KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA in

EVROPSKA UNIJA

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenice, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o energetski listini, ki je bila podpisana 17. decembra 1994 v Lizboni (1) in v imenu Evropskih skupnosti odobrena s Sklepom Sveta in Komisije 98/181/ES, ESPJ, Euratom z dne 23. septembra 1997  (2), kakor je bil nazadnje spremenjen,

OB UPOŠTEVANJU pravil običajnega mednarodnega prava, kakor so kodificirana v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb, podpisani 23. maja 1969 na Dunaju,

OB UPOŠTEVANJU, da članice organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu člena 1, točka 3, Pogodbe o energetski listini izražajo skupno razumevanje glede razlage in uporabe pogodbe v medsebojnih odnosih,

OB SKLICEVANJU na to, da odstop od Pogodbe o energetski listini ne vpliva na sestavo organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz navedene pogodbe niti ne izključuje interesa za izražanje skupnega razumevanja glede razlage in uporabe navedene pogodbe, dokler se lahko šteje, da ima ta pravni učinek v zvezi s pogodbenico, ki je odstopila, in zlasti kar zadeva člen 47(3) Pogodbe o energetski listini,

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in splošnih načel prava Evropske unije,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba sklicevanje na Evropsko unijo v tem sporazumu razumeti tudi kot sklicevanje na njeno predhodnico, Evropsko gospodarsko skupnost, ter nato na Evropsko skupnost, dokler je ni nadomestila Evropska unija,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da v skladu s sodno prakso Stalnega meddržavnega sodišča (3) in Meddržavnega sodišča (4) pravica do verodostojne razlage pravnega pravila v zvezi z mednarodnim sporazumom pripada pogodbenicam navedenega sporazuma,

OB SKLICEVANJU na to, da so države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) pravico do verodostojnih razlag prava Unije prenesle na Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), kot je slednje pojasnilo v sodbi z dne 30. maja 2006 v zadevi C-459/03, Komisija/Irska (Mox Plant) (5), v kateri je razsodilo, da izključna pristojnost za razlago in uporabo prava Unije v primeru spora med dvema državama članicama ali med Evropsko unijo in državo članico zajema tudi razlago in uporabo mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenice so Evropska unija in njene države članice,

OB SKLICEVANJU na to, da države članice v skladu s členom 344 PDEU sporov glede razlage ali uporabe Pogodb ne smejo reševati na noben drug način, kot je določen v njih,

OB SKLICEVANJU na to, da je Sodišče v sodbi z dne 6. marca 2018 v zadevi C-284/16, Achmea (6), razsodilo, da je treba člena 267 in 344 PDEU razlagati tako, kot da nasprotujeta določbi mednarodnega sporazuma, sklenjenega med državami članicami, na podlagi katere lahko investitor iz ene od teh držav članic v primeru spora glede naložb v drugi državi članici vloži tožbo zoper to državo članico pred arbitražnim sodiščem, katerega pristojnost se je ta država članica zavezala sprejeti,

OB SKLICEVANJU na dosledno poudarjano stališče Evropske unije, da Pogodba o energetski listini ni bila namenjena uporabi v odnosih znotraj EU in da Evropska unija, Evropska skupnost za atomsko energijo in njune države članice niso imele in ne bi mogle imeti namena, da bi Pogodba o energetski listini ustvarila kakršne koli obveznosti med njimi, saj je bila izpogajana kot instrument zunanje energetske politike Evropske unije z namenom vzpostavitve okvira za sodelovanje na področju energije s tretjimi državami, medtem ko notranjo energetsko politiko Evropske unije sestavlja izpopolnjen sistem pravil za oblikovanje notranjega trga na področju energije, ki izključno urejajo odnose med državami članicami na tem področju,

OB SKLICEVANJU na to, da je Sodišče v sodbi z dne 2. septembra 2021 v zadevi C-741/19, Republika Moldavija/Komstroy (7) (v nadaljnjem besedilu: sodba v zadevi Komstroy), potrjeni z mnenjem Sodišča z dne 16. junija 2022, 1/20 (8) razsodilo, da je treba člen 26(2), točka (c), Pogodbe o energetski listini razlagati tako, kot da se ne uporablja za spore med državo članico in investitorjem iz druge države članice v zvezi z naložbo investitorja v prvi državi članici,

