(1)

Naslov II, poglavje V, Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 (1) določa oprostitev uvoznih dajatev na blago, ki se iz tretje države pošlje neposredno prejemniku v Uniji v pošiljkah, katerih skupna realna vrednost ne presega 150 EUR (v nadaljnjem besedilu: oprostitev na podlagi praga).

(2)

Do 1. julija 2021 je bil plačila uvoznega DDV oproščen tudi uvoz blaga, katerega vrednost ni presegala 22 EUR. Povečanje obsega uvoza blaga male vrednosti zaradi silovite rasti e-trgovanja in s tem povezanih olajšav je carinskim organom otežilo izpolnjevanje fiskalnih in nefiskalnih zahtev. Zato je bila z Direktivo Sveta (EU) 2017/2455 (2) odpravljena oprostitev plačila DDV za uvoz tega blaga male vrednosti, da bi zaščitili prihodke od davkov držav članic, ustvarili enake konkurenčne pogoje za zadevna podjetja in čim bolj zmanjšali obremenitev zadevnih podjetij. Hkrati se je ohranila oprostitev plačila carinske dajatve na blago v vrednosti do 150 EUR. Vendar se je izkazalo, da to omogoča sistematično zlorabo tega praga s prenizkim vrednotenjem in umetno delitvijo pošiljk.

(3)

V digitaliziranem carinskem okolju, v katerem so elektronski podatki na voljo za vse uvoženo blago ne glede na njegovo vrednost, ohranitev oprostitve plačila carinske dajatve, ki je bila uvedena za preprečitev nesorazmernega upravnega bremena za carinske organe, podjetja in fizične osebe, ni več upravičena. Hkrati je zaradi znatnega obsega uvoza blaga male vrednosti postalo nujno učinkoviteje zaščititi finančne interese Unije in njenih držav članic.

(4)

Zato je treba odpraviti oprostitev na podlagi praga in črtati poglavje V naslova II Uredbe (ES) št. 1186/2009.

(5)

Glede na izzive zaradi velike količine majhnih paketov, ki vstopajo v Unijo, za evropske potrošnike in za podjetja, je pomembno, da se oprostitev na podlagi praga hitro odpravi. Vendar bi bilo treba do sprejetja novega carinskega zakonika Unije, s katerim naj bi se vzpostavila nova centralizirana informacijska infrastruktura Unije, ključna za učinkovit izračun carinskega dolga in obveščanje o njem, uvesti prehodni ukrep začasne narave glede vseh zneskov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1186/2009, da bi se lažje konkretno izvedlo odpravo te oprostitve.

(6)

V okviru tega prehodnega ukrepa bo treba za obvladovanje praktičnih učinkov, ki bodo posledica odprave oprostitve na podlagi praga, uporabiti obstoječa digitalna orodja na ravni Unije in nacionalni ravni. Zaradi tehničnih omejitev navedenih orodij v zvezi z velikim povečanjem operacij, ki jih bodo morali carinski organi upravljati kot posledico, bi se morala za vse gospodarske subjekte, ki so se registrirali za posebno ureditev iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive Sveta 2006/112/ES (3) (uvozna ureditev „vse na enem mestu“, v nadaljnjem besedilu: ureditev UVEM) in jo uporabljajo, ter blago v poštni pošiljki, kot je opredeljeno v členu 1, točka 24, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (4), uporabljati poenostavljena začasna tarifna obravnava na podlagi enotnega zneska posebne carinske dajatve na izdelek, pri čemer se ne upoštevanja poreklo izdelka in blago, zajeto v pošiljkah, katerega realna vrednost ne presega skupaj 150 EUR. Nasprotno pa bi se morala skupna carinska tarifa, kot je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (5), še naprej uporabljati za vse druge gospodarske subjekte, ki niso registrirani za ureditev UVEM.

(7)

Prehodni ukrep bi se tudi moral uporabljati saj je tarifna uvrstitev zadevnega blaga v carinski deklaraciji le na ravni podštevilk harmoniziranega sistema in zato ni dovolj natančna za določitev točne carinske dajatve na podlagi celovite tarifne uvrstitve v kombinirano nomenklaturo, določeno z Uredbo (EGS) št. 2658/87.

(8)

Glede na veliko količino majhnih paketov, ki vstopajo v Unijo in ki jih morajo carinske uprave obravnavati, kratko fazo izvajanja in dejstvo, da je treba za določitev poenostavljene začasne tarifne obravnave uporabiti nacionalna informacijska orodja, bi bilo treba priznati, da bo zagotovitev praktične izvedbe oprostitve na podlagi praga za države članice izziv. Če se izkaže, da tradicionalnih lastnih sredstev, ki temeljijo na uporabi poenostavljene začasne tarifne obravnave, ni mogoče izterjati, je treba te težavne okoliščine upoštevati pri oceni tega, ali bi bilo treba zadevno državo članico oprostiti obveznosti, da Komisiji da na razpolago zneske v višini določenih dajatev na podlagi člena 13(2), točka (b), Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (6).

(9)

V to uredbo bi bilo treba vključiti dve klavzuli o oceni in pregledu; eno za oceno, ali se pojavlja preusmeritev trgovinskih tokov, zlasti stran od ureditve UVEM in v ureditev, ki ni ureditev UVEM, da bi se izognili temu, da bi akterji plačevali začasno pavšalno dajatev. Za izvedbo te ocene je pomembno, da Komisija uporabi podatke, ki jih ima na voljo. Cilj druge ocene in pregleda bi moral biti spremljati napredek pri razvoju nove centralizirane informacijske infrastrukture Unije, ki naj bi bila ključna za učinkovit izračun carinskega dolga v transakcijah e-trgovanja in obveščanje o njem. Namen izvedbe te ocene bi moral biti ugotoviti, ali je treba prehodni ukrep, uveden s to uredbo, podaljšati.

(10)

V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, zlasti nemotenega delovanja carinske unije in enotnega trga.

(11)

Uredbo (ES) št. 1186/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(a)

je uvoz blaga oproščen DDV v skladu s členom 143(1), točka (ca), Direktive 2006/112/ES ali

(b)

to zadeva blago v poštni pošiljki, kot je opredeljeno v členu 1, točka 24, Delegirane uredbe (EU) 2015/2446.