(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. novembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom zlitih aluminijevih oksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 9. oktobra 2024 vložila družba Imerys S.A. (v nadaljnjem besedilu: Imerys ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije zlitih aluminijevih oksidov v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/260 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 26. junija 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

(5)

Vzorčena proizvajalca izvoznika, Chongqing Saite Corundum Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Saite) in Luoyang Runbao Abrasives Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Runbao), sta opozorila, da ni bilo podrobnosti o izračunu neškodljive cene, ki so bile v dokumentaciji sicer omenjene, vendar niso bile na voljo. Družba Runbao je poleg tega poudarila, da je Komisija uporabila isto referenčno ceno za različna vložka – aluminijev hidroksid različnih stopenj čistosti –, kar naj bi bilo dejansko in ekonomsko netočno. Zahtevala je, da se referenčna vrednost za vložek nižje stopnje čistosti sorazmerno prilagodi.

(6)

Zahtevi za razkritje podrobnosti o izračunu neškodljive cene ni bilo mogoče ugoditi, saj so te informacije zaupne in zelo občutljive, njihovo razkritje pa bi lahko škodovalo zadevnim stranem. Komisija je pojasnila tudi, da zbirnih podatkov ne more navesti, ne da bi tvegala razkritje zaupnih podatkov zelo majhnega števila proizvajalcev Unije. Glede domnevne tehnično-vsebinske napake v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aluminijev hidroksid je navedla, da se pripombe niso nanašale na točnost izračunov in jih v tej fazi preiskave ni bilo mogoče obravnavati. Ta pripomba je obravnavana v oddelku 3.2.3.1.

(7)

Uporabniki in uvozniki Unije, kot sta Reckel GmbH (v nadaljevanju: Reckel) in Tyrolit – Schleifmittelwerke Swarovski AG & Co. KG (v nadaljevanju: Tyrolit), so izrazili resne metodološke pomisleke. Trdili so, da se je Komisija v analizi osredotočila le na rjavi zliti aluminijev oksid, pri tem pa prezrla široko paleto vrst zlitih aluminijevih oksidov z različnimi načini uporabe in strukturami stroškov, kar je povzročilo izkrivljene primerjave cen in stroškov. Kritizirali so tudi zanašanje na splošne heterogene statistične podatke o trgovini po tarifnih postavkah za ključne vložke, kot sta kalcinirani boksit in aluminijev oksid, pri čemer so opozorili, da ti zajemajo izdelke zelo različne kakovosti in cen. V nekaterih primerih se je zdelo, da je bila ista surovina (kalcinirani boksit) upoštevana dvakrat pod ločenima postavkama.

(8)

Te pripombe se niso nanašale na matematično točnost izračunov, kot so bili razkriti. Zato so bile te pripombe obravnavane v oddelku 3.2.3.1 te uredbe.

(9)

Družbi Tyrolit in Reckel sta izrazili dodatne pomisleke glede izbire virov za razumne zneske za prodajne, splošne in upravne stroške ter za dobiček. Zadevne družbe, od katerih sta bili pridobljeni obe stopnji, naj bi delovale v nepovezanih sektorjih in tako predložile nereprezentativne podatke. Družba Tyrolit je poudarila, da je to poleg opiranja na referenčne cene iz Brazilije za nekatere proizvodne dejavnike, vključno z aluminijevim oksidom in boksitom, umetno zvišalo kazalnike stroškov. Družbi Tyrolit in Reckel sta opozorili, da bi začasne protidampinške dajatve v višini do 136 % na izdelek v preiskavi ob hkratnem neobstoju dajatev na končne abrazivne izdelke nižje v verigi lahko povzročile zaprtje proizvodnih obratov Unije za uporabnike nižje v verigi, izgubo kvalificiranih delovnih mest in večjo odvisnost od uvoženih končnih izdelkov.

(10)

Podobno se vprašanja, ki so bila postavljena glede izbire družb za pridobivanje finančnih podatkov o PSU-stroških in dobičku, domnevnega izkrivljanja referenčnih vrednosti za vložke ter širših gospodarskih posledic ukrepov, ne nanašajo na točnost matematičnih izračunov, predstavljenih v predhodnem razkritju. Te zadeve spadajo v širšo metodološko oceno Komisije in analizo interesa Unije ter so bile podrobno obravnavane v oddelku 3.2.3.2.

(11)

Komisija je 17. julija 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1456 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz zlitih aluminijevih oksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(12)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so naslednje strani v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložile pisna stališča glede začasnih ugotovitev:

(13)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Komisija je po objavi začasne uredbe strani pozvala, naj predložijo dodatne informacije, zlasti za oceno interesa Unije, ob upoštevanju različnih interesov zadevnih strani. Zaslišanja so potekala z družbama AFA in Imerys, združenjema PRE in VDS, družbami Tyrolit, Saint-Gobain in ArcelorMittal, proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, ter družbama Saite in Runbao.

(14)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(15)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zlitih aluminijevih oksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Pripombe, ki so jih strani predložile po razkritju, so bile obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju.

(16)

Po razkritju iz uvodne izjave 15 je Komisija vse zainteresirane strani naknadno seznanila z dodatnim dokončnim razkritjem. To dodatno razkritje je vsebovalo posodobljene ugotovitve in premisleke. Strani so imele možnost, da predložijo pripombe o tem dodatnem razkritju, prejete pripombe pa so bile obravnavane v ustreznem oddelku v nadaljevanju.

(17)

Po začasnem razkritju so družbi Reckel in Tyrolit ter združenje VDS trdili, da člen 19a(1) osnovne uredbe zahteva, da se začasno razkritje izvede tri tedne pred uvedbo začasnih ukrepov. Trdili so, da je Komisija s tem, ko je 26. junija 2025 stranem zagotovila informacije o načrtovani uvedbi začasnih dajatev, kršila člen 19a(1), člen 7(1) in člen 5(10) osnovne uredbe ter pogoje iz obvestila o začetku postopka.

(18)

Komisija je opozorila, da člen 7(1) osnovne uredbe določa, da se začasne dajatve ne uvedejo tri tedne po tem, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a. Zato ta določba določa najkrajši časovni presledek med sporočanjem takih informacij in sprejetjem začasnih ukrepov. V obravnavani zadevi je Komisija informacije poslala 26. junija 2025, 18. julija 2025 pa uvedla začasne ukrepe. Časovni presledek je znašal tri tedne. Zahteve iz člena 7(1) so bile torej upoštevane.

(19)

Komisija je poleg tega opozorila, da člen 19a, kakor je bil spremenjen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1173 (5), ureja vsebino in namen začasnega razkritja, medtem ko člen 7(1) določa postopkovni okvir za časovno določitev začasnih ukrepov. Sprememba člena 19a ni spremenila časovnega pravila, določenega v členu 7(1). Zato je Komisija menila, da argument o domnevni kršitvi zahtev glede obdobja začasnega razkritja ni utemeljen in je to trditev zavrnila.

(20)

Po začasnem razkritju ni nobena zainteresirana stran predložila dodatnih trditev ali pripomb glede začetka preiskave, razen tistih iz oddelka 1.4 začasne uredbe. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 6 do 11 začasne uredbe.

(21)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov, je Komisija potrdila uvodne izjave 12 do 28 začasne uredbe.

(22)

Po začasnem razkritju nobena zainteresirana stran ni predložila nobenih trditev ali pripomb na odgovore na vprašalnike in preveritvene obiske. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 29 do 32 začasne uredbe.

(23)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(24)

Komisija je opozorila, da je izdelek v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, umetni korund, kemično opredeljen ali ne, znan tudi kot zliti aluminijev oksid (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(25)

Zaradi trdote in toplotne odpornosti se zliti aluminijev oksid uporablja predvsem v dveh industrijskih sektorjih: v industriji abrazivov in v industriji ognjevarnih materialov. V industriji abrazivov se uporablja za številne namene, vključno z drobljenjem, poliranjem, rezanjem in peskanjem. V industriji ognjevarnih materialov deluje kot ognjevaren material pri visokih temperaturah, kot so obloge peči, talilni lonci in ognjevarni zidaki. Poleg teh glavnih vrst uporabe se zliti aluminijev oksid uporablja tudi pri proizvodnji tehnične keramike in kot dodatek, odporen proti obrabi, v površinskih prevlekah v industriji laminiranih izdelkov.

(26)

Komisija je opozorila, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, zadevni izdelek izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 2818 10 11 , 2818 10 19 , ex 2818 10 91 in 2818 10 99 (oznake TARIC 2818 10 91 20, 2818 10 91 40, 2818 10 91 91, 2818 10 91 99) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(27)

Ker ni bilo nobene s tem povezane trditve ali pripombe, se potrdita sklepa iz uvodnih izjav 40 in 41 začasne uredbe.

(28)

Nekateri uporabniki Unije iz industrije ognjevarnih materialov so trdili, da zamenljivost med zlitim aluminijevim oksidom za abrazivne namene in ognjevarnim zlitim aluminijevim oksidom zaradi različnih fizikalnih in kemijskih značilnosti, porazdelitve velikosti delcev, lastnosti, uporab in dojemanja uporabnikov ni mogoča. Družba ArcelorMittal je trdila tudi, da sta proizvodnja in proizvodna zmogljivost ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida nezadostni. Trditev je utemeljila na oceni celotne porabe zlitega aluminijevega oksida v Uniji na 400 000 ton, vključno s 170 000 tonami ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida. Strani so trdile, da bi bilo treba ognjevarni zliti aluminijev oksid zato izključiti iz obsega izdelka v preiskavi.

(29)

Komisija je opozorila, da so bili ti argumenti že preučeni in obravnavani v uvodnih izjavah 42 do 45 in 307 do 308 začasne uredbe. Še enkrat je poudarila, da imata oba razreda enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične značilnosti, vključno s primerljivo vsebnostjo aluminijevega oksida, trdoto, gostoto in tališčem. Ugotovljeno je bilo, da so razlike v porazdelitvi velikosti delcev posledica obdelave po zlivanju, in ne morebitne bistvene razlike v izdelku. Komisija je ugotovila tudi znatno prekrivanje velikosti delcev, ki omogoča zamenljivo uporabo za nekatere namene.

(30)

Poleg tega je Komisija izpostavila, da se trditev o omejeni proizvodnji ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida in njegovi proizvodni zmogljivosti v Uniji ne nanaša na bistveno naravo izdelka. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 307 in 308 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da je industrija Unije sposobna oskrbovati trg Unije v potrebnih količinah, vključno s posebnimi vrstami zadevnega izdelka. Čeprav se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske znatno zmanjšal, je Komisija ugotovila, da je industrija Unije v tem obdobju znatno premalo izkoriščala svoje proizvodne zmogljivosti. Komisija je nadalje potrdila, da razpoložljiva dodatna zmogljivost vključuje proizvodnjo ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida, ki je na voljo takoj ali lahko začne obratovati v zelo kratkem času. Trditev glede nezadostne proizvodne zmogljivosti Unije je podrobneje obravnavana v oddelku 7.4.

(31)

Kar zadeva potrošnjo Unije, je Komisija opozorila, da je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 188 do 190 začasne uredbe, v obdobju preiskave znašala 305 360 ton. Trditev družbe ArcelorMittal o ocenjeni potrošnji ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida in skupni potrošnji zlitega aluminijevega oksida ni le v nasprotju s preverjenimi podatki, temveč se tudi razlikuje od ocene Evropske zveze proizvajalcev ognjevzdržnih materialov, združenja uporabnikov, ki zastopa več gospodarskih subjektov Unije v sektorju, ki je potrošnjo ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida ocenilo na 80 000 ton.

(32)

V skladu s tem je Komisija vztrajala pri svojem sklepu iz uvodnih izjav 42 do 45 začasne uredbe, da oba razreda pomenita en sam izdelek, saj razlike, ki so jih opisale strani, ne pomenijo bistvenih razlik, ki bi upravičevale izključitev ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida iz obsega izdelka.

(33)

Družba Reckel je trdila, da se sol-gel korund od drugih vrst zlitega aluminijevega oksida razlikuje po osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih značilnostih, vključno s trdoto, lomno žilavostjo in toplotnimi lastnostmi, ter menila, da ga pri vrhunski precizni uporabi ni mogoče nadomestiti brez večjih operativnih težav. Zato je trdila, da bi bilo treba sol-gel korund izključiti iz obsega izdelka v preiskavi.

(34)

Komisija je opozorila, da so bili ti argumenti že preučeni in obravnavani v uvodnih izjavah 46 do 48 začasne uredbe. Znova je poudarila, da ima sol-gel korund podobne fizikalne, kemične in tehnične značilnosti kot drugi zliti aluminijevi oksidi, vključno s primerljivo trdoto, toplotno odpornostjo in kemično stabilnostjo. Čeprav se proizvaja z drugačnim postopkom in iz drugih surovin, te razlike ne vplivajo bistveno na funkcionalne lastnosti izdelka. Poleg tega same razlike v stroških niso dovolj, da bi se sol-gel obravnaval kot ločen izdelek. Sposobnost drugih vrst zlitega aluminijevega oksida, da nadomestijo sol-gel, tudi z manjšo zmogljivostjo pri zahtevnih uporabah, dokazuje zadostno funkcionalno podobnost in zamenljivost za večino abrazivnih uporab.

(35)

V skladu s tem je Komisija vztrajala pri sklepu iz uvodnih izjav 46 do 48 začasne uredbe, da sol-gel korund spada v obseg izdelka v preiskavi.

(36)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba rjavi zliti aluminijev oksid izključiti s področja uporabe ukrepov, pri čemer so opozorile, da se po kemijski sestavi razlikuje od belega zlitega aluminijevega oksida, vključno z nižjo vsebnostjo Al2O3 in višjo stopnjo nečistoč. Trdile so tudi, da se rjavi zliti aluminijev oksid v Uniji ne proizvaja ali pa je na voljo le v premajhnih količinah, da bi zadovoljil povpraševanje v Uniji. Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da je menjavanje proizvodnje med rjavim in belim zlitim aluminijevim oksidom tehnično zahtevno, glede na tržne dokaze pa izdelka v smislu tehničnih značilnosti ali cene nista zlahka zamenljiva.

(37)

Komisija je menila, da čeprav ima rjavi zliti aluminijev oksid nekoliko nižjo vsebnost Al2O3 in višje ravni nečistoč kot beli zliti aluminijev oksid, te razlike ne pomenijo bistvene razlike v fizikalnih, kemičnih ali tehničnih značilnostih, ki bi upravičevale opredelitev ločenega izdelka. Poleg tega je Komisija izpostavila, da se trditev o majhni proizvodnji in proizvodni zmogljivosti rjavega zlitega aluminijevega oksida v Uniji ne nanaša na bistveno naravo izdelka. Vendar je navedla, da industrija Unije trenutno proizvaja rjavi zliti aluminijev oksid. Kar zadeva količine, je Komisija, kot je navedeno v uvodnih izjavah 307 in 308 začasne uredbe, ugotovila, da je industrija Unije sposobna oskrbovati trg Unije v potrebnih količinah, tudi z rjavim zlitim aluminijevim oksidom. Poleg tega je potrdila, da se znaten delež razpoložljive dodatne zmogljivosti, ki je na voljo bodisi takoj bodisi lahko začne obratovati v zelo kratkem času, nanaša na proizvodnjo rjavega zlitega aluminijevega oksida. Trditev glede nezadostne proizvodne zmogljivosti Unije je podrobneje obravnavana v oddelku 7.4.

(38)

Zato je Komisija menila, da rjavi zliti aluminijev oksid spada v obseg izdelka v preiskavi, in je zahtevek za njegovo izključitev zavrnila.

(39)

V skladu s tem je Komisija sklenila, da nobena od pripomb, ki jih je prejela glede obsega izdelka, ne pomeni zadostne utemeljitve za izključitev izdelka. Zato so bile vse trditve zavrnjene.

(40)

Ker ni bilo nobene s tem povezane trditve ali pripombe, so bili sklepi iz uvodnih izjav 49 do 55 začasne uredbe potrjeni.

(41)

Po začasnem razkritju so družbi Abranova in Tyrolit ter združenje VDS predložili pripombe glede znatnih izkrivljanj.

(42)

Družba Abranova je zavrnila opiranje Komisije na pojem znatnih izkrivljanj na Kitajskem. Trdila je, da stroškovne prednosti kitajskih proizvajalcev izvirajo predvsem iz naravnih dejavnikov: dostopa do surovin, nižjih stroškov energije in dolgoletnih naložb v tehnologijo za nadzor onesnaževanja. Vztrajala je, da so težave proizvajalcev Unije posledica visokih cen električne energije in odvisnosti od uvoženih surovin. Odločno je nasprotovala stališču, da politični sistem Kitajske ali cilji kongresa KKP pomenijo dokaz o sistemskih izkrivljanjih proizvodnih stroškov. Poudarila je, da morajo tudi državna in zasebna podjetja na Kitajskem poslovati dobičkonosno in ne morejo preživeti zgolj s subvencijami. Zato je bilo po njenem mnenju sklicevanje Komisije na vpliv države kot dokaz izkrivljanj neutemeljeno.

(43)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 74 do 110 začasne uredbe, je Komisija izvedla podrobno oceno v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe in ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v LRK, ki vplivajo na oblikovanje proizvodnih stroškov in cen. Dokazi so pokazali vsesplošen vpliv države na gospodarstvo, vključno z energijo, surovinami, delovno silo in dostopom do financiranja, kar vpliva na strukture stroškov v celotnem sektorju. Argumenti, ki jih je predložila družba Abranova, teh ugotovitev niso spremenili. Trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Družba Tyrolit je navedla, da se Komisija pri ugotavljanju obstoja izkrivljanj na trgu surovin v aluminijevem oksidu in boksitu opira na splošne dokaze, kar pa ni bilo podprto z dejanskimi pozitivnimi dokazi. Trdila je, da se z aluminijevim oksidom in boksitom trguje na povezanem svetovnem trgu in da kitajske domače cene za to blago tesno sledijo mednarodnim referenčnim vrednostim. Po njenem mnenju sklicevanje Komisije na splošne dokaze v zvezi s politiko ob hkratnem neupoštevanju posebnih podatkov o cenah iz virov, kot je S&P Global Commodity Insights, ni bilo utemeljeno. Družba Tyrolit je menila, da lahko pri nekaterih proizvodnih dejavnikih (npr. energiji, delu) sicer obstajajo izkrivljanja, vendar se takšni premisleki ne uporabljajo enotno, zlasti ne za aluminijev oksid in boksit. Združenje VDS je podprlo to stališče in opozorilo na dokaze, da so kitajske cene aluminijevega oksida in boksita v veliki meri odražale svetovne ravni, s čimer je bila ovržena ugotovitev Komisije o izkrivljanjih.

(45)

Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 59 do 110 začasne uredbe, so dokazi v spisu, vključno s poročilom Komisije o znatnih izkrivljanjih na Kitajskem, pritožbo in lastnimi raziskavami Komisije, pokazali znatno poseganje države v kitajsko gospodarstvo, vključno s sektorjema aluminijevega oksida in boksita. Kitajski vladi so bili poslani vprašalniki glede obstoja znatnih izkrivljanj in izkrivljanj na trgu surovin, vendar nanje ni odgovorila. Podobno noben kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil utemeljenih dokazov o tem, da njegovi stroški vložkov, vključno z aluminijevim oksidom in boksitom, ne povzročajo izkrivljanj. Nasprotno pa je bilo v preiskavi ugotovljeno, da podjetja v državni lasti in tudi zasebni subjekti v teh sektorjih delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik kitajskih organov, na podlagi obsežnih načrtovalnih dokumentov in industrijskih politik, ki so posebej usmerjene v aluminijev oksid in boksit. V zvezi s tem je Komisija sklenila, da cen in stroškov aluminijevega oksida in boksita v LRK ni mogoče šteti za rezultat sil prostega trga.

(46)

Zato je vztrajala pri svojem stališču, sklepi iz uvodnih izjav 56 do 115 začasne uredbe pa so bili s tem potrjeni.

(47)

Po začasnem razkritju sta družba Andre Abrasives Articles in združenje VDS kritizirala izbiro Brazilije kot reprezentativne države.

(48)

Družba Andre Abrasives Articles je zahtevala ponovno oceno, pri čemer je trdila, da Brazilija ni primerna zaradi zelo različne strukture stroškov energije in manjšega trga, kar zmanjšuje njeno primerljivost s Kitajsko.

(49)

Zahteva za ponovno oceno metodologije določanja normalne vrednosti in za zavrnitev Brazilije kot reprezentativne države zaradi strukture stroškov ali velikosti trga ni bil utemeljena. Komisija je opozorila, da je bila Brazilija izbrana v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe na podlagi razpoložljivosti zanesljivih in reprezentativnih podatkov, kakor je navedeno v uvodni izjavi 141 začasne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(50)

Združenje VDS je dodatno poudarilo, da je Komisija Mehiko sprva zavrnila zaradi domnevnega pomanjkanja proizvodnje, nato pa se je brez jasne utemeljitve preusmerila na Brazilijo.

(51)

Komisija je izpostavila, da je bila Brazilija izbrana kot reprezentativna država, potem ko je bilo ugotovljeno, da v nasprotju z Brazilijo v Mehiki ni bilo dejanske proizvodnje izdelka v preiskavi. Taka ugotovitev je bila sprejeta tudi po pripombah glede neobstoja proizvodnje v Mehiki, ki so jih predložile zainteresirane strani, vključno z združenjem VDS. Trditev je bila zato zavrnjena.

(52)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, sklepi iz uvodnih izjav 116 do 143 začasne uredbe pa so s tem potrjeni.

(53)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani predložilo pripombe glede referenčnih vrednosti, uporabljenih za nekatere proizvodne dejavnike, ter s prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški), uporabljenih za računsko določitev normalne vrednosti.

(54)

Družbi Saite, Runbao, združenji DFFI, PRE in družba Vesuvius so izrazili pomisleke glede opiranja Komisije na brazilske uvozne cene boksita kot vir neizkrivljenih cen. Trdili so, da je Brazilija glavni izvoznik boksita, zato uvoz predstavlja le nišne izdelke z visoko ceno, ki niso reprezentativni za stroške proizvodnje zlitega aluminijevega oksida. Poleg tega je znaten delež brazilskega uvoza izviral iz Kitajske, kar je tveganje izkrivljanja povečalo. Nasprotno pa se je struktura uvoza Mehike štela za bolj raznoliko in gospodarsko upoštevno, tako da bi zagotovila zanesljivejšo podlago za izračun normalne vrednosti.

(55)

Komisija je izpostavila, da je bila uporaba brazilskih uvoznih cen kot odraz domačih cen skladna s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Dejstvo, da je Brazilija pomembna izvoznica boksita, ni zmanjšalo zanesljivosti njenih statističnih podatkov o uvozu, ki so zajemali zadosten obseg in različne države porekla. Kot je pojasnjeno v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, je bil uvoz s poreklom iz LRK izključen iz izračuna referenčne vrednosti za boksit. Poleg tega uvoz iz LRK kljub svojemu relativnemu deležu ni bistveno vplival na uvozne cene iz preostalega sveta, ki so bile določene po znatno višjih cenah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Družba Tyrolit je izpodbijala tudi referenčne vrednosti za aluminijev oksid in boksit ter poudarila, da sta ti surovini blago, s katerim se trguje na svetovni ravni, kitajske cene pa sledijo mednarodnim tržnim ravnem, zato oblikovanje referenčnih cen ni potrebno. Tudi družbi Tyrolit in Saite sta kritizirali uporabo brazilskih podatkov o uvozu, ki so vključevali visokokakovostni španski izvoz kalciniranega boksita, ki ni primerljiv s standardnimi industrijskimi surovinami, ter opozorili na nedoslednosti, kot so spremembe oznak HS, ki niso vplivale na stopnje dampinga. Trdili sta, da bi morale normalne vrednosti odražati neizkrivljene domače brazilske cene ali po potrebi izvozne cene, vendar sta na koncu vztrajali, da ni dokazov o izkrivljanju cen surovin na Kitajskem, ki bi upravičevali nadomestne referenčne vrednosti.