OB SKLICEVANJU na to, da se razlaga Pogodbe o energetski listini iz sodbe v zadevi Komstroy kot razlaga pristojnega sodišča, ki odraža splošno načelo mednarodnega javnega prava, uporablja od odobritve Pogodbe o energetski listini s strani Evropskih skupnosti in njihovih držav članic,

OB UPOŠTEVANJU tega, da je treba člena 267 in 344 PDEU razlagati tako, kot da nasprotujeta razlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini, ki omogoča, da se spori med investitorjem iz ene države članice na eni strani in drugo državo članico ali Evropsko unijo na drugi strani rešujejo pred arbitražnim sodiščem (v nadaljnjem besedilu: arbitražni postopek znotraj EU), ter

OB UPOŠTEVANJU, da se v vsakem primeru, kadar spora med investitorjem iz ene države članice na eni strani in drugo državo članico ali Evropsko unijo na drugi strani ni mogoče rešiti sporazumno, stranka v zadevnem sporu lahko vedno odloči, da spor predloži v reševanje pristojnim sodiščem ali upravnim sodiščem v skladu z nacionalnim pravom, kot to zagotavljajo splošna pravna načela in spoštovanje temeljnih pravic, ki so med drugim zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah,

OB SKUPNEM RAZUMEVANJU, izraženem v tem sporazumu, da posledično klavzule, kakršna je člen 26 Pogodbe o energetski listini, ni bilo, ni in ne bo mogoče uporabiti kot pravno podlago za arbitražni postopek, ki ga začne investitor iz ene države članice v zvezi z naložbami v drugi državi članici,

OB POTRDITVI Izjave št. 17 o primarnosti, priložene Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, v kateri se opozarja, da imajo Pogodbe in pravo, ki ga je Unija sprejela na podlagi Pogodb, prednost pred pravom držav članic in da je načelo primarnosti kolizijsko pravilo v njihovih medsebojnih odnosih,

OB UPOŠTEVANJU, da se za rešitev kakršne koli kolizije pravil posledično lahko mednarodni sporazum, ki so ga sklenile države članice v skladu z mednarodnim pravom, v odnosih znotraj EU uporablja le, če so njegove določbe združljive s Pogodbami EU,

OB UPOŠTEVANJU, da, ker člena 26 Pogodbe o energetski listini ni mogoče uporabiti kot pravno podlago za arbitražne postopke znotraj EU, člen 47(3) Pogodbe o energetski listini ne more zajemati takih postopkov in ni bilo namenjeno, da bi jih,

OB UPOŠTEVANJU, da bi, ker člena 26 Pogodbe o energetski listini ni mogoče uporabiti kot pravne podlage za arbitražne postopke znotraj EU, morale pogodbenice, ki jih zadevajo še nerešeni arbitražni postopki znotraj EU, ne glede na to, ali so tožena stranka ali država članica investitorja, sodelovati, da se zagotovi, da je zadevno arbitražno sodišče obveščeno o obstoju tega sporazuma, kar bi omogočilo ustrezno ugotovitev, da arbitražno sodišče ni pristojno,

OB UPOŠTEVANJU, da se poleg tega ne bi smel registrirati noben nov arbitražni postopek znotraj EU, ter OB STRINJANJU, da bi morale v primerih, ko je obvestilo o arbitraži kljub temu izdano, pogodbenice, ki jih zadeva navedeni postopek, ne glede na to, ali so tožena stranka ali država članica investitorja, sodelovati, da se zagotovi, da je zadevno arbitražno sodišče obveščeno o obstoju tega sporazuma, kar bi omogočilo ustrezno ugotovitev, da člena 26 Pogodbe o energetski listini ni mogoče uporabiti kot pravno podlago za tak postopek,

OB UPOŠTEVANJU, da se ne glede na navedeno poravnave in odločbe v zadevah arbitraže v zvezi z naložbami znotraj EU, ki jih ni več mogoče razglasiti za nične ali razveljaviti ter ki so bile prostovoljno izpolnjene ali pravnomočno izvršene, ne bi smele izpodbijati,

OBŽALUJOČ, da so arbitražna sodišča v arbitražnih postopkih znotraj EU, začetih na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini, arbitražne odločbe že izdajala, jih še naprej izdajajo in bi jih še vedno lahko izdajala na način, ki je v nasprotju s pravom Evropske unije, tudi kakor se razlaga s sodno prakso Sodišča,

ter OBŽALUJOČ, da so take arbitražne odločbe predmet izvršilnih postopkov, tudi v tretjih državah, da arbitražna sodišča v nerešenih arbitražnih postopkih znotraj EU, ki naj bi temeljili na členu 26 Pogodbe o energetski listini, ne zavračajo pristojnosti in jurisdikcije ter da arbitražne institucije še naprej registrirajo nove arbitražne postopke in jih ne zavržejo kot očitno nedopustne zaradi odsotnosti privolitve v arbitražo,

OB UPOŠTEVANJU, da je zato treba izrecno in nedvoumno ponovno poudariti dosledno stališče pogodbenic s sporazumom, ki ponovno potrjuje njihovo skupno razumevanje glede razlage in uporabe Pogodbe o energetski listini, kot jo razlaga Sodišče, kolikor zadeva arbitražne postopke znotraj EU,

OB UPOŠTEVANJU, da so v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 5. februarja 1970, Barcelona Traction, Light and Power Company Limited  (9), in kot je pojasnilo Sodišče v sodbi v zadevi Komstroy, nekatere določbe Pogodbe o energetski listini namenjene urejanju dvostranskih odnosov,

OB UPOŠTEVANJU, da se tako ta sporazum nanaša le na dvostranske odnose med pogodbenicami in s tem na investitorje iz teh držav članic kot pogodbenic Pogodbe o energetski listini ter da zato ta sporazum zadeva le tiste pogodbenice Pogodbe o energetski listini, ki jih zavezuje pravo Evropske unije kot organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu člena 1, točka 3, Pogodbe o energetski listini, in ne vpliva na uživanje pravic, ki jih imajo druge pogodbenice Pogodbe o energetski listini na podlagi navedene pogodbe, ali na izpolnjevanje njihovih obveznosti,

OB SKLICEVANJU na to, da so pogodbenice obvestile pogodbenice Pogodbe o energetski listini, da nameravajo skleniti ta sporazum,

OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenice s sklenitvijo tega sporazuma in v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi na podlagi prava Evropske unije, vendar brez poseganja v njihovo pravico, da v zvezi s stroški, ki nastanejo zanje kot tožene stranke v zvezi z arbitražnimi postopki znotraj EU, vložijo zahtevke, ki se jim zdijo primerni, zagotavljajo popolno in učinkovito spoštovanje sodbe v zadevi Komstroy ter poudarjajo neizvršljivost obstoječih arbitražnih odločb, obveznost arbitražnih sodišč, da nemudoma končajo vse še nerešene arbitražne postopke znotraj EU, obveznost arbitražnih institucij, da ne registrirajo nobenih nadaljnjih arbitražnih postopkov znotraj EU v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi člena 36(3) Konvencije o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav (ICSID), sklenjene 18. marca 1965 v Washingtonu, in člena 12 arbitražnih pravil Stockholmske trgovinske zbornice (SCC), in obveznost arbitražnih sodišč, da razglasijo, da so vsi arbitražni postopki znotraj EU, ki se želijo vpisati pri njih, brez pravne podlage,

OB RAZUMEVANJU, da ta sporazum zajema arbitražno reševanje sporov med investitorji in državo, ki vključujejo pogodbenice v sporih znotraj EU na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini v skladu s katero koli arbitražno konvencijo ali sklopom pravil, vključno z ICSID in arbitražnimi pravili ICSID, arbitražnimi pravili arbitražnega instituta SCC, arbitražnimi pravili Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo in ad hoc arbitražami, ter

OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico Evropske komisije ali katere koli države članice, da vloži tožbo pri Sodišču na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM: