(1)

Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki določa pravila za netrgovske premike hišnih živali, je bila z 21. aprilom 2021 razveljavljena s členom 270(2) Uredbe (EU) 2016/429. Vendar člen 277 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se ne glede na navedeno razveljavitev Uredba (EU) št. 576/2013 še naprej uporablja do 21. aprila 2026 za netrgovske premike hišnih živali namesto dela VI Uredbe (EU) 2016/429.

(2)

Uredba (EU) 2016/429 določa pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi, vključno z zahtevami v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja. Z Uredbo (EU) 2016/429 je Komisija tudi pooblaščena, da z delegiranimi akti sprejema pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih določb navedene uredbe. Ker se bo prehodno obdobje v zvezi z razveljavitvijo Uredbe (EU) št. 576/2013 končalo 21. aprila 2026, je primerno sprejeti taka dopolnilna pravila, da se zagotovi nemoteno delovanje pravnega okvira, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2016/429.

(3)

Cilj Uredbe (EU) 2016/429 je določiti preprostejši in prožnejši regulativni okvir od tistega, ki je veljal pred njenim sprejetjem, hkrati pa zagotoviti pristop k zahtevam v zvezi z zdravjem živali, ki bo v večji meri temeljil na tveganju, ter boljšo pripravljenost na bolezni živali, njihovo preprečevanje in obvladovanje. Njen cilj je tudi združiti pravila o boleznih živali v enem samem aktu. Zaradi preprostosti in preglednosti pravil Unije ter da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo podvajanje pravil, bi bilo treba pravila za netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali tretje države ali ozemlja določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih, ki se sklicujejo drug na drugega. Ker obstaja vsebinska povezava med pooblastili iz člena 3(5) in iz dela VI Uredbe (EU) 2016/429 glede zahtev v zvezi z zdravjem živali pri netrgovskih premikih hišnih živali, je primerno, da se dopolnilna pravila določijo v enem samem aktu.

(4)

Reja hišnih živali v gospodinjstvih, tako v zaprtih prostorih kakor na prostem, na splošno pomeni manjše tveganje za zdravje v primerjavi z drugimi načini reje ali premikanja živali v širšem obsegu od tistih, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu, akvakulturi, pri vzreji živali, v zavetiščih za živali in pri prevozu živali na splošno. To pojasnjuje, zakaj je primerno določiti sorazmeren sklop zahtev v zvezi z zdravjem živali za netrgovske premike hišnih živali, ki bi se moral osredotočati na ukrepe, ki ustrezno obravnavajo posebno naravo in tveganja, ki jih predstavljajo hišne živali in njihovi netrgovski premiki, saj bi uporaba splošnega okvira za te živali pomenila neupravičeno upravno breme in stroške.

(5)

Pravila in ukrepi za zmanjšanje tveganja, določeni v tej uredbi, dopolnjujejo zahteve v zvezi z zdravjem živali iz dela VI Uredbe (EU) 2016/429 glede netrgovskih premikov hišnih živali, da se zagotovi ustrezna raven varnosti za zmanjšanje tveganj za javno zdravje in zdravje živali, povezanih z netrgovskimi premiki, zlasti tveganja širjenja bolezni s seznama, opredeljenih v Uredbi (EU) 2016/429 in kategoriziranih v skladu s členom 9(1), točka (d), navedene uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1882 (3), ter da se odpravijo vse neupravičene ovire za take netrgovske premike.

(6)

Obstoječa pravila o zdravstvenem varstvu živali, določena v prejšnjih aktih Komisije v zvezi z netrgovskimi premiki hišnih živali, so se izkazala za ustrezna, sorazmerna in učinkovita. Zato bi bilo treba cilj in glavne določbe navedenih obstoječih pravil ohraniti v tej uredbi, vendar jih posodobiti, da bi se upoštevali pravila o boljšem pravnem urejanju, novi okvir za zdravje živali iz Uredbe (EU) 2016/429 ter mednarodni standardi in izkušnje pri uporabi prejšnjih aktov Unije na tem področju.

(7)

Uredba (EU) 2016/429 že določa številne opredelitve pojmov. Poleg njih bi morale biti v tej uredbi upoštevane tudi opredelitve pojmov iz drugih aktov Unije na sorodnih področjih uradnega nadzora in zlasti iz Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar je za namen določitve zahtev v zvezi z zdravjem živali za netrgovske premike hišnih živali primerno določiti živalske vrste, za katere se uporabljajo pravila iz te uredbe, in vključiti posebne opredelitve pojmov. Te opredelitve bi morale vključevati posebne „vstopne točke za potnike“, ki se uporabljajo za netrgovske premike iz tretjih držav ali ozemelj, ter „pooblaščene veterinarje“, na katere pristojni organ na tem področju prenese določene naloge v zvezi z ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja ter izdajo potnih listov za hišne pse, hišne mačke in hišne bele dihurje v državah članicah ter v zvezi z ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja ter izdajo veterinarskih spričeval za hišne pse, hišne mačke, hišne bele dihurje in hišne ptice v tretjih državah.

(8)

Kot je opredeljeno v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/429, je „hišna žival“ gojena žival iz vrst, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, ki se goji v zasebne netrgovske namene ter vključuje pse, mačke in bele dihurje. Take živali se običajno gojijo zasebno za rekreacijske ali družabne namene. Vendar se lahko v primeru nekaterih psov te živali, čeprav se še vedno štejejo za hišne živali, gojijo tudi za dodatne namene, ne samo za rekreacijske ali družabne.

(9)

Ti dodatni nameni vključujejo udeležbo na tekmovanjih, športnih prireditvah, pripravah za take prireditve ali razstavah oz. delo, kjer se uporabljajo zaradi določenih sposobnosti, ki jih pridobijo z urjenjem, kot je določeno v členu 246(2), točka (a), Uredbe (EU) 2016/429. Podobno se lahko za take dodatne namene izkoristijo tudi druge sposobnosti, ki jih pridobijo nekateri psi, zlasti kadar se uporabljajo za vojaške dejavnosti, dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali iskalno-reševalne dejavnosti.

(10)

Premiki psov v vseh teh okoliščinah se izvajajo pod nadzorom lastnika hišne živali ali odgovorne osebe, ki lahko pripada zlasti vojaškim organom, organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali iskalno-reševalnim organom. Zato je primerno pojasniti, da se pravila iz te uredbe uporabljajo tudi za premike teh zadnjenavedenih kategorij živali, ter zagotoviti nekaj prožnosti v skladu s pooblastilom, podeljenim Komisiji na podlagi člena 249(3) Uredbe (EU) 2016/429 za sprejemanje delegiranih aktov glede pogojev za odobritev odstopanj od zahtev iz člena 249(2) navedene uredbe, kadar take živali vstopijo v Unijo ali se po premikih zunaj Unije vrnejo v Unijo.

(11)

Za jasno razlikovanje med pravili, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in pravili, ki se uporabljajo za standardne premike psov, mačk, belih dihurjev in ptic v ujetništvu med državami članicami ali iz tretjih držav ali ozemelj, sta v Uredbi (EU) 2016/429 opredeljena pojma „hišna žival“ in „netrgovski premik“. Da bi hišna žival spadala v okvir teh opredelitev, mora spremljati svojega lastnika in se premikati skupaj z njim bodisi pod njegovo neposredno odgovornostjo bodisi na podlagi ustrezno utemeljenih in dokumentiranih razlogov pod odgovornostjo pooblaščene osebe, kadar je hišna žival fizično ločena od lastnika hišne živali.

(12)

V zvezi s tem člen 245(2) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da kadar netrgovski premik hišne živali opravi pooblaščena oseba, se lahko ta premik opravi le v petih dneh od premika lastnika hišne živali. Na podlagi člena 245(3) navedene uredbe je Komisija pooblaščena, da določi dodatne zahteve glede dokumentacije netrgovskega premika hišne živali, ki ga opravi pooblaščena oseba. Zato je primerno določiti, da je treba v primeru netrgovskega premika hišne živali, ki ga opravi pooblaščena oseba, identifikacijskim dokumentom, ki spremljajo hišno žival pri netrgovskem premiku v državo članico iz druge države članice ali v državo članico iz tretje države ali ozemlja, priložiti pisno pooblastilo, ki ga podpiše lastnik hišne živali.

(13)

Poleg tega Uredba (EU) 2016/429 določa največje število hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I k navedeni uredbi, in sicer psov, mačk in belih dihurjev, ki lahko spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo. Člen 246(1) navedene uredbe določa, da število takih hišnih živali, ki se jih lahko premakne v okviru enega netrgovskega premika, ne sme biti večje od pet. Določa tudi pogoje za odstopanja, pri katerih se lahko to največje število preseže.

(14)

V tem okviru se premiki več kot petih hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev, ki ne izpolnjujejo pogojev za odstopanje iz člena 246(2) Uredbe (EU) 2016/429, ne smejo šteti za netrgovske premike v skladu z navedeno uredbo in bi morali spadati na področje uporabe njenega dela IV ali V.

(15)

Kar zadeva premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I k Uredbi (EU) 2016/429, vključno s pticami, je Komisija na podlagi člena 246(3) navedene uredbe pooblaščena, da sprejme dopolnilna pravila, v katerih bo določeno največje število hišnih živali navedenih vrst, ki jih je dovoljeno premakniti v okviru enega netrgovskega premika. Ker lahko premik večjega števila ptic poveča tveganje za vnos in širjenje virusa aviarne influence, je treba določiti takšno največje število hišnih ptic, kadar spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo v Unijo iz tretje države ali ozemlja.

(16)

Namen določitve takega največjega števila je tudi zagotoviti, da se dela IV in V Uredbe (EU) 2016/429 pravilno uporabljata za hišne ptice in da se premiki v Unijo, pri katerih je navedeno največje število preseženo, izvedejo v skladu z zahtevami za vstop ptic v ujetništvu v Unijo, določenimi v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (5), ter da zanje velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, kot je določen z Uredbo (EU) 2017/625.

(17)

V tem okviru Uredba (EU) 2016/429 vzpostavlja tudi jasno povezavo med največjim številom hišnih živali, ki jih lahko zajema netrgovski premik, in dejstvom, da mora biti ta premik izveden kot en netrgovski premik. Vendar v Uredbi (EU) 2016/429 pojem „en netrgovski premik“ ni opredeljen. To lahko privede do različnih razlag v državah članicah in je lahko vir zlorab, ko več lastnikov hišnih živali potuje skupaj z istim zasebnim prevoznim sredstvom. Zaradi gotovosti in za zagotovitev pravilne uporabe delov IV in V Uredbe (EU) 2016/429 za hišne živali je treba tudi dodatno opredeliti pogoje, ki bi morali veljati za pojem „en netrgovski premik“.

(18)

Na podlagi člena 252(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/429 je Komisija pooblaščena, da določi podrobne zahteve za posamezne vrste glede sredstev za identifikacijo hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I k navedeni uredbi ter za uvedbo in uporabo takih sredstev za identifikacijo.

(19)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o identifikaciji hišnih živali za hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje določena v Uredbi (EU) št. 576/2013, za hišne ptice pa v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/1933 (6). Pravila iz navedenih uredb so se izkazala za učinkovita pri zagotavljanju pravilne identifikacije hišnih živali. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi ohraniti glavno vsebino navedenih pravil, vendar jih posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, ki so jih države članice pridobile pri njihovi uporabi.

(20)

Hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje je treba šteti za ustrezno identificirane, če imajo jasno čitljivo znamenje, ki je bilo vtetovirano pred 3. julijem 2011, ali če imajo vstavljen elektronski identifikacijski sistem (transponder). Za vstavitev transponderjev so potrebne določene kompetence. Zato je treba v tej uredbi pojasniti, katere osebe imajo posebno znanje za opravljanje te naloge.

(21)

V tem okviru bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi pravila glede sredstev za identifikacijo hišnih ptic, ki se premikajo v državo članico iz tretje države ali ozemlja, da se zagotovi možnost vzpostavitve povezave med hišno ptico in ustreznim identifikacijskim dokumentom.

(22)

Na podlagi člena 252(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese pooblastilo, da določi podrobne zahteve za posamezne vrste glede ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja, da se zagotovi, da hišne živali ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama v členu 9(1), točka (d), navedene uredbe zaradi premikov hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I k navedeni uredbi.

(23)

Pred začetkom uporabe Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje tveganja, ki jih je treba upoštevati pri premiku hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja, za hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje določena v Uredbi (EU) št. 576/2013, za hišne ptice pa v Delegirani uredbi (EU) 2021/1933. Navedena pravila so se izkazala za učinkovita pri zmanjševanju tveganja širjenja bolezni s seznama med državami članicami. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi ohraniti glavne določbe navedenih pravil, vendar jih posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, ki so jih države članice pridobile pri njihovi uporabi. Ta uredba bi morala zagotoviti tudi možnosti za odstopanja, kadar so sprejeti alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(24)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2016/429 lahko skrbniki hišnih živali v Uniji, vključno z lastniki hišnih živali, najboljše opazujejo in zagotavljajo zdravje živali, za katere so odgovorni. Zato imajo glavno odgovornost za izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni med živalmi, za katere so odgovorni. To tudi pomeni, da morajo lastniki hišnih živali zagotoviti, da so živali, ki jih premikajo pod svojo odgovornostjo, brez bolezenskih znakov in primerne za takšne netrgovske premike.

(25)

Za zmanjšanje tveganja širjenja bolezni živali zunaj Unije je v tej uredbi ustrezno zahtevati, da hišne živali, ki izvirajo iz tretje države ali ozemlja in se premikajo v Unijo, ne kažejo znakov bolezni in so primerne za takšne netrgovske premike.

(26)

Okužba z virusom stekline je zaradi možnih učinkov na ljudi in živali v Uniji bolezen, ki vzbuja največjo zaskrbljenost, prizadene pa pse, mačke in bele dihurje. Okužba z virusom stekline je v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882 navedena kot bolezen kategorije B, za katero je treba izvajati ukrepe za obvladovanje bolezni v vseh državah članicah s ciljem njenega izkoreninjenja v celotni Uniji.

(27)

Da bi se preprečilo širjenje stekline v Uniji, bi bilo treba s to uredbo določiti pravila glede zahtev za cepljenje hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev, ki so predmet netrgovskega premika v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja.

(28)

Mogoče je, da cepiva proti steklini, s katerimi se hišni psi, hišne mačke ali hišni beli dihurji cepijo, preden so stari 12 tednov, ne zagotovijo zaščitne imunosti zaradi sočasnega delovanja maternalnih protiteles. Proizvajalci cepiv zato ne priporočajo cepljenja mladih hišnih živali pred navedeno starostjo. Za odobritev netrgovskega premika mladih hišnih živali, ki niso bile cepljene ali so bile cepljene, pa še niso razvile zaščitne imunosti proti steklini, iz države članice v drugo državo članico bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatere preventivne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, in državam članicam omogočiti, da take netrgovske premike na svoje ozemlje odobrijo, ko mlade hišne živali izpolnjujejo zahteve navedenih preventivnih ukrepov.

(29)

Poleg tega morajo hišni psi, hišne mačke ali hišni beli dihurji, ki se za netrgovske namene premikajo v državo članico iz tretje države ali ozemlja, opraviti veljaven titracijski test na protitelesa proti steklini v skladu s točko 1 Priloge XXI k Delegirani uredbi (EU) 2020/692, da se prepreči vnos stekline v Unijo in dokaže, da so bile živali ustrezno cepljene proti steklini. V tej uredbi bi bilo treba določiti tudi odstopanja od zahteve po opravljenem titracijskem testu na protitelesa proti steklini za netrgovske premike hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev v Unijo iz tretjih držav ali ozemelj, ki so dokazali, da uporabljajo pravila, katerih vsebina in učinek sta enaka kot v Uniji, ali da izvajajo zanesljiv sistem spremljanja, preprečevanja in obvladovanja stekline v skladu z merili iz te uredbe.

(30)

Infestacija z Echinococcus multilocularis je v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882 navedena kot bolezen kategorije C, kar pomeni, da gre za bolezen, ki je pomembna za nekatere države članice in za katero so potrebni ukrepi, da se prepreči njeno širjenje v dele Unije, ki so uradno prosti bolezni ali kjer se za zadevno bolezen s seznama izvajajo programi izkoreninjenja.

(31)

Hišni psi, namenjeni za premik v državo članico s statusom prost infestacije z Echinococcus multilocularis, morajo izpolnjevati dodatne zahteve za zagotovitev zaščite navedenega statusa v navedenih državah članicah. V zvezi s tem bi bilo treba take pse pred premikom v katero koli državo članico, ki je prosta bolezni, preventivno zdraviti. Poleg tega bi morala ta uredba zagotoviti možnosti za odstopanja, kadar so sprejeti alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

(32)

Aviarna influenca je nalezljiva virusna bolezen ptic, ki lahko negativno vpliva na zdravje živali in javno zdravje ter resno vpliva na donosnost reje perutnine, saj lahko njena visokopatogena oblika povzroči visoko stopnjo umrljivosti pri vrstah perutnine. Poleg tega se lahko z aviarno influenco, ki sicer prizadene predvsem ptice, v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno majhno.

(33)

Ker se je svetovna nevarnost aviarne influence v zadnjih letih povečala, bi bilo treba s to uredbo določiti zaščitne ukrepe, da bi se zagotovilo, da netrgovski premiki hišnih ptic v Unijo ne predstavljajo tveganja za vnos in širjenje okužbe z virusom aviarne influence.

(34)

Z ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja za netrgovske premike hišnih ptic v Unijo bi bilo treba določiti več alternativnih zahtev za take netrgovske premike, vključno z osamitvijo pred takimi netrgovskimi premiki, testiranjem za podtipa H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence pred premikom ter cepljenjem proti podtipoma H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence pred premikom.

(35)

Vendar bi bilo treba možnost izolacije pred netrgovskim premikom v Unijo dovoliti le za hišne ptice, ki izvirajo z ozemelj ali iz tretjih držav, ocenjenih glede aviarne influence in drugih bolezni, pomembnih za ptičje vrste. Zato bi morala biti ta možnost omejena na tretje države ali njihova ozemlja, ki so navedeni v tabeli v delu 1 Priloge V, Priloge XIV ali Priloge XIX k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/404 (7), od koder je dovoljen vstop perutnine in zarodnega materiala perutnine, svežega mesa perutnine in pernate divjadi ali jajc in jajčnih proizvodov v Unijo.

(36)

Za nadaljnje zmanjšanje tveganja širjenja virusa aviarne influence v Unijo z netrgovskimi premiki hišnih ptic iz tretjih držav ali ozemelj bi bilo treba te hišne ptice po vstopu v Unijo za ustrezno obdobje osamiti, pri čemer se v tem obdobju zlasti ne bi smele vnesti na predstave, sejme, razstave ali druge prireditve za ptice.

(37)

Poleg tega bi morala ta uredba zagotoviti možnosti za odstopanja, kadar so sprejeti alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja. To bi moralo biti dovoljeno samo za obrate, ki lahko jamčijo za zdravstveni status živali. Zato bi bilo treba zahtevati, da se hišne ptice v okviru te možnosti namestijo v karantenski obrat, odobren v skladu s členom 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (8).

(38)

Na podlagi člena 254, točka (a), Uredbe (EU) 2016/429 je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z vnosi za vpis informacij, ki se vključijo v identifikacijske dokumente, ki morajo spremljati netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja. Na podlagi točke (d) navedenega člena je Komisija pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z izdajo, izpolnitvijo in, kadar je ustrezno, odobritvijo takih identifikacijskih dokumentov.

(39)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o identifikacijskih dokumentih hišnih živali za hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje določena v Uredbi (EU) št. 576/2013, za hišne ptice pa v Delegirani uredbi (EU) 2021/1933. Pravila iz navedenih uredb so se izkazala za učinkovita pri zagotavljanju sledljivosti hišnih živali med netrgovskimi premiki takih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi ohraniti glavne določbe navedenih pravil, vendar jih posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi.

(40)

Identifikacijski dokumenti, ki spremljajo hišne živali, ki so predmet netrgovskih premikov v države članice, so potrebni za potrditev izpolnjevanja zahtev v zvezi z zdravjem živali, določenih v tej uredbi. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti zahteve glede vsebine navedenih identifikacijskih dokumentov ter pogoje za njihovo izdajo ali po potrebi njihovo odobritev, da se zagotovi njihova veljavnost.

(41)

Kot splošno načelo Uredba (EU) 2016/429 določa, da mora standardne premike živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izpolnijo in izdajo pristojni organi države odpreme ali, kadar je ustrezno, pooblaščeni veterinar in ki ga nato potrdi pristojni organ države odpreme, da se zagotovi njegova veljavnost. Ta zahteva bi se morala uporabljati tudi za netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz tretje države ali ozemlja.

(42)

Za olajšanje netrgovskih premikov hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev v državo članico iz druge države članice je bila z Uredbo (EU) št. 576/2013 uvedena alternativa identifikacijskemu dokumentu (potni list za hišne živali), ki nadomešča veterinarsko spričevalo, ki se uporablja za druge premike živali. Zato je primerno zagotoviti, da take hišne živali še naprej spremlja potni list.

(43)

V tem okviru to tudi pomeni, da naj bi se potni list za hišne živali izdal le za hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje, ki se gojijo v državi članici, v kateri njihovi lastniki običajno prebivajo in imajo glavno prebivališče. Te informacije mora zagotoviti lastnik hišne živali, da lahko veterinar, ki izda spričevalo, pravilno in natančno izpolni potni list za hišne živali.

(44)

V teh okoliščinah naj se potni listi za hišne živali ne bi izdajali za hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje, ki jih gojijo lastniki hišnih živali, katerih glavno prebivališče je zunaj Unije in ki v Uniji prebivajo le začasno ali sezonsko. V takih primerih se uporablja splošno načelo, identifikacijski dokument, ki se zahteva za netrgovske premike hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev v Unijo iz tretje države ali ozemlja (veterinarsko spričevalo), pa mora spremljati te živali pri netrgovskem premiku v Unijo. Zato je ustrezno zagotoviti, da ta identifikacijski dokument ostane veljaven razumno dolgo obdobje, da se lastnikom hišnih živali iz tretjih držav omogoči začasno ali sezonsko prebivanje v Uniji ali nadaljnje gibanje v druge države članice v tem obdobju.

(45)

Omejitev izdaje potnih listov za hišne živali ne bi smela preprečevati, da se hišnim psom, hišnim mačkam ali hišnim belim dihurjem, ki so bili v Unijo premaknjeni iz tretje države ali ozemlja za netrgovske namene z identifikacijskim dokumentom, ki se zahteva za tak premik, izda potni list za hišne živali, kadar njihovi lastniki po poteku obdobja veljavnosti identifikacijskega dokumenta ostanejo v državi članici in imajo glavno prebivališče v Uniji, kar se dokazuje na primer z dovoljenjem za prebivanje.

(46)

V skladu s členom 254, točka (c), Uredbe (EU) 2016/429 bi morali biti v tej uredbi določeni potrebni pogoji, na podlagi katerih lahko države članice odobrijo netrgovske premike hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev, ki jih spremlja identifikacijski dokument v obliki potnega lista, na svoje ozemlje, kadar je bil potni list izdan v tretji državi ali na ozemlju, ki uporablja pravila, katerih vsebina in učinek sta enaka vsebini in učinkom pravil, ki se uporabljajo v Uniji. S to uredbo bi bilo treba državam članicam tudi omogočiti, da po netrgovskem premiku v tretjo državo ali na ozemlje odobrijo vrnitev zadevnih hišnih živali v Unijo, če jih spremlja potni list za hišne živali, izdan v državi članici, in je iz navedenega potnega lista za hišne živali razvidno, da so bili pogoji za vrnitev iz navedenih tretjih držav ali ozemelj izpolnjeni, preden je hišna žival zapustila Unijo.

(47)

Tretje države ali ozemlja iz člena 1(2), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2021/1933 uporabljajo pravila, katerih vsebina in učinek sta enaka vsebini in učinkom pravil, ki se uporabljajo v Uniji za netrgovske premike hišnih ptic. Odstopanje, določeno za te tretje države ali ozemlja v Delegirani uredbi (EU) 2021/1933, bi bilo treba v tej uredbi ohraniti.

(48)

V skladu s členom 252(4), točka (e), Uredbe (EU) 2016/429 bi bilo treba s to uredbo pristojnemu organu držav članic omogočiti, da izjemoma dovoli vstop hišnih živali, ki ne izpolnjujejo nekaterih pogojev iz te uredbe, neposredno na svoje ozemlje ali prek njega ter tako obravnava primere resnične in nujne potrebe, pod pogojem, da se za dovoljenje zaprosi in ga izda namembna država članica ter, kadar je ustrezno, s soglasjem katere koli druge vključene države članice. V tem dovoljenju bi bilo treba podrobno opredeliti posebne ureditve, vključno z omejenim obdobjem osamitve pod uradnim nadzorom, ki so potrebne za izpolnitev pogojev iz te uredbe. Tudi v nujnih primerih bi morala biti dovoljenja nepogrešljiva za zmanjšanje vseh tveganj za zdravje živali, ki izvirajo iz vnosa hišne živali, ki ne izpolnjuje pogojev iz te uredbe, v Unijo.

(49)

Končna odločitev o odobritvi odstopanja bi morala ostati v pristojnosti pristojnega organa, določene okoliščine za odobritev odstopanj pa bi morale med drugim vključevati nujen odhod lastnika hišne živali, bodisi individualno bodisi skupinsko, v primeru nenadne naravne nesreče, političnih nemirov ali druge višje sile, ki prizadene lastnika.

(50)

Glede tveganja za zdravje živali bi bilo treba vse netrgovske premike hišnih živali iz tretje države, namenjenih v namembni kraj zunaj Unije, skozi Unijo obravnavati kot netrgovske premike v državo članico iz tretje države ali ozemlja, saj pomenijo enako stopnjo tveganja. Zato bi morali taki tranzitni premiki izpolnjevati vse ustrezne zahteve za netrgovske premike v državo članico iz tretje države ali ozemlja. Vendar se posebne zahteve ne bi smele uporabljati za tranzit hišnih živali, ki ne vstopijo na ozemlje Unije in ostanejo znotraj mednarodnega območja pristanišča ali letališča tranzita.

(51)

Pravila bi bilo treba sprejeti na podlagi člena 252(4), točka (d), Uredbe (EU) 2016/429, da bi se omogočila vrnitev hišnih živali, ki izvirajo iz Unije, kadar jim pristojni organi tretje države ali ozemlja po opravljenem nadzoru na svoji meji zavrnejo vstop, kadar so bili pogoji za vrnitev iz navedenih tretjih držav ali ozemelj izpolnjeni, preden je hišna žival zapustila Unijo.

(52)

Za dosledno uporabo zakonodaje Unije o netrgovskih premikih hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja ter za zagotovitev, da je zakonodaja jasna in pregledna, bi bilo treba s to uredbo razveljaviti Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/772 (9) in Delegirano uredbo (EU) 2021/1933.

(53)

Da bi se preprečile nepotrebne motnje pri netrgovskih premikih hišnih živali, bi bilo treba v tej uredbi določiti prehodne ukrepe, s katerimi bi se zagotovil nemoten prehod z zahtev, določenih v že obstoječih aktih Unije.

(54)

Takšne določbe bi morale biti na voljo za obravnavanje legitimnih pričakovanj lastnikov hišnih psov, hišnih mačk ali hišnih belih dihurjev, proizvajalcev transponderjev, veterinarjev in pristojnih organov držav članic, ki bi jim morale zagotoviti ustrezen čas za prilagoditev novim zahtevam. Zasnovane bi morale biti tako, da za ustrezno identificirane hišne pse, hišne mačke ali hišne bele dihurje ne bi bilo treba ponovno opraviti postopka identifikacije ter da ustrezno izdanih potnih listov ne bi bilo treba preklicati in ponovno izdati. Proizvajalcem transponderjev, veterinarjem in pristojnim organom držav članic ne preprečujejo uporabe novih pravil pred koncem prehodnega obdobja.

(55)

Z izvedbenimi akti bi bilo treba določiti dodatne prehodne ukrepe, da bi se zagotovilo, da se zaloge identifikacijskih dokumentov, ki so v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 576/2013, lahko uporabljajo ustrezno obdobje.

(56)

Uredba (EU) št. 576/2013, ki določa pravila za netrgovske premike hišnih živali, je bila z 21. aprilom 2021 razveljavljena s členom 270(2) Uredbe (EU) 2016/429. Vendar člen 277 navedene uredbe določa, da se ne glede na to razveljavitev Uredba (EU) št. 576/2013 še naprej uporablja do 21. aprila 2026 za netrgovske premike hišnih živali namesto dela VI Uredbe (EU) 2016/429. Ta uredba bi zato morala začeti veljati čim prej in se uporabljati od 22. aprila 2026 –