(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na podlagi člena 5 osnovne uredbe 6. junija 2025 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom 1,4-butandiola (v nadaljnjem besedilu: BDO) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska), Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: Saudova Arabija) in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA, skupaj s Kitajsko in Saudovo Arabijo v nadaljnjem besedilu: zadevne države). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 24. aprila 2025 vložila družba INEOS Solvents SA (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali družba Ineos). Pritožbo je vložila industrija BDO v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1718 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe zadevnih držav, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Družba Qore LLC, proizvajalka BDO v ZDA, je zahtevala, da se jo v postopku registrira kot zainteresirano stran, saj je trdila, da bi postopek utegnil vplivati nanjo. V skladu s členom 6(7) osnovne uredbe so zainteresirane strani opredeljene kot proizvajalci Unije, sindikati, uvozniki in izvozniki ter njihova reprezentativna združenja, uporabniki in potrošniške organizacije ter predstavniki države izvoznice. Ker družba Qore ni izvažala v EU, ni izpolnjevala meril, da bi se štela za zainteresirano stran, kot je opredeljena v osnovni uredbi. Zahtevek te družbe je bil zato zavrnjen. Družba Qore in zvezna vlada Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: vlada ZDA) sta trdili, da bi morala Komisija družbo Qore sprejeti kot zainteresirano stran ne glede na izvozno dejavnost, saj naj to ne bi bila zahteva za priznanje statusa zainteresirane strani po protidampinškem sporazumu STO. Komisija je ugotovila, da nič v protidampinškem sporazumu STO ali sodni praksi STO ni v nasprotju z odločitvijo Komisije, da zavrne status zainteresirane strani proizvajalcem, ki ne izvažajo v Unijo. Dejansko člen 6.11 protidampinškega sporazuma STO zahteva, da se v opredelitev „zainteresiranih strani“ v smislu Sporazuma vključita dve kategoriji proizvajalcev: „tuji proizvajalec [...] izdelka, ki je predmet preiskave“ (člen 6.11(i) protidampinškega sporazuma STO) in „proizvajalec podobnega izdelka v članici uvoznici“ (člen 6.11(ii) protidampinškega sporazuma STO). Ker je družba Qore LLC tuji proizvajalec podobnega izdelka, ne spada v nobeno od teh dveh kategorij. Vlada ZDA torej ni dokazala, zakaj bi morala Komisija sprejeti družbo Qore kot zainteresirano stran v skladu s pravom, ki ureja ta postopek, tj. osnovno uredbo.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Lyondell Chemie Nederland B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba LYB), Sahara International Petrochemical Co. (v nadaljnjem besedilu: družba Sipchem), Helm AG (v nadaljnjem besedilu: družba Helm), Qore LLC (v nadaljnjem besedilu: družba Qore), vlada Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: vlada KSA) in vlada ZDA so predložili pripombe glede pritožbe in začetka preiskave.

(8)

Komisija je uvodoma navedla, da je opravila preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe, in sklenila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da dokazi zadostujejo za začetek preiskave.

(9)

Pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek preiskave („zadostni“ dokazi), se razlikuje od standarda, ki se zahteva za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze. Zato lahko dokazi, ki po količini in tudi kakovosti ne zadostujejo za utemeljitev predhodne ali dokončne ugotovitve dampinga, škode ali vzročne zveze, kljub vsemu zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave.

(10)

V skladu s členom 5(4) osnovne uredbe se šteje, da je pritožbo „vložila industrija Unije oziroma je bila pritožba vložena v njenem imenu“, če jo podpirajo tisti proizvajalci v Uniji, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v industriji Unije, ki izraža svoje stališče o pritožbi – bodisi podporo bodisi nasprotovanje pritožbi, in če je delež proizvodnje tistih proizvajalcev v Uniji, ki podpirajo pritožbo, večji kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka s strani industrije Unije.

(11)

Družba LYB je nasprotovala analizi Komisije glede stopnje podpore pritožbi (v nadaljnjem besedilu: analiza procesnega upravičenja). Konkretno, trdila je, da se preiskava v zvezi s Saudovo Arabijo in ZDA ne bi smela začeti, saj pritožnik ni izpolnjeval zahteve glede procesnega upravičenja iz člena 5(4) osnovne uredbe, ker je med proizvajalci Unije, ki so izrazili svoje stališče o preiskavi, sama družba LYB predstavljala več kot polovico proizvodnje zadevnega izdelka in je izrazila „nevtralno“ stališče glede začetka preiskave, saj ni imela „pomislekov glede uvoza iz Saudove Arabije in ZDA“, ter je „podpirala preiskavo uvoza s poreklom iz Kitajske“.

(12)

Tudi družba Sipchem je trdila, da bi bilo treba preiskavo uvoza BDO iz Saudove Arabije in ZDA ustaviti. Natančneje, družba Sipchem je trdila, da je Komisija pri analizi procesnega upravičenja dvakrat storila napako: prvič, ker je menila, da je stališče družbe LYB glede preiskave uvoza BDO iz Saudove Arabije in ZDA nevtralno, in drugič, ker je sklenila, da je pritožba v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe. Zato je družba Sipchem ugotovila, da se je preiskava uvoza BDO iz Saudove Arabije in ZDA začela neupravičeno, in posledično od Komisije zahtevala, naj jo nemudoma zaključi, razen glede Kitajske.

(13)

Tudi vlada KSA je trdila, da pritožnik ni dokazal, da je v obdobju preiskave predstavljal večji delež proizvodnje BDO v Uniji, zato ni izpolnjeval zahteve glede procesnega upravičenja. Poudarila je, da je pritožnik sam navedel, da je v obdobju preiskave predstavljal 39,1 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji. Po mnenju vlade KSA iz tega izhaja, da brez dokazov o stališču drugih dveh proizvajalcev Unije, tj. družb LBY in Novamont, ni mogoče domnevati, da je bil dosežen 50-odstotni prag za ugotovitev reprezentativnosti.

(14)

Kar zadeva analizo procesnega upravičenja, je Komisija 2. junija 2025 izdala obvestilo k spisu o procesnem upravičenju (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o procesnem upravičenju“), ki je bilo zainteresiranim stranem na voljo za vpogled. Analiza je pokazala, da so družbe, ki so podprle pritožbo, leta 2024 predstavljale med 45 % in 46 % celotne proizvodnje v EU, da noben proizvajalec ni izrazil nasprotovanja in da je en proizvajalec izrazil nevtralno stališče. Komisija je zato sklenila, da so izpolnjeni pogoji iz člena 5(4) osnovne uredbe za ugotovitev, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila pritožba vložena v njenem imenu. Družba LYB je izrecno navedla nevtralno stališče. Trditve so bile zato zavrnjene.

(15)

Drugič, po mnenju družbe LYB bi bilo treba uvoz iz Saudove Arabije in Kitajske obravnavati ločeno od uvoza iz ZDA, saj naj zanj ne bi veljali enaki konkurenčni pogoji in se zato ne bi smel kumulirati z uvozom iz ZDA. Po navedbah družbe LYB (i) sta BDO s poreklom iz ZDA uvažala izključno dva proizvajalca v Uniji, in sicer sama družba LYB in družba BASF, (ii) je bila večina tega uvoza verjetno namenjena lastni potrošnji industrije Unije in (iii) preostale količine niso bile uvožene za neposredno prodajo neodvisnim strankam na trgu Unije. Družba Sipchem je trdila podobno glede uvoza iz Saudove Arabije.

(16)

Komisija je ugotovila, da so bili pogoji za kumulacijo med zadevnimi državami v fazi pritožbe izpolnjeni na podlagi razpoložljivih informacij in statističnih podatkov.

(17)

Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dampinga v pritožbi nad pragom de minimis. Kot so pokazali razpoložljivi uradni statistični podatki o uvozu, dampinški uvoz za nobeno zadevno državo ni bil zanemarljiv v smislu obsega. Poleg tega so se konkurenčni pogoji šteli za podobne, ker:

(18)

Zato je Komisija zavrnila trditve, da uvoz iz zadevnih držav na začetku preiskave ne bi smel biti kumuliran. Poleg tega so bile pripombe o kumulaciji obravnavane v oddelku 4.3 „Uvoz iz zadevnih držav“ te uredbe.

(19)

Družba LYB je trdila, da je vso škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, neposredno povzročil uvoz BDO iz Kitajske. Zato je trdila, da je za položaj industrije Unije odgovorno oblikovanje cen kitajske industrije BDO. Posledično je industrija Unije lahko zgolj sledila oblikovanju cen kitajske industrije BDO, da je ne bi preplavil porast kitajskega uvoza BDO. Po mnenju družbe LYB je povečanje kitajskega uvoza BDO leta 2023 neposredno časovno sovpadalo z občutnim padcem proizvodnje industrije Unije, kar se je nato leta 2024, ko je industrija Unije začela okrevati, obrnilo. V zvezi z zmanjšanjem kitajskega uvoza BDO je družba LYB trdila, da to ni bila posledica sistematične spremembe dampinških praks kitajske industrije, temveč odločitve družbe BASF, da odproda svoja skupna podjetja na Kitajskem. Natančneje, družba LYB je trdila, da je zmanjšanje kitajskega uvoza spremljal razmeroma stabilen tok uvoza iz ZDA v letih 2023 in 2024, saj se je morala družba BASF zateči k uvozu BDO iz ZDA, da je nadomestila izgubo dobave iz Kitajske. Vendar je družba LYB poudarila, da je bil ta trend umeten, saj je družba BASF uvoz BDO iz ZDA uporabljala izključno za lastne potrebe.

(20)

Komisija ne zanika, da sta kitajski dampinški uvoz in oblikovanje cen prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar na podlagi vložene pritožbe ni bilo mogoče zaključiti, da je bil za škodo odgovoren izključno kitajski uvoz. Pritožba je vsebovala zadostne dokaze o vlogi uvoza iz ZDA in Saudove Arabije pri povzročanju škode industriji Unije, kot je na primer znatno povečanje obsega uvoza in tržnih deležev v Uniji, skupaj z znatno in stalno padajočimi cenami uvoza iz ZDA in Saudove Arabije v obdobju, uporabljenem v pritožbi. Poleg tega je Komisija na podlagi pritožbe lahko ugotovila, da so zadevne države nelojalno nižale prodajne in ciljne cene ter izvajale damping. Nazadnje so bile te pripombe dodatno analizirane v okviru ocene škode in vzročne zveze.

(21)

Družba LYB je trdila, da bi protidampinški ukrepi proti ZDA neposredno škodovali interesu Unije, saj je navedena družba dobavo BDO iz ZDA zaradi tesne povezave s proizvodnjo EU štela za „življenjskega pomena za industrijo Unije“, pri čemer je družba BASF uporabljala BDO za lastne potrebe, družba LYB pa v izjemnih okoliščinah za odpravljanje primanjkljajev v proizvodnji. Družba Qore je trdila, da bi uvedba protidampinških ukrepov za uvoz BDO iz ZDA škodovala uporabnikom Unije nižje v verigi. Družba Chimica Organica Industriale Milanese S.p.a. (v nadaljnjem besedilu: družba COIM), uporabnica zadevnega izdelka v Uniji, je trdila podobno, in sicer da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije, saj bi (i) imela negativen vpliv zaradi kumulacije z morebitnimi protidampinškimi dajatvami na adipinsko kislino iz Kitajske, (ii) škodovala industriji Unije nižje v verigi, (iii) povzročila odvisnost uporabnikov Unije od pritožnika in (iv) poslabšala položaj uporabnikov Unije v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav. Zaradi domnevnega pomanjkanja interesa Unije je družba COIM pozvala Komisijo, naj preiskavo zaključi brez uvedbe kakršnih koli ukrepov.

(22)

Premisleki v zvezi z interesom Unije niso pomembni za začetek preiskave. Zato so bile te trditve obravnavane v oddelku 7.3 „Interes uporabnikov“ te uredbe.

(23)

Družba LYB je trdila, da bi morala Komisija pri določanju stopnje škode ustrezno upoštevati gospodarsko stvarnost uvoza BDO iz ZDA. Trdila je tudi, da bi morala Komisija stopnjo škode določiti na ravni stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in posledično ne bi smela prilagoditi izvozne cene BDO iz ZDA v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe niti konstruirati „umetne in povsem hipotetične“ (4) izvozne cene na meji Unije. Zato je družba LYB sklenila, da bi bilo treba primerjavo cen opraviti na podlagi dejanske cene, ki jo je plačala prva neodvisna stranka v EU.

(24)

Ta trditev ni bila pomembna za začetek preiskave. Zato je bila zavrnjena.

(25)

Družba Qore je trdila, (i) da industrija Unije ni utrpela znatne škode, (ii) da pritožnik ni dokazal, da je uvoz BDO iz ZDA škodoval industriji Unije, in (iii) da je gibanje cen in obsega, predstavljeno v pritožbi, mogoče bolje pojasniti z notranjimi odločitvami same industrije Unije, spremembami na podrejenem trgu in nestanovitnostjo, ki jo povzročajo stroški.

(26)

Družba Qore ni predložila nobenih dokazov v podporo svojim trditvam, zato te niso bile utemeljene. Poleg tega so na podlagi pritožbe obstajali zadostni dokazi o škodi, kot so na primer znatno zmanjšani obseg, tržni deleži in prodajne cene, skupaj z znatno negativno dobičkonosnostjo zaradi dampinškega uvoza. Zato so bile trditve družbe Qore zavrnjene.

(27)

Vlada KSA je trdila, da pritožba ne izpolnjuje zahtev za začetek protidampinške preiskave, ker ne vsebuje zadostnih dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi.

(28)

Analiza dokazov, ki jih je predložil pritožnik, je pokazala, da pritožba vsebuje zadostne dokaze prima facie o dampingu BDO na trgu EU. V pritožbi so bili dejansko zagotovljeni zadostni dokazi o normalnih vrednostih in izvoznih cenah za vse zadevne države ter na tej podlagi ugotovljena 87-odstotna stopnja dampinga za LRK, 27-odstotna za Saudovo Arabijo in 57- do 78-odstotna za ZDA. Kar zadeva škodo in vzročno zvezo, je v skladu z načeli iz člena 2 osnovne uredbe pritožba vsebovala dokaze prima facie o škodi, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega uvoza iz držav, uporabljenih v pritožbi, na primer znatno izgubo tržnega deleža Unije je spremljalo znatno povečanje tržnega deleža zadevnih držav v Uniji, ki so v obravnavanem obdobju izdelke ponujale po stalno padajočih cenah. Posledično so bile cene nižje od proizvodnih stroškov, proizvajalci Unije pa so imeli znatne izgube. Poleg tega je pritožba vsebovala zadostne dokaze o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen.

(29)

Vlada ZDA je trdila, da je Komisija storila napako, ker je biološki BDO vključila v obseg izdelka skupaj z BDO na osnovi fosilnih goriv, saj so med njima bistvene razlike. Sklicevala se je na stališče družb Qore in BASF, ki sta od Komisije zahtevali, naj biološki BDO izključi iz obsega izdelka v tej preiskavi. Nazadnje je vlada ZDA trdila, da bi bilo treba biološki BDO obravnavati kot podoben domači izdelek, ločeno od BDO. Družba COIM, uporabnica zadevnega izdelka v Uniji, je na začetku poudarila, da se biološki BDO bistveno razlikuje od BDO na osnovi fosilnih goriv. Zahtevek za izključitev biološkega BDO iz obsega izdelka je obravnavan v oddelku 2.4 „Trditve glede obsega izdelka“ te uredbe.

(30)

Na začetku preiskave je družba COIM trdila, da industrija Unije ne bo utrpela nobene znatne škode, saj je navedla, da ni znatne razlike v cenah med BDO, proizvedenim v Uniji, in BDO, uvoženim iz zadevnih držav. V vsakem primeru morebitne domnevne škode ni mogoče pripisati uvozu BDO iz zadevnih držav, temveč izključno naraščajočim proizvodnim stroškom industrije Unije.

(31)

Komisija se je seznanila s trditvami družbe COIM. Vendar slednja ni predložila dokazov za nobeno od trditev, ki jih je navedla. V skladu z načeli iz člena 3 osnovne uredbe so bili v pritožbi predloženi zadostni dokazi o škodi, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega uvoza iz obravnavanih držav; na primer, znatno izgubo tržnega deleža Unije je spremljalo znatno povečanje tržnega deleža zadevnih držav v Uniji, ki so v obravnavanem obdobju ponujale izdelke po stalno padajočih cenah. Poleg tega so bili v pritožbi predloženi dokazi prima facie o nelojalnem nižanju prodajnih in ciljnih cen. Zato je bila trditev družbe COIM zavrnjena.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Sestavljali so ga vsi trije proizvajalci Unije, ki so sodelovali v postopku vzorčenja. To so bile družbe:

(34)

Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 70 % proizvodnje in prodaje na trgu Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Glede vzorca ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(35)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(36)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Industrijski uporabniki/uvozniki, ki so se v tem postopku javili kot zainteresirane strani, so bili pozvani, naj izpolnijo vprašalnik za uporabnike. Zaradi tega se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(37)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske in ZDA pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, predstavništvo Kraljevine Saudove Arabije pri Evropski uniji in predstavništvo Združenih držav Amerike pri Evropski uniji, naj opredelijo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavijo stik.

(38)

Kar zadeva Kitajsko, je šest proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. En proizvajalec izvoznik, družba Shandong Yuanli Science and Technology Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Shandong Yuanli), je s stališči, predloženimi skupaj z izpolnjenim vprašalnikom za vzorčenje, zahteval, da se ga zaradi posebnosti BDO, ki ga proizvaja, vključi v vzorec. Komisija je analizirala zahtevek in izpolnjeni vprašalnik za vzorčenje ter ugotovila, da to ni upravičeno, saj zgolj take posebnosti glede na obseg izvoza družbe Shandong Yuanli v Unijo ne bi upravičevale njene vključitve v vzorec, izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(39)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi Kitajske opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(40)

Kar zadeva ZDA, sta dva proizvajalca izvoznika predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(41)

Komisija je 23. junija 2025 oba proizvajalca izvoznika iz ZDA obvestila o svoji odločitvi, da ju ne bo vključila v vzorec, in jima dala na voljo 30 dni za predložitev izpolnjenega vprašalnika.

(42)

Noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske, Saudove Arabije ali ZDA ni zahteval individualne preiskave na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe.

(43)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(44)

Komisija je vprašalnike poslala znanim proizvajalcem v Uniji, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem, znanim proizvajalcem izvoznikom v ZDA in Saudovi Arabiji ter znanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (5).

(45)

Eden od proizvajalcev izvoznikov v ZDA, družba BASF Corporation (ZDA), je Komisijo 8. julija 2025 obvestil, da ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Rok za predložitev izpolnjenega vprašalnika se je iztekel 23. julija 2025. Komisija je družbi BASF Corporation 1. avgusta 2025 poslala dopis, v katerem jo je obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(46)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(47)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(48)

Izdelek v preiskavi je BDO, ki se običajno uvršča pod registracijsko številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 110-63-4 in je običajno uvrščen na Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) pod številko ES 203-786-5 ter se trenutno uvršča pod oznaki KN 2905 39 26 in 2905 39 28 (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(49)

Glavni procesi proizvodnje BDO vključujejo: (i) Reppejev postopek z uporabo acetilena, (ii) postopek z n-butanom/anhidridom maleinske kisline (MAN), v katerem se anhidrid maleinske kisline pretvori v butandiol ali n-butan v anhidrid maleinske kisline, (iii) postopek s propilen oksidom (PO), v katerem se propilen oksid uporablja za tvorbo alil alkohola, (iv) biološki proces, pri katerem se uporabljajo sladkorji, biomasni materiali ali druge spojine na osnovi ogljika.

(50)

BDO se uporablja v proizvodnji širokega nabora kemičnih izdelkov nižje v prodajni verigi, vključno s polibutilen tereftalatom (PBT), polibutilen adipat tereftalatom (PBAT), poliuretanom (PU), nasičenim poliestrom (SAT), tetrahidrofuranom (THF), n-metilpirolidonom (NMP), termoplastičnim kopoliestrom (TPC) in gama-butirolaktonom (GBL), ki se nato uporabljajo za številne namene, med drugim v avtomobilski, obrambni in tekstilni industriji, industriji plastike, elektroniki, gradbeništvu, baterijah ter farmacevtski in kozmetični industriji.

(51)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, Saudove Arabije in ZDA, ki se običajno uvršča pod registracijsko številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 110-63-4 in je običajno uvrščen na Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) pod številko ES 203-786-5 ter se trenutno uvršča pod oznaki KN 2905 39 26 (v nadaljnjem besedilu: biološki BDO) in 2905 39 28 (v nadaljnjem besedilu: drugi BDO ali BDO na osnovi fosilnih goriv).

(52)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(53)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(54)

Družbe BASF, Helm AG, COIM in Qore so predložile pripombe, v katerih so zahtevale izključitev BDO, pridobljenega iz deleža ogljika na biološki osnovi 100 mas. %, uvrščenega pod oznako KN 2905 39 26 , ali „biološkega BDO“ iz izdelka v preiskavi in s tem iz področja uporabe ukrepov. Te strani so opozorile na več razlik med biološkim BDO in BDO na osnovi fosilnih goriv.

(55)

Glavne razlike, na katere so opozorile, so bile:

(56)

Komisija je v preiskavi ugotovila, da je za BDO več različnih proizvodnih procesov z različno uporabo surovin, tako za biološki BDO kot za drugi BDO. Biološki BDO se na primer običajno proizvaja s fermentacijo sladkorjev, na primer z bakterijami E. coli, furfuralom ali jantarno kislino, in ga je mogoče proizvajati iz širokega nabora različnih surovin, vključno s koruzo, kmetijskimi odpadki, sladkornim trsom ali pšenico. Drugi BDO se običajno proizvaja z uporabo materialov na osnovi fosilnih goriv, z več proizvodnimi postopki, kot so Reppejev postopek z uporabo acetilena, postopek z n-butanom/anhidridom maleinske kisline, pri katerem se anhidrid maleinske kisline pretvori v butandiol ali n-butan v anhidrid maleinske kisline, ali postopek s propilen oksidom, pri katerem se propilen oksid uporabi za tvorbo alil alkohola. Strani so trdile, da proizvodni proces in različna uporaba surovin za biološki BDO vplivata na fizikalne lastnosti, kemijske lastnosti in predvideno uporabo BDO ter da so razlike v proizvodnem procesu ključnega pomena in povzročajo ključne razlike v fizikalnih lastnostih, dojemanju potrošnikov in končni uporabi med izdelkoma (biološkim BDO in drugim BDO).

(57)

Vendar je Komisija ugotovila, da se lahko v skladu z navedbami družbe BASF oba izdelka BDO uporabljata zamenljivo, saj sta tako drugi BDO kot biološki BDO kljub različnemu proizvodnemu procesu ali različni uporabi surovin „… kemično identična (C4H10O2) in imata enake fizikalne in kemijske lastnosti, in sicer sta brezbarvna, viskozna tekočina blagega vonja in brez razlike v teži“. Poleg tega je družba INEOS trdila, da se BDO sicer lahko proizvaja iz različnih surovin in z različnimi proizvodnimi procesi, vendar te razlike v proizvodnji nimajo vpliva na končni rezultat izdelka nižje v prodajni verigi, kar je potrdila tudi družba Novamont. Družbe BASF, INEOS in Novamont so potrdile tudi, da obstaja popolna interoperabilnost med biološkim BDO in drugim BDO za izdelke nižje v prodajni verigi, saj sta kemično identična. Čeprav so bile ugotovljene velike razlike v surovinah in procesu proizvodnje BDO (biološkega BDO in drugega BDO), je Komisija med preiskavo ugotovila, da se izdelka uporabljata zamenljivo, imata enake fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enako končno uporabo.

(58)

Družba BASF je trdila, da bi nadomestitev biološkega BDO z drugim BDO povzročila izgubo „vsebnosti biomase“ v končnem izdelku, na primer v bioplastiki in PBAT. Podobno je družba Qore trdila, da biološki BDO ni zamenljiv z BDO na osnovi fosilnih goriv, ne da bi se s tem razveljavile tržne trditve nižje v verigi. Družba Helm AG pa je trdila, da biološki BDO in drugi BDO nista zamenljiva izdelka ter da je „biološki BDO ključnega pomena za specializirane namene, za katere so potrebne trajnostne lastnosti, za katere konvencionalnega BDO ni mogoče uporabiti“. Vendar je Komisija ugotovila, da se lahko oba izdelka BDO uporabljata zamenljivo in v različnih razmerjih mešanic za proizvodnjo nabora izdelkov nižje v prodajni verigi v Uniji, vključno z izdelki iz PBAT ali bioplastike, kar je trdila tudi družba Novamont. Pritožniki niso predložili nobenega drugega posebnega primera, kako bi lahko različna uporaba BDO in biološkega BDO vplivala na potrošnike in/ali izdelke nižje v verigi. Vendar je Komisija ugotovila, da imata biološki BDO in drugi BDO enake molekule in enake osnovne funkcije ter sta zamenljiva, čeprav stranke nižje v verigi zaradi zasnove izdelkov nižje v prodajni verigi ali iz tržnih razlogov dajejo prednost različnim mešanicam BDO. Poleg tega je družba BASF v svojem stališču pojasnila, da se lahko tako biološki BDO kot drugi BDO uporabljata za proizvodnjo PBAT ali biološko razgradljive plastike. Kot je pojasnila družba INEOS, bi se lahko BDO na osnovi fosilnih goriv v vsakem primeru tehnično proizvajal na splošno z manjšim ogljičnim odtisom kot BDO na biološki osnovi, kar bi omogočilo širšo uporabo in potencialno manjšo porabo CO2 pri uporabnikih BDO nižje v verigi.

(59)

Družba Helm AG je trdila, da je dojemanje potrošnikov biološkega BDO v primerjavi s konvencionalnim BDO povsem drugačno, saj se biološki BDO trži kot „zeleni“, nizkoogljični vložek na biološki osnovi, medtem ko se drugi BDO trži predvsem kot osnovna kemikalija in se uporablja za številne namene v industriji, kjer vsebnost biomase ali sledljivost nista pomembni. Družba Qore je trdila, da trg biološkega BDO v Uniji ne obstaja zgolj kot prostovoljna prednostna izbira potrošnikov, temveč zaradi zavezujočih pogodb s strankami ali prava EU, na podlagi katerih BDO ni nadomestek za biološki BDO, saj bi to „posegalo v specifikacije glede trajnostnosti ali razveljavilo trditve o izdelku, ki temeljijo na certificiranju“. Strani so pripomnile, da biološki BDO običajno ne konkurira drugemu BDO. Vendar je Komisija ugotovila, da se BDO iz fosilnih virov in biološki BDO uporabljata zamenljivo za proizvodnjo različnih izdelkov nižje v prodajni verigi, vključno s certificiranimi ali biološko razgradljivimi izdelki, uporabniki pa po potrebi prilagajajo mešanico BDO. Posledično imata biološki BDO in drugi BDO enako uporabo, sta del enakega proizvodnega procesa za izdelke nižje v prodajni verigi in si v Uniji konkurirata.

(60)

Družbe BASF, Helm AG in Qore so trdile, da ima biološki BDO drugačen proizvodni proces, pri katerem nastanejo višji stroški in s tem prodajna cena, kar ima lahko za posledico različne potrošnike in uporabo v primerjavi z drugim BDO ter odsotnost konkurence med izdelkoma (biološkim in drugim BDO) zaradi različnega določanja cen. Vendar je Komisija opozorila, da se lahko ugotovljena razlika v ceni v prihodnosti tudi spremeni in je lahko začasna: (i) kot sta pojasnili družbi BASF in Qore, se nameščajo nove zmogljivosti za biološki BDO, kar bi lahko povzročilo dodatno ponudbo v Uniji z uporabo nove proizvodne tehnologije in znižanje cen, (ii) po navedbah družbe BASF je pomemben del stroškov odvisen od nestanovitnega širokega nabora surovin in ker se cene surovin zaradi nestanovitne narave spreminjajo, lahko surovine v primerjavi s postopkom proizvodnje BDO na osnovi fosilnih goriv v prihodnosti dosežejo tudi nižjo ceno. Komisija je dejansko ugotovila, da je biološki BDO v določenih obdobjih v letih 2021–2023, ko so se cene plina in nafte zvišale, že postal ekonomsko ugodnejši od drugega BDO, kot je trdila tudi družba Novamont. V vsakem primeru razlika v ceni sama po sebi ne upravičuje izključitve biološkega BDO iz obsega izdelka.

(61)

Poleg tega so družbe BASF, Helm AG in Qore trdile, da bi bilo treba biološki BDO izključiti iz preiskave, ker ga pritožnik, tj. družba INEOS, ne proizvaja. Družba Helm AG je trdila tudi, da se biološki BDO ne uvaža v Unijo iz zadevnih držav niti ne proizvaja zunaj Unije, zato ne more biti predmet dampinga. Toda Komisija je ugotovila, da je bil biološki BDO v obdobju preiskave uvožen v Unijo, kar je bilo potrjeno med preveritvenimi obiski. Poleg tega biološki BDO proizvaja tudi proizvajalec iz industrije Unije, tj. družba Novamont.

(62)

Družba Helm AG pa je trdila, da se razlikovanje med biološkim BDO in drugim BDO odraža v njuni carinski uvrstitvi, kar pomeni, da sta zaradi različnih oznak KN razvrščena kot dva različna izdelka. Vendar se obe oznaki KN nanašata izključno na BDO in, kot je pojasnjeno zgoraj, razlikovanje v proizvodnem procesu ni dovolj za izključitev katere koli vrste BDO iz obsega izdelka v tej preiskavi.

(63)

Skratka, Komisija ne izpodbija dejstva, da obstajajo razlike med biološkim BDO in drugim BDO v smislu vhodnih surovin in proizvodnih procesov. Ker pa imata BDO na biološki osnovi in BDO na osnovi fosilnih goriv enake osnovne tehnične, kemijske in fizikalne lastnosti ter je njuna uporaba v veliki meri medsebojno zamenljiva, se razlike, ki so jih poudarile zainteresirane strani, niso štele za odločilne, zato bi bilo treba izdelka obravnavati kot en sam izdelek. Poleg tega so te proizvodne metode in razlike v surovinah prisotne tudi znotraj razvrstitve izdelkov biološkega BDO in drugega BDO. Povrh tega je mogoče (zeleni) izdelek z nizkim ogljičnim odtisom tehnično izdelati tudi iz fosilnih virov, kar pomeni, da se lahko strankam, ki zahtevajo zeleni izdelek, dobavi tudi drugi BDO. Izdelki biološkega BDO imajo lahko višje stroške in prodajne cene, vendar se ti stroški in prodajne cene razlikujejo ter se lahko približajo ali celo znižajo. Komisija je zato zgornje trditve glede izključitve biološkega BDO iz obsega izdelka zavrnila.

(64)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(65)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo BDO. Ustrezne informacije sta predložila dva proizvajalca izvoznika.

(66)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada ni predložila nobenih pripomb glede uporabe razpoložljivih dejstev.

(67)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Malezijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(68)

Komisija je 18. julija 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji BDO. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države in določila Brazilijo in Malezijo kot ustrezni reprezentativni državi. Komisija je pripombe na obvestilo prejela od pritožnika, družbe LYB in družbe Wanhua Chemical (Sichuan) Co., Ltd., skupaj z njenimi povezanimi družbami (v nadaljnjem besedilu: skupina Wanhua Group).

(69)

Komisija je prejete pripombe podrobno obravnavala v oddelku 3.1.2.4.1. Na podlagi prejetih pripomb je opredelila vire, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Sklenila je tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za obdobje preiskave za družbo Rhodia Brasil SA (v nadaljnjem besedilu: družba Rhodia Brasil), proizvajalko v Braziliji.

(70)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(71)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(72)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(73)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede kemijskega sektorja v LRK (6) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(74)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito razporejanje virov v skladu s tržnimi načeli (7). Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v kemijskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (8) ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (9). Nadalje je Komisija ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se viri usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (10). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (11). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe (12), zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (13).

(75)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz pritožbe in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (14) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(76)

Pritožnik je trdil, da v kitajskem sektorju BDO obstajajo znatna izkrivljanja. Skliceval se je na poročilo in zlasti na to, da je gospodarski sistem LRK „socialistično tržno gospodarstvo“, ter na dejavno vlogo KKP v javnem in zasebnem sektorju v LRK (15).

(77)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da:

(78)

V pritožbi je bilo skratka izraženo stališče, da cene in stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, zaradi znatnega posredovanja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe niso rezultat sil prostega trga. Kot je navedeno v pritožbi, zato za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(79)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom.

(80)

V zvezi s tem je Komisija najprej ocenila, ali sektor BDO v LRK v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih kitajskih organov, v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Sektor zadevnega izdelka oskrbujejo zasebne družbe, kot sta Shandong Yuanli (23) (24) in Inner Mongolia Dongjing Bioenvironmental Protection Ltd (25)., ki je v 100-odstotni lasti zasebne družbe Inner Mongolia Dongyuan Science and Technology Group Co., Ltd (26) (27)., ter zasebne družbe v manjšinski državni lasti, kot je Wanhua Chemical Group Co., Ltd (28) (29)., in podjetja v državni lasti, kot so Xinjiang Markor Chemical Industry Co., Ltd (30)., Henan Kaixiang Fine Chemical Co. Ltd (31)., Xinjiang Blue Ridge Tunhe Energy Co. Ltd (32). ali Sinopec Group (33). Natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti na trgu BDO ni bilo mogoče določiti. Vendar je Komisija ugotovila, da je več proizvajalcev pod neposrednim nadzorom države. Med njimi sta Xinjiang Markor Chemical Industry Co., Ltd. (34) in Xinjiang Blue Ridge Tunhe Energy Co. Ltd (35)., pri čemer sta obe družbi pod končnim nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti avtonomne ujgurske regije Šindžjang. Poleg tega Sinopec Group, centralno podjetje pod nadzorom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (36) (SASAC), proizvaja tako BDO kot kalcijev karbid, tj. surovino, ki se uporablja za proizvodnjo BDO (37).

(81)

Poleg tega so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (38), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(82)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je nacionalno industrijsko združenje, ki pokriva kemijski sektor, kitajska zveza naftne in kemične industrije (39) (CPCIF), zlasti njen strokovni odbor za nove kemične materiale (40). Združenje CPCIF upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (41). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (42), zastopniki združenja CPCIF pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (43).

(83)

Skupina Sinopec Group in družba Xinjiang Zhongtai Chemical Co. Ltd., ki je matična družba družbe Xinjiang Markor Chemical Industry Co., Ltd., sta članici zveze CPCIF (44).

(84)

Natančneje, preiskava je pokazala tudi, da proizvajalce BDO zastopa še eno nacionalno industrijsko združenje, tj. kitajsko združenje industrije kemičnih vlaken (v nadaljnjem besedilu: CCFA). Združenje CCFA upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (45). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (46), zastopniki združenja CCFA pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (47).

(85)

Wanhua Chemical Group Co. Ltd. in različni subjekti skupine Sinopec Group so člani združenja CCFA (48).

(86)

Javna in zasebna podjetja v kemijskem sektorju so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o kemijskem in petrokemijskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje tema sektorjema, in namero o posredovanju v teh sektorjih za njuno oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035, v skladu s katerim namerava kitajska vlada „pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo ključnih industrij, kot je kemijska industrija“ (49).

(87)

Poleg tega je v usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije v obdobju 14. petletnega načrta (50) (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje) določeno tudi, da bo kitajska vlada „pospešila preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij, odločno razvijala nove kemične snovi in fine kemikalije […] ter spodbujala prehod Kitajske iz velike petrokemijske in kemijske države v močno petrokemijsko in kemijsko silo. […] Do leta 2025 […] se bo koncentracija proizvodnje kemikalij v rinfuzi še izboljšala, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa bo dosegla več kot 80 %“ (51); Poleg tega bo kitajska vlada: „[s]podbujala prilagajanje industrijske strukture: krepila bo posebne ukrepe in znanstveno regulirala obseg industrije [ter] [s]trogo nadzirala novo proizvodno zmogljivost v industrijah, kot so […] kalcijev karbid, […] ter pospešila opustitev neučinkovitih in zastarelih proizvodnih zmogljivosti; spodbujala vrhunski, raznolik in nizkoogljičen razvoj kemijske industrije na osnovi premoga ter postopno in urejeno razvijala sodobno kemijsko industrijo na osnovi premoga v skladu z zahtevami za ekološko prednostno nalogo, proizvodnjo na vodni osnovi, nadzor nad celotno količino in razvoj grozdov“ (52).

(88)

Podobno je v obvestilu o spodbujanju zdravega razvoja sodobne kemijske industrije na osnovi premoga (53) določeno, da bo kitajska vlada „[n]a podlagi razporeditve sodobne kemijske industrije na osnovi premoga, opredeljene v [14. petletnem načrtu], ter v skladu z glavnimi regionalnimi strategijami [in] regionalnimi strategijami usklajenega razvoja“, […] „še dodatno okrepila usmerjanje načrtovanja, optimizirala industrijsko razporeditev in spodbujala pospešeno uvajanje naprednih tehnologij ter nadgradnjo opreme za obstoječe sodobne projekte kemijske industrije na osnovi premoga“ (54).

(89)

Poleg tega je namen delovnega načrta za stalno rast kemijske in petrokemijske industrije (2025–2026) (55) (v nadaljnjem besedilu: delovni načrt) „ustrezno izvajanje projektov pretvorbe premoga v nafto in premoga v kemikalije ter izvajanje industrijskih demonstracij uporabe kemijske industrije na osnovi premoga skupaj z novimi viri energije, naprednimi materiali, tehnologijo in opremo ter industrijskimi operacijskimi sistemi“ (56) ter „spodbujanje in krepitev naprednih proizvodnih grozdov ter posebnih industrijskih grozdov malih in srednjih podjetij ter vodilnih podjetij na področjih petrokemije, kemikalij na osnovi premoga, fosforjevih kemikalij, biokemikalij in finih kemikalij“ (57).

(90)

Podobni primeri namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja BDO, so na voljo na ravni provinc, na primer v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije, ki si prizadeva za „[c]elovito spodbujanje nadgradnje industrijskih temeljev in posodobitev industrijske verige, pospeševanje umika zaostalih in neučinkovitih proizvodnih zmogljivosti ter spodbujanje razvoja kemičnih izdelkov v smeri funkcionalizacije, izboljšanja in diferenciacije; usmerjanje podjetij, da se združijo in reorganizirajo, optimizirajo dodeljevanje virov in strukturo industrijske verige ter izboljšajo učinkovitost proizvodnje in dobičkonosnost“ (58). V njem je določeno tudi, da se bo kitajska vlada „zanašala na ključne [kemijske] parke, optimizirala dodeljevanje virov, zgradila številne velike projekte [in] ustvarila vzorec vrhunskega razvoja kemikalij z izjemnimi tehničnimi prednostmi in urejenim regionalnim usklajevanjem; […] ter v celoti izkoristila prednosti osnovne kemijske industrije na osnovi premoga […] in pospešila raziskave, razvoj in proizvodnjo finih kemičnih izdelkov na osnovi premoga v spodnjem delu verige“ (59).

(91)

Natančneje, v katalogu spodbujanih industrij v zahodnih regijah (2025) (60) je navedeno, da je BDO spodbujana industrija v več provincah, kot so Ningšja, Guidžov in Šindžjang.

(92)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je Komisija ugotovila, da predsednik družbe Shandong Yuanli opravlja tudi funkcijo sekretarja partijske podružnice in naj bi upošteval načelo, da „krepitev partije daje podjetju usmeritev, partija in podjetje pa sta tesno povezana“ (61).

(93)

Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da družba Dongyuan Science and Technology Group Co. Ltd. redno sodeluje v dejavnosti krepitve partije, da bi „kadre in delavce usmerjala k razumevanju veličine partije (62)“.

(94)

Predsednik in direktor družbe Wanhua Chemical Group Co. Ltd. sta hkrati tudi sekretar oziroma namestnik sekretarja partijskega odbora (63).

(95)

Poleg tega generalni direktor družbe Zhongtai Chemical, matične družbe, ki ima v lasti družbo Xinjiang Markor Chemical Industry Co., Ltd., opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora.

(96)

Podobno je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec Group sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (64). Skupina Sinopec Group je navedla, da se namerava „osredotočiti […] na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, povečati vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (65).

(97)

Obstoja osebnih povezav med vsemi kitajskimi proizvajalci BDO in KKP ni bilo mogoče sistematično ugotoviti. Ker pa izdelek v preiskavi predstavlja podsektor kemijskega sektorja, je Komisija menila, da so informacije iz nedavnih preiskav v zvezi s kemijskim sektorjem, kot je navedeno v uvodni izjavi 74, pomembne tudi za izdelek v preiskavi.

(98)

Poleg tega so v sektorju BDO vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Komisija je opredelila več dokumentov, ki dokazujejo, da industriji BDO koristijo navodila in posredovanje države v kemijskem sektorju, saj je BDO podsektor kemijskega sektorja.

(99)

Kitajska vlada kemijsko industrijo vedno obravnava kot ključno (66). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o kemikalijah, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela optimizacijo in nadgradnjo kemijske industrije (67). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin navedeno, da bo kitajska vlada „optimizirala organizacijsko strukturo: povečala in okrepila bo vodilna podjetja; […] [P]odpirala [bo] podjetja pri pospeševanju medregionalnih in medlastniških združitev in reorganizacij, povečevanju industrijske koncentracije in izvajanju mednarodnih operacij; v industriji neželeznih kovin ter kemijski, petrokemijski, jeklarski, gradbeni in drugih industrijah [bo] krepila skupino vodilnih podjetij v industrijski verigi z ekološko prevlado in ključno konkurenčnostjo“ (68).

(100)

Natančneje, provinca Šandong je objavila prebojni akcijski načrt za vrhunski razvoj visokokakovostne kemijske industrije (2021–2022) (69), izbrala „10 vrhunskih verig kemijske industrije, kot so kemikalije na osnovi premoga, fluorovi materiali, poliuretan, najlon in elektronske kemikalije, ter 25 podjetij določila za ‚vodilna podjetja v industrijski verigi‘“. BDO je ena od izbranih industrijskih verig, provinca Šandong pa bo „uporabila finančne nagrade, spodbujala izkušnje, dodeljevala prednostne naloge in uporabljala druge metode za promocijo družbe Wanhua Chemical Group Co. Ltd. […] in drugih podjetij, da bi okrepila njihove osnovne prednosti ter ustvarila več uspešnih vodilnih podjetij velikega obsega z močno inovacijsko sposobnostjo“ (70).

(101)

Poleg tega je občina Vuhaj leta 2022 spodbujala „izgradnjo ključnih projektov, […] pravočasno reševala težave, ki so nastale v procesu izvajanja projektov, pripravljala različne proizvodne dejavnike in zagotavljala, da so projekti potekali po načrtu […]. Zahvaljujoč osredotočenosti na vzpostavitev novih projektov za energijo in nove materiale se je gradnja številnih ključnih projektov v [Vuhaju] letos hitro pospešila. Po več kot letu dni intenzivne gradnje je družba Inner Mongolia Dongjing Bioenvironmental Protection Technology Co., Ltd. pred kratkim uspešno zagnala projekt za 280 000 ton 1,4-butandiola (BDO) z letno proizvodno zmogljivostjo 280 000 ton. Po uradnem zagonu projekta bo imela družba Dongyuan Technology Co., Ltd. letno proizvodno zmogljivost 380 000 ton BDO, s čimer bo postala največja proizvodna baza za BDO in celotno industrijsko verigo za intenzivno obdelavo izdelkov nižje v verigi na Kitajskem“ (71).

(102)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(103)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v kemijskem sektorju v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(104)

Na izdelek v preiskavi vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 74. Ta izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere v LRK velja isti sistem delovnega prava) (72).

(105)

Poleg tega v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor BDO ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe. Tovrstno vladno posredovanje zelo dobro ponazarja tudi zgoraj omenjeno usmerjevalno mnenje, v katerem se zahteva „izboljšanje podpornih politik, krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno […] politiko ter industrijskimi politikami, [da] se v celoti izkoristi nacionalna platforma za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter [da] se spodbudi povezava med podjetji in bankami“ (73). Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(106)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(107)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(108)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, zemljišč, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(109)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(110)

Komisija je prejela pripombe skupine Wanhua Group o znatnih izkrivljanjih, ki vplivajo na industrijo BDO. Skupina Wanhua Group je trdila, da bi morala Komisija v posebnem postopku potrditi trditev iz pritožbe o „znatnih izkrivljanjih“ na Kitajskem v skladu s členom 2(6), točka (a), osnovne uredbe in da ta pritožba ne bi smela postati vnaprej določen sklep.

(111)

Glede na navedeno je Komisija v preiskavi ugotovila dokaze o znatnih izkrivljanjih, ki vplivajo na kitajsko industrijo BDO, kar upravičuje uporabo metodologije iz člena 2(6a) osnovne uredbe za konstruiranje normalne vrednosti. Trditev skupine Wanhua Group je bila zato zavrnjena.

(112)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Normalno vrednost je zato skonstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(113)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe:

(114)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, je Komisija izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. Komisija je na podlagi prejetih pripomb menila, da je v tem primeru Brazilija primerna reprezentativna država.

(115)

Komisija je v obvestilu pojasnila, da se izdelek v preiskavi po podatkih Svetovne banke očitno ne proizvaja v nobeni državi s stopnjo gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Pritožnik je navedel tudi, da je družba BASF Petronas Chemical do marca 2021 proizvajala BDO v Maleziji, zato je predlagal, da se kot reprezentativna država uporabi Malezija.

(116)

Komisija je v obvestilu navedla, da imajo vse države, v katerih se proizvaja BDO, drugačno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, in ker se BDO v Maleziji ne proizvaja več, je upoštevala proizvodnjo izdelka iz iste splošne kategorije in/ali sektorja, kamor spada izdelek v preiskavi. Zato je navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe uporabila proizvodnjo monoetilen glikola (v nadaljnjem besedilu: MEG), ki je podoben izdelek kot BDO. Kot je pojasnjeno v obvestilu, je monoetilen glikol dejansko diol, ki ima tako kot BDO razmeroma visoko vrelišče in podobno viskoznost ter se tudi lahko meša z vodo. Poleg tega proizvodni postopki za MEG enako kot nekateri proizvodni postopki za proizvodnjo BDO temeljijo na večstopenjski katalitični pretvorbi petrokemičnih izdelkov. Poleg tega se monoetilen glikol proizvaja iz etilena, ki se lahko pridobi na primer s krekingom zemeljskega plina, etana ali primarnega bencina, nekateri od njih pa so prav surovine, ki so potrebne za proizvodnjo BDO v nekaterih možnih proizvodnih postopkih. Poleg tega so proizvodni postopki za BDO in MEG energetsko intenzivni. Kar zadeva uporabo, se lahko BDO in MEG uporabljata za proizvodnjo polimerov, kot so topila, vmesni kemični produkti, sestavine proti zmrzovanju ali vlažilci. Skratka, oba izdelka imata primerljivo kemijsko strukturo, lahko imata enake surovine iz fosilnih goriv, njuni proizvodni procesi pa lahko vključujejo primerljive kemijske in energetsko intenzivne procese.

(117)

Komisija je ugotovila, da se MEG proizvaja v naslednjih državah s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot v LRK: Brazilija, Indonezija, Malezija, Mehika, Tajska in Turčija.

(118)

Po obvestilu je skupina Wanhua Group izrazila dvom, ali bi se lahko proizvodni dejavniki, ki se uporabljajo za proizvodnjo MEG, šteli za reprezentativne za tiste, ki se uporabljajo za proizvodnjo BDO.

(119)

Komisija je opozorila, da je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala le proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi (v tem primeru BDO). Posledično je bil MEG opredeljen kot izdelek v isti splošni kategoriji kot BDO le za namen izbire primerne reprezentativne države, ki bi lahko zagotovila neizkrivljene referenčne vrednosti ter reprezentativne PSU-stroške ter dobiček proizvajalca BDO. Zato so se referenčne vrednosti pridobile le za proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo za proizvodnjo BDO, in ne MEG. Poleg tega skupina Wanhua Group ni predlagala nobenega alternativnega izdelka v isti splošni kategoriji ali sektorju kot BDO. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(120)

Pritožnik je podprl pristop Komisije in izbiro MEG, proizvedenega v Maleziji in Braziliji, ki sta bili po njegovem mnenju najprimernejši reprezentativni državi.

(121)

Družba LYB se je s Komisijo strinjala tudi, da so diolne kemikalije v isti splošni kategoriji kot BDO. Vendar je trdila, da so v isti splošni kategoriji kot BDO tudi predhodne sestavine za proizvodnjo diolnih kemikalij, kot sta etilen in propilen, ter topila, kot so dietilen glikol, propilen glikol ali tetrahidrofuran. Družba LYB je na podlagi te predpostavke iskala finančne podatke dobičkonosnih družb, ki proizvajajo takšne izdelke, za leto 2024, vendar jih v Indoneziji, Mehiki in na Tajskem ni mogla najti. Poleg tega ni predlagala dodatnih družb za Malezijo. Nasprotno, predlagala je proizvajalca topil in propilena v Braziliji ali uporabo podatkov za celotni kemijski sektor v Turčiji.

(122)

Komisija je preučila dodatne izdelke, ki naj bi bili v isti splošni kategoriji ali sektorju kot BDO in ki jih je predlagala družba LYB. Ugotovila je, da sta etilen in propilen surovini za proizvodnjo BDO. Medtem ko družba LYB uporablja propilen pri proizvodnji BDO kot propilen oksid, se etilen običajno uporablja kot etilen oksid pri proizvodnji MEG, kot je navedeno v obvestilu. To kaže, da imata BDO in MEG sicer enak položaj v proizvodni verigi in zato podobno stroškovno strukturo, medtem ko sta propilen in etilen nekaj korakov višje v proizvodni verigi, zato je njuna stroškovna struktura bolj oddaljena od BDO. Iz tega sledi, da je MEG v primerjavi z etilenom in propilenom bolj specifičen in primeren proizvod iz iste splošne kategorije ali sektorja kot BDO. Zato je Komisija menila, da je MEG primernejši izdelek iz iste splošne kategorije ali sektorja, kamor spada BDO. Komisija je dodatno analizirala topila, kot so dietilen glikol, propilen glikol ali tetrahidrofuran. Ugotovila je, da je dietilen glikol stranski proizvod pri proizvodnji MEG (75), zato se proizvaja v istih državah kot MEG. Propilen glikol se očitno obsežno uporablja v živilskem in farmacevtskem sektorju, kar se bistveno razlikuje od uporabe BDO. Tetrahidrofuran pa je derivat BDO in je zato na drugačni ravni vrednostne verige kot BDO ter posledično ne more biti ustrezen približek za BDO in obstaja tveganje, da bi njegovi proizvajalci lahko BDO pridobivali iz Kitajske. Zato je MEG ostal najprimernejši izdelek iz iste splošne kategorije ali sektorja kot BDO. Komisija zato ni nadalje preiskovala proizvodnje teh alternativnih izdelkov v državah z enako stopnjo razvoja kot Kitajska, zlasti v Braziliji in Turčiji.

(123)

Komisija je v obvestilu navedla, da je treba za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja MEG, in sicer Brazilijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, dodatno preveriti, ali so podatki na voljo takoj, zlasti kar zadeva finančne podatke proizvajalcev MEG.

(124)

Poleg tega so vzorčeni proizvajalci izvozniki po odgovoru na informacije o vložkih za proizvajalce izvoznike in po obvestilu navedli dodaten proizvodni dejavnik, ki ga je Komisija nato preverila med preveritvenimi obiski: formaldehid. Zato je Komisija formaldehid upoštevala tudi v svoji analizi v nadaljevanju.

(125)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je bila cena za uvoz kisika, natrijevega hidroksida in dušika v Brazilijo nenavadno visoka, ker je presegla dejansko nakupno ceno. Nasprotno pa pritožnik ni trdil, da bi v Braziliji prišlo do kakršnega koli izkrivljanja v zvezi s cenami proizvodnih dejavnikov.

(126)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju natrijev hidroksid in dušik štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Wanhua Group ni pojasnila, zakaj se cena uvoza kisika v Brazilijo ne bi smela upoštevati kot neizkrivljena referenčna vrednost. Dejstvo, da je bila višja od nakupne cene skupine Wanhua Group, ni bilo dokaz, da cene uvoza v Brazilijo ni mogoče šteti za neizkrivljeno referenčno vrednost. Zato se je Komisija odločila, da se bo oprla na ceno uvoza kisika v Brazilijo.

(127)

Čeprav je pritožnik menil, da so podatki za leto 2022 o PSU-stroških ter dobičku proizvajalcev MEG, opredeljenih v Braziliji, zanesljivi, sta skupina Wanhua Group in družba LYB trdili, da so finančni podatki družbe Oxiteno SA Industria e Comercio zastareli, družba LYB pa je dodala, da je navedena družba leta 2023 poslovala z izgubo.

(128)

Skupina Wanhua Group in družba LYB sta trdili tudi, da so finančni podatki družbe Rhodia Brasil SA (v nadaljnjem besedilu: družba Rhodia Brasil) zastareli, saj so se nanašali na poslovno leto 2022. Poleg tega je skupina Wanhua Group trdila, da skupina Solvay SA (v nadaljnjem besedilu: skupina Solvay), ki je lastnica družbe Rhodia Brasil, proizvaja številne izdelke, njen izkaz poslovnega izida pa ne odraža položaja BDO ali MEG, zato je ni mogoče šteti za reprezentativno. Družba LYB pa se je strinjala z uporabo podatkov skupine. Vendar je trdila, da se podatki, ki jih je pridobila Komisija, razlikujejo od podatkov, navedenih v računovodskem izkazu skupine Solvay za leto 2024. Zato je predlagala, da se uporabi objavljena različica računovodskih izkazov, porazdeljenih glede na delež prihodkov segmenta „specialne kemikalije“.

(129)

Komisija je ugotovila, da so medtem postali na voljo finančni podatki družbe Rhodia Brasil za obdobje preiskave (76). Zato se je odločila, da se opre na podatke družbe Rhodia Brasil za obdobje preiskave in so pripombe v zvezi z družbo Solvay postale brezpredmetne.

(130)

Komisija je v obvestilu navedla, da se bo za izbiro Brazilije kot primerne reprezentativne države opravila nadaljnja analiza majhnega obsega uvoza vodika in velikega deleža uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske (80 %) v Brazilijo.

(131)

V zvezi s tem je družba LYB trdila, da je bil uvoz vodika v Brazilijo majhen, saj je Brazilija pomembna proizvajalka vodika. Družba LYB je predlagala, da se kot alternativna referenčna vrednost za vodik uporabi bodisi referenčna vrednost v Braziliji bodisi povprečna izvozna cena vodika iz Brazilije v vse države.

(132)

Komisija je priznala, da šest kubičnih metrov vodika, uvoženega v Brazilijo v obdobju preiskave, ne zadostuje za določitev neizkrivljene referenčne vrednosti. Zato se je odločila, da kot neizkrivljeno referenčno vrednost uporabi mednarodno referenčno vrednost, ki jo predstavlja indeks cen sivega vodika za evropsko regijo, ki ga je objavilo podjetje Business Analytiq (77).

(133)

Družba LYB je opozorila, da je Komisija predlagala nadaljnjo preiskavo velikega deleža uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske v Brazilijo, in predlagala, da se kot referenčna vrednost uporabi povprečna cena uvoza v vse države. Pritožnik je opozoril, da je bil delež kitajskega uvoza kalcijevega karbida v Brazilijo znatno manjši kot v Malezijo in da bi se zato lahko štelo, da je vpliv izkrivljanja na podatke o uvozu kalcijevega karbida manjši kot v kateri koli drugi predlagani državi.

(134)

Komisija je ugotovila, da so vse potencialne reprezentativne države, razen Turčije, navedle velik delež uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske. Z izjemo Turčije so bili deleži kitajskega uvoza kalcijevega karbida v druge potencialne reprezentativne države večji od deležev kitajskega uvoza kalcijevega karbida v Brazilijo. Zato je Komisija menila, da je kalcijev karbid blago, ki se na splošno v vseh potencialnih reprezentativnih državah pridobiva iz Kitajske, in da uvoz v Brazilijo predstavlja najprimernejšo referenčno vrednost, pri čemer je upoštevala tudi, da (i) Turčije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 166 do 174, (ii) je cena kitajskega uvoza v Brazilijo v skladu s ceno uvoza iz drugih držav in da (iii) ima, z izjemo Turčije, Brazilija najmanjši delež kitajskega uvoza kalcijevega karbida med morebitnimi reprezentativnimi državami.

(135)

Komisija je analizirala tudi podatke o uvozu formaldehida v Brazilijo. Ugotovila, da je bil obseg uvoza formaldehida v Brazilijo zanemarljiv, saj je šlo le za nekaj transakcij, zaradi česar se zdi, da uvozna cena ni reprezentativna. Zato je uporabila povprečno ceno izvoza iz Brazilije v obdobju preiskave, pridobljeno iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA) (78).

(136)

Skratka, Komisija je sklenila, da je Brazilija najprimernejša reprezentativna država.

(137)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je cena za uvoz kisika in natrijevega hidroksida v Indonezijo nenavadno visoka, ker je presegla dejansko nakupno ceno.

(138)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju natrijev hidroksid štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Wanhua Group ni pojasnila, zakaj meni, da se cena uvoza kisika v Indonezijo ne bi smela upoštevati kot neizkrivljena referenčna vrednost. Dejstvo, da je bila višja od nakupne cene skupine Wanhua Group, ni bilo dokaz, da cene uvoza v Indonezijo ni mogoče šteti za neizkrivljeno referenčno vrednost. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(139)

Pritožnik in skupina Wanhua Group sta trdila, da so finančni podatki, ki so na voljo za družbo PT Polychem Indonesia Tbk, zastareli in da družba posluje z izgubo. Zato Komisija njenih podatkov ni mogla uporabiti.

(140)

Komisija je ponovila, da takšnega dobička ni štela za razumnega.

(141)

Poleg tega je družba LYB trdila, da bi bilo treba Indonezijo zavrniti kot morebitno reprezentativno državo zaradi velikega deleža uvoza iz Kitajske pri številnih proizvodnih dejavnikih ter zaradi izvoznih omejitev za premog, navedenih v obvestilu, v povezavi z velikim deležem uvoza premoga iz Rusije. Podobno je pritožnik trdil, da Indonezije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo zaradi velikega deleža uvoza premoga iz Rusije, upoštevajoč sveženj sankcij, ki jih je Unija uvedla proti Rusiji, in dejstvo, da na cene energije v Rusiji močno vpliva država.

(142)

Komisija je sklenila, da Indonezije ni mogoče izbrati za primerno reprezentativno državo zaradi velikega deleža uvoza kalcijevega karbida (več kot 99 %) in katalizatorjev (več kot 82 %) iz Kitajske, izkrivljanja trga glede premoga, ugotovljenega v obvestilu, ter pomanjkanja primernih finančnih podatkov. Ker Indonezije ni bilo mogoče šteti za primerno reprezentativno državo, drugih trditev v zvezi z Indonezijo ni bilo treba obravnavati.

(143)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je bila cena za uvoz kisika, natrijevega hidroksida in dušika v Malezijo nenavadno visoka, ker je presegla dejansko nakupno ceno.

(144)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju natrijev hidroksid in dušik štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Wanhua Group ni pojasnila, zakaj meni, da se cena uvoza kisika v Malezijo ne bi smela upoštevati kot neizkrivljena referenčna vrednost. Dejstvo, da je bila višja od nakupne cene skupine Wanhua Group, ni bilo dokaz, da cene uvoza v Malezijo ni mogoče šteti za neizkrivljeno referenčno vrednost. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(145)

Skupina Wanhua Group in družba LYB sta trdili, da je družba Pengerang Petrochemical Company Sdn. Bhd navedla izgubo za leto 2023, zato se teh finančnih podatkov ne bi smelo uporabiti. Poleg tega je družba LYB opozorila na dejstvo, da podatki segajo v leto 2023.

(146)

Komisija je ponovila, da takšnega dobička ni mogoče šteti za razumnega.

(147)

Pritožnik je menil, da so podatki družbe Petronas Chemicals Glycols Sdn. Bhd za leto 2023 zanesljivi. Skupina Wanhua Group je trdila, da finančni podatki družbe Petronas Chemicals Group Berhad (v nadaljnjem besedilu: družba Petronas Group), ki je lastnica družbe Petronas Chemicals Glycols Sdn. Bh, niso reprezentativni, saj se nanašajo na leto 2023, njene dejavnosti pa so presegale BDO ali MEG. Družba LYB ni nasprotovala uporabi podatkov družbe Petronas Group, vendar je predlagala, naj se podatki ne razdelijo na segmente, ki se nanašajo na olefine in derivate, saj bi to pomenilo enoodstotni dobiček.

(148)

Komisija je ugotovila, da so bili finančni podatki za družbo Petronas Group na voljo za leto 2024, tj. obdobje preiskave, kot je navedeno v obvestilu. Vendar finančnih podatkov družbe Petronas Group ni bilo mogoče dodatno razdeliti, da bi odpravili pomisleke skupine Wanhua Group. Finančni podatki družbe Petronas Group za leto 2024 so ostali najbolj razčlenjeni razpoložljivi podatki za Malezijo. Kljub temu so bili manj razčlenjeni od primerljivih finančnih podatkov, ki so bili na voljo za obdobje preiskave za družbo Rhodia Brasil v Braziliji, saj je Petronas Group zgolj matična družba proizvajalca MEG v Maleziji, medtem ko je Rhodia Brasil družba, ki proizvaja MEG v Braziliji, zato so njeni finančni podatki bolj neposredno povezani s proizvodnjo MEG.

(149)

Komisija je navedla, da se bo za izbiro Malezije kot ustrezne reprezentativne države opravila nadaljnja analiza velikega kitajskega deleža uvoza kalcijevega karbida v Malezijo.

(150)

V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je zaradi dejstva, da velik delež uvoza iz Kitajske vpliva le na en proizvodni dejavnik – kalcijev karbid – Malezija primernejša reprezentativna država od drugih, ki so imele bodisi več proizvodnih dejavnikov, uvoženih iz Kitajske ali Rusije, bodisi niso imele podatkov na voljo takoj. Glede velikega deleža uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske je družba LYB predlagala, da se kot referenčna vrednost uporabi povprečna cena uvoza v vse države.

(151)

Komisija je ugotovila, da so vse potencialne reprezentativne države, razen Turčije, navedle velik delež uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske, pri čemer je bil najmanjši delež v Braziliji. V Maleziji je tako delež uvoza kalcijevega karbida iz Kitajske presegal 98 %. Trditev pritožnika je bila zato zavrnjena.

(152)

Zato je Komisija sklenila, da Malezije ni mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo, saj je delež kitajskega uvoza kalcijevega karbida večji kot v Braziliji, na uvoz katalizatorjev vpliva tudi znaten delež kitajskega uvoza, ki znaša približno 61 %, finančni podatki, ki so v Maleziji takoj dostopni, pa so manj točni kot finančni podatki, ki so na voljo za obdobje preiskave v Braziliji.

(153)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je cena za uvoz natrijevega hidroksida v Mehiko nenavadno visoka, ker je presegla dejansko nakupno ceno.

(154)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju natrijev hidroksid štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna.

(155)

Skupina Wanhua Group je opozorila, da za zadevno mehiško družbo finančni podatki niso na voljo takoj. Ker za ta proizvodni dejavnik ni bilo takoj na voljo podatkov, je pritožnik navedel, da Mehike ni mogoče šteti za reprezentativno državo.

(156)

Komisija je ponovila, da za družbo Idesa Petroquimica SA de CV ni mogla najti razpoložljivih finančnih informacij.

(157)

Zato Mehike ni bilo mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo.

(158)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je cena za uvoz kisika in natrijevega hidroksida na Tajsko nenavadno visoka, ker je presegla dejansko nakupno ceno.

(159)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju natrijev hidroksid štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Wanhua Group ni pojasnila, zakaj meni, da se cena uvoza kisika na Tajsko ne bi smela upoštevati kot neizkrivljena referenčna vrednost. Dejstvo, da je bila višja od nakupne cene skupine Wanhua Group, ni bilo dokaz, da cene uvoza na Tajsko ni mogoče šteti za neizkrivljeno referenčno vrednost. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(160)

Skupina Wanhua Group je trdila, da bi bilo treba dobiček družbe GC Polyols Company Limited zavrniti.

(161)

Komisija je ponovila, da takega dobička ne more šteti za razumno dobičkonosnost.

(162)

Skupina Wanhua Group je nadalje trdila, da bi bilo mogoče dobiček družbe Indorama Petrochem Co, Ltd. v višini 2,9 % šteti za razumnega. V zvezi s tem je skupina Wanhua Group opozorila, da se 6-odstotni ciljni dobiček iz člena 7(2c) osnovne uredbe uporablja le v okviru izračuna stopnje škode. Nasprotno pa je pritožnik trdil, da zelo nizek dobiček v višini 2,9 % pomeni tveganje za zanesljivost takoj dostopnih informacij v tej državi.

(163)

Komisija je ugotovila, da ne glede na ločen 6-odstotni prag za ciljni dobiček dobička v višini 2,9 % ni mogoče šteti za razumnega v okviru določitve stopnje škode, ker je prenizek v primerjavi z dobičkom drugih dobičkonosnih družb, opredeljenih v obvestilu, ki je znašal vsaj 7,1 %.

(164)

Poleg tega sta pritožnik in družba LYB trdila, da bi bilo treba Tajsko zavrniti kot morebitno reprezentativno državo zaradi velikega deleža uvoza proizvodnih dejavnikov iz Kitajske.

(165)

Komisija je sklenila, da Tajske ni mogoče izbrati za primerno reprezentativno državo zaradi velikega deleža uvoza kalcijevega karbida in kisika iz Kitajske, kot je navedeno v obvestilu, in pomanjkanja takoj dostopnih podatkov za določitev razumne ravni dobička na Tajskem.

(166)

Skupina Wanhua Group je trdila, da je cena za uvoza kisika in dušika v Turčijo nenavadno visoka, saj je presegla dejansko nakupno ceno.

(167)

Komisija je opozorila, da je po preverjanju dušik štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 do 182. Zato pripomba skupine Wanhua Group v zvezi s tem ni bila več pomembna. Poleg tega je Komisija ugotovila, da skupina Wanhua Group ni pojasnila, zakaj meni, da se cena uvoza kisika v Turčijo ne bi smela upoštevati kot neizkrivljena referenčna vrednost. Dejstvo, da je bila višja od nakupne cene skupine Wanhua Group, ni bilo dokaz, da cene uvoza v Turčijo ni mogoče šteti za neizkrivljeno referenčno vrednost. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(168)

Skupina Wanhua Group in pritožnik sta opozorila, da za turškega proizvajalca MEG finančni podatki niso na voljo takoj. Zato je pritožnik trdil, da Turčija ne more biti reprezentativna država.

(169)

Komisija je ponovila, da za družbo Petkim Petrokimya Holding Anonim Sirketi ni mogla najti razpoložljivih finančnih informacij.

(170)

Družba LYB je trdila, da 34-odstotni delež kitajskega uvoza katalizatorjev ni bil dovolj pomemben, da se cena uvoza v Turčijo ne bi upoštevala. V vsakem primeru bi lahko Komisija uporabila ceno uvoza v katero koli drugo državo z višjim srednjim dohodkom, navedeno v obvestilu.

(171)

Poleg tega je družba LYB trdila, da bi Komisija lahko uporabila mednarodno referenčno vrednost za premog, na katero vpliva znaten uvoz iz Rusije, kot je avstralska izvozna cena premoga. Pritožnik je po drugi strani trdil, da Turčije ni mogoče šteti za primerno reprezentativno državo prav zaradi velikega deleža uvoza premoga iz Rusije, upoštevajoč sveženj sankcij, ki jih je Unija uvedla proti Rusiji, in dejstvo, da na cene energije v Rusiji močno vpliva država.

(172)

Ker v Turčiji ni bilo takoj razpoložljivih finančnih podatkov, Komisija ni upoštevala pristopa, ki ga je družba LYB predlagala za katalizator in premog.

(173)

Skratka, Turčije ni mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo.

(174)

Komisija je glede na zgoraj navedeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe izbrala Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in družbo Rhodia Brasil za določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(175)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(176)

Glede na zgornjo analizo Brazilija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(177)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih vzorčena proizvajalca izvoznika uporabljata pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(178)

Komisija je, da bi konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, uporabila podatkovno zbirko GTA za opredelitev neizkrivljenih stroškov pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 132 in 135, se je Komisija oprla tudi na indeks cen sivega vodika za evropsko regijo, ki ga je objavilo podjetje Business Analitiq (79) da bi določila neizkrivljene stroške vodika, ter na povprečno ceno izvoza iz Brazilije v obdobju preiskave, pridobljeno iz podatkovne zbirke GTA, da bi določila neizkrivljene stroške formaldehida.

(179)

Poleg tega je Komisija za določitev neizkrivljenih stroškov dela (80) uporabila statistične podatke, ki jih je objavil inštitut Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (IBGE), za določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za električno energijo, zemeljski plin, premog in vodo pa statistiko cen električne energije za industrijske uporabnike, ki jo je objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (81), ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji, kot jo je objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (82), ceno premoga v Braziliji, kot jo je objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (83), ter tarifo za vodo, ki jo zaračunava družba Companhia de Saneamento Básico do Estado de São Paulo (84) (SABESP).

(180)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških, so bile te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. To potrošno blago je vključevalo zlasti: dušik, natrijev hidroksid, kavstično sodo, žveplovo kislino, katalizatorje na osnovi nikelj-aluminija, stisnjen zrak, paro in druge proizvodne dejavnike, ki posamezno predstavljajo manj kot 0,1 % skupnih proizvodnih stroškov.

(181)

Komisija je kot potrošno blago obravnavala tudi nekatere stranske proizvode. Med njimi so bili: amonijev sulfat, tekoči dušik, katran, tekoči argon, industrijske saje, desorbirani plin iz adsorpcije pri spremenljivem tlaku, para in drugi stranski proizvodi, ki posamezno predstavljajo manj kot 0,1 % skupnih proizvodnih stroškov.

(182)

Proizvodni dejavniki, ki se štejejo za potrošno blago, so skupaj znašali manj kot 2,5 % skupnih proizvodnih stroškov, medtem ko je absolutna vrednost stranskih proizvodov, ki se štejejo za potrošno blago, znašala [0,5–2] %. Komisija je izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(183)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki BDO

(184)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in jih prilagodila neizkrivljenim stroškom proizvodnje. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 205 do 207.

(185)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin (razen premoga, vodika in formaldehida), kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (86). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 112 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(186)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki sta jih imela vzorčena proizvajalca izvoznika, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 180 in 182.

(187)

V zvezi z uvoznimi dajatvami je Komisija uporabila zemljevid dostopa do trga, ki ga je pripravil Mednarodni trgovinski center, da je določila uvozne dajatve, ki se uporabljajo za določeno oznako blaga in državo porekla (87). Uvozne dajatve so bile dodane vrednosti CIF, zabeleženi v brazilskih statističnih podatkih o uvozu, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA.

(188)

Komisija je stroške prevoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(189)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 181, je Komisija nekatere stranske proizvode štela za potrošno blago.

(190)

Za preostale stranske proizvode je Komisija analizirala računovodske prakse vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi s stranskimi proizvodi. Na tej podlagi se je pri določitvi referenčne vrednosti za polizdelani n-butanol oprla na podatke o uvozu iz podatkovne zbirke GTA, saj se je ta prodajal strankam. Za preostali acetilen, ki ga je en vzorčeni proizvajalec izvoznik uporabljal interno, je Komisija uporabila razmerje med ceno za preostali acetilen v LRK in ceno za glavni vhodni material v LRK, tj. zemeljski plin, kot jo je sporočil proizvajalec izvoznik. To razmerje je bilo uporabljeno za ceno zemeljskega plina v Braziliji, kot izhaja iz vira v uvodni izjavi 179, da bi se izračunala referenčna vrednost za ta stranski proizvod. Za metanol, ki ga je zadevni proizvajalec izvoznik delno prodajal strankam in delno uporabljal interno, je Komisija uporabila sestavljeno vrednost iz podatkov o uvozu iz podatkovne zbirke GTA in vrednosti, ki izhaja iz metode, opisane za preostali acetilen.

(191)

Komisija je za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila statistične podatke, ki jih je objavil inštitut IBGE (88). Komisija se je za najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2023 za gospodarsko dejavnost 20.2 – „Fabricação de produtos químicos orgânicos“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 oprla na podrobne informacije o plačah v podjetjih s 30 ali več zaposlenimi. Statistični podatki inštituta IBGE zagotavljajo informacije o skupnih letnih plačah in s tem povezanih stroških ter o številu zaposlenih v proizvodnji organskih kemikalij za leto 2023. Vrednost za leto 2023 je bila ustrezno prilagojena inflaciji z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin, kot ga je objavil inštitut IBGE (89), da bi se prilagodila glede na obdobje preiskave (leto 2024).

(192)

Ceno električne energije za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (90) v svojem mesečnem biltenu. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, v katerih je bilo zajeto obdobje preiskave.

(193)

Cene, objavljene v mesečnih biltenih, vključujejo Imposto sobre Circulação de Mercadorias e Serviços (ICMS), tj. davek na ravni zveznih držav, ki se pobira za promet blaga ter za opravljanje meddržavnih in medobčinskih prevoznih in komunikacijskih storitev. Ta davek se lahko povrne industrijskim uporabnikom in je bil zato odštet od določene referenčne vrednosti.

(194)

Ker se je davek ICMS uporabljal po stopnjah med 17 % in 18 %, odvisno od zvezne države (91), je Komisija za ponovni izračun referenčne vrednosti uporabila povprečni odbitek v višini 17,5 % ICMS.

(195)

Skupina Wanhua Group je trdila, da referenčna vrednost za električno energijo ni bila vključena v obvestilo.

(196)

Komisija je opozorila, da so bile v obvestilu navedene le referenčne vrednosti za surovine na podlagi podatkov o uvozu. Referenčno vrednost za električno energijo je vključila v predhodno razkritje.

(197)

Ceno zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (92). Komisija je uporabila skupino porabe v kubičnih metrih, ki zajema obdobje preiskave. Cene, objavljene v mesečnih biltenih za leto 2024, so vključevale isti davek ICMS, kot je pojasnjeno zgoraj za električno energijo, Komisija pa je ta davek obravnavala na enak način kot pri električni energiji.

(198)

Skupina Wanhua Group je trdila, da v Prilogi II k obvestilu manjkajo referenčni podatki za zemeljski plin kljub pomembnosti tega dejavnika v skupnih proizvodnih stroških.

(199)

Komisija je opozorila, da podatkov o uvozu zemeljskega plina ni nameravala uporabiti kot neizkrivljene referenčne vrednosti, kot je navedeno v Prilogi I k obvestilu, zato zemeljski plin ni bil vključen v Prilogo II. Nasprotno, kot je navedeno zgoraj, se je Komisija v zvezi s plinom oprla na mesečne biltene brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo. Komisija je referenčno vrednost za zemeljski plin vključila v predhodno razkritje.

(200)

Komisija je uporabila ceno premoga v Braziliji, kot jo je objavilo brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (93) v svojih mesečnih biltenih.

(201)

Komisija je uporabila tarifo za vodo, ki jo zaračunava SABESP (94), družba, odgovorna za oskrbo z vodo ter zbiranje in čiščenje odpadnih voda v zvezni državi São Paulo. Te informacije so omogočile opredelitev tarif, ki so se julija 2024 uporabljale za industrijske uporabnike na območju pod kratico OJ, vključno z mestom Paulínia, kjer je glavni proizvodni obrat družbe Rhodia Brasil v Braziliji.

(202)

Komisija je opozorila, da se je po preverjanju para štela za potrošni material, kot je navedeno v uvodni izjavi 180. Zato zanjo ni določila referenčne vrednosti.

(203)

Skupina Wanhua Group je trdila, da v Prilogi II k obvestilu manjkajo referenčni podatki za paro.

(204)

Komisija je opozorila, da podatkov o uvozu pare ni nameravala uporabiti kot neizkrivljene referenčne vrednosti, kot je navedeno v Prilogi I k obvestilu, zato para ni bila vključena v Prilogo II.

(205)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(206)

Splošni stroški proizvodnje, ki sta jih imela vzorčena proizvajalca izvoznika, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(207)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička se je Komisija oprla na finančne podatke za leto 2024 za družbo Rhodia Brasil, pridobljene iz publikacije Data Mercantil (95).

(208)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna.

(209)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v uvodnih izjavah 177 do 204.

(210)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 205 do 207, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(211)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe Rhodia Brasil. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 14,6 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 8,0 %.

(212)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(213)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali povezani družbi, ki je delovala kot uporabnik.

(214)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(215)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal v Unijo povezani družbi, ki je delovala ne le kot uvoznik ampak tudi kot uporabnik, je bilo treba izvozno ceno konstruirati na kateri koli razumni podlagi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, saj zadevni izdelek ni bil nadalje prodan v stanju, v katerem je bil uvožen. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je zadevni izdelek predstavljal zelo majhen del proizvodnih stroškov izdelka, ki ga je povezani uporabnik nazadnje prodal prvi neodvisni stranki v Uniji. Zato Komisija za te prodaje ni mogla določiti zanesljive izvozne cene na podlagi prodaje končnega izdelka prvemu neodvisnemu kupcu. Komisija je izvozno ceno konstruirala na podlagi mesečnega povprečja cen, po katerih je isti vzorčeni proizvajalec izvoznik zadevni izdelek prodajal neodvisnim strankam v Uniji, kot je določeno v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za mesec, za katerega zadevni vzorčeni proizvajalec izvoznik ni sporočil prodaje neodvisnim strankam v Uniji, je Komisija izvozno ceno določila na podlagi povprečne cene prodaje proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam v Uniji v celotnem obdobju preiskave.

(216)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(217)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 212, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(218)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(219)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in, za enega od dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, provizije.

(220)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je v Unijo izvažal prek povezane družbe zunaj Unije. Preiskava je pokazala, da so funkcije povezanega trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Ta povezani trgovec je s svojimi storitvami ustvaril dobiček in trgoval s širokim naborom blaga, ki ni zadevni izdelek. Zato je Komisija izvozno ceno v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe prilagodila za pribitek, ki ga je prejel povezani trgovec.

(221)

Prilagoditev za konstruirano provizijo je temeljila na odbitku PSU-stroškov, ki jih je imel povezani trgovec, in ob upoštevanju razmerja med obema družbama ter dejstva, da v tej preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik, na domnevnem dobičku v višini 6,89 %, ki se je v prejšnji preiskavi v zvezi z uvozom drugega kemičnega izdelka, in sicer polivinil alkoholov (PVA) s poreklom iz Kitajske štel za razumnega (96). Stopnja dobička v višini 6,89 % se je začasno štela za razumno tudi v tem primeru, ker so jo dosegli nepovezani uvozniki, vključeni v trgovino s kemičnimi izdelki.

(222)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(223)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(224)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(225)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 362,8 %.

(226)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(227)

Raven sodelovanja na Kitajskem je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 85 % celotnega uvoza iz Kitajske. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike na Kitajskem določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga v vsaki državi.

(228)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(229)

Edini proizvajalec izvoznik v Saudovi Arabiji, družba International Diol Company (v nadaljnjem besedilu: družba IDC), je v Unijo izvažal izključno prek povezanega trgovca, družbe Sipchem Marketing Company (v nadaljnjem besedilu: družba SMC) s sedežem v Saudovi Arabiji. Družba SMC je v Unijo izvažala izključno prek svoje odvisne družbe v 100-odstotni lasti, Sipchem Europe SA (v nadaljnjem besedilu: družba SESA), ki ima sedež v Švici. Te tri družbe so del skupine Saudi International Petrochemical Company (v nadaljnjem besedilu: družba Sipchem).

(230)

Družba IDC v obdobju preiskave ni prodajala BDO, namenjenega za domačo potrošnjo. Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in 2(6), točka (c), osnovne uredbe.

(231)

Normalna vrednost na ravni franko tovarna je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(232)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 229, je družba IDC v Unijo izvažala izključno prek svojega povezanega trgovca s sedežem v Saudovi Arabiji, tj. družbe SMC. Družba SMC pa je v Unijo izvažala izključno prek svoje odvisne družbe v 100-odstotni lasti, družbe SESA, ki ima sedež v Švici. Pri tej prodaji je družba SESA delovala kot uvoznik za trg Unije, pri čemer je imela ustrezne stroške in ustvarjala dobiček.

(233)

Glede na to je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je družba SESA uvoženi izdelek prvič nadalje prodala neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. Prilagoditev je bila izvedena na podlagi dejanskih PSU-stroškov, ki jih je imela družba SESA, in, iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 221, domnevnega dobička v višini 6,89 %.

(234)

Družba Sipchem je trdila, da bi bilo treba njeno prodajo določenemu proizvajalcu in trgovcu BDO v Uniji izključiti iz izračuna izvozne cene, ker je bila cena te prodaje veliko nižja od povprečnih cen družbe Sipchem in je bila rezultat trdih pogajanj.

(235)

Komisija je opozorila, da je treba za določitev stopnje dampinga upoštevati ves izvoz. Trditev je bila zato zavrnjena.

(236)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(237)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 231, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(238)

Komisija ni ugotovila razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako takih popravkov ni zahteval edini sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(239)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(240)

Upošteval se je naslednji dejavnik, ki vpliva na cene in primerljivost cen: stroški kreditov in provizije.

(241)

Ker je bila vsa prodaja Unije izvedena prek povezanega trgovca v Saudovi Arabiji (SMC), ta družba pa je opravljala funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, in je za te prodaje prejela provizijo, je bila prilagoditev izvozne cene opravljena v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Prilagoditev je bila izvedena na podlagi dejanskih PSU-stroškov, ki jih je imela družba SMC, in glede na razmerje med družbama ob upoštevanju domnevnega dobička v višini 6,89 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 221.

(242)

Družba je v odgovoru na vprašalnik trdila, da družbe IDC, SMC in SESA tvorijo en sam gospodarski subjekt, zato taka prilagoditev ne bi bila upravičena. Da bi utemeljila svojo trditev, je družba navedla, da je družba IDC, ki nima lastnih prodajnih funkcij, družbama SMC in SESA zaupala naloge, ki običajno spadajo v okvir odgovornosti centraliziranega notranjega prodajnega oddelka (SMC) in izvoznega oddelka (SESA). Vendar je Komisija ugotovila, da obstaja zelo podrobna pogodba med družbama IDC in SMC, v kateri so določene provizije, ki jih plačuje družba IDC, in vključena tudi arbitražna klavzula, kar kaže na omejeno ekonomsko solidarnost med družbama. Glede na to je Komisija trditev zavrnila in menila, da je prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe upravičena.

(243)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(244)

Ker je v obdobju preiskave celoten izvoz iz Saudove Arabije v Unijo pokrival le en proizvajalec izvoznik, ni bilo treba izračunati tehtane povprečne stopnje dampinga, ki bi se običajno uporabljala za sodelujoča nevzorčena podjetja.

(245)

Za ves drug uvoz s poreklom iz Saudove Arabije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga določi na ravni stopnje dampinga sodelujočega proizvajalca.

(246)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(247)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(248)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(249)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja vsake vrste izdelka za proizvajalca izvoznika reprezentativna.

(250)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(251)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(252)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(253)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(254)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo [8 %–12 %] vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje izključno dobičkonosne prodaje.

(255)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica.

(256)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček.

(257)

Komisija se je oprla na dejanske PSU-stroške, ki jih je sporočil povezani uvoznik. Kar zadeva dobiček, je Komisija uporabila domnevni dobiček v višini 6,89 % iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 221, in sicer zaradi razmerja med družbami in nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tej preiskavi.

(258)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(259)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, druge tozadevne stroške in stroške zavarovanja ter stroške tehnične pomoči in storitev.

(260)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški.

(261)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške.

(262)

Upošteval se je naslednji dejavnik, ki vpliva na cene in primerljivost cen: stroški kredita.

(263)

Na podlagi tega je stopnja dampinga za družbo Lyondell Chemical Company, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala 135,7 %.

(264)

Raven sodelovanja v ZDA je nizka, saj je uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal približno 17 % celotnega izvoza v Unijo v OP.

(265)

Komisija je opozorila, da so bile v oddelku 10 obvestila o začetku (99) zainteresirane strani obveščene, da bi lahko nesodelovanje ali le delno sodelovanje privedlo do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kar bi lahko privedlo do manj ugodnih rezultatov za navedene strani v postopku. Glede na to, da so bile zainteresirane strani v obvestilu o začetku in v postopku jasno opozorjene na posledice nesodelovanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 45, ter da je bila raven sodelovanja v tem primeru še posebno nizka, je Komisija menila, da je preostalo protidampinško dajatev primerno določiti na podlagi reprezentativne podskupine prodaje skupine Lyondell Chemical Group, ki je sama predstavljala več kot 47 % prodaje družbe in 8 % celotnega obsega izvoza vseh vzorčenih družb v Unijo v obdobju preiskave. Ta prodaja se je štela za razumen in reprezentativen približek dampinškemu ravnanju nesodelujočih izvoznikov.

(266)

Na podlagi tega je bila preostala stopnja dampinga za ZDA določena na 142,5 %.

(267)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(268)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave v Uniji izdelovali štirje proizvajalci. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(269)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 189 700 ton. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije: BASF SE (v nadaljnjem besedilu: družba BASF), INEOS Solvents Marl GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba INEOS) in Lyondell Chemie Nederland BV (v nadaljnjem besedilu: družba LCN) ter izpolnjenega makro vprašalnika družbe Novamont S.p.A (v nadaljnjem besedilu: družba Novamont). Trije vzorčeni proizvajalci so proizvajali BDO na osnovi fosilnih goriv, medtem ko je družba Novamont proizvajala biološki BDO. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, so navedeni trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(270)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(271)

BDO se uporablja kot vmesni material za proizvodnjo širokega nabora kemičnih izdelkov nižje v prodajni verigi, vključno s PBT, PBAT, TPU, THF in GBL. Komisija je ugotovila, da je znaten del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. Poslovni model proizvajalcev Unije in njihova stopnja vertikalne integracije sta se razlikovala. Kljub temu je industrijo Unije na splošno mogoče opredeliti kot industrijo z visoko stopnjo vertikalne integracije, saj je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Unije hkrati proizvajalci, uvozniki, prodajalci in uporabniki izdelka v preiskavi ter drugih kemičnih izdelkov.

(272)

BDO je bil pogosto prenesen po nabavni ceni znotraj iste družbe za nadaljnjo predelavo. Proizvajalci Unije so BDO lahko pridobivali od drugih nepovezanih proizvajalcev Unije, iz uvoza ali lastne notranje proizvodnje ter so ga nato nadalje predelovali v širok nabor izdelkov nižje v prodajni verigi in/ali nadalje prodajali ter so ga v tržnih razmerah, ki so obstajale leta 2023 in v obdobju preiskave, pridobivali na več različnih načinov. Poleg tega so lahko povezane strani BDO nabavljale pri povezanih ali nepovezanih dobaviteljih, znotraj ali zunaj Unije. BDO se je pogosto proizvajal tudi v kemijskih parkih, ki so vključevali izdelke nižje v prodajni verigi in druge kemične izdelke.

(273)

Ob upoštevanju dejstva, da je bilo v tržnih razmerah, ki so vladale leta 2023 in v obdobju preiskave, BDO za lastne potrebe mogoče pridobiti bodisi od povezanih oseb bodisi od nepovezanih dobaviteljev, znotraj ali zunaj Unije, in da so bile za prodajo povezanih strani določene mednarodne tržne cene, se je štelo, da je lastna prodaja del prostega trga. Ta ugotovitev podpira stališče, da je treba v tem primeru za izračun tržnih deležev uporabiti skupno potrošnjo. Kljub temu je Komisija zaradi celovitosti v svoji analizi prikazala tudi druge trende tržnih deležev. Ker proizvajalec Unije pridobiva BDO za nadaljnjo proizvodnjo bodisi iz lastne proizvodnje bodisi s prostega trga, odvisno od cen in stroškov zadevnega izdelka, je Komisija menila, da je skupna potrošnja (prosti trg in zaprti trg) najboljši kazalnik za analizo škode.

(274)

Industrija Unije je vertikalno integrirana, izdelek v preiskavi pa se šteje za osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo nižje v prodajni verigi. Potrošnja na zaprtem in potrošnja na prostem trgu sta se analizirali ločeno.

(275)

Komisija je skupno potrošnjo Unije določila na podlagi vsote prostega in zaprtega trga.

(276)

Zaprti trg je določila na podlagi uporabe industrije Unije za lastne potrebe, prosti trg pa na podlagi proizvodnje, ki jo je industrija Unije prodala tretjim osebam, ki ji je prištela uvoz v Unijo iz vseh tretjih držav.

(277)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(278)

Potrošnja na zaprtem trgu v tonah se je med letoma 2021 in 2023 zmanjšala, in sicer se je v primerjavi z letom 2021 leta 2022 znatno skrčila za 31 %, leta 2023 pa za 49 %. V obdobju preiskave se je potrošnja na zaprtem trgu v primerjavi z letom 2023 povečala, vendar je še vedno ostala pod ravnmi iz leta 2021, saj se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 38 %. To je povzročilo, da je potrošnja na zaprtem trgu padla z 264 489 ton v letu 2021 na 163 036 ton v obdobju preiskave.

(279)

Potrošnja na prostem trgu se je v letih 2022 in 2023 nekoliko zmanjšala, in sicer v letu 2022 za 13 %, v letu 2023 pa za 6 % v primerjavi z letom 2021. Skupna potrošnja na prostem trgu pa se je v obravnavanem obdobju znatno povečala, in sicer za 15 % v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2021. To je povzročilo povečanje s 159 456 ton v letu 2021 na 184 036 ton v obdobju preiskave.

(280)

Na splošno se je skupna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala. V primerjavi z letom 2021 se je skupna potrošnja Unije najprej leta 2022 zmanjšala za 24 %, nato pa leta 2023 za 33 %. Čeprav se je skupna potrošnja Unije v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2023 povečala, je bila še vedno 18 % nižja kot leta 2021. Razlog za to je, da povečanje potrošnje na prostem trgu v obdobju preiskave ni zadostovalo za izravnavo zmanjšanja potrošnje na zaprtem trgu Unije, zaradi česar se je skupna potrošnja zadevnega izdelka v Uniji zmanjšala s 423 944 ton v letu 2021 na 347 072 ton v obdobju preiskave.

(281)

Skupna potrošnja Unije je bila leta 2021 velika zaradi velikega povpraševanja v številnih industrijah nižje v vrednostni verigi BDO, kar je bilo v veliki meri povezano s težavami zaradi COVID-19. Od leta 2022 do obdobja preiskave je potrošnja nihala in se je v tem obdobju dejansko povečala za 8 %. Industrija Unije je pojasnila, da je v predvidljivi dolgoročni prihodnosti povpraševanje po BDO na svetovni ravni in v Uniji stabilno.

(282)

V preglednici 2 je prikazano nasprotje med razvojem zaprtega trga, ki se je v obravnavanem obdobju skrčil za 38 %, in prostega trga, ki se je povečal za 15 %. Ob upoštevanju ugotovitve iz uvodne izjave 273 je bila pomembna skupna potrošnja Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave pokrita manj s proizvodnjo Unije in bolj z dampinškim uvozom. Ti trendi so podrobneje analizirani v oddelkih „škoda“ in „vzročna zveza“.

(283)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz BDO s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(284)

Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 3, so bile stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz Kitajske, Saudove Arabije in ZDA, višje od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Kot je razvidno iz preglednice 3, so tržni deleži (na celotnem trgu Unije) v obdobju preiskave znašali približno 7 %, 11 % oziroma 7 %.

(285)

Kar zadeva konkurenčne pogoje, je družba LCN trdila, da za uvoz BDO iz ZDA ne veljajo enaki konkurenčni pogoji kot za uvoz iz Saudove Arabije in Kitajske. Poudarila je, da uvoz iz ZDA sestavlja izključno dobava znotraj skupine v okviru skupin Lyondell Basell in BASF. Nadalje je navedla, da se je z izdelki, dobavljenimi družbi LCN iz ZDA, trgovalo na trgu Unije, medtem ko je družba BASF uvoz uporabljala za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi.

(286)

Komisija ne izpodbija dejstev o uvozu iz ZDA iz pripomb družbe LCN, vendar se ne strinja, da za uvoz iz ZDA veljajo drugačni konkurenčni pogoji kot za uvoz iz Saudove Arabije in Kitajske. Proizvajalci Unije so za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi in/ali za trgovanje na prostem trgu uporabljali uvoz iz vseh treh držav, pri čemer se je pogostost v obravnavanem obdobju spreminjala. Enako je veljalo za proizvodnjo proizvajalcev Unije. Ta podobni izdelek se je uporabljal za lastne potrebe ali pa prodajal industrijskim uporabnikom na trgu Unije (pod podobnimi pogodbenimi pogoji, kot veljajo za uvoz). Uvoz iz zadevnih držav je bil medsebojno konkurenčen in konkurenčen proizvodnji Unije, saj se je izvajal pod podobnimi pogodbenimi cenovnimi pogoji z uporabo indeksov ICIS (100) kot referenčne vrednosti. Ves uvoz je bil sestavljen iz BDO z enakimi osnovnimi značilnostmi, kar pomeni, da je bil popolnoma zamenljiv. Poleg tega je bil pogosto konkurenčen, ko je šlo za isto uporabo, in sicer za dobavo BDO za lastno povpraševanje Unije in/ali povpraševanje na prostem trgu, vključno s preprodajo uvoženega BDO.

(287)

Pripombe glede kumulacije uvoza v zvezi s Saudovo Arabijo so podale družbe Sipchem, INEOS in Will and Co. Glede konkurenčnih pogojev je družba Sipchem trdila, da za uvoz BDO iz Saudove Arabije ne veljajo enaki konkurenčni pogoji kot uvoz iz ZDA in Kitajske. Družba Sipchem je poudarila, da njena prodaja družbi INEOS jasno kaže, da se tržno ravnanje družbe Sipchem razlikuje od ravnanja kitajskih izvoznikov BDO, ki opravljajo številne oportunistične promptne prodaje, in izvoznikov BDO iz ZDA, ki večinoma prodajajo povezanim subjektom v Uniji za uporabo nižje v verigi za dopolnitev lastne proizvodnje BDO v EU. Poleg tega je družba Will and Co. trdila, da uvoz iz Saudove Arabije sledi cenam, ki jih na trgu BDO določa Kitajska, in se zato ne bi smel kumulirati. Družba INEOS se ni strinjala s pripombami družb Sipchem in Will and Co. ter je poudarila, da so v obravnavanem obdobju za uvoz iz Saudove Arabije obstajali podobni cenovni sporazumi kot za drug uvoz in prodajo industrije Unije na splošno.

(288)

Komisija se tudi tokrat ni strinjala, da za uvoz iz Saudove Arabije veljajo drugačni konkurenčni pogoji kot za uvoz iz ZDA in Kitajske ter da se proizvodne metode, proizvodni stroški in cene prodaje iz obravnavanih držav v Unijo razlikujejo. Proizvajalci Unije so za lastne potrebe in/ali za trgovanje na prostem trgu uporabljali uvoz iz vseh treh držav, pri čemer se je pogostost v obravnavanem obdobju spreminjala. Enako je veljalo za proizvodnjo proizvajalcev Unije. Ta podobni izdelek se je uporabljal za izdelke nižje v prodajni verigi ali pa prodajal industrijskim uporabnikom na trgu Unije (pod podobnimi pogoji, kot veljajo za uvoz). Uvoz iz zadevnih držav je bil medsebojno konkurenčen, saj se je izvajal pod podobnimi pogodbenimi cenovnimi pogoji z uporabo indeksov ICIS kot referenčne vrednosti. Poleg tega je imel uvoženi izdelek enake osnovne značilnosti, kar pomeni, da je bil popolnoma zamenljiv.

(289)

Zato so bili tudi konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom podobni. Natančneje, uvoženi BDO je konkuriral sam sebi in z BDO, proizvedenim v Uniji, saj se prodaja po istih prodajnih kanalih, za enako uporabo in se je na koncu prodal istim strankam.

(290)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz vseh treh zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(291)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi statističnih podatkov o uvozu v Unijo. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi statističnih podatkov o uvozu v Unijo, primerjanih s skupno potrošnjo Unije, kot je prikazano v preglednici 2.

(292)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež (v %)

(293)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 48 800 ton v letu 2021 na približno 89 000 ton v obdobju preiskave, kar je 82-odstotno povečanje. V obdobju preiskave se je uvoz v primerjavi z letom 2023 zmanjšal, vendar je to delno posledica krize v Rdečem morju (101), ki vpliva na zmožnost uvoza BDO v Unijo. Poleg tega je družba LCN navedla, da se bo uvoz iz Kitajske leta 2024 zmanjšal zaradi strateške odločitve družbe BASF, da v zadnjem četrtletju leta 2023 odproda svoje skupno podjetje na Kitajskem, s čimer se bo zmanjšal skupni uvoz iz Kitajske.

(294)

Tržni delež zadevnih držav je sledil podobnemu trendu kot uvoz, namreč v obdobju preiskave se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal s 37 % na 26 %. V celotnem obravnavanem obdobju pa se je več kot podvojil, in sicer z 12 % leta 2021 na 26 % v obdobju preiskave, kar pomeni povečanje za 14 odstotnih točk.

(295)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi informacij vzorčenih sodelujočih proizvajalcev iz Kitajske, sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Saudove Arabije in ZDA ter vzorčenih proizvajalcev Unije.

(296)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(297)

Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je leta 2022 najprej zvišala za 52 % na približno 3 700 EUR na tono, nato pa se je leta 2023 znatno znižala, na približno 1 900 EUR na tono. Na splošno se je povprečna cena v obravnavanem obdobju znatno znižala, in sicer za 50 %, s približno 2 400 EUR na tono leta 2021 na približno 1 200 EUR na tono v obdobju preiskave.

(298)

Na nihanje cen so v obravnavanem obdobju najbolj vplivali gibanje stroškov surovin in cen energije v kombinaciji z znatnimi naložbami v zmogljivosti, večjim uvozom v Unijo ter prostimi zmogljivostmi zadevnih držav. Poleg tega je bil dejanski uvoz urejen s pogodbami, vezanimi na referenčne cene ICIS.

(299)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(300)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen s strani zadevnih držav na trgu Unije znaša 6,9 %. V zvezi z vzorčenimi kitajskimi proizvajalci izvozniki ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Vendar se Komisija v oddelku 4.6.3.1 te uredbe sklicuje na druge cenovne učinke (znižanje) (glej na primer uvodne izjave 331 do 334). Poleg tega je bilo jasno, da so se cene tako uvoza kot industrije Unije gibale v podobnem trendu, saj je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so bile v pogodbah z industrijskimi uporabniki kot referenčna vrednost uporabljene cene ICIS, kot je navedeno v uvodni izjavi 331.

(301)

Družba LCN je trdila, da uvoz iz ZDA ni nelojalno nižal prodajnih cen ali povzročil škode industriji Unije, ker sta izdelek uvažali tako družba LCN kot družba BASF in bi se ob prodaji (ali uporabi za lastne potrebe) na trgu Unije prodajal (ali porabil) po enakih cenah (ali z enakimi stroški) kot proizvodnja Unije, prodana (ali porabljena) na trgu Unije. Vendar, kot je ugotovljeno v oddelku 4.6.3.1 te uredbe, so bile prodajne cene Unije znatno znižane in to znižanje je bilo dejansko glavni vzrok škode. Poleg tega je uvoz iz ZDA v povprečju nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Zato je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz ZDA pomemben dejavnik v preiskavi škode.

(302)

Družbi Sipchem in Will and Co. sta trdili, da uvoz iz Saudove Arabije ni nelojalno nižal prodajnih cen ali povzročil škode industriji Unije, saj je industriji Unije pomagal ohraniti njen položaj na trgu Unije. Vendar, kot je ugotovljeno v oddelku 4.6.3.1 te uredbe, so bile prodajne cene Unije zelo znižane in to znižanje je bilo dejansko glavni vzrok škode. Poleg tega je uvoz iz ZDA v povprečju nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Zato je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Saudove Arabije pomemben dejavnik v preiskavi škode.

(303)

Družba Sipchem je predložila tudi podatke o svojem izvozu nepovezani stranki v Uniji v obdobju po preiskavi (2025). Trdila je, da obseg in cene tega izvoza podpirajo njeno stališče, da je treba pri izračunu dampinga in škode prodajo v obdobju preiskave izključiti iz izračunov izvozne cene. Razlog za to je bil, da se je družba Sipchem prilagajala cenam na trgu Unije. Ker pa so v zvezi z uvozom iz Saudove Arabije izpolnjeni pogoji za kumulacijo, izključitev prodaje iz izračunov izvozne cene ne bi bila primerna ali upravičena. Iz spodnjega „sklepa o škodi“ je bilo razvidno tudi, da je imel uvoz iz Saudove Arabije vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega se podatki iz obdobja po preiskavi ne bi smeli upoštevati pri analizi dampinga in škode. Trditev je bila zato zavrnjena.

(304)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(305)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(306)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vseh štirih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(307)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, uporaba za lastne potrebe, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(308)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(309)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in delež uporabe za lastne potrebe

(310)

Proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. Najprej se je leta 2022 zmanjšala za 39 % v primerjavi z letom 2021, nato pa se je leta 2023 v primerjavi s proizvodno količino leta 2021 ponovno zmanjšala, in sicer za 68 %. V obdobju preiskave se je proizvodna količina v primerjavi z letom 2023 povečala, vendar se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala, saj je bila v obdobju preiskave 45 % manjša kot leta 2021. Navedeno povečanje proizvodnje v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2023 je bilo ugotovljeno predvsem zaradi potrebe proizvajalcev Unije po proizvodnji BDO za lastne potrebe in prodajo, da bi nadomestili začasno omejitev Unije pri uvozu BDO, kot je navedeno v uvodni izjavi 293, ter izpolnili obstoječe zaveze strankam in ohranili ugled v Uniji. Poleg tega je lahko vsak proizvajalec Unije zaradi fiksnih in drugih stroškov obratovanja obratov raven proizvodnje zmanjšal le do določene minimalne ravni, tudi če je želel obseg dodatno skrčiti zaradi nižje prodajne cene in količine. Zmanjšanje obsega prodaje in padec cen sta bila posledica konkurence dampinškega uvoza, cene uvoza v obravnavanem obdobju pa so bile leta 2023 in v obdobju preiskave znatno nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije.

(311)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna in je znašala približno 470 000 ton.

(312)

Zato je izkoriščenost zmogljivosti sledila zelo podobnim trendom kot obseg proizvodnje, saj se je najprej leta 2022 zmanjšala na 45 % in ponovno leta 2023 na 24 % celotne izkoriščenosti, v obdobju preiskave pa se je v primerjavi z letom 2023 povečala. Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 34 odstotnih točk, in sicer s 74 % leta 2021 na 40 % v obdobju preiskave.

(313)

Zmanjšanje proizvodnje je bilo posledica tega, da so proizvodni stroški v Uniji postali nekonkurenčni v primerjavi z zelo nizkimi cenami dampinškega uvoza.

(314)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje, uporaba za lastne potrebe in tržni deleži industrije Unije

(315)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 273, je preiskava pokazala, da se je ob poslabšanju tržnih razmer uporaba lastne proizvodnje za lastne potrebe nadomestila z uvozom, saj je ta povzročil znatno znižanje cen, in sicer pod proizvodne stroške industrije Unije. Zato glede na tržne pogoje, ki jih je ustvaril dampinški uvoz, za proizvajalce Unije nadaljevanje proizvodnje na takih ravneh ni bilo ekonomsko vzdržno, niti za lastne potrebe, kot je prikazano v preglednici 6. Ker je uporabo za lastne potrebe nadomestil uvoz, je Komisija v tej preiskavi tržne deleže preučila kot odstotek celotnega trga ter tudi kot odstotek prostega in zaprtega trga ločeno. Komisija je analizirala tako proizvodnjo, prodano na prostem trgu, kot tudi prodano proizvodnjo skupaj z uporabo za lastne potrebe, izraženo kot odstotek celotnega trga. Zadnjenavedeni kazalnik kaže splošni tržni položaj industrije Unije na trgu Unije v obravnavanem obdobju.

(316)

Količina proizvodnje industrije Unije, prodane na prostem trgu, se je leta 2022 in nato ponovno leta 2023 znatno zmanjšala, in sicer na 50 % ravni iz leta 2021, nato pa se je v obdobju preiskave do določene mere povečala, vendar je še vedno ostala pod ravnijo iz leta 2021. V celotnem analiziranem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, in sicer s približno 117 500 ton na približno 107 000 ton.

(317)

Količina prodane proizvodnje industrije Unije skupaj z uporabo za lastne potrebe se je leta 2022 in nato ponovno leta 2023 znatno zmanjšala, in sicer na 49 % ravni iz leta 2021, nato pa se je v obdobju preiskave do določene mere povečala, vendar je ostala pod ravnijo iz leta 2021. V celotnem analiziranem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije skupaj z uporabo za lastne potrebe v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %, in sicer s približno 382 000 ton na približno 270 000 ton.

(318)

Tržni delež proizvodnje industrije Unije, prodane na prostem trgu Unije, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 16 odstotnih točk. V primerjavi z letom 2021 se je najprej leta 2022 zmanjšal za 25 odstotnih točk, nato pa leta 2023 za 35 odstotnih točk. Zatem se je povečal za 19 odstotnih točk, in sicer z 39 % leta 2023 na 58 % v obdobju preiskave, kar je bilo predvsem posledica višje stopnje proizvodnje in prodaje v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2023, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 310, skupaj z zmanjšanjem skupne potrošnje BDO v Uniji. Tržni delež zaprtega trga industrije Unije v skupni potrošnji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 15 odstotnih točk. Najprej se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 5 odstotnih točk, nato pa se je leta 2023 v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 15 odstotnih točk in na tej ravni ostal do obdobju preiskave.

(319)

Komisija je nato prodano proizvodnjo industrije Unije in uporabo za lastne potrebe (kumulativno) obravnavala kot odstotek skupne potrošnje ter ugotovila, da je bil splošni sklep glede tržnega deleža najjasneje dokazan, saj je vključeval obe gospodarski dejavnosti industrije Unije, torej prodajo proizvajalcev na prostem trgu in uporabo BDO za lastne potrebe. Po tem merilu se je tržni delež industrije Unije v primerjavi z letom 2021 leta 2022 zmanjšal za 12 odstotnih točk, leta 2023 pa za 22 odstotnih točk. Na podlagi tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 odstotnih točk, in sicer z 90 % leta 2021 na 78 % v obdobju preiskave.

(320)

V obdobju zniževanja tržnih cen je proizvodnjo Unije v veliki meri nadomestil uvoz, predvsem iz zadevnih držav. Zato je Komisija menila, da je dejanski vpliv povečanega uvoza na trg Unije mogoče oceniti le s preučitvijo prodaje na prostem trgu skupaj z uporabo za lastne potrebe.

(321)

Ob upoštevanju splošnega zmanjšanja tržnega deleža, prikazanega v uvodni izjavi 318, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni dosegala rasti, temveč je imela v obdobju preiskave dejansko slabši položaj na trgu Unije kot leta 2021.

(322)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(323)

Število zaposlenih je v obravnavanem obdobju ostalo stabilno in se je skupno zmanjšalo za 1 %. Proizvajalci Unije so ohranili minimalno število zaposlenih, ki jim omogoča nadaljnje učinkovito in varno delovanje proizvodnih obratov. Število zaposlenih se ni spreminjalo glede na raven proizvodnje.

(324)

Vendar je znatno zmanjšanje proizvodnje ob stabilnem številu zaposlenih pomenilo, da se je produktivnost proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer za 45 %, tj. s 681 ton na zaposlenega v letu 2021 na 376 ton na zaposlenega v obdobju preiskave.

(325)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je bil znaten.

(326)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(327)

Mikroekonomski kazalniki industrije Unije so bili pridobljeni iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Vendar so bili glede na stopnjo vertikalne integracije mikroekonomski kazalniki v veliki meri pridobljeni le od dveh proizvajalcev. Ker bi objava dejanskih podatkov pomenila razkritje občutljivih podatkov zadevnih proizvajalcev industrije Unije, je Komisija v tem delu ocene škode uporabila razpone in indekse, da je zaščitila zaupnost.

(328)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(329)

Prodajne cene proizvajalcev Unije na prostem trgu so se leta 2022 najprej zvišale, in sicer za 36 % v primerjavi z letom 2021. Vendar se je prodajna cena nato v letu 2023 znatno znižala, in sicer s 3 000–3 900 EUR na tono v letu 2022 na 1 400–1 800 EUR na tono v letu 2023. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene proizvajalcev Unije znatno znižale, in sicer za 52 %. Proizvajalci Unije so leta 2022 višje proizvodne stroške lahko prenesli na stranke, v letu 2023 in v obdobju preiskave pa tega niso mogli storiti zaradi večje konkurence v Uniji, ki je bila posledica bistveno večjega obsega dampinškega uvoza in vse nižjih cen.

(330)

Prodajne cene na trgu BDO v Uniji so v veliki meri določene z okvirnimi pogodbami, v katerih so opredeljene dogovorjene količine, cene pa so se običajno redno mesečno posodabljale na podlagi podatkov ICIS. Mesečni podatki ICIS so bili na voljo tako za kitajski trg kot za trg Unije. V obravnavanem obdobju so na prodajne cene v Uniji vplivali: (i) vse večja konkurenca z dampinškim uvozom, tako zaradi povečanega obsega kot nižjih cen; (ii) stalno zniževanje cen ICIS za BDO. Na cene ICIS v Uniji so vplivale cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Zlasti v primeru Kitajske je bilo opaziti znatno povečanje novih proizvodnih in prostih zmogljivosti BDO v tej državi, in sicer so proizvajalci Unije ocenili, da je bila nameščena zmogljivost v obdobju preiskave vsaj devetkrat večja od zmogljivosti Unije in daleč največja na svetu. Ta znatna nameščena in prosta zmogljivost je Kitajski omogočila, da je postala referenca za svetovne cene BDO in je nanje vplivala, tudi v Uniji, kar je povzročilo močno povezavo med ceno ICIS za BDO na Kitajskem in ceno ICIS za BDO v Evropi oziroma prodajnimi cenami v Uniji. Poleg tega so na prodajne cene v Uniji neposredno vplivale tudi cene ICIS BDO za Kitajsko, saj so se občasno neposredno uporabljale v prodajnih pogodbah za glavne stranke v Uniji.

(331)

Zato so cene na trgu Unije določali dampinški uvoz in cene ICIS na kitajskem trgu, cene industrije Unije in uvoza iz vseh drugih držav pa so morale tej ceni konkurirati.

(332)

Stroški prodane proizvodnje proizvajalcev Unije so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 znatno povečali, in sicer za 71 %, predvsem zaradi povečanja stroškov surovin (na primer zemeljskega plina, primarnega bencina, vodika ali pare) in cen električne energije. Proizvodni stroški so se nato znižali z [2 800–3 400] EUR na tono leta 2022 na [2 600–3 100] EUR na tono leta 2023, vendar so ostali 58 % višji kot leta 2021. V obdobju preiskave so se proizvodni stroški v primerjavi z letom 2023 znatno znižali, na [1 900–2 400] EUR na tono. Ta sprememba je bila predvsem posledica znižanja stroškov surovin in cen električne energije. Vendar so se proizvodni stroški v obravnavanem obdobju na splošno povečali za 21 %, saj so se proizvajalci Unije poleg gibanja cen surovin in energije soočali tudi z višjimi fiksnimi stroški na enoto zaradi znatno nižje ravni proizvodnje.

(333)

Zato so bili proizvodni stroški proizvajalcev Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave višji od njihove prodajne cene. Proizvajalci Unije so se spopadali s pritiskom na znižanje cen zaradi znižanja prodajnih cen na raven dampinškega uvoza, zaradi česar so izdelek v preiskavi prodajali po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov, zlasti v letu 2023 in obdobju preiskave.

(334)

Komisija je analizirala prodajne cene in stroške industrije Unije (kot je prikazano v preglednici 8) skupaj z njeno dobičkonosnostjo (preglednica 11) ter uvoznimi cenami in količinami kumuliranega uvoza (preglednici 2 in 3). Jasno je bilo, da je na trgu Unije leta 2023 in v obdobju preiskave prišlo do zelo občutnega znižanja cen. Leta 2022 so se višji stroški industrije Unije (v primerjavi z letom 2021) prenesli na stranke, vendar leta 2023 in v obdobju preiskave stroškov ni bilo več mogoče pokriti zaradi cenovnega pritiska vse večjih količin dampinškega uvoza po nizkih in padajočih cenah.

(335)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(336)

Povprečni stroški na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju nekoliko povečali, in sicer za 2 %, saj je število zaposlenih ostalo stabilno, da bi se ohranile proizvodne zmogljivosti, medtem ko so se plače in drugi stroški zaposlenih v obravnavanem obdobju nekoliko povečali, in sicer s približno 100 000 EUR na 120 000 EUR.

(337)

Stroški dela so v obdobju preiskave znašali približno (7–15 %) skupnih proizvodnih stroškov, kot je navedeno v preglednici 8.

(338)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(339)

Končne zaloge v tonah so se v obravnavanem obdobju povečale za 50 %, in sicer s približno 7 000–10 000 ton leta 2021 na 11 000–15 000 ton v obdobju preiskave. Na splošno so se končne zaloge v obravnavanem obdobju v primerjavi z obsegom proizvodnje povečale, in sicer s 3 % leta 2021 na 6 % leta 2023, nato pa v obdobju preiskave dosegle 7 %.

(340)

Toda BDO je kemikalija, katere varno skladiščenje je drago, poleg tega pa jo je treba shranjevati v posebnih rezervoarjih pri nadzorovani temperaturi. Zato je bilo verjetneje, da bo industrija Unije nadzorovala obseg proizvodnje, kot pa povečevala ali zmanjševala zaloge, ki so v Uniji omejene. Iz tega razloga Komisija ni menila, da je povečanje končnih zalog pomemben kazalnik škode.

(341)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(342)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. V letih 2021 in 2022 je proizvajalcem Unije uspelo doseči dobičkonosnost, saj so se spoprijemali z manjšo konkurenco zaradi dampinškega uvoza in so lahko višje proizvodne stroške prenesli na svoje stranke. Toda dobičkonosnost je leta 2023 znašala (–70 % do –30 %) in nato v obdobju preiskave dosegla najnižjo raven, tj. (–90 % do –50 %). Čeprav so bili proizvodni stroški proizvajalcev Unije v primerjavi z letom 2022 nižji ter so se stroški električne energije in surovin v Uniji v letu 2023 in obdobju preiskave stabilizirali, so se prodajne cene Unije zaradi cenovnega pritiska vse večjega obsega dampinškega uvoza še naprej zniževale ter so znatno padle v primerjavi z letom 2022, zaradi česar je prišlo do dolgotrajnega znižanja cen. Naj spomnimo, da so se povprečne cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znižale za 50 %, kot je prikazano v preglednici 4 in pojasnjeno v uvodni izjavi 297. Prodajne cene proizvajalcev Unije so se zato znižale, proizvajalci Unije pa so lahko izdelek v preiskavi prodajali le z zelo negativnim dobičkom, saj je prodajna cena v Uniji leta 2023 in v obdobju preiskave padla pod proizvodne stroške.

(343)

Denarni tok je v letu 2023 in obdobju preiskave sledil nižjim ravnem prodaje in negativni dobičkonosnosti ter posledično v obdobju preiskave dosegel približno (–100 000 do –50 000) milijonov EUR, potem ko je bil leta 2021 še pozitiven in je znašal (100 000 do 200 000) milijonov EUR.

(344)

Naložbe so v obravnavanem obdobju nihale. Industrija Unije je pojasnila, da so se naložbe načrtovale periodično (vsake 4–5 let) v pavšalnem znesku na proizvajalca. Zato so se v obravnavanem obdobju skupne naložbe iz leta v leto znatno spreminjale, odvisno od časovnega razporeda naložb za prestrukturiranje. Naložbe so se v obravnavanem obdobju večinoma nanašale na minimalne potrebne naložbe za ohranitev obstoječih ravni proizvodnje v skladu z veljavnimi varnostnimi in okoljskimi standardi. V primerjavi z letom 2021 so se leta 2022 povečale za 32 %, nato pa so se leta 2023 znatno zmanjšale, in sicer na 50 %. V obdobju preiskave so bile nekoliko nižje kot leta 2011, in sicer –7 %.

(345)

Donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je sledila enakemu trendu kot dobičkonosnost ter je bila v letih 2021 in 2022 pozitivna. V letu 2023 in obdobju preiskave pa so sledile znatne izgube.

(346)

Sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je bila leta 2023 in v obdobju preiskave omejena zaradi znatnih denarnih odlivov kot posledice izrazito negativne dobičkonosnosti, zato so bile izvedene le minimalne naložbe v osnovna sredstva za ohranjanje minimalnih varnostnih pogojev za proizvodnjo BDO in zagon obratov. Poleg tega so zaradi zgoraj pojasnjene izrazito negativne dobičkonosnosti proizvajalci Unije bodisi podaljšali načrte za prestrukturiranje bodisi razmišljali o zaprtju obratov.

(347)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, saj so vsi kazalniki škode kazali pomembne negativne trende, zlasti v letu 2023 in obdobju preiskave. V prvih letih obravnavanega obdobja (2021 in 2022) se je pokazalo, kaj lahko industrija Unije doseže v običajnejših konkurenčnih razmerah, tudi v obdobjih visokih stroškov surovin ali energije. Vendar so morali proizvajalci Unije drastično zmanjšati proizvodnjo na minimalne ravni, saj je ta zaradi vse večjih količin dampinškega uvoza iz zadevnih držav v letu 2023 in v obravnavanem obdobju postala nekonkurenčna. V letu 2023 in obdobju preiskave je znižanje cen povzročilo resno škodo, zaradi katere industrija Unije cen ni mogla določiti na ravneh, ki bi ji omogočile povrnitev stroškov proizvodnje ali ustvarjanje dobička. Izgube proizvajalcev Unije so v letu 2023 znašale med 30 % in 70 %, v obdobju preiskave pa med 50 % in 90 % prihodka od prodaje, kot je prikazano v preglednici 11.

(348)

Proizvajalci Unije so to obdobje velikih izgub preživeli le zato, ker so v letih 2021 in 2022 ustvarili dobiček in ker so podjetja del velikih skupin. Povečanje dampinškega uvoza po vse nižjih cenah je preprečilo ustrezno zvišanje cen ter negativno vplivalo na količine proizvodnje in prodaje BDO. Zaradi teh razmer proizvajalci Unije niso mogli znižati svojih fiksnih proizvodnih stroškov, kar bi bilo mogoče pri običajnejših ravneh izkoriščenosti, niti zvišati cen na vzdržno raven. Dejansko so bile leta 2023 in v obdobju preiskave cene in stroški proizvajalcev Unije tako nepovezani, njihove izgube pa tako velike, da je položaj industrije BDO postal tako resen, da je kratkoročno pomenil veliko grožnjo za njen obstoj. Leta 2023 se je obseg uvoza iz teh držav povečal za 51 %, cene pa so se znižale za 48 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2022. V obdobju preiskave se je obseg uvoza zmanjšal za 15 %, cene pa so se v primerjavi z ravnmi iz leta 2023 znižale za nadaljnjih 36 %. Te številke so prikazane v preglednicah 2 in 3.

(349)

Očitno znižanje cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz v Unijo, je pojasnjeno v uvodnih izjavah 330 do 333. To znižanje cen in izgube v letu 2023 ter v obdobju preiskave so povzročili tudi resno škodo v smislu drugih kazalnikov uspešnosti, kot sta denarni tok in donosnost naložb (kot je prikazano v preglednici 11), ter sposobnosti zbiranja kapitala. Kljub ohranjanju naložb za izpolnjevanje varnostnih in okoljskih zahtev je bila industrija Unije v obdobju preiskave očitno v precej slabšem položaju, zato se je njena sposobnost zbiranja kapitala zmanjšala. Do poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije v letu 2023 in obdobju preiskave je prišlo kljub 8-odstotnemu povečanju potrošnje BDO v Uniji od leta 2022.

(350)

V preglednici 6 je prikazan razvoj tržnih deležev v tej preiskavi. Primerjava prodaje industrije Unije na prostem trgu skupaj z uporabo za lastne potrebe v primerjavi s skupno potrošnjo daje najboljšo sliko o položaju industrije Unije na celotnem trgu. Po tem merilu se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. Toda v obdobju preiskave se je delno popravil, saj je industrija Unije povečala proizvodnjo zaradi zmanjšane količine uvoza kot posledice krize v Rdečem morju. V obdobju od leta 2022 do obdobja preiskave je industrija Unije varovala obstoječe prodajne pogodbe, ugled in položaj na trgu Unije. Vendar pa je imelo navedeno povečanje proizvodnje in prodaje posledice v obliki velikih izgub zaradi padca cen, zaradi česar je bila industrija Unije prisiljena prodajati z izgubo, kot je pojasnjeno zgoraj.

(351)

Vsi proizvajalci Unije so zaradi znatnega zmanjšanja proizvodnje v obravnavanem obdobju povečali uvoz BDO, da bi lahko še naprej oskrbovali ključne stranke in zadovoljevali lastne potrebe. Praksa nadomeščanja proizvodnje z uvozom se je nadaljevala tudi leta 2022, ko so se stroški surovin in energije zvišali, kot kažejo proizvodni stroški v preglednici 8. Vendar prodajne cene BDO leta 2022 niso bile tako nizke, leta 2023 pa je dampinški uvoz močno porasel. Zato je do znatne škode prišlo od leta 2023, kot dokazujejo zelo neugodni kazalniki uspešnosti za leto 2023 in obdobje preiskave.

(352)

Čeprav je bila škoda v tej preiskavi precej očitna pri kazalnikih cen in uspešnosti, je industrija Unije utrpela tudi znatno zmanjšanje in škodo pri kazalnikih obsega, saj so se obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, produktivnost, uporaba za lastne potrebe in prodaja na trgu Unije v obravnavanem obdobju precej zmanjšali.

(353)

Kazalniki zaposlenosti, stroškov dela in zmogljivosti so v obravnavanem obdobju ostali stabilni, kar kaže, da je industrija pripravljena na izboljšanje tržnih razmer. Kazalnik zalog se pri oceni škode ni štel za odločilnega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 344.

(354)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(355)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, vpliv potrošnje, uporaba za lastne potrebe, uvoz industrije Unije ter povečanje stroškov surovin in energije.

(356)

Kot je prikazano v preglednici 3, se je obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav povečal s približno 49 000 ton leta 2018 na približno 89 000 ton v obdobju preiskave, kar je 82-odstotno povečanje. Tržni delež (na celotnem trgu) se je v istem obdobju povečal z 12 % na 26 %, tj. za 123 %. Ob upoštevanju, da je bilo v sklepu o škodi ugotovljeno, da je znatna škoda nastala leta 2023 in v obdobju preiskave, je Komisija analizirala tudi razvoj uvoza v teh dveh letih; od leta 2022 do obdobja preiskave se je uvoz iz zadevnih držav povečal za približno 20 000 ton, kar je 29-odstotno povečanje. Kar zadeva tržni delež (na celotnem trgu), je povečanje od leta 2022 do obdobja preiskave znašalo približno štiri odstotne točke oziroma okoli 20 %.

(357)

Od leta 2021 do obdobja preiskave se je količina prodaje industrije Unije na prostem trgu skupaj z uporabo za lastne potrebe zmanjšala za 29 %, kot je prikazano v preglednici 6. Kar zadeva skupni tržni delež industrije Unije, je bil ta v letu 2023 in obdobju preiskave nižji, in sicer se je zmanjšal na približno 78 % oziroma 68 % v primerjavi z 90 % v obdobju preiskave.

(358)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 347 in 349, je uvoz iz zadevnih držav povzročil zniževanje cen industrije Unije, ki se je leta 2023 in v obdobju preiskave še pospešilo. V tem obdobju proizvajalci Unije niso mogli več prilagajati cen tako, da bi pokrili stroške, zato so v obdobju preiskave nastale znatne izgube. Te resne in nevzdržne razmere so obstajale tako v letu 2023 kot v obdobju preiskave.

(359)

Poleg tega je bila za obdobje preiskave izvedena analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen po posameznih vrstah. Pokazala je, da je bila konkurenca med industrijo Unije in uvozom iz zadevnih držav močna.

(360)

Na prodajne cene v Uniji je vplivala povečana konkurenca z dampinškim uvozom, in sicer tako zaradi povečanega obsega dampinškega uvoza kot zaradi nižjih cen. To je bilo mogoče zaradi narave trga BDO, kjer so se cene ICIS za BDO uporabile kot referenčna vrednost v večini prodajnih pogodb. ICIS za Kitajsko, ki je referenca za svetovne cene BDO, je vplival na svetovne cene BDO, tudi v Uniji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 330. Poleg tega se je uvoz na trg ZDA močno zmanjšal zaradi povečanih uvoznih dajatev na podlagi različnih sprememb ameriške zakonodaje. Uvoz v Unijo iz Saudove Arabije se je povečal zaradi omejenega dostopa do trga ZDA in zaradi prodora kitajskega uvoza na druge tradicionalne izvozne trge Saudove Arabije (kot je Azija).

(361)

Nazadnje, kot je pojasnjeno zgoraj, se je zaradi težav z dobavo, ki so jih imeli proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave začasno zmanjšal pritisk na industrijo Unije. To je industriji Unije omogočilo povečanje količine proizvodnje in prodaje, vendar je bila prodaja zaradi cenovnega pritiska uvoza še vedno zelo nedonosna.

(362)

Industrija Unije je bila zato prisiljena poskušati ohraniti svoj položaj na prostem in zaprtem trgu Unije z zniževanjem cen na nevzdržne ravni in ob velikih izgubah. Edina izvedljiva alternativa je bila umik s trga Unije in prepustitev tega trga dampinškemu uvozu.

(363)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije.

(364)

Količina, povprečna cena in tržni delež uvoza iz tretjih držav so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi. Tržni deleži so izraženi kot odstotek celotnega trga Unije.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(365)

Obseg uvoza iz Tajvana se je leta 2022 povečal za več kot 400 %, nato pa se je leta 2023 in v obdobju preiskave zmanjšal. Količina se je povečala s približno 3 500 ton v letu 2021 na 6 800 ton v obdobju preiskave. Tržni delež tega uvoza (kot odstotek skupne potrošnje) je leta 2022 dosegel 6,1 %, vendar se je v obdobju preiskave zmanjšal na 2 %. Povprečna cena uvoza iz Tajvana je nihala na podoben način in na podobni ravni kot cene uvoza iz zadevnih držav. Njegov tržni delež se je v obdobju preiskave zmanjšal na 2 %.

(366)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav (v obdobju preiskave predvsem Južne Koreje) se je zmanjšal s približno 2 000 ton v letu 2021 na 1 700 ton v obdobju preiskave. Tržni delež tega uvoza (kot odstotek skupne potrošnje) je bil vedno pod 1 %. Povprečna cena uvoza iz tretjih držav je nihala na podoben način in na podobni ravni kot cene uvoza iz zadevnih držav.

(367)

Ob upoštevanju, da je bil tržni delež uvoza iz Tajvana in drugih tretjih držav majhen, njegove cene pa nekoliko višje kot pri uvozu iz zadevnih držav, je Komisija sklenila, da ta uvoz ni zmanjšal vzročne zveze, kar zadeva uvoz iz zadevnih držav.

(368)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot je navedeno v preglednici 13: V preglednici 13 je prikazana tudi povprečna cena izvoza vzorčene industrije Unije nepovezanim strankam.

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(369)

Količina izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 84 %. Količina izvoza je leta 2021 predstavljala približno 10 % prodaje industrije Unije (vključno z uporabo za lastne potrebe), vendar se je v obdobju preiskave zmanjšala na približno 1 %.

(370)

Prodajne cene tega izvoza so nihale v skladu z njegovo prodajo na trgu Unije, kot je prikazano v preglednici 8, tj. zaradi vpliva uvoza na navedene trge in cen surovin. Očitno je, da se je izvozna učinkovitosti industrije Unije v obdobju analize poslabšala. Ker pa industrija Unije ni bila glavni dobavitelj na izvoznih trgih, se slabšanje izvozne učinkovitosti ni štelo za glavni dejavnik pri splošni oceni gospodarskega položaja industrije Unije.

(371)

Zato je Komisija sklenila, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni povzročila znatne škode industriji Unije niti ni zmanjšala vzročne zveze z uvozom iz zadevnih držav.

(372)

Vzorčeni proizvajalci Unije so imeli različne proizvodne tehnologije, pri katerih so uporabljali različne surovine. Vendar so stroški glavnih surovin in energije sledili podobnim trendom in so pri vseh treh vzorčenih proizvajalcih predstavljali več kot 50 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov.

(373)

Kot je razvidno iz preglednice 8, so se stroški leta 2022 zvišali za 94 %, nato pa so se leta 2023 znižali (za 19 %) in v obdobju preiskave ponovno padli (za dodatnih 29 %). Kljub zmanjšanju stroškov v letu 2023 in v obdobju preiskave so bili stroški v obdobju preiskave še vedno 13 % višji kot leta 2021.

(374)

Ob upoštevanju stroškov surovin in energije je bilo jasno, da je imel razvoj stroškov v obravnavanem obdobju pomembno vlogo v industriji BDO. Vendar je iz preglednice 8 razvidno, da je industrija Unije, ko so bili stroški leta 2022 najvišji, to zvišanje stroškov kljub temu lahko prenesla na svoje stranke. Od leta 2023 pa kljub padajočim stroškom surovin in električne energije ni mogla prodajati z dobičkom ali na ravni nad proizvodnimi stroški. Razlog za to je bil cenovni pritisk zaradi vse večjega obsega uvoza, ki je povzročil neskladje med stroški in cenami v Uniji.

(375)

Poleg tega so se fiksni stroški na enoto močno povečali zaradi manjše proizvodnje Unije kot posledice manjše prodaje Unije zaradi nelojalne konkurence dampinškega uvoza. To je prispevalo tudi k povečanju proizvodnih stroškov na enoto v industriji Unije in na primer povzročilo povečanje stroškov energije, vode ali drugih fiksnih stroškov na enoto. Tudi stroški energije so običajno imeli znaten fiksni del, ki so ga morali proizvajalci Unije porazdeliti po visokih ravneh proizvodnje, česar pa zaradi zmanjšanja prodaje pod cenovnim pritiskom dampinškega uvoza ni bilo mogoče doseči.

(376)

Družba Celanese je trdila, da so se svetovne cene BDO med letoma 2020 in 2022 močno zvišale zaradi posledic krize zaradi COVID-19 in pomanjkanja BDO v kombinaciji z energetsko krizo. Toda od leta 2023 so se trgi BDO stabilizirali, vsako znižanje cen pa je znak normalizacije in ne škode. Zato je družba Celanese trdila, da so za industrijo EU izziv visoke cene energije in inflacija, ne pa dampinški uvoz iz zadevnih držav. Vendar je Komisija temu stališču nasprotovala, kajti, prvič, cene energije BDO v Uniji so se v obravnavanem obdobju sicer znižale, vendar so se cene dampinškega uvoza znižale hitreje in so industriji Unije onemogočile prodajo po cenah, višjih od proizvodnih stroškov. Drugič, zdi se, da v obravnavanem obdobju na svetovni ravni ne primanjkuje BDO, temveč da je prišlo do splošno priznanega znatnega povečanja zmogljivosti v obsegu večkratnikov svetovnega povpraševanja po BDO v obravnavanem obdobju, kar je povzročilo znatno presežno zmogljivost in znižanje cen BDO. Tretjič, na proizvodne stroške vplivajo tudi fiksni proizvodni stroški, ki Uniji v obravnavanem obdobju nastajajo zaradi vse večjega dampinškega uvoza iz zadevnih držav, zaradi česar industrija ni mogla povečati prodaje in s tem obsega proizvodnje, kar je povzročilo dodatne proizvodne stroške na enoto BDO ne glede na stroške surovin. Nazadnje, zaradi povečanega obsega in znižanja cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav so se cene BDO v letu 2023 in obdobju preiskave znižale na tako raven, da proizvodnja BDO v Uniji tudi kratkoročno ni vzdržna kljub precej znižanim stroškom električne energije, zemeljskega plina in drugih surovin za proizvodnjo v primerjavi z letom 2022.

(377)

V zvezi s stroški je več zainteresiranih strani tudi pripomnilo, da industrija Unije zaradi visokih stroškov preprosto ni dovolj konkurenčna. Ta trditev je bila zavrnjena tudi zato, ker je bila industrija v letih 2021 in 2022 dobičkonosna. Poleg tega domnevno visoki stroški niso bili vzrok za škodo v letu 2023 in obdobju preiskave, saj so se v navedenem obdobju zmanjševali.

(378)

Komisija je sklenila, da je zvišanje stroškov surovin in energije zagotovilo okvir za nastanek škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar je bilo temeljni vzrok za škodo povečanje obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav, zaradi česar so cene BDO padle na ravni, ki industriji Unije niso omogočale, da bi si povrnila stroške, proizvodni stroški Unije na enoto pa so se zvišali kot posledica nižje ravni prodaje in proizvodnje.

(379)

Zato je Komisija ugotovila, da zvišanje stroškov surovin in energije ni povzročilo škode industriji Unije.

(380)

Vsi proizvajalci Unije so uvažali znatne količine BDO iz zadevnih držav. Več zainteresiranih strani je pripomnilo, da je bil to vzrok za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Komisija je zato ocenila, zakaj je do tega uvoza prišlo, saj so imeli vsi proizvajalci Unije neizkoriščeno zmogljivost v Uniji in bi torej lahko te količine proizvedli sami.

(381)

Proizvajalci Unije so pripomnili, da bi se v normalnih konkurenčnih pogojih uvoz iz zadevnih držav izvajal za reševanje kratkoročnih proizvodnih težav z nameščeno zmogljivostjo. Zaloge velikih količin BDO niso stroškovno učinkovite, ker jih je treba hraniti v velikih, temperaturno nadzorovanih rezervoarjih, kar pomeni, da se BDO strankam običajno dobavi kmalu po proizvodnji. Raven proizvodnje bi bila zato prilagojena potrebam industrijskih uporabnikov in lastnim potrebam.

(382)

Vendar se je leta 2023 in v obdobju preiskave uvoz industrije Unije povečal, ker so se cene BDO na trgu Unije znižale zaradi dampinškega uvoza, stroški industrije Unije pa so bili višji od zmanjšane ravni cen v Uniji, čeprav so se glede na leto 2022 znižali.

(383)

Z uvozom so se tudi preprečevale morebitne težave s proizvodnjo, ki bi lahko nastale, ali prekinitve zaradi vzdrževanja v obravnavanem obdobju, da bi se zaradi majhnih zmogljivosti zalog v Uniji še naprej izpolnjevale pogodbe s strankami ali proizvajali izdelki nižje v prodajni verigi.

(384)

Zato je industrija Unije izvajala uvoz kot kratkoročen obrambni ukrep, da bi lahko ohranila svoj položaj in ugled na trgu Unije z zanesljivo oskrbo industrijskih uporabnikov, hkrati pa nadaljevala proizvodnjo za lastne potrebe.

(385)

Komisija je zato sklenila, da je bil uvoz industrije Unije v letu 2023 in obdobju preiskave simptom škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in ne sam po sebi vzrok za škodo.

(386)

Komisija je učinek potrošnje na trg Unije ocenila s preučitvijo uporabe za lastne potrebe in prodaje na prostem trgu ter z oceno razvoja celotne potrošnje na podlagi podatkov iz preglednice 2.

(387)

Uporaba za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 38 %. Večina tega zmanjšanja se je zgodila leta 2022, in sicer za približno 81 000 ton ali 31 %. Od leta 2022 do obdobja preiskave se je uporaba za lastne potrebe zmanjšala za približno 20 000 ton ali 11 %.

(388)

Potrošnja na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 25 000 ton ali 15 %. Od leta 2022 do obdobja preiskave se je taka prodaja povečala za približno 25 000 ton ali 33 %.

(389)

Po kumulativni oceni sta se uporaba za lastne potrebe in prodaja na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšali za približno 77 000 ton ali 18 %. Skupna potrošnja pa se je od leta 2022 do obdobja preiskave povečala za približno 25 000 ton ali 8 %.

(390)

Kumulativno zmanjšanje prodaje in uporabe za lastne potrebe Unije v ključnem obdobju od leta 2022 do preiskave (389) je za industrijo Unije količinsko vprašanje. Toda glavna škoda v tej preiskavi je povezana z nižanjem cen in posledičnimi velikimi izgubami pri donosnosti prihodkov od prodaje in drugih kazalnikih uspešnosti.

(391)

Zato je Komisija sklenila, da razvoj potrošnje na trgu Unije industriji Unije ni povzročil znatne škode.

(392)

Proizvajalci BDO v Uniji so v obdobju preiskave prodajali več industrijskim uporabnikom v številnih uporabniških sektorjih. Preiskava je pokazala, da je prisotnost poceni dampinškega uvoza iz zadevnih držav v znatnih in vse večjih količinah povzročila zniževanje cen v obravnavanem obdobju, zlasti v letu 2023 in obdobju preiskave. Ta razvoj je strogo prekinil povezavo med cenami BDO in proizvodnimi stroški ter vplival na raven prodaje in proizvodnje. Posledično je industrija Unije s prodajo v letu 2023 in obdobju preiskave ustvarjala velike izgube. Take izgube so seveda nevzdržne in že kratkoročno ogrožajo preživetje industrije Unije.

(393)

Drugi preučeni dejavniki so bili uvoz iz drugih virov, izvozna učinkovitost industrije Unije, razvoj potrošnje, vključno z uporabo za lastne potrebe, uvoz industrije Unije ter povečanje stroškov surovin in energije.

(394)

Zato je Komisija opredelila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Unije, in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od dejavnikov, ne glede na to, ali se upoštevajo ločeno ali skupaj, ne vpliva znatno na položaj industrije Unije v obsegu, ki bi zadostoval za izpodbijanje sklepa, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo.

(395)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. Škoda zajema predvsem padec cen, nezadostno dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala.

(396)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(397)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(398)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(399)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. To je bilo doseženo na podlagi dobičkonosnosti industrije Unije leta 2022, ki je bilo zadnje leto pred porastom dampinškega uvoza leta 2023. Precej višja dobičkonosnost je bila dosežena leta 2021, ki pa je veljalo za leto razmaha industrije zaradi velike potrošnje Unije, ki je bila posledica pandemije COVID-19. Stopnja dobička v letu 2022 je bila določena na [10–25 %], kot je navedeno v preglednici 11.

(400)

Dva vzorčena proizvajalca Unije sta predložila dokaze o tem, da bi bila raven njunih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih pogojih konkurence višja. Komisija je te informacije preverila z naložbenimi načrti, ki naj bi se izvedli v obravnavanem obdobju, vendar so bili preklicani zaradi vpliva dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Zato je bilo ugotovljeno, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala 0,30 %.

(401)

Ta delež v višini 0,3 % je bil prištet osnovni stopnji dobička v višini [10 % do 25 %] iz uvodne izjave 399, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini [10,30 % do 25,30 %].

(402)

Na podlagi tega neškodljiva cena, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene stopnje dobička v višini [10,30 % do 25,30 %] za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, znaša [2 000 do 2 800] EUR na tono.

(403)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Industrija Unije je predložila dokaze, da bi se njeni stroški v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in podobnih nacionalnih programov med trajanjem ukrepov povečali. Ti višji stroški bi nastali, ker bi industrija Unije v obdobju 2026–2030 (v povprečju) prejela manj brezplačnih pravic v okviru sistema za trgovanje z emisijami v primerjavi z obdobjem preiskave. Poleg tega je iz izvlečka terminskih pogodb ETS iz Bloomberga (na voljo v spisu zadeve) razvidno, da naj bi se cene pravic iz EU ETS v obdobju 2026–2030 na tono izpuščenega CO2 zvišale. Komisija je trditve sprejela in neškodljivi ceni iz uvodne izjave 402 prištela stroške v višini 25 EUR na tono.

(404)

Vzorčeni proizvajalci Unije so trdili tudi, da bi bilo treba posredne stroške CO2, ki izhajajo iz prihodnjih dodatnih stroškov, povezanih s CO2, izpuščenim iz kupljene in porabljene električne energije, upoštevati kot prihodnje stroške v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe. Ta trditev je bila začasno zavrnjena, saj navedeni stroški niso nastali neposredno zadevnemu proizvajalcu Unije in niso bili utemeljeni.

(405)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka v industriji Unije v višini [2 000 do 2 800] na tono, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(406)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(407)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz vsake zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz.

(408)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(409)

V industriji Unije BDO proizvajajo štiri družbe, ki neposredno zaposlujejo približno 500 zaposlenih. Sedež imajo v Nemčiji, na Nizozemskem in v Italiji. Vsi štirje proizvajalci Unije so s predložitvijo izpolnjenih vprašalnikov v celoti sodelovali v preiskavi.

(410)

BDO je vmesni kemični izdelek z več kemičnimi izdelki nižje v prodajni verigi, vključno s PBT, PBAT, TPU, THF in GBL, ki se nato na koncu uporabljajo za najrazličnejše namene, med drugim v avtomobilski, obrambni in tekstilni industriji, industriji plastike, elektroniki, gradbeništvu, baterijah in kozmetični industriji (v nadaljnjem besedilu: vrednostna veriga BDO) na trgu Unije. V obdobju preiskave je industrija Unije približno 47 % BDO uporabila za lastne potrebe, 53 % pa prodala na prostem trgu. Torej je industrija Unije tudi sama zelo velik uporabnik BDO. Ne glede na to, ali se BDO uporablja za lastne potrebe ali prodaja na trgu, so glavni izdelki nižje v prodajni verigi pogosto sami vmesni kemični izdelki, ki se lahko prodajajo na trgu Unije ali uporabljajo za lastne potrebe.

(411)

Proizvajalci Unije so podprli začetek preiskave, njihove pripombe od začetka pa so pokazale, da na splošno podpirajo uvedbo protidampinških ukrepov. Vendar družba LCN ne podpira ukrepov proti ZDA, kjer ima skupinsko proizvodnjo, medtem ko je družba Novamont iz Italije izrazila pomisleke glede vpliva dajatev na njene izdelke nižje v prodajni verigi, saj je velik uvoznik iz Kitajske. Proizvajalci Unije so se na splošno zavzemali za uvedbo dajatev za glavne izdelke nižje v prodajni verigi poleg dajatev za BDO, saj se bojijo, da bodo po uvedbi dajatev za BDO izgubili konkurenčnost v vrednostni verigi BDO v primerjavi s kitajskimi konkurenti. Poleg tega je družba BASF, kot je obravnavano v oddelku 2.4 „Trditve glede obsega izdelka“ te uredbe, trdila, da bi bilo treba biološki BDO izključiti iz opredelitve izdelka v preiskavi.

(412)

Glede na ugotovitev o znatni škodi industriji Unije, opisani v oddelku 4.2 „Sklep o škodi“ te uredbe, bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila izboljšanje dobičkonosnosti na vzdržno raven, povečanje naložb in s tem povrnitev konkurenčnega položaja na njenem osrednjem trgu. Industrija Unije bi lahko poleg tega s povečanjem proizvodnje in količine prodaje na trgu Unije ponovno pridobila izgubljeni tržni delež.

(413)

Odsotnost ukrepov bo verjetno imela nadaljnje negativne in znatne učinke na industrijo Unije. Resne razmere, opisane zgoraj v oddelku „Sklep o škodi“, ogrožajo obstoj celotne industrije Unije, saj znatne in naraščajoče izgube v obravnavanem obdobju, ki so se v obdobju preiskave še povečale, kratkoročno niso vzdržne ter ogrožajo zmožnost nadaljnje proizvodnje BDO v Uniji za uporabo na zaprtem in prostem trgu. Čeprav so se cene surovin in energije leta 2024 znižale, se je industrija Unije spopadala z nadaljnjim zniževanjem prodajnih cen BDO in povečanjem dampinškega uvoza po vse nižjih cenah, zaradi česar ni mogla zvišati cen in kriti nižjih proizvodnih stroškov. Če se ukrepi ne uvedejo, se bo takšno zniževanje cen nadaljevalo, tudi zaradi vse večjih in že tako znatnih neizkoriščenih zmogljivosti v zadevnih državah, kar bo povzročilo nadaljnje poslabšanje obsega in finančnega stanja industrije Unije ter ogrozilo njeno kratkoročno prihodnost in zaposlovanje. Industrija Unije je vzpostavila integrirano verigo za BDO, med drugim na primer za PBAT in mešanje bioloških sestavin, ki se ohranja z naložbami v različne dele vrednostne verige skozi leta. Proizvodna zmogljivost BDO in dobavna veriga BDO zadostujeta za zadovoljitev povpraševanja po BDO v Uniji. Industrija Unije je že bila prisiljena nadomestiti del lastne proizvodnje s poceni uvozom iz zadevnih držav. To je storila, da bi ohranila svoj položaj in ugled na trgu Unije, saj ji je omogočilo, da je še naprej dobavljala BDO lastni vrednostni verigi BDO, uporabnikom Unije in drugim ključnim proizvajalcem v Uniji, ki uporabljajo BDO. Vendar nabava iz poceni uvoza iz zadevnih držav ni trajnostni razvoj za industrijo Unije, ki ima veliko zmogljivost za proizvodnjo BDO in dolgo zgodovino proizvodnje BDO na trgu Unije, hkrati pa vlaga v ohranjanje učinkovitosti svojih proizvodnih obratov, vertikalno integrirano proizvodnjo kemikalij ter izpolnjevanje varnostnih in okoljskih standardov. Preprosto povedano – stanje, ugotovljeno v obdobju preiskave, je nevzdržno, saj ni mogoče pričakovati, da se bo industrija Unije še naprej branila tako, da bo lastno proizvodnjo nadomeščala z dampinškim uvozom ali prodajo v Uniji, da bi ohranila odnose s ključnimi kupci BDO, hkrati pa ustvarjala znatne izgube. Brez ukrepov bi bila industrija Unije prisiljena zapreti svoje proizvodne obrate BDO in se zanašati izključno na uvoz.

(414)

Uvedba dajatev bi industriji Unije omogočila, da BDO za uporabo za lastne potrebe pridobiva iz lastne proizvodnje ali povečane proizvodnje v Uniji, kar bi zaščitilo obstoječe in nedavne naložbe v vertikalno integrirano proizvodno infrastrukturo, strokovno znanje in delovna mesta ter širok proizvodni ekosistem, povezan z BDO, v Uniji, vključno s proizvodnjo PBT, PBAT, TPU, THF in GBL, katerih glavni proizvajalci v Uniji so proizvajalci BDO, ki so tudi edini dobavitelj nekaterih kemičnih izdelkov v Uniji. Ukrepi bi omogočili nabavo BDO za lastne potrebe znotraj industrije Unije, saj je zmožnost Unije, da BDO skladišči ali ga ima na zalogi v znatni količini, ki jo je treba nabaviti tudi mesece vnaprej in običajno na podlagi prodajnih pogodb in ne promptnih nakupov, omejena. Ukrepi bi zato privedli do stabilnejše, odpornejše in varnejše oskrbe Unije s strani proizvajalcev Unije, s čimer bi se zmanjšala tveganja v zvezi z oskrbo ali logistiko, kot je navedeno v uvodni izjavi 293, ki so že vplivala na oskrbo Unije z BDO leta 2024 in bi ogrozila zmožnost industrije Unije, da ohrani ali celo proizvaja lastne izdelke v vrednostni verigi BDO, če bi bila proizvodnja podobnega izdelka v Uniji manjša ali je sploh ne bi bilo.

(415)

Poleg tega so družbe Novamont, BASF, INEOS in več uporabnikov BDO predložili pripombe glede potrebe po zaščiti in uvedbi dajatev za dodatne izdelke v vrednostni verigi BDO in ne le za zadevni izdelek, da bi zaščitili obstoječe znatne naložbe v vertikalne proizvodne obrate ter uporabo za lastne potrebe Unije in celotni kemijski ekosistem v Uniji. Zaščita industrije Unije bi omogočila nadaljnje učinkovito delovanje integriranih obratov za kemično proizvodnjo in posledično nadaljnjo delitev fiksnih stroškov, kot so stroški odpadkov, električne energije, prevoza, vode ali pare, s proizvodnjo in obrati za druge kemikalije, vključno z uporabo BDO nižje v verigi, kar je ključno za ohranjanje splošne stroškovne učinkovitosti kemične proizvodnje v industriji Unije.

(416)

Poleg tega bi ukrepi uporabnikom lastne proizvodnje omogočili, da še naprej pridobivajo BDO v Uniji. Proizvajalci Unije so trdili, da proizvodnja BDO v Uniji ustvarja manj CO2 in da to ne bi povzročilo dodatnega nastanka CO2 v ladijskem in železniškem in transportnem prometu.

(417)

Uvedba ukrepov za BDO iz zadevnih držav je zato nedvomno v interesu industrije Unije.

(418)

Večina BDO, uvoženega v obravnavanem obdobju, je bila uvožena neposredno za industrijske uporabnike ali povezane družbe v Uniji, kot so BASF, LCN in BorsodChem. Industrijski uporabniki, ki so opravili nekatere nabave BDO, so bili nepovezani uvozniki ali trgovci. Vendar nepovezani uvozniki/trgovci niso sodelovali.

(419)

Pripombe je predložilo več uporabnikov, ki so prav tako uvozniki BDO ter uvažajo tudi iz obravnavanih držav. Ker pa je bila njihova glavna gospodarska dejavnost uporaba BDO za proizvodnjo, so njihove pripombe obravnavane v nadaljevanju v oddelku „interes uporabnikov“.

(420)

Družba Will and Co, distributer surovin, tudi BDO družbe Sipchem, je predložila pripombe, vendar ni predložila minimalnih informacij, med drugim informacij, zahtevanih od uvoznikov, da bi se lahko ugotovil učinek, ki bi ga uvedba ukrepov imela na njene dejavnosti. Trdila je, da je ponudba BDO iz Kitajske presežna ter da so kitajski in tajvanski proizvajalci v obravnavanem obdobju ponujali agresivne cene, tudi nižje od proizvodnih stroškov. Poleg tega je bilo navedeno, da je bil v obdobju 2021–2022 uvoz iz teh držav v Unijo manjši in da so bile v tem obdobju tržne cene BDO v Uniji na vzdržni ravni. Toda od leta 2023 so se zaradi večje konkurence kitajskih proizvajalcev, ki ponujajo zelo agresivne cene, cene BDO v Uniji znižale na nevzdržne ravni, predvsem zaradi gradnje novih proizvodnih obratov in povečanja dodatne zmogljivosti v LRK, ki je že večja od skupnega svetovnega povpraševanja po BDO, zlasti v zadnjih dveh letih, v katerih je že samo Kitajska povečala proizvodno zmogljivost za večkratnik skupnega svetovnega povpraševanja po BDO. Družba Will and Co je trdila tudi, da je za družbo Sipchem zaradi stabilnosti trga zelo pomembno, da še naprej oskrbuje Unijo, in da se uvoz iz Saudove Arabije ne bi smel kumulirati. Slednja točka je bila obravnavana že v oddelku 4.3 „Uvoz iz zadevnih držav“.

(421)

Poleg tega je družba Helm AG predložila pripombe v zvezi z izključitvijo biološkega BDO, ki so bile obravnavane v oddelku 2.4 „Trditve glede obsega izdelka“.

(422)

Komisija ni imela informacij za natančno opredelitev vpliva, ki bi ga imela uvedba ukrepov na dejavnosti nepovezanih uvoznikov/trgovcev. Nesodelovanje kaže, da uvozniki menijo, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi bistveno vplivala na njihovo poslovanje. Uvozniki so bili verjetno splošni uvozniki kemičnih izdelkov in ne uvozniki, osredotočeni le na BDO. Čeprav se v prvem koraku lahko opazi zmanjšanje uvoza in nadaljnje prodaje blaga, na katero vplivajo ukrepi, bi se lahko vsak tak negativen učinek na prihodke od prodaje sčasoma nadomestil s povečano nadaljnjo prodajo izdelkov, kupljenih iz drugih virov, na primer iz Južne Koreje ali Tajvana.

(423)

Zato je Komisija sklenila, da vpliv ukrepov ne bi bil nesorazmeren za uvoznike/trgovce.

(424)

Ne glede na to, ali se BDO uporablja za lastne potrebe ali prodaja na trgu, se BDO v Uniji uporablja v glavnem za izdelke v naslednjem koraku nižje v verigi, kot so polibutilen tereftalat (PBT), polibutilen adipat tereftalat (PBAT), poliuretan (PU), nasičeni poliester (SAT), tetrahidrofuran (THF), n-metilpirolidon (NMP), termoplastični kopoliester (TPC) in gama-butirolakton (GBL). To so vmesni izdelki, ki se lahko prodajajo na trgu Unije ali uporabljajo za lastne potrebe. Končne uporabniške industrije BDO so številne in raznolike ter vključujejo kmetijstvo, avtomobilsko, kemično, kozmetično, farmacevtsko, plastično in tekstilno industrijo.

(425)

Poleg treh vzorčenih integriranih proizvajalcev Unije, ki so BDO uporabljali za lastne potrebe, je devet industrijskih uporabnikov Unije v celoti sodelovalo v preiskavi, in sicer so predložili izpolnjene vprašalnike in izrazili svoja stališča o interesu Unije. Ti industrijski uporabniki so predstavljali približno 25 % skupne potrošnje BDO v Uniji v obdobju preiskave, medtem ko so uporabniki BDO, ki so tudi proizvajalci BDO, predstavljali 100 % količine BDO, uporabljene za lastne potrebe v Uniji v obdobju preiskave. Na splošno so sodelujoči industrijski uporabniki skupaj s proizvajalci Unije, ki uporabljajo BDO za lastne potrebe, predstavljali približno 65 % celotne potrošnje BDO v Uniji v obdobju preiskave. Ti uporabniki so BDO nabavljali iz lastne proizvodnje, pri proizvajalcih Unije in/ali iz uvoza. Večina tega uvoza je bila iz zadevnih držav.

(426)

Teh dvanajst uporabnikov je:

(427)

Več uporabnikov je v okviru svojih stališč predložilo pripombe o interesu Unije. Družbe Elachem SpA, Envalior BV in Envalio GmbH so nasprotovale uvedbi ukrepov predvsem zato, ker ukrepi proti BDO ne bi vključevali drugih kemičnih izdelkov, pridobljenih iz BDO in zlasti pri uporabi BDO v naslednjem koraku nižje v verigi, kar bi vplivalo na stroške surovin teh izdelkov nižje v prodajni verigi in posledično zmanjšalo njihovo konkurenčnost v primerjavi z uvozom. Razlog za to je morebitno zvišanje stroškov BDO v Uniji po uvedbi ukrepov. Družba Performance Solutions Luxembourg Sarl je priznala pomen odporne in konkurenčne industrije BDO v Uniji, vendar je Komisijo pozvala, naj upošteva celotno vrednostno verigo BDO v Uniji, saj bi dajatve močno povečale proizvodne stroške v industriji EU nižje v verigi, hkrati pa povečale konkurenco zaradi uvoza. Razlog za to je, da bi se proizvajalci iz zadevne države premaknili korak navzdol po vrednostni proizvodni verigi BDO in če za uvoz BDO ne bi veljali ukrepi, bi BDO uvažali v Unijo po dampinških cenah. Poleg tega so trdili, da zaradi globalne in konkurenčne narave teh podrejenih trgov BDO stroškov ni mogoče prenesti na stranke, kar ogroža finančno vzdržnost proizvajalcev Unije, ter da v Uniji ni dovolj zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja po BDO. Poleg tega so trdili, da se BDO proizvajalcev Unije prodaja na nevzdržno visoki ravni cen in da je dobava BDO iz držav, ki niso obravnavane države, nezadostna. Družbi COIM in BorsodChem sta nasprotovali vsem ukrepom. Te trditve in stališča uporabnikov so preučeni v okviru analize interesa uporabnikov v nadaljevanju.

(428)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložilo devet sodelujočih industrijskih uporabnikov Unije, so ti v obdobju preiskave približno dve tretjini BDO kupili od industrije Unije, približno tretjino pa nabavili iz uvoza, predvsem iz zadevnih držav.

(429)

Pomen BDO za industrijske uporabnike se je zelo razlikoval in je bil odvisen od vrste izdelka in njegove uporabe v obdobju preiskave. Pri nekaterih izdelkih nižje v prodajni verigi se je na primer uporabljalo manj BDO kot pri drugih: več BDO se je uporabljalo za izdelke v naslednjem koraku nižje v verigi, na primer tiste, ki so običajno razvrščeni kot „specialne“ kemikalije, medtem ko se je manj BDO uporabljalo v segmentih „namenskih“ kemikalij. Na splošno se pomen izdelkov, pridobljenih iz BDO, v primerjavi s skupnimi prihodki od prodaje zelo razlikuje glede na uporabnika. Za majhno število nediverzificiranih industrijskih uporabnikov je bil izdelek, pridobljen iz BDO, edini izdelek ali pa je predstavljal več kot 70 % celotne prodaje. Pri tipičnih industrijskih uporabnikih, ki so imeli običajno portfelj specialnih in namenskih izdelkov, pa je uporaba izdelkov, pridobljenih iz BDO, znašala med približno 0,1 % in 25 % celotne prodaje posamezne družbe. Prodaja izdelkov, ki vsebujejo BDO, je v povprečju znašala 57 % skupnih prihodkov od prodaje sodelujočih industrijskih uporabnikov Unije.

(430)

BDO se je v nekaterih primerih uporabljal za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, ki so jih nato uporabniki v obdobju preiskave delno izvozili v tretje države. Dajatve na BDO ne bi vplivale na tako prodajo, če so izpolnjeni pogoji za postopke aktivnega oplemenitenja.

(431)

V obdobju preiskave so se spreminjali tudi stroški BDO kot surovine v primerjavi s skupnimi stroški izdelkov nižje v prodajni verigi. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili industrijski uporabniki in proizvajalec/uporabniki BDO za lastne potrebe, je bilo ocenjeno, da je BDO predstavljal pomemben odstotek proizvodnih stroškov THF, PBT, PBAT in NMP (slednji je derivat GBL). Toda skupni stroški BDO bi se lahko nato znatno zmanjšali, odvisno od stopnje specializacije izdelka, na primer če bi bil za derivate potreben večji vložek za raziskave in razvoj ali če bi se BDO v proizvodnji izdelka kombiniral z drugimi surovinami. Ti izdelki so bili običajno v segmentih „namenski“ in „specialni“ izdelki. V povprečju so stroški BDO kot surovine za sodelujoče uporabnike znašali 14 % skupnih stroškov izdelka, za nekatere derivate pa bi bili lahko precej višji.

(432)

Stopnje dobičkonosnosti industrijskih uporabnikov (za izdelke, ki vsebujejo BDO), kadar so bile na voljo, so se gibale med približno 40 % in –11 %, pri čemer je povprečna dobičkonosnost v obdobju preiskave znašala 10 %. Dobičkonosnost nekaterih izdelkov nižje v prodajni verigi je bila negativna, toda večinoma so bili dobičkonosni. Najbolj dobičkonosni izdelki so bili običajno v segmentu „namenski“ izdelki, za katerega je bila cenovna občutljivost manj pomembna, marže pa so lahko bile visoke, saj se izdelki niso prodajali kot blago, zato je bila konkurenca manjša, čeprav so bile prodane količine običajno bolj omejene. Toda podatki o dobičkonosnosti, ki so jih predložili sodelujoči industrijski uporabniki, se niso vedno nanašali na izdelke, ki vsebujejo BDO, dobičkonosnost dveh uporabnikov pa med preveritvenim obiskom ni bila utemeljena. Sodelujoči uporabniki torej v začasni fazi preiskave niso utemeljili svoje dobičkonosnosti izdelkov, ki vsebujejo BDO. Vprašanje dobičkonosnosti uporabnikov bo zato nadalje preučeno v zaključni fazi preiskave.

(433)

Kar zadeva učinek ukrepov na sodelujoče uporabnike, je Komisija menila, da bi uvedba ukrepov za BDO vplivala na njihov dobiček, razen če bi se zvišanje stroškov nakupa BDO lahko preneslo na stranke. Razlog za to je dejstvo, da je BDO pomemben v stroških proizvodnje derivatov, zlasti za nekatere neposredne derivate, ki so sami blago. Vendar bi nekateri dejavniki verjetno ublažili učinek ukrepov na izdelke nižje v prodajni verigi. Prvič, kot je pojasnjeno zgoraj, industrijski uporabniki so proizvajali tudi izdelke, ki niso vsebovali BDO, saj so izdelki BDO nižje v prodajni verigi predstavljali povprečno le približno 57 % njihove celotne prodaje, vendar je bila večina uporabnikov diverzificirana, njihova uporaba izdelkov, pridobljenih iz BDO, pa je znašala približno med 0,1 % in 25 % celotne prodaje posamezne družbe. Drugič, industrijski uporabniki so več kot polovico svojega BDO nabavili iz Unije, manj kot polovico pa iz zadevnih držav in tretjih držav, kot sta Južna Koreja ali Tajvan. Čeprav bi se cene BDO na trgu Unije zaradi ukrepov verjetno zvišale, bi uporabniki lahko prešli na druge vire dobave, na primer Južno Korejo ali Tajvan, da bi čim bolj zmanjšali učinek ukrepov. Prav tako se ne pričakuje, da se bodo cene Unije močno zvišale, saj bi znatno dodatno povečanje obsega proizvodnje zaradi ukrepov omogočilo učinkovitejše delovanje obratov in zmanjšanje stroškov proizvodnje BDO na enoto. Poleg tega se prodaja BDO v Uniji običajno izvaja na podlagi dolgoročnih pogodb, ki se sklicujejo tudi na cene ICIS, v nekaterih primerih tudi ICIS za Kitajsko. Zato prodajne pogodbene cene BDO v Uniji sledijo svetovnim cenam BDO, veliko odstopanje cen pa bi omogočilo, da bi uvoz, ki ne prihaja iz zadevnih držav, v Uniji postal konkurenčnejši in da bi se povečala prodaja uporabnikom. Tretjič, BDO kot surovina je imel le približno 14-odstotni delež v skupnih proizvodnih stroških izdelkov nižje v prodajni verigi ter se je razlikoval glede na vrsto izdelka in je bil precej manj pomemben za nekatere izdelke v segmentu „namenski“ in celo v segmentu „specialni“ izdelki, pri katerih so stroški BDO predstavljali precej nižji odstotek skupnih proizvodnih stroškov. Četrtič, nekateri industrijski uporabniki so bili v obdobju preiskave dobičkonosni pri proizvodnji izdelkov BDO nižje v prodajni verigi in bi lahko absorbirali zvišanje stroškov ali ga prenesli na svoje stranke, zlasti pri izdelkih, ki niso bili cenovno občutljivi (ali standardizirani), za katere so veljale visoke stopnje in pri katerih je bil BDO kot odstotek skupnih stroškov omejen, kar je bilo običajno ugotovljeno v segmentu „namenskih“ izdelkov. Petič, skupna zmogljivost industrije Unije za proizvodnjo BDO znaša približno 470 200, trenutna skupna uporaba pa je v obdobju preiskave znašala približno 347 000 ton, kar je industriji Unije omogočilo, da je zlahka zadostila celotnemu povpraševanju Unije, uporabnikom pa, da so BDO nabavljali v Uniji in zanje ukrepi niso veljali. Nekateri uporabniki so včasih večino izdelkov, ki vsebujejo BDO, izvažali v tretje države, kar pomeni, da bi se lahko izognili učinku protidampinških dajatev zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja pri carinskih organih Unije. Zaradi teh blažilnih ukrepov se je pričakovalo, da učinek ukrepov na uporabnike ne bo nesorazmeren.

(434)

Glede na velike izgube industrije BDO Unije in znižanje cen na trgu se lahko upravičeno domneva, da se bodo cene BDO po uvedbi ukrepov zvišale. Kljub temu bi bilo treba vpliv, ki ga lahko imajo ukrepi na nekatere uporabnike, uravnotežiti s tveganjem ustavitve dejavnosti industrije Unije, saj trenutni položaj ni vzdržen. Neuvedba ukrepov bo povzročila prenehanje proizvodnje v Uniji ter veliko manj zanesljive, odporne in stabilne vire dobave BDO, kar bo neizogibno vodilo v zvišanje cen BDO z bolj negotovo nabavo BDO iz proizvodnje nižje v verigi na trgu Unije, ki bo nato za vstop v Unijo odvisna le od ladijskega prevoza, pri čemer bo zmožnost varnega in gospodarnega skladiščenja BDO v Uniji zelo omejena. Prenehanje dejavnosti industrije Unije pa bi oviralo sposobnost preživetja proizvodnje izdelkov BDO nižje v prodajni verigi v Uniji, saj je treba BDO nabavljati pravočasno in gospodarno, pri čemer mora biti dobava stalno odporna in oskrba raznolika (tudi iz Unije), da bi bila mogoča proizvodnja na stalnih ravneh in da bi se dosegel minimalni obseg učinkovite proizvodnje izdelkov nižje v prodajni verigi ter pravočasno izpolnjevale potrebe strank.

(435)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da proizvodna zmogljivost industrije Unije zadostuje za zadovoljitev celotne potrošnje na trgu EU. V obdobju preiskave je imela industrija Unije približno 40 % neizkoriščene zmogljivosti in če bi se ponovno vzpostavili pogoji poštene konkurence, bi lahko proizvajalci Unije povečali proizvodnjo in zmanjšali proizvodne stroške s porazdelitvijo fiksnih stroškov na večje količine, da bi zadostili povpraševanju v Uniji. Poleg tega bi lahko industrijski uporabniki, kot je navedeno zgoraj, prešli na druge vire dobave, in sicer Južno Korejo in Tajvan.

(436)

Zato je Komisija sklenila, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi povzročila pomanjkanja oskrbe z BDO na trgu Unije.

(437)

Kar zadeva skupne uporabnike zadevnega izdelka, tj. industrijske uporabnike in industrijo Unije, ki BDO uporablja za lastne potrebe, so v tej preiskavi sodelujoči uporabniki, ki predstavljajo 62 % celotne uporabe BDO v Uniji, podprli uvedbo dajatev, uporabniki industrije Unije pa so podprli ukrepe, kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku o interesu industrije Unije.

(438)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(439)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(440)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz izdelka s poreklom iz zadevnih držav v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je stopnje škode in stopnje dampinga primerjala, kot je prikazano v uvodni izjavi 407. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(441)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(442)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(443)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(444)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(445)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal (odvisno od primera se lahko vstavi odstotni delež, vendar se to odsvetuje), bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov, v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(446)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(447)

V tej fazi postopka odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni mogoče sprejeti.

(448)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(449)

Družba Lyondell Chemical Company je predložila pripombe k izračunom. Glede na te pripombe je Komisija popravila svoje izračune dampinga in škode za družbo Lyondell Chemical. Preostale pripombe, prejete od zainteresiranih strani, se niso nanašale na točnost samih izračunov, temveč na metodologijo, ki jo je uporabila Komisija, zato niso spadale v obseg predhodnega razkritja.

(450)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(451)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –