(1)

Člen 5(4), točka (a), Direktive 91/676/EGS določa ukrepe, ki jih je treba vključiti v delovne programe, ki se uporabljajo na ranljivih območjih ali na celotnem ozemlju držav članic v skladu s členom 3(5) navedene direktive. V skladu s točko 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS je treba z navedenimi ukrepi za vsak kmetijski ali živinorejski obrat zagotoviti, da količina živinskega gnojila ali predelanega gnoja, vnesenega v tla vsako leto, tudi prek živali samih, ne bo presegala natančno določene količine na hektar, in sicer 170 kg dušika (N) na leto.

(2)

Od sprejetja Direktive 91/676/EGS je znanstveni in tehnični napredek na področju tehnik predelave gnoja omogočil proizvodnjo gnojil (t. i. gnojil „RENURE“), ki pod določenimi pogoji delujejo kot „mineralna gnojila“, kot so opredeljena v členu 2(f) Direktive.

(3)

Skupno raziskovalno središče Komisije je ocenilo, da imajo gnojila RENURE pod določenimi pogoji podoben potencial izpiranja dušika in agronomsko učinkovitost kot mineralna gnojila. Ti materiali zato zmanjšujejo tveganje izgube nitratov v vodi v primerjavi z gnojem in bi jih bilo zaradi te okoljske prednosti mogoče uporabiti v količini, ki presega zgornjo mejo količine za vnos gnoja iz Direktive 91/676/EGS, hkrati pa zagotoviti doseganje ciljev Direktive in ustrezne agronomske koristi (2).

(4)

Širša uporaba organskih gnojil in hranil iz tokov recikliranih odpadkov bi lahko okrepila odprto strateško avtonomijo Unije in prehransko varnost, hkrati pa določila visoke standarde trajnostnosti, zlasti v regijah z nizko uporabo organskih gnojil. Uporaba gnoja in predelanega gnoja v skladu z Direktivo 91/676/EGS bi lahko zmanjšala izpostavljenost kmetov nestanovitnim cenam mineralnih gnojil in zaprla cikle hranil. V sporočilu z naslovom Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil (3) je bila izražena potreba po oceni nadaljnjih regulativnih in neregulativnih ukrepov, da se omogoči širša uporaba hranil, pridobljenih iz hlevskega gnoja.

(5)

Komisija je leta 2023 začela oceno Direktive 91/676/EGS, da bi med drugim ocenila, ali navedena direktiva v zadostni meri spodbuja recikliranje hranil iz različnih virov, vključno s predelanim gnojem, in tehnološki razvoj tehnologij za predelavo gnoja, iz katerih izhajajo gnojila RENURE.

(6)

Zato je treba do zaključka ocene Direktive 91/676/EGS zagotoviti začasno rešitev za države članice, da pod določenimi pogoji kmetom dovolijo uporabo gnojil RENURE v večji količini, kot je določena v Prilogi III, točka 2.

(7)

Uporabo gnojil RENURE v količini, ki presega 170 kg N na hektar na leto iz živinskega gnoja, bi bilo treba dovoliti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za izboljšanje nadomeščanja mineralnih gnojil z organskimi gnojili, zmanjšanje stroškov za kmete in povečanje strateške avtonomije kmetijskega sektorja Unije, ne da bi bilo ogroženo doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS.

(8)

Poleg vpliva, ki ga imajo na kakovost vode, emisije dušika iz gnoja in živine vplivajo tudi na kakovost zraka. Uporaba gnojil RENURE bi morala biti tesno povezana s stalnimi prizadevanji za ublažitev splošnih vplivov na okolje. Zato je treba vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe in določiti zgornjo mejo za uporabo gnojil RENURE. Ta zgornja meja bi morala odražati značilnosti gnojil RENURE iz živinskega gnoja, njihovo uporabo in zmogljivost nadomestitve ter izkušnje z uporabo Priloge III, točka 2.

(9)

Določiti bi bilo treba merila kakovosti za gnojila RENURE in pogoje za njihovo uporabo, da bi lahko nadomestila „mineralna gnojila“ v skladu s cilji Direktive 91/676/EGS.

(10)

Zajete bi morale biti le metode predelave, ki zanesljivo prinašajo materiale dosledne kakovosti v skladu z določenimi merili. Skupno raziskovalno središče Komisije je ocenilo merila za koncentracijo mineralnega dušika in organskega ogljika v takih materialih ter preizkusilo zanesljivost različnih postopkov pri proizvodnji materialov, ki izpolnjujejo navedena merila. Ocena kaže, da so naslednje metode predelave primerne za pridobivanje materialov dosledne kakovosti v skladu z navedenimi merili: odstranjevanje in čiščenje amoniaka za proizvodnjo amonijevih soli, uporaba reverzne osmoze za proizvodnjo mineralnih koncentratov in fosfatne soli, bogate z dušikom (struvit), oborjene iz živinskega gnoja. Zato bi bilo treba določiti postopke, potrebne za proizvodnjo gnojil RENURE, ki ustrezajo potrebni kakovosti za zagotovitev zanesljive nadomestitve mineralnih gnojil.

(11)

Za zagotovitev varnega vnosa gnojil RENURE v tla bi bilo treba od držav članic zahtevati, da uporabljajo stroge standarde kakovosti, vključno z varnimi mejnimi vrednostmi za zadevna onesnaževala in patogene v skladu z ustrezno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zato bi bilo treba določiti zgornje mejne vrednosti, zlasti glede prisotnosti bakra, cinka in mikroorganizmov.

(12)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1605 (4) opredeljuje končne točke v proizvodni verigi za nekatera organska gnojila v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno s predelanim gnojem, po katerih za predelan gnoj ne veljajo več zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, da bi postal sredstvo za gnojenje EU iz Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali postal njegov del. Za gnoj, ki ni naveden v Delegirani uredbi (EU) 2023/1605, še vedno veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009.

(13)

Države članice bi morale določiti zahteve za obrate, ki proizvajajo gnojila RENURE, da se zagotovi dosledna vsebnost hranil v skladu z merili iz Direktive 91/676/EGS. Da bi olajšali njihov vnos v tla v skladu s potrebami posevkov, bi bilo treba gnojilom RENURE priložiti ustrezne informacije o njihovi vsebnosti hranil.

(14)

Skupno raziskovalno središče Komisije je ocenilo vplive na okolje in zdravje ter predlagana merila za uporabo gnojil RENURE pod pogojem in ob predpostavki, da se skupna količina gnoja, proizvedena v Uniji, število glav velike živine in gostota živine ne bi povečali.

(15)

Države članice bi zato morale pozorno spremljati učinek odobritve uporabe gnojil RENURE nad količino 170 kg dušika na hektar letno na skupno število živine in proizvodnjo gnoja. Kadar vsebnost dušika v skupni letni proizvodnji gnoja na hektar kmetijske površine v uporabi presega ali obstaja tveganje, da bo presegla, 170 kg dušika na hektar v državi članici kot celoti ali v regijah NUTS 2, v katerih je uporaba gnojil RENURE dovoljena, bi morale države članice preprečiti kakršno koli povečanje dušika v navedenih regijah, da se zagotovi, da to ne bo povzročilo nadaljnjih nenamernih negativnih vplivov na okolje.

(16)

Za vnos gnojil RENURE v tla še naprej veljajo zahteve za vnos vseh gnojil (uravnoteženo gnojenje) iz Priloge III, točka 1(3), k Direktivi 91/676/EGS. Ker so gnojila RENURE namenjena nadomeščanju mineralnih gnojil, bo morda treba omejitve uporabe gnojil v skladu z načelom uravnoteženega gnojenja, kot se uporablja v zadevni državi članici, pregledati v okviru odločitve, da se uporaba gnojil RENURE dovoli, in rezultate takega pregleda ustrezno upoštevati. Upoštevati je treba morebitne dodatne pritiske na okolje zaradi uporabe gnojil RENURE, zlasti po njihovi jesenski uporabi na poljščinah, in sprejeti ustrezne ukrepe v ustreznih akcijskih programih, zlasti v zvezi z omejitvijo vnosa gnojil v tla. Zato je treba upoštevati dobre kmetijsko-okoljske prakse, kot so žive rastlinske odeje ali enakovredni ukrepi, da se prepreči izguba dušika v okolje. Zato bi bilo treba določiti te zahteve.

(17)

Uporaba gnojil RENURE je lahko povezana tudi s tveganjem emisij dušika zaradi izhlapevanja iz tal, zlasti v primeru gnojil, ki vsebujejo več kot 60 % dušika v oblikah, ki niso nitrati, in pH vrednostjo nad 5,5. Da bi se izognili negativnim učinkom na okolje, bi bilo zato treba upoštevati ustrezne tehnike vnosa gnojil v tla, kot so injiciranje, takojšnja vključitev površinsko nanesenih materialov ali enakovredni ukrepi.

(18)

Države članice bi pri odobritvi uporabe gnojil RENURE iz predelanega gnoja morale upoštevati tudi njihove morebitne učinke na doseganje ciljev Direktive Sveta 92/43/EGS (7) ter direktiv 2000/60/ES (8), (EU) 2016/2284 (9), (EU) 2020/2184 (10) in 2008/50/ES (11) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Uporaba gnojil RENURE ne bi smela vplivati na izvajanje navedenih direktiv in navedene uredbe ali ga ovirati. Ob upoštevanju previdnostnega načela iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morale države članice sprejeti posebne previdnostne ukrepe na območjih Natura 2000 in okoli njih ter v bližini odvzemnih mest za pitno vodo. Pri uporabi navedene zakonodaje in pred izdajo dovoljenja za uporabo takih gnojil RENURE bi morale države članice oceniti skupni vpliv na emisije amoniaka v regijah, v katerih je uporaba gnojil RENURE dovoljena, da se zagotovi, da uporaba teh gnojil ne bo imela negativnega vpliva na okoljske cilje.

(19)

Da bi Komisija lahko izpolnila svojo vlogo na podlagi Direktive 91/676/EGS, bi morale države članice Komisijo uradno obvestiti o svoji odločitvi, da bodo dovolile uporabo gnojil RENURE iz predelanega gnoja, in ji v okviru štiriletnega poročila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS poročati o uporabi navedenega dovoljenja, vključno z letnimi podatki o proizvodnji gnojil RENURE, številu glav živine in proizvodnji gnoja.

(20)

Ta sprememba ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic, razen če se odločijo za izvajanje nove točke (c) v Prilogi III, kot je določena v Prilogi k temu aktu.

(21)

Zato je treba Direktivo 91/676/EGS ustrezno spremeniti.

(22)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –