PRILOGA

POSTOPEK ZA VZORČENJE IN ANALIZO ŽIVIL IN KRME RASTLINSKEGA IN ŽIVALSKEGA IZVORA ZA UGOTAVLJANJE OSTANKOV PESTICIDOV ZARADI PREVERJANJA SKLADNOSTI Z MEJNIMI VREDNOSTMI OSTANKOV

DEL A

Splošne določbe za živila

Vzorčenje opravi uradnik za vzorčenje.

Uradnik za vzorčenje:

(a)	je odgovoren za postopke, vključno s pripravo, pakiranjem in pošiljanjem laboratorijskih vzorcev;

(b)	zagotovi dosledno upoštevanje določenih postopkov vzorčenja;

(c)	dopolni dokumentacijo za vzorce in tesno sodeluje z ustreznim laboratorijem;

(d)	sprejme previdnostne ukrepe, da se izogne kakršnemu koli učinku na vrednosti ostankov in kakršnemu koli škodljivemu učinku na analizno določanje ali da prepreči, da bi vzorci med vzorčenjem in prenosom vzorca v laboratorij postali nereprezentativni;

(e)	ločeno vzorči vsak lot ali sublot, ki ga je treba pregledati;

(f)	kadar je pošiljka sestavljena iz več kot enega lota, obravnava vsak lot posebej in določi, kaj se vključi v vzorec.

Kadar ni mogoče brez težav določiti velikosti ali omejitve vsakega lota v veliki pošiljki, lahko uradnik za vzorčenje kot ločen lot ali sublot obravnava druge fizične omejitve, kot so vagoni, tovornjaki ali ladijski oddelki.

Vzorci, odvzeti pri pridelovalcih, se odvzamejo na pragu kmetije, in sicer iz proizvodov, pripravljenih za dajanje na trg.

DEL B

Postopki vzorčenja za živila

B.1    Razdelitev lotov v sublote

Kadar je to potrebno in mogoče, uradnik za vzorčenje razdeli večje lote v sublote za zagotovitev, da so zastopani vsi deli, pod pogojem, da je sublot mogoče fizično ločiti. Uradnik za vzorčenje zagotovi, da je vsak sublot fizično ločen in opredeljiv.

Za pošiljke živil, ki se tržijo v razsutem stanju (npr. žito), se uporablja tabela 1.

Za živila, ki se ne tržijo v razsutem stanju, se uporablja tabela 2.

Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota za največ 20 % presega maso, navedeno v tabeli 1 in 2.

Tabela 1

Razdelitev lotov v sublote za živila, ki se tržijo v razsutem stanju

Masa lota (v tonah)	Največja masa ali največje število sublotov
≥ 1 500	500  ton
> 300 in < 1 500	3 subloti
≥ 100 in ≤ 300	100  ton
< 100	–

Tabela 2

Razdelitev lotov v sublote za živila, ki se ne tržijo v razsutem stanju

Masa lota (v tonah)	Masa sublotov
≥ 15	7,5–30 ton
< 15	–

B.2    Odvzem posamičnih vzorcev

Uradnik za vzorčenje odvzame posamične vzorce z različnih naključno izbranih in enakomerno porazdeljenih mest v celotnem vzorčenem deležu; vzorci so približno enake velikosti. V izjemnih primerih, kadar to fizično ni izvedljivo, uradnik za vzorčenje odvzame posamične vzorce z naključnih mest v dostopnem delu lota/sublota. V takem primeru uradnik za vzorčenje uporabljeni postopek zabeleži v poročilu o vzorčenju.

Uradnik za vzorčenje enote za posamične vzorce opredeli na naslednji način:

(a)   Sveže sadje in zelenjava

Vsak cel sadež, zelenjava ali naravno srednji skupek (npr. grozdje) tvori enoto, razen če gre za majhno sadje, zelenjavo ali skupek. Enote pakiranih majhnih proizvodov (npr. ribez) se lahko opredelijo v skladu s točko (e). Če materiala ni mogoče poškodovati, se lahko uporabi naprava za vzorčenje, tako da to ne more vplivati na ostanke. Pri bananah ter podobnem sadju in zelenjavi, ki so na voljo v skupku, se posamezni kosi štejejo za enoto.

(b)   Jajca

Vsako jajce tvori enoto.

(c)   Velike živali, njihovi deli ali organi

Del ali celota velike živali ali določenega organa tvori enoto. Deli ali organi se lahko razrežejo tako, da tvorijo enote.

(d)   Male živali (razen žuželk), njihovi deli ali organi

Posamezna cela žival ali celoten del oziroma organ živali lahko tvori enoto. Kadar so enote pakirane, se lahko opredelijo, kot je določeno v točki (e). Pri ustvarjanju enot se lahko uporabi naprava za vzorčenje, če materiala ni mogoče poškodovati in to ne more vplivati na ostanke.

(e)   Pakirani materiali

Najmanjša ločena pakiranja se obravnavajo kot enote iz istega lota/sublota. Kadar so najmanjša pakiranja zelo velika, se, kolikor je to izvedljivo, vzorčijo kot razsuti material, kot je določeno v točki (f). Kadar so najmanjša pakiranja zelo majhna, lahko enoto tvori več pakiranj, pakiranja pa se štejejo za del istega lota.

(f)   Material v razsutem stanju in velika pakiranja (npr. sodi, siri, ki so individualno preveliki, da bi jih lahko odvzeli kot posamične vzorce)

Enote pripravimo z napravo za vzorčenje.

Najmanjše število/količina posamičnih vzorcev, ki jih odvzame uradnik za vzorčenje iz lota/sublota za oblikovanje zbirnega vzorca, se določi v skladu s tabelo 3.

Posamični vzorci zagotavljajo zadostno količino, da se lahko iz zbirnega vzorca odvzamejo vsi laboratorijski vzorci, vključno s ponovljenimi vzorci, odvzetimi za namene analize.

Za proizvode, pri katerih se iz lota/sublota odvzame več kot en posamični vzorec, mora vsak prispevati približno enak delež k zbirnemu vzorcu.

Kadar se posamični vzorci odvzamejo v presledkih med natovarjanjem ali raztovarjanjem lota/sublota, je „mesto“ vzorčenja izbrana točka v času, število posamičnih vzorcev pa se določi z upoštevanjem velikosti vzorčenega deleža.

Število enot, potrebnih za posamične vzorce, je določeno v tabeli 3. Najmanjše velikosti, zahtevane za laboratorijske vzorce, so določene v tabelah 4, 5 in 6. Enote se lahko odvzamejo z napravami za vzorčenje, na primer:

(a)

z orodjem, kot so vzorčevalne lopatice, vzorčevalne zajemalke, svedrasti vzorčevalniki, noži ali suličasti vzorčevalniki, s katerimi se odvzame vzorec iz razsutega materiala, iz pakiranj (kot so sodi, veliki siri) ali iz enot mesa, perutnine ali rib, ki so prevelike, da bi jih lahko obravnavali kot posamične vzorce;

(b)	z orodjem, kot je izločevalnik, ki se uporablja za pripravo laboratorijskega vzorca iz zbirnega vzorca ali za pripravo testnega vzorca iz analiznega vzorca.

Za materiale, kot so nepakirani lističi, uradnik za vzorčenje pri ročnem vzorčenju uporablja rokavice, da prepreči navzkrižno kontaminacijo.

Naprave za vzorčenje se med uporabami po potrebi očistijo, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Enote se lahko izberejo naključno za ponovitev laboratorijskih vzorcev v času odvzema posamičnih vzorcev v primerih, ko so enote srednje ali večje velikosti (kot je opisano v tabeli 5) in z mešanjem zbirnega vzorca ne bi dobili bolj reprezentativnih laboratorijskih vzorcev, ali ko bi enote (npr. jajca, jagodičevje) z mešanjem lahko poškodovali.

Kadar se vzorčenje ne izvede, kot je določeno v točki B.2, zaradi nesprejemljivih komercialnih posledic (npr. zaradi oblik pakiranja, poškodbe lota) ali kadar uradnik za vzorčenje uporabi alternativno metodo, pod pogojem, da je dovolj reprezentativna za vzorčeni lot ali sublot in v celoti dokumentirana, uradnik za vzorčenje uporabljeni postopek zabeleži v poročilu o vzorčenju iz točke B.6.

Enote se ne smejo razrezati ali razlomiti, da bi dobili posamične vzorce, razen v skladu z razdelitvijo enot, določeno v tabeli 4.

Tabela 3

Najmanjša količina/število posamičnih (primarnih) vzorcev, ki se odvzamejo iz lota/sublota za pripravo zbirnega vzorca

	Najmanjša količina/število posamičnih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota
(a) Sumljivi lot	Poleg vzorcev, določenih v delu (b) ali delu (c) te tabele, se odvzameta še dva dodatna vzorca.
(b) Proizvodi, zapakirani ali v razsutem stanju, za katere se lahko domneva, da so dobro premešani ali homogeni	1 (lot je na primer lahko premešan s sortiranjem ali s postopki izdelave); za velike deleže glej (i) in (ii).
(c) Proizvodi, zapakirani ali v razsutem stanju, ki morda niso dobro premešani ali homogeni	Za primarna živila ali blago rastlinskega izvora, za proizvode, ki so sestavljeni iz srednje velikih, velikih ali zelo velikih enot, najmanjše število posamičnih vzorcev ustreza najmanjšemu številu enot, ki se zahtevajo za laboratorijski vzorec (glej tabelo 5).
Bodisi:
masa ali prostornina lota/sublota (v kilogramih ali litrih)
< 50	3
≥ 50 in ≤ 500	5
≥ 500 in ≤ 30 ton	10
> 30 ton	√ (20-kratnik števila ton vzorčenega deleža) (*), do največ 40 posamičnih vzorcev (*) Kadar dobljeno število ni celo število, se zaokroži navzgor na naslednje celo število. Za velike deleže glej (i) in (ii).
V primeru velikih deležev (vzorčeni deleži > 500 ton): (i) število posamičnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti = 40 posamičnih vzorcev + √ število ton v zvezi z nadzorom snovi ali proizvodov, enakomerno porazdeljenih po živilu (npr. v primeru lota mase 529 ton je treba odvzeti 40 + 23 = 63 posamičnih vzorcev), (ii) ali 100 posamičnih vzorcev + √ število ton v zvezi z nadzorom sestavin ali snovi, za katere je verjetno, da bodo neenakomerno porazdeljene po živilu (npr. v primeru lota mase 529 ton pšenice je treba odvzeti 100 + 23 = 123 posamičnih vzorcev).
Ali:
število pakiranj, pločevink, škatel ali drugih enot v lotu/sublotu
≤ 25	1
26–100	5 %, najmanj 2 enoti
> 100	5 %, največ 10 enot
(d) Pakirana prehranska dopolnila
Število pakiranj v lotu/sublotu
1–50	1
51–250	2
251–1 000	4
> 1 000	4 + 1 pakiranje na 1 000 pakiranj za maloprodajo, vendar največ 25 pakiranj za maloprodajo
(e) Razni proizvodi neznane velikosti lota (uporablja se samo za e-trgovanje)	1.
(f) Ribiški in morski proizvodi, vključno z lupinarji in raki Najmanjše količine vzorcev se določijo v nacionalnem programu nadzora ostankov. Najmanjše količine vzorcev morajo biti zadostne, da lahko pooblaščeni laboratoriji izvedejo analizne postopke, potrebne za dokončanje presejalnih in potrditvenih analiz. Natančneje, za ribiške in morske proizvode, vključno z lupinarji in raki, je vzorec sestavljen iz ene ali več živali, odvisno od zahtev analiznih metod.

B.3    Zbirni/zmanjšani vzorec pripravi uradnik za vzorčenje

Zbirni vzorec se pripravi z združitvijo posamičnih vzorcev.

Veljavne zahteve za meso in perutnino so opisane v tabeli 4. Vsak posamični vzorec se obravnava kot ločeni zbirni vzorec.

Veljavne zahteve za rastlinske proizvode, jajca ali mlečne proizvode so opisane v tabelah 5 oz. 6. Posamični vzorci se kombinirajo in dobro premešajo, če je izvedljivo, tako da tvorijo zbirni vzorec.

Kadar se med odvzemom posamičnih vzorcev iz lota/sublota pripravijo ločeni laboratorijski vzorci, se zbirni vzorec šteje za združeno vsoto laboratorijskih vzorcev.

Po potrebi se lahko zbirni vzorec reprezentativno zmanjša z uporabo metode za zmanjšanje vzorca.

Kadar je mešanje za pripravo zbirnega vzorca neustrezno ali nepraktično, se lahko uporabi naslednji alternativni postopek. Kadar se enote lahko poškodujejo (in to lahko vpliva na ostanke) z mešanjem ali nadaljnjo razdelitvijo zbirnega vzorca ali kadar velikih enot ni mogoče premešati, da bi dobili enotnejšo porazdelitev ostankov, se enote lahko izberejo naključno za ponovitev laboratorijskih vzorcev v času odvzema posamičnih vzorcev. V tem primeru je rezultat, ki ga je treba uporabiti, matematično sredstvo za pridobitev veljavnih rezultatov analize iz testnih vzorcev, analiziranih in pripravljenih iz ponovljenih laboratorijskih vzorcev.

B.4    Laboratorijski vzorec pripravi, zapakira, zapečati in prevaža uradnik za vzorčenje

Laboratorijski vzorec se pripravi iz zbirnega vzorca in je lahko celota ali del zbirnega vzorca. Uradnik za vzorčenje nato pripravi laboratorijske in ponovljene vzorce iz zmanjšanega vzorca približno enake količine in v skladu s količinskimi zahtevami iz dela B. Ponovljeni vzorec lahko pripravi tudi laboratorijsko osebje v laboratoriju. Enote se ne smejo razrezati ali razlomiti, da bi dobili laboratorijske vzorce, razen kadar je razdelitev enot posebej določena v tabelah 4 in 5.

Kadar je zbirni vzorec večji od zahtevanega laboratorijskega vzorca, se lahko zmanjša, da lahko predstavlja reprezentativni delež. Lahko se uporabi naprava za vzorčenje, delitev vzorca na četrtine ali kak drug ustrezen postopek za zmanjšanje velikosti vzorca, vendar se enote svežih rastlinskih proizvodov ali celih jajc ne smejo razrezati ali razlomiti.

Najmanjše velikosti, zahtevane za laboratorijske vzorce, so določene v tabelah 4, 5 in 6.

Iz proizvoda se lahko v ustrezno utemeljenih primerih (kot je visoka vrednost proizvoda) odvzame vzorec, ki je manjši od vzorca, določenega v tabelah 4 in 5, in pod pogojem, da manjši vzorec ne pomeni nezadostne količine vzorčnega materiala za izvedbo ustrezne analize. Razlog za to se navede v poročilu o vzorčenju.

Laboratorijski vzorec se da v čisto, kemično inertno posodo, ki ni reaktivna z vodo, kar zagotavlja varno zaščito pred okoljskimi in atmosferskimi dejavniki ter ohranja homogenost vzorca. Posoda se zapečati na kraju vzorčenja, varno in točno označi, priloži pa se ji poročilo o vzorčenju, če gre za poročilo v papirni obliki. V primeru brezpapirnih (digitalnih) postopkov je vzorec opredeljivo povezan z ustreznim vnosom v digitalni zapisnik. Kadar se uporabljajo črtne kode, je priporočljivo, da so na voljo tudi alfanumerični podatki.

Uradnik za vzorčenje dostavi laboratorijski vzorec v laboratorij v najkrajšem izvedljivem času. Preprečiti je treba kvarjenje med prevozom, tako da morajo na primer sveži vzorci biti hlajeni, zamrznjeni vzorci pa morajo ostati zamrznjeni. Vzorce primarnih živil živalskega izvora je treba zamrzniti pred odpremo, razen če so preneseni v laboratorij, preden lahko pride do kvarjenja. Kadar se vzorci primarnih živil živalskega izvora prevažajo nezamrznjeni, se je treba med prevozom izogniti razkroju ali kvarjenju.

Kadar se ponovljeni vzorec pusti pri nosilcu živilske dejavnosti, se mu da navodilo (npr. na letaku), kako shraniti vzorec in ga prenesti v laboratorij, da se čim bolj zmanjša razgradnja ostankov. Če nosilec živilske dejavnosti ne more izpolniti zahtev glede shranjevanja, se vzorec v najkrajšem izvedljivem času dostavi v laboratorij za nadaljnjo obdelavo (npr. homogenizacijo), kot to zahtevajo postopki države članice, in shrani pri nizki temperaturi, dokler se ne sprejme odločitev za analizo.

Tabela 4

Živila živalskega izvora: opis posamičnih (primarnih) vzorcev in najmanjša velikost laboratorijskih vzorcev

#	Klasifikacija blaga (1)	Primeri	Del posamičnega vzorca, ki ga je treba odvzeti	Najmanjša velikost vsakega laboratorijskega vzorca
Primarna živila živalskega izvora
1.	Mišičje sesalcev – kategorije: 1011010, 1012010, 1013010, 1014010, 1015010, 1017010
1.1	Veliki sesalci, celi ali polovični trupi, običajno ≤ 10 kg	govedo, ovce, prašiči	celotna ali delna prepona, po potrebi dopolnjena z cervikalno mišico	0,5 kg
1.2	Majhni sesalci, celi trupi	kunci	celi trupi ali zadnje četrti	0,5 kg po odstranitvi kože in kosti
1.3	Deli sesalcev, nepakirani sveži/zamrznjeni, pakirani ali nepakirani	četrti, zarebrnice, zrezki, pleča	cele enote ali delež velike enote	0,5 kg po odstranitvi kosti
1.4	Deli sesalcev, v razsutem stanju, zamrznjeni	četrti, zarebrnice	bodisi zamrznjen prečni prerez posode bodisi celi posamezni deli mišic (ali njihovi deleži)	0,5 kg po odstranitvi kosti
2.	Maščevje sesalcev, vključno z maščevjem trupa – kategorije: 1011020, 1012020, 1013020, 1014020, 1015020, 1017020
2.1	Veliki sesalci, ob zakolu, celi ali polovični trupi, običajno ≥ 10 kg	govedo, ovce, prašiči	ledvično, trebušno ali podkožno maščevje, odrezano od ene živali	0,5 kg
2.2	Majhni sesalci, ob zakolu, celi ali polovični trupi, < 10 kg		trebušno ali podkožno maščevje ene ali več živali	0,5 kg
2.3	Deli sesalcev	noge, zarebrnice, zrezki	bodisi vidno maščevje, odstranjeno z enot, bodisi cele enote ali deleži celih enot, pri katerih se maščevje ne more odstraniti	0,5 kg 2 kg
2.4	Maščobno tkivo sesalcev v razsutem stanju		enote, odvzete z napravo za vzorčenje z vsaj treh mest, kadar je to izvedljivo v praksi	0,5 kg
3.	Drobovina sesalcev – kategorije: 1011030, 1012030, 1013030, 1014030, 1015030, 1017030 1011040, 1012040, 1013040, 1014040, 1015040, 1017040 1011050, 1012050, 1013050, 1014050, 1015050, 1017050
3.1	Jetra sesalcev, sveža, ohlajena, zamrznjena		cela jetra ali del jeter	0,4 kg
3.2	Ledvice sesalcev, sveže, ohlajene, zamrznjene		ena ali obe ledvici ene ali dveh živali	0,2 kg
3.3	Srce sesalcev, sveže, ohlajeno, zamrznjeno		cela srca ali samo delež prekata, če so velika	0,4 kg
3.4	Druga drobovina sesalcev, sveža, ohlajena, zamrznjena		delna ali celotna enota iz ene ali več živali ali prečni prerez, odvzet iz zamrznjenega proizvoda v razsutem stanju	0,5 kg
4.	Mišičje perutnine – kategorija: 1016010
4.1	Ptice, velik trup, > 2 kg	purani, gosi, petelini, kopuni in race	stegna, noge in drugo temno mišičje	0,5 kg po odstranitvi kože in kosti
4.2	Ptice, srednje velik trup, 500 g–2 kg	kokoši, pegatke, piščanci	stegna, noge ali drugo temno mišičje vsaj treh ptic	0,5 kg po odstranitvi kože in kosti
4.3	ptice, majhen trup, < 500 g	prepelice, golobi	trupi vsaj šestih ptic	0,2 kg mišičnega tkiva
4.4	Deli ptic, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, pakirani za maloprodajo ali veleprodajo	noge, četrti, prsi in krila	pakirane enote ali posamezne enote	0,5 kg po odstranitvi kože in kosti
5.	Maščevje perutnine, vključno z maščevjem trupov – kategorija: 1016020.
5.1	Ptice ob zakolu, celi trupi ali deli trupov	piščanci, purani	enote trebušnega maščevja vsaj treh ptic, kadar je to izvedljivo v praksi	0,5 kg
5.2	Deli ptic	noge, prsi, mišičje	bodisi vidno maščevje, odstranjeno z enot, bodisi cele enote ali deleži celih enot, pri katerih se maščevje ne more odstraniti	0,5 kg 0,5 kg ali 2 kg, če je vsebnost maščobe < 5 %
5.3	Maščobno tkivo ptic v razsutem stanju		enote, odvzete z napravo za vzorčenje z vsaj treh mest	0,5 kg
6.	Drobovina perutnine – kategorija: 1016030, 1016040, 1016050
6.1	Užitna drobovina ptic, razen gosjih in račjih mastnih jeter ter podobnih proizvodov visoke vrednosti		Enote z najmanj šestimi pticami ali prečni prerez iz posode, kadar je to izvedljivo v praksi	0,2 kg
6.2	Gosja in račja mastna jetra ter podobni proizvodi visoke vrednosti		enota iz ene ptice ali posode	0,1 kg
7.	Med – kategorija: 1040000
7.1	Med		pakirane enote	0,5 kg
8.	Dvoživke in plazilci – kategorija: 1050000 (1)
8.1	Mišičje	krokodili, kuščarji	enote iz repa, telesa, nog	0,5 kg
8.2		žabe	noge	0,5 kg
8.2		kače	enote iz telesa	0,5 kg
9.	Kopenski nevretenčarji – kategorija: 1060000
9.1	Polži	veliki vrtni polži	celi polži	12 polžev
9.2	Žuželke	murni	cele žuželke	10 celih žuželk ali 0,2 kg
		ličinke kobilic, mokarji	ličinke	0,5 kg
10.	divji kopenski vretenčarji – kategorija: 1070000
10.1	Za ustrezna tkiva se uporabljajo pravila, določena za udomačene živali iz kategorij 1–3 te tabele.
Predelana živila živalskega izvora
11.	Sekundarna živila živalskega izvora, sušeno meso. Pridobljeni užitni proizvodi živalskega izvora, predelane živalske maščobe, vključno s topljenimi ali ekstrahiranimi maščobami, prehranska dopolnila. Proizvedena živila (ena sestavina) živalskega izvora, z ali brez pakirnega sredstva ali z ali brez manjših sestavin, kot so aromatične snovi, barvila (npr. karmin), začimbe in dišave, žuželke v prahu, ki so običajno predpakirana in pripravljena za uživanje, s kuhanjem ali brez njega. Proizvedena živila (z več sestavinami) živalskega izvora, tj. živila z več sestavinami iz sestavin živalskega in rastlinskega izvora, bodo vključena tukaj, če prevladujejo sestavine živalskega izvora, vključno z otroško hrano.
11.1	Proizvodi iz sesalcev ali ptic, zdrobljeni, kuhani, v pločevinkah, sušeni, topljeni ali drugače predelani proizvodi, vključno s proizvodi z več sestavinami	šunka, klobasa, mleto goveje meso, piščančja pašteta	pakirane enote ali reprezentativni prečni prerez iz posode ali enot (vključno s sokovi, če obstajajo), odvzetih z napravo za vzorčenje	0,5 kg
11.2	Prehranska dopolnila	kolagen	pakirane enote	0,1 l ali 0,1 kg

Tabela 5

Rastlinski proizvodi: opis posamičnih (primarnih) vzorcev in najmanjša velikost laboratorijskih vzorcev

	Klasifikacija blaga (2)	Primeri (3)	Del posamičnega vzorca, ki ga je treba odvzeti	Najmanjša velikost vsakega laboratorijskega vzorca
Primarna živila rastlinskega izvora
1.	Sadje, sveže ali zamrznjeno – kategorija: 0100000 Zelenjava, sveža ali zamrznjena – kategorija: 0200000, vključno z gobami (0280000)
1.1	Majhne proizvodne enote < 25 g	jagodičevje, grah, oljke	cele enote ali pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	1 kg
1.2	Srednje veliki proizvodi, enote 25–250 g	jabolka, pomaranče	cele enote	1 kg, toda vsaj 10 enot
1.3	Veliki sveži proizvodi, enote 250–1 000  g	kumare, grozdje (šopi, skupki)	cele enote	2 kg, toda vsaj 5 enot
1.4	Zelo veliki sveži proizvodi, enote > 1 000  g	buče, melone	cele enote	2 kg, toda vsaj 3 enote
1.5	Lupinarji (0120000)	razen kokosovih orehov	pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	1 kg
		kokosovi orehi	cele enote	5 enot
1.6	Zelišča (0256000)	peteršilj, žajbelj	cele enote	0,2 kg
2.	Stročnice (0300000)	fižol, grah	pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	1 kg
3.	Oljna semena (0401000)	lanena semena	pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 kg
4.	Žitna zrna (0500000)	riž, pšenica	pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	1 kg
5.	Semena za pijače in sladkorne izdelke	(zelena) kavna zrna	pakiranja ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 kg
6.	Sladkorne rastline (0900000)	sladkorna pesa	cele enote	2 kg vsaj 2 enoti
Predelana živila rastlinskega izvora
7.	Sekundarna živila rastlinskega izvora, suho sadje, sušena zelenjava, sušena zelišča, zeliščni čaji (0630000), hmelj (0700000), začimbe (0800000), mlevski žitni proizvodi, ekstrakti. Pridobljeni proizvodi rastlinskega izvora, čaji, zeliščni čaji, rastlinska olja in pijače, sokovi, prehranska dopolnila in razni proizvodi, npr. predelane oljke in melasa agrumov. Proizvedena živila (ena sestavina) rastlinskega izvora, z ali brez pakirnega sredstva ali z ali brez manjših sestavin, kot so aromatične snovi, barvila, začimbe in dišave, ki so običajno predpakirana in pripravljena za uživanje, s kuhanjem ali brez njega. Proizvedena živila (več sestavin) rastlinskega izvora, vključno s proizvodi s sestavinami živalskega izvora, v katerih prevladujejo sestavine rastlinskega izvora, kruh in drugi kuhani žitni proizvodi, vključno z žitnimi kašicami za otroke.
7.1	Začimbe (0800000)	muškatni orešček	pakiranja enot, odvzetih z napravo za vzorčenje	0,1 kg
7.2	Proizvodi z visoko vrednostjo na enoto	cvetni listi vrtnic, žafran	pakiranja enot, odvzetih z napravo za vzorčenje	0,1 kg (3)
7.3	Trdni proizvodi v razsutem stanju v majhnih količinah	hmelj, čaj, zeliščni čaj	pakirane enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,1 kg (3)
7.4	Drugi trdni proizvodi	kruh, moka, suho sadje	pakiranja ali druge cele enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 kg
7.5	Tekoči proizvodi	rastlinska olja, sokovi	pakirane enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 l ali 0,5 kg
7.6	Prehranska dopolnila	ašvaganda, acai, spirulina	pakirane enote	0,1 l ali 0,1 kg (3)
7.7	Otroška hrana	pripravljena za uživanje, na osnovi sadja/zelenjave	pakirane enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 l ali 0,5 kg

Tabela 6

Jajčni in mlečni proizvodi: opis posamičnih (primarnih) vzorcev in najmanjša velikost laboratorijskih vzorcev

	Klasifikacija blaga (4)	Primeri	Del posamičnega vzorca, ki ga je treba odvzeti	Najmanjša velikost vsakega laboratorijskega vzorca
Primarna živila živalskega izvora
1.	Perutninska jajca – kategorija: 1030000
1.1	Jajca, velika	gosi, race ali podobno	cela jajca	6 celih jajc
1.2	Jajca, srednja	piščanci in podobno	cela jajca	10 celih jajc
1.3	Jajca, majhna	prepelice in podobno	cela jajca	24 celih jajc
2.	Mleko – kategorija: 1020000
2.1	Mleko		cele enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 l
Predelana živila živalskega izvora
3.	Sekundarna živila živalskega izvora, sekundarni mlečni proizvodi, kot je posneto mleko, evaporirano mleko, mleko v prahu, vključno z začetnimi formulami za dojenčke, in jajca v prahu. Pridobljeni užitni proizvodi živalskega izvora, mlečne maščobe, pridobljeni mlečni proizvodi, kot so maslo, masleno olje, smetana, smetana v prahu, kazeini itd. Proizvedena živila (ena sestavina) živalskega izvora, proizvedeni mlečni proizvodi, kot so jogurt in siri. Proizvedena živila (več sestavin) živalskega izvora, proizvedeni mlečni proizvodi (vključno s proizvodi s sestavinami rastlinskega izvora, v katerih prevladujejo sestavine živalskega izvora), kot so proizvodi iz topljenega sira, pripravki iz sira, aromatiziran jogurt, sladkano kondenzirano mleko.
3.1	Tekoče mleko, mleko v prahu, evaporirano mleko in smetane, mlečni sladoledi, smetane, jogurti		pakirane enote ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,5 l (v tekočem stanju) ali 0,5 kg (v trdnem stanju)
	(i) Evaporirano mleko in evaporirana smetana v razsutem stanju se pred vzorčenjem temeljito premešata, material, ki se drži strani in dna posod, se strga z njih ter dobro premeša. Približno 2 l do 3 l se odstranijo in ponovno dobro premešajo, preden se odvzame laboratorijski vzorec. (ii) Mleko v prahu v razsutem stanju se vzorči aseptično, pri čemer se s suho vzorčevalno sondo enakomerno gre skozi prah. (iii) Smetana v razsutem stanju se pred vzorčenjem temeljito premeša z batom, pri čemer se je treba izogibati penjenju, stepanju in pinjenju.
3.2	Maslo in maslena olja	maslo, sirotkino maslo, namazi z nizko vsebnostjo maščob, ki vsebujejo masleno maščobo, brezvodno masleno olje, brezvodna maščoba	cele pakirane enote ali njihovi deli ali enote, odvzete z napravo za vzorčenje	0,2 kg ali 0,2 l
3.3	Siri, vključno s topljenimi siri
	enote z maso 0,3 kg ali več		cele enote ali enote, odrezane z napravo za vzorčenje	0,5 kg
	enote < 0,3 kg			0,3 kg
	Opomba: Okrogli siri se vzorčijo z dvema rezoma od sredine navzven. Pravokotni siri se vzorčijo z dvema rezoma, ki sta vzporedna s stranicami.
3.4	Tekoči, zamrznjeni in sušeni jajčni proizvodi		enote, odvzete aseptično z napravo za vzorčenje	0,5 kg

B.5    Ponovljeni vzorec

Laboratorijsko osebje ali uradnik za vzorčenje odvzameta ponovljeni vzorec iz dobro premešanega zbirnega vzorca ali iz laboratorijskega ali analiznega vzorca. Ponovljeni vzorci se pripravijo na enak način kot laboratorijski vzorci.

B.6    Poročilo o vzorčenju

Po vsakem postopku vzorčenja se pripravi poročilo, ki vključuje vsaj naslednje podatke:

(1)	izjavo, da je bilo vzorčenje izvedeno v skladu s pravili iz Izvedbene uredbe (EU) 2026/765;

(2)	naslov pristojnih organov;

(3)	ime uradnika za vzorčenje ali identifikacijsko kodo;

(4)	(uradno) identifikacijsko številko vzorca;

(5)	datum vzorčenja;

(6)	ime in naslov nosilca živilske dejavnosti;

(7)	ime in naslov izvornega kmetijskega gospodarstva (v primeru vzorčenja na kmetijskem gospodarstvu);

(8)	registracijsko številko obrata ali številko klavnice, kadar je to ustrezno;

(9)	opis živali, rastline ali proizvoda ali ime živila;

(10)	velikost lota;

(11)	identifikacijo lota;

(12)	kadar je to ustrezno, zdravila v zadnjih štirih tednih pred vzorčenjem (v primeru vzorčenja na kmetijskem gospodarstvu);

(13)	program vzorčenja, kadar je to ustrezno;

(14)	posebne opombe, kadar je to ustrezno.

Uradnik za vzorčenje:

(a)	podpiše ali overi izvod poročila o vzorčenju v papirni ali elektronski obliki;

(b)	nosilcu živilske dejavnosti za lot/sublot ali njegovemu/njenemu zastopniku predloži izvod poročila o vzorčenju, ne glede na to, ali je treba navedenemu nosilcu dejavnosti zagotoviti ponovljeni vzorec.

Kadar je zapisnik o vzorčenju v papirni obliki, pristojni organ hrani izvirnik poročila o vzorčenju ali pa uradnik za vzorčenje izvirnik poročila o vzorčenju pošlje laboratoriju.

Zaupnost se zagotovi v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2017/625.

Vsako odstopanje od določene metode vzorčenja se podrobno zabeleži v poročilu o vzorčenju.

Kadar je zapisnik o vzorčenju v papirni obliki, se vsakemu ponovljenemu laboratorijskemu vzorcu priloži podpisan izvod zapisnika. Kadar se zapisnik o vzorčenju pripravi v brezpapirni (digitalni) obliki, se sprejmejo ukrepi, ki zagotavljajo podobno preverljivo revizijsko sled.

B.7    Priprava analiznega vzorca v laboratoriju

Laboratorijski vzorci, ki se ne analizirajo takoj, se shranijo v laboratoriju v pogojih, ki čim bolj zmanjšajo razkroj. Sveži proizvodi, pijače in olja se shranjujejo v hladilniku, vendar običajno ne dlje kot pet dni. Sušeni in konzervirani proizvodi ter proizvodi v pločevinkah se lahko shranjujejo pri sobni temperaturi, če pa se pričakuje, da bo čas shranjevanja daljši od štirih tednov, se podvzorčijo in shranijo v zamrzovalniku.

Laboratorij pripravi analizni vzorec iz laboratorijskega vzorca z ločitvijo tistega deleža proizvoda, ki ga je treba analizirati, tj. del proizvoda, za katerega se uporabljajo mejne vrednosti ostankov (5), nato pa z mešanjem, mletjem, drobnim sekljanjem, drobljenjem itd. za odvzem testnih vzorcev z minimalno pristranskostjo pri vzorčenju. Priprava analiznega vzorca mora odražati postopek, uporabljen pri določanju mejne vrednosti ostankov, zato lahko delež proizvoda za analizo vsebuje dele, ki se običajno ne uživajo.

Po potrebi se lahko laboratorijski vzorec reprezentativno zmanjša z uporabo metode za zmanjšanje vzorca.

Del proizvoda, ki ga je treba analizirati, tj. analizni vzorec, je treba ločiti v najkrajšem izvedljivem času. Kadar je treba vrednost ostankov izračunati tako, da vključuje dele, ki se ne analizirajo (6), se zabeleži masa ločenih delov.

B.8    Priprava in shranjevanje testnega vzorca v laboratoriju

Analizni vzorec je treba zdrobiti, če je to ustrezno, in dobro premešati, da lahko laboratorij odvzame reprezentativni testni vzorec. Za odvzem testnega vzorca se lahko uporablja naprava. Velikost testnega vzorca je treba določiti z analizno metodo in učinkovitostjo mešanja. Metode za drobljenje in mešanje je treba zabeležiti in ne smejo vplivati na ostanke, prisotne v analiznem vzorcu. Kadar je to ustrezno, je treba analizni vzorec obdelati v posebnih pogojih, npr. zamrznjenega, da bi čim bolj zmanjšali škodljive učinke.

Kadar obdelava lahko vpliva na ostanke in kadar niso na voljo alternativni postopki, je testni vzorec lahko sestavljen iz celotne enote ali segmentov, odvzetih iz celotnih enot. Če je testni vzorec lahko sestavljen iz nekaj enot ali segmentov, ni verjetno, da bo reprezentativen za analizni vzorec in je treba analizirati dovolj ponovljenih vzorcev, da se opredeli negotovost srednje vrednosti.

Glede na razpoložljive podatke o obstojnosti pri shranjevanju je mogoče testne vzorce pred analizo shraniti. V tem primeru so metoda, trajanje shranjevanja in temperatura med shranjevanjem takšni, da ne vplivajo na vrednost prisotnih ostankov.

B.9    Shematski prikazi

Shematski prikazi postopkov vzorčenja, opisanih v točkah B.2, B.3 in B.4:

B.9.1   Vzorčenje mesnih in perutninskih proizvodov

Posamični vzorci iz sumljivega lota/sublota (glej tabeli 3 in 4)

Posamični vzorci iz nesumljivega lota/sublota (glej tabeli 3 in 4)

B.9.2   Vzorčenje proizvodov, ki niso mesni in perutninski proizvodi

Posamični vzorci iz sumljivega lota/sublota (glej tabele 3, 5 in 6)

Posamični vzorci iz nesumljivega lota/sublota (glej tabele 3, 5 in 6)

B.9.3   Tipični postopek vzorčenja in analize

DEL C

Metode analize, merilna negotovost in razlaga rezultatov

C.1    Metode analize in izpeljava rezultatov analize

C.1.1

Metode analize se morajo podpreti s podatki o nadzoru kakovosti in validirati za kombinacijo specifične snovi/skupine blaga. Validirati je treba vsaj eno reprezentativno blago iz vsake skupine blaga, odvisno od predvidenega področja uporabe metode. Kadar se metoda uporablja za širši nabor matriksov, je treba pridobiti dopolnilne validacijske podatke. Rezultati analiz za živila se pridobijo iz enega ali več laboratorijskih vzorcev, za krmo pa iz vsaj enega končnega vzorca, odvzetega iz lota/sublota, če analizni vzorec vsebuje ustrezne dele proizvoda, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005. Kadar se ugotovi, da ostanek presega mejno vrednost ostankov, se njegova identiteta potrdi, njegova koncentracija pa se preveri s ponovljeno analizo (neodvisne druge določitve).

C.1.2

Rezultat analize se poroča kot x +/– U, pri čemer je „x“ rezultat analize, „U“ je razširjena merilna negotovost, poroča pa se v istih enotah in z enakim številom decimalnih mest kot rezultat.

C.2    Merilna negotovost in razlaga rezultatov

C.2.1

Mejna vrednost ostankov se uporablja za analizni vzorec, pridobljen iz zbirnega vzorca prek laboratorijskega ali ponovljenega vzorca. Rezultat laboratorijskega vzorca za živila in končnega vzorca za krmo se šteje za reprezentativnega za lot/sublot in se uporablja za celoten lot/sublot.

C.2.2

Uradni laboratoriji in izvršilni organi pri preverjanju presežkov mejnih vrednosti ostankov uporabijo privzeto razširjeno merilno negotovost (7), ki je bila izračunana iz dolgoročnih podatkov medlaboratorijskih primerjalnih testov EU z uporabo količnika zajetja 2 (stopnja zaupanja 95 %). Razširjena merilna negotovost je 50 %, razen za baker, za katerega se uporablja 20-odstotna vrednost, da se uveljavijo mejne vrednosti ostankov. Analizni laboratorij dokaže, da je njegova razširjena merilna negotovost za kombinacijo specifične analizne metode/snovi/skupine blaga enaka ali manjša od zgoraj navedenih privzetih vrednosti. V primeru presežkov mejnih vrednosti ostankov laboratorij sporoči usklajeno privzeto razširjeno merilno negotovost. Kadar vrednost, ugotovljena v vzorcu živila, privede do mednarodne ocene kratkoročnega vnosa (International Estimate of Short-term Intake – IESTI), ki presega akutni referenčni odmerek (ARfD), lahko pristojni organ kot previdnostni ukrep uporabi nižjo razširjeno merilno negotovost na podlagi ocenjene merilne negotovosti laboratorija (če je podprta z zadostnimi internimi laboratorijskimi in medlaboratorijskimi dokazi) in/ali nižjo stopnjo zaupanja (nižji koeficient zajetja, k).

C.2.3

Razlaga rezultata analize ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti

C.2.4

Lot/sublot se šteje za: (a) skladnega z mejnimi vrednostmi ostankov, če je rezultat analiznega vzorca v skladu z mejnimi vrednostmi ostankov, ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in po potrebi popravka za izkoristek. To pomeni, da je vzorec skladen, če je izmerjena vrednost nižja od ali enaka MRL, kadar se odšteje razširjena negotovost (x – U ≤ MRL); (b) neskladen z MRL, če rezultat analiznega vzorca onstran razumnega dvoma presega MRL ob upoštevanju razširjene merilne negotovosti in po potrebi popravka zaradi pristranskosti metode, kadar je to navedeno. To pomeni, da vzorec ni skladen, če izmerjena vrednost presega MRL, ko se odšteje razširjena negotovost (x – U > MRL) (8).

C.2.5

Sprejem in zavrnitev pošiljke, sestavljene iz več kot enega lota Vsak lot, ki je vzorčen v skladu s to uredbo in pri katerem rezultat analize pokaže presežek MRL, se v celoti šteje za neskladnega, kot je določeno v točki C.2.4.b, in se zavrne. Uradnik za vzorčenje določi vzorčeni lot pošiljke, ki se lahko razlikuje od lota nosilca živilske dejavnosti. Vzorčeni lot je lahko en lot ali skupina lotov z enakimi lastnostmi (datum proizvodnje, izvor, opis itd.). Če je bilo za en lot, ki je del skupine lotov z enakimi lastnostmi, ugotovljeno, da ni skladen, in obstaja razumni dvom, da je pri drugih podobnih lotih presežena mejna vrednost ostankov, se ti drugi podobni loti štejejo za sumljive lote.

---

(1)  V skladu s klasifikacijo proizvodov v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)  V skladu s klasifikacijo proizvodov v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(3)  Blago, ki je navedeno kot primer, bi lahko spadalo v drugo kategorijo, če je povprečna velikost enote večja ali manjša. Kumare in krompir so lahko na primer manjši ali večji.

(4)  V skladu s klasifikacijo proizvodov v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(5)  Priloga I k Uredbi (ES) 396/2005.

(6)  Koščice iz koščičastega sadja se na primer ne analizirajo, ampak se vrednost ostankov izračuna ob predpostavki, da so vključene, vendar ne vsebujejo ostankov.

(7)   BIPM, „JCGM 100:2008 – Guide to the expression of uncertainty in measurement“ (JCGM 100:2008 – Navodila za izražanje negotovosti pri merjenju), 2008.

(8)  Primer: če je MRL = 1, rezultat x = 2,2 in U = 50 %, potem je x – U = 2,2 – 1,1 (= 50 % od 2,2) = 1,1, kar je > MRL.