(1)

Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), ki ureja mednarodni letalski promet, je začela veljati 4. aprila 1947. Z njo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(2)

Vse države članice so države pogodbenice Čikaške konvencije (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) in članice ICAO, Unija pa ima status opazovalke v nekaterih organih ICAO. V Svetu ICAO je zastopanih šest držav članic.

(3)

Svet ICAO lahko na podlagi člena 54(l), Čikaške konvencije sprejme mednarodne standarde in priporočene prakse v obliki prilog k Čikaški konvenciji.

(4)

Svet ICAO naj bi na 237. zasedanju sprejel spremembo 20 Priloge 13 – Preiskovanje letalskih nesreč in incidentov – k Čikaški konvenciji (v nadaljnjem besedilu: sprememba 20).

(5)

Glavni namen spremembe 20 je izboljšati varnost v letalstvu z zagotavljanjem visoke ravni učinkovitosti, hitrosti in kakovosti preiskav v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu.

(6)

Evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva (ENCASIA), vzpostavljeno s členom 7 Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1), je med drugim odgovorno za svetovanje institucijam Unije o vseh vidikih oblikovanja ter izvajanja politik Unije in predpisov Unije o preiskavah v zvezi z varnostjo ter o preprečevanju nesreč in incidentov. ENCASIA je prispevala k pripravi predloga spremembe 20.

(7)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Svetu ICAO, saj bo sprememba 20, ko bo sprejeta, zavezujoča v mednarodnem pravu v skladu s členom 90(a) Čikaške konvencije in bo lahko odločilno vplivala na vsebino prava Unije, zlasti Uredbo (EU) št. 996/2010. Področje uporabe tega sklepa bi bilo treba omejiti na vsebino spremembe 20, kolikor ta vsebina spada na področje, ki ga že v veliki meri zajemajo skupna pravila EU. Ta sklep ne bi smel vplivati na razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami na področju letalstva.

(8)

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 237. zasedanju Sveta ICAO ali katerem koli naslednjem zasedanju v zvezi s sprejetjem spremembe 20, bi moralo biti, da se sprejetje navedene spremembe 20 podpre. Stališče Unije bi morale izraziti države članice, ki so članice Sveta ICAO in delujejo skupno v interesu Unije.

(9)

Na podlagi člena 38 Čikaške konvencije vsaka država pogodbenica, ki meni, da ne more v celoti spoštovati mednarodnega standarda ali postopka ali v celoti uskladiti svojih predpisov ali praks s kakršnim koli takim mednarodnim standardom ali postopkom po njegovem sprejetju, ali meni, da mora sprejeti predpise in prakse, ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od tistih, določenih v mednarodnem standardu, ICAO takoj uradno obvesti o odstopanjih med lastno prakso in prakso, ki jo določa mednarodni standard.

(10)

Na podlagi člena 90 Čikaške konvencije vsaka priloga iz člena 54 Čikaške konvencije ali vsaka sprememba priloge začne veljati v treh mesecih po njeni predložitvi državam pogodbenicam ali po izteku daljšega časovnega obdobja, ki ga morda predpiše Svet ICAO, razen če medtem večina držav pogodbenic priglasi svoje nestrinjanje Svetu ICAO.

(11)

Stališče Unije, potem ko bo Svet ICAO sprejel spremembo 20 k Čikaški konvenciji, kar naznani generalni sekretar ICAO v postopku z dopisom ICAO, kolikor ta vsebina spada na področje, ki ga že v veliki meri zajemajo skupna pravila EU, bi moralo biti, da se ne priglasi nestrinjanje in se zagotovi skladnost s spremembo 20. Kadar bi zakonodaja Unije odstopala od novo sprejetih standardov in priporočenih praks po predvidenem datumu začetka njihove uporabe, bi bilo treba ICAO priglasiti odstopanja v primerjavi z navedenimi standardi in priporočenimi praksami. Stališče Unije v zvezi s takim odstopanjem bi moralo temeljiti na pisnem dokumentu, ki ga Komisija predloži Svetu v razpravo in odobritev. To stališče bi morale izraziti vse države članice Unije, ki delujejo skupno v interesu Unije –