(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 9. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sladke koruze s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 25. oktobra 2024 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (v nadaljnjem besedilu: združenje AETMD ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/309 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 10. julija 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Oba vzorčena proizvajalca izvoznika, tj. skupina Sunflower Group in skupina Tongfa Group, sta predložila pisna stališča o domnevnih administrativnih napakah pri izračunu njunih stopenj dampinga. Komisija je menila, da so nekatere trditve upravičene, in je ustrezno prilagodila stopnje dampinga.

(5)

Komisija je 8. avgusta 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1723 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožniki, tj. skupina Sunflower Group, skupina Tongfa Group, Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz živil, domačih pridelkov in živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CFNA), ki zastopa proizvajalce izvoznike (5), in Frucom, združenje uvoznikov in trgovcev z živilskimi izdelki v Uniji, vključno s sladko koruzo, v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami.

(7)

Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. Opravljeno je bilo zaslišanje z združenjem Frucom.

(8)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(9)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Zbornica CFNA in skupina Tongfa Group sta predložili pripombe k dokončnemu razkritju.

(10)

Ker glede začetka postopka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 6 do 28 začasne uredbe.

(11)

Ker glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 29 do 34 začasne uredbe.

(12)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 35 do 39 začasne uredbe.

(13)

Ker glede uporabe člena 18 osnovne uredbe v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj na Kitajskem ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 40 začasne uredbe.

(14)

Skupina Sunflower Group in skupina Tongfa Group sta predložili dodatne pripombe v zvezi z uvodnima izjavama 41 in 42 začasne uredbe. Te pripombe so bile obravnavane v oddelkih 3.2, 3.3 in 3.4 v nadaljevanju.

(15)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 43 začasne uredbe.

(16)

Izdelka v preiskavi sta sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, ter sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen izdelkov pod tarifno številko 2006, ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001 90 30 10) in ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005 80 00 10) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(17)

Sladka koruza se uporablja za prehrano ljudi. Izdelek je običajno na voljo v pločevinkah, pa tudi v kozarcih, tetrapakih ali vrečkah.

(18)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 44 do 48 začasne uredbe.

(19)

Ker glede tega postopka ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 49 do 58 začasne uredbe.

(20)

Ker glede obstoja znatnih izkrivljanj ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 62 do 152 začasne uredbe.

(21)

Uporaba Malezije kot reprezentativne države je bila obravnavana v uvodnih izjavah 153 do 187 začasne uredbe. Po začasnem razkritju sta skupina Tongfa Group in združenje Frucom trdila, da bi bilo treba tajsko družbo Sunsweet uporabiti za izračun podatkov o prodajnih, splošnih in upravnih stroških (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobičku, saj proizvaja zadevni izdelek in je zato primernejša od malezijske družbe Fraser and Neave Holdings BHD (v nadaljnjem besedilu: družba F&N), ki proizvaja le izdelke v isti splošni kategoriji. Vendar je bila Tajska, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 172 in 175 začasne uredbe, izključena kot reprezentativna država zaradi velikih količin uvoza sveže sladke koruze in pločevink iz Kitajske. Trditev je bila zato zavrnjena.

(22)

Združenje Frucom je nadalje pripomnilo, da je bila Mehika zavrnjena kot primerna reprezentativna država zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o PSU-stroških in dobičku družb, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, kar bi moralo veljati tudi za Malezijo. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 176 in 181 začasne uredbe, sta bila razloga za izključitev Mehike pomanjkanje uvoza sveže sladke koruze in dejstvo, da razpoložljivi podatki v zvezi s pločevinkami niso bili reprezentativni za pločevinke, ki se uporabljajo pri proizvodnji hrane. Trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Združenje Frucom je pripomnilo tudi, da Malezija ni primerna za reprezentativno državo, ker so lahko njene cene uvoza pločevink izkrivljene zaradi vpliva velikih količin kitajskega uvoza. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 177 začasne uredbe, ni bilo dokazov, da so cene uvoza pločevink iz Kitajske v Malezijo vplivale na cene drugega uvoza. Dejansko so bile cene pločevink, uvoženih v Malezijo iz Kitajske (približno 14 CNY na kg), veliko nižje od cen uvoza iz drugih držav (približno 28 CNY na kg). Združenje Frucom ni predložilo nobenih dokazov v podporo svoji trditvi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(24)

Ker glede reprezentativne države ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 153 do 187 začasne uredbe.

(25)

Skupina Tongfa Group je trdila, da malezijska oznaka carinske nomenklature, ki se uporablja za pločevinke, in sicer 7310 21 91 , ni primerna za določitev referenčne vrednosti za skupino, saj izključuje pločevinke s prostornino manj kot en liter, skoraj vse pločevinke, ki jih uporablja skupina Tongfa Group, pa so manjše od enega litra. Skupina Tongfa Group je zahtevala, naj Komisija opredeli oznako, ki izrecno zajema vrsto pločevink, ki jih uporablja skupina Tongfa Group, ali, če to ni mogoče, uporabi podatke o uvozu iz šestmestne tarifne podštevilke HS 7310 21 , ki zagotovo zajema pločevinke, ki jih uporablja skupina Tongfa Group.

(26)

Res je, da oznaka 7310 21 91 malezijske carinske nomenklature (6) zajema pločevinke iz bele pločevine s prostornino manj kot 50 litrov, razen tistih s prostornino manj kot en liter. Slednje bi spadale pod oznako 7310 21 11 . Vendar v obdobju preiskave sploh ni bilo uvoza pod oznako 7310 21 11 v Malezijo. Preostali uvoz v Malezijo pod tarifno podštevilko HS 7310 21 se nanaša na izdelke, ki niso pločevinke, kot so cisterne ali sodi iz jekla s prostornino več kot 50 litrov. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Tongfa Group ni uporabljala le pločevink, manjših od enega litra, ampak tudi druge vrste pločevink. Zato je oznaka 7310 21 91 , ki zajema samo pločevinke, najprimernejša oznaka za pločevinke, ki se uporabljajo pri proizvodnji sladke koruze, medtem ko bi bila zaradi uporabe uvozne cene pod tarifno podštevilko HS 7310 21 referenčna vrednost neustrezna, ker se ne bi več nanašala na proizvode, ki se uporabljajo pri proizvodnji sladke koruze. Trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Skupina Tongfa Group je po dokončnem razkritju trdila, da bi morala Komisija uporabiti povprečno uvozno ceno na Tajsko pod tajsko carinsko oznako 7310 21 11 , ki zajema izključno pločevinke s prostornino, manjšo od enega litra (7). V podporo svoji trditvi se je sklicevala na nedavno prakso Komisije (8), v skladu s katero je Komisija za določitev referenčne vrednosti za nekatere proizvodne dejavnike uporabila drugo državo kot reprezentativno državo, in na dejstvo, da večina uvoza pločevink pod navedeno oznako na Tajsko prihaja iz drugih držav razen Kitajske.

(28)

V prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je navedeno, da viri, ki jih Komisija lahko uporabi za konstruiranje normalne vrednosti, vključujejo ustrezne stroške proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, ki je po stopnji gospodarskega razvoja podobna državi izvoznici, če so ustrezni podatki takoj na voljo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 175 začasne uredbe, je bila Tajska zavrnjena kot potencialna primerna reprezentativna država zaradi velikih količin uvoza sveže sladke koruze in pločevink iz Kitajske, ki predstavljajo približno 75 % proizvodnih stroškov. Zato je Komisija menila, da za določitev referenčnih vrednosti za normalno vrednost ne more uporabiti uvoza na Tajsko. Poleg tega je uvoz pod malezijsko carinsko oznako 7310 21 91 ustrezal proizvodnim stroškom v zadevni državi, ker je navedena oznaka zajemala izključno pločevinke iz bele pločevine, ki so bile vhodni material, ki sta ga uporabila oba proizvajalca izvoznika, vzorčena v tej preiskavi, in ker je Komisija uporabila povprečno ceno na kilogram, uvožen v Malezijo, je bila referenčna vrednost primerna za ustrezne proizvodne stroške za vse pločevinke ne glede na njihovo prostornino. Skupina Tongfa Group ni predložila nobenih dokazov o nasprotnem. Zaradi vseh navedenih razlogov je Komisija trditev zavrnila.

(29)

Po začasnem razkritju je skupina Tongfa Group trdila, da je bila njena metodologija za izračun delovnih ur pojasnjena med preverjanjem z uporabo delovnih pol in dokumentacije družbe ter da je bila natančnejša od metode, ki jo je uvedla Komisija, tj. razporeditev na podlagi teže pločevink.

(30)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 207 do 209 začasne uredbe, izračuna delovnih ur, ki ga je opravila skupina Tongfa Group, ni bilo mogoče sprejeti, ker je bil podprt le s podatki v preglednicah, ki niso predstavljali preverljivega sistema. Dejanski sistem, predstavljen med preverjanjem, je poskušal neposredno povezati delo z izdelkom v preiskavi, vendar ga ni bilo mogoče povezati z računovodskim sistemom družbe. Število ur dela, sporočenih v okviru tega sistema, je bilo zelo nizko v primerjavi s številom ur, zabeleženih za podobne proizvode v pločevinkah. Skupina Tongfa Group ni predložila nobenega pojasnila za to nepravilnost. Zato je Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila porazdelitev na podlagi količine proizvedenega izdelka v preiskavi v primerjavi z vsemi izdelki v pločevinkah, kot je skupina Tongfa Group tudi sama storila za druge proizvodne dejavnike (npr. energijo). Skupina Tongfa Group ni predložila nobenih novih dokazov v podporo svoji trditvi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Po začasnem razkritju je skupina Sunflower Group trdila, da je bila vključitev električne energije v potrošni material za Sunflower nerazumna, saj električna energija ni surovina, Komisija pa je določila referenčno vrednost za električno energijo, poleg tega pa za Sunny ni obravnavala električne energije kot potrošnega materiala in je uporabila referenčno vrednost.

(32)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 190 in 194 začasne uredbe, je Komisija nekatere proizvodne dejavnike vključila v potrošni material, ker so v obdobju preiskave predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin. Ta pristop je utemeljen na podlagi deleža vsakega proizvodnega dejavnika, med katerim je električna energija, v skupnih proizvodnih stroških družbe, ne glede na to, ali je Komisija določila referenčno vrednost. Tako je bilo v primeru električne energije za Sunflower. Za Sunny je bil položaj drugačen, saj je električna energija predstavljala večji delež njegovih skupnih stroškov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(33)

Po začasnem razkritju je skupina Sunflower Group trdila, da je bila prilagoditev, ki jo je Komisija uporabila za izračun njenih splošnih stroškov proizvodnje, napačna in ni imela pravne podlage. Konkretno je trdila, da Komisija ni uporabila dejanskega razmerja med splošnimi stroški proizvodnje in neposrednimi proizvodnimi stroški, ki sta jih imeli Sunflower in Sunny v obdobju preiskave ter izhajajo iz njunih finančnih evidenc in jih je Komisija preverila, temveč je to razmerje prilagodila tako, da se je sklicevala le na podatke za Sunny in zunaj obdobja preiskave. Nadalje je trdila, da bi uporaba dejanskih deležev splošnih stroškov družb za neizkrivljene referenčne cene sama po sebi odražala neizkrivljene splošne stroške.

(34)

Komisija je menila, da je trditev utemeljena, in je ustrezno popravila izračun dampinga za skupino Sunflower. Zato revidirani izračun splošnih stroškov odraža dejanski odstotek za skupino Sunflower v obdobju preiskave.

(35)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, je skupina Tongfa Group po začasnem razkritju izpodbijala uporabo družbe F&N v Maleziji kot vira za izračun podatkov o PSU-stroških in dobičku. Navedena uvodna izjava je potrdila zavrnitev Tajske kot reprezentativne države. Poleg tega je skupina Tongfa Group trdila, da družba F&N ni ustrezen vir podatkov o PSU-stroških in dobičku, saj ni proizvajala zadevnega izdelka. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 169 začasne uredbe, družba F&N proizvaja izdelke v isti splošni kategoriji kot izdelek v preiskavi, tj. živila in pijače, vključno z izdelki v pločevinkah, zato se ti izdelki ne razlikujejo bistveno od izdelka v preiskavi. V vsakem primeru skupina Tongfa Group ni predložila dokazov, zaradi katerih bi bili zneski na podlagi PSU-stroškov in stopenj dobička, določenih za družbo F&N, nerazumni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(36)

Ker glede virov, uporabljenih za določitev neizkrivljenih stroškov, ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 188 do 213 začasne uredbe.

(37)

Ker glede izvozne cene ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 214 do 216 začasne uredbe.

(38)

Ker glede prilagoditev normalne vrednosti ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 218 začasne uredbe.

(39)

Po začasnem razkritju je skupina Tongfa Group trdila, da bi morala Komisija za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe namesto dobička nepovezanega trgovca uporabiti dejanski dobiček/izgubo družbe Fujian Tongfa Foods Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba FT), kot je to storila s PSU-stroški. Konkretno je skupina trdila, da družba FT deluje le kot posrednik pri izdajanju računov med družbo Zhangzhou Tongfa Foods Industry Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba ZT), proizvajalcem in nepovezanimi strankami v EU ter da je neto vrednost računa družbe FT družbi ZT enaka kot pri družbi ZT, zato je treba družbo FT obravnavati na ravni integrirane skupine Tongfa Group in ne kot neodvisnega, dobičkonosnega in tipičnega trgovca.

(40)

V skladu z okvirno pogodbo med obema strankama, ki jo je med preiskavo predložila skupina Tongfa Group, je družba FT odgovorna za podpisovanje pogodb s strankami, pogajanja s strankami, pobiranje plačil od strank ali ukvarjanje s postopki vračila izvoznih davkov in pobiranjem davkov. Takšne funkcije so podobne funkcijam, ki jih opravlja zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Poleg tega so bili posamezni računi za vsako prodajno transakcijo predmet arbitražne klavzule med družbama ZT in FT, ki je dokazovala pomanjkanje gospodarske solidarnosti in ki ne bi bila primerna, če bi družba FT delovala zgolj kot popolnoma integriran prodajni oddelek.

(41)

V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da družbe FT ni mogoče šteti za popolnoma integriran prodajni oddelek v skupini, saj je družba ZT v letih 2021, 2022 in 2023 zadevni izdelek izvažala neposredno v Unijo in druge države, v obdobju preiskave pa v države, ki niso Unija. Iz tega sledi, da ima družba ZT svoj operativni prodajni oddelek. Na podlagi tega je Komisija izvedla prilagoditev za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i) osnovne uredbe. Kar zadeva dobiček, uporabljen pri konstruiranju zneska provizij, so računi med družbama ZT in FT odražali prenose znotraj skupine, ki niso odražali oblikovanja primerljivih tržnih cen. Zato prilagoditev ni mogla temeljiti na teh prenosih. Trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Po začasnem razkritju je skupina Tongfa Group ponovila svojo trditev, da uporaba člena 18 v zvezi z vrednostjo CIF ni bila upravičena, saj je trdila, da ni bilo napačnih ali zavajajočih informacij. Skupina Tongfa je trdila tudi, da je bila v metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, storjena računska napaka.

(43)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 229 začasne uredbe in kot je skupina Tongfa priznala v svojih pripombah k začasnemu razkritju, je skupina Tongfa predložila dejanske podatke za približno 70 % svoje prodaje. Skupina Tongfa je predložila oceno za preostalih 30 % prodaje, vendar, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 229 začasne uredbe, tak izračun ni bil točen, saj se pri njem ni upošteval datum odpreme. Zato je Komisija kot razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila osnovne prevoznine, ki jih je skupina Tongfa predložila za 70 % transakcij, vendar jih je uporabljala mesečno. Skupina Tongfa ni predložila nobenih dokazov ali pojasnil, zakaj je bil pristop, ki ga je Komisija uporabila na podlagi njenih podatkov, netočen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Kar zadeva domnevno računsko napako, Komisija v svojem izračunu ni našla ničesar. Zato je v dokončnem razkritju predložila dodatne podrobnosti o izračunu cen CIF.

(45)

Ker glede prilagoditev izvozne cene ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 219 do 232 začasne uredbe.

(46)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 33 in 34, je Komisija na podlagi trditve zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(47)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(48)

Ker glede stopenj dampinga ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 233 do 238 začasne uredbe.

(49)

Ker ni bilo pripomb, se merska enota, kot je določena v uvodni izjavi 239 začasne uredbe, potrdi.

(50)

V skladu s členom 4(1) osnovne uredbe je industrija Unije opredeljena kot proizvajalci podobnega izdelka v Uniji kot celota ali tisti od njih, katerih celotna proizvodnja predstavlja glavni delež celotne proizvodnje tega izdelka v Uniji.

(51)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 240 in 241 začasne uredbe, je Komisija začasno opredelila industrijo Unije kot industrijo, ki zajema sodelujoče proizvajalce podobnega izdelka v Uniji, ki predstavljajo približno [29–38 %] celotne proizvodnje Unije.

(52)

Po razkritju začasnih ugotovitev so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe o opredelitvi industrije Unije. Zainteresirane strani niso predložile pripomb v zvezi s tem.

(53)

Ker ni bilo pripomb in ker niso bile predložene nobene nove informacije, ki bi spremenile oceno Komisije, se opredelitev industrije Unije iz uvodnih izjav 240 in 241 začasne uredbe potrdi.

(54)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 242 do 246 začasne uredbe, je Komisija začasno določila razvoj potrošnje Unije.

(55)

Zainteresirane strani niso predložile pripomb v zvezi s tem.

(56)

Ker pripomb ni bilo, Komisija potrjuje svoje sklepe iz uvodnih izjav 242 do 246 začasne uredbe.

(57)

Po razkritju je zbornica CFNA trdila, da Komisija ni analizirala razlogov za nenadno povečanje kitajskega uvoza v letu 2022, ki so ga po mnenju zbornice CFNA povzročile izjemne tržne razmere, in sicer slaba letina v Evropi, potreba trgovcev na drobno po zagotavljanju dobavnih verig v razpisnih postopkih in veliko naročilo trgovca na drobno (Lidl). Zbornica CFNA je v zvezi s tem predložila nabavni nalog. Te argumente je v svoji predložitvi ponovilo tudi druženje FRUCOM.

(58)

Komisija je opozorila, da je treba v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe vpliv dampinškega uvoza na industrijo Unije oceniti glede na dejanski obseg in tržni delež takega uvoza ter njegovo gibanje cen. Čeprav je slaba letina v EU leta 2022 prispevala k povečanju uvoza, je Komisija menila, da je bil ta učinek začasen. Uvoz iz Kitajske je ostal velik v letu 2023 in obdobju preiskave, ko so se razmere glede letine že izboljšale. Poleg tega dokazi o domnevnem naročilu družbe Lidl niso pokazali, da je bilo nadaljevanje visoke ravni uvoza mogoče pojasniti s tako enkratno transakcijo.

(59)

V skladu s tem Komisija potrjuje ugotovitve iz uvodnih izjav 247 do 248 začasne uredbe.

(60)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 249 do 255 začasne uredbe, je kitajski uvoz dosledno potekal po dampinških cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije.

(61)

Zainteresirane strani v zvezi s tem niso predložile nobenih novih pripomb.

(62)

Komisija zato potrjuje sklepe iz uvodnih izjav 249 do 252 začasne uredbe.

(63)

Komisija je pojasnila, da je bila primerjava cen izvedena za vsako vrsto posebej za transakcije na ustrezni ravni, na kateri konkurirajo v Uniji (tj. franko tovarna za prodajo industrije Unije in vrednost CIF z vsemi stroški za cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov). Komisija je po začasnem razkritju pregledala izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen. Zato je bila popravljena povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen uvoza iz zadevne države na trg Unije določena na 15,9 %.

(64)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, Komisija potrjuje svoje sklepe iz uvodnih izjav 254 in 255 začasne uredbe.

(65)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 256 do 261 začasne uredbe.

(66)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 262 do 265 začasne uredbe.

(67)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 266 do 270 začasne uredbe.

(68)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 271 in 272 začasne uredbe.

(69)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 273 in 274 začasne uredbe.

(70)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 275 in 276 začasne uredbe.

(71)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 277 do 280 začasne uredbe.

(72)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 281 in 282 začasne uredbe.

(73)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 283 do 285 začasne uredbe.

(74)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 286 do 292 začasne uredbe.

(75)

Po razkritju je zbornica CFNA trdila, da Komisija ni ustrezno analizirala različnih (povezanih/nepovezanih) prodajnih kanalov industrije Unije in razpisov.

(76)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev neutemeljena. Komisija je v preiskavi ustrezno analizirala prodajne poti, da bi določila količine in vrednosti prodaje prvi neodvisni stranki. Metodologija je upoštevala tako neposredno prodajo nepovezanim strankam kot tudi vmesno prodajo med povezanimi strankami. Komisija zato to trditev zavrača.

(77)

Zbornica CFNA je trdila tudi, da je povečanje neto naložb industrije Unije v obravnavanem obdobju kazalo na samopovzročeno škodo.

(78)

Komisija je opozorila, da je industrija Unije zelo kapitalsko intenzivna ter zahteva stalne in obsežne naložbe v proizvodne obrate. Čeprav je bila industrija Unije stalno pod ciljno stopnjo dobička, je v obravnavanem obdobju ostala dobičkonosna in je zato lahko zbrala potreben kapital za ohranitev svojega poslovanja. Vendar se je, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi, donosnost naložb v obravnavanem obdobju zmanjšala za 24 %, kar jasno odraža negativni učinek cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Argument je bil zato zavrnjen.

(79)

Po razkritju je zbornica CFNA ponovila svojo trditev, da je bilo nenadno povečanje uvoza iz Ljudske republike Kitajske delno posledica enkratnega, izjemnega nabavnega naloga trgovca na drobno Lidl. Zbornica CFNA je trdila, da bi morala Komisija podrobno preiskati razpise, da bi ugotovila, ali so nekateri trgovci na drobno v EU preusmerili vire dobave s proizvajalcev Unije na kitajske izvoznike. V podporo tej trditvi je zbornica CFNA kot Prilogo I k svojim pripombam predložila kopije tega, kar je opisala kot nabavne naloge, ki jih je družba Lidl izdala kitajskim izvoznikom.

(80)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev neutemeljena. Prvič, dokumenti, ki jih je predložila zbornica CFNA, niso bili nabavni nalogi, temveč računi, ki so se nanašali na transakcije v letih 2022 in 2024. To spodkopava trditev zbornice CFNA, da je nenadno povečanje uvoza posledica enega samega izrednega naročila v letu 2022. Drugič, kot je ugotovljeno v preglednici 4 začasne uredbe, se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske v obravnavanem obdobju znatno in dosledno povečeval, ne glede na posamezna naročila. Nazadnje, Komisija opozarja, da analiza škode ne temelji na posameznih transakcijah, temveč na skupnem obsegu in cenovnih učinkih dampinškega uvoza. Dokazi so potrdili, da je trajna raven dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske povzročila znaten cenovni pritisk na industrijo Unije in povzročila znatno škodo.

(81)

Komisija je na podlagi tega zavrnila trditev zbornice CFNA.

(82)

Komisija je na podlagi analize gospodarskih kazalnikov iz oddelkov 4.6.1 in 4.6.2 zgoraj potrdila, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(83)

Kazalniki škode so pokazali, da je potrošnja Unije sicer ostala na splošno stabilna, vendar je industrija Unije izgubila obseg prodaje in tržni delež zaradi dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske, ki je na trg Unije vstopil v stalno naraščajočih količinah in po znatno nelojalno znižanih prodajnih cenah. To je povzročilo negativen razvoj finančnega položaja industrije Unije, zlasti zmanjšanje dobičkonosnosti in donosnosti naložb, čeprav je industrija na splošno ostala dobičkonosna.

(84)

Argumenti, ki jih je predložila zbornica CFNA, so bili ustrezno preučeni, vendar je bilo ugotovljeno, da niso utemeljeni. Komisija je zlasti potrdila, da:

(85)

Komisija je zato sklenila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil stalen pritok dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Drugi dejavniki, kot so stroški surovin, izvozna uspešnost ali začasni pretresi na strani ponudbe, niso prekinili vzročne zveze.

(86)

V skladu s tem se potrdijo ugotovitve o škodi iz uvodnih izjav 240 do 302 začasne uredbe.

(87)

Zbornica CFNA in združenje FRUCOM sta trdila, da je Komisija podcenila vlogo uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti Tajske, kar kaže, da je morda prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(88)

Kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 310 do 313 začasne uredbe, je uvoz iz tretjih držav v celotnem obravnavanem obdobju ostal na razmeroma nizki in stabilni ravni. Uvoz iz Tajske, ki je poleg Kitajske glavna dobaviteljica iz tretjih držav, je ohranil na splošno stabilen tržni delež. Obseg in cene tega uvoza niso zadostovali za pojasnitev poslabšanja položaja industrije Unije.

(89)

Zbornica CFNA in združenje FRUCOM nista predložila novih dokazov, da je uvoz iz drugih tretjih držav bistveno prispeval k škodi. Komisija zato potrjuje svoje začasne ugotovitve, da uvoz iz tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Ljudske republike Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(90)

Zbornica CFNA in združenje FRUCOM sta ponovila, da je bila glavni vzrok škode slaba letina v letu 2022 in ne dampinški uvoz.

(91)

Po dokončnem razkritju je zbornica CFNA trdila, da okrevanje industrije Unije leta 2023 dokazuje, da: (1) je uvoz iz LRK zgolj zapolnil tržno vrzel, ki jo je povzročila slaba letina v letu 2022; in (2) da kitajski uvoz ni bil neposreden vzrok škode za industrijo Unije. Zbornica CFNA je nadalje trdila, da za kmetijsko predelovalno industrijo, za katero veljajo naravne razmere, slaba letina v veliki meri pojasnjuje slabo poslovno uspešnost in da bi imelo povečanje uvoza po takih dogodkih običajno čas, da se upočasni skupaj z razvojem trga. Zbornica CFNA je zato sklenila, da uvoz, ki je v letu 2023 ostal velik, ne more biti dejavnik za ugotovitev obstoja vzročne zveze.

(92)

Komisija je te trditve zavrnila. Kot je bilo ugotovljeno v začasni uredbi, je bila proizvodnja v letu 2023 in obdobju preiskave večja kot v letu 2022, prodaja in tržni delež pa sta se še naprej zmanjševala, zaloge pa povečevale. To kaže na nezmožnost proizvajalcev Unije, da bi prodajali svoj izdelek kljub povečanju proizvodnje po letu 2022.

(93)

Opredelitev kitajskega uvoza s strani zbornice CFNA kot takega, ki zapolnjuje vrzel na trgu, je v nasprotju z dvema ključnima ugotovitvama. Prvič, če bi bil uvoz odziv na začasno pomanjkanje ponudbe, bi se po okrevanju proizvodnje Unije predvidoma zmanjšal. Namesto tega sta se, kot je navedeno v preglednici 3 začasne uredbe, kitajski uvoz in kitajski tržni delež leta 2023 v primerjavi z letom 2022 povečala, skupni kitajski tržni delež pa se je s 6 % leta 2022 povečal na 15 % v obdobju preiskave. Drugič, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 249 do 255 začasne uredbe, je ta uvoz v obdobju preiskave nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije v povprečju za 7,2 % do 28,6 %.

(94)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Kitajske oviral dvig cen industrije Unije, zlasti prek mehanizma razpisov, ter povzročil znaten upad obsega prodaje in tržnega deleža proizvajalcev Unije.

(95)

Dumpinški uvoz lahko pomembno vpliva na trg, kadar je pomembna cenovna občutljivost. Kot je navedeno v uvodni izjavi 293 začasne uredbe, so za trg Unije za pripravljeno ali konzervirano sladko koruzo v zrnju značilni razpisni postopki, pri katerih se sladka koruza vseh blagovnih znamk trgovcev na drobno prodaja na podlagi konkurenčnih razpisov. V taki tržni strukturi imajo lahko razlike v cenah velik vpliv, saj se trgovci na drobno pogajajo hkrati z več proizvajalci in dodeljujejo količine predvsem na podlagi cenovne konkurenčnosti.

(96)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 279 začasne uredbe, so se povprečne prodajne cene Unije v obravnavanem obdobju sicer zvišale, vendar niso sledile zvišanju proizvodnih stroškov na enoto, ki so se hitreje zviševali zaradi višjih cen surovin, pločevink in energije. Kot je prikazano v preglednici 3 začasne uredbe, se je uvoz iz Kitajske povečal za 518 %, medtem ko so bile njegove cene stalno nižje od povprečnih stroškov prodanega blaga industrije Unije na enoto. To je industriji Unije preprečilo, da bi svoje cene prilagodila navzgor v skladu s povečanjem stroškov, in jo prisililo, da je ohranila ponudbe na nizki ravni, da bi ostala konkurenčna na razpisih. Komisija je zato sklenila, da je uvoz iz Kitajske znatno oviral dvig cen. Zato je šlo za znaten cenovni pritisk uvoza in ne za legitimno zapolnjevanje vrzeli na trgu.

(97)

Kot je potrjeno v uvodni izjavi 317 začasne uredbe, je Komisija sklenila, da čeprav ni mogoče izključiti, da je majhen donos sladke koruze v letu 2022 prispeval k škodi za industrijo Unije, saj je bil omejen na samo eno leto obravnavanega obdobja, se je štelo, da ni zmanjšal vzročne zveze. Vendar mora Komisija v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe razlikovati med škodo, ki so jo povzročili znani dejavniki, ki niso dampinški uvoz, in škodo, ki jo je povzročil sam dampinški uvoz. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da začasne težave z letino v letu 2022 niso povzročile: (a) dejstva, da je kitajski uvoz po letu 2022 še naprej vstopal na trg Unije v znatnem obsegu; (b) nelojalnega nižanja prodajnih cen med 7,2 % in 28,6 %, ugotovljenega v obdobju preiskave; (c) izgube tržnega deleža industrije Unije posebej za kitajski uvoz v obravnavanem obdobju; (d) znatnega oviranja dviga cen zaradi kitajskih uvoznih cen, ki so v celotnem obravnavanem obdobju na splošno ostale pod stroški Unije na enoto, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 255 in 280 začasne uredbe, ter (e) poslabšanja finančnih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 83 zgoraj.

(98)

Sklepi zbornice CFNA, da velik obseg uvoza v letu 2023 „ne more biti dejavnik za ugotovitev obstoja vzročne zveze“, v osnovi napačno razlaga analizo vzročne zveze. Dejstvo, da je uvoz ostal visok še precej po izboljšanju razmer glede letine, je predvsem pomembno za vzročno zvezo, saj dokazuje, da škodljivi učinki kitajskega uvoza niso bili začasni, temveč so se nadaljevali tudi po okrevanju proizvodnje industrije Unije leta 2023.

(99)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so bile trditve, ki so škodo povezovale s slabo letino v letu 2022, neutemeljene. Nadaljevanje velikega obsega uvoza, nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave in nadaljnje poslabšanje ključnih kazalnikov uspešnosti industrije Unije so potrdili, da je obstajala resnična in bistvena vzročna zveza med znatno škodo in dampinškim uvozom iz Kitajske. Slednjega ni zmanjšal vpliv začasnih naravnih dejavnikov.

(100)

Po razkritju niso bile predložene nobene nove informacije, ki bi dokazovale, da je slaba letina imela trajen učinek ali da se lahko z njo pojasni stalna prisotnost velikega obsega dampinškega uvoza. Komisija zato potrjuje svojo začasno ugotovitev, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati začasnim nihanjem letine.

(101)

Zbornica CFNA in združenje FRUCOM sta trdila, da so nepredvideni dogodki, kot so poplave na Tajskem in s tem povezane motnje, povzročili nenadno spremembo svetovnih dobavnih verig in kupce iz EU prisilili, da nabavljajo na Kitajskem.

(102)

To vprašanje je bilo obravnavano že v uvodni izjavi 318 začasne uredbe. Komisija je ugotovila, da taki dogodki niso znatno vplivali na uvoz sladke koruze iz Tajske, saj je njen tržni delež v obravnavanem obdobju ostal na splošno stabilen. Predloženi niso bili nobeni preverljivi dokazi, da so začasni vremenski dogodki ali zunanji pretresi povzročili strukturni premik trgovinskih vzorcev v zvezi s Kitajsko.

(103)

Komisija zato potrjuje svojo začasno ugotovitev, da povečanja uvoza iz Kitajske ni mogoče pojasniti z izjemnimi ali kratkoročnimi motnjami na trgu, kot so poplave na Tajskem.

(104)

Zbornica CFNA je trdila, da je bilo kakršnokoli zmanjšanje prodaje in uspešnosti industrije Unije morda posledica zmanjšanja potrošnje Unije in ne učinka dampinškega uvoza.

(105)

Komisija opozarja, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmerno zmanjšala, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 319 do 323 začasne uredbe. Vendar je bilo zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije sorazmerno veliko večje od zmanjšanja potrošnje.

(106)

Čeprav je torej zmanjšanje potrošnje morda imelo omejen vpliv na prodajo, ne more pojasniti znatne izgube tržnega deleža in oviranja dviga cen, ki ju je utrpela industrija Unije. Komisija potrjuje svojo začasno ugotovitev, da ta dejavnik ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo.

(107)

Zbornica CFNA je trdila, da so bili naraščajoči stroški surovin, energije in pločevink glavni vzroki za poslabšanje dobičkonosnosti in da Komisija tega razvoja ni zadostno analizirala.

(108)

Komisija opozarja, da je bilo to vprašanje temeljito preučeno v uvodnih izjavah 324 do 325 začasne uredbe. Čeprav so se stroški v obravnavanem obdobju dejansko zvišali, so ta zvišanja vplivala na vse proizvajalce Unije in ne morejo pojasniti obsega zmanjšanja dobičkonosnosti in tržnega deleža industrije Unije. Nezmožnost proizvajalcev Unije, da bi ustrezno zvišali svoje cene, je bila predvsem posledica učinka dampinškega uvoza, ki je oviral dvig cen.

(109)

Po dokončnem razkritju je zbornica CFNA ponovila, da industrija sladke koruze v Uniji ni resnično kapitalsko intenzivna in da je njena nizka donosnost naložb predvsem posledica višjih stroškov surovin, energije in pločevink, ne pa dampinškega uvoza.

(110)

Vendar je Komisija ugotovila, da zbornica CFNA ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi, da industrija ni kapitalsko intenzivna. V zvezi z domnevnim vplivom stroškov energije in surovin na poslabšanje položaja industrije Unije niso bili predloženi nobeni novi dejanski ali analitični elementi, razen tistih, ki so bili že obravnavani v začasni uredbi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(111)

Komisija zato potrjuje svojo začasno ugotovitev, da naraščajoči stroški surovin, energije in pločevink ne prekinjajo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(112)

Komisija je preučila argumente v zvezi s strategijami javnega naročanja in domnevnim enkratnim velikim naročilom družbe Lidl, ki sta ga po začasnem razkritju predložila zbornica CFNA in združenje FRUCOM. Po dokončnem razkritju je zbornica CFNA trdila, da računi, ki jih je predložila, dokazujejo, da je družba Lidl oddala naročilo velikega obsega. Vendar zbornica CFNA ni predložila nobenega novega elementa, s katerim bi dokazala, da so se ti računi nanašali na eno samo naročilo, dokazi v dokumentaciji pa teh trditev ne podpirajo. Predloženi dokumenti so se nanašali na račune za leti 2022 in 2024, ki so potrjevali trajne trgovinske odnose in ne posameznega nakupa. Poleg tega se je uvoz iz Kitajske po letu 2022 še naprej povečeval, česar ni bilo mogoče pojasniti z enim samim naročilom ali začasnimi prilagoditvami dobave.

(113)

Ker ni bilo nobenih dodatnih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 330 do 333 začasne uredbe.

(114)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 336 do 341 začasne uredbe.

(115)

Po prilagoditvi, pojasnjeni v uvodni izjavi 63, je Komisija popravila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Dokončne stopnje dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen so naslednje.

(116)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenih stopenj dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen sklenila, da je treba oceniti, ali v zvezi z izdelkom v preiskavi obstaja izkrivljanje v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, zaradi česar dajatev, nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz izdelka v preiskavi.

(117)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(118)

Komisija je v začasni fazi navedla, da bo v sklepni fazi preiskave še naprej preiskovala domnevna izkrivljanja, da bi ocenila ustrezno raven ukrepov v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(119)

Glede na dokaze v pritožbi (9) se za jeklene pločevinke, ki predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, v LRK uporablja znižanje vračila davka na dodano vrednost (DDV). Pritožnik je po začasnem razkritju predložil enake dokaze kot v pritožbi, in sicer izvlečke s spletne strani Transcustoms, iz katere je razvidno, da so pločevinke pod carinskima oznakama 7310 21 10 00 in 7310 21 90 00 predmet 13-odstotnega DDV in 10-odstotnega rabata v zvezi z izvoznim DDV. Čeprav je omenil tudi carinsko uvozno in izvozno tarifo, ki so jo objavili kitajski carinski organi, ni predložil nobenih dokazov o takem dokumentu.

(120)

Komisija je ob začetku preiskave kitajski vladi poslala vprašalnik v zvezi s trditvami o izkrivljanju na trgu surovin. Vprašalnik za proizvajalce izvoznike je vključeval tudi vprašanja o navedenih trditvah. Kitajska vlada ni izpolnila vprašalnika in nobeden od dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni predložil nobenih dokazov, da taki ukrepi niso vzpostavljeni.

(121)

Komisija je preučila, ali za pločevinke velja kateri od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V ta namen je navzkrižno preverila dokaze, ki jih je predložil pritožnik, z drugimi viri, kot so zakonodaja Ljudske republike Kitajske, druga spletišča ter carinska uvozna in izvozna tarifa, ki so jo kitajski organi objavili za leti 2023 in 2024. Z Obvestilom ministrstva za finance in državne davčne uprave (10) št. 15 [2020] sta bili stopnji vračila izvoznega davka za pločevinke pod carinskima oznakama 7310 21 10 00 in 7310 21 90 00 povečani na 13 %. To potrjujejo državna davčna uprava (11) in druga spletišča, ki prav tako kažejo razvoj stopnje vračila skozi čas (12), ter carinska uvozna in izvozna tarifa, ki so jo kitajski organi objavili za leti 2023 in 2024 in v skladu s katero so pločevinke pod navedenimi carinskimi oznakami predmet 13-odstotnega DDV in 13-odstotnega vračila izvoznega DDV.

(122)

Zato je Komisija sklenila, da v LRK ni znižanja vračila davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi s pločevinkami, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Preiskava ni razkrila nobenega drugega izkrivljanja v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(123)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(124)

Po razkritju je združenje FRUCOM, ki zastopa evropske trgovce s konzerviranim sadjem in zelenjavo, predložilo pripombe, v katerih je nasprotovalo uvedbi dokončnih ukrepov. Združenje FRUCOM je trdilo, da bi protidampinške dajatve na uvoz sladke koruze iz Ljudske republike Kitajske negativno vplivale na trgovce in potrošnike v EU, saj bi povečale stroške, zmanjšale zanesljivost oskrbe in izkrivljale konkurenco na enotnem trgu.

(125)

V zvezi s pomislekom, da bi ukrepi ogrozili blaginjo potrošnikov in zanesljivost oskrbe, Komisija opozarja, da je namen protidampinških ukrepov ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco z odpravo škode, ki jo povzroča uvoz, s katerim se nepošteno trguje. Trg Unije še naprej oskrbujejo tako proizvajalci Unije kot uvoz iz različnih tretjih držav. Nič v dokumentaciji ne kaže na to, da bi uvedba protidampinških dajatev ogrozila razpoložljivost sladke koruze v Uniji ali znatno izkrivljala potrošniške cene. Nasprotno, ponovna vzpostavitev poštene konkurence bo zagotovila dolgoročno sposobnost preživetja industrije Unije in raznolikost ponudbe.

(126)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov ne bi bila nesorazmerna ali v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(127)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(128)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(129)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(130)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (13). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(131)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(132)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(133)

Če bi se obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(134)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(135)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel; in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(136)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(137)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(138)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(139)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Komisija je za to analizo primerjala povprečni mesečni obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave, tj. 3 700 ton, s povprečnim mesečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do zadnjega polnega meseca pred uvedbo začasnih ukrepov (januar 2025–julij 2025), ki je znašal 2 503 tone, kar je 32 % manj od povprečja v obdobju preiskave. Tudi na podlagi primerjave mesečnega povprečnega obsega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do vključno meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi (januar 2025–avgust 2025), je bil obseg 2 223 ton za 40 % manjši od povprečja v obdobju preiskave. Zato je Komisija sklenila, da pogoji za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev niso bili izpolnjeni.

(140)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlament in Sveta (14) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(141)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –