni navedla, katere informacije mora družba Jushi Egypt predložiti, dokazno breme prevalila na družbo Jushi Egypt, ki bi morala posledično opredeliti potrebne manjkajoče informacije in jih predložiti. Družba Jushi Egypt je trdila tudi, da bi lahko, če bi Komisija to zahtevala, Komisiji predložila vse potrebne informacije, tudi s „prilagoditvijo svojih računovodskih izkazov, tako da bi jih spet pretvorila v USD ali pa bi zanje kot osnovo uporabila trenutne menjalne tečaje za egiptovski funt“.

(109)

Poleg tega je družba Jushi Egypt ob dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je uporaba člena 2(5) osnovne uredbe kot pravne podlage za prilagoditev stroškov neutemeljena, pri čemer je trdila, da se je Komisija neupravičeno oprla na obstoj vzporednih tržnih menjalnih tečajev in devalvacijo egiptovskega funta 6. marca 2024, ne da bi utemeljila, kako so ti dejavniki vplivali na zanesljivost njenih evidentiranih stroškov. Družba Jushi Egypt je zlasti trdila, da je Komisija pomešala učinke devalvacije iz marca 2024 z obstojem vzporednih menjalnih tečajev pred navedenim datumom in ni pojasnila, kako bi lahko kakršno koli neskladje med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji vplivalo na nedenarne postavke. Družba Jushi Egypt je nadalje trdila, da nekatere prilagoditve, ki jih je izvedla Komisija, niso bile utemeljene, saj so povečale vrednost sredstev, zalog in drugih stroškovnih postavk, ne da bi bili pri tem ločeni stroški, zaračunani v egiptovskem funtu, na katere nihanja menjalnih tečajev niso vplivala.

(110)

Nazadnje, družba Jushi Egypt je predložila več pripomb v zvezi s ciljno usmerjenimi prilagoditvami, ki jih je Komisija uporabila za prilagojene podatke družbe Jushi Egypt o stroških, kot je opisano v uvodni izjavi 103. Te pripombe so vključevale trditve v zvezi s prilagoditvami Komisije za surovine, kupljene v prvem četrtletju leta 2024, amortizacijo, drobljivost plemenitih kovin, stroške surovin in embalaže, zaloge dokončanih izdelkov in izgubo iz tečajnih razlik.

(111)

V zvezi s trditvami družbe Jushi Egypt o uporabi člena 18(3) osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da ta določba Komisiji ne nalaga obveznosti, da mora zainteresirano stran usmerjati glede tega, katere dodatne informacije bi bilo treba predložiti. Člen 18(3) osnovne uredbe zgolj določa, da se informacij, ki jih predloži zainteresirana stran, ne sme zanemariti, kadar niso idealne v vseh pogledih, pod pogojem, da pomanjkljivosti niso take, da bi povzročile pretirane težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev, in pod pogojem, da so informacije pravočasno predložene, da so preverljive in da je zainteresirana stran delovala po svojih najboljših zmožnostih. Določba torej določa pogoje, pod katerimi mora Komisija uporabiti informacije, ki niso idealne. Glede na to, da je Komisija ugotovila, da so za zadevne podatke pogoji izpolnjeni, je sprejela podatke, ki jih je družba Jushi Egypt predložila. Zato je trditev družbe Jushi Egypt, da je Komisija nanjo prevalila dokazno breme, ker ni navedla, katere informacije manjkajo, neutemeljena.

(112)

V vsakem primeru je Komisija navedla, da je med preiskavo družbo Jushi Egypt obveščala o težavah, ugotovljenih v zvezi z njenimi podatki o stroških. Komisija je zlasti v korespondenci z družbo Jushi Egypt z dne 17. decembra 2025 in 27. januarja 2026 pojasnila pomisleke glede razumnosti nekaterih stroškovnih elementov, evidentiranih v računovodskih izkazih družbe, ob upoštevanju razlik med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji ter znatne izpostavljenosti družbe valutnemu tveganju. Ta vprašanja so bila nato podrobneje pojasnjena v posebnem dokončnem razkritju. Komisija je zato menila, da je bila družba Jushi Egypt ustrezno obveščena o naravi ugotovljenih težav in je imela med preiskavo več priložnosti, da zagotovi informacije za odpravo teh pomislekov. Komisija je nadalje ugotovila, da je bila ugotovljena težava strukturna in je vplivala na evidentiranje več kategorij stroškov v računovodskih izkazih družbe. V teh okoliščinah bi morala družba, ki je bila najbolje seznanjena z naravo in obsegom informacij v njenem računovodskem sistemu, zagotoviti podatke, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati ta vprašanja. Komisija je zato menila, da je trditev družbe Jushi Egypt, da ni mogla predvideti, katere informacije bi se lahko zahtevale, neutemeljena.

(113)

Komisija je ugotovila tudi, da je družba Jushi Egypt v nasprotju s svojo trditvijo ob dokončnem razkritju, da je pripravljena rekonstruirati svoje računovodske evidence, v odgovoru z dne 3. februarja 2026 navedla, da bi bilo z uporabo vzporednih tržnih tečajev „za vse transakcije in računovodske izkaze od začetka poslovanja leta 2014“ družbi naložena „nerazumna obremenitev“. Ta izjava je dodatno potrdila strukturno naravo vprašanja, ki ga je opredelila Komisija. Na podlagi informacij, ki jih je predložila družba, kot je opisano v uvodni izjavi 103, se je Komisija nato oprla na prilagojene podatke, ki jih je predložila družba, skupaj z nekaterimi dodatnimi ciljno usmerjenimi prilagoditvami.

(114)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da v nasprotju s trditvami družbe Jushi Egypt uporaba člena 18(3) osnovne uredbe ni razširila diskrecijske pravice Komisije, temveč jo je omejila. Če člen 18(3) osnovne uredbe ne bi bil uporabljen, bi lahko Komisija, potem ko je v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ugotovila, da stroški, evidentirani v računovodskih izkazih družbe Jushi Egypt, ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, v celoti odstopila od informacij družbe o stroških in bi zadevne stroške določila na drugi razumni podlagi v skladu z navedeno določbo. Vendar prav člen 18(3) osnovne uredbe določa obveznost Komisije, da ne sme zanemariti informacij, ki jih predloži zainteresirana stran, kadar so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe. V skladu s tem je uporaba člena 18(3) osnovne uredbe zagotovila, da se je Komisija oprla na informacije, ki jih je predložila družba Jushi Egypt v obsegu, v katerem bi se take informacije še vedno lahko uporabile za izračun normalne vrednosti.

(115)

V vsakem primeru je Komisija ugotovila, da bi bile tudi brez uporabe člena 18(3) osnovne uredbe dodatne ciljno usmerjene prilagoditve podatkov družbe Jushi Egypt o stroških v celoti upravičene zgolj na podlagi člena 2(5) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 91 do 97, je strukturni učinek gibanja menjalnih tečajev v Egiptu, vključno s ponavljajočimi se devalvacijami, vztrajnostjo vzporednih deviznih trgov in liberalizacijo egiptovskega funta 6. marca 2024, bistveno vplival na evidentiranje stroškov in vrednotenje sredstev, zlasti glede na znatno izpostavljenost družbe Jushi Egypt nihanjem menjalnih tečajev. V nasprotju s trditvami družbe Jushi Egypt, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 96, je Komisija ponovno poudarila, da razlikovanje med denarnimi in nedenarnimi postavkami nima praktičnega pomena, saj je bil vpliv na obe vrsti postavk bistven.

(116)

Nazadnje, kar zadeva pripombe družbe Jushi Egypt o dodatnih ciljno usmerjenih prilagoditvah Komisije, je Komisija skrbno preučila zadevne pomisleke in, če je bilo to ustrezno, ponovno izračunala normalno vrednost, da bi upoštevala morebitne utemeljene prilagoditve. Glede na zaupno naravo osnovnih podatkov so bili ti ponovni izračuni družbi sporočeni z dodatnim posebnim razkritjem.

(117)

Ob dodatnem dokončnem razkritju je družba Jushi Egypt predložila več pripomb v zvezi s ciljno usmerjenimi prilagoditvami, ki jih je Komisija uporabila za prilagojene podatke družbe Jushi Egypt o stroških, kot je opisano v uvodni izjavi 86 dokumenta o dokončnem razkritju. Te pripombe so vključevale trditve v zvezi s prilagoditvami Komisije za amortizacijo in drobljivost plemenitih kovin. Komisija je skrbno preučila zadevne pomisleke in, če je bilo to ustrezno, ponovno izračunala normalno vrednost, da bi upoštevala morebitne utemeljene prilagoditve. Glede na zaupno naravo osnovnih podatkov so bili ti ponovni izračuni družbi sporočeni z drugim dodatnim posebnim razkritjem, po tem razkritju pa niso bile prejete nobene nove pripombe.

(118)

Egiptovska vlada je ob dokončnem razkritju trdila, da pristop Komisije ni bil v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ki določa evidence preiskovanega proizvajalca kot prednostni vir za določitev proizvodnih stroškov, razen če te evidence niso v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli ali ne odražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Po navedbah egiptovske vlade Komisija ni trdila, da računovodski izkazi družbe Jushi Egypt niso v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli ali da v njih niso bili evidentirani dejanski nastali stroški. Komisija je evidence zavrnila, ker niso ustrezno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka zaradi makroekonomskih dejavnikov, kot so devalvacija valute ter dolgotrajne in znatne razlike med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji, kar je pomenilo, da uporabljeni uradni menjalni tečaj ni natančno odražal dejanskih tržnih razmer.

(119)

Egiptovska vlada je nadalje trdila, da je Komisija s tem, ko je sprejela prilagojene podatke, ki jih je predložila družba Jushi Egypt, potrdila, da so osnovne evidence v osnovi zanesljive. Po njenem mnenju evidenc ni mogoče logično šteti za neustrezne v smislu razumnega odražanja stroškov, če jih je mogoče uporabiti s prilagoditvami. Egiptovska vlada je trdila tudi, da so naknadne prilagoditve za osnovna sredstva, zaloge in amortizacijo, ki jih je izvedla Komisija, privedle do hibridne metodologije, s katero so se stroški dejansko rekonstruirali brez ustrezne pravne podlage v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma.

(120)

Nazadnje je egiptovska vlada trdila, da je bila računovodska rešitev, ki jo je uporabila družba Jushi Egypt, v skladu z obveznimi egiptovskimi računovodskimi standardi in ni bila prepuščena njeni presoji. Trdila je tudi, da makroekonomska gibanja menjalnega tečaja ne morejo upravičiti neupoštevanja evidenc družbe, če ni specifičnega izkrivljanja, ki bi vplivalo na stroške proizvajalca. Egiptovska vlada je menila tudi, da pristop Komisije ni bil skladen z vzporedno protisubvencijsko preiskavo, v kateri se je preučevalo, ali bi lahko ta računovodski okvir zmanjševal stroške, medtem ko se v tej preiskavi predpostavlja, da stroške napihuje ali jih izkrivlja.

(121)

Komisija je temeljito preučila trditve egiptovske vlade in jih zavrnila. Prvič, Komisija je opozorila, da morajo preiskovalni organi v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO stroške izračunati na podlagi evidenc, ki jih vodi izvoznik ali proizvajalec, če so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli države izvoznice ter razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 91 do 98, Komisija sicer ni zanikala, da so bili računovodski izkazi družbe Jushi Egypt pripravljeni v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, vendar pa je ugotovila, da stroški, evidentirani v navedenih računovodskih izkazih, niso razumno odražali stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi v obdobju preiskave. Zlasti zaradi dolgotrajnih in znatnih razlik med uradnimi in vzporednimi menjalnimi tečaji ter znatne izpostavljenosti družbe transakcijam v tuji valuti so bili ključni stroškovni elementi, kot so osnovna sredstva, amortizacija, zaloge in nekateri nakupi surovin, evidentirani po preteklih uradnih menjalnih tečajih, s čimer je bila njihova ekonomska vrednost v obdobju preiskave znatno podcenjena.

(122)

Drugič, Komisija je ugotovila, da njena uporaba prilagojenih podatkov, ki jih je predložila družba Jushi Egypt, ni dokazala, da so prvotne evidence razumno odražale ustrezne stroške. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 94 do 98, je Komisija sklenila, da evidence družbe vsebujejo izkrivljanja, ki izhajajo iz zgoraj opisanih gibanj menjalnih tečajev, in ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi v obdobju preiskave. Ta izkrivljanja so bila delno odpravljena s prilagojenim naborom podatkov, ki ga je predložila družba, potem ko je bila obveščena o pomislekih. Komisija je zato ta nabor podatkov uporabila kot osnovo za izračun normalne vrednosti, pri čemer je za stroškovne elemente, ki so bili še vedno nedosledni, uporabila ciljno usmerjene popravke. Ta pristop je zagotovil, da so stroški, ki so bili uporabljeni pri izračunu, ustrezno odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Poleg tega je Komisija zavrnila trditev, da so bili zaradi njenega pristopa dejanski stroški družbe nadomeščeni s hipotetičnimi stroški. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 99, se je Komisija oprla na prilagojene podatke in metodologijo družbe ter izvedla le ciljno usmerjene prilagoditve za specifične stroškovne postavke. Komisija zato stroškov družbe ni nadomestila z zunanjimi referenčnimi vrednostmi, temveč je zagotovila, da so stroški, uporabljeni pri izračunu, razumno odražali gospodarsko realnost proizvodnje družbe Jushi Egypt v obdobju preiskave.

(123)

Nazadnje je Komisija menila, da so trditve v zvezi z obvezno računovodsko rešitvijo v skladu z egiptovskimi računovodskimi standardi in domnevno neskladnostjo z vzporedno protisubvencijsko preiskavo neutemeljene. Prvič, Komisija je ugotovila, da so bile računovodske rešitve, uvedene v skladu z egiptovskim računovodskim standardom št. 13 za obravnavanje učinkov prilagoditev menjalnih tečajev, zasnovane kot možnost, ki je na voljo družbam, in niso obvezni mehanizmi. Poleg tega je Komisija poudarila, da skladnost z nacionalnimi računovodskimi standardi preiskovalnemu organu ne preprečuje, da oceni, ali evidentirani stroški razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi za namene člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO. Komisija je tudi ugotovila, da se je pravna presoja, izvedena v preiskavi subvencij, nanašala na različne pravne določbe in ni vplivala na analizo, izvedeno v tej preiskavi v skladu z osnovno uredbo in protidampinškim sporazumom STO. Zato je Komisija je trditve egiptovske vlade zavrnila.

(124)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe po določitvi proizvodnih stroškov preučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje družbe Jushi Egypt reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(125)

Na podlagi tega je bilo za proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(126)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(127)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja enake ali primerljive vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza te vrste izdelka v Unijo.

(128)

Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja nekaterih vrst izdelka reprezentativna. Za nekatere vrste izdelka, ki predstavljajo [50 %–60 %] izvoza v Unijo, ni bilo domače prodaje ali pa je bila ta manjša od 5 % in zato ni bila reprezentativna. Za te vrste izdelka niso bili na voljo drugi viri domačih cen. Normalna vrednost je bila konstruirana v skladu z metodo iz uvodne izjave 129.

(129)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(130)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(131)

Če sta izpolnjena oba pogoja, je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v obdobju preiskave.

(132)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(133)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo [2 %–5 %] vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave.

(134)

V primerih, ko ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. V primerih, ko ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija preučila, ali bi se lahko kot podlaga za normalno vrednost uporabili alternativni viri za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker v zadevni državi ni bilo drugih sodelujočih ali razpoložljivih domačih proizvajalcev podobnega izdelka, take cene niso bile na voljo. Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(135)

V tem primeru je bila normalna vrednost konstruirana za posamezno vrsto izdelka, in sicer tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(136)

Za vrste izdelka, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelka. Za vrste izdelka, ki se sploh niso prodajale na domačem trgu, ali kadar je bilo ugotovljeno, da v običajnem poteku trgovanja prodaje ni bilo, sta bila dodana tehtano povprečje PSU-stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(137)

Ob dokončnem razkritju je družba Jushi Egypt trdila, da je Komisija napačno povečala domače PSU-stroške družbe z razporeditvijo stroškov blagovne znamke in nastalih izgub iz tečajnih razlik. Družba Jushi Egypt je trdila, da so stroški blagovne znamke, evidentirani v njenih računovodskih izkazih, ustrezali plačilu znotraj skupine njeni matični družbi, ki ne ustreza nobeni opravljeni storitvi in bo na koncu izločeno v konsolidiranih računovodskih izkazih. Družba Jushi Egypt je nadalje navedla, da je vsa domača prodaja potekala v egiptovskem funtu in zato ni povzročila pozitivnih ali negativnih tečajnih razlik.

(138)

Komisija je te trditve preučila in jih zavrnila. Komisija je ugotovila, da zneski, sporočeni kot stroški blagovne znamke, niso predstavljali prenosa denarja. Če bi ga, se ne bi odražali v izkazu poslovnega izida, temveč le v bilanci stanja. Zato je Komisija ugotovila, da so ti stroški predstavljali plačilo matični družbi, knjiženo kot strošek, in da njihova izključitev iz izračuna normalne vrednosti ni upravičena. V zvezi z domačo prodajo je Komisija menila, da je trditev družbe Jushi Egypt, da se nastale izgube iz tečajnih razlik ne bi smele razporediti, neutemeljena. Čeprav je domača prodaja potekala v egiptovskem funtu, je bil znaten delež surovin kupljen v tuji valuti. Zato so nihanja menjalnih tečajev pomembno vplivala na stroške proizvodnje, vključno s tistimi, ki jih je mogoče pripisati domači prodaji. Komisija je zato zavrnila trditev, da izgube iz tečajnih razlik niso vplivale na domačo prodajo, saj so na dobičkonosnost take prodaje vplivala gibanja valut za uvožene vložke.

(139)

Proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Franciji, Italiji in Španiji, ki so delovale kot uvoznice. Povezani uvozniki so zadevni izdelek nadalje prodajali nepovezanim strankam v Uniji.

(140)

Kadar je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(141)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane družbe, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček.

(142)

Ob dokončnem razkritju je družba Jushi Egypt trdila, da so bili nekateri stroški neposredne prodaje za povezane trgovce odšteti dvakrat. Komisija je te trditve preučila in se strinjala, da so bili bančni stroški in stroški zavarovanja družb Jushi Italia oziroma Jushi Spain dejansko odšteti dvakrat, in je te napake popravila. V zvezi z družbo Jushi France je Komisija zavrnila trditev družbe Jushi Egypt in opozorila, da se amortizacija vrednosti zalog nanaša na izdelek v preiskavi, kakor je bilo evidentirano v obdobju preiskave, in jo je dodelila družba sama. Zato so ti stroški ustrezno vključeni v PSU-stroške za izračun izvozne cene.

(143)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(144)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za notranji prevoz.

(145)

Da bi zagotovili primerljivost cen, so bili upoštevani stroški kreditov.

(146)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carino, notranji prevoz, čezmorski prevoz in zavarovanje ter manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(147)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kreditov, provizije, popusti in bančni stroški.

(148)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno konstruirano vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(149)

Na podlagi tega je dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(150)

Raven sodelovanja je v tej zadevi visoka, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal 100 % celotnega uvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(151)

Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(152)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti najprej ocenila, ali je celotni obseg domače prodaje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja se šteje za reprezentativno, če celotni obseg prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja 5 % ali več celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(153)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je domača prodaja reprezentativna za družbo Asia Composite Materials (Thailand) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Asia Composite), medtem ko celotna domača prodaja družbe Wanda New Material (Thailand) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Wanda) ni dosegla praga reprezentativnosti.

(154)

V primerih, ko ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. V primerih, ko ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker ni bilo domače prodaje drugega vzorčenega proizvajalca ali domače prodajne cene drugega vzorčenega proizvajalca za to vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti, ne da bi se kršila zaupnost navedenega proizvajalca, in ker za posamezne vrste izdelka niso bili na voljo nobeni drugi viri cen, je Komisija konstruirala normalno vrednost za zadevne vrste izdelka v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(155)

Kadar vrsta izdelka ni bila prodajana na domačem trgu, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(156)

Če se je vrsta izdelka prodajala na domačem trgu, vendar ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so se dodali povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja za to vrsto izdelka.

(157)

V zvezi z družbo Asia Composite, ki je imela reprezentativno domačo prodajo, je Komisija opredelila vrste izdelka na domačem trgu, ki so enake ali neposredno primerljive s tistimi, ki se izvažajo v Unijo.

(158)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe ocenila reprezentativnost domače prodaje proizvajalca izvoznika za posamezne vrste izdelka, ki so enake ali primerljive z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Šteje se, da je domača prodaja enake ali primerljive vrste izdelka reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza te vrste izdelka v Unijo.

(159)

Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja številnih vrst izdelka reprezentativna. Vendar za nekatere vrste izdelka, ki predstavljajo 38 % izvoza v Unijo, domača prodaja ni obstajala ali pa je bila pod 5-odstotnim pragom in zato ni bila reprezentativna. Za te vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana v skladu z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 155 in 156.

(160)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali se lahko za izračun normalne vrednosti uporabi dejanska domača prodaja. Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(161)

Če sta izpolnjena oba pogoja, je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v obdobju preiskave.

(162)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(163)

Analiza domače prodaje družbe Asia Composite je pokazala, da je obseg dobičkonosne prodaje nekaterih vrst izdelka v obdobju preiskave predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje teh vrst. V skladu s tem se je normalna vrednost za te vrste izdelka izračunala kot tehtano povprečje zgolj dobičkonosne prodaje. Za vse druge vrste izdelka se je uporabil scenarij iz uvodnih izjav 160 in 126, normalna vrednost pa je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave.

(164)

Če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah ali sploh ni bila prodana v smislu člena 2(3), prvi stavek, osnovne uredbe, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(165)

Tajska proizvajalca izvoznika Asia Composite in Wanda sta zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena kot cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(166)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(167)

Da bi se določila normalna vrednost na ravni trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za notranji prevoz.

(168)

Upoštevala sta se naslednja dejavnika, ki vplivata na cene in primerljivost cen: stroški kreditov in bančni stroški.

(169)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: notranji prevoz, čezmorski prevoz in zavarovanje ter manipulacijo in natovarjanje.

(170)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kreditov, bančni stroški, popusti in provizije, plačane nepovezanemu zastopniku.

(171)

Komisija je po dokončnem razkritju obravnavala trditev družbe ACM, da bi morala normalna vrednost družbe Wanda temeljiti na domači prodaji družbe ACM. Komisija je opozorila, da so bili argumenti v zvezi s pristopom, uporabljenim v zadevi Hansol Paper, že obravnavani v zgornji uvodni izjavi 154. Opozorila je tudi, da je družba ACM pri predložitvi podatkov o domači prodaji v izpolnjenem protidampinškem vprašalniku te podatke razglasila za zaupne v smislu člena 19 osnovne uredbe. Družba ACM je predložila nezaupne povzetke podatkov, ki jih je bilo treba v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe vključiti v odprto dokumentacijo. Komisija je to trditev sprejela. Družba ACM med preiskavo ni nikoli trdila, da svojih podatkov o domači prodaji ne šteje več za zaupne, ni pooblastila Komisije, da jih razkrije v odprti dokumentaciji o zadevi namesto v povzetkih, in ni pojasnila, zakaj razlogi, zaradi katerih je družba ACM zadevne informacije štela za zaupne, ne veljajo več. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, je Komisija normalno vrednost za zadevne vrste izdelka konstruirala v skladu s členom 2(3) in členom 2(6) osnovne uredbe, saj domače prodaje drugih vzorčenih proizvajalcev za zadevne vrste izdelka ni bilo mogoče razkriti, ne da bi bila kršena zaupnost zadevnega proizvajalca, in ker drugi zanesljivi viri cen niso bili na voljo. Komisija je zato menila, da ta trditev ni utemeljena.

(172)

V zvezi s trditvijo družbe ACM glede domnevno napačne uporabe stroškov kreditov za izvoz v Unijo je Komisija ugotovila, da so stroški kreditov, uporabljeni v izračunu, temeljili na informacijah, ki jih je družba ACM predložila v dokazu št. 5 med preveritvenim obiskom. V tem dokazu je družba ACM navedla 4,9-odstotno obrestno mero za prodajo v USD in 3,75-odstotno obrestno mero za prodajo v EUR. Ker v poročilu o misiji ni bilo pomislekov v zvezi s temi obrestnimi merami, je Komisija menila, da se informacije iz dokaza št. 5 lahko sprejmejo. Zato trditve družbe ACM v zvezi z domnevno napačno uporabo teh stroškov kreditov ni mogoče sprejeti.

(173)

V zvezi s trditvijo družbe ACM glede domnevno napačne uporabe stroškov kreditov za domačo prodajo je Komisija ugotovila, da je bila tako v izpolnjenem protidampinškem vprašalniku kot tudi v informacijah, predloženih med preveritvenim obiskom v dokazu št. 5, navedena obrestna mera stroškov kreditov, uporabljena za izračun. Družba ACM med preverjanjem ni navedla nobene spremembe ali popravka te obrestne mere, kot je razvidno iz poročila o misiji za to družbo, prav tako ni izrazila dvomov, ko ji je bilo poročilo o misiji razkrito. Domnevne obrestne mere ni bilo mogoče šteti za preverjeno, za razliko od obrestne mere iz dokaza št. 5, pridobljenega na misiji. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(174)

Družba Wanda je trdila tudi, da bi bilo treba bančne stroške in stroške kreditov odšteti od normalne vrednosti. Komisija potrjuje, da je bila normalna vrednost, uporabljena pri primerjavi, dejansko izračunana po odbitku teh domnevnih dodatkov. Vendar pa je učinek takih odbitkov zanemarljiv, in sicer je zaznaven le od tretjega decimalnega mesta, zato ne vpliva bistveno na stopnjo dampinga, ki še vedno znaša 15,3 %.

(175)

Družba ACM je nadalje trdila, da bi morala Komisija povečati vrednost CIF za prodajo prek nepovezanih trgovcev zunaj Unije, tako da bi dodala zneske za PSU-stroške in dobiček teh trgovcev, pri čemer je trdila, da bi to bolje odražalo vrednost CIF na meji Unije. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da te družbe niso delovale kot trgovci, temveč kot zastopniki, ki so organizirali prodajo v imenu družbe ACM. V skladu s tem modelom komisijske prodaje proizvajalec izstavi račun neposredno končni stranki (neposredna prodaja), medtem ko „trgovec“ prejme samo provizijo za organizacijo transakcije. Zato je Komisija menila, da bi morala vrednost CIF temeljiti na ceni, zaračunani končni stranki, in da prilagoditev za PSU-stroške ali dobiček zastopnikov ni bila utemeljena.

(176)

Nazadnje je družba ACM trdila, da je naredila administrativno napako pri izračunu domačega prevoza na računu za izvoz ACM24NCM007, in je predložila podatke na podlagi revidiranega izračuna. Komisija je ugotovila, da je bila ta informacija predložena v zelo pozni fazi preiskave (po dokončnem razkritju) in je zato ni bilo mogoče potrditi. V vsakem primeru je učinek predlaganega popravka nepomemben; s prilagoditvijo bi se rezultat zmanjšal le za nekaj centov, skupna stopnja dampinga pa bi ostala na isti ravni. Komisija je zato trditev zavrnila.

(177)

Komisija je za dva proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(178)

Na podlagi tega sta dokončni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednji:

(179)

Raven sodelovanja se šteje za visoko, saj je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal celoten uvoz iz Tajske v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni najvišje ugotovljene stopnje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(180)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(181)

Podobni izdelek je na začetku obravnavanega obdobja proizvajalo deset proizvajalcev v Uniji, pri čemer sta dva od njih v obdobju preiskave prenehala s proizvodnjo. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(182)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na 529 828 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje Glass Fibre Europe (GFE). Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, so bili v vzorec vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 69 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(183)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, določenega na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje GFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi podatkov Eurostata (Comext).

(184)

Ker je del industrije Unije vertikalno integriran in se izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken uporabljajo kot vmesni material za proizvodnjo različnih izdelkov nižje v prodajni verigi, sta se potrošnja na zaprtem in potrošnja na prostem trgu analizirali ločeno.

(185)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je relevantno pri analizi škode, saj proizvodi, ki so namenjeni za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, saj se prodajajo znotraj iste družbe ali skupin družb na podlagi transfernih cen, določenih v skladu z notranjimi cenovnimi politikami, ki torej niso neposredno povezane s cenami na prostem trgu. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(186)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je zahtevala podatke za celotno dejavnost izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, in preverila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg.

(187)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila samo na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in ustrezno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(188)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, med drugim za lastne potrebe industrije Unije. Ti so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Odvisni so namreč od celotne proizvodne dejavnosti, ne glede na to, ali se izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken hranijo za lastne potrebe ali se prodajajo na prostem trgu.

(189)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Unije (v tonah)

(190)

Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo v obravnavanem obdobju največ 10 % potrošnje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji namenjene zaprtemu trgu, preostanek pa je bil prodan na prostem trgu.

(191)

Celotna potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Med letoma 2021 in 2022 se je najprej povečala za 10 %, nato se je leta 2023 zmanjšala za 12 %, v obdobju preiskave pa se je ponovno povečala na raven, ki je bila skoraj enaka ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(192)

Potrošnja na prostem trgu je sledila skoraj enakemu trendu kot celotna potrošnja Unije, in sicer se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 11 %, nato se je zmanjšala za 13 %, zatem pa se je povečala na raven z začetka obravnavanega obdobja. Povečanje potrošnje na prostem trgu Unije, opaženo leta 2022, je bilo predvsem posledica gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov zaradi COVID-19, saj so uporabniki spet začeli oddajati naročila za obnovo zalog in ponovno zagnali proizvodnjo. Vendar se je povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji leta 2023 zmanjšalo zaradi upada potrošnje in posledičnega šibkega okrevanja. V obdobju preiskave se je potrošnja Unije vrnila skoraj na raven, zabeleženo leta 2021.

(193)

Potrošnja za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %. Ker je bila razmeroma majhna, se učinek tega zmanjšanja ni odražal v celotni potrošnji Unije.

(194)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(195)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Bahrajna, Egipta in Tajske, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni deleži uvoza so v obdobju preiskave znašali 4 %, 18 % oziroma 2 %.

(196)

Pogoji konkurence med dampinškim uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevnih držav ter med njihovim uvozom in podobnim izdelkom, ki ga prodaja industrija Unije, so bili podobni. Natančneje, preiskava je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Unije pokazala, da so se uvoženi izdelki in podobni izdelek prodajali prek primerljivih prodajnih kanalov. Poleg tega je ves uvoz iz zadevnih držav znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije.

(197)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(198)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(199)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(200)

Skupni obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal tako v relativnem kot tudi absolutnem smislu, njihov skupni tržni delež pa se je povečal s 14 % leta 2021 na 24 % v obdobju preiskave.

(201)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(202)

Povprečna cena uvoza iz Bahrajna v Unijo se je v obravnavanem obdobju znižala za 8 % in v tem obdobju ostala precej pod ravnjo prodajnih cen industrije Unije, razen v letu 2022. Povprečna cena uvoza iz Egipta v Unijo se je v obravnavanem obdobju prav tako znižala za 10 % in je bila v tem obdobju stalno pod ravnjo industrije Unije. Povprečna cena uvoza iz Tajske v Unijo se je v obravnavanem obdobju znižala za 50 %, predvsem zaradi njegove razmeroma visoke cene v letu 2021, ko so bile količine uvoza precej nizke. Po letu 2021 je bila povprečna cena uvoza iz Tajske v Unijo precej nižja od ravni prodajne cene industrije Unije.

(203)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(204)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav v obdobju preiskave nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 30,6 % do 39,0 %.

(205)

Poleg nelojalnega nižanja cen je bilo ugotovljeno, da je prišlo tudi do znatnega oviranja dviga cen in njihovega padca. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav, je bila industrija Unije prisiljena znižati svojo ceno, da je lahko konkurirala uvozu, in v celotnem obdobju preiskave ni mogla povišati svojih cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 8 v nadaljevanju. Podatki iz preglednice 3 so potrdili znatno oviranje dviga cen in njihov padec, pa tudi nelojalno nižanje ciljnih cen, ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Zato je bila industrija Unije prisiljena prodajati po cenah, ki niso zadostovale za kritje njenih stroškov, kar je prispevalo k poslabšanju njenega finančnega položaja.

(206)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(207)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(208)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje GFE. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(209)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(210)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(211)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(212)

Obseg proizvodnje se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečal po sprostitvi ukrepov v zvezi s COVID-19, kar je omogočilo stabilnejšo proizvodnjo. Poleg tega je leta 2022 več vzorčenih proizvajalcev Unije povečalo obseg proizvodnje, da bi ustvarili zaloge končnih izdelkov, saj so se pripravljali na načrtovano obnovo peči. Vendar pa se je obseg proizvodnje v letu 2023 in v obdobju preiskave znatno zmanjšal, saj so proizvajalci Unije prodajali nakopičene zaloge, hkrati pa se je industrija Unije soočala s povečanjem dampinškega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(213)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju stalno upadala in se zmanjšala za 7 %. Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti od leta 2021 do konca obdobja preiskave je bilo posledica tega, da so nekateri proizvajalci Unije opustili proizvodnjo, pri čemer je družba Krosglass S.A. ustavila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Poljskem, družba Electric Glass Fiber NL, B.V. pa je začela stečajni postopek.

(214)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju upadla za 7 odstotnih točk, saj se je obseg proizvodnje zmanjšal bolj kot proizvodna zmogljivost.

(215)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

(216)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na prostem trgu Unije zmanjšal za 15 %. Hkrati se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju le rahlo zmanjšala, in sicer za 2 %, zmanjšal pa se je tudi obseg prodaje industrije Unije, tako da se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 47 % leta 2021 na 40 % v obdobju preiskave.

(217)

Kar zadeva zaprti trg, sta se obseg za lastne potrebe in tržni delež na trgu Unije v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg za lastne potrebe in tržni delež

(218)

Obseg prodaje na zaprtem trgu na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %. Tako prodaja na prostem trgu kot tudi prodaja na zaprtem trgu sta od leta 2021 do konca obdobja preiskave sledili podobnemu trendu, vendar pa je bil upad prodaje na zaprtem trgu za šest odstotnih točk manjši kot na prostem trgu.

(219)

Tržni delež industrije Unije za lastne potrebe (izražen kot odstotek celotne proizvodnje Unije) se je leta 2022 rahlo zmanjšal, nato pa je v preostalem obdobju ostal stabilen pri približno 18 %.

(220)

Zato je bilo sklenjeno, da je bil upad prodaje industrije Unije na prostem trgu posledica povečanega pritiska uvoza iz zadevnih držav.

(221)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, vendar se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za 15 %. Tržni delež industrije Unije se je tako zmanjšal v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz zadevnih držav, ki se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal.

(222)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(223)

V obravnavanem obdobju je število zaposlenih v industriji Unije sprva nekoliko naraslo, nato pa znatno upadlo. Začetno 2-odstotno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 je bilo posledica povečane proizvodnje in prodaje po sprostitvi omejitev zaradi COVID-19. Nato je bilo treba zmanjšati število zaposlenih v industriji Unije zaradi prilagoditve zahtevnim tržnim razmeram in ohranitve operativne učinkovitosti, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo skupno zmanjšanje za 17 %. To zmanjšanje zaposlenosti je bilo povezano tudi z zaprtjem obratov.

(224)

Produktivnost se je med letoma 2021 in 2023 zmanjšala s 190 ton/zaposlenega na 166 ton/zaposlenega, preden se je v obdobju preiskave, potem ko se je število zaposlenih znatno zmanjšalo, povečala na 198 ton/zaposlenega. Povečanje učinkovitosti je sledilo tudi naložbam v peči, ki jih je izvedlo več proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji.

(225)

To je prva zaključena protidampinška preiskava zadevnega izdelka iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(226)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(227)

Povprečne prodajne cene so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povišale, saj so vzorčeni proizvajalci Unije povišanje stroškov, ki je bilo posledica inflacije, zaradi povečanega povpraševanja lahko prenesli na stranke. Vendar so se v letu 2023 in v obdobju preiskave povprečne prodajne cene znižale zaradi zmanjšanja povpraševanja na trgu Unije v letu 2023, njegovega le delnega okrevanja v obdobju preiskave in povečanega cenovnega pritiska uvoza.

(228)

Proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2021 in 2023 zaradi povišanja stroškov dela in surovin povečali za 26 %. Poleg tega so bili stroški energije nestanovitni, kar je znatno vplivalo na industrijske panoge, ki so močno odvisne od energije. Proizvodni stroški na enoto so se v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2023 znižali, vendar pa so vseeno ostali visoko nad ravnjo iz leta 2021, in sicer zaradi znižanja cen energije, izboljšane energijske učinkovitosti in uspešnih strategij upravljanja stroškov. Skupni proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju povišali za 24 %.

(229)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(230)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so sledili stalnemu trendu naraščanja in so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 14 %. Povečanje je bilo predvsem posledica pritiskov na trgu dela, saj so podjetja povišala plače, da bi na zaostrenem trgu dela po pandemiji COVID-19, ki ga je zaznamovala visoka inflacija, zadržala in privabila zaposlene.

(231)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(232)

Povečanje zalog v letu 2022 je bilo sprva posledica strateškega kopičenja zalog v pričakovanju načrtovanih obnov peči. To je bilo v skladu s prejšnjim obdobjem med okrevanjem po pandemiji COVID-19, ko je prišlo do znatnega porasta povpraševanja, kar je povzročilo težave v dobavni verigi, zaradi česar so proizvajalci Unije naročali več surovin, da bi izpolnili proizvodne zahteve. Po dokončanju obnove peči so se zaloge zmanjšale, saj je vzorčenim proizvajalcem Unije leta 2023 uspelo razprodati obstoječe zaloge. Vendar je bilo v obdobju preiskave ugotovljeno povečanje zalog za 9,8 % v primerjavi z letom 2023, saj se je potrošnja povečala močneje kot prodaja Unije, pri čemer se je tržni delež uvoza povečal. Ker je proizvodnja presegla rast prodaje, so se nakopičile zaloge. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(233)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(234)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Čeprav je industrija Unije leta 2021 utrpela izgube, se je dobičkonosnost leta 2022 povečala, saj so vzorčeni proizvajalci Unije povišanje proizvodnih stroškov na enoto zaradi ugodnih tržnih razmer, povezanih z velikim povpraševanjem, lahko prenesli na stranke. Vendar pa se je dobičkonosnost leta 2023 in v obdobju preiskave zmanjšala zaradi višjih stroškov, ki jih zaradi povečanega obsega uvoza po dampinških cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ovirale njihov dvig, ni bilo mogoče kompenzirati s povišanjem prodajnih cen.

(235)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale. Nanašale so se zlasti na obnove peči vzorčenih proizvajalcev Unije, katerih namen je bil zagotoviti dolgo življenjsko dobo opreme. Te naložbe, načrtovane že dolgo vnaprej, so bile izvedene v neugodnih tržnih razmerah, ki so prevladovale leta 2023 in v obdobju preiskave.

(236)

Denarni tok je od leta 2021 do obdobja preiskave znatno nihal zaradi nestanovitnih tržnih razmer. V obravnavanem obdobju je bilo leto 2022 edino leto, v katerem so vsi vzorčeni proizvajalci Unije dosegli znaten dobiček, ki je bil delno izčrpan pri kopičenju zalog pred načrtovano obnovo peči, kar je privedlo do pozitivnega denarnega toka. V letu 2023 in v obdobju preiskave so denarni tokovi kljub veliki izgubi ostali pozitivni. To navidez protislovno stanje bi bilo mogoče v veliki meri pripisati znatnemu pozitivnemu učinku na denarni tok zaradi zmanjšanja ravni zalog, ki so se nakopičile leta 2022.

(237)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Gibala se je v skladu z dobičkonosnostjo. Leta 2022 se je najprej povečala, nato pa se je leta 2023 poslabšala, kar se je v obdobju preiskave samo še stopnjevalo, to pa je industriji Unije otežilo zbiranje kapitala in rast.

(238)

Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna le leta 2022, nato pa je začela ustvarjati izgubo. Leta 2023 in v obdobju preiskave je izguba industrije Unije sovpadala s povečanjem uvoza iz Bahrajna, Egipta in Tajske po cenah, nižjih od povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov industrije Unije.

(239)

Industrija Unije je leta 2022 lahko povišala svoje cene, da bi dosegla dobičkonosnost. Vendar pa se je leta 2023 in v obdobju preiskave razlika med prodajnimi cenami industrije Unije in uvoznimi cenami iz zadevnih držav povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju povišale za 7 %, medtem ko so se (i) uvozne cene iz Bahrajna znižale za 8 %, (ii) uvozne cene iz Egipta za 10 %, (iii) uvozne cene iz Tajske pa za 50 %. Zato je industrija Unije, čeprav je bila prisiljena prodajati z izgubo, med letom 2021 in obdobjem preiskave izgubila tržni delež.

(240)

Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost in donosnost naložb so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšali. Leta 2022 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj se je po odpravi ukrepov zaradi COVID-19 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken spet povečalo. Vendar pa se je položaj industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave zaradi večjega obsega dampinškega uvoza po padajočih cenah še dodatno poslabšal, kar je razvidno iz večjih izgub.

(241)

Kot je navedeno zgoraj, so bili drugi gospodarski kazalniki, kot je donosnost naložb, v obravnavanem obdobju, z izjemo leta 2022, negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira dejavnosti in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje na srednji do dolgi rok.

(242)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(243)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije.

(244)

V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki je nastala zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili uvoz iz tretjih držav, ki niso zadevne države, izvoz industrije Unije, povišanje stroškov surovin in energije za industrijo Unije ter razvoj na zaprtem trgu.

(245)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 3(6) osnovne uredbe.

(246)

Preiskava je pokazala, da se je obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, v obravnavanem obdobju povečal tako v absolutnem kot tudi relativnem smislu, saj se je skupni tržni delež zadevnih držav sistematično povečeval, in sicer s 14 % v letu 2021 na 24 % v obdobju preiskave.

(247)

Hkrati se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za devet odstotnih točk.

(248)

Povprečne cene na enoto dampinškega uvoza iz Bahrajna, Egipta in Tajske so se med letom 2021 in obdobjem preiskave znižale za 8 %, 10 % oziroma 50 % ter so bile nižje od cen industrije Unije v istem obdobju.

(249)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, pri čemer so stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen znašale med 30,6 % in 39,0 %. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so bile uvozne cene znatno nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Medtem ko so se povprečni stroški industrije Unije na enoto v obravnavanem obdobju povišali za 24 %, predvsem zaradi višjih stroškov energije in surovin, njenih prodajnih cen zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza ni bilo mogoče ustrezno povišati. Zato so prodajne cene, čeprav so se v letu 2022 začasno povišale, v naslednjih letih ostale tesno poravnane z ravnmi stroškov ali pod njimi, kar je industriji Unije preprečilo, da bi pokrila svoje stroške in dosegla razumno stopnjo dobička. Skupni učinek trajnega nelojalnega nižanja prodajnih cen in nezmožnosti industrije Unije, da bi povišala svoje cene v skladu s stroški, je povzročil znatno oviranje dviga cen.

(250)

Industrija Unije je v letu 2021 ustvarjala izgubo, v letu 2022 je postala dobičkonosna, od leta 2023 pa ponovno ustvarja izgubo. Čeprav se je dobičkonosnost v letu 2022 znatno izboljšala, se je nato močno poslabšala in v letu 2023 dosegla –7,3 %, v obdobju preiskave pa –10,6 %. To poslabšanje je sovpadlo z izrazitim znižanjem uvoznih cen iz zadevnih držav po letu 2022. Čeprav so se uvozne cene v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povišale, so se v letu 2023 znatno znižale, v obdobju preiskave pa so se še dodatno znižale. Obseg uvoza iz teh treh držav je bil največji v letu 2022, v letu 2023 se je zmanjšal, nato pa se je v obdobju preiskave močno povečal in dosegel raven, ki je bila za približno 65 % višja kot v letu 2021. Kombinacija padajočih cen Unije, povečanja poceni uvoza in ponovne rasti obsega uvoza je negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije, kar je prispevalo k poslabšanju njene dobičkonosnosti od leta 2023.

(251)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povzročilo znatno povečanje njihovega tržnega deleža na račun industrije Unije. Ta uvoz je pomenil znaten pritisk na industrijo Unije, saj je tudi nelojalno nižal prodajne cene in oviral dvig cen industrije Unije, kar je v obravnavanem obdobju privedlo do znatnega poslabšanja položaja industrije Unije.

(252)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(253)

Obseg uvoza v Unijo, tržni delež in cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz drugih tretjih držav, so se gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz drugih tretjih držav

(254)

Kitajski uvoz v Unijo se je med letoma 2021 in 2022 povečal za 78 %, pri čemer se je njegov tržni delež povečal s 5 % na 10 %, nato pa se je v letu 2023 in v obdobju preiskave zmanjšal na 9 %. Kitajske cene, vključno z veljavnimi dajatvami, so bile v letih 2021 in 2022 višje od ravni cen industrije Unije, vendar so bile leta 2023 in v obdobju preiskave nižje od ravni cen industrije Unije, kar je prav tako prispevalo k znatni škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave. Cene uvoza iz zadevnih držav so bile v obravnavanem obdobju znatno nižje od uvoznih cen iz LRK, razen (majhnega obsega) uvoza iz Tajske v letih 2021 in 2022. Ob tem je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v zadevnem obdobju stalno znatno večji od obsega uvoza iz LRK. Komisija je zato sklenila, da čeprav je tudi uvoz iz Kitajske prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, njegova prisotnost ne zmanjšuje resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ugotovljeno v tej preiskavi.

(255)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Združenega kraljestva v Unijo se je med letom 2021 in obdobjem preiskave količinsko zmanjšal, tržni delež pa je ostal razmeroma stabilen. Obseg uvoza iz Združenega kraljestva se je od leta 2021 do leta 2022 povečal, nato pa se je leta 2023 zmanjšal za približno 21 %, do obdobja preiskave pa še za dodatnih 19 %. Tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 4 % na 3 %. Povprečna cena na metrično tono izdelkov iz Združenega kraljestva je bila na podobni ali višji ravni kot povprečna cena industrije Unije ter višja od cene uvoza iz zadevnih držav. Uvozne cene iz Združenega kraljestva so se med letoma 2021 in 2023 najprej povišale za 39 %, nato pa so se v obdobju preiskave znižale na 1 244 EUR. Komisija je zato sklenila, da uvoz iz Združenega kraljestva zaradi svojega trenda upadanja, omejenega tržnega deleža in višje ravni cen ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ne zmanjšuje vzročne zveze z dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(256)

Trend malezijskega uvoza v Unijo je od leta 2021 do obdobja preiskave znatno upadel tako glede obsega kot tudi tržnega deleža, ob tem pa je prihajalo tudi do nihanja cen. Obseg uvoza se je močno zmanjšal s 136 086 metričnih ton leta 2021 na 76 909 metričnih ton leta 2023, nato pa se je do obdobja preiskave nekoliko povečal na 86 303 tone. V skladu s tem se je tržni delež malezijskega uvoza zmanjšal s 16 % na 10 %. Čeprav se je povprečna cena na metrično tono leta 2022 sprva povišala za 32 %, se je leta 2023 in v obdobju preiskave močno znižala. Komisija je zato sklenila, da bi uvoz iz Malezije lahko do neke mere prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, zlasti ker so bile uvozne cene iz Malezije nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije na enoto. Vendar pa ta uvoz glede na splošno zmanjšanje obsega in tržnega deleža ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in ugotovljeno znatno škodo.

(257)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz drugih tretjih držav, razen prej navedenih, v Unijo se je v obravnavanem obdobju po obsegu zmanjšal za 2 %, njegov tržni delež pa je bil stabilen, in sicer 13-odstoten. Povprečne cene iz teh držav so bile višje od cen uvoza iz zadevnih držav. Komisija je sklenila, da bi uvoz iz drugih tretjih držav lahko do neke mere prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, saj so bile cene uvoza iz teh držav nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije na enoto. Vendar zaradi višjih ravni cen v primerjavi z dampinškim uvozom iz zadevnih držav ta uvoz ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in ugotovljeno znatno škodo.

(258)

Analiza podatkov o uvozu izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Združenega kraljestva, Malezije in drugih tretjih držav kaže neenotno sliko. Uvoz iz Malezije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal tako v absolutnem kot tudi relativnem smislu, pri čemer so bile cene nižje od cen industrije Unije. Uvoz iz Združenega kraljestva se je od leta 2022 zmanjševal, cene pa so bile višje od cen industrije Unije. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Glede na vse te elemente ni bilo znatnega uvoza iz tretjih držav, ki bi v obravnavanem obdobju ali zlasti v obdobju preiskave povečal svoj tržni delež in hkrati imel nižje cene od cen industrije Unije.

(259)

Čeprav je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Kitajske prispeval k škodi, ugotovljeni v obdobju preiskave, je sklenila, da ta dejavnik, čeprav je pomemben, ne more zmanjšati resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, saj sta povečanje obsega in trajni cenovni pritisk iz zadevnih držav neposredno sovpadala s poslabšanjem prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije, kar je jasen vir škode.

(260)

Po dokončnem razkritju je sekretariat TSAIP GCC trdil, da Komisija ni izvedla ustrezne analize nepripisovanja v zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav. Zlasti je trdil, da pri določitvi ni bilo zadovoljivo pojasnjeno, kako je Komisija razlikovala med škodljivimi učinki uvoza iz zadevnih držav in učinki uvoza s poreklom iz drugih držav. Po mnenju sekretariata TSAIP GCC so ugotovitve Komisije vsebovale le splošne izjave, da uvoz iz drugih virov ni prekinil vzročne zveze, ne da bi zagotovile dovolj podrobno kvantitativno oceno njegovega obsega, ravni cen in razvoja tržnega deleža. Zato je trdil, da določitev ni dokazala, da se je škoda, ki jo je povzročil drug uvoz, ustrezno razlikovala od škode, ki naj bi jo domnevno povzročil dampinški uvoz.

(261)

Komisija je te trditve zavrnila. Pri tem se sklicuje na uvodne izjave 254 do 259, v katerih je opisano, kako je Komisija preučila druge znane dejavnike, ki bi lahko prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vključno z uvozom iz Kitajske, Združenega kraljestva, Malezije in drugih tretjih držav. Analiza obsega, tržnih deležev in ravni cen tega uvoza je pokazala, da bi del tega uvoza sicer v določeni meri lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar se je njegov obseg zmanjševal, njegovi tržni deleži so bili omejeni ali pa so bile njegove ravni cen višje kot pri dampinškem uvozu iz zadevnih držav. Komisija je zato sklenila, da čeprav bi lahko del tega uvoza v določeni meri prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, nobeden od teh dejavnikov ne zmanjšuje resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ugotovljeno v tej preiskavi.

(262)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(263)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(264)

Od leta 2021 se je izvoz industrije Unije postopoma povečeval, vendar je v primerjavi s skupno prodajo ostal majhen. Pri tem izvozu je šlo večinoma za izdelke z zahtevnejšimi tehničnimi specifikacijami, kar jih je ščitilo pred neposredno cenovno konkurenco. Posledično je lahko Unija dosegala višje cene za te izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken na mednarodnih trgih v primerjavi s trgom Unije. To je odražalo strateško usmerjenost na nišne trge v tujini.

(265)

Izvoz je industriji Unije omogočil, da je zaradi povečanega obsega prodaje in doseženih ravni cen, ki so bile višje kot na trgu Unije, izboljšala svoj splošni finančni položaj.

(266)

Povprečna cena energije industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 14

Cene energije in surovin v Uniji (v EUR)

(267)

Cene energije v Uniji so bile v obravnavanem obdobju zelo nestanovitne, naposled pa so se stabilizirale. Močno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 so še zaostrile posledice geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na oskrbo z energijo, zlasti zaradi neupravičene in neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini. Povišanje cen energije je znatno vplivalo na proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije. Do leta 2023 so se cene energije znižale.

(268)

Preiskava je pokazala, da so se stroški glavnih surovin v letu 2022 občutno povišali, kar je prispevalo k znatnemu povišanju prodajne cene na enoto, saj je industrija Unije te stroške lahko prenesla na stranke. Nasprotno pa so se leta 2023 stroški surovin še naprej poviševali, prodajna cena na enoto pa se je znižala, saj industrija Unije teh dodatnih stroškov ni mogla prenesti na stranke. V obdobju preiskave so se stroški surovin v primerjavi s stroški, zabeleženimi v letih 2023 in 2022, znižali, tržne cene v Uniji pa so še dodatno upadle, saj industrija Unije zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza ni mogla ohraniti ali povišati svojih cen.

(269)

Po dokončnem razkritju je sekretariat TSAIP GCC trdil, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročilo predvsem posebno povečanje stroškov energije, surovin in prevoza, in ne dampinški uvoz. V zvezi s tem je trdil, da so se proizvodni stroški proizvajalcev Unije med letom 2022 in obdobjem preiskave znatno povišali, kar odraža močno povišanje cen energije po energetski krizi. Njegove pripombe so se nadalje sklicevale na javne izjave proizvajalcev Unije, iz katerih je razvidno, da so se operativni stroški, vključno z električno in drugo vhodno energijo, znatno povišali ter da je to povzročilo povišanje cen in finančne težave nekaterih proizvajalcev. Po mnenju sekretariata TSAIP GCC je ta razvoj dogodkov pokazal, da so poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije povzročili predvsem višji stroški energije in vložkov, ne pa uvoz iz zadevnih držav.

(270)

Komisija je to trditev zavrnila. Pod poštenimi konkurenčnimi pogoji bi se tako povišanje stroškov običajno odražalo v višjih prodajnih cenah. Vendar pa je preiskava pokazala, da industrija Unije tega povišanja stroškov ni mogla v celoti prenesti na svoje stranke zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz zadevnih držav, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 201 do 205. Zato bi višji stroški električne energije in surovin sicer lahko prispevali k povečanju proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, vendar pa ne zmanjšujejo resnične in bistvene vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Pravzaprav je prisotnost velikega obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah povečala negativne učinke naraščajočih stroškov in industriji Unije preprečila ponovno vzpostavitev trajnostne dobičkonosnosti.

(271)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da razvoj cen energije in stroškov surovin ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(272)

Prodaja na prostem trgu in prodaja za lastno uporabo sta v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu, pri čemer se je prodaja za lastno uporabo zmanjševala počasneje. Zato prodaje za lastno uporabo ni bilo mogoče šteti kot dejavnik, ki je oslabil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in njegovim učinkom na industrijo Unije.

(273)

Finančni položaj industrije Unije se je leta 2023 in v obdobju preiskave na splošno poslabšal. Te negativne okoliščine so časovno sovpadale s povečanim tržnim deležem uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevnih držav po dampinških cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene ter ovirale dvig cen in stroškov industrije Unije.

(274)

Analizirani so bili še drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, povišanje cen energije in razvoj na zaprtem trgu niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(275)

Poleg tega je bil tržni delež zadevnih držav v obdobju preiskave nad pragom de minimis, ob tem je bilo ugotovljeno, da je bil izvoz iz obeh držav dampinški in da je njun uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, ugotovljeno pa je bilo tudi oviranje dviga cen. Ti elementi kažejo, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije, ne glede na drugi uvoz, dampinški ali ne.

(276)

Po začetku preiskave sta združenje neodvisnih tkalcev steklenih vlaken iz EU in sekretariat TSAIP-GCC trdila, da domnevne škode industriji Unije ni povzročil uvoz iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Ti zainteresirani strani sta pojasnili, da je tržni delež uvoza iz teh držav razmeroma majhen in stabilen v primerjavi s tržnim deležem industrije Unije, ter trdili, da so k poslabšanju njenih rezultatov prispevali drugi dejavniki, kot so povečan izvoz in naložbe industrije Unije. Poleg tega sta opozorili, da bi bilo treba uvoz iz Kitajske, ki ga je pritožnik opredelil kot glavni vir škode za industrijo Unije, šteti za dejavnik, ki je prekinil vzročno zvezo med domnevno škodo in uvozom iz zadevnih držav.

(277)

Ugotovitve preiskave so pokazale, da je uvoz iz Bahrajna, Egipta in Tajske negativno vplival na industrijo Unije, saj je nelojalno nižal prodajne cene, pridobival tržni delež ter vplival na splošno uspešnost, finančni položaj in stopnje zaposlenosti. Združenje ni obravnavalo znatnega oviranja dviga cen in njihovega padca, ki ju je povzročil ta uvoz, saj stalno vstopa na trg Unije po cenah, ki so znatno nižje od cen proizvajalcev Unije. Trditev, da so škodo povzročili izključno drugi dejavniki, kot so uvoz iz Kitajske ali naložbe industrije Unije in povečan izvoz, ni pravilna. Ta trditev ni podprta z dokazi in ne more zmanjšati resnične in bistvene vzročne zveze, ugotovljene med uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je ta povzročil. Trditev združenja neodvisnih tkalcev steklenih vlaken iz EU je bila zato zavrnjena.

(278)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(279)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(280)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnja dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, stopnja dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, in stopnja dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(281)

Kar zadeva raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav, stopnje dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi nobenega od let pred povečanjem uvoza iz teh držav. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je na leto 2022 močno vplivalo gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, zato se ni zdelo primerno za določitev ciljnega dobička. Iz tega razloga je Komisija preučila dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije dosegli v daljšem obdobju. V zvezi s tem je menila, da je bilo leto 2016 ustrezno, saj je bilo to zadnje leto, ko je industrija Unije delovala v običajnih tržnih razmerah in dosegla 12,28-odstotni dobiček.

(282)

Po dokončnem razkritju je sekretariat TSAIP GCC trdil, da Komisija ni dovolj utemeljila, zakaj je uporabila ravni dobičkonosnosti od leta 2016 dalje kot referenčne vrednosti za določitev ciljnega dobička. Zlasti je trdil, da določitev ni zagotovila podrobnega pojasnila, ki bi dokazovalo, da je leto 2016 odražalo običajne in neizkrivljene tržne pogoje. Po mnenju sekretariata TSAIP GCC Komisija ni ocenila, ali so na navedeno leto vplivali ciklični ali strukturni dejavniki, ki niso povezani z dampinškim uvozom, in ni pojasnila, zakaj niso bila upoštevana alternativna referenčna leta ali večletno povprečje. Sekretariat TSAIP GCC je zato trdil, da osredotočanje na eno samo preteklo leto brez primerjalne ocene drugih morebitnih referenčnih obdobij lahko privede do nezanesljive ocene trajnostne dobičkonosnosti, s čimer zahteva po objektivni preučitvi na podlagi pozitivnih dokazov morda ni izpolnjena.

(283)

Komisija je te trditve zavrnila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 281, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da ustrezne referenčne stopnje dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi let pred povečanjem dampinškega uvoza. Komisija je zato menila, da je primerno uporabiti 12,28-odstotno raven dobičkonosnosti, ki jo je industrija Unije dosegla leta 2016. Čeprav je bil dampinški uvoz v navedenem letu prisoten na trgu Unije, je bila industrija Unije še vedno uspešna, dobičkonosnost, dosežena leta 2016, pa je odražala raven dobička, ki jo industrija Unije lahko razumno doseže pod običajnimi tržnimi pogoji. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je namen ciljnega dobička približno oceniti raven dobičkonosnosti, ki bi jo industrija Unije lahko dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Zato ni nujno potrebno, da v referenčnem letu ni nobenega dampinškega uvoza, če uspešnost industrije Unije v navedenem letu odraža trajnostne pogoje poslovanja. Iz tega razloga je Komisija sklenila, da je bila dobičkonosnost, dosežena leta 2016, razumna in ustrezna referenčna točka za določitev ciljnega dobička, ter je zavrnila argumente zainteresirane strani, ki so bili poleg tega splošni in niso predstavili konkretne metode za izračun boljše alternative, ko je šlo za uporabljeni ciljni dobiček.

(284)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Komisija je te informacije preverila med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, tako da je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Na podlagi preverjenih informacij o naložbah, ki jih v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče izvesti, so se stopnje ciljnega dobička povečale za največ 5,27 %, odvisno od vzorčenih proizvajalcev.

(285)

Zato je ciljni dobiček, ki je bil določen v tej preiskavi in v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe, znašal med 13,25 % in 17,55 %, odvisno od stanja, ugotovljenega v posamezni vzorčeni družbi.

(286)

Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabila zadevne stopnje ciljnega dobička.

(287)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa. Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, ugotovila, da v obdobju preiskave ni bilo dodatnih stroškov zaradi skladnosti s takimi konvencijami.

(288)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(289)

Stopnja odprave škode za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (uvodni izjavi 79 in 179).

(290)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(291)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav utrpela znatno škodo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 212, sta dva proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi neugodnih tržnih razmer popolnoma opustila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(292)

Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani in/ali ponovno pridobi svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, poviša cene za kritje proizvodnih stroškov in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih. Na podlagi tega bi položaj Unije spet postal vzdržen in ji omogočil prihodnje naložbe.

(293)

Neuvedba ukrepov bi verjetno povzročila nadaljnjo izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti, ki je leta 2023 in v obdobju preiskave postala negativna. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije.

(294)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav v interesu industrije Unije.

(295)

Med preiskavo se je javilo deset uporabnikov, ki so predložili pomanjkljivo izpolnjene vprašalnike. Komisija je zadevne strani pozvala, naj predložijo manjkajoče informacije. Vendar te zahteve niso izpolnile. Zato je Komisija svojo oceno utemeljila na omejenih informacijah, ki so bile na voljo iz izpolnjenih vprašalnikov, in na pripombah, ki so jih zadevne strani predložile ločeno.

(296)

Uporabnika Rivierasca SpA (IT) in ATP s.r.l (IT) sta izrazila podporo uvedbi ukrepov, pri čemer sta poudarila pomen steklenih vlaken kot ključnega vhodnega materiala za njune izdelke in potrebo po zanesljivi proizvodnji brezkončnih steklenih vlaken, da se ohranita mehanska celovitost in razpoložljivost njunih laminatov, ki so bistveni za končne uporabe.

(297)

Združenje uporabnikov Tech-Fab Europe, ki vključuje tri proizvajalce Unije, od katerih je eden pritožnik, je podprlo uvedbo ukrepov. Trdilo je, da se proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Uniji soočajo s konkurenčnim pritiskom uvoza iz sosednjih držav, ki kupujejo brezkončna steklena vlakna (njihove surovine) iz Kitajske in Egipta brez protidampinških ali protisubvencijskih dajatev, uporabljajo kitajsko tehnologijo in izvažajo tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Unijo po nižjih cenah. Izrazilo je tudi pomisleke glede izida izteka protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta, v zvezi s katerim je zahtevalo preglede, ter pozvalo Komisijo, naj uvede zaščitne ukrepe. Kot je bilo navedeno, so ti ukrepi ključni za obravnavanje presežne zmogljivosti Kitajske in Egipta ter tveganj izogibanja in za ohranjanje uravnotežene dobavne verige, da bi se učinkovito zaščitila vrednostna veriga steklenih vlaken v Uniji.

(298)

Družba Kelteks je izrazila pomisleke glede morebitnega učinka protidampinških ukrepov za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevnih držav. Poudarila je, da je njena proizvodnja odvisna od dostopa do surovin po konkurenčnih cenah, zaradi česar je včasih treba uvažati specifične tkanine iz steklenih vlaken, ki pri proizvajalcih Unije niso na voljo v ustreznih specifikacijah ali količinah. Opozorila je, da bi lahko uvedba protidampinških dajatev brez skrbnega umerjanja povzročila motnje v dobavnih verigah, povečala vhodne stroške in oslabila konkurenčnost predelovalcev s sedežem v Uniji, kot je sama.

(299)

Uporabnika Tolnatext Fonalfeldolgozo es Müszakiszovet-gyàrto Bt. (v nadaljnjem besedilu: Tolnatext) in Dr. Günther Kast GmbH & Co. (v nadaljnjem besedilu: Dr. Günther), ki sta del skupine KAST Group, ter družba Proxim Plewka I Wspólnicy sp. k. so trdili, da proizvajalci Unije niso povečali svoje zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, zlasti neposrednim rovingom, da bi ustrezno zadostili povpraševanju uporabnikov, čeprav so bili zaščiteni z obstoječimi protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi. Opozorili so tudi, da proizvajalci Unije nekaterega rovinga, kot je roving z nizkim številom tex, ne promovirajo dejavno in ga ne prodajajo, pri nekaterih pa proizvajalci Unije ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, ki jih zahtevajo uporabniki, zaradi česar so uporabniki zelo odvisni od razpoložljivosti določenih izdelkov iz alternativnih virov. Poleg tega je na uporabnike negativno vplival čedalje bolj koncentriran oligopol peščice proizvajalcev Unije, kar je ustvarilo dodatno tveganje zmanjšanja razpoložljivosti rovinga z nizkim številom tex. Ti uporabniki (proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken) so potrdili tudi pomisleke glede konkurence iz sosednjih držav, kot so Moldavija, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija. Proizvajalci v teh državah lahko prosto kupujejo poceni, pogosto dampinške surovine (brezkončna steklena vlakna), kar jim omogoča proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken po znatno nižjih cenah, s katerimi uporabniki (proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken) ne morejo konkurirati.

(300)

Dne 7. maja 2025 je potekalo zaslišanje z družbo Proxim Plewka I Wspólnicy sp.k., ki je izrazila nestrinjanje z morebitno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz iz Bahrajna, Egipta in Tajske. Med zaslišanjem in v svojem izpolnjenem vprašalniku je izrazila podobne pomisleke kot družbi Tolnatext in Dr. Günther.

(301)

Dne 8. maja 2025 je potekalo zaslišanje z družbo HELM. Ta je v svoji predstavitvi trdila, da ni vzročne zveze med uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevnih držav in položajem industrije Unije. Poleg tega je trdila, da bi protidampinške dajatve škodovale interesu Unije, saj bi povzročile krizo v oskrbi, ker se znatno število izdelkov, uvoženih iz zadevnih držav, v Uniji ne proizvaja.

(302)

Dne 11. septembra 2025 je potekalo zaslišanje z družbama Tolnatext in Dr. Günther, na katerem sta ponovili svoje stališče v zvezi s preiskavo in poudarili, da odločno nasprotujeta uvedbi ukrepov proti uvozu iz zadevnih držav.

(303)

Dne 16. oktobra 2025 je potekalo zaslišanje z družbo Lamilux, ki je izrazila nestrinjanje z morebitno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav. Med zaslišanjem in v poznejših pisnih odgovorih na vprašanja Komisije je izrazila podobne pomisleke kot družbe Tolnatext, Dr. Günther in HELM.

(304)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je trditev, da proizvajalci Unije niso povečali svoje zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, neutemeljena. Industrija Unije je kljub zahtevnim tržnim razmeram izvedla znatne naložbe in ima prosto zmogljivost. Vendar pa nadaljnja širitev zmogljivosti zahteva dolgoročne kapitalske zaveze, ki so odvisne od ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev, v katerih lahko konkurenčni proizvajalci pričakujejo pravično donosnost naložb. Industrija Unije se je soočala tudi z nepoštenim uvozom in zahtevnimi tržnimi razmerami.

(305)

Komisija se prav tako ni strinjala s trditvijo, da proizvajalci Unije ne proizvajajo nekaterih specifičnih vrst izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken ali nimajo zadostnih zmogljivosti za njihovo dobavo ali da nekatere tehnične zahteve niso izpolnjene. Natančneje, preiskava je potrdila, da ima več proizvajalcev Unije tehnologijo in zmogljivost za proizvodnjo neposrednega rovinga z nizkim številom tex ter da ima industrija Unije prosto zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče nameniti dodatni proizvodnji. Dva od treh vzorčenih proizvajalcev Unije proizvajata sestavljen roving, v okviru preveritvenih obiskov pa je bilo potrjeno, da je industrija Unije sposobna proizvajati roving za pršenje z navitki filamentne preje TEX, roving za pršenje 2 400 TEX (mehansko pršenje ali spray-up) in tkan roving 600 GR. Različne vrste izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken imajo lahko različne tehnične specifikacije in niso v celoti zamenljive za vse uporabe, vendar imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Preiskava je poleg tega pokazala, da se uvoženi roving iz zadevnih držav prodaja po cenah, ki so pogosto nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, zaradi česar je za industrijo Unije ekonomsko nevzdržno, da bi konkurirala na takih ravneh cen. Morebitna uvedba protidampinških ukrepov proizvajalcem izvoznikom ne bi preprečila, da bi še naprej oskrbovali trg Unije po nedampinških cenah, kar dokazuje nadaljnja prisotnost proizvajalcev, za katere že veljajo ukrepi. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da ima industrija Unije tehnološke zmogljivosti in zmogljivosti za dobavo zadevnih vrst izdelka.

(306)

Analizirani so bili pomisleki glede koncentracije na trgu in ukrepov za uvoz iz drugih držav. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da regulativni organi na splošno skrbno preučujejo združitve in prevzeme, da bi preprečili protikonkurenčno ravnanje. Poleg tega preiskava ni potrdila, da je za trg Unije značilno pomanjkanje pritiska konkurence, saj so na trgu Unije še vedno prisotne znatne količine uvoza iz tretjih držav. Morebitna uvedba ukrepov za uvoz iz zadevnih držav ne bi odpravila teh virov dobave, temveč bi obravnavala znatno škodo, povzročeno industriji Unije. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

(307)

Po dokončnem razkritju je družba Lamilux trdila, da bi uvedba protidampinških dajatev na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta znatno negativno vplivala na njeno poslovanje. Zlasti je trdila, da industrija Unije ni zagotavljala specifične vrste izdelka, ki je potrebna za njen proizvodni proces, in sicer predpražnikov iz rezanih niti 15 tex, ki izpolnjujejo posebne tehnične specifikacije, vključno s širino do 3 400 mm. Po navedbah družbe Lamilux ta specifikacija ustreza najpomembnejšemu vložku izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken za njene kompozitne materiale, zato jo je morala pridobivati od dobaviteljev iz Egipta. Družba Lamilux je nadalje trdila, da bi uvedba dajatev znatno povečala njene stroške surovin, ki jih zaradi konkurenčnega pritiska uvoženih izdelkov nižje v prodajni verigi ne bi mogla prenesti na svoje stranke. Na podlagi tega je družba Lamilux zahtevala izključitev za specifičen izdelek, in sicer za predpražnike iz rezanih niti 15 tex, ki ustrezajo njenemu profilu specifikacije, pri čemer je trdila, da proizvajalci Unije ne proizvajajo ter ne morejo proizvajati in dobavljati te specifične vrste izdelka.

(308)

Komisija je to trditev zavrnila. Iz dokazov, ki jih je predložila družba Lamilux, je razvidno le, da proizvajalci Unije trenutno ne ponujajo zahtevane točne specifikacije, ne dokazujejo pa, da industrija Unije nima tehnoloških zmogljivosti za proizvodnjo primerljivih izdelkov z nizkim številom teksov. V zvezi s tem je bilo s preiskavo potrjeno, da imajo proizvajalci Unije potrebno tehnologijo in razpoložljivo zmogljivost, ki bi se lahko dodelila za proizvodnjo takih specifikacij, če bi to upravičevale tržne razmere. Komisija je zato menila, da se je zahtevek nanašal na specifično komercialno specifikacijo, ki jo je zahteval posamezni uporabnik, in ne na ločeno vrsto izdelka. Zato je bil zahtevek za izključitev za specifičen izdelek zavrnjen.

(309)

Po dokončnem razkritju sta družbi Saertex in Amiblu trdili, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna, Egipta in Tajske ne bi bila v interesu Unije, saj bi negativno vplivala na industrije nižje v prodajni verigi v vrednostni verigi kompozitnih materialov. Zlasti sta trdili, da so uporabniki izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji odvisni od uvoženega rovinga, da se zagotovita zanesljivost oskrbe in konkurenčno oblikovanje cen, ter da industrija Unije ne bi mogla zadovoljiti povpraševanja, če bi za uvoz veljale dajatve. Nadalje sta trdili, da bi predlagani ukrepi znatno povišali stroške surovin za proizvajalce nižje v prodajni verigi, ki delujejo na visoko konkurenčnih svetovnih trgih in ki teh povišanj stroškov ne bi mogli prenesti na stranke. Po mnenju teh zainteresiranih strani bi posledično povišanje proizvodnih stroškov oslabilo konkurenčnost proizvajalcev s sedežem v Uniji, spodbudilo selitev proizvodnje iz Unije in tujim proizvajalcem končnih kompozitnih izdelkov omogočilo, da pridobijo tržni delež v Uniji. Trdili sta tudi, da bi taki ukrepi zaostrili obstoječe stroškovne pritiske, s katerimi se soočajo proizvajalci Unije, vključno z visokimi cenami energije in inflacijo, ter bi lahko negativno vplivali na odločitve o zaposlovanju in naložbah v sektorju nižje v prodajni verigi.

(310)

Komisija je te trditve zavrnila. Preiskava je pokazala, da je uvoz iz zadevnih držav izvajal znaten cenovni pritisk na industrijo Unije in s tem povzročil znatno škodo. Komisija je opozorila, da je cilj protidampinških ukrepov ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco na trgu Unije z izravnavo škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Pomisleki, ki sta jih družbi Saertex in Amiblu izrazili v zvezi z morebitnim pomanjkanjem oskrbe, strukturno koncentracijo na trgu in selitvijo proizvodnje, niso bili utemeljeni s preverljivimi dokazi. V preiskavi je bilo zlasti ugotovljeno, da industrija Unije ohranja proste proizvodne zmogljivosti in ima tehnološke zmogljivosti za dobavo ustreznih vrst izdelkov. Poleg tega protidampinški ukrepi ne preprečujejo uvoza na trg Unije, temveč zgolj zagotavljajo, da se ta prodaja po poštenih cenah. Komisija je ugotovila tudi, da ojačitve iz steklenih vlaken običajno predstavljajo omejen delež skupnih proizvodnih stroškov kompozitnih izdelkov nižje v prodajni verigi. Čeprav lahko ukrepi sicer nekoliko vplivajo na vhodne cene, se zato vendarle pričakuje, da bo splošni učinek na uporabnike nižje v prodajni verigi ostal omejen. Iz tega razloga je Komisija sklenila, da argumenti, ki sta jih predložili ti strani, niso prevladali nad potrebo po odpravi znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, in niso spremenili sklepa, da bi bila uvedba ukrepov v interesu Unije.

(311)

Po dokončnem razkritju je sekretariat TSAIP GCC trdil, da Komisija v svoji oceni interesa Unije ni predložila dovolj podrobne obrazložitve. Zlasti je trdil, da v določitvi ni bilo jasno pojasnjeno, kako je Komisija uravnotežila interese industrije Unije z interesi uvoznikov, uporabnikov nižje v prodajni verigi in drugih gospodarskih subjektov. Po navedbah teh zainteresiranih strani v obrazložitvi niso bili dovolj podrobno opredeljeni analitični okvir ali ekonomska merila, ki so se uporabili za oceno, ali bi lahko morebitni negativni učinki na industrije nižje v prodajni verigi prevladali nad koristmi ponovne vzpostavitve poštene konkurence.

(312)

Komisija je te trditve zavrnila. Komisija je ugotovila, da uporabniki niso predložili v celoti izpolnjenih vprašalnikov. Zato so bile informacije, ki jih je imela Komisija na voljo, omejene. Ne glede na to je preiskava vključevala preučitev razpoložljivih informacij, vključno s pisnimi stališči uporabnikov in njihovih združenj ter zaslišanji, ki so potekala z več zainteresiranimi stranmi. Komisija je analizirala pomisleke glede razpoložljive oskrbe, specifikacij izdelka, morebitnih povišanj cen in koncentracije na trgu, kot je opisano v uvodnih izjavah 304 do 305. Preiskava je potrdila, da ima industrija Unije tehnološke zmogljivosti in prosto zmogljivost za dobavo ustreznih vrst izdelka ter da uvedba ukrepov ne bi preprečila nadaljnje dobave uvoza na trg Unije po poštenih cenah. Poleg tega je Komisija ugotovila, da trg Unije ostaja odprt za uvoz iz več tretjih držav in se zato ne bo soočal s pomanjkanjem oskrbe. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da morebitni negativni učinki na uporabnike nižje v prodajni verigi niso jasno prevladali nad koristmi ponovne vzpostavitve poštene konkurence za industrijo Unije in da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov.

(313)

Na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo, in ob neobstoju smiselnega odgovora uporabnikov in uvoznikov ni bilo dokazov, ki bi nasprotovali sklepu, da je pričakovati, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike in uporabnike omejen ter da ne bo očitno večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(314)

Dobavitelji industrije Unije Kerkosand spol. s r.o., Westlake Epoxy BV, Minerali Industriali SRL in Spolek pro chemickou a hutní výrobu, akciová společnost ter združenje dobaviteljev European Lime Association (Evropsko združenje za apno) so izrazili podporo uvedbi ukrepov. Poudarili so, kako pomembno je, da so vsi ključni sestavni deli in materiali v tej vrednostni verigi locirani v Uniji, da se zagotovi odpornost v strateških sektorjih. Poleg tega bi ohranjanje teh virov na lokalni ravni podprlo dobavno verigo in izboljšalo sposobnost Unije, da razvija nove zamisli in izpolnjuje potrebe trga.

(315)

Uvedbo ukrepov sta podprla tudi dobavitelja LB Minerals s.r.o. in Chimica Organica Industriale Milanese S.p.A. V svojih pripombah sta poudarila pomen izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken kot ključne lahke surovine, s katero se rešujejo sedanji izzivi, saj nadomešča težje surovine ali omogoča inovativne rešitve v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, gradbeništvo in drugi.

(316)

Sindikat IndustriAll Europe, ki med drugim zastopa delavce v industriji izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, je podprl uvedbo protidampinških ukrepov in izrazil zaskrbljenost, da bi se brez odločnega ukrepanja v Uniji lahko začeli zapirati obrati, kar bi ogrozilo industrijska prizadevanja in ambicije akta o neto ničelni industriji iz industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, to pa bi lahko ogrozilo kakovostna delovna mesta v industriji izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken in industrijah v spodnjem delu verige.

(317)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz zadevnih držav v interesu dobaviteljev in sindikatov.

(318)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov, zaradi katerih uvedba dokončnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav očitno ne bi bila v interesu Unije.

(319)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(320)

Za uvoz izdelkov s poreklom iz Bahrajna, Egipta in Tajske bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode, ugotovljene v uvodni izjavi 289, in stopnje dampinga, ugotovljene v uvodni izjavi 290. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(321)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(322)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(323)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(324)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(325)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(326)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(327)

Ker začasni ukrepi v tem postopku niso bili uvedeni, pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno uporabo dokončne protidampinške dajatve niso bili izpolnjeni.

(328)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (12) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(329)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –