(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom valina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 5. novembra 2024 vložila družba Eurolysine SAS (v nadaljnjem besedilu: družba Eurolysine ali pritožnik). Pritožbo je vložila industrija valina v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/326 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza valina iz Kitajske.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 17. julija 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

(5)

Družba Bayannur Huaheng Biotechnology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba BHB, skupaj z njenimi povezanimi družbami: skupina Huaheng) je 23. julija 2025 predložila pisno stališče, v katerem je izrazila svoja stališča o domnevnih tehnično-vsebinskih napakah pri izračunu stopnje dampinga, ki se uporablja zanjo, pri čemer je trdila, da je Komisija storila napako, ker (i) je dvakrat odštela bančne stroške, (ii) upoštevala le ceno na enoto za koruzni škrob namesto povprečja cen na enoto za koruzni škrob in beljakovinski prah glede na prilagoditev referenčne vrednosti koruznega škroba navzgor zaradi pribitka za gensko nespremenjeno koruzo ter (iii) uporabila 23,3-odstotne prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški), ki vključujejo znesek 17 848 USD za stroške distribucije, saj so bili ti stroški distribucije domnevno odšteti od izvozne cene.

(6)

Po mnenju Komisije je bila trditev iz točke (ii) utemeljena, zato je ustrezno prilagodila stopnjo dampinga za skupino Huaheng. Trditev iz točke (i) je bila v začasni fazi zavrnjena, vendar je bila po predložitvi dodatnih dokazov po začasnem razkritju ponovno preučena v uvodni izjavi 145. Trditev družbe CJ (Shenyang) Biotechnology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba CJS), podobna trditvi iz točke (iii), je bila zavrnjena v začasni fazi in v uvodnih izjavah 140 in 141.

(7)

Komisija je 14. avgusta 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1737 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz valina s poreklom iz zadevne države.

(8)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik in vzorčena proizvajalca izvoznika, družba CJS, skupaj z njenimi povezanimi družbami, in skupina Huaheng v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami.

(9)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala s pritožnikom, družbo CJS, skupaj z njenimi povezanimi družbami, in skupino Huaheng.

(10)

Po začasnem razkritju se je družba Ajinomoto Omnichem, Belgija (v nadaljnjem besedilu: družba Ajinomoto), uvoznik, povezan s kitajskim nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom Shanghai Ajinomoto Amino Acid Co. Ltd, registrirala kot zainteresirana stran in predložila pripombe v zvezi z obsegom izdelka. Te pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah 27 do 37.

(11)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(12)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz valina s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Pripombe so predložili pritožnik, skupina Huaheng ter družbi CJS in Ajinomoto.

(13)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bilo to tudi odobreno. Zaslišanja so potekala s pritožnikom, skupino Huaheng in družbo CJS.

(14)

Ker glede vzorčenja nepovezanih uvoznikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 8 začasne uredbe.

(15)

V zvezi z vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov je pritožnik trdil, da podatki za obdobje preiskave (OP), na katerih je temeljil vzorec proizvajalcev izvoznikov, niso ustrezno zajeli tržne dinamike, ki se je začela pred obdobjem preiskave. Trdil je, da je bil obseg prodaje družbe CJS v Unijo izjemno omejen v primerjavi z njeno prodajo na kitajskem trgu. Zato je pritožnik trdil, da družba CJS ne bi bila reprezentativna za razmere na trgu, saj je damping ocenjen kot razlika med izvozno in domačo ceno.

(16)

Komisija je izpostavila, da je bil v preiskavi ugotovljen obstoj znatnih izkrivljanj na trgu valina na Kitajskem in da zato normalna vrednost ne temelji na domači prodaji proizvajalcev izvoznikov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 začasne uredbe, je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času, družba CJS pa je bila reprezentativna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(17)

Pritožnik je tudi ponovno trdil, da družba CJS ni reprezentativna, ker ni v kitajski lasti. V podporo temu je izpostavil, da je bila družba CJS med pritožniki v tekočih protidampinških preiskavah uvoza lizina iz Kitajske v Brazilijo in Združene države Amerike (ZDA).

(18)

Komisija je del te trditve, tj. da je bila družba CJS tuja družba, ki je delovala na Kitajskem in zato ni delovala pod enakimi pogoji kot družbe v kitajski lasti, že zavrnila v uvodni izjavi 16 začasne uredbe, saj ta merila niso bila pomembna za vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe, ki določa, da mora vzorec temeljiti na največjem reprezentativnem obsegu izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Prav tako ni pomembna vloga podjetij, ki so vključena v druge produkte in spadajo v pristojnost drugih jurisdikcij. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(19)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da se je izvoz družbe CJS v Unijo močno zmanjšal v korist drugih kitajskih izvoznikov, saj je cena valina družbe CJS znatno višja. Dodal je, da to potrjujejo ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 133 v zvezi z uporabo stopnje dobička nepovezanega uvoznika (Quimidroga’s S.A., v nadaljnjem besedilu: družba Quimidroga), ki se ni štela za reprezentativno.

(20)

Komisija je opozorila, da mora v skladu s členom 17 osnovne uredbe vzorec temeljiti na podatkih, ki so bili na voljo v času njegove izbire. Na podlagi teh podatkov je bil po mnenju Komisije vzorec reprezentativen za izvoz zadevnega izdelka v obdobju preiskave. Okoliščine, ki so nastale po obdobju preiskave, niso pomembne za izbiro vzorca. Podobno cena uvoza valina ni bila pomembna za izbiro vzorca, ki je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(21)

Pritožnik je nadalje trdil, da bodo imeli sodelujoči nevzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki neupravičeno koristi od nizke stopnje dampinga družbe CJS, saj je vključena v izračun tehtane povprečne stopnje dampinga vzorčenih družb, ki se uporablja tudi za sodelujoče nevzorčene družbe. Pritožnik je dodal, da tehtana povprečna stopnja dampinga vzorca ne bi zadostovala za zaščito industrije Unije pred dampinškim uvozom. Zato je pritožnik od Komisije zahteval, naj stopnjo dampinga za nevzorčene sodelujoče družbe izračuna tako, da bo bolje odražala razmere na trgu in učinkoviteje zaščitila industrijo Unije.

(22)

Pritožnik ni predložil nobene posebne metodologije za izračun stopnje dampinga, ki se uporablja za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike. Poleg tega člen 9(6) osnovne uredbe določa, da pri vzorčenju v skladu s členom 17 navedene uredbe protidampinška dajatev, ki se uporablja za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike, „ne presega tehtanega povprečja stopnje dampinga, ki je bilo ugotovljeno za stranke v vzorcu“. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(23)

Ker glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 10 do 18 začasne uredbe.

(24)

Ker glede individualne preiskave ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 19 začasne uredbe.

(25)

Po začasnem razkritju je bil v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravljen preveritveni obisk v prostorih nepovezanega uvoznika, ki je v celoti izpolnil vprašalnik,

(26)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja (v nadaljnjem besedilu: OP) ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 24 začasne uredbe.

(27)

Po začasnem razkritju je družba Ajinomoto, ki je uvoznik, povezan s kitajskim nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom, predložila pripombe v zvezi z obsegom izdelka, pri čemer je trdila, da ima valin, ki se uporablja v farmaciji (farmacevtske kakovosti), drugačne bistvene fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter različne predvidene uporabe, stopnjo zamenljivosti, standarde kakovosti in distribucijske kanale kot valin, primeren za živila in krmo, ter zahtevala njegovo izključitev iz obsega izdelka.

(28)

Družba Ajinomoto je svojo trditev utemeljila s sklicevanjem na nepreferencialna pravila o poreklu za poglavje 29, ki zajema zadevni izdelek, na podlagi katerih se prečiščevanje šteje za bistveno obdelavo ali predelavo izdelka. Na tej podlagi in ker je valin farmacevtske kakovosti predmet takega postopka čiščenja, je družba Ajinomoto trdila, da ne bi smel biti zajet v opredelitvi izdelka.

(29)

Trditev o obsegu izdelka je bila predložena šele po uvedbi začasnih ukrepov, medtem ko je bil v skladu z obvestilom o začetku rok za morebitne trditve v zvezi z obsegom izdelka 10 dni od začetka te preiskave. V skladu s tem je bil zahtevek vložen z zamudo in zato v tej fazi ni več dopusten.

(30)

Ne glede na to je Komisija najprej izpostavila, da je v uvodni izjavi 32 začasne uredbe sklenila, da imajo različni razredi valina še vedno podobne bistvene fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, saj jih vse sestavlja ista molekula in imajo enake osnovne funkcije, tj. zagotavljajo lahko prebavljiv valin za živali in ljudi, bodisi v farmacevtskih izdelkih, živilih (kot prehransko dopolnilo) ali krmi. Poleg tega se vsi razredi proizvajajo z enakim proizvodnim postopkom, z različnimi stopnjami čiščenja in ekstrakcije. Vsi razredi valina se uvažajo pod istimi oznakami TARIC.

(31)

Družba Ajinomoto ni predložila nobenih dokazov v podporo trditvi, da ima valin farmacevtske kakovosti drugačne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Dejansko je družba Ajinomoto potrdila, da je izdelek kemijsko enak valinu, primernemu za živila ali krmo, in temelji na isti molekuli (L-valin). Poleg tega domnevno različni standardi kakovosti, ki se uporabljajo za proizvajalce valina farmacevtske kakovosti ne spreminjajo kemične sestave izdelka.

(32)

Družba Ajinomoto je trdila, da bi imel valin farmacevtske kakovosti zaradi nadaljnje predelave valina, primernega za krmo, z njene strani bolj kristalen prah. Vendar Komisija ugotavlja, da so izdelki kljub tej razliki še vedno zelo podobni, njihove osnovne značilnosti pa ostajajo enake.

(33)

Drugič, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 32 začasne uredbe, ima valin, ki se uporablja v farmaciji, kljub višjim zahtevam glede čistosti še vedno enako funkcijo, tj. zagotavljanje esencialne aminokisline živalim in ljudem v farmacevtskih izdelkih, živilih (kot prehransko dopolnilo) ali krmi.

(34)

Tretjič, v zvezi z nepreferencialnimi pravili o poreklu za poglavje 29 je družba Ajinomoto potrdila, da se sklep iz uvodne izjave 32 začasne uredbe uporablja za valin, primeren za živila, vendar se ne bi smel uporabljati za valin farmacevtske kakovosti zaradi znatne pretvorbe valina, primernega za krmo, s čiščenjem. Vendar nepreferencialna pravila o poreklu za poglavje 29, na katera se sklicuje uvoznik, ne zajemajo le predelave za uporabo v farmaciji, temveč tudi snovi, primerne za živila. Zato je čiščenje za uporabo v farmaciji proizvodni proces iste kategorije kot za živila.

(35)

Poleg tega po navedbah družbe Ajinomoto pritožnik valina farmacevtske kakovosti ni štel za zadevni izdelek. Družba Ajinomoto trdi, da valin farmacevtske kakovosti v Uniji proizvaja družba, ki ni pritožnik. Ker je pritožnik trdil, da predstavlja 100 % proizvodnje valina v Uniji, in ni vedel za druge proizvajalce, je družba Ajinomoto trdila, da valin farmacevtske kakovosti ni zajet v pritožbi. Komisija je potrdila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 33 začasne uredbe, tj. da je preiskava pokazala, da je imela družba Eurolysine po pridobitvi ustreznih regulativnih dovoljenj tehnične zmogljivosti za proizvodnjo valina vseh razredov. Poleg tega je bil izdelek v pritožbi opredeljen kot aminokislina s kemično formulo, ki zajema valin vseh razredov, vključno z valinom farmacevtske kakovosti.

(36)

Trditve uvoznika so bile torej zavrnjene.

(37)

Ker glede izdelka v preiskavi, zadevnega izdelka in podobnega izdelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 25 do 33 začasne uredbe.

(38)

Po dokončnem razkritju je družba Ajinomoto ponovila svoje pripombe iz začasne faze, ki jih je Komisija že obravnavala v uvodnih izjavah 27 do 36. Družba je predložila pripombe o razliki v ceni med valinom farmacevtske kakovosti in valinom, primernim za krmo, pri čemer je trdila, da je cena izdelka farmacevtske kakovosti znatno višja, zato ni bilo dokazano, da je uvoz izdelka farmacevtske kakovosti povzročil znatno škodo industriji Unije. Družba je opozorila tudi na razliko v dejavnostih med svojimi povezanimi proizvajalci na Kitajskem in proizvajalci Unije. Družba Ajinomoto je trdila, da je družba Eurolysine proizvajala izdelek v preiskavi, družba Shanghai Ajinomoto pa ga čisti v valin farmacevtske kakovosti, kar je popolnoma drugačen postopek, ki ga pritožnik ne more izvesti. Poleg tega je družba trdila, da izdelka nista namenjena istim uporabnikom, saj se valin farmacevtske kakovosti uporablja za farmacevtske namene, valin, primeren za krmo, pa za živali. Nazadnje je ponovila, da valin farmacevtske kakovosti ne bi bil vključen v pritožbo in zato ne bi spadal v okvir sedanjega postopka.

(39)

Komisija je potrdila svoje ocene in navedla, da je valin farmacevtske kakovosti, kot je potrdila družba Ajinomoto, različica valina (tj. izdelka v preiskavi) z določeno stopnjo čistosti. Zato kljub razliki v ceni, temu, da družba Ajinomoto izvaja drug del proizvodnega procesa izdelka v preiskavi, in kljub različnim predvidenim uporabam to ni zadostna podlaga za to, da bi jih šteli za različne izdelke, kar je podrobno opisano v uvodnih izjavah 27 do 36.

(40)

Poleg tega med preiskavo ni bilo mogoče preveriti informacij o razliki v proizvodnem procesu, domnevnih posebnih značilnostih valina farmacevtske kakovosti in cenah, saj kitajski proizvajalec, povezan z družbo Ajinomoto, v tej preiskavi ni sodeloval, družba Ajinomoto pa se je za sodelovanje v preiskavi odločila šele po uvedbi začasnih ukrepov. Poleg tega njene trditve niso podprte z nobenim tehtnim dokazom. Zato je Komisija sklenila, da vse vrste valina spadajo pod izdelek v preiskavi in so kot take povzročile škodo, ki je opisana v oddelkih 4 in 5 začasne uredbe. Komisija je ocenila učinek celotnega uvoza zadevnega izdelka na industrijo Unije, zato je bila trditev družbe Ajinomoto zavrnjena.

(41)

Trditev, da industrija Unije ne bi mogla proizvajati valina farmacevtske kakovosti in da ta ni bil vključen v pritožbo, je bila že obravnavana v uvodni izjavi 35. Poleg tega je bil v pritožbi valin farmacevtske kakovosti izrecno naveden kot del obsega izdelka. Nazadnje je industrija Unije potrdila, da lahko proizvaja valin za nekrmni trg in da imajo različne stopnje čistosti valina enako osnovno funkcijo, tj. zagotavljanje valina živalim in ljudem. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(42)

Komisija je tako potrdila svojo oceno in zavrnila zahtevek za izključitev valina farmacevtske kakovosti iz obsega izdelka.

(43)

Po začasnem razkritju sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika, tj. družba CJS in skupina Huaheng, ter pritožnik predložili pripombe.

(44)

Ker glede postopka za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 34 do 40 začasne uredbe.

(45)

Ker glede obstoja znatnih izkrivljanj v LRK ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 44 do 139 začasne uredbe.

(46)

Pritožnik je v svojih pripombah na začasno razkritje podprl odločitev Komisije, da kot reprezentativno državo izbere Kolumbijo.

(47)

Po začasnem razkritju je skupina Huaheng nasprotovala odločitvi Komisije, da kot reprezentativno državo izbere Kolumbijo. Prvič, trdila je, da je Indonezija najprimernejša reprezentativna država, saj je edina država, ki (i) proizvaja valin, (ii) predstavlja znaten neizkrivljen uvoz vseh glavnih proizvodnih dejavnikov in (iii) ponuja takoj dostopne finančne podatke, ki zajemajo celotno OP. Drugič, če Komisija ne bi uporabila Indonezije, je skupina Huaheng trdila, da bi morala Komisija uporabiti Malezijo, izbrano v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 4. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). Tretjič, Kolumbijo bi bilo treba izključiti zaradi izkrivljanja večine glavnih proizvodnih dejavnikov in pomanjkanja razpoložljivih finančnih podatkov. Če pa bi se Kolumbijo ohranilo, je skupina Huaheng od Komisije zahtevala, da nadomesti referenčno vrednost za koruzni škrob.

(48)

Skupina Huaheng je trdila, da se lahko proizvodnja izdelka v isti splošni kategoriji ali sektorju upošteva le, če izdelka v preiskavi ne proizvaja nobena država na primerljivi ravni gospodarskega razvoja. V zadevnem primeru bi bilo treba med državama, ki sta na voljo na podlagi teh meril, tj. Brazilijo in Indonezijo, dati prednost Indoneziji, saj ima znaten uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov. Glede Brazilije je Komisija v drugem obvestilu potrdila, da ni bilo posodobljenih finančnih informacij, čeprav je Brazilija v obdobju preiskave proizvajala valin. Zato Brazilije ni bilo mogoče obravnavati kot potencialno reprezentativno državo.

(49)

Komisija je navedla, da pri pristopu skupine Huaheng ni bila upoštevana okoliščina, da v tem primeru ni bilo takoj dostopnih finančnih podatkov za nobenega proizvajalca valina v Indoneziji. Zato je morala Komisija uporabiti izdelek, ki je v isti splošni kategoriji ali sektorju kot valin. Skupina Huaheng je v svojih pripombah na začasno razkritje samo ponovno opozorila na možnost, da se uporabi proizvajalec citronske kisline PT. Indo Acidatama Tbk. V vsakem primeru je Komisija nadalje navedla, da je Indonezijo zavrnila kot primerno reprezentativno državo na podlagi znatnega deleža uvoza iz Kitajske za vsaj štiri najpomembnejše proizvodne dejavnike ter izkrivljanja trga koruze in premoga. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(50)

Poleg tega se skupina Huaheng ni strinjala s stališčem Komisije, da je selektivno izbrala Brazilijo in Turčijo kot možni reprezentativni državi, s katerima je primerjala Indonezijo, namesto da bi Indonezijo primerjala z Malezijo in Kolumbijo (5). Skupina Huaheng je za obravnavo začasne ugotovitve Komisije poudarila, da je bil uvoz koruze v Indonezijo znaten, in navedla, da se je od Kolumbije pričakovalo, da bo začela preiskavo o uvozu koruze s poreklom iz ZDA. Čeprav take preiskave ni bilo, je skupina Huaheng trdila, da to kaže, da je bila cena koruze v Kolumbiji morda izkrivljena zaradi domnevno subvencioniranega uvoza iz ZDA, saj so ZDA dobavile skoraj 97 % celotnega uvoza koruze v Kolumbijo. Komisija je menila, da je trditev skupine Huaheng špekulativna in neutemeljena, saj ni predložila nobenih dokazov o domnevnem subvencioniranju koruze iz ZDA, Kolumbija pa ni začela preiskave trgovinske zaščite v zvezi s koruzo iz ZDA. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Skupina Huaheng je poudarila, da je bil obseg uvoza koruznega škroba v Indonezijo v skladu z obsegom uvoza v Malezijo in da je bil večji od obsega uvoza v Kolumbijo.

(52)

Komisija je te trditve že zavrnila v uvodni izjavi 161 začasne uredbe. Ker skupina Huaheng ni predložila nobenih dodatnih argumentov v podporo tem trditvam, jih je Komisija zavrnila na podlagi utemeljitve iz uvodne izjave 161 začasne uredbe.

(53)

Poleg tega je skupina Huaheng trdila, da je bil način, kako je Komisija obravnavala le proizvodne dejavnike, na katere je vplival znaten delež kitajskega uvoza, zavajajoč, ker ni upošteval vseh proizvodnih dejavnikov. Zato so bile po mnenju skupine Huaheng tudi referenčne vrednosti, ki temeljijo na uvozu koruznega škroba, premoga in aktivnega oglja v Kolumbijo, nezanesljive. V zvezi s tem je skupina Huaheng ponovila svoje pripombe, povzete v uvodni izjavi 184 začasne uredbe, v zvezi z uvozom teh proizvodnih dejavnikov v Indonezijo v primerjavi z uvozom v Malezijo in Kolumbijo.

(54)

Vendar se Komisija s to trditvijo ni strinjala, saj je analizirala vse proizvodne dejavnike v Indoneziji, ki jih je navedla skupina Huaheng, vključno s koruzo. Komisija je na primer v prvem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 2. aprila 2025 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) opozorila na obstoj prepovedi uvoza koruze v Indonezijo. Poleg tega po mnenju Komisije uvoz koruznega škroba, premoga in aktivnega oglja v Kolumbijo ni bil izkrivljen. To je bilo posebej obravnavano v uvodnih izjavah 66, 68 in 70. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Skupina Huaheng je izpodbijala razlago Komisije iz uvodne izjave 187 začasne uredbe, da bi lahko bila prepoved uvoza koruze v Indonezijo razlog za manjši obseg uvoza v primerjavi z Malezijo in Kolumbijo (6). Po mnenju skupine Huaheng je bila razlaga Komisije v nasprotju s tem, da je bila povprečna uvozna cena koruze v Indonezijo enaka uvozni ceni v Malezijo in višja od uvozne cene v Kolumbijo. Poleg tega se po mnenju skupine Huaheng prepoved uvoza koruze v Indonezijo ni odražala v obsegu uvoza iz Indonezije. Podobno je skupina Huaheng v zvezi s premogom, na katerega so vplivala izkrivljanja na trgu, ki jih je Komisija opredelila v prvem obvestilu, trdila, da je bila uvozna cena v Indonezijo primerljiva z uvozno ceno v Malezijo.

(56)

S primerjavo cen je hotela skupina Huaheng pokazati, da izkrivljanje trga, ugotovljeno v zvezi s koruzo in premogom, ni vplivalo na uvozno ceno teh proizvodnih dejavnikov v Indonezijo. Vendar je Komisija v uvodni izjavi 187 začasne uredbe trdila, da bi prepoved uvoza koruze lahko vplivala na obseg uvoza, vendar v tem okviru ni ocenila cenovnega učinka take prepovedi. Zato argumenti, ki jih je predložila skupina Huaheng, niso obravnavali utemeljitve Komisije in niso izničili njenih ugotovitev v zvezi s tem. Poleg tega je Komisija v zvezi s trditvijo, da se prepoved uvoza koruze ni odražala v obsegu uvoza iz Indonezije, opozorila, da je v prvem obvestilu pojasnila, da je v skladu s to prepovedjo uvoza uvoz koruze dovoljen v predpisanih mesecih in dokler lokalna proizvodnja ne zadosti domačemu povpraševanju (7). Zato prepoved uvoza koruze ni popolna prepoved in uvoz koruze še naprej poteka, čeprav v manjšem obsegu. Statistični podatki o uvozu torej niso mogli kazati na odsotnost uvoza koruze v Indonezijo, kot se zdi, da namiguje skupina Huaheng. Nasprotno, kažejo uvoz koruze, vendar v manjšem obsegu v primerjavi z Malezijo in Kolumbijo, česar skupina Huaheng ni obravnavala. Nazadnje, primerjava s cenami v Maleziji in Kolumbiji, ki jo je skupina Huaheng izvedla v zvezi s koruzo in premogom, v nobenem primeru ne kaže, ali je izkrivljanje trga vplivalo na ceno koruze in premoga v Indoneziji. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(57)

Nazadnje je skupina Huaheng trdila, da bi bil v skladu z utemeljitvijo Komisije, da majhen obseg pomeni izkrivljanje, koruzni škrob v Kolumbiji izkrivljen tudi zaradi majhnega obsega uvoza, kar bi se odražalo tudi v visoki ceni v Kolumbiji.

(58)

Komisija je trditev, da je bila uvozna cena koruznega škroba v Kolumbijo izkrivljena, obravnavala in zavrnila v uvodni izjavi 66.

(59)

Skupina Huaheng se v svojih pripombah po začasnem razkritju ni strinjala s sklepom Komisije, da finančni podatki družbe Ajinomoto Malaysia ne morejo biti zanesljiva referenčna vrednost za PSU-stroške in dobiček, ker je družba Ajinomoto Malaysia prenehala proizvajati mononatrijev glutamat, tj. drugi izdelek, za katerega Komisija meni, da je v Maleziji v isti splošni kategoriji kot valin. V zvezi s tem je skupina Huaheng dvomila o zanesljivosti letnega poročila družbe Ajinomoto Malaysia za leto 2024 v zvezi s prenehanjem proizvodnje mononatrijevega glutamata zaradi domnevne nejasnosti besedila letnega poročila.

(60)

Komisija je izpostavila, da je bilo to, da družba Ajinomoto Malaysia ni bila več vključena v proizvodnjo mononatrijevega glutamata, potrjeno tudi v nedavni preiskavi, v kateri so malezijski organi Komisijo obvestili, da je družba Ajinoriki Malaysia edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v državi (8). Zato podatkov družbe Ajinomoto Malaysia ni bilo mogoče uporabiti in ta trditev je bila zavrnjena.

(61)

Skupina Huaheng je izpodbijala sklep Komisije, da finančni podatki družbe Ajinoriki Malaysia zaradi njene vključenosti v prakse izogibanja ne morejo biti zanesljiva referenčna vrednost za PSU-stroške in dobiček (9). Po navedbah skupine Huaheng je bilo sodelovanje družbe Ajinoriki Malaysia pri praksah izogibanja pri proizvodnji mononatrijevega glutamata dejansko ocenjeno le za obdobje poročanja zadevne preiskave (od 1. julija 2023 do 30. junija 2024).

(62)

Komisija je navedla, da je bil spremenjeni vzorec trgovanja, ugotovljen v preiskavi proti izogibanju, posledica povečanega izvoza povezanega trgovca družbe Ajinoriki Malaysia na Kitajskem v Malezijo, ki se je začel leta 2021, v obdobju preiskave proti izogibanju (10). Zato je spremenjeni vzorec trgovanja, ki ga je Komisija ugotovila v preiskavi proti izogibanju, vplival na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(63)

Poleg tega je skupina Huaheng v zvezi s tem, da najnovejši razpoložljivi finančni podatki družbe Ajinoriki Malaysia segajo v leto 2022, trdila, da se je Komisija pri določitvi dobička povezanih trgovcev in uvoznikov oprla na bolj zastarele podatke o dobičku nepovezanih uvoznikov iz preiskave v zvezi z uvozom nekaterih polivinil alkoholov s poreklom iz Kitajske (v nadaljnjem besedilu: preiskava PVA) (11).

(64)

Komisija je izpostavila, da razumni dobiček proizvajalca v reprezentativni državi pri določanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe na eni strani in stopnja dobička, uporabljena za prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(9) in (10)(i) osnovne uredbe, na drugi strani temeljita na drugačni pravni podlagi in imata drugačen namen ter zato nista primerljivi. Zato se Komisija ni mogla opreti na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022, ta trditev pa je bila zavrnjena.

(65)

Po začasnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da je kolumbijska referenčna vrednost za koruzni škrob izkrivljena in da bi jo morala Komisija nadomestiti z ustreznejšo referenčno vrednostjo, kot je uvozna cena v Indonezijo, Malezijo ali „globalna uvozna cena“. Prvič, skupina Huaheng je trdila, da je bil obseg uvoza v Kolumbijo nereprezentativno majhen, na primer v primerjavi z Indonezijo ali Malezijo, ki sta obe veliki uvoznici koruznega škroba. Drugič, skupina Huaheng je trdila, da so bile zaradi izjemno majhnega obsega uvoza v Kolumbijo uvozne cene neobičajno visoke, na primer v primerjavi z Brazilijo (37 % višje), Tajsko (27 %), Indonezijo (72 %) in Malezijo (65 %). Tretjič, skupina Huaheng je predložila podatke o uvozu v Kolumbijo po uvoznih družbah in državah porekla. Trdila je, da je bilo eno uvozno podjetje odgovorno za skoraj 50 % vsega uvoza v Kolumbijo. Poleg tega je trdila, da je ves uvoz od navedene uvozne družbe potekal od povezanih dobaviteljev, kar je po trditvah skupine Huaheng vzbudilo dvome glede običajnih pogojev nakupne cene. Četrtič, skupina Huaheng je trdila, da so glavne dejavnosti navedene uvozne družbe v sektorju hrane, pijač in farmacije ter da je zato verjetno, da je koruzni škrob, ki ga uvaža navedena družba, dražji od industrijskega koruznega škroba, ki se uporablja za valin, ki ga uporablja proizvajalec skupine Huaheng, tj. BHB.

(66)

Kar zadeva prvo in drugo točko, je Komisija v prvem obvestilu sklenila, da je na koruzo v Indoneziji vplivalo izkrivljanje trga v obliki prepovedi uvoza koruze. Poleg tega je Komisija ocenila podatke iz podatkovne zbirke GTA za OP v zvezi s količino in vrednostjo uvoza v vse države s poreklom iz vseh držav, razen LRK in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Podatki so pokazali, da je bila cena v Maleziji za 40 % nižja kot v Kolumbiji, vendar so obstajale tudi države z velikim obsegom uvoza s podobnimi ali višjimi cenami kot v Kolumbiji, na primer Nemčija (enaka cena kot v Kolumbiji), Francija (26 % višja kot v Kolumbiji), Kanada (34 % višja kot v Kolumbiji), Združeno kraljestvo (64 % višja kot v Kolumbiji) in Avstralija (1 % višja kot v Kolumbiji). Komisija je navedla tudi, da je bil obseg uvoza v Brazilijo za 21 % manjši kot v Kolumbiji, čeprav je skupina Huaheng navedla Brazilijo kot primer države z nižjo uvozno ceno kot Kolumbija. Komisija je zato sklenila, da obseg uvoza v Kolumbijo ni povzročil neobičajno visoke uvozne cene. Na tej podlagi dejstvo, da so se uvozne cene med državami razlikovale, samo po sebi ne more upravičiti opredelitve višjih ali nižjih cen kot neobičajnih in ga zato ni treba upoštevati. Kar zadeva tretjo točko, skupina Huaheng ni predložila dokazov o tem, ali so bili družba uvoznica in njeni dobavitelji povezani. Poleg tega je Komisija ocenila podatke, ki jih je predložila skupina Huaheng, in ugotovila, da so se cene, po katerih je uvozna družba, ki jo je opredelila skupina Huaheng, kupovala koruzni škrob, zelo razlikovale glede na državo dobaviteljico, zato predloženi podatki niso dokazovali, da bi bilo mogoče razliko pojasniti z morebitnimi politikami določanja transfernih cen. Poleg tega so bili v Kolumbiji še drugi uvozniki, ki so kupovali po podobni ceni od iste države dobaviteljice. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da so na spletnem mestu uvozne družbe (13) navedeni izdelki in dejavnosti, ki niso omejeni na hrano, pijačo in farmacijo, na primer za prehrano živali in uporabo v industriji. Zato po njenem mnenju ugotovitev, da je družba uvoznica verjetno kupila koruzni škrob po visoki ceni, ni bila utemeljena. Komisija je zato trditve zavrnila in menila, da je kolumbijska referenčna vrednost za koruzni škrob razumna.

(67)

Po začasnem razkritju je družba CJS trdila, da so referenčne vrednosti Komisije za aktivno oglje in ocetno kislino nezanesljive. V zvezi z aktivnim ogljem je trdila, da je bila zaradi majhnega obsega uvoza v Kolumbijo referenčna vrednost napihnjena, ker so imele vse druge države z višjim srednjim dohodkom, tj. Brazilija, Indonezija, Kolumbija, Tajska in Turčija, ki jih je Komisija opredelila v prvem obvestilu, veliko večji obseg uvoza. Družba CJS je predlagala uporabo tehtane povprečne uvozne cene v Turčiji ali mednarodne referenčne vrednosti kot bolj reprezentativne alternative, saj bi te referenčne vrednosti natančneje odražale tržne cene aktivnega ogljika. Sklicevala se je tudi na druge primere, v katerih je Komisija v podporo svojemu predlogu uporabila alternativne referenčne vrednosti.

(68)

Po mnenju Komisije družba CJS ni predložila zadostnih dokazov za utemeljitev svoje trditve, da je uvozna cena aktivnega oglja v Kolumbijo neupravičeno napihnjena. Obseg uvoza v Kolumbijo je zadostoval za določitev zanesljive referenčne vrednosti. Poleg tega je uporaba referenčnih vrednosti za posamezne države s strani Komisije v skladu z njeno ustaljeno prakso. Družba CJS se je sklicevala na druge primere, v katerih so bile uporabljene alternativne referenčne vrednosti, ne da bi dokazala, zakaj so ti primeri relevantni v tem primeru in za posebne tržne razmere v času preiskave. Komisija je zato trditev skupine CJS zavrnila.

(69)

V zvezi z ocetno kislino je družba CJS trdila, da je uvozna cena neupravičeno napihnjena in za 40–80 % višja od povprečnih uvoznih cen v druge države z višjim srednjim dohodkom, ki jih je Komisija opredelila v prvem obvestilu. Družba je to pripisala dvema glavnima dejavnikoma: prvič, obseg uvoza ocetne kisline v Kolumbijo je razmeroma majhen v primerjavi z drugimi državami z višjim srednjim dohodkom, in drugič, vrsta ocetne kisline, ki jo uvaža Kolumbija, naj bi bila ocetna kislina z višjo stopnjo čistosti, ki je dražja. Da bi to utemeljila, je družba CJS navedla, da je cena uvoza ocetne kisline iz Nemčije in Nizozemske v Kolumbijo znatno višja kot cena uvoza ocetne kisline iz istih držav v Turčijo, verjetno zaradi razlike v razredu. Družba CJS je predlagala, da se kot natančnejša referenčna vrednost za ocetno kislino uporabi uvozna cena v Brazilijo ali mednarodna referenčna vrednost.

(70)

Po mnenju Komisije družba CJS ni predložila zadostnih dokazov za utemeljitev svoje trditve, da je uvozna cena ocetne kisline v Kolumbijo neupravičeno napihnjena, saj se je nanašala le na kolumbijski uvoz iz Nemčije in Nizozemske. Komisija je izpostavila, da je uvoz iz Nemčije in Nizozemske predstavljal manj kot 0,1 % celotnega uvoza Kolumbije in zato ni reprezentativen za splošni vzorec uvoza Kolumbije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, zgolj to, da so se uvozne cene med državami razlikovale, samo po sebi ne pomeni, da je uvozna cena v Kolumbijo nenormalna in se ne bi smela upoštevati. Ker ni dokazov o izkrivljanju na kolumbijskem trgu, referenčne vrednosti Komisije za aktivno oglje in ocetno kislino ostajajo zanesljiv in reprezentativen kazalnik tržne cene. Komisija je zato trditev skupine CJS zavrnila.

(71)

Pritožnik je trdil, da je bil uvoz premoga v Kolumbijo majhen, ker je bila Kolumbija velika izvoznica premoga, in da Komisija v uvodni izjavi 161 začasne uredbe ni obravnavala tako majhnega uvoza. Pritožnik je trdil, da bi bil ustreznejši rezultat dosežen z uporabo tehtanega povprečja cen uvoza na enoto v vse države s poreklom iz vseh držav, razen LRK in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755, kot je navedeno v podatkovni zbirki GTA.

(72)

Komisija je navedla, da pritožnik ni utemeljil in predložil nobenih dokazov o tem, zakaj je domnevno majhen obseg uvoza premoga v Kolumbijo vplival na zanesljivost referenčne vrednosti v zadevnem primeru. Zato je Komisija menila, da obseg uvoza premoga v Kolumbijo v tem primeru zadostuje za določitev razumne referenčne vrednosti, ne da bi bilo treba uporabiti alternativno mednarodno referenčno vrednost. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Skupina Huaheng je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni v celoti obravnavala njene trditve po začasnem razkritju v korist izbire Indonezije kot reprezentativne države, v skladu s katero je na kolumbijsko uvozno ceno koruze vplival znaten delež uvoza iz ZDA. Komisija je to pripombo povzela in obravnavala v uvodni izjavi 50. Skupina Huaheng je ponovila svojo trditev, da je bila cena domnevno subvencioniranega uvoza iz ZDA nižja od cene alternativnih virov (Brazilija, Paragvaj, Argentina in Ekvador) in je umetno znižala kolumbijsko uvozno ceno koruze v primerjavi z uvozno ceno v Indonezijo, Tajsko in Malezijo, ki so uvažale manj koruze iz ZDA. Skupina Huaheng je dejstvo, da je bila uvozna cena Brazilije celo nižja od uvozne cene Kolumbije, utemeljila s tem, da je Brazilija tretji največji proizvajalec koruze na svetu, kar naj bi zmanjšalo povpraševanje Brazilije po uvozu in oviralo uvozne cene.

(74)

Komisija je potrdila, da je bila trditev skupine Huaheng špekulativna. Utemeljitev skupine Huaheng dejansko temelji na tem, da je uvoz koruze iz ZDA izkrivil referenčno vrednost, ki jo predstavlja uvozna cena koruze v Kolumbijo, ki naj bi bila zato manj primerna od uvozne cene koruze v Indonezijo. Vendar v nasprotju z uvozom koruze iz Kitajske, pri katerem so bila v sedanji preiskavi v uvodni izjavi 138 začasne uredbe ugotovljena znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, ni bilo dokazano, da je uvoz koruze iz ZDA izkrivljen. Dejansko protisubvencijske preiskave, ki naj bi jo začela Kolumbija, ni bilo. Skupina Huaheng je trdila, da te preiskave morda ni bilo zaradi pomislekov glede povračilnih ukrepov ZDA, vendar za to trditev ni predložila nobenih dokazov. Skupina Huaheng tako ni dokazala, da je bil uvoz iz ZDA izkrivljen. Zato je bil preostali del zahtevka neutemeljen. Ker je bila cena uvoza iz ZDA nižja od alternativnih virov dobave, uvozna cena koruze v Kolumbijo ni bila izkrivljena ali umetno znižana. Nasprotno, to potrjuje stališče, da se je uvozna cena koruze v Kolumbijo odzivala na običajno tržno dinamiko, ki jo predstavlja nizka cena njenega glavnega vira, tj. ZDA, in je bila posledica te dinamike. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Skupina Huaheng se ni strinjala s tem, kako je Komisija obravnavala njeno trditev po začasnem razkritju, da je bil obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo manjši od obsega uvoza v Indonezijo, ki je bil nasprotno znaten in primerljiv z obsegom uvoza v Malezijo. Komisija je to trditev povzela v uvodni izjavi 51 in jo obravnavala v uvodni izjavi 52, pri čemer se je sklicevala na uvodno izjavo 161 začasne uredbe. Vendar je skupina Huaheng trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 161 začasne uredbe ugotovila le, da je bilo v Kolumbiji število proizvodnih dejavnikov, na katere je vplival znaten delež kitajskega uvoza, manjše v primerjavi z drugimi potencialnimi reprezentativnimi državami.

(76)

Trditev skupine Huaheng, da je bil obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo manjši kot v Indonezijo, je bila obravnavana v uvodni izjavi 161 začasne uredbe, v kateri se je Komisija strinjala s skupino Huaheng, da je bil uvoz koruznega škroba v Kolumbijo manjši kot v Indonezijo. Pripomba skupine Huaheng je bila torej upoštevana, vendar manjši obseg uvoza v primerjavi z drugo potencialno reprezentativno državo sam po sebi ni postavil pod vprašaj reprezentativnosti ali zanesljivosti referenčne vrednosti, pridobljene od nje. Ločeno vprašanje, ali je obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo kakor koli vplival na zanesljivost referenčne vrednosti, je bilo obravnavano v uvodni izjavi 66 in uvodnih izjavah 97 do 99. Obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo je bil ocenjen tudi v uvodni izjavi 161 začasne uredbe z naknadno analizo Komisije o deležu kitajskega uvoza (v celotnem uvozu) v proizvodnih dejavnikih, ki je pojasnila, zakaj Indonezija ni primerna reprezentativna država. Zato je bila trditev, da obseg uvoza koruznega škroba ni bil obravnavan, zavrnjena.

(77)

Skupina Huaheng se prav tako ni strinjala s tem, kako je Komisija obravnavala njeno trditev po začasnem razkritju, da Komisija ne bi smela preučiti, na koliko proizvodnih dejavnikov je vplival kitajski uvoz, temveč delež proizvodnih dejavnikov, na katere je morda vplival, v proizvodnih stroških proizvajalcev izvoznikov. Po mnenju družbe Huaheng bi bilo treba s tega vidika preučiti obseg uvoza koruznega škroba, premoga in aktivnega oglja v Kolumbijo, ki je bil manjši od uvoza v Indonezijo. Komisija je to trditev povzela v uvodni izjavi 53 in jo obravnavala v uvodni izjavi 54. Vendar je skupina Huaheng menila, da Komisija v uvodni izjavi 54 ni ovrgla njene trditve. Po mnenju skupine Huaheng bi bilo treba proizvodne dejavnike oceniti glede na njihov delež v proizvodnih stroških, saj bi to neposredno odražalo izkrivljajoči učinek pri konstruiranju normalne vrednosti, medtem ko štetje proizvodnih dejavnikov ni zagotovilo točne slike obsega izkrivljanja. Trdila je, da je bil ob upoštevanju vseh proizvodnih dejavnikov izkrivljajoči učinek, merjen glede na skupne proizvodne stroške, znatno večji v Kolumbiji kot v Indoneziji ali Maleziji, ob upoštevanju deleža koruznega škroba. V tem sklepu je skupina Huaheng upoštevala, da prepoved uvoza koruze v Indonezijo ni imela izkrivljajočega učinka na uvozne cene, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 82 in 83, medtem ko je imel majhen obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo izkrivljajoč učinek.

(78)

Trditev skupine Huaheng Group je delno neutemeljena. Komisija je s sklicevanjem na število proizvodnih dejavnikov, na katere vpliva znaten delež kitajskega uvoza, upoštevala tudi delež proizvodnih dejavnikov v proizvodnih stroških obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (ki se lahko razlikujeta glede na strukturo stroškov vsakega proizvajalca), kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 186 začasne uredbe. Dejansko je Komisija v uvodni izjavi 186 začasne uredbe in njenih opombah podrobno pojasnila, da je kitajski uvoz v Indonezijo vplival na štiri dejavnike z deležem med 45 % in 83 % celotnega uvoza vsakega dejavnika: (i) glukozo monohidrat in superoksid dismutazo v prahu, (ii) fosforjevo kislino, (iii) kavstično sodo in (iv) aktivno oglje. Komisija je navedla, da so ti štirje proizvodni dejavniki znašali [1–10] % proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Po drugi strani je kitajski uvoz v Malezijo vplival na tri dejavnike z deležem med 49 % in 81 % celotnega uvoza vsakega dejavnika: (i) glukozo monohidrat in superoksid dismutazo v prahu, (ii) ocetno kislino in (iii) aktivno oglje. Predstavljali so [1–6] % skupnih proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Nazadnje, kitajski uvoz v Kolumbijo je vplival na tri dejavnike z zmanjšanim deležem med 36 % in 65 % celotnega uvoza vsakega dejavnika: (i) glukozo monohidrat in superoksid dismutazo v prahu, (ii) fosforjevo kislino in (iii) aktivno oglje. Predstavljali so [1–8] % skupnih proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Zato je Komisija upoštevala deleže proizvodnih dejavnikov v proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Vendar so ti pokazali, da bi uporaba Indonezije kot reprezentativne države pomenila večji delež proizvodnih stroškov v primerjavi z Malezijo in Kolumbijo. Razlog, da je skupina Huaheng sprejela drugačen sklep, da je na podlagi deleža proizvodnih stroškov kitajski uvoz bolj vplival na Kolumbijo kot na Indonezijo in Malezijo, je temeljil na napačni predpostavki, da je bil uvoz koruze, koruznega škroba, premoga in aktivnega oglja v Kolumbijo izkrivljen ali kako drugače neuporaben. Vendar to ni bilo dokazano za nobenega od teh štirih proizvodnih dejavnikov. Zato je Komisija v uvodni izjavi 74 sklenila, da uvozna cena koruze v Kolumbijo ni bila izkrivljena; v uvodnih izjavah 93 in 97 do 99, da je bila uvozna cena koruznega škroba v Kolumbijo razumna; v uvodni izjavi 72, da je bila tudi uvozna cena premoga v Kolumbijo razumna, ter v uvodni izjavi 68, da je bila uvozna cena aktivnega oglja v Kolumbijo zanesljiva. Zato trditev skupine Huaheng, da so v Kolumbiji proizvodni dejavniki, na katere je vplival kitajski uvoz, vplivali na večji delež stroškov proizvodnje, temelji na številnih napačnih predpostavkah. Poleg tega Komisija pri ugotovitvi, da je bila Indonezija bolj prizadeta kot Kolumbija v smislu deleža kitajskega uvoza, ni upoštevala prepovedi uvoza koruze v Indonezijo. Tudi če bi Komisija upoštevala prepoved uvoza koruze v Indonezijo in tržne omejitve za premog, bi še vedno sklenila, da Indonezije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Trditev skupine Huaheng je bila zato zavrnjena.

(79)

Poleg tega je skupina Huaheng trdila, da Komisija ni obravnavala njenih pripomb po začasnem razkritju v zvezi z uvozom glukoze monohidrata in superoksida dismutaze v prahu, fosforne kisline, kavstične sode in aktivnega oglja v Indonezijo v primerjavi z uvozom teh proizvodnih dejavnikov v Malezijo in Kolumbijo.

(80)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 53, je skupina Huaheng v svojih pripombah po začasnem razkritju zgolj ponovila pripombe, ki jih je predložila že po drugem obvestilu. Komisija je te pripombe povzela v uvodni izjavi 184 začasne uredbe in jih obravnavala v uvodnih izjavah 185 do 188 navedene uredbe. Po začasnem razkritju se je skupina Huaheng osredotočila na primerjavo Indonezije s Kolumbijo in Malezijo ter od Komisije zahtevala, naj obravnava to primerjavo. Vendar je Komisija v uvodni izjavi 186 začasne uredbe že ovrgla stališče skupine Huaheng, da (i) glukoza monohidrat in superoksid dismutaza v prahu, (ii) fosforna kislina, (iii) kavstična soda in (iv) aktivno oglje niso zelo pomembni za stroške proizvodnje, ter pokazala, da je bil delež kitajskega uvoza teh dejavnikov v Malezijo in Kolumbijo manjši od deleža tega uvoza v Indonezijo.

(81)

V vsakem primeru je Komisija pri primerjavi deleža kitajskega uvoza teh dejavnikov v Indonezijo z deležem kitajskega uvoza istih dejavnikov v Malezijo in Kolumbijo sklenila, da je skupina Huaheng potrdila, da je bil delež kitajskega uvoza aktivnega oglja v Indonezijo (45,11 %) večji od deleža kitajskega uvoza v Kolumbijo (39,59 %). Poleg tega je Komisija reprezentativnost referenčne vrednosti za aktivno oglje obravnavala v uvodni izjavi 68. Kar zadeva glukozo monohidrat in superoksid dismutazo v prahu, dejstvo, da je kitajski uvoz vplival na Indonezijo, Malezijo in Kolumbijo, ni ovrglo dejstva, da je bila Kolumbija najmanj prizadeta zaradi deleža kitajskega uvoza, ki je znašal 36,38 %, medtem ko je v Maleziji znašal 80,55 %, v Indoneziji pa 83,46 %. Podobno dejstvo, da je bila cena uvoza fosforne kisline v Indonezijo v skladu z uvozno ceno v Malezijo in Kolumbijo, ni ovrglo dejstva, da je bila indonezijska uvozna cena najnižja med tremi državami in da je bil 82,36-odstotni delež kitajskega uvoza v Indoneziji večji kot v Kolumbiji, kjer je predstavljal le 65,30 %, in Maleziji, za katero se sploh ni štelo, da bi bila prizadeta zaradi kitajskega uvoza. Nazadnje, kavstična soda je bila kljub temu, da je bila uvozna cena v Indonezijo najvišja, tudi v skladu s ceno kitajskega uvoza v Malezijo. Zato je Komisija sklenila, da nobeden od elementov, ki jih je predložila skupina Huaheng, ne vpliva na njene ugotovitve, in zavrnila pripombe.

(82)

Nazadnje je skupina Huaheng trdila, da je s tem, ko je Komisiji predložila primerjavo uvoznih cen koruze v Indoneziji, Maleziji in Kolumbiji, ovrgla njeno ugotovitev, da je majhen obseg uvoza koruze v Indonezijo morda posledica prepovedi uvoza koruze. Skupina Huaheng je nadalje trdila, da je Komisija uvozne cene štela za nepomembne in da je svoje sklepe utemeljila le na obsegu uvoza. Nazadnje je skupina Huaheng trdila, da je imela Indonezija kljub prepovedi uvoza neizkrivljeno reprezentativno uvozno ceno koruze.

(83)

Komisija se ni strinjala z razlago skupine Huaheng, da je upoštevala le obseg uvoza. V uvodni izjavi 56 je obravnavala le pripombo skupine Huaheng. Komisija je sklenila, da informacije, ki jih je predložila družba, niso pokazale, da izkrivljanje trga ni vplivalo na ceno koruze v Indoneziji. Zgolj dejstvo, da so bile cene koruze v obdobju preiskave usklajene v vseh treh državah (Indoneziji, Maleziji in Kolumbiji), samo po sebi ni pomenilo, da prepoved uvoza ni vplivala na uvozno ceno koruze v Indoneziji. V nobenem primeru Indonezija ni bila zavrnjena kot reprezentativna država le na podlagi prepovedi uvoza koruze, temveč tudi zaradi deleža kitajskega uvoza pri štirih proizvodnih dejavnikih in izkrivljanja trga premoga. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(84)

Skupina Huaheng je trdila, da Komisija ni obravnavala njene trditve po začasnem razkritju, da letno poročilo družbe Ajinomoto Malaysia za leto 2024 ni jasno dokazovalo prenehanja proizvodnje mononatrijevega glutamata, temveč je kazalo na premestitev ali postopno opuščanje nekaterih procesov, tako da bi se lahko njeni finančni podatki še vedno uporabljali kot zanesljiva referenčna vrednost. Nadalje je trdila, da je bila potrditev malezijskih organov v drugi preiskavi, da je bila družba Ajinoriki Malaysia edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v državi, kot je navedeno v uvodni izjavi 60, omejena na proizvajalce, znane malezijskim organom, in ne na vse proizvajalce v državi. Po mnenju skupine Huaheng ti elementi skupaj ne dokazujejo, da se je proizvodnja mononatrijevega glutamata v Maleziji v celoti ustavila, in trdila je, da bi Komisija zato še vedno lahko uporabila finančne podatke družbe Ajinomoto Malaysia za leto 2024.

(85)

Komisija je v nasprotju s trditvami skupine Huaheng upoštevala zadevne trditve. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, je potrditev, ki so jo prejeli malezijski organi, potrdila sklep Komisije, da finančnih podatkov družbe Ajinomoto Malaysia ni bilo mogoče uporabiti. To, da se je potrditev, ki so jo prejeli malezijski organi, morda nanašala le na znane proizvajalce in ne na vse proizvajalce, ni moglo omajati te ugotovitve, saj so po mnenju Komisije organi države ustrezno obveščeni o svojih proizvajalcih. Zato je Komisija menila, da domnevna dvoumnost, ki jo je skupina Huaheng odkrila v letnem poročilu družbe Ajinomoto Malaysia za leto 2024, ne podpira sklepa skupine Huaheng, da se je proizvodnja mononatrijevega glutamata v Maleziji nadaljevala, zlasti če se upošteva, da so malezijski organi predložili nasprotne elemente, ter informacije iz obvestila o začetku preiskave in začasne ukrepe – konsolidirana zadeva EAPA 7950, ki jo je izdal Urad za carinsko in mejno zaščito Združenih držav Amerike (14), kot so jih Komisiji dale na voljo druge zainteresirane strani v pripombah k drugemu obvestilu in kot je navedeno v uvodni izjavi 189 začasne uredbe. Zato finančnih podatkov družbe Ajinomoto Malaysia ni bilo mogoče uporabiti in Komisija je to trditev zavrnila.

(86)

Skupina Huaheng je nadalje trdila, da njena trditev po začasnem razkritju, da Komisija PSU-stroškov in dobička družbe Ajinomoto Malaysia ne bi smela opredeliti kot nerazumne, saj so odražali podatke za leto 2024, kolumbijski podatki pa so se nanašali na leto 2023, ni bila obravnavana.

(87)

Vendar je Komisija v uvodni izjavi 199 začasne uredbe uporabo finančnih podatkov družbe Ajinomoto Malaysia kot referenčne vrednosti za razumne zneske za PSU-stroške in dobiček zavrnila zato, ker je družba Ajinomoto Malaysia prenehala proizvajati mononatrijev glutamat v Maleziji, in ne zato, ker PSU-stroški in dobiček družbe Ajinomoto Malaysia kot taki ne bi bili razumni. „Razumni zneski za PSU-stroške in dobiček“ so se dejansko nanašali na standard referenčne vrednosti in ne na opredelitev finančnih podatkov družbe Ajinomoto Malaysia kot takih. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(88)

V zvezi s sklepi Komisije iz uvodne izjave 200 začasne uredbe in uvodne izjave 61 v zvezi s sodelovanjem družbe Ajinoriki Malaysia pri praksah izogibanja je skupina Huaheng trdila, da je bil izvoz povezanega trgovca družbe Ajinoriki Malaysia na Kitajskem v Malezijo v letu 2021 (15) v absolutnem smislu še vedno zelo omejen, zato je vprašljivo, ali bi to lahko pomenilo spremembo vzorca trgovanja, kar je eden od pogojev, da se izvoz šteje za izogibanje protidampinškim ukrepom. Skupina Huaheng je dodala, da je bila sprememba vzorca trgovanja tudi le eden od štirih kumulativnih pogojev za ugotovitev obstoja izogibanja v skladu z osnovno uredbo in da so bili podatki, potrebni za oceno dokazov o dampingu, ki je eden od teh pogojev, zbrani le za obdobje poročanja preiskave proti izogibanju iz uvodne izjave 61, tj. od 1. julija 2023 do 30. junija 2024. Zato bi se finančni podatki družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022 še vedno lahko uporabili.

(89)

Komisija je v uvodni izjavi 200 začasne uredbe zavrnila finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022, ker so izhajali tudi iz pretovarjanja kitajskega mononatrijevega glutamata prek Malezije in ne le iz dejanske proizvodnje. Podobno se je Komisija v uvodni izjavi 62 sklicevala na spremembo vzorca trgovanja. Tudi če štirje kumulativni pogoji za ugotovitev izogibanja za leto 2021 niso bili ugotovljeni, je pretovarjanje vplivalo na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022, zato jih Komisija ni mogla šteti za zanesljive. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(90)

Nazadnje je skupina Huaheng trdila, da standard za določitev reprezentativne stopnje dobička v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ter členom 2(9) in (10) osnovne uredbe ne bi smel biti enak ter da bi se morala Komisija zato opreti na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022, saj se je pri prilagoditvi izvozne cene v skladu s členom 2(9) in (10) osnovne uredbe oprla na še bolj zastarele podatke.

(91)

Komisija je izpostavila, da so bili za Kolumbijo na voljo podatki proizvajalca citronske kisline Sucroal za leti 2024 in 2023, skupina Huaheng pa ni pojasnila, zakaj bi se morala opreti na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022, saj so bili na voljo novejši finančni podatki v Kolumbiji. To ugotovitev dodatno podpira dejstvo, da je Komisija že sklenila, da so na podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022 vplivale dejavnosti pretovarjanja njenega povezanega trgovca, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 62 in 89. Ob upoštevanju teh elementov se Komisija ni mogla opreti na finančne podatke družbe Ajinoriki Malaysia za leto 2022. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Primerjava z določitvijo izvozne cene v skladu s členom 2(9) in (10) osnovne uredbe v tem okviru ni primerna, ker določitev razumne stopnje dobička v skladu s temi določbami sledi drugačnim premislekom.

(92)

Po dokončnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da so bile zaradi tega, ker je Komisija kot reprezentativno državo izbrala Kolumbijo, ne da bi prilagodila njene domnevno umetno visoke cene koruznega škroba, stopnje dajatev v nasprotju z gospodarsko realnostjo. Zato je trdila, da je bila protidampinška dajatev, izračunana zanjo, več kot 20 % višja kot za družbo CJS, čeprav je uporabljala proizvodni postopek, zaradi katerega so bili stroški nižji od stroškov, ki jih je uporabljala družba CJS.

(93)

Komisija je izpostavila, da je protidampinške dajatve določila izključno z metodologijo, določeno v osnovni uredbi, kot je navedeno v uvodni izjavi 44. Kot je opisano v uvodni izjavi 113, je Komisija izkrivljene stroške na Kitajskem za vsak proizvodni dejavnik nadomestila z ustreznimi referenčnimi vrednostmi v primerni reprezentativni državi. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 66, 97, 98 in 99 pojasnila, zakaj je menila, da je referenčna vrednost za koruzni škrob v Kolumbiji razumna. Zato je to trditev zavrnila.

(94)

Skupina Huaheng se po dokončnem razkritju ni strinjala z ugotovitvijo Komisije iz uvodne izjave 66, da je bila cena koruznega škroba v Kolumbiji razumna, in je trdila, da je bila ugotovitev v nasprotju s členom 2(6a) osnovne uredbe in ni bila v skladu s preteklo prakso Komisije, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju.

(95)

Prvič, skupina Huaheng je trdila, da mora Komisija na podlagi člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe ugotoviti, ali je uvozna cena razumna, tako da jo primerja z državami, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska, in ne z državami, ki imajo drugačno stopnjo gospodarskega razvoja. Skupina Huaheng je trdila, da je Komisija ta pristop uporabila, ko je uvedla začasne ukrepe za uvoz elektrolitskih manganovih dioksidov s poreklom iz Kitajske (16) („začasna uredba EMD“). Dodala je, da je bila uvozna cena koruznega škroba v Kolumbiji za 31 % do 33 % višja od povprečne uvozne cene v državah z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot na Kitajskem, odvisno od uporabljene primerjalne metode.

(96)

Drugič, v zvezi z uvozom koruznega škroba v Kolumbijo je skupina Huaheng predložila podatke, na podlagi katerih je trdila, da so bile vse štiri družbe z besedo „Ingredion“ v imenu del skupine Ingredion, in izpodbijala ugotovitev Komisije, da notranje cenovne politike skupine Ingredion niso vplivale na cene. Trdila je, da so bile uvozne cene družbe Ingredion Colombia od družbe Ingredion Mexico in družbe Ingredion Peru zelo nizke, kar kaže, da niso bile običajne tržne cene. Skupina Huaheng je nadalje trdila, da so uvozne cene družbe Ingredion Brazil sicer bolj nihale, vendar bi bilo to mogoče pojasniti z različnimi proizvodnimi obrati, ki jih upravlja družba Ingredion Brazil. Trdila je tudi, da bi se lahko z različnimi dejavnostmi, ki jih izvaja družba Ingredion Colombia (prehrana živali, hrana itd.), pojasnilo tudi razlike v uvoznih cenah družbe Ingredion Colombia. Skupina Huaheng je trdila tudi, da so bile povprečne uvozne cene družbe Ingredion Colombia skoraj 80 % višje kot cene drugega uvoza koruznega škroba v Kolumbijo in da je bil celo uvoz po najnižji ceni družbe Ingredion Colombia za 10–25 % višji od povprečja za drug uvoz v Kolumbijo. Nazadnje je skupina Huaheng trdila, da so bile cene drugega uvoza v Kolumbijo podobne cenam družbe Ingredion Colombia le za transakcije, ki so se nanašale na zelo majhne količine.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 in 99, se Komisija ni strinjala s skupino Huaheng, da uvozna cena koruznega škroba v Kolumbijo ni bila razumna in da ugotovitev ni bila v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ali je bila v nasprotju s preteklo prakso Komisije.

(98)

V zvezi s prvo trditvijo je Komisija menila, da so v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeni viri, ki jih lahko Komisija uporabi za nadomestitev izkrivljenih cen in stroškov, ne vsebuje pa smernic o tem, kako lahko Komisija ugotovi, ali je določena referenčna vrednost neobičajno visoka ali ne. Da bi Komisija ugotovila, ali je bila uvozna cena koruznega škroba v Kolumbijo neobičajno visoka, jo je primerjala z državami po svetu. ki imajo večji obseg uvoza koruznega škroba kot Kolumbija, ne glede na njihovo stopnjo gospodarskega razvoja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, je Komisija ugotovila, da je imelo več držav z velikim obsegom uvoza višje uvozne cene kot Kolumbija. Tudi če bi Komisija sprejela trditev, ki jo je predlagala skupina Huaheng, da se primerjava omeji na države z enako stopnjo gospodarskega razvoja kot ga ima Kitajska, po mnenju Komisije cena, ki bi bila za 31–33 % višja, ne bi bila neobičajno visoka. Skupina Huaheng se je sklicevala na začasno uredbo EMD, kot je navedeno v uvodni izjavi 95. Kljub temu, da je vsak primer edinstven in se analizira glede na njegove značilnosti, je Komisija preučila sklic skupine Huaheng in ugotovila, da so se cene v zadevnem primeru štele za neobičajno visoke in so bile za 102 %, 1 115 %, 1 233 % in 2 608 % višje od povprečne uvozne cene v vse države, ki imajo podobno raven gospodarskega razvoja kot Kitajska. V začasni uredbi EMD je bil nadomeščen tudi en proizvodni dejavnik, katerega cena je bila za 29 % višja, ker je njegov obseg uvoza znašal 0,00006 % uvoza v vse države s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska in se je v navedeni preiskavi štel za izjemno nizkega. Komisija je ugotovila, da je v tej preiskavi obseg uvoza koruznega škroba v Kolumbijo, ki je znašal več kot 644 000 ton, predstavljal 0,8 % uvoza v vse upravičene države na isti stopnji razvoja kot Kitajska. Kolumbija je bila tudi deseta največja uvoznica koruznega škroba od 41 upravičenih držav iz zadevne skupine (17). Zato je Komisija zavrnila trditev.

(99)

V zvezi z drugo trditvijo je Komisija opozorila, da skupina Huaheng, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, ni predložila dokazov, da so bili subjekti „Ingredion“ povezani in da so se določale transferne cene. Sklenila je, da je vidik trditve, ki se nanaša na nihanja uvoznih cen družbe Ingredion Colombia, neutemeljen. Del trditve v zvezi z različnimi dejavnostmi, ki jih je izvajala družba Ingredion Colombia, prav tako ni bil utemeljen. Zato so bili po mnenju Komisije trditve in podporni podatki, ki jih je predložila skupina Huaheng, špekulativni in niso dokazovali ugotovljenih nihanj uvoznih cen, tudi če sta bili družbi Ingredion povezani. Kar zadeva dodatne primerjave, ki jih je skupina Huaheng predložila na ravni uvoznih transakcij v Kolumbiji, Komisija ni ugotovila neobičajnih razlik in je izpostavila, da skupina Huaheng ni predložila dokazov, s katerimi bi jih pojasnila. Zato je Komisija zavrnila trditev.

(100)

Ker glede reprezentativne države ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 140 do 208 začasne uredbe.

(101)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 41 do 261 začasne uredbe.

(102)

Pritožnik je po začasnem razkritju izpostavil, da neizkrivljene referenčne vrednosti za surovine iz preglednice 1 začasne uredbe niso ustrezale vrednostim, navedenim v prilogi k predhodnemu razkritju z referenčnimi vrednostmi.

(103)

Komisija je potrdila, da so bile vrednosti, uporabljene pri izračunu, dejansko tiste, ki so navedene v prilogi z referenčnimi vrednostmi za surovine, ki so bile predhodno razkrite stranem, z izjemo koruze in koruznega škroba, ki jima je bila dodana prilagoditev, opisana v uvodni izjavi 224 začasne uredbe. Zaradi jasnosti je Komisija predložila posodobljeno in popravljeno različico preglednice 1.

„Preglednica 1

Proizvodni dejavniki valina

(104)

Po začasnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da Komisija pri odločitvi o uporabi koruze ali koruznega škroba kot pomembnega proizvodnega dejavnika za izračun njenih proizvodnih stroškov ni upoštevala gospodarske realnosti. Skupina Huaheng je dodala, da jo je izbira Komisije diskriminirala v primerjavi z drugim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom.

(105)

Komisija je izpostavila, da je kot proizvodne dejavnike uporabila vse tiste vložke, ki so bili kupljeni za proizvodnjo valina, in je zato upoštevala gospodarsko realnost. Komisija je za drugega vzorčenega proizvajalca izvoznika uporabila enak pristop in zato ni razlikovala med proizvajalcema. Komisija je trditev zavrnila.

(106)

Po začasnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da se koruzni škrob ne bi smel prilagoditi za gensko spremenjeni koruzni škrob, saj skoraj ni bilo uvoza iz ZDA, kjer je stopnja sprejetja gensko spremenjenih proizvodov visoka (24). Skupina Huaheng je trdila, da visoka raven cen koruznega škroba v Kolumbiji kaže, da pri tem uvozu ni šlo za gensko spremenjene proizvode in da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 224 začasne uredbe, dražji od gensko spremenjenega koruznega škroba.

(107)

Komisija se je strinjala, da je bil obseg uvoza koruznega škroba iz ZDA v Kolumbijo majhen. Vendar se ni strinjala, da raven cen koruznega škroba v Kolumbiji kaže, da je šlo za uvoz gensko nespremenjenega škroba. Preiskava je dejansko pokazala, da je bila koruza, pridelana v treh državah, iz katerih je Kolumbija pridobila največ koruznega škroba (do 89 %), večinoma gensko spremenjena: 90 % v primeru Brazilije (25), 99 % pri Argentini (26) in 80 % pri Paragvaju (27). Komisija je zato ohranila prilagoditev in trditev zavrnila.

(108)

Po začasnem razkritju je pritožnik zahteval potrditev, da je referenčna vrednost za koruzo vključevala stroške prevoza po uvozu.

(109)

Komisija je v uvodnih izjavah 220, 222 in 230 začasne uredbe pojasnila, da je neizkrivljenim referenčnim vrednostim za surovine dodala stroške notranjega prevoza.

(110)

Pritožnik je od Komisije zahteval tudi, naj pojasni razliko med referenčno vrednostjo za koruzo iz preglednice 1, vključno s premijo za gensko nespremenjen proizvod, in referenčno vrednostjo za koruzo iz ustrezne priloge k predhodnemu razkritju.

(111)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 103, je Komisija popravila vrednost iz preglednice 1. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 224 začasne uredbe, je premija za gensko nespremenjen proizvod dodatek k referenčni vrednosti v višini 5,7 % referenčne vrednosti, navedene v ustrezni prilogi k predhodnemu razkritju. Dobljena neizkrivljena vrednost je navedena v preglednici 1.

(112)

Družba CJS je po začasnem razkritju izpodbijala trditev, da je Komisija uvozni ceni proizvodnih dejavnikov v Kolumbiji prištela razmerje med stroški prevoza in nakupno vrednostjo vložkov, ki jih je sporočila družba CJS, ne pa dejanskih stroškov prevoza, ki jih je sporočila družba CJS, pri čemer je trdila, da Komisija zato brez ustrezne utemeljitve ni upoštevala njenih dejanskih stroškov prevoza. Družba CJS je zlasti trdila, da Komisija ni dokazala, da so bili njeni stroški prevoza izkrivljeni, in da je od izvozne cene odštela dejanske domače manipulativne stroške, stroške natovarjanja in prevoza, ne da bi jih nadomestila z referenčno vrednostjo, zato je menila, da so taki stroški zanesljivi.

(113)

Komisija je pri uporabi člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih kitajskih cen in stroškov zaradi obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem. Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. V ta namen je Komisija kot referenčno vrednost za nadomestitev cene istih proizvodnih dejavnikov za Kitajsko uporabila uvozno ceno proizvodnih dejavnikov v Kolumbijo. Komisija je v skladu s svojo običajno prakso kot oceno stroškov prevoza v Kolumbiji uporabila razmerje med stroški prevoza in dejansko nakupno vrednostjo vložkov, ki so jih sporočili kitajski proizvajalci izvozniki. Družba CJS med preiskavo ni nedvoumno dokazala, da njeni stroški prevoza niso bili izkrivljeni. Zato se je ocena stroškov prevoza v Kolumbiji na podlagi razmerja med takimi stroški in dejansko nakupno vrednostjo uvoza, kot so jo sporočili kitajski proizvajalci izvozniki, štela za točno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(114)

Po začasnem razkritju je družba CJS podala trditev v zvezi z referenco, ki jo je Komisija uporabila za izračun referenčne vrednosti za stranske proizvode. Družba CJS je v zaupni različici svoje predložitve podrobneje pojasnila to trditev.

(115)

Komisija je to trditev zavrnila. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi CJS razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne informacije.

(116)

Pritožnik je po začasnem razkritju trdil, da pri pretvorbi koruznega škroba v glukozo beljakovine v prahu niso stranski proizvod, saj je bil beljakovinski del koruze odstranjen že v prejšnjih fazah postopka suhega mletja. Poleg tega so imeli po navedbah pritožnika stranski proizvodi, bogati z beljakovinami, običajno drugačno vrednost kot beljakovine, ki vsebujejo predvsem ogljikove hidrate.

(117)

Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem potrdila, da so beljakovine v prahu stranski proizvod pri uporabi nekaterih vhodnih materialov za proizvodnjo valina. V zvezi z vrednostjo beljakovin v prahu je Komisija opozorila, da metodologija, uporabljena za vrednotenje stranskih proizvodov, opisana v uvodni izjavi 246 začasne uredbe, ni upoštevala cene, po kateri se je trgovalo s takimi stranskimi proizvodi. Komisija je opozorila tudi, da pritožnik ni dodatno pojasnil, kako bi bilo treba določiti vrednost beljakovin v prahu. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(118)

Poleg tega je pritožnik dvomil, ali ne bi morala biti podlaga za razmerje stranskih proizvodov, ki ga je izračunala Komisija, drugačna. Vendar te trditve ni dodatno pojasnil, poleg tega tudi ni navedel, katero podlago za razmerje med ceno stranskih proizvodov na Kitajskem in ceno glavnega vhodnega materiala na Kitajskem bi bilo namesto tega treba uporabiti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(119)

Skupina Huaheng je trdila, da Komisija po začasnem razkritju ni obravnavala ene od njenih pripomb. Skupina Huaheng je zlasti trdila, da je bil pristop Komisije, da kot proizvodni dejavnik namesto koruze uporabi koruzni škrob, v nasprotju z zahtevo iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da se normalna vrednost konstruira na ravni strani v preiskavi, tj. skupine Huaheng namesto družbe BHB.

(120)

Komisija se ni strinjala, da trditve ni obravnavala. Komisija je to trditev povzela v uvodni izjavi 104 in jo obravnavala v uvodni izjavi 105 na podlagi informacij, ki so bile na voljo v neobčutljivi različici pripomb, ki jih je predložila skupina Huaheng. Kar zadeva metodo za določitev konstruirane normalne vrednosti in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105, je Komisija kot proizvodne dejavnike upoštevala vse vložke, ki jih je dejanski proizvajalec izvoznik BHB kupil za proizvodnjo valina. Čeprav je prvotni odgovor družbe BHB na vprašalnik (pred pozivom k dopolnitvi in preverjanjem) vključeval koruzo in koruzni škrob kot proizvodna dejavnika, je Komisija ugotovila, da družba BHB od povezanih in nepovezanih dobaviteljev ni kupovala koruze, ampak le koruzni škrob. Zato je Komisija družbo BHB pozvala, naj predloži preglednice proizvodnih stroškov, pri čemer naj začne s kupljenimi materiali, vključno s koruznim škrobom. Ta način opredelitve proizvodnih dejavnikov ustreza proizvodnemu procesu proizvajalca izvoznika, za katerega je določena normalna vrednost. Takšne so bile tudi informacije, ki jih je Komisija preverila na kraju samem in ki jim skupina Huaheng ni nasprotovala, in sicer, da bi morala Komisija upoštevati drug proizvodni dejavnik. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(121)

Družba Eurolysine je trdila, da referenčna vrednost za premog, ki jo je uporabila Komisija, ni bila reprezentativna zaradi strukture kolumbijskega trga premoga. Trdila je, da je Kolumbija predvsem izvoznica termalnega premoga v zelo velikih količinah, medtem ko je uvoz zanemarljiv, omejen na določene razrede, kot sta metalurški premog in koks, ter predstavlja zanemarljiv delež domače proizvodnje. Po podatkih družbe Eurolysine so zaradi majhnega obsega in heterogene kakovosti tega uvoza uvozne cene statistično nezanesljive in verjetno podcenjene. Nadalje je opozorila, da je Komisija v nedavni protidampinški preiskavi v zvezi z lizinom s poreklom iz Kitajske, ki jo je zaključila 11. julija 2025 (28) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z lizinom), in v kateri so bile ugotovljene podobne tržne razmere, uporabila globalno referenčno vrednost za premog, ter trdila, da bi sprejetje enakega pristopa v tej preiskavi zagotovilo doslednost.

(122)

Komisija je proučila trditev in ugotovila, da so bili predloženi materiali sestavljeni iz splošnih statističnih virov o kolumbijski proizvodnji in izvozu premoga. Čeprav ti potrjujejo prevlado izvoza termalnega premoga, ne zagotavljajo informacij za posamezne izdelke o vrstah premoga, uvoženih v Kolumbijo, ali dokazov, da bi bile uvozne cene, uporabljene v referenčni vrednosti, nereprezentativne ali pristranske. Trditev zato ni vzpostavila povezave med splošno strukturo kolumbijskega trga premoga in uporabljeno referenčno vrednostjo. Komisija je nadalje ugotovila, da se je sklicevanje na preiskavo v zvezi z lizinom nanašalo na premog druge kakovosti in zato ni bilo odločilno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(123)

Družba Eurolysine je nadalje trdila, da referenčna vrednost za vodo, ki jo je uporabila Komisija, ni odražala dejanskih industrijskih stroškov vode. Trdila je, da se zdi, da navedena vrednost ustreza odplakam in ne oskrbi z vodo ter da taka vrednost ne vključuje fiksnih naročnin ali stroškov čiščenja odpadnih voda.

(124)

Vendar je ta trditev temeljila na podatkih za drugo regijo, kot je bila uporabljena v preiskavi. Kot je opisano v uvodni izjavi 213 začasne uredbe, se je Komisija oprla na informacije dobavitelja vode za glavno mesto Kolumbije Bogoto, tj. družbe Acueducto S.A., medtem ko se je družba Eurolysine sklicevala na podatke za okrožje Soacha. Trditev je bila zato zavrnjena.

(125)

Družba Eurolysine je trdila tudi, da je izračun stroškov električne energije, ki ga je opravila Komisija, zajemal le spremenljive stroške porabe in ni odražal fiksnih stroškov, ki so jih nosili industrijski uporabniki. Trdila je, da tarifna struktura kolumbijskega dobavitelja ENEL vključuje več obveznih fiksnih komponent, ki se uporabljajo za velike odjemalce, kot so osnovne mesečne pristojbine, razpoložljivost sistema in upravne pristojbine, pogodbene pristojbine za odjem in stroški, povezani z omrežjem. Družba Eurolysine je trdila, da bi jih bilo treba dodati k referenčni vrednosti. Nadalje je opozorila, da je Komisija v preiskavi v zvezi z lizinom, v kateri sta bili Kolumbija in družba ENEL prav tako uporabljeni kot vira, fiksne cene električne energije vključila v neizkrivljeno vrednost, in trdila, da bi uporaba enakega pristopa v tem primeru zagotovila doslednost.

(126)

Komisija je proučila trditev in ugotovila, da trditev v zvezi s fiksnimi cenami električne energije temelji na napačnem razumevanju pristopa, uporabljenega v preiskavi v zvezi z lizinom. Dejansko se je v navedeni zadevi, tako kot v obravnavani zadevi, referenčna vrednost opirala na tarife Nivel 3, ki jih je družba ENEL objavila za industrijski sektor (sector no residencial). Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/74 (29), niso bili dodani nobeni dodatni stroški, saj sporočena cena zajema vse stroške. Zato je bil pristop, sprejet v preiskavi v zvezi z lizinom in sedanji preiskavi, dosleden, saj v nobeni od obeh preiskav niso bili dodani dodatni stroški. Trditev je bila zato zavrnjena.

(127)

Ker glede virov, uporabljenih za določitev stroškov in referenčnih vrednosti za določitev normalne vrednosti, ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 209 do 261 začasne uredbe.

(128)

Po začasnem razkritju je družba CJS trdila, da dobropis ni bil ustrezno upoštevan pri izračunu izvozne cene, saj je Komisija od sporočenih transakcij odštela le vrednost dobropisa, ne pa tudi ustreznega obsega.

(129)

Komisija je ugotovila, da se je dobropis nanašal na transakcijo, pri kateri količina, navedena na dokumentu o dobavi, ni ustrezala količini, ki jo je prejela stranka, ki je bila manjša. Zato je družba CJ Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba CJE) izdala dobropis za vrednost manjkajoče količine, ne da bi navedla samo količino. Zabeleženi dokazi kažejo, da je zadevna manjkajoča količina zapustila obrat družbe CJE, zato je prvotna količina, navedena v preglednicah družbe CJE, ostala pravilna. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(130)

Družba CJS je trdila tudi, da je dobiček, na podlagi katerega je Komisija izvedla prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, temeljil na stari preiskavi v zvezi z uvozom PVA s poreklom iz Kitajske (30). Družba CJS je v zaupni različici svoje predložitve podrobneje pojasnila to trditev. Družba CJS je nadalje poudarila, da sta na vprašalnik za nepovezane uvoznike odgovorili družbi Quimidroga in Millenis SAS (v nadaljnjem besedilu: družba Millenis).

(131)

Komisija je to trditev zavrnila. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi CJS razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne informacije.

(132)

Komisija je navedla, da je bil eden od dveh izpolnjenih vprašalnikov, ki ju je prejela od uvoznikov, nepopoln in ni omogočal določitve stopnje dobička. Druga družba je predložila celoten sklop podatkov in dobiček, povezan z izdelkom v preiskavi, ter se po uvedbi začasnih ukrepov strinjala s preverjanjem njenega izpolnjenega vprašalnika, razkritjem njene stopnje dobička v obdobju preiskave in uporabo podatkov pri izračunu.

(133)

Po preverjanju podatkov in informacij, ki jih je predložila družba, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da uvoznik že več kot 10 let kupuje aminokisline, vključno z izdelkom v preiskavi, izključno od enega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki deluje kot njegov izključni distributer v eni državi članici. Ta izključnost temelji na ustnem dogovoru med stranema. Zaradi te izključnosti uvoznik ne more nabavljati pri drugih dobaviteljih. To potrjujejo dejstva, ugotovljena s preiskavo. Uvoznik je namreč valin kupoval izključno od tega proizvajalca in ga prodajal le v navedeni državi članici (31). S preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da je bila stopnja dobička uvoznika v OP po njegovem lastnem priznanju še posebej nizka, saj je moral nekaj uvoženega blaga prodati z izgubo, pri čemer je komaj dosegel prag dobička. Tako majhen dobiček je bil posledica nezmožnosti uvoznika, da nabavi valin od katerega drugega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki je prodajal po nižjih cenah, kar bi mu omogočilo nadaljnjo prodajo z višjim dobičkom, pa tudi na splošno neugodnega položaja na trgu, za katerega je bil značilen velik obseg poceni dampinškega uvoza, ki je konkuriral prodaji uvoznikov. Zato je Komisija menila, da stopnje dobička, ki jo je ta uvoznik ustvaril v OP, ni mogoče šteti za reprezentativno za dobiček, ki bi ga ustvaril neodvisni uvoznik, ki ni povezan s proizvajalci izvozniki in zato lahko nabavlja pri vseh dobaviteljih. Kot je navedeno zgoraj in kot je družba potrdila, je bil njen dobiček v OP še posebej nizek zaradi dogovora o izključnostiv povezavi z močnim povečanjem obsega poceni uvoza po padajočih cenah drugih kitajskih proizvajalcev. Glede na navedene elemente je Komisija sklenila, da takega dobička ni mogoče šteti za razumni dobiček v smislu člena 2(9) osnovne uredbe. Po drugi strani je stopnja dobička, uporabljena v začasni fazi sedanje preiskave, reprezentativna za tako dejavnost iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 265 začasne uredbe. Zato je bila trditev družbe CJS zavrnjena, Komisija pa se je oprla na 6,89-odstotni dobiček, ki se je v preiskavi v zvezi z lizinom (32) in prejšnji preiskavi v zvezi s PVA (33) štel za razumnega.

(134)

Po dokončnem razkritju je družba CJS ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija pri izračunu izvozne cene upoštevati ne le vrednost dobropisa, ampak tudi ustrezen obseg sporočenih transakcij. Družba CJS se ni strinjala z izjavo Komisije, da je manjkajoča količina zapustila obrat družbe CJE, pri čemer se je sklicevala na pomanjkanje dokazov v podporo tej ugotovitvi.

(135)

Komisija je opozorila na dva elementa evidentiranih dokazov, zbranih med preveritvijo na kraju samem, ki sta podprla njeno ugotovitev, da je zadevna manjkajoča količina zapustila prostore CJE. Prvič, iz dostavnega dokumenta, ki je bil vključen na strani 7 dokazila o preverjanju 14, je bilo razvidno, da je teža valina, natovorjenega na tovornjak, vključevala zadevno količino. Drugič, iz dobropisa je bilo razvidno, da je bil izdan izključno za vrednost manjkajoče količine brez ustrezne prilagoditve za količino. Komisija je zato sklenila, da je valin dejansko zapustil prostore CJE, ne glede na to, ali ga je stranka prejela. Ker se družbi CJE potem, ko je njena stranka opozorila na neskladnost, ni zdelo primerno prilagoditi količine valina v svoji zalogi, od Komisije ni mogoče zahtevati, naj izvede prilagoditev, ki je družba prvotno ni izvedla sama. Komisija je zato trditev zavrnila.

(136)

Družba CJS je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija za konstruiranje njene izvozne cene ne bi smela uporabiti zastarelega dobička iz preiskave v zvezi s PVA, temveč stopnjo dobička v višini [1–5] %, uporabljeno v nedavni protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom epoksi smol s poreklom iz Kitajske, Tajvana in Tajske (34) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z epoksi smolami).

(137)

Komisija je ugotovila, da je stopnja dobička, uporabljena v preiskavi v zvezi z epoksi smolami, temeljila na dobičku enega samega sodelujočega nepovezanega uvoznika (35). Zadevni uvoznik se je strinjal, da bi Komisija lahko uporabila njegov dobiček za izračune v preiskavi v zvezi z epoksi smolami, vendar se ni strinjal z objavo svojega dobička, dobiček pa je bil v Izvedbeni uredbi (EU) 2025/393 dejansko naveden v razponu [1–5] %. Nasprotno, stopnja dobička, uporabljena v preiskavi v zvezi s PVA, je temeljila na stopnji dobička treh sodelujočih nepovezanih uvoznikov (36). Povprečje tega dobička, tj. 6,89 %, je bilo tedaj brez pomislekov glede zaupnosti objavljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1336. Komisija ni mogla uporabiti stopnje dobička, ki jo je predložil en sam sodelujoči nepovezani uvoznik v ločeni preiskavi, vendar ni bila objavljena zaradi njene zaupnosti za posamezno družbo, ker je bila stopnja dobička brez pomislekov glede njene zaupnosti javno dostopna v drugi preiskavi. Nazadnje je Komisija izpostavila, da družba CJS ni pojasnila, zakaj bi stopnja dobička v preiskavi v zvezi z epoksi smolami privedla do razumnejših zneskov dobička kot stopnja dobička, uporabljena v preiskavi v zvezi s PVA, razen tega, da je bila ugotovljena v novejši preiskavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(138)

Ker glede določitve izvozne cene ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 262 in 263 začasne uredbe.

(139)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(140)

Po začasnem razkritju je družba CJS trdila, da so v nasprotju z izjavo Komisije iz uvodne izjave 270 začasne uredbe PSU-stroški družbe Sucroal vključevali stroške distribucije, zato je od Komisije zahtevala, naj jih odšteje od normalne vrednosti, da se zagotovi poštena primerjava na ravni franko tovarna.

(141)

Komisija se je v uvodni izjavi 270 začasne uredbe nameravala sklicevati na stroške prevoza in ne na stroške distribucije. To je razvidno iz stavka, ki sledi izjavi, na katero se je sklicevala družba CJS, in v katerem se je Komisija sklicevala na „neutemeljen[e] trditv[e], da zneski PSU-stroškov […] vsebujejo stroške prevoza“. V izjavi Komisije iz uvodne izjave 270 je bilo poudarjeno, da ni bilo na voljo informacij, ki bi kazale, da so PSU-stroški družbe Sucroal, zlasti postavka za stroške distribucije, vključevali kakršne koli stroške prevoza, ki bi jih bilo treba odšteti od normalne vrednosti. Računovodska kategorija „stroški distribucije“ namreč ne ustreza nujno fizičnim prevoznim ali dostavnim stroškom, nastalim po ravni franko tovarna. V skladu z običajno računovodsko prakso lahko taki stroški obsegajo vrsto komercialnih in upravnih stroškov, vključno s skladiščenjem, upravljanjem logistike, prodajnim osebjem in trženjem, ki so del PSU-stroškov na ravni franko tovarna in se ne bi smeli odšteti od normalne vrednosti. Taki PSU-stroški, vključno s komercialnimi in upravnimi stroški, lahko dejansko legitimno ostanejo vključeni v normalni vrednosti na ravni franko tovarna, če se ne prekrivajo s stroški, ki so bili odšteti od izvozne cene. Razčlenitev distribucijskih stroškov družbe Sucroal ali postavke „drugi stroški“ ni bila javno dostopna, družba CJS pa ni predložila nobenih dokazov, da so „stroški distribucije“ v računovodskih izkazih družbe Sucroal ustrezali izključno prevoznim ali manipulativnim stroškom nižje v prodajni verigi, primerljivim s tistimi, ki so bili odšteti od njene izvozne cene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(142)

Zato je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 267 do 271 začasne uredbe.

(143)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 272 in 273 začasne uredbe, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene prilagoditve za carino, druge uvozne dajatve, prevoz, zavarovanje, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita, provizije in bančne stroške.

(144)

Po začasnem razkritju je družba CJS poudarila, da je Komisija od izvozne cene dvakrat odštela stroške pakiranja in bančne stroške, ki jih je nosila družba CJE. Družba CJS je od Komisije zahtevala, naj zagotovi, da se ti stroški odštejejo samo enkrat. Komisija je menila, da je ta trditev upravičena, in prilagodila svoj izračun.

(145)

Po začasnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da je Komisija pri izračunu izvozne cene dvakrat upoštevala določen strošek. Komisija je menila, da je ta trditev upravičena, in prilagodila svoj izračun.

(146)

Po objavi začasne uredbe je skupina Huaheng trdila, da Komisija ni izpolnila svojega dokaznega bremena za prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za prodajo, ki jo je proizvajalec opravil povezani družbi in nato izvozil v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 274 začasne uredbe. Skupina Huaheng je zlasti trdila, da (i) Komisija ni pojasnila, zakaj ustvarjanje dobička ali trgovanje s širokim naborom blaga pomeni, da povezani trgovec opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, in (ii) zakaj je bila taka prilagoditev potrebna za primerljivost cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo.

(147)

Komisija je menila, da trditev ni utemeljena. Komisija je v uvodni izjavi 275 začasne uredbe sklenila, da je skupina Huaheng za namene trgovanja uporabljala družbo znotraj svoje skupine. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile skupini Huaheng razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne informacije. Na podlagi te ocene je Komisija sklenila, da povezani trgovec Anhui Huaheng Biotechnology Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba AHB) opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zato je prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe utemeljena.

(148)

Po začasnem razkritju je družba CJS trdila, da pogoji za uporabo prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe v zvezi z njenim povezanim trgovcem CJ CheilJedang Corp. (v nadaljnjem besedilu: družba CJCJ) niso bili izpolnjeni, in v podporo trditvi predložila zaupne podrobnosti o dejavnostih, ki jih je izvedla družba CJCJ.

(149)

Komisija je skrbno analizirala trditve družbe CJS in ugotovila, da so utemeljene. Vendar je Komisija analizirala, ali je bila posebna ureditev skupine v zvezi z izvozom dejavnik, ki je vplival na primerljivost cen, da bi se izvedla poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe.

(150)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba CJS v obdobju preiskave v Unijo prodajala prek povezanega trgovca ter da je ta trgovec imel stroške in ustvaril dobiček, ki bi jih bilo mogoče pripisati prodaji Unije. Po drugi strani je bila normalna vrednost za zadevni izdelek konstruirana v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, kar vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Kot je navedeno v uvodni izjavi 254 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da so ti stroški in dobiček razumni za raven trgovanja franko tovarna ter zato ne morejo vključevati stroškov in dobička povezanega trgovca.

(151)

Iz tega sledi, da primerjava med to normalno vrednostjo in to izvozno ceno ni bila poštena, saj je izvozna cena vključevala stroške in dobiček povezanega trgovca, normalna vrednost pa je bila konstruirana brez teh elementov. To je ustvarilo asimetrijo, ki vpliva na primerljivost cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Zato je Komisija sklenila, da je prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe utemeljena.

(152)

Glede na navedeno je Komisija za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno od izvozne cene odštela tiste PSU-stroške in dobiček povezanega trgovca, ki niso bili vključeni v normalno vrednost. V posebni ureditvi izvoznega prodajnega kanala skupine je bila prilagoditev izvedena z uporabo dejanskih PSU-stroškov, ki jih je nosila družba CJCJ, in (glede na razmerje in razporeditev dobička med družbama CJCJ in CJS, ki je vplivalo na doseženi dobiček) hipotetičnega dobička v višini 6,89 % iz uvodne izjave 133.

(153)

Po dokončnem razkritju je družba CJS trdila, da bi morala Komisija za uporabo prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe dokazati, kako je vključenost družbe CJCJ v postopek izdajanja računov za izvoz vplivala na primerljivost cen z normalno vrednostjo. Družba CJS je nadalje trdila, da je Komisija kljub potrditvi, da pogoji za uporabo prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, uporabila enako prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe, ne da bi dokazala, da so stranke družbe CJS na domačem trgu plačevale različne cene zaradi sodelovanja družbe CJCJ pri izvozu izdelka v preiskavi v Unijo. Družba CJS je v zaupni različici svoje predložitve dodala dodatne podrobnosti v zvezi s PSU-stroški in prilagoditvami dobička.

(154)

Nesporno je, da družba CJS v Unijo prodaja prek povezanega trgovca, tj. družbe CJCJ. Del PSU-stroškov tega trgovca je mogoče razumno pripisati prodaji zadevnega izdelka na trgu Unije. Družba CJCJ tudi ustvarja dobiček.

(155)

Splošno sodišče je v sodbi CCCME navedlo, da na normalno vrednost, konstruirano na podlagi člena 2(6a), „načeloma […] ne vplivajo elementi, ki lahko škodujejo njeni primerljivosti, ker je bila umetno določena“ (37). Povedano drugače, če za element, za katerega se zahteva prilagoditev, ni mogoče zanesljivo dokazati, da je bil uporabljen pri konstruiranju normalne vrednosti, prilagoditve ni mogoče izvesti. Glede na to, da je bila normalna vrednost v obravnavanem primeru, kot je navedeno v uvodnih izjavah 253 in 267 do 271 začasne uredbe, med drugim konstruirana z uporabo PSU-stroškov, za katere je bilo ugotovljeno, da so razumni za raven trgovanja franko tovarna, iz tega sledi, da ti stroški po definiciji ne morejo vključevati stroškov povezanega trgovca.

(156)

Vpliv na primerljivost cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo je težko dokazati jasneje kot s prikazom, da je element, v tem primeru PSU-stroški povezanega trgovca, prisoten v prvem elementu in ga v drugem elementu ni. Z drugimi besedami, s prikazom, da sta izvozna cena in normalna vrednost asimetrični. Pojem primerljivosti cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo je neločljivo povezan s pojmom simetrije med njima. Sodišče je to v sodbi Dashiqiao Sanqiang (38) pojasnilo tako: „Poleg tega je v skladu s sodno prakso tako iz besedila kot iz sistematike člena 2(10) osnovne uredbe razvidno, da se lahko prilagoditev izvozne cene ali normalne vrednosti izvede le zato, da se upoštevajo razlike med dejavniki, ki vplivajo na cene in torej na njihovo primerljivost. To z drugimi besedami pomeni, da je namen prilagoditve ponovna vzpostavitev simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno izdelka, tako da če je bila prilagoditev veljavno opravljena, to pomeni, da je bila z njo ponovno vzpostavljena simetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno.“ (39).

(157)

Splošno sodišče je nato ugotovilo: „Pojem simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno je v okviru presoje poštenosti uporabljene primerjale metode tako ključni element, ki ustreza potrebi po vzpostavitvi primerljivosti cen v smislu člena 1(2) osnovne uredbe.“ (40).

(158)

Asimetrijo med normalno vrednostjo in izvozno ceno v okviru prilagoditve na podlagi člena 2(10), točka (k), je Splošno sodišče obravnavalo v zadevi Sinopec. Splošno sodišče je najprej opozorilo na ugotovitev Komisije o asimetriji med izvozno ceno in normalno vrednostjo, ustvarjeno z obstojem nevračljivega DDV v prvem primeru in neobstojem tega davka v drugem primeru (41), nato pa ugotovilo, da „je Komisija dokazala nujnost […] sporne prilagoditve“ (42). Medtem ko je Sodišče ugotovilo, da prilagoditve ni bilo mogoče izvesti na podlagi člena 2(10), točka (b), in da je zato Komisija napačno uporabila pravo, je razsodilo tudi, da „taka napaka ni imela odločilnega vpliva na presojo, ki jo je opravil avtor akta“ (43). Po mnenju Sodišča je namreč člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe „Komisiji omogočal, da je izvedla […] prilagoditev za ponovno vzpostavitev simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno zadevnega izdelka ter zagotovitev poštene primerjave med tema vrednostma“ (44) Z drugimi besedami, Sodišče je potrdilo, da je presoja Komisije, ki je bila omejena na ugotovitev asimetrije (podobna presoji v zadevi pred tem sodiščem), zadostovala za izvedbo prilagoditve na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe.

(159)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je bila prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe potrebna za ponovno vzpostavitev simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno ter s tem za zagotovitev poštene primerjave. Dejansko je treba primerjavo izvesti na podlagi franko tovarna, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117. Medtem ko je bila normalna vrednost določena na ravni franko tovarna, izvozne cene, vključno s PSU-stroški in dobičkom povezanega trgovca, ni mogoče upoštevati na ravni franko tovarna. Zato mora Komisija izključiti stroške, ki jih nosi CJCJ, in nominalni dobiček, da bi normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na isti ravni. Sodelovanje družbe CJCJ, ki je omejeno na izvoz, povzroča stroške in dobičke, ki jih je zato treba upoštevati. Družba CJS dejansko ne more imeti koristi od gospodarske dejavnosti družbe CJCJ in davčnih ugodnosti, ki jih omogoča, hkrati pa trditi, da odsotnost take dejavnosti ne bi ničesar spremenila v prodajnem kanalu. Trditev je bila zato zavrnjena.

(160)

Poleg tega je družba CJS trdila, da je Komisija kršila načelo prava Unije lex specialis, v skladu s katerim se institucije Unije ne morejo izogniti bolj specifični določbi s sklicevanjem na splošno določbo. Družba CJS je v zvezi s tem trdila, da bi bil člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe splošna določba, člen 2(10), točka (i), pa posebna določba.

(161)

Komisija je to trditev zavrnila, saj člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe ni splošna določba v primerjavi s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, temveč drugačen primer, v katerem se lahko izvedejo prilagoditve. Dejansko se je člen 2(10), točka (k), osnovne uredbe nanašal na „druge dejavnike, ki niso določeni v točkah (a) do (j)“. Družba CJS je trdila, Komisija pa se je strinjala, da člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe v tem primeru ni mogoče uporabiti, saj ni bila plačana nobena provizija v smislu navedene določbe. Komisija je, namesto da bi se s sklicevanjem na splošno določbo izognila posebni določbi, dejansko stanje v zadevi preprosto pravilno opredelila. Poleg tega je tak pristop v skladu s sodbo Splošnega sodišča v zadevi Sinopec, povzeto v uvodni izjavi 158. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(162)

Nazadnje je družba CJS trdila, da če bi Komisija ohranila prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe, taka prilagoditev ne bi mogla biti enaka prilagoditvi na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ker obe prilagoditvi nista enaki in ker je Komisija ugotovila, da pogoji za uporabo prilagoditve na podlagi člena 2(10), točka (i), niso bili izpolnjeni. Zato je družba CJS od Komisije zahtevala, naj količinsko opredeli, kako je vključenost družbe CJCJ v postopek izdajanja računov za izvoz vplivala na primerljivost cen z normalno vrednostjo. Družba CJS je zlasti trdila, da če je Komisija menila, da je dobiček družbe CJCJ vplival na primerljivost cen, bi moral tak dobiček znašati največ 2 %, kar ustreza ravni dobička, uporabljeni v protidampinški preiskavi v zvezi z nekaterimi vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Egipta, Japonske in Vietnama (45) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki).

(163)

Komisija je opozorila, da je pri izračunu prilagoditve za PSU-stroške iz teh stroškov že izključila postavke, ki niso bile pomembne za prodajo izdelka v preiskavi v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 165. Zato je Komisija pri prilagoditvi PSU-stroškov upoštevala le tiste postavke, ki izhajajo iz vloge družbe CJCJ in so vplivale na primerljivost cen. Kar zadeva dobiček, se Komisija ni mogla opreti na dejanski dobiček družba CJCJ, saj gre za dobiček med povezanimi subjekti, in se je oprla na hipotetični dobiček iz preiskave v zvezi s PVA kot najzanesljivejši vir informacij, ki so na voljo v tem primeru, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 265 začasne uredbe ter uvodnih izjava 133 in 137. Družba CJS ni dokazala, zakaj bi bil dobiček, uporabljen v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, primernejši, razen tega, da je nižji. Poleg tega je bil tak dobiček določen v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki za drug gospodarski sektor, tj. jeklarski sektor, in ni povezan s kemijskim sektorjem kot hipotetični dobiček, določen v preiskavi v zvezi s PVA. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Družba CJS je predložila tudi trditev v zvezi s količinsko opredelitvijo prilagoditve na podlagi odbitka PSU-stroškov družbe CJCJ, in sicer prvotno v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe in na tej stopnji v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Ta trditev se je nanašala zlasti na pet postavk, pomembnih za določitev PSU-stroškov družbe CJCJ. Družba CJS je v zaupni različici svoje predložitve podrobneje pojasnila to trditev.

(165)

Komisija je menila, da je ta trditev delno utemeljena za tri od petih postavk, in jih je ustrezno odštela od PSU-stroškov, pomembnih za prilagoditev. Trditev je bila zavrnjena v zvezi s preostalima dvema postavkama. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi CJS razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne informacije.

(166)

Nazadnje je družba CJS predložila tudi trditev v zvezi s količinsko opredelitvijo prilagoditve na podlagi odbitka razumnega dobička v višini 6,89 %, in sicer prvotno v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe in na tej stopnji v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Družba CJS je v zaupni različici svoje predložitve podrobneje pojasnila to trditev.

(167)

Komisija je to trditev zavrnila. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 149 do 152, je Komisija ohranila prilagoditev za hipotetični dobiček v višini 6,89 %, določen, kot je obravnavano v uvodni izjavi 133. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi CJS razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj so vključevale zaupne informacije.

(168)

Po dokončnem razkritju je skupina Huaheng trdila, da Komisija po začasnem razkritju ni obravnavala trditve, da Komisija ni utemeljila, zakaj je prilagoditev izvozne cene potrebna za zagotovitev primerljivosti cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno. V zvezi s tem je skupina Huaheng trdila, da so bili stroški, povezani s storitvami, ki jih je opravila družba AHB, odšteti od izvozne cene, vendar so bili stroški za iste storitve vključeni v normalno vrednost in bi jih bilo treba odšteti. Skupina Huaheng je trdila tudi, da bi bile ugotovitve iz uvodne izjave 141, da lahko nekateri PSU-stroški dejansko legitimno ostanejo vključeni v normalno vrednost na ravni franko tovarna, če se ne prekrivajo s stroški, ki so bili odšteti od izvozne cene, dodaten dokaz te asimetrije.

(169)

Komisija je ugotovila, da je bila prilagoditev izvozne cene upravičena, saj je v uvodni izjavi 147 sklenila, da je imela družba AHB podobne funkcije kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Kot je pojasnjeno tudi v uvodnih izjavah 274 do 276 začasne uredbe, je družba AHB prejela pribitek na nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka in ker je bilo ugotovljeno, da opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, je bila prilagoditev za provizije upravičena. To je bilo tako, ker je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi franko tovarna, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 261 začasne uredbe. Z drugimi besedami, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 156 in 157, sta prisotnost elementa (provizije) v izvozni ceni in njegova izključenost iz normalne vrednosti ustvarila asimetrijo med obema, ki jo je treba popraviti, da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno „poštena“ v smislu člena 2(10) osnovne uredbe. Kar zadeva količinsko opredelitev prilagoditve za provizije, kot je potrdilo Splošno sodišče v zadevi Çolakoğlu (46), lahko Komisija pri določanju ustreznega zneska prilagoditve, ki jo je treba izvesti, upošteva razmerje med proizvajalcem in povezanim trgovcem. V primeru povezave med proizvajalcem in trgovcem lahko Komisija po analogiji prilagoditev količinsko opredeli z uporabo člena 2(9) osnovne uredbe. V takih primerih se prilagoditev izvede za provizijo, konstruirano na podlagi PSU-stroškov zadevnega trgovca in hipotetičnega dobička. Glede na to, da sta bili družbi BHB in AHB del skupine Huaheng in da je bilo ugotovljeno, da njuno razmerje ni bilo v skladu z neodvisnim tržnim načelom, kot je podprto z določbami iz pisnega sporazuma med družbama BHB in AHB, je prilagoditev temeljila na PSU-stroških, ki jih je imel povezani trgovec, in hipotetičnem dobičku. Ker Komisija prilagoditve ni izvedla za PSU-stroške in dobiček, temveč za provizijo, ki je bila konstruirana na podlagi PSU-stroškov in hipotetičnega dobička, je menila, da trditev, da je prilagoditev za PSU-stroške povzročila asimetrijo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, ni utemeljena. Skupina Huaheng ni med preiskavo nikoli trdila, da je bila v konstruirani normalni vrednosti prisotna provizija, kaj šele, da bi tako trditev utemeljila ali količinsko opredelila, kot zahteva sodna praksa iz uvodne izjave 269 začasne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 168, je bila normalna vrednost dejansko konstruirana brez kakršnih koli provizij. Tudi če bi morala Komisija prilagoditev izvesti za PSU-stroške in dobiček, je menila, da stroškov ne bi bilo treba odšteti od PSU-stroškov, da bi se zagotovila primerljivost med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Prvič, skupina Huaheng ni predložila nobenih dokazov, da so bili PSU-stroški, uporabljeni za konstruiranje provizije, vključeni v normalno vrednost. Drugič, PSU-stroški, vključeni v normalno vrednost, so bili tisti, ki jih je proizvajalec dejansko imel, in sicer družba Sucroal v Kolumbiji. Tretjič, PSU-stroški, odšteti od izvozne cene, so bili stroški, ki jih je družba AHB dejansko imela v svoji funkciji povezanega trgovca. Ker so bili PSU-stroški povezani z različnimi dejavnostmi (proizvajalec izvoznik in povezani trgovec), od normalne vrednosti ne bi bilo treba odšteti nobenih stroškov od PSU-stroškov kolumbijskega proizvajalca Sucroal. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(170)

Skupina Huaheng je po dokončnem razkritju nadalje trdila, da Komisija ni izpolnila potrebnega dokaznega bremena za prilagoditev izvozne cene v smislu člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe in zlasti da prilagoditve ni bilo mogoče izvesti v primerih, ko so bile pravno ločene družbe notranji prodajni oddelki, ki so sestavljali en sam gospodarski subjekt.

(171)

Komisija je v uvodni izjavi 147 navedla razloge, zakaj je družbo AHB štela za trgovca s podobnimi funkcijami, kot jih ima zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ta ugotovitev zadostuje za prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe in da v zvezi s tem niso potrebni dodatni dokazi. Poleg tega ni skupina Huaheng nikoli trdila, da družba AHB in proizvajalec izvoznik tvorita en sam gospodarski subjekt. Opozoriti je treba, da mora v skladu s sodno prakso, kadar Komisija predloži skladne dokaze, da distributer, povezan s proizvajalcem, opravlja funkcije, primerljive s funkcijami zastopnika, ki dela na podlagi provizije, ta distributer ali ta proizvajalec predložiti dokaze, da prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe ni upravičena, na primer s tem, da dokaže, da tvorita en sam gospodarski subjekt (47).

(172)

Ker glede prilagoditev izvozne cene ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 272 do 276 začasne uredbe.

(173)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 144 do 145 in 164 do 165, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(174)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(175)

Ker glede opredelitve industrije in proizvodnje v Uniji ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 281 do 283 začasne uredbe.

(176)

Ker glede potrošnje Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 284 do 289 začasne uredbe.

(177)

Ker glede uvoza iz zadevne države ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 290 do 294 začasne uredbe.

(178)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 295 in 301 začasne uredbe.

(179)

Ob upoštevanju popravka izračuna, kot je določen v uvodni izjavi 195, je bil rezultat primerjave cen, izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave, popravljen in je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 15,0 % in 22,2 % za uvoz iz zadevne države na trg Unije.

(180)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 302 do 306 začasne uredbe.

(181)

Ker glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 307 do 310 začasne uredbe potrjene.

(182)

Ker glede obsega prodaje in tržnega deleža ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 311 do 313 začasne uredbe potrjene.

(183)

Ker glede zaposlenosti in produktivnosti ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 314 do 316 začasne uredbe potrjene.

(184)

Ker glede višine stopnje dampinga in okrevanja od preteklega dampinga ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 317 in 318 začasne uredbe potrjeni.

(185)

Ker glede cen in dejavnikov, ki vplivajo nanje, ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 319 do 321 začasne uredbe potrjene.

(186)

Ker glede stroškov dela ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 322 in 323 začasne uredbe potrjeni.

(187)

Ker glede zalog ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 324 do 326 začasne uredbe potrjene.

(188)

Ker glede dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 327 do 332 začasne uredbe potrjene.

(189)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija na podlagi ugotovitev, razkritih v začasni uredbi, sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, in uvodne izjave 333 do 338 začasne uredbe so bile potrjene.

(190)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 339 do 341 začasne uredbe potrjene.

(191)

Ker ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 342 in 343 začasne uredbe potrjeni.

(192)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 344 do 347 začasne uredbe potrjene.

(193)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija na podlagi ugotovitev, razkritih v začasni uredbi, sklenila, da je dampinški uvoz iz LRK znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Uvodne izjave 348 do 352 začasne uredbe so bile potrjene.

(194)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 353 do 359 začasne uredbe potrjene.

(195)

Ker ni bilo pripomb, je bila uvodna izjava 360 začasne uredbe potrjena. Vendar je Komisija ugotovila, da cene enega proizvajalca izvoznika za primerjavo cen niso bile prilagojene ravni meja Unije. Komisija je ustrezno popravila izračun, končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe pa je naslednja:

(196)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(197)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 363 do 366 začasne uredbe potrjene.

(198)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 367 do 369 začasne uredbe potrjene.

(199)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 370 do 374 začasne uredbe potrjene.

(200)

Ker glede interesa Unije ni bilo pripomb, je bila uvodna izjava 375 začasne uredbe potrjena.

(201)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(202)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(203)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in bi zanj morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(204)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (48). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(205)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(206)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(207)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(208)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz iz Kitajske uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(209)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel; in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(210)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(211)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(212)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(213)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Komisija je v okviru te analize primerjala mesečni povprečni obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave, ki je obsegal [1 750–2 417] metričnih ton/mesec, z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do zadnjega polnega meseca pred uvedbo začasnih ukrepov (1 455 metričnih ton/mesec). Tudi na podlagi primerjave mesečnega povprečnega obsega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do vključno meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi (1 320 metričnih ton/mesec), ni bilo mogoče opaziti povečanja.

(214)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da pogoji za retroaktivno uporabo dokončne protidampinške dajatve iz člena 10(4) osnovne uredbe niso izpolnjeni.

(215)

Pritožnik se v odgovoru na dokončno razkritje ni strinjal z oceno Komisije in je trdil, da so bili na podlagi podatkov iz specializiranih tržnih informacij iz pritožbe in izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je Komisija uporabila tudi za določitev obsega uvoza zadevnega izdelka med preiskavo, izpolnjeni pogoji za retroaktivno pobiranje dajatev. Na podlagi teh podatkov je pritožnik trdil, da se je mesečni uvoz zadevnega izdelka po OP znatno povečal. Natančneje, pritožnik je trdil, da so v letu 2024 mesečne pošiljke v povprečju znašale med eno in 2,5 tone valina, nato so februarja 2025 dosegle do šestkrat toliko, februarja in marca 2025 pa so bile v Unijo poslane zelo velike količine, kar kaže, da se zaloge kopičijo. Ta porast izvoza iz Kitajske v Unijo po OP naj bi pokazal, da so pogoji za retroaktivno pobiranje dajatev izpolnjeni, zato je pritožnik zahteval, da Komisija dajatve uvede retroaktivno.

(216)

Komisija je pri določitvi obsega uvoza prilagodila podatke, ki jih je pritožnik predložil na podlagi specializiranih tržnih informacij, kot je opisano v uvodnih izjavah 287 in 290 začasne uredbe, s popravki na podlagi navzkrižno preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki in so bili preverjeni na kraju samem. Poleg tega od začetka preiskave za zadevni izdelek obstaja ločena oznaka TARIC, ki Komisiji omogoča, da se v celoti opre na statistične podatke o uvozu, ki so jih predložile države članice. Komisija ni našla razloga za diskreditacijo teh podatkov in je zato primerjala povprečni mesečni uvoz, ki so ga sporočile države članice, s povprečnim mesečnim uvozom, določenim za OP, kot je določeno v oddelku 4.3 začasne uredbe. Zato Komisija meni, da pritožnikova trditev ni utemeljena, in je potrdila svoj sklep, da pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončne protidampinške dajatve niso bili izpolnjeni.

(217)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (49) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(218)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –