PRILOGA

„PRILOGA VII

SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA IN PROJEKTOV VZAJEMNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE)

(iz člena 3(4))

A. NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

(1)

Sklopi projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa in projekti vzajemnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so bile naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa:

(a)

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa izvedeni za dosego koristi vse EU;

(b)

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interes / projektih vzajemnega interesa se ponovno oceni – tudi glede na potrebe po zmogljivostih – v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa;

(c)

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, zato je bilo odločeno, da je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa / projekt vzajemnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa / projekta vzajemnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa / projektih vzajemnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa / projekte vzajemnega interesa veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/869.

(2)

Obravnavanje razdelilnih transformatorskih in kompresorskih postaj

Razdelilne in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje se štejejo za del projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oziroma blizu plinovoda. Razdelilne, konverterske in kompresorske postaje se štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oziroma plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/869.

(3)

Projekti, ki se ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa.

Več projektov, vključenih na prvi seznam Unije, se ne šteje več za projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa iz enega ali več naslednjih razlogov:

(a)	projekt se že izvaja ali se bo začel izvajati do marca leta 2026, zato določb Uredbe (EU) 2022/869 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati,

(b)	v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril,

(c)	projekt ni bil ponovno predložen, da bi bil izbran kot projekt skupnega interesa / projekt vzajemnega interesa,

(d)	država članica, katere ozemlje projekt zadeva, ni odobrila projekta ali

(e)	projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa.

Navedeni projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo ali ki se bodo začeli izvajati do marca leta 2026) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

Taki projekti niso projekti skupnega interesa ali projekti vzajemnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa ali projekta vzajemnega interesa v delu C te priloge kot ‚projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa‘.

Nekateri projekti s prvega seznama Unije so med izvajanjem postali sestavni deli drugih (sklopov) projektov skupnega interesa ali projektov vzajmnega interesa.

Taki projekti se ne štejejo več za neodvisne projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti skupaj s prvotnimi številkami projektov skupnega interesa ali projektov skupnega interesa v delu C te priloge navedeni kot ‚projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa‘.

(4)

Neupravičeni deli projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa vključujejo eno ali več neupravičenih naložb. Te naslednje naložbe so navedene v nadaljevanju in se ne štejejo za del seznama Unije:

(a)	notranje okrepitve za projekt ‚MEDLINK‘ (del projektov vzajemnega interesa 1.35), in sicer daljnovod AC med Annabo in Tougourtom v Alžiriji ter daljnovod AC med De Jebilom in Marso Dhib v Tuniziji;

(b)	notranje okrepitve za povezovalni daljnovod Subotica (RS)–Sándorfalva (HU) (del projekta vzajemnega interesa 2.12), in sicer nadzemni vod med Novim Sadom 3 in Somborom 3, nadzemni vod med Srbobranom in Sremsko Mitrovico 2 ter rekonstrukcija razdelilne transformatorske postaje Subotica 3;

(c)	notranje okrepitve za povezavo med Wadijem El Natroonom (EG) in Mesogeio/St Stefanosom (EL) (poznano kot ‚GREGY Interconnector‘) (del projekta vzajemnega interesa 2.13) – notranji odseki v EG;

(d)

notranje okrepitve za povezavo med Bobovim Dolom (BG) in Leskovacem 2 (RS) (poznano kot ‚Central Balkan Corridor‘) (del projekta vzajemnega interesa 2.26), in sicer nadgradnjo nadzemnega voda med Nišem 2 in Kruševacem 1, nadgradnjo razdelilne transformatorske postaje Kruševac 1, nadgradnjo nadzemnega voda Kruševac 1 in Kraljevo 3, nadgradnjo nadzemnega voda med Kraljevim in Požego, nova razdelilna transformatorska postaja Požega, nov vod med Jagodino in Požarevacem, nadgradnja nadzemnega voda med Požego in Vardištem ter nova razdelilna transformatorska postaja v Požarevacu 3;

(e)	notranji odseki španske hrbtenične povezave (del projekta skupnega interesa 9.1.3): Coruña–Zamora, Huelva–Algeciras, Kastilja in Leon (med Zamoro in Harojem), Guitiriz–Zamora ter povezava Castilla La Mancha in Madrid;

(f)	notranji odsek Freiburg–Offenbach v Nemčiji (del projekta skupnega interesa 9.2.1);

(g)	odsek območja Limburga in njegova povezava s hrbtenično povezavo sever–jug na vzhodu NL (del projekta skupnega interesa 9.6);

(h)	notranji odsek v Nemčiji, ki se začne blizu Bremna in nadaljuje proti Hannovru (del projekta skupnega interesa 9.7.4);

(i)	notranji odsek v Franciji od Port-de-la-Nouvelle prek Barbaire (del projekta skupnega interesa 9.27.2);

(j)	notranji odsek v Franciji Bordeaux–Lussagnet (del projekta skupnega interesa 9.27.3);

(k)	notranji odsek v Nemčiji, ki se začne blizu Bremna in nadaljuje proti jugu (del projekta skupnega interesa 9.28);

(l)	notranji odsek v Združenem kraljestvu od Bactona do notranjega vodikovega omrežja Združenega kraljestva (del projekta vzajemnega interesa 9.35);

(m)	notranji odseki koridorja za vodik v Tuniziji v Severni Afriki (del projekta vzajemnega interesa 10.12);

(n)	notranji odsek na Švedskem, ki povezuje Kiruno z Luleo na nordijski vodikovi poti – Botnijski zaliv (del projekta skupnega interesa 11.1);

(o)	notranji odseki na Finskem (geografska sklicevanja so navedena kot označbe): Mäntsälä, Imatra, Kouvola, Kotka; notranji daljnovod nordijsko-baltskega vodikovega koridorja v Litvi, ki se povezuje s Klaipėdo (del projekta skupnega interesa 11.2);

(p)	odsek Švedska–Finska in povezava baltskega zbiralnika za vodik z otokom Gotland (del projekta skupnega interesa 11.3).

(5)

Številčenje projektov s seznama Unije

Projekti, ki so bili vključeni na prvi seznam Unije, ohranijo svojo prvotno številko projekta skupnega interesa / projekta vzajemnega interesa na sedanjem seznamu Unije. Projektom, ki so na novo vključeni na sedanji seznam Unije, se dodeli nova edinstvena številka projekta skupnega interesa / projekta vzajemnega interesa.

B. SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA IN PROJEKTOV VZAJEMNEGA INTERESA UNIJE

(1)

Elektroenergetske medomrežne povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ zahod – elektrika‘)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

1.1

Medomrežna povezava Portugalska–Španija: Beariz–Fontefría (ES), Fontefria (ES)–Ponte de Lima (PT) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT), vključno z razdelilnimi transformatorskimi postajami v krajih Beariz (ES), Fontefría (ES) in Ponte de Lima (PT)

1.2

Medomrežna povezava Gatica (ES)–Cubnezais (FR) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

1.3

Medomrežna povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.4

1.4.1

Notranji daljnovod Emden–vzhod–Osterath za povečanje zmogljivosti od severne Nemčije do Porenja (poznan kot ‚A-Nord‘)

1.5

Notranji daljnovod v Nemčiji Brunsbüttel/Wilster–Großgartach/Grafenrheinfeld za povečanje zmogljivosti na severni in južni meji (poznan kot ‚Suedlink‘)

1.6

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

1.7

1.7.1

Medomrežna povezava Navarra (ES)–Landes (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 1‘)

1.7.2

Medomrežna povezava med regijo Aragón (ES)–Marsillon (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 2‘)

1.8

Medomrežna povezava Lonny (FR)–Gramme (BE)

1.9

Notranja daljnovoda na severni belgijski meji Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘)

1.10

Medomrežna povezava med celinsko Italijo in Korziko (FR) ter Sardinijo (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

1.11

Projekt razširitve skladišča Kaunertal (AT)

1.12

Prečiščevalno-črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije NAVALEO (ES)

1.13

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Silvermines (IE)

1.14

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije RIEDL (DE)

1.16

Objekt vozlišča Green Hydrogen Hub Denmark za shranjevanje energije s stisnjenim zrakom (DK)

1.17

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije WSK PULS (DE)

1.18

Reverzibilni hidravlični črpalni sistem za shranjevanje energije AGUAYO II (ES)

1.22

Notranji daljnovod med območjem Bordeaux in območjem Nantes (FR) (poznano kot ‚Gila‘)

1.23

Notranji daljnovod Montalto–Avenza (IT) (poznan kot ‚HG North Tirehenian Corridor‘)

1.24

Notranji daljnovod Ovelgönne/Rastede/Wiefelstede/Westerstede–Bürstadt–Marxheim (Taunus) (DE) (poznan kot ‚Rhine–Main–Link‘)

1.25

Upravljavec spletnega omrežja ‚PSKW–Rio‘ (DE)

1.26

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije CHR IRENE (ES)

1.27

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije PSP CONSO II (ES)

1.28

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Villarosa (IT)

1.29

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Taccu Sa Pruna (IT)

1.30

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Favazzina (IT)

1.31

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije Serra Del Corvo (IT)

1.32

Skladišče energije s stisnjenim zrakom ‚CAES Ahaus, Nemčija‘ (DE)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
1.19	Medomrežna povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TN) (poznana kot ‚ELMED‘)
1.20	Medomrežna povezava med območjem Zeebrugge (BE) in Kemsleyem, Kent (UK) (poznana kot ‚Cronos‘)
1.21	Medomrežna povezava med območjem Emden (DE) in Corringhamom, Essex (UK) (poznana kot ‚Tarchon‘)
1.33	Medomrežna povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK) (poznana kot ‚North–South Interconnector‘) (št. 2.13.1 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa)
1.34	Medomrežna povezava Maynoothom (IE)–Bodelwyddan (UK) (poznana kot ‚MaresConnect‘)
1.35	Medomrežna povezava La Spezia (IT)– Annaba (DZ) ter Suvereto (IT)–Marsa Dhib (TN) (poznana kot ‚Medlink‘)

(2)

Medomrežne elektroenergetske povezave med severom in jugom v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (NSI East Electricity)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

2.1

Sklop Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.1.1

Medomrežna povezava Isar–Altheim/Ottenhofen (DE)–St.Peter (AT)

2.1.3

Notranji daljnovod Zahodna Tirolska–Zell–Ziller (AT)

2.1.4

Medomrežni povezovalni daljnovod Pleinting (DE)–St.Peter (AT)

2.2

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar (poznan kot ‚SuedOstLink‘)

2.3

Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.3.2

Notranji daljnovod Přestice–Kočín

2.3.3

Notranji daljnovod Kočín–Mírovka

2.4

Medomrežni povezovalni daljnovod Würmlach (AT)–Somplago (IT)

2.5

Sklop Madžarske in Romunije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.5.1

Medomrežni povezovalni daljnovod Józsa (HU)–Oradea (RO)

2.5.2

Notranji daljnovod Urechesti (RO)–Targu Jiu (RO)

2.5.3

Notranji daljnovod Targu Jiu (RO)–Paroseni (RO)

2.5.4

Notranji daljnovod Paroseni (RO)–Baru Mare (RO)

2.5.5

Notranji daljnovod Baru Mare (RO)–Hasdat (RO)

2.5.6

Nadgradnja razdelilne transformatorske postaje Rosiori (RO)

2.5.7

Medomrežni povezovalni daljnovod Nadab (RO)–Bekescsaba (HU)

2.6

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.6.1

Medomrežna povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

2.6.2

Medomrežna povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

2.7

Medomrežni povezovalni daljnovod Otrokovice (CZ)–Ladce (SK)

2.8

Medomrežni povezovalni daljnovod Lienz (AT)–regija Benečija (IT)

2.9

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Amfilochii (EL)

2.10

Sistem za shranjevanje energije v baterijah Ptolemaida (EL)

2.11

Posodobitev črpalnega objekta za shranjevanje hidroelektrične energije v kraju Čierny Váh (SK) (poznanega kot ‚SE Integrator‘)

2.14

Notranji daljnovod Villanova–Fano (IT) (poznan kot ‚Adriatic HVDC link‘)

2.15

Notranji daljnovod Lienz–Malta–Obersielach (AT)

2.16

Medomrežna povezava Hradec (CZ)–Röhrsdorf (DE)

2.17

Medomrežna povezava Galatina (IT)–Thesprotia (EL) (poznana kot ‚GRITA 2‘)

2.18

Notranji daljnovod St. Peter–Dürnrohr (AT)

2.19

Notranji daljnovod Foggia–Forli (IT) (poznan kot ‚HG Adriatic Corridor‘)

2.20

Medomrežna povezava Sajóivánka (HU)–Rimavská Sobota (SK) (št. 3.17 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa)

2.21

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Jadenici (BG) (št. 3.23 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa)

2.22

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Kozjaku (SI)

2.23

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Bataku (BG)

2.24

Črpalni objekt za shranjevanje hidroelektrične energije v Dospatu (BG)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
2.12	Medomrežna povezava Subotica (RS)–Sándorfalva (HU) (poznana kot ‚Pannonian Corridor‘)
2.13	Medomrežna povezava obala Sidi Barrani (EG)–Meogeia/St Stefanos (EL) (poznana kot ‚GREGY Interconnector‘)
2.25	Druga medomrežna povezava Villanova (IT)–Lastva (ME)
2.26	Medomrežna povezava Bobov Dol (BG)–Leskovac 2 (RS) (poznana kot ‚Central Balkan Corridor‘)
2.27	Povezava Anaklia (GE)–Constanta Sud (RO) (poznana kot ‚Black Sea interconnection cable‘)
2.28	Medomrežna povezava Mukačevo (UA)–Veľké Kapušany (SK)
2.29	Medomrežna povezava Artsyz (UA)–Isaccea (RO)

(3)

Načrt medomrežnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije (‚NMPBET – električna energija‘)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

3.2

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji

3.3

Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.3.3

Notranji daljnovod Paide–Sindi (EE)

3.3.5

Dodatni infrastrukturni vidiki v zvezi z izvajanjem sinhronizacije sistema baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem

3.3.6

Povezava med Litvo in Poljsko (poznana kot ‚Harmony Link‘)

3.3.11

Notranji daljnovod Dunowo–Żydowo Kierzkowo (PL)

3.3.12

Notranji daljnovod Piła Krzewina–Żydowo Kierzkowo (PL)

3.3.13

Notranji daljnovod Morzyczyn–Dunowo–Słupsk–Żarnowiec (PL)

3.3.14

Notranji daljnovod Żarnowiec–Gdansk/Gdansk Przyjaźń–Gdansk Błonia (PL)

3.5

Četrta medomrežna povezava med Finsko in Švedsko (poznana kot ‚Aurora line 2‘)

3.6

Medomrežna povezava med Finsko in Estonijo (poznana kot ‚Estlink 3‘)

3.7

Medomrežna povezava med Finsko in Estonijo (poznana kot ‚Fenno-Skan 3‘)

3.8

Povezava med Švedsko in Dansko (poznana kot ‚Upgrade to Konti–Skan‘)

3.9

Čezmejni projekt za krepitev v Latviji in Litvi

3.10

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode na Finskem (poznano kot ‚Kemijoki PSP‘)

(4)

Priobalna omrežja v severnih morjih (NSOG):

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
4.2	Hibridni priobalni medomrežni povezovalni daljnovod med Belgijo in Dansko (poznan kot ‚Triton Link‘)
4.3	Visokonapetostna razdelilna transformatorska postaja na morju in povezava s Menuelom (FR) (poznana kot ‚Priobalna povezava vetrnih elektrarn Centre Manche 1‘)
4.4	Visokonapetostna razdelilna transformatorska postaja na morju in povezava s Tourbe (FR) (poznana kot ‚Priobalna povezava vetrnih elektrarn Centre Manche 2‘)
4.7	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Fécamp-Grand Large 1 (FR)
4.8	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Fécamp-Grand Large 2 (FR)
4.9	Hibridni priobalni medomrežni povezovalni daljnovod med Nemčijo in Nizozemsko

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
4.5	Hibridni povezovalni vod med Princess Elisabeth Islandom (BE)–Kentom (UK) (poznan kot ‚Nautilus‘)
4.6	Hibridni povezovalni vod za visokonapetostni enosmerni tok med Veliko Britanijo in Nizozemsko (poznan kot ‚LionLink‘)
4.10	Hibridni priobalni povezovalni vod med Združenim kraljestvom in Nemčijo (poznan kot ‚HansaLink – Phase 1‘)

(5)

Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju priobalnih omrežij (BEMIP offshore):

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
5.1	Priobalni hibridni medomrežni povezovalni vod Latvije in Estonije (poznan kot ‚Elwind‘)
5.2	Priobalni hibridni povezovalni vod Bornholm Energy Island (BEI) med Dansko in Nemčijo

(6)

Južna in zahodna priobalna omrežja (SW offshore):

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
6.1	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Occitanie (FR)
6.2	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn PACA (FR)
6.3	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Golfe de Lion Centre (FR)

(7)

Južna in vzhodna priobalna omrežja (SE offshore):

za ta koridor ni bil predložen noben projekt.

(8)

Atlantska priobalna omrežja:

projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
8.1	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn v južni Bretanji (FR)
8.2	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Južni Atlantik Oléron 1 (FR)
8.3	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Južni Atlantik Oléron 2 (FR)
8.4	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Golfe de Gascogne Sud (FR)
8.5	Povezava priobalnih vetrnih elektrarn Bretagne Nord-Ouest (FR)

(9)

Vodikove medomrežne povezave v zahodni Evropi (HI West):

projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

9.1

Koridor Portugalska–Španija–Francija–Nemčija:

9.1.1

Notranja vodikova infrastruktura na Portugalskem

9.1.2.

Vodikov povezovalni plinovod Portugalska–Španija

9.1.3

Notranja vodikova infrastruktura v Španiji

9.1.4

Vodikov povezovalni plinovod Španija–Francija (poznan kot ‚BarMar‘)

9.1.5

Notranja vodikova infrastruktura v Franciji, povezana z Nemčijo (poznana kot ‚HyFen‘)

9.1.6

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji, povezana s Francijo (poznana kot ‚H2Hercules South-West‘).

9.2

Čezmejne vodikove doline v Franciji in Nemčiji:

9.2.1

Vodikova dolina v Nemčiji do francoske meje (poznana kot ‚RHYn‘)

9.2.2

Vodikova dolina v Franciji do nemške meje (poznana kot ‚Mosahyc‘)

9.3

Notranja vodikova infrastruktura v Franciji do belgijske meje (poznana kot ‚Franco-Belgian H2 corridor‘)

9.4

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚H2ercules West‘)

9.5

Notranja vodikova infrastruktura v Belgiji (poznana kot ‚Belgian Hydrogen Backbone‘)

9.6

Notranja vodikova infrastruktura na Nizozemskem (poznana kot ‚National Hydrogen Backbone‘)

9.7

Vodikovi povezovalni plinovodi National Hydrogen Backbone (NL)–Nemčija

Nemški del:

9.7.1

Vodikov povezovalni plinovod od hrbteničnega omrežja sever–jug na vzhodu do Oude (NL) (poznan kot ‚H2ercules North‘)

9.7.2

Vodikov povezovalni plinovod od hrbteničnega omrežja sever–jug na vzhodu do Vlieghuis (NL)–Vlieghuis–Ochtrup (DE)

9.7.3

Vodikov povezovalni plinovod od Nizozemske do Nemčije (poznan kot ‚Delta Rhine Corridor H2‘)

9.7.4

Vodikov povezovalni plinovod od Nemčije do Nizozemske 2 (poznan kot ‚Hyperlink‘)

9.7.5

Vodikov povezovalni plinovod od hrbteničnega omrežja za vodik sever–jug v Winterswijku/Vredenu na vzhodu do Nemčije (poznan kot ‚H2ercules North-West‘)

9.8

Plinovod za vodik na morju za Nemčijo (poznan kot ‚AquaDuctus‘)

9.9

Vodikov povezovalni plinovod Danska–Nemčija:

9.9.1

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚HyperLink III‘)

9.9.2

Notranja vodikova infrastruktura na Danskem (poznana kot ‚DK Hydrogen Pipeline West‘)

9.10

Sprejemni objekti za amoniak v Belgiji:

9.10.1

Sprejemni objekt za amoniak v Antwerpnu

9.10.2

Sprejemni objekt za amoniak Amplifhy v Antwerpnu

9.10.3

Sprejemni objekt za amoniak Zeebrugge New Molecules development

9.10.4

Sprejemni objekt za amoniak v Antwerpnu VEPA

9.11

Sprejemni objekti za amoniak v Nemčiji:

9.11.1

Sprejemni objekt za amoniak s terminalom v Brunsbüttlu

9.11.3

Sprejemni objekt za amoniak v Wilhelmshavnu (Uniper)

9.12

9.12.2

Sprejemni objekt za amoniak Amplifhy v Rotterdamu

9.13

Sprejemni objekt za amoniak v kraju Dunkerque (FR)

9.15

Obrati z elektrolizatorji v Španiji:

9.15.4

Elektrolizator Valle andaluz del Hidrógeno verde v Huelvi

9.15.5

Elektrolizator Asturias H2 valley

9.15.6

Elektrolizator Valdo Eume

9.15.7

Elektrolizator Catalina

9.15.8

Elektrolizator ErasmoPower2X

9.16

Obrati z elektrolizatorji v Franciji:

9.16.6

Elektrolizator GHYga H2

9.16.7

Elektrolizator H2V 59

9.17

9.17.4

Elektrolizator ScheldeH2 (NL)

9.18

Obrati z elektrolizatorji v Nemčiji:

9.18.3

Elektrolizator Rheinfelden

9.18.4

Elektrolizator GreenRoot

9.20

Danski objekt za shranjevanje vodika (DK)

9.21

Objekt za shranjevanje Hystock Opslag H2 (NL)

9.22

Objekti za shranjevanje vodika v Nemčiji:

9.22.1

Objekt za shranjevanje vodika Salthy Harsefeld

9.22.3

Objekt za shranjevanje vodika Harsefeld II A+B

9.22.4

Objekt za shranjevanje vodika EWE Huntorf

9.22.5

Objekt za shranjevanje vodika UST Krummhörn

9.22.6

Objekt za shranjevanje NWKG H2

9.22.7

Objekt za shranjevanje vodika EWE Jemgum

9.22.8

Gasunie SpHyGER Etzel

9.22.9

Razširitev objekta za shranjevanje RWE H2 Gronau-Epe (št. 9.22.2 na prvem seznamu Unije)

9.22.10

Objekt za shranjevanje RWE H2 Gronau-Epe – druga razširitev

9.22.11

Objekt za shranjevanje vodika UST Epe

9.24

Objekti za shranjevanje vodika v Španiji:

9.24.1

Objekt za shranjevanje vodika H2 North-1

9.24.2

Objekt za shranjevanje vodika H2 North-2

9.26

Vodikovi povezovalni plinovodi Francija–Luksemburg–Belgija:

9.26.1

Vodikov povezovalni plinovod Francija–Luksemburg (poznan kot ‚Hy4link (FR)‘)

9.26.2

Notranji plinovod za vodik v Luksemburgu do belgijske meje (poznan kot ‚Hy4link (LU)‘)

9.27

Notranja infrastruktura za vodik v Franciji od Bordeauxa do sredozemske obale:

9.27.1

MidHY

9.27.2

HySoW Mediterranean

9.27.3

HySoW Atlantic

9.28

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚HyperLink 4–5‘)

9.29

Vodikov koridor Italija–Švica–Nemčija:

9.29.1

Notranja infrastruktura za vodik v Italiji od Poggia Renatica do švicarske meje

9.29.2

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚Alpine HyWay‘)

9.30

Obrati z elektrolizatorji na Danskem:

9.30.1

Elektrolizator HØST PtX Esbjerg (prej Jyske Banke Nord PtX, št. 9.19 na prvem seznamu Unije)

9.30.2

Elektrolizator Hela

9.30.3

Elektrolizator Vidar

9.30.4

Elektrolizator Plug Idomlund

9.30.5

Elektrolizator Esbjerg

9.31

H2Austria&Bavaria+Store elektrolizator (AT)

9.32

Elektrolizator CHYMIA (BE)

9.33

Objekti za shranjevanje vodika v Franciji:

9.33.1

Objekt za shranjevanje vodika GeoH2 (št. 9.23 na prvem seznamu Unije)

9.33.2

Objekt za shranjevanje vodika HyPSTER_3

9.33.3

Objekt za shranjevanje vodika HySoW

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
9.34	Notranja vodikova infrastruktura v Švici (del vodikovega koridorja Italija–Švica–Nemčija) (poznan kot ‚Alpine H2 corridor‘)
9.35	Vodikov povezovalni plinovod Belgija–Združeno kraljestvo

(10)

Vodikove medomrežne povezave v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (HI East):

projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

10.1

SoutH2 corridor Tunizija–Italija–Avstrija–Nemčija:

10.1.1

Notranja vodikova infrastruktura v Italiji (poznana kot ‚Italian H2 Backbone‘)

10.1.2

Notranja vodikova infrastruktura v Avstriji (poznana kot ‚H2 Readiness of the TAG pipeline system‘)

10.1.3

Notranja vodikova infrastruktura v Avstriji (poznana kot ‚H2 Backbone WAG and Penta West‘)

10.1.4

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚HyPipe Bavaria – The Hydrogen Hub‘).

10.2

Vodikova medomrežna povezava Češka–Nemčija:

10.2.1

Notranja vodikova infrastruktura na Češkem v smeri Nemčije (poznana kot ‚Czech H2 Backbone West‘)

10.2.2

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚FLOW East – Making Hydrogen Happen‘).

10.2.3

Notranja vodikova infrastruktura v Nemčiji (poznana kot ‚H2ercules Network South-East‘)

10.3

Vodikova medomrežna povezava Grčija–Bolgarija:

10.3.1

Notranja vodikova infrastruktura v Grčiji v smeri meje z Bolgarijo (poznana kot ‚H2DRIA pipeline‘)

10.3.2

Notranja vodikova infrastruktura v Bolgariji v smeri meje z Grčijo

10.5

Srednjeevropski vodikov koridor Ukrajina–Slovaška–Češka–Nemčija:

10.5.1

Notranja vodikova infrastruktura na Slovaškem (poznana kot ‚Slovak Hydrogen Backbone‘)

10.5.2

Notranja vodikova infrastruktura na Češkem (poznana kot ‚Czech Hydrogen Backbone North‘)

10.6

Vodikova medomrežna povezava Slovaška–Madžarska:

10.6.1

Notranja vodikova infrastruktura na Slovaškem (poznana kot ‚SK-HU H2 corridor‘)

10.6.2

Notranja vodikova infrastruktura na Madžarskem (poznana kot ‚HU/SK hydrogen corridor‘)

10.7

Vodikov koridor Grčija–Italija:

10.7.1

Notranja vodikova infrastruktura v Grčiji (poznana kot ‚Komnina–Florovouni pipeline‘)

10.7.2

Plinovod za vodik na morju med Grčijo in Italijo (poznan kot ‚H2 Poseidon pipeline‘)

10.8

Sprejemni objekt za amoniak Ionian Energy Terminal (GR)

10.9

Objekt za elektrolizatorje Thalis 1 (GR)

10.10

EWE Hydrogen Storage Ruedersdorf (DE)

10.11

Fiume Treste Livello Underground Hydrogen Storage (IT)

Projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.	Opredelitev
10.12	Plinovod za vodik na morju med Tunizijo in Italijo (poznan kot ‚North Africa Hydrogen Corridor‘) (del koridorja SoutH2)
10.13	Notranja vodikova infrastruktura v Ukrajini (poznana kot ‚Central European Hydrogen Corridor (del UKR)‘)

(11)

Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju vodika (BEMIP Hydrogen):

projekti skupnega interesa, razviti v regiji:

Št.

Opredelitev

11.1

Vodikov povezovalni plinovod Švedska–Finska (poznan kot ‚Nordic Hydrogen Route – Bothnian Bay‘)

11.2

Vodikov povezovalni plinovod Finska–Estonija–Latvija–Litva–Poljska–Nemčija (poznan kot ‚Nordic-Baltic Hydrogen Corridor‘)

11.3

Vodikov povezovalni plinovod Finska–Nemčija (poznan kot ‚Baltic Sea Hydrogen Collector‘)

11.4

Medomrežne povezave H2 Nemčija–Poljska (poznano kot ‚Pomeranian Green Hydrogen cluster‘)

11.5

Obrati z elektrolizatorji na Finskem:

11.5.1

Porvoo Phase 2

11.5.2

Projekt FOX

11.5.3

Projekt Plug Power Kristinestad

(12)

Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij električne energije:

Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:

Št.	Opredelitev
12.2	CARMEN (BG, RO) za okrepitev čezmejnega sodelovanja in izmenjave podatkov med operaterji prenosnih sistemov, okrepitev sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, vlaganje v širitev omrežja in večjo zmogljivost za vključevanje novih obnovljivih virov energije ter izboljšanje stabilnosti, varnosti in prožnosti omrežja.
12.3	Danube InGrid (HU, SK) za učinkovito povezovanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov trga, priključenih na elektroenergetska omrežja na Madžarskem in Slovaškem
12.4	Gabreta Smart Grids (CZ, DE) za večjo zmogljivost gostovanja v omrežju, omogočanje spremljanja in nadzora srednjenapetostnih omrežij na daljavo ter izboljšanje možnosti za opazovanje in načrtovanje omrežja
12.5	GreenSwitch (AT, HR, SI) za večjo zmogljivost gostovanja za porazdeljene obnovljive vire in učinkovito vključevanje novih obremenitev, izboljšanje možnosti za opazovanje distribucijskega omrežja in povečanje čezmejne zmogljivosti
12.6	Selena (CZ, HU, SK) za izboljšanje energetske varnosti, učinkovitosti in odpornosti na Češkem, Madžarskem in Slovaškem s posodobitvijo in integracijo njihovih distribucijskih omrežij električne energije
12.7	Tune (HU, SI, SK) za povečanje možnosti nadzora in okrepitev elektroenergetskih omrežij v Sloveniji, na Slovaškem in Madžarskem

(13)

Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:

Št.	Opredelitev
13.1	Projekt CO2 TransPorts bo vzpostavil infrastrukturo za olajšanje zajemanja, prevoza in shranjevanja CO2 v velikem obsegu s pristaniških območij Rotterdama, Antwerpna in Severnega morja
13.2	Aramis – projekt čezmejnega transporta in shranjevanja CO2, sprejem od povzročiteljev emisij v zaledju pristaniškega območja Rotterdama, prenos po plinovodu do objekta za shranjevanje v nizozemskem epikontinentalnem pasu
13.4	Bifrost – projekt prenosa in shranjevanja s shranjevanjem na morju na Danskem od povzročiteljev emisij iz Danske, Nemčije in Poljske
13.5	Callisto – razvoj multimodalnih vozlišč CO2 v Sredozemlju za shranjevanje emisij CO2 iz Francije in Italije v skladiščih pred obalo Ravenne
13.6	Baltski konzorcij za CCS – čezmejni železniški prevoz CO2 po cevovodu in železnici / s tovarnjaki med Latvijo in Litvo z multimodalnim terminalom za utekočinjeni CO2 s sedežem v Klaipedi
13.7	Koridor Delta Ren – projekt prenosa CO2 po plinovodih od povzročiteljev emisij v Porurju v Nemčiji in na območju Rotterdama na Nizozemskem v objekte za shranjevanje na morju pred nizozemsko obalo
13.8	EU2NSEA – čezmejno omrežje CO2, razvito med Belgijo, Nemčijo in Norveško tudi za zbiranje CO2 iz DK, FR, LV, NL, PL in SE s shranjevanjem v norveškem epikontinentalnem pasu
13.10	Norne – infrastruktura za prenos na Danskem s shranjevanjem na kopnem in po možnosti na morju; prevoz od povzročiteljev emisij, predvsem iz DK, SE, BE in UK, na Dansko bo potekal z ladjo
13.11	Prinos – Apollo CO2 – shranjevanje na morju na polju Prinos za emisije iz EL po plinovodu ter iz BG, HR, CY, EL, IT in SI z ladjo
13.12	Pycasso – prevoz in shranjevanje CO2 na kopnem v jugozahodni Franciji, za povzročitelje emisij iz industrije v Franciji in Španiji
13.15	BaltiCO2Net – projekt vključuje 17 pobud za zajemanje na območjih industrijskih emisij v petih državah članicah EU (DK, DE, LV, PL, SE), shranjevanje na kopnem pa je predvideno na Danskem.
13.16	ECO2CEE – LCO2 terminal v Gdansku za prejem CO2 iz industrije na Poljskem prek cevovoda in terminal v Klaipedi, ki prejema CO2 iz litvanskega obrata prek cevovoda / po železnici / s tovornjaki (št. 13.3 na prvem seznamu Unije)

Projekti skupnega interesa, razviti na tematskem področju:

Št.	Opredelitev
13.13	Northern Lights – projekt čezmejne povezave za CO2 med več evropskimi pobudami za zajemanje (med drugim v Belgiji, Nemčiji, na Irskem, v Franciji in na Švedskem), prevoz z ladjo do objekta za shranjevanje v norveškem epikontinentalnem pasu
13.14	Nautilus CCS – emisije z območij Le Havre, Dunkerque, Duisburg in Rogaland, ki se zajemejo in prevažajo z ladjo v različne ponore v Severnem morju (razširitev št. 12.8 na petem seznamu projektov skupnega interesa)
13.17	Atlas – shranjevanje pred obalo Atlasa (NO) in prevoz CO2 z linijskimi plovili z neposredno zmogljivostjo raztovarjanja in enota za plavajoče zbiranje, shranjevanje in raztovarjanje kot možnost za CO2, zajet na industrijskih lokacijah v EU
13.18	Carbon Connect – približno 200 km dolg čezmejni podmorski plinovod za prevoz in shranjevanje antropogenega CO2 iz Zeebruggeja (Belgija) do britanskega sektorja južnega Severnega morja
13.19	German Carbon Transport Grid – projekt namerava zgraditi in upravljati obsežno omrežje cevovodov za CO2 v Nemčiji, prevoz emisij v ponore CO2 v severni Evropi in povezavo omrežja z različnimi nacionalnimi omrežji.

(14)

Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih plinskih omrežij:

Št.	Opredelitev
14.1	GREENCONNECT (omrežje za učinkovita omrežja za plin iz obnovljivih virov in čezmejno delovanje za nove neto ničelne energetske medomrežne povezave in prenos)
14.2	Projekt pametnega plinskega omrežja Hrvaške in Slovenije
14.3	Projekt SmartSwitch – narediti obstoječi grški in bolgarski prenosni sistemi za plin bolj pameten za vključitev vodika in obnovljivih plinov v omrežje

(15)

Projekti, ki ohranjajo status projekta skupnega interesa (odstopanje iz člena 24):

Št.	Opredelitev
15.1	Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje – plinovod z Italijo pri Geli
15.2	Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Cipra in Krete (poznan kot ‚EastMed Pipeline‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli

C. SEZNAMI ‚PROJEKTOV, KI NE ŠTEJEJO VEČ ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA ALI PROJEKTE VZAJEMNEGA INTERESA‘ IN ‚PROJEKTOV, KI SO ZDAJ SESTAVNI DEL DRUGIH PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA ALI PROJEKTOV VZAJEMNEGA INTERESA‘

(1)

Elektroenergetske medomrežne povezave v zahodni Evropi (NSI West Electricity)

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa

1.4.2

1.4.3

1.15

(2)

Medomrežne elektroenergetske povezave med severom in jugom v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (NSI East Electricity)

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

2.1.2

2.3.1

(3)

Načrt medomrežnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije (BEMIP električna energija)

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

3.1
3.3.1
3.3.2
3.3.4
3.3.7
3.3.8
3.3.9
3.3.10
3.3.15
3.4.1
3.4.2

(4)

Priobalna omrežja v severnih morjih (NSOG)

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

4.1

(9)

Vodikove medomrežne povezave v zahodni Evropi (HI West)

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

9.11.2
9.12.1
9.12.3
9.14
9.15.1
9.15.2
9.15.3
9.16.1
9.16.2
9.16.3
9.16.4
9.16.5
9.17.1
9.17.2
9.17.3
9.18.1
9.18.2
9.19
9.22.2
9.25

(10)

Vodikove medomrežne povezave v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi (HI East)

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa	Številka projekta skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
10.4	10.5 in 10.13

(12)

Prednostno tematsko področje – uvedba pametnih omrežij električne energije

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

12.1

(13)

Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Številke projektov skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ali projektov vzajemnega interesa

13.9

“