(57)

Komisija je opozorila, da je bilo treba referenčne vrednosti določiti, ker domačih kitajskih cen in stroškov ni bilo mogoče uporabiti zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je navedeno v uvodnih izjavah 74 do 110 začasne uredbe. Brazilski podatki o uvozu so bili uporabljeni kot najustreznejši vir neizkrivljenih referenčnih cen v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Prisotnost podatkov, povezanih s specializiranimi vrstami izdelkov, v statističnih podatkih o uvozu ne izniči nabora podatkov o uvozu kot celote, ki je zajemal zadostne količine iz različnih držav porekla. Poleg tega te strani niso predložile ustreznih dokazil, da referenčne vrednosti niso odražale neizkrivljenih domačih brazilskih cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(58)

Združenje FEPA in družba Smirdex sta navedla, da brazilski proizvajalci zlitega aluminijevega oksida pridobivajo boksit na domačem trgu in da zato statistični podatki o uvozu niso upoštevni za primerjavo stroškov. Oba sta priporočila uporabo tako imenovanih preglednih in mednarodno priznanih indeksov, kot sta indeksa S&P Global Commodity Insights ali CBIX, ki po mnenju zainteresiranih strani bolje odražajo razmere na trgu. Družba Smirdex je poleg tega opozorila na dokaze, da so bile brazilske tržne cene boksita in aluminijevega oksida le približno 10–15 % višje od kitajskih, kar ne potrjuje zelo visokih stopenj dampinga, določenih v začasni uredbi.

(59)

Komisija je uporabila člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe z uporabo podatkov iz reprezentativne države, v kateri so bili ustrezni podatki na voljo. Referenčna vrednost za boksit, pridobljen v reprezentativni državi, tj. Braziliji, se je štela za ustrezno. Poleg tega domnevne razlike v cenah med Brazilijo in Kitajsko niso bile podprte z dokazi, temveč so bile le posledica nepreverjenih trditev. Zato zainteresirane strani niso dokazale, da je bila referenčna vrednost, izbrana za boksit, neprimerna niti da bi morala Komisija za določitev neizkrivljene referenčne vrednosti za ta proizvodni dejavnik uporabiti alternativno metodologijo. Komisija je poleg tega izpostavila, da je bila referenčna cena za boksit v istem razponu kot kitajska izvozna cena za boksit za ognjevarne namene, 85 %/2,0/3,15–3,2 (0–6 mm), FOB Xingang, kar se sklada z neodvisnimi referenčnimi vrednostmi iz publikacije Metal Bulletin za svetovno kovinarsko in rudarsko industrijo (cene agencije Fastmarkets). Trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

Družba Vesuvius je trdila, da Komisija ni jasno razkrila, katere oznake HS so bile uporabljene za oblikovanje referenčnih vrednosti za boksit in kalcinirani boksit. Opozorila je, da so se dokumenti predhodnega razkritja nanašali na HS 2508 30 , medtem ko sta bili v začasni uredbi navedeni carinski oznaki 2606 00 12 in 2606 00 90 . Po njenem mnenju ta nedoslednost ustvarja negotovost glede podatkov, na katere se dejansko opirajo, in zmanjšuje preglednost metodologije. Družba Vesuvius je zato od Komisije zahtevala ustrezno razkritje natančnih oznak HS, uporabljenih za določitev normalne vrednosti.

(61)

Komisija je izpostavila, da je bil kalcinirani boksit v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih prvotno uvrščen pod oznako HS 2508 30 , ki na splošno ustreza aluminijevim rudam in koncentratom. Po nadaljnjem pregledu in preverjanju v prostorih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je potrdila, da je kalcinirani boksit ustrezno uvrščen pod oznaki KN 2606 00 12 in 2606 00 90 , ki sta bili uporabljeni za oblikovanje referenčnih vrednosti v začasni uredbi. Ta sprememba je zagotovila pravilno carinsko razvrstitev proizvodnega dejavnika, ki so ga proizvajalci izvozniki dejansko uporabljali, in ni spremenila osnovne metodologije. Sklicevanje na HS 2508 30 v prejšnjih dokumentih je odražalo predhodne informacije, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki. V preglednici 1 začasne uredbe je bil kot vložek ohranjen samo kalcinirani boksit, saj so proizvajalci izvozniki uporabljali kalcinirani boksit, in ne surovega. Komisija je zato sklenila, da se je metodologija uporabljala dosledno in pregledno, trditev pa je bila zavrnjena.

(62)

Družba Vesuvius je trdila, da je Komisija pri določanju neto stroškov energije brez davka za kitajske izvoznike na podlagi brazilskih cen električne energije in plina nepravilno uporabila 17,5-odstotni odbitek davka ICMS. Trdila je, da stopnje ICMS v Braziliji znašajo od 17 % do 20 %, pri čemer številni viri navajajo, da transakcije znotraj države, kot je oskrba z energijo, praviloma spadajo v ta razpon. Zato je predlagala, da bi bilo treba namesto 17,5 % uporabiti povprečno stopnjo 18,5 %.

(63)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave večina brazilskih zveznih držav za industrijsko porabo električne energije uporabljala stopnje ICMS v višini 17–18 %. Nekaj držav je sicer določilo višje stopnje, vendar so se te uporabljale predvsem za porabo v stanovanjskih stavbah nad določenimi pragovi, in ne za industrijske uporabnike. Komisija je zato menila, da 17,5-odstotni odbitek, uporabljen v začasnih izračunih, ustrezno odraža povprečne razmere, s katerimi se srečujejo industrijski uporabniki, ter zagotavlja razumno in reprezentativno podlago za določitev neto stroškov energije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(64)

Zato je vztrajala pri svojem stališču, sklepi iz uvodnih izjav 144 do 160 začasne uredbe pa so bili s tem potrjeni.

(65)

Ob dokončnem razkritju je družba Vesuvius pripomnila, da se je Komisija oprla na podatke MOD o dejansko opravljenih tedenskih urah v splošnem proizvodnem sektorju v Braziliji (40,4 ure), ki po njenem mnenju ne odražajo gospodarske dejavnosti, pomembne za izdelek v preiskavi. Trdila je, da so na voljo podatki MOD za posamezne sektorje, in sicer za gospodarski sektor 23 („Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“), ki kažejo 41,3 dejansko opravljene ure na teden, in da bi bilo treba uporabiti te.

(66)

Komisija je to trditev preučila in potrdila, da nabor podatkov MOD zagotavlja razčlenjene informacije za gospodarski sektor 23. Ker proizvodnja zadevnega izdelka spada v ta sektor, je pripombo sprejela. V skladu s tem je ponovno izračunala referenčno vrednost za stroške dela, tako da je predhodno uporabljene dejansko opravljene tedenske ure (40,4 ure) nadomestila s podatkom za posamezni sektor, ki znaša 41,3 ure. Vsi drugi metodološki koraki so ostali nespremenjeni. Zaradi te prilagoditve so se stroški dela na uro zmanjšali z 58,36 CNY/uro na 57,09 CNY/uro.

(67)

Združenji DFFI in PRE sta predložili pripombe, da izbrane brazilske družbe – Tecnosulfur, Bozel Brasil S.A. in Trevo Industrial – niso bile zanesljivi približki za industrijo zlitega aluminijevega oksida, saj so delovale na nepovezanih področjih z različnimi proizvodnimi procesi in trgi. Po navedbah združenj DFFI in PRE te družbe niso odražale gospodarskih ali tehničnih značilnosti proizvodnje zlitega aluminijevega oksida.

(68)

Podobno je družba Tyrolit trdila, da je primerljivost izbranih brazilskih družb z industrijo zlitega aluminijevega oksida omejena. Medtem ko je bila družba Bozel kot proizvajalec železovih zlitin, ki upravlja obločne peči, nekoliko podobna proizvajalcem zlitega aluminijevega oksida, sta bili družbi Trevo in Tecnosulfur ocenjeni kot neprimerni. Družba Trevo je delovala v proizvodnji mavčnih plošč (6), kar je popolnoma drug sektor, poslovni model družbe Tecnosulfur pa je zahteval bistveno višje PSU-stroške, povezane s trženjem, raziskavami in razvojem ter podporo prodaji. Družba Tyrolit je Komisijo pozvala, naj te družbe nadomesti s podatki primernejših brazilskih proizvajalcev v sektorju železovih zlitin, ki za predelavo rud uporabljajo obločne peči, zaradi česar so zelo energetsko intenzivni, kot so Ferbasa, RIMA, Nova Era Silicon ali Ferro Ligas, katerih objavljeni računovodski izkazi bi zagotovili primernejšo referenčno vrednost.

(69)

Družba Vesuvius je dodala, da dve od treh izbranih družb – Trevo in Tecnosulfur – nista povezani s proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida. Dejavnost družbe Trevo je omejena na proizvodnjo mavčnih plošč, ki ne vključuje elektrofuzije, družba Tecnosulfur pa dobavlja razžvepljevalne izdelke za tekoče kovine (7). Čeprav družba Bozel upravlja elektrofuzijske peči, je družba Vesuvius poudarila, da izbrane družbe Komisije na splošno niso dovolj primerljive s proizvajalci zlitega aluminijevega oksida in da zato niso primerne za določitev zanesljivega, neizkrivljenega in razumnega zneska za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

(70)

Glede na te nove trditve je bilo ugotovljeno, da prvotno izbrane družbe zaradi svojih dejavnosti niso bile dovolj povezane z industrijskim sektorjem zlitega aluminijevega oksida ali da se raven PSU-stroškov, ugotovljena za družbo Bozel, tj. 2–3 %, ni štela za razumno v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, saj je bila prenizka v primerjavi z ravnjo PSU-stroškov, ki se navadno ugotavlja za družbe, ki delujejo v tem sektorju (8), v obravnavanem obdobju, ki je presegala 10 %. Zato se niso štele za reprezentativne za sektor zlitega aluminijevega oksida. Komisija je zato ponovno ocenila svoj izbor, da bi opredelila družbe z dejavnostmi, ki so tehnično in ekonomsko bolj primerljive s proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida, tudi če so razvrščene pod drugo, vendar povezano oznako NACE 24.1 (Proizvodnja surovega železa, jekla in železovih zlitin). Novoopredeljene družbe so FERBASA, RIMA Industrial, Aço Verde do Brasil, MINASLIGAS in Viena Siderúrgica.

(71)

Komisija je menila, da so te družbe primernejši približki za proizvajalce zlitega aluminijevega oksida, saj njihove dejavnosti v sektorju železovih zlitin vključujejo proizvodne postopke in strukture stroškov, ki so tesno usklajene s postopki in strukturami pri proizvodnji zlitega aluminijevega oksida. Zlasti imajo skupne ključne tehnične in ekonomske značilnosti: (i) proizvodnja v elektroobločnih ali električnih pečeh, (ii) visokotemperaturni procesi redukcije/taljenja, (iii) energetsko in kapitalsko intenzivne strukture stroškov, (iv) dobavne verige surovin na osnovi mineralov, (v) predelava stranskih proizvodov in okoljski nadzor ter (vi) močne povezave z jeklarsko industrijo, v kateri ima zliti aluminijev oksid prav tako ključno vlogo kot ognjevaren vložek.

(72)

Komisija je zato priznala, da družbe, ki so bile prvotno izbrane v začasni fazi, niso bile dovolj reprezentativne. Izračuni so bili še enkrat opravljeni na podlagi finančnih podatkov družb v sektorju železovih zlitin in jekla, za katere se šteje, da so bolj povezani s proizvodnjo izdelka v preiskavi. Ta sprememba je zagotovila, da referenčne vrednosti PSU-stroškov in dobička, ki se uporabljajo za konstruiranje normalne vrednosti, natančneje odražajo dejansko stanje proizvajalcev, ki delujejo v primerljivih energetsko intenzivnih panogah. Na podlagi tega so PSU-stroški in odstotki dobička znašali 11,41 % in 5,63 % stroškov prodanega blaga.

(73)

Družba Imerys je ob dokončnem razkritju pripomnila, da bi bilo treba revidirati referenčno vrednost PSU-stroškov in dobička, pri čemer je trdila, da ta ne odraža „neizkrivljenih in razumnih“ ravni v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Po njenem mnenju dve od izbranih družb – Aço Verde do Brasil in Viena Siderúrgica – tehnično nista primerljivi s proizvajalci zlitega aluminijevega oksida, saj ne delujeta v sektorju železovih zlitin in ne uporabljata električne obločne peči, ampak plavž. Družba Imerys je tudi trdila, da PSU-stroški in stopnje dobička teh družb niso bili reprezentativni, pri čemer se je sklicevala na velikost in dobičkonosnost družbe Viena ter nižji delež PSU-stroškov družbe Aço Verde do Brasil na podlagi izračunov PSU-stroškov družbe Imerys. V zvezi s tem je družba Imerys trdila, da se neto finančni odhodki pri določanju izračuna PSU-stroškov ne odštejejo od števca. Sklicevala se je tudi na javno objavljene preiskave v zvezi z delavskimi pravicami, v katere so bili vključeni nekateri dobavitelji, povezani z družbo Viena, kot dokaz o razmerah, ki domnevno ne odražajo običajnega tržnega ravnanja. Na podlagi tega je družba Imerys zahtevala, da se ti družbi izključita in da se referenčna vrednost ponovno izračuna samo z uporabo proizvajalcev, ki so po njenem mnenju resnično primerljivi.

(74)

Komisija je menila, da predloženi argumenti ne dokazujejo, da so bili PSU-stroški ter stopnje dobička zadevnih družb izkrivljeni ali nereprezentativni. Čeprav se lahko vrsta uporabljene peči razlikuje, osnovni proizvodni postopki in strukture stroškov ostajajo primerljivi za namene določitve razumnega približka v skladu s členom 2(6a), točka (a).

(75)

Komisija je dalje navedla, da trditve glede različnih dinamik ponudbe in povpraševanja ali struktur stroškov niso bile utemeljene. Velikost družb prav tako ni upošteven dejavnik za določanje reprezentativnosti. Glede PSU-stroškov je Komisija potrdila, da so bili deleži PSU-stroškov izračunani v skladu s standardno prakso, pri čemer so bili za določitev stopnje PSU-stroškov upoštevani ustrezni finančni prihodki in odhodki. Na podlagi lastnih preverjenih izračunov Komisije so deleži PSU-stroškov obeh družb v razponu, ki je običajen za primerljive gospodarske subjekte.

(76)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da se trditve glede delovne sile, ki jih je navedla družba Imerys, nanašajo na tekoče postopke, ki vključujejo nekatere dobavitelje višje v verigi, in ne na same družbe, zato niso vplivale na primernost njihovih finančnih podatkov za določitev referenčne vrednosti.

(77)

Na podlagi tega je Komisija menila, da so bile izbrane družbe ustrezne in da revizija referenčne vrednosti ni bila potrebna.

(78)

Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Imerys ponovila iste pripombe, kot jih je predložila že po dokončnem razkritju, ne da bi predložila nove dokaze ali informacije. Dodatno dokončno razkritje se je nanašalo le na elemente, ki so bili spremenjeni glede na pripombe, prejete v zvezi z dokončnim razkritjem, zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj predložijo pripombe le o teh specifičnih spremembah. Ker se trditve družbe Imerys niso nanašale na elemente, ki so bili spremenjeni, te pripombe niso bile upoštevane.

(79)

Ker ni bilo nobene s tem povezane trditve ali pripombe, so bili sklepi iz uvodnih izjav 170 do 172 začasne uredbe potrjeni.

(80)

Po začasnem razkritju sta družba Tyrolit in združenje VDS predložila pripombe o primerjavi.

(81)

Združenje VDS in družba Tyrolit sta trdila, da Komisija ni razkrila, v katere kakovostne razrede je spadal zliti aluminijev oksid, ki je bil uporabljen pri izračunih normalne vrednosti, pri čemer sta poudarila, da je glede na velike razlike v cenah med razredi smiselne primerjave mogoče izvesti le na enaki osnovi. Trdila sta, da so brazilske cene izdelka v preiskavi na splošno le 10–15 % višje od kitajskih ravni in opozorila na razlike med družbama Runbao in Elfusa, znanima proizvajalcema izdelka v preiskavi v Braziliji, pri čemer so se cene gibale od –18 % do +16 %. Trdila sta tudi, da so čezmerne stopnje dampinga, navedene v začasni uredbi, posledica metodoloških napak, kot so preširok obseg izdelkov, opiranje na nereprezentativne podatke in uporaba napačnih brazilskih cen, hkrati pa sta opozorila, da je sama družba Elfusa navedla, da bi bila poštena cena za aluminijev oksid določenih kakovostnih razredov za 30–35 % višja od kitajskih cen.

(82)

Komisija opozarja, da so bili vsi ustrezni parametri, ki so bili podlaga za izračun dampinga, razkriti v skladu s členom 19 osnovne uredbe, kar je stranem omogočilo, da predložijo pripombe o bistvenih dejstvih. Trditve, da so brazilske cene izdelka v preiskavi le 10–15 % višje od kitajskih ravni, da razlike med cenami družb Runbao in Elfusa kažejo metodološke pomanjkljivosti ali da bi morale biti „poštene“ cene 30–35 % višje od kitajskih ravni, niso bile podprte z dokazi. Ugotovitve Komisije so temeljile na preverjenih podatkih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in referenčnih vrednostih, kot je opisano v oddelku 3.2.3.1 začasne uredbe. Komisija je zato menila, da so pri njeni metodologiji upoštevane ustrezne pravne določbe osnovne protidampinške uredbe in da je skladna z ustaljeno prakso ter da so bile začasne stopnje dampinga pravilno določene.

(83)

Kot je opisano v uvodni izjavi 72, je Komisija na podlagi utemeljenih in sprejetih trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(84)

Po začasnem razkritju so družbi August Riiggeberg GmbH & Co. KG in PFERD-Riiggeberg S.A. ter združenje VDS predložili pripombe o stopnjah dampinga.

(85)

Družbi August Riiggeberg GmbH & Co. KG in PFERD-Riiggeberg S.A. sta navedli, da je preostala stopnja dampinga v višini 136,36 % nesorazmerna in ne odraža dejanskih tržnih razmer. Trdili sta, da preostala dajatev izhaja iz majhne podskupine prodaje proizvajalca z najvišjo stopnjo in da zato ni reprezentativna. Navedli sta tudi, da izračuna nista mogli preveriti zaradi nezadostne preglednosti, vendar sta menili, da je verjetno napačen, po možnosti zaradi nezdružljivih primerjav izdelkov. Po njunem mnenju so dejanske razlike v cenah med kitajskim in brazilskim umetnim korundom bistveno manjše od tistih, ki jih je navedla Komisija, tudi v času nedavnih tržnih nihanj, povezanih z vojno v Ukrajini in energetsko krizo.

(86)

Preostala stopnja dampinga je bila določena na podlagi preverjenih ugotovitev iz podskupine prodaje družbe Saite, vzorčenega izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga. Ta podskupina, ki je v obdobju preiskave predstavljala 7 % njenega izvoza zadevnega izdelka v Unijo (in [4,8 %] izvoza zadevnega izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov), se je štela za ustrezno in reprezentativno podlago za določitev preostale dajatve, ki se uporablja za nesodelujoče izvoznike, v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je razkrila bistvena dejstva in premisleke, ki so bili podlaga za izračun, pri čemer je zagotovila ustrezno ravnovesje med preglednostjo in varstvom zaupnih informacij. Neutemeljenih trditev o morebitni napaki ali nesorazmernosti ni bilo mogoče sprejeti. Primerjava izdelkov in določitev normalne vrednosti sta bili izvedeni na podlagi ustreznih pravnih določb in dosledne prakse Komisije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(87)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(88)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je začasna analiza škode in vzročne zveze pomanjkljiva, ker nekateri deli trga niso bili analizirani ločeno. Trdile so, da je segmentirana analiza škode za različne vrste izdelkov upravičena zaradi razlik v fizikalnih, kemičnih in tehničnih značilnostih vrst izdelkov. Natančneje, družbi ArcelorMittal in Saite ter proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da so za ognjevarni zliti aluminijev oksid potrebne ločene analize. Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so zagovarjali tudi segmentirano analizo škode za sol-gel. Družbi Reckel in Tyrolit sta trdili, da izračuni škode za družbo Runbao temeljijo na neusklajenosti mešanic izdelkov, saj je družba Runbao proizvajala predvsem rjavi zliti aluminijev oksid, proizvodnja industrije Unije pa se osredotoča predvsem na beli zliti aluminijev oksid. Podobno je družba Tyrolit trdila, da so izračuni škode za družbo Saite še manj reprezentativni, saj družba Saite proizvaja le rjavi zliti aluminijev oksid.

(89)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da vzorčene družbe Unije proizvajajo rjavi zliti aluminijev oksid. Ugotovljeno je bilo, da vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki neposredno konkurirajo izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije, vključno z rjavim zlitim aluminijevim oksidom. Zato je analiza škode reprezentativna in odraža dejansko konkurenco na trgu.

(90)

Poleg tega je Komisija iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 42 do 48 začasne uredbe in ponovljenih v uvodnih izjavah 28 do 39, potrdila, da je treba izdelek v preiskavi obravnavati kot en sam izdelek. Opozorila je, da dejstvi, da vrsti izdelka nista popolnoma zamenljivi in da izdelki spadajo v različne razrede, nista dovolj, da bi bilo treba opraviti oceno po segmentih. Stališča, prejeta po začasnem razkritju, teh ugotovitev ne spreminjajo. Poleg tega se vse vrste izdelkov distribuirajo po istih kanalih in prodajajo istim skupinam strank. To kaže, da so izdelki del istega konkurenčnega trga. Komisija je potrdila, da imajo različne vrste zlitih aluminijevih oksidov dovolj enake osnovne funkcionalne značilnosti in da so razlike v cenah med različnimi vrstami izdelka že upoštevane v okviru metode kontrolne številke izdelka, ki se uporablja za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(91)

Ker pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 186 do 187 začasne uredbe potrjeni.

(92)

Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 188 do 190 začasne uredbe potrjeni.

(93)

Družbi Saite in Runbao sta trdili, da je bila prilagoditev kontrolne številke izdelka za rjavi zliti aluminijev oksid, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 11 in 199 začasne uredbe, glede na tehnično razliko med razredoma netočna. Zato sta trdili, da bi bilo treba zato, ker v Uniji ni proizvodnje rjavega zlitega aluminijevega oksida drugega razreda, rjavi zliti aluminijev oksid drugega razreda, ki ga proizvajajo proizvajalci izvozniki, bodisi izločiti iz primerjave cen bodisi ustrezno prilagoditi.

(94)

Poleg tega so proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, trdili, da je analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen omajana, ker ni umeščena v analitični okvir in temelji na primerjavi povprečnih cen, pri kateri niso bile upoštevane razlike med posameznimi vrstami izdelkov. Trdili so, da širok razpon uvoznih cen zlitega aluminijevega oksida, ugotovljen pri uvozu iz Kitajske in tudi iz tretjih držav, odraža razlike v naravi proizvedenih izdelkov, kar vodi v napačno primerjavo.

(95)

Poleg tega so proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, trdili, da ni bila izvedena nobena utemeljena ocena oviranja dviga cen.

(96)

Kar zadeva trditev o prilagoditvi kontrolne številke izdelka, je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11 začasne uredbe, izpostavila, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je razlikovanje med rjavim zlitim aluminijevim oksidom prvega in drugega razreda v kontrolni številki izdelka umetno, ne odraža standardov, ki jih priznava industrija, in je stvar razlage. Zato je bila glede rjavega zlitega aluminijevega oksida potrebna prilagoditev kontrolne številke izdelka. Komisija je menila, da sta pri primerjavi izdelkov ključna elementa vsebnost Al2O3 in Fe2O3, ki ju v kontrolni številki izdelka odražata vrednosti A1/A2 in F1/F2. Trditev je bila zato zavrnjena.

(97)

Kar zadeva trditev o analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen, je Komisija izpostavila, da je pri metodologiji kontrolne številke izdelka, uporabljeni v preiskavi, že upoštevana razlika v cenah med vrstami izdelkov. To zagotavlja, da se primerjave izvajajo med izdelki s podobnimi fizikalnimi in kemičnimi značilnostmi, s čimer se ohranja celovitost analize nelojalnega nižanja prodajnih cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Kar zadeva trditev, da ni bila izvedena nobena utemeljena ocena oviranja dviga cen, je Komisija opozorila, da je, kot je podrobno opisano v oddelkih 4.3.2 in 5.1 začasne uredbe, izvedla temeljito analizo gibanj cen, razvoja stroškov in dobičkonosnosti industrije Unije. Preiskava je pokazala, da industrija Unije kljub naraščajočim stroškom ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, kar je povzročilo oviranje dviga cen in poslabšanje dobičkonosnosti. Kot je Komisija navedla v uvodnih izjavah 196 in 278 začasne uredbe, je povprečna neškodljiva cena industrije Unije v obdobju preiskave znašala 1 880 EUR na tono, povprečna uvozna cena iz Kitajske pa 878 EUR na tono. To potrjuje obstoj znatne škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz. Trditev je bila zato zavrnjena.

(99)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da 37-odstotno zmanjšanje proizvodnje industrije Unije ni vzročno povezano s povečanjem uvoza iz Kitajske. Kar zadeva izkoriščenost zmogljivosti, so proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, trdili, da so bile zmogljivosti premalo izkoriščene že pred povečanjem uvoza iz Kitajske in pred začetkom obravnavanega obdobja, kar dokazuje dejstvo, da je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja že znašala 69 %. Poleg tega so trdili, da zmanjšanje izvoza industrije Unije ni bilo posledica pritiska kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(100)

Komisija je menila, da se argumenti nanašajo na vzročno zvezo, in ne na makroekonomske kazalnike kot take, argumente pa obravnava v oddelku 5 v nadaljevanju. Vendar je opozorila, da so se ne glede na izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja stopnje izkoriščenosti močno znižale, in sicer z 69 % leta 2021 na 43 % v obdobju preiskave, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 206 do 208 začasne uredbe, kar dokazuje, da je bila izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti industrije v obdobju preiskave znatno prizadeta.

(101)

Ker dodatnih pripomb glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 206 do 208 začasne uredbe potrjeni.

(102)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da povečanje kitajskega uvoza in kitajskih cen v letu 2022 ni povzročilo pritiska na znižanje cen ali tržnega deleža industrije Unije, saj je industrija Unije lahko zvišala cene, hkrati pa izgubila le omejeno prodajo. Dalje so opozorili, da je kitajski uvoz zajel le majhen del trga, ki so ga prej imele tretje države, in da je do poznejše izgube tržnega deleža industrije Unije leta 2023 prišlo kljub zmanjšanju obsega kitajskega uvoza, kar odraža splošno zmanjšanje trga Unije in ne vpliva kitajskega uvoza.

(103)

Komisija je izpostavila, da so bila gibanja obsega uvoza, tržnega deleža, kazalnikov škode in oviranja dviga cen preučena v celotnem obravnavanem obdobju. Poleg tega je navedla, da pri argumentu niso upoštevane razlike v velikosti trga Unije med letoma 2022 in 2023. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 189 in 190 začasne uredbe, se je potrošnja Unije zmanjšala s 367 672 ton v letu 2022 na 294 891 ton v letu 2023. Pri vsaki oceni razvoja tržnega deleža in njegovega razmerja do obsega uvoza je treba upoštevati splošno krčenje trga. Komisija je ugotovila, da se je tržni delež Kitajske kljub zmanjšanju obsega uvoza iz Kitajske med letoma 2022 in 2023 povečal z 48 % na 51 %, delež industrije Unije pa se je zmanjšal z 38 % na 35 %. Izpostavila je tudi, da je industrija Unije leta 2022 zvišala svoje cene v skladu z zvišanjem cen iz Kitajske, vendar se je njena prodaja kljub temu zmanjšala za 11 %, njen tržni delež pa za 8 %. Komisija je zato trditev v celoti zavrnila.

(104)

Ker dodatnih pripomb glede obsega prodaje in tržnega deleža ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 209 do 210 začasne uredbe potrjeni.

(105)

Ker pripomb glede rasti ni bilo, so bili sklepi iz uvodne izjave 211 začasne uredbe potrjeni.

(106)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da je bil vpliv na zaposlovanje zanemarljiv in da so se opazne spremembe zgodile le v obdobju preiskave, in ne v obravnavanem obdobju.

(107)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 212 do 214 začasne uredbe, se je število zaposlenih, ki proizvajajo zadevni izdelek, med letoma 2021 in 2023 zmanjšalo za 8 %, v celotnem obravnavanem obdobju pa za 16 %. Dejstvo, da je bilo zmanjšanje največje v obdobju preiskave, ni spremenilo sklepov o trendu, opaženem v obravnavanem obdobju. Ker dodatnih pripomb glede zaposlenosti in produktivnosti ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 212 do 214 začasne uredbe potrjeni.

(108)

Ker pripomb glede višine stopnje dampinga in okrevanjem od preteklega dampinga ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 215 in 216 začasne uredbe potrjeni.

(109)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da povečanje kitajskega uvoza in kitajskih cen v letu 2022 ni povzročilo pritiska na znižanje cen ali tržnega deleža industrije Unije, saj je industrija Unije lahko zvišala cene, hkrati pa izgubila le omejeno prodajo.

(110)

Komisija je upoštevala argument v uvodni izjavi 103.

(111)

Ker dodatnih pripomb glede cen in dejavnikov, ki vplivajo nanje, ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 217 do 219 začasne uredbe potrjeni.

(112)

Ker pripomb glede stroškov dela ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 220 in 221 začasne uredbe potrjeni.

(113)

Ker pripomb glede zalog ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 222 do 225 začasne uredbe potrjeni.

(114)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da je bila ocena Komisije o zmanjšanju dobičkonosnosti napačna, saj so se dobičkonosnost in naložbe leta 2022 kljub 25-odstotnemu povečanju kitajskega uvoza povečale. Trdili so, da je bilo poznejše zmanjšanje dobičkonosnosti posledica znatnega povečanja naložb in naraščajočih proizvodnih stroškov, vključno z energijo, surovinami in proizvodnimi procesi, ki so se še naprej stopnjevali, tudi ko so se cene električne energije leta 2023 znižale, kar dokazuje, da domnevne škode ni povzročil kitajski uvoz.

(115)

Komisija je menila, da se argumenti nanašajo na vzročno zvezo, in ne na mikroekonomske kazalnike kot take, argumente pa obravnava v oddelku 5 v nadaljevanju.

(116)

Ker dodatnih pripomb glede dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 226 do 231 začasne uredbe potrjeni.

(117)

Ker drugih pripomb glede škode ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 232 do 237 začasne uredbe.

(118)

Komisija je v uvodni izjavi 270 začasne uredbe sklenila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države.

(119)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da 37-odstotno zmanjšanje proizvodnje industrije Unije ni vzročno povezano s povečanjem uvoza iz Kitajske. Navedli so, da se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal s 187 988 ton leta 2022 na 139 354 ton leta 2023 v času, ko se je uvoz iz Kitajske zmanjšal s 175 343 ton leta 2022 na 151 650 ton leta 2023.

(120)

Komisija je izpostavila, da pri argumentu niso upoštevane razlike v velikosti trga Unije med letoma 2022 in 2023. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 189 in 190 začasne uredbe, se je potrošnja Unije zmanjšala s 367 672 ton v letu 2022 na 294 891 ton v letu 2023. Komisija je pri obravnavi tega zmanjšanja velikosti trga ugotovila, da se je tržni delež Kitajske kljub zmanjšanju obsega uvoza iz Kitajske med letoma 2022 in 2023 vseeno povečal z 48 % na 51 %, delež industrije Unije pa se je zmanjšal z 38 % na 35 %. Komisija je zato trditev v celoti zavrnila.

(121)

Poleg tega je družba Abranova trdila, da nihanja obsega kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju niso bila vzročno povezana z dampinškim uvozom, temveč so bila posledica izrednih zunanjih dejavnikov. Trdila je, da se je uvoz zmanjšal med pandemijo COVID-19, ko so se stroški prevoza zabojnikov povečali za štiri- do petkrat v primerjavi z običajnimi ravnmi. Nasprotno pa se je uvoz po vojni v Ukrajini izrazito povečal zaradi prepovedi uvoza zlitih aluminijevih oksidov iz Rusije v EU, nižjih prevoznin in nezadostne proizvodne zmogljivosti industrije Unije. Zato je družba Abranova trdila, da so bile razlike v obsegu uvoza med letoma 2020 in 2024 posledica zunanjega razvoja dogodkov brez primere in da bi ustrezna primerjava z ravnmi pred pandemijo COVID-19 pokazala, da ugotovljenih uvoznih trendov ni mogoče pripisati učinkom dampinškega uvoza.

(122)

Komisija je priznala, da so zunanji dejavniki, kot sta pandemija COVID-19 in vojna v Ukrajini, vplivali na splošne trgovinske tokove. Vendar ta razvoj ne postavlja pod vprašaj obstoja vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ne glede na širše motnje na trgu uvoz iz Kitajske vstopal v Unijo v znatnih količinah, povečeval tržni delež in bil ves čas cenovno nižji od prodajnih cen ter proizvodnih stroškov industrije Unije. Komisija je potrdila, da so ti elementi jasno pokazali, da je bil dampinški uvoz vzročno povezan s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, saj industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov, kar je povzročilo oviranje dviga cen in poslabšanje dobičkonosnosti.

(123)

Ker pripomb glede učinkov dampinškega uvoza ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 239 in 242 začasne uredbe potrjeni.

(124)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da uvoz iz tretjih držav slabi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Gospodarska zbornica CCCMC je trdila, da je uvoz iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ohranil znaten tržni delež v višini približno 15 % in da so bile njegove cene dosledno precej nižje od prodajnih cen industrije Unije.

(125)

Komisija je izpostavila, da so imele v primerjavi s Kitajsko druge tretje države v obravnavanem obdobju omejeno prisotnost na trgu Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 244 začasne uredbe, se je skupni tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, zmanjšal z 22 % leta 2021 na 15 % v obdobju preiskave. Glavne tretje države izvoznice, tj. Ukrajina, Združene države Amerike, Brazilija in Bahrajn, so vsaka predstavljale med 2 % in 5 % trga Unije, njihovi tržni deleži pa so v obravnavanem obdobju ostali na splošno stabilni.

(126)

Komisija je poleg tega ugotovila, da sta Ukrajina in Bahrajn v obdobju preiskave sicer prodajala po nižjih cenah kot Kitajska, vendar je bil njun skupni učinek na trg Unije zaradi skromnih tržnih deležev minimalen. Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile na splošno višje od cen uvoza iz Kitajske. Komisija je sklenila, da učinek uvoza iz tretjih držav ne oslabi vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ter potrdila sklepe iz uvodnih izjav 243 do 246 začasne uredbe.

(127)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, združenji PRE in DFFI ter družba Reckel so trdili, da poslabšanje izvozne učinkovitost industrije Unije slabi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega so trdili, da zmanjšanja izvozne učinkovitosti ni mogel povzročiti kitajski izvoz na tretje trge in da nezmožnost industrije Unije, da bi vsaj ohranila svoj obseg izvoza, ni vzročno povezana s cenovnim pritiskom kitajskega izvoza.

(128)

Komisija je potrdila, da poslabšanja izvozne uspešnosti učinkovitosti Unije ni pripisala kitajskemu izvozu na tretje trge. Izpostavila je, da je izvoz v obravnavanem obdobju predstavljal le približno 14 % celotne prodaje industrije Unije. Zato je menila, da bi lahko izvoz v tretje države le malo vplival na škodo industrije Unije v obdobju preiskave, zato ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(129)

Komisija je sklenila, da učinek izvozne učinkovitosti industrije Unije ne slabi vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ter potrdila sklepe iz uvodnih izjav 247 do 250 začasne uredbe.

(130)

Proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, združenji PRE in DFFI ter družba Reckel so trdili, da zmanjšanje povpraševanja in potrošnje v Uniji prekine ali precej oslabi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Združenji PRE in DFFI sta trdili, da je bilo znatno zmanjšanje povpraševanja po zlitem aluminijevem oksidu na trgu Unije predvsem posledica neugodnih makroekonomskih razmer od leta 2021. Sklicevali sta se zlasti na skupne učinke kratkotrajnega okrevanja po pandemiji, visokih stroškov energije, nizke rasti, inflacije in geopolitičnih napetosti, ki so znatno zmanjšali povpraševanje v sektorjih nižje v verigi, kot so jeklarstvo, gradbeništvo in avtomobilska industrija.

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 252 začasne uredbe, je Komisija izpostavila, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 %, prodaja Unije pa za 37 %, kar je povzročilo 9-odstotno izgubo tržnega deleža. Podobno se je v tem obdobju znatno zmanjšal tudi uvoz iz vseh drugih tretjih držav. Nasprotno pa se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju povečal za 16 %.

(132)

Komisija je opozorila, da obstoj drugih dejavnikov, ki vplivajo na industrijo Unije, ne prekine vzročne zveze, kadar se ugotovi, da je dampinški uvoz sam po sebi povzročil znatno škodo. V obravnavanem primeru je zmanjšanje potrošnje morda imelo določen vpliv, vendar je lahko imelo le omejeno vlogo in ne more pojasniti obsega ugotovljenega poslabšanja.

(133)

Komisija je sklenila, da zmanjšanje potrošnje v Uniji ne slabi vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ter potrdila sklepe iz uvodnih izjav 252 in 253 začasne uredbe.

(134)

Družbi Reckel in Abranova, združenji PRE in DFFI ter proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, so trdili, da zvišanje proizvodnih stroškov industrije Unije, zlasti zaradi višjih cen električne energije, inflacije in naraščajočih stroškov uvoženih surovin, prekine ali vsaj precej oslabi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(135)

Komisija je to trditev preučila že v začasni uredbi in ugotovila, da povečanje stroškov energije in surovin ne pojasnjuje ugotovljenega poslabšanja. Preiskava je zlasti pokazala, da je industrija Unije leta 2022, ko so bile cene energije najvišje, ostala dobičkonosna. To je bilo mogoče, ker se je del povečanih stroškov energije lahko prenesel na uporabnike. Industrija Unije je lahko zvišanje stroškov energije v letu 2022 prenesla zaradi izjemnega zvišanja cen uvoza iz Kitajske (za 44 % od leta 2021, glej preglednico 4 začasne uredbe), kar je znatno ublažilo podporni učinek tega uvoza. Vendar so se leta 2023 cene uvoza iz Kitajske močno znižale in dosegle skoraj ravni iz leta 2021, kar je znatno povečalo pritisk na zniževanje cen industrije Unije. V teh okoliščinah industrija Unije ni mogla več prenesti stroškov energije, čeprav so se ti stroški v primerjavi z letom 2022 znižali. Komisija je izpostavila, da industrija Unije leta 2023 in v obdobju preiskave, ko so se cene energije znižale, zaradi pritiska nizkocenovnega uvoza iz LRK ni več mogla ustrezno prilagoditi svojih cen, kar je povzročilo zlom dobičkonosnosti. Prav tako ni bila ugotovljena nobena sistemska slabost v zvezi s cenami surovin.

(136)

Ker v sklepni fazi niso bili predloženi nobeni novi dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti drugačen sklep, Komisija potrjuje svojo oceno iz uvodnih izjav 254 do 259 začasne uredbe, da višji proizvodni stroški ne morejo prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(137)

Združenji PRE in DFFI sta trdili, da bi bilo treba vse dejavnike, ki prispevajo k škodi, oceniti kumulativno, vključno z zmanjšanjem potrošnje v Uniji, slabimi izvoznimi rezultati Unije, naraščajočimi stroški energije in surovin ter uvozom iz Kitajske in drugih tretjih držav. Trdili sta, da ti dejavniki, posamično in tudi skupaj slabijo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je domnevno utrpela industrija Unije.

(138)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 132 zgoraj, je Komisija opozorila, da obstoj drugih dejavnikov, ki vplivajo na industrijo Unije, ne prekine vzročne zveze, kadar se ugotovi, da je dampinški uvoz, obravnavan ločeno, povzročil znatno škodo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ne glede na druge dejavnike, obravnavane posamično ali kumulativno, uvoz iz Kitajske vstopal v Unijo v znatnih količinah, povečeval tržni delež in bil ves čas cenovno nižji od prodajnih cen ter proizvodnih stroškov industrije Unije. Komisija je poleg tega potrdila, da industrija Unije kljub naraščajočim proizvodnim stroškom ni mogla ustrezno prilagoditi svojih cen, kar je povzročilo oviranje dviga cen in poslabšanje dobičkonosnosti. To dokazuje, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, vzročno povezana z dampinškim uvozom.

(139)

Ker drugih pripomb glede vzročne zveze ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 267 do 270 začasne uredbe.

(140)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 88 do 90, je Komisija potrdila, da je analiza škode reprezentativna in odraža dejansko konkurenco na trgu. Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodna izjava 280 začasne uredbe potrdi. Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

(141)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(142)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 285 do 288 začasne uredbe, industrijo Unije sestavlja devet proizvajalcev iz različnih držav članic, ki zaposlujejo približno 962 delavcev. Večina teh proizvajalcev je podprla pritožbo, pri čemer ni bilo nasprotovanja začetku preiskave.

(143)

Industrija Unije trenutno deluje v razmerah, ki so ekonomsko nevzdržne, kar vodi v nevzdržno raven dobičkonosnosti. Stopnje dampinga, kot so določene v oddelku 3.5, so izjemno visoke. Ta dampinški uvoz je industriji Unije povzročil znatno škodo, kot je navedeno v oddelku 4.6, ter ogrozil njeno sposobnost preživetja in zmogljivost za delovanje pod normalnimi tržnimi pogoji.

(144)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije zaradi nadaljnjega oviranja dviga cen in zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo več izgub in verjetno zaprtje proizvodnih obratov, odpuščanje delavcev, na koncu pa zaprtje celih podjetij.

(145)

Taki rezultati bi lahko prekinili kontinuiteto evropske proizvodnje zlitega aluminijevega oksida ter pomenili dolgoročna tveganja za industrijsko odpornost in strateško avtonomijo Unije. Zliti aluminijev oksid je bistvena surovina pri proizvodnji širokega nabora končnih izdelkov, vključno z ognjevarnimi materiali, abrazivi in napredno keramiko, ti pa so nepogrešljivi za ključne sektorje, kot so proizvodnja jekla, drugih kovin, stekla in sorodnih materialov. Zaradi svojega strateškega pomena se šteje za občutljiv proizvod, vključno z vojaško in dvojno rabo (9). Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, vključno z izjemno trdoto in toplotno stabilnostjo, lahko zliti aluminijev oksid nadomesti le malo materialov. Strateški pomen in občutljivost tega proizvoda poudarjata potrebo po ohranjanju stabilne in varne dobavne verige v Uniji. Motnje bi lahko neposredno vplivale na gospodarsko varnost Unije, saj bi prizadele kritično industrijsko, energetsko in obrambno infrastrukturo, ki je odvisna od sestavnih delov na osnovi zlitega aluminijevega oksida, ter ogrozile odpornost dobavnih verig proti zunanjim pretresom, prisili ali drugim tveganjem.

(146)

Komisija je zato sklenila, da je v interesu Unije uvedba ukrepov, ki industriji Unije omogočajo povrnitev dela izgubljenih tržnih deležev in ponovno vzpostavitev poštene konkurence.

(147)

Uvoznik Traxys je trdil, da bi uvedba protidampinških ukrepov povzročila znatno zmanjšanje konkurence na trgu Unije. Poleg tega je trdil, da višjih stroškov ni mogoče prenesti na proizvajalce ognjevarnih izdelkov in da bi uvedba ukrepov povzročila zaprtje obratov proizvajalcev ognjevarnih izdelkov, izgubo kvalificiranih delovnih mest ter večjo odvisnost od uvoza končnih ognjevarnih izdelkov. Trdil je tudi, da bi imeli ukrepi za rjavi zliti aluminijev oksid zlasti resne in nesorazmerne učinke na evropsko jeklarsko industrijo.

(148)

Komisija je ugotovila, da so se argumenti družbe Traxys nanašali na splošno oceno trga, vključno z vplivom na uporabnike in jeklarsko industrijo, vendar ni predložila dodatnih informacij o interesih nepovezanih uvoznikov in trgovcev, ki bi presegale tiste, ki so bile že predložene in obravnavane v uvodnih izjavah 290 do 294 začasne uredbe. Komisija je opozorila, da so argumenti o višjih stroških za uporabnike, vključno s proizvajalci ognjevarnih materialov, obravnavani v oddelku 7.3. Poleg tega obravnava argumente o koncentraciji na trgu v oddelku 7.4.

(149)

Ker dodatnih pripomb glede normalne vrednosti ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav 289 do 294 začasne uredbe potrdijo.

(150)

Po začasni uredbi je več uporabnikov predložilo informacije, ki poudarjajo negativne učinke, ki so jih že doživljali po uvedbi začasnih ukrepov, zlasti nezmožnost prenosa zvišanja cen na stranke. Ti pomisleki so bili izraženi in pojasnjeni tudi v začasni fazi, ko so uporabniki trdili, da bi uvedba protidampinških dajatev znatno povečala njihove stroške, ki bi jih bilo težko prenesti na stranke. Uporabniki so trdili, da bi to lahko ogrozilo njihovo dobičkonosnost in konkurenčnost. Nekateri uporabniki so še opozorili, da bi lahko zvišanje stroškov, povezanih z dajatvami, ogrozilo njihovo operativno vzdržnost in s tem nadaljnjo sposobnost preživetja določenih proizvodnih dejavnosti v Uniji. Med morebitnimi posledicami so navedli zmanjšanje obsega poslovanja, selitev zunaj Unije in zaprtje podjetij.

(151)

Komisija je izpostavila, da so bile informacije, zbrane med preiskavo, obsežno dokumentirane, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 295 začasne uredbe. Približno 50 uporabnikov in združenj uporabnikov se je odzvalo in dejavno sodelovalo v postopku. Mnogi od teh uporabnikov so predložili popolne odgovore na vprašalnik, kar je Komisiji omogočilo temeljito in reprezentativno oceno razmer. Industrijska združenja v sektorjih abrazivov in ognjevarnih materialov so bila še posebno dejavna, saj so predložila obsežne in podrobne informacije. Ta združenja predstavljajo širok spekter gospodarskih subjektov, vključno z velikim številom malih in srednjih podjetij ter večjimi uporabniki. To zagotavlja, da podatki odražajo raznolikost in obseg industrij v Uniji nižje v verigi.

(152)

S socialno-ekonomskega vidika se na podlagi informacij industrijskih združenj ocenjuje, da industrija ognjevarnih materialov po vsej Uniji zaposluje približno 20 000 ljudi in ustvari letni promet v višini približno 4 milijarde EUR. Industrija abrazivov samo v Nemčiji in Italiji zagotavlja približno 8 400 delovnih mest, pri čemer v teh dveh državah članicah ustvari skupni letni promet v višini približno 2,3 milijarde EUR. Na podlagi informacij, ki so jih predložila združenja uporabnikov iz obeh sektorjev, industrija ognjevarnih materialov in industrija abrazivov v Uniji skupaj ustvarita približno 6,6 milijarde EUR letnega prometa in predstavljata 39 000 neposrednih delovnih mest v Uniji, od katerih bi jih bilo več kot 22 600 znatno in takoj ogroženih.

(153)

Tako ta sektorja pomembno prispevata k gospodarstvu in zaposlovanju v državah, v katerih sta dejavna. Poleg tega imata industrija abrazivov in industrija ognjevarnih materialov ključno vlogo pri proizvodnji jekla, kovin in stekla ter pri izdelavi orodij za rezanje, brušenje, poliranje in zaključno obdelavo, ki so bistvena za proizvodne procese v sektorjih, kot so avtomobilska, letalska in gradbena industrija.

(154)

Komisija je izpostavila, da je bilo glede na odgovore na vprašalnik za uporabnike približno 50 % zlitih aluminijevih oksidov, ki se uporabljajo v sektorju abrazivov, in približno 65 % zlitih aluminijevih oksidov, ki se uporabljajo v sektorju ognjevarnih materialov, s poreklom iz Kitajske. Ti podatki odražajo znatno odvisnost industrij nižje v verigi od zlitega aluminijevega oksida kitajskega porekla. Čeprav znaten delež dobave izvira iz drugih virov, kar bi lahko ublažilo skupni vpliv dajatev na stroške nekaterih podjetij, je Komisija ugotovila tudi, da je zanašanje na poceni dampinški uvoz iz Kitajske še vedno znatno. Pri uporabnikih, ki so močno odvisni od kitajskega materiala, bi vsako zvišanje cen zaradi uvedbe dajatev vplivalo na proizvodne stroške.

(155)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 300 začasne uredbe, je Komisija pri ocenjevanju morebitnega vpliva na proizvodne stroške ocenila, da bi lahko uvedba dajatev povzročila povečanje stroškov za uporabniške industrije v razponu od 10 % do 30 %, odvisno od posameznega podjetja in sektorja, ob predpostavki, da je 100 % zlitih aluminijevih oksidov uvoženih iz Kitajske. Natančneje, industriji ognjevarnih materialov bi lahko grozilo povečanje stroškov za 10 % do 30 %, v industriji abrazivov pa bi se lahko stroški povečali za 10 % do 23 %. Zato je Komisija sklenila, da so uporabniki v svojih proizvodnih stroških zelo izpostavljeni nihanjem cen zlitih aluminijevih oksidov.

(156)

Komisija je zato priznala ekonomsko ranljivost uporabniških industrij. Uporabniške industrije so zelo razdrobljene in zajemajo širok nabor gospodarskih subjektov z različno sposobnostjo absorbiranja zvišanja stroškov. Za nekatere uporabnike bi lahko zvišanje stroškov zaradi protidampinških dajatev ogrozilo operativno vzdržnost. To bi lahko povzročilo zmanjšanje obsega poslovanja, selitev dejavnosti zunaj EU ali zaprtja podjetij.

(157)

Glede na sestavo uporabniških industrij, ki vključuje velika svetovna podjetja in tudi številna mala in srednja podjetja, bi lahko bili manjši ali stroškovno občutljivejši gospodarski subjekti še posebno močno prizadeti. Komisija je priznala, da manjša podjetja morda ne bodo mogla absorbirati dodatnih stroškov in bi lahko bila prisiljena prenehati poslovati. Večja podjetja pa bi verjetneje preusmerila proizvodnjo v obstoječe obrate zunaj Unije.

(158)

Na podlagi navedenega je Komisija priznala visoko tveganje deindustrializacije v sektorjih nižje v verigi. Številna podjetja v sektorjih ognjevarnih izdelkov in abrazivov že poslujejo z izgubo, njihova finančna krhkost pa neposredno ogroža trajnostnost industrijske dejavnosti na področjih, ki so v strateškem interesu Unije.

(159)

Nekatere strani v industriji ognjevarnih materialov so trdile, da bi nadomestitev uvoza iz Kitajske ogrozila zanesljivost oskrbe za industrijo ognjevarnih materialov v Uniji glede na omejene proizvodne zmogljivosti industrije Unije pri vrstah izdelkov, ki so za ta sektor najpomembnejši, zlasti pri ognjevarnem in rjavem zlitem aluminijevem oksidu. Navedle so, da je industrija Unije tradicionalno usmerjena v proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida za abrazivne namene, ki predstavlja večji delež celotnega povpraševanja, se prodaja po višjih cenah in ima koristi od ekonomije obsega, kar omogoča učinkovitejšo racionalizacijo stroškov. Navedle so tudi, da uvoz iz tretjih držav ne more predstavljati zanesljivega alternativnega vira dobave, saj njihov tržni delež ostaja omejen.

(160)

Združenje VDS je poleg tega trdilo, da ni dovolj, da se proizvodne zmogljivosti ocenjujejo skupaj, saj primanjkuje zmogljivosti za proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida določenih kakovostnih razredov, obdelav in velikosti zrn. Trdilo je še, da tudi v tretjih državah pogosto ni mogoče pridobiti izdelkov enake kakovosti, kot so izdelki s poreklom iz Kitajske.

(161)

Komisija je ugotovila, da je industrija Unije sposobna oskrbovati trg Unije z zadevnim izdelkom v zahtevanih količinah, tudi kar zadeva različne vrste, kakovostne razrede, obdelave in velikosti zrn. Čeprav se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske znatno zmanjšal, je Komisija ugotovila, da je industrija Unije v tem obdobju znatno premalo izkoriščala svojo proizvodno zmogljivost, kot je navedeno v uvodnih izjavah 206 do 208 in 308 začasne uredbe. Potrdila je, da razpoložljiva dodatna zmogljivost vključuje proizvodnjo ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida in rjavega zlitega aluminijevega oksida. Potrdila je še, da se znaten delež razpoložljive dodatne zmogljivosti nanaša na proizvodnjo rjavega zlitega aluminijevega oksida, ki je bodisi na voljo takoj bodisi lahko začne obratovati v zelo kratkem času.

(162)

Poleg tega je Komisija ponovno poudarila, da uvoz iz tretjih držav poleg proizvodnje industrije Unije še naprej predstavlja zanesljiv vir zlitega aluminijevega oksida, kot je navedeno v uvodnih izjavah 304 in 305 začasne uredbe. Čeprav so bile tretje države v obdobju preiskave na trgu Unije v primerjavi s Kitajsko prisotne le v omejenem obsegu, je Komisija izpostavila, da je bilo po uvedbi začasnih ukrepov na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov že zaznano zmerno povečanje uvoza iz tretjih držav. Ta razvoj potrjuje, da poteka postopek prilagajanja v skladu s pričakovanji, glede na njegovo postopno naravo pa je mogoče razumno pričakovati nadaljnje povečanje uvoza iz tretjih držav, saj gospodarski subjekti širijo ali vzpostavljajo svojo prisotnost na trgu Unije. Poleg tega Komisija ni našla dokazov za trditev, da so izdelki iz tretjih držav slabše kakovosti v primerjavi z izdelki s poreklom iz Kitajske. Informacije, ki so na voljo Komisiji, kažejo, da so proizvajalci v tretjih državah sposobni dobavljati zliti aluminijev oksid s primerljivimi specifikacijami in zmogljivostnimi značilnostmi.

(163)

Poleg tega so nekatere strani trdile, da je kitajski izvoz zlitega aluminijevega oksida v Unijo bistven za ohranjanje konkurence na trgu Unije, zlasti glede na omejene alternativne vire. Zatrjevale so, da tudi če Komisija ne namerava izključiti kitajskih proizvajalcev, bi predlagane protidampinške dajatve to dejansko povzročile z zvišanjem njihovih cen nad ravni Unije, kar bi povzročilo koncentracijo na trgu, zmanjšanje konkurence in morebitno škodo za uporabnike nižje v verigi.

(164)

Komisija je opozorila, da je namen protidampinških ukrepov ponovna vzpostavitev poštenih pogojev trgovanja, ki jih izkrivlja dampinški uvoz, ne pa izključitev kitajskih proizvajalcev izvoznikov s trga Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 311 začasne uredbe, je Komisija potrdila, da ni bil predložen noben utemeljen dokaz o tem, da bi imela uvedba ukrepov resne škodljive učinke na strukturo trga, vključno s protikonkurenčnim ravnanjem industrije Unije, ki bi negativno vplivalo na gospodarske subjekte nižje v verigi.

(165)

Preiskava je pokazala, da bi potrditev začasnih ukrepov, kot so bili oblikovani, povzročila veliko tveganje deindustrializacije v sektorjih nižje v verigi. Številna podjetja v sektorjih ognjevarnih izdelkov in abrazivov že poslujejo z izgubo, njihova finančna krhkost pa neposredno ogroža trajnostnost industrijske dejavnosti na področjih, ki so v strateškem interesu Unije.

(166)

Hkrati bi neuvedba ukrepov imela negativne in nepopravljive posledice za industrijo Unije, saj bi nadaljnje zniževanje cen in upad prodaje pospešila finančne izgube in povzročila zaprtje proizvodnih obratov. To bi lahko ogrozilo kontinuiteto evropske proizvodnje zlitega aluminijevega oksida, ki je ključen material za strateške sektorje, kot sta jeklarstvo in obramba, pa tudi za druge občutljive uporabe. To bi omajalo industrijsko odpornost in strateško avtonomijo Unije.

(167)

Zato in za preprečitev izginotja industrije Unije ali industrije nižje v verigi je Komisija menila, da je obliko ukrepov primerno prilagoditi, kot je obravnavano v oddelku 8.

(168)

Komisija je po objavi začasnih ukrepov nadaljevala zbiranje informacij in se vključila v obsežen postopek posvetovanja. Ta postopek je zaznamovala visoka stopnja interakcije z zainteresiranimi stranmi, vključno z zaslišanji, pisnimi prispevki, predstavitvami in podrobno izmenjavo informacij s proizvajalci in uporabniki v Uniji.

(169)

Družba Saint-Gobain je predložila predlog za razširitev protidampinških dajatev na zadevni izdelek, vključen v izdelke nižje v verigi. Trdila je, da bi ta predlog zagotovil enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na podrejenih trgih, saj bi preprečil, da bi proizvajalci iz tretjih držav, ki uporabljajo zliti aluminijev oksid, ki je po nepoštenih cenah uvožen iz Kitajske, pridobili konkurenčno prednost pred proizvajalci Unije, ki delujejo na teh trgih.

(170)

Komisija je menila, da tak pristop v okviru sedanje preiskave ne bi bil mogoč. Opozorila je, da se je protidampinška preiskava uvoza zlitega aluminijevega oksida začela v omejenem obsegu, ki je zajemal le zadevni izdelek. Zato ugotovitev glede dampinga in škode ni mogoče pravno uporabiti za izdelke nižje v verigi brez ločene preiskave. Komisija je dalje ugotovila, da bi izvajanje takega predloga povzročilo znatne praktične težave, saj bi bilo preverjanje vsebnosti zlitega aluminijevega oksida v končnih izdelkih izjemno zapleteno. Zato je bil predlog zavrnjen.

(171)

Ob upoštevanju interesov, opisanih v oddelku 7 zgoraj, Komisija meni, da je brezcarinska tarifna kvota najboljša oblika ukrepa za uravnoteženje različnih zadevnih interesov, in sicer za zaščito položaja proizvajalcev Unije, medtem ko se na strani uporabnikov preprečijo stroškovni pretresi, ublaži vpliv stroškov, zagotovi dovolj časa za prilagoditev in zmanjša odvisnost od Kitajske.

(172)

Ob upoštevanju potrebe po zaščiti proizvajalcev Unije, ki jim dampinški uvoz povzroča škodo, bi moral biti ob hkratnem zmanjševanju stroškov za uporabnike in zmanjševanju odvisnosti od Kitajske dokončni protidampinški ukrep v obliki brezcarinske tarifne kvote. Uvoz zadevnega izdelka v mejah te kvote je oproščen protidampinške dajatve. Vendar se za uvoz, ki presega obseg kvote, uporablja polna protidampinška dajatev, kot je določena v tej uredbi.

(173)

Komisija je nato določila ustrezno raven za takšno kvoto. Izhodišče je bila ocena, kaj proizvajalci Unije potrebujejo za nadaljnjo sposobnost preživetja. To je vključevalo opredelitev obsega prodaje, potrebnega za ohranjanje stabilne prisotnosti na trgu, na podlagi zgodovinskih podatkov iz obdobij, ko je bila industrija konkurenčna in dobičkonosna.

(174)

Naslednji korak je bil premislek, kako bi se lahko razvijal uvoz iz tretjih držav. Upoštevala se je velikost trga Unije. Na podlagi ponudbe Unije in predvidenega uvoza iz tretjih držav je bil preostali obseg določen kot raven, ki jo zajema brezcarinska kvota.

(175)

Na podlagi te ocene je Komisija določila brezcarinsko tarifno kvoto z začetno količino 60 000 ton za leto 2026. Ta kvota je zasnovana tako, da se v petletnem obdobju postopoma zmanjšuje za 7 500 ton na leto, do konca obdobja, to je do leta 2030, pa doseže 30 000 ton.

(176)

Brezcarinska tarifna kvota se upravlja po načelu „prvi prispe, prvi dobi“. Za zagotovitev širokega in pravičnega dostopa je bila kvota razdeljena (1) po proizvodih, z ločenimi dodelitvami za rjavi zliti aluminijev oksid in beli zliti aluminijev oksid, (2) po zrnavosti, da se zagotovi uravnotežena porazdelitev med različnimi vrstami uporabe, in (3) časovno, s četrtletnimi porazdelitvami, da se ohrani razpoložljivost skozi vse leto. Ta struktura zagotavlja, da ukrep podpira sorazmeren dostop med sektorji in se odziva na potrebe posameznih panog.

(177)

Kar zadeva pričakovani vpliv obsega brezcarinske tarifne kvote na zainteresirane strani, je Komisija opozorila na naslednje:

(178)

Za industrijo Unije je brezcarinski obseg temeljil na referenčni točki, ko je industrija že dosegala razumne stopnje dobička. Zasnovan je bil tako, da ohranja to raven dobičkonosnosti, hkrati pa povečuje prodajo, tržni delež in proizvodnjo. Z zmanjšanjem obsega uvoza iz Kitajske po nepoštenih cenah naj bi industrija Unije delovala v stabilnejšem okolju, kar bi omogočilo boljše upravljanje cen in trajno dobičkonosnost.

(179)

Natančneje, prodaja industrije Unije naj bi se leta 2026 povečala za 84 %, do leta 2031 pa za 95 %, s čimer bi se prodaja, ugotovljena v obdobju preiskave, skoraj podvojila. Izkoriščenost zmogljivosti naj bi se s 43 % v obdobju preiskave povečala na 67 % leta 2026, najvišjo vrednost 71 % pa dosegla do leta 2031, kar pomeni 65-odstotno izboljšanje. Tržni delež naj bi se z 32 % v obdobju preiskave povečal na 59 % leta 2026, do leta 2031 pa dosegel 63 %, kar pomeni 96-odstotno povečanje, s čimer bi se raven, ugotovljena v obdobju preiskave, skoraj podvojila. Kar zadeva cene, so bile natančne napovedi zaradi omejenih podatkov negotove. Na prihodnje ravni cen bi lahko vplivalo več dejavnikov, na primer trendi potrošnje, mednarodne primerjave cen, kitajski nabor izdelkov in spremembe proizvodnih stroškov.

(180)

Glede na te predvidene izboljšave pri prodaji, izkoriščenosti zmogljivosti in tržnem deležu je bila brezcarinska tarifna kvota oblikovana tako, da zagotavlja nadaljnjo sposobnost preživetja industrije Unije. Ukrep z zagotavljanjem predvidljivega okvira za uvoz proizvajalcem omogoča, da izkoristijo pričakovano rast, prilagodijo svoje proizvodne in naložbene načrte ter ohranijo svoj položaj na trgu.

(181)

Glede na veliko raznolikost vključenih podjetij je bilo težko oceniti natančen vpliv predlaganega ukrepa na uporabniške industrije. Vendar pristop brezcarinskih tarifnih kvot zagotavlja prehodno obdobje za ublažitev začetnega stroškovnega vpliva, saj uporabnikom omogoča, da se prilagodijo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, zagotovitvijo potrebnih certifikatov za izdelke in uskladitvijo z zahtevami strank. Poleg tega ukrep še naprej zagotavlja znaten brezcarinski obseg ter uvaja predvidljiv in pregleden okvir, ki je oblikovan tako, da podpira strateško načrtovanje in omogoča manj moteč prehod.

(182)

Natančneje, če se kot referenca upošteva obdobje preiskave, bi ukrep omogočil, da bi 37 % kitajskega uvoza v prvem letu, torej leta 2026, vstopilo v Unijo brez dajatev. Brezcarinska kvota je bila oblikovana tako, da bi se postopoma zmanjševala, do leta 2030 pa dosegla 19 %. Dostop do teh količin, oproščenih dajatev, je bil namenjen zagotovitvi takojšnjega in znatnega zmanjšanja stroškov za podjetja, odvisno od njihovega nabora izdelkov in virov dobave, v primerjavi s standardno uvedbo dajatev.

(183)

Po dokončnem razkritju in dodatnem dokončnem razkritju je več strani izpodbijalo količine, določene v brezcarinski kvoti. Po eni strani so strani, ki so predstavljale industrijo Unije, trdile, da poslujejo v gospodarsko nevzdržnih razmerah, njihovo sposobnost preživetja pa neposredno ogroža zniževanje cen. Po njihovem mnenju so zato ukrepi bistveni za ponovno vzpostavitev poštene konkurence in obnovitev izgubljenega tržnega deleža. Nadalje so trdile, da bi bilo treba pri oblikovanju obsega brezcarinskih kvot povečati izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije in da v skladu s tem brezcarinske kvote ne smejo biti dovoljene ali pa jih je treba znatno zmanjšati. Poleg tega so trdile, da bi bilo za brezcarinsko kvoto namesto petletnega obdobja ustreznejše triletno obdobje, saj uporabnikom zagotavlja dovolj časa, da zmanjšajo odvisnost in diverzificirajo svoje dobavitelje.

(184)

Po drugi strani so uporabniške industrije trdile, da kvote na trenutnih ravneh ne zadostujejo za odpravo pomislekov gospodarskih subjektov nižje v verigi, in so pozvale k nadaljnjemu znižanju dajatev skupaj z občutnim povečanjem obsega kvot. Izpodbijale so metodologijo Komisije za ocenjevanje izkoriščenosti zmogljivosti in trdile, da so zmanjšanja kvot prestrma. Poleg tega so trdile, da je potreben večji začetni obseg prostih kvot, da se uporabniškim industrijam zagotovi ustrezna možnost za prilagoditev njihovih dejavnosti in diverzifikacijo virov oskrbe, ter da je treba postopno zmanjševanje brezcarinske kvote v prvih treh letih odpraviti.

(185)

Komisija je potrdila, da je njena metodologija zanesljiva, utemeljena na zgodovinskih podatkih in dejanskih dokazih, zbranih med preiskavo, vključno z informacijami o stroških, izkoriščenosti zmogljivosti, obsegu prodaje, odvisnosti od kitajskega uvoza in skupnih ravneh uvoza. Podobno je poudarila, da je v njeni metodologiji upoštevano, kaj proizvajalci Unije potrebujejo za nadaljnjo sposobnost preživetja. To je vključevalo določitev obsega prodaje, potrebnega za ohranitev stabilne prisotnosti na trgu. Hkrati je Komisija upoštevala tudi interese uporabnikov za oblikovanje brezcarinske kvote, ukrep pa še naprej zagotavlja znaten brezcarinski obseg in omogoča manj moteč prehod. Ukrep zlasti omogoča, da v prvem letu (2026) več kot 37 % kitajskega uvoza, registriranega v obdobju preiskave, vstopi v Unijo brez carin. Kvota se nato postopoma zmanjšuje, do leta 2030 pa doseže 19 %. Ta oblika bistveno blaži vpliv na stroške uporabnikov, zagotavlja prehodno obdobje za ublažitev začetnih učinkov ter čas za prilagoditev z iskanjem alternativnih dobaviteljev in zagotovitvijo potrebnih certifikatov za izdelke. Trditve so bile zato zavrnjene.

(186)

Po dokončnem razkritju je več strani izpodbijalo opiranje Komisije na uvoz iz tretjih držav. Več uporabnikov je trdilo, da te države ne morejo realno zapolniti vrzeli v dobavi in da so predpostavke Komisije preveč optimistične. Na podlagi tega so trdile, da bi bilo treba povečati obseg brezcarinskih kvot. Zlasti so poudarile, da se je Brazilija umaknila s trga Unije zaradi tarif Združenih držav Amerike, da je proizvodnjo v Ukrajini prekinila trenutna vojna in da je Indija sama odvisna od uvoza iz Kitajske. Nasprotno pa je industrija Unije trdila, da obstajajo tehtni razlogi, da se pričakuje, da bo uvoz iz tretjih držav po uvedbi protidampinških dajatev hitreje vstopil na trg Unije. V skladu s tem je trdila, da bi bilo treba obseg brezcarinskih kvot znatno zmanjšati. Sklicevala se je zlasti na Ukrajino, ki je povečala svoje proizvodne zmogljivosti in javno ponudila razširitev izvoza v Unijo.

(187)

Komisija je izpostavila, da je njena ocena povečanja uvoza iz tretjih držav temeljila na zgodovinskih podatkih o uvozu. Po eni strani se je s to metodologijo upoštevalo, da do morebitnega povečanja ne bi prišlo nenadoma, temveč postopoma, da se doseže najvišja raven uvoza, zabeležena leta 2021. Po drugi strani je Komisija upoštevala tudi dejanske uvozne tokove iz tretjih držav po uvedbi začasnih ukrepov. Ti podatki so pokazali, da se je uvoz v nasprotju s trditvami uporabnikov povečeval, vendar se ni močno povečal, kot je trdila industrija Unije. Glede na nasprotne in protislovne argumente, ki so jih predstavile različne strani, je Komisija izpostavila, da se njena metodologija opira na ugotovljene zgodovinske podatke o uvozu in tudi na opažene uvozne dejavnosti tretjih držav v mesecih po uvedbi začasnih ukrepov. Zato je menila, da je njen pristop utemeljen, zanesljiv in podprt z dejanskimi dokazi. Trditve so bile zato zavrnjene.

(188)

Kot je pojasnjeno v zgornjem oddelku, bi bilo treba brezcarinsko tarifno kvoto upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“.

(189)

Za zagotovitev širokega in pravičnega dostopa je kvota razdeljena takole: po proizvodu, z ločenimi dodelitvami za rjavi zliti aluminijev oksid in beli zliti aluminijev oksid, ter po zrnavosti, da se zagotovi uravnotežen dostop za glavne uporabniške sektorje. Poleg tega bi bilo treba kvoto razdeliti na četrtletni ravni, da se zagotovi razpoložljivost vse leto.

(190)

S to strukturo naj bi se zagotovilo, da bo brezcarinska tarifna kvota pravično razdeljena in prilagojena posebnim potrebam različnih industrij.

(191)

Komisija se je pri ločevanju vrst izdelkov osredotočila na glavni značilni kategoriji: rjavi zliti aluminijev oksid in beli zliti aluminijev oksid, ob upoštevanju izvedljivosti obstoječe nomenklature in razlikovanja oznak TARIC.

(192)

Komisija je na podlagi preteklih podatkov o uvozu, informacij, zbranih z vprašalniki, ter stališč zainteresiranih strani ocenila ravni potrošnje rjavega zlitega aluminijevega oksida in belega zlitega aluminijevega oksida v Uniji, prodajo in proizvodnjo industrije Unije, njeno proizvodno zmogljivost ter stopnjo odvisnosti uporabnikov od uvoza iz Kitajske. V oceni je bila upoštevana tudi izvedljivost nabave pri alternativnih dobaviteljih, bodisi s sedežem v Uniji bodisi iz tretjih držav, po stroškovnih ravneh, ki za uporabnike ne bi povzročile motečih cenovnih šokov.

(193)

Na podlagi navedenega je Komisija 70 % brezcarinske kvote dodelila rjavemu zlitemu aluminijevemu oksidu in 30 % belemu zlitemu aluminijevemu oksidu. Glede na cenovno specifičnost sol-gela bi vključitev sol-gela v količino, dodeljeno belemu zlitemu aluminijevemu oksidu, povzročila neustrezno uporabo kvote. Za sol-gel korund je vzpostavljena ločena kvota.

(194)

Za zagotovitev uravnotežene porazdelitve količin med glavnimi uporabniškimi industrijami, in sicer abrazivi in ognjevarnimi materiali, je Komisija kvoto dodelila tako, da je obema sektorjema omogočila dostop do ustreznih deležev brezcarinske kvote.

(195)

V ta namen je Komisija na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, vključno s preteklimi podatki o uvozu in deleži tržne porabe za oba sektorja, ocenila relativne potrebe in odvisnost vsake industrije od oskrbe.

(196)

Na podlagi navedenega je Komisija 60 % kvote dodelila sektorju abrazivov in 40 % sektorju ognjevarnih materialov.

(197)

Ustvarijo se posebne oznake TARIC, ki temeljijo na zrnavosti in tehničnem opisu izdelka. Čeprav obstaja prekrivanje, te oznake učinkovito razlikujejo med uporabami v sektorju abrazivov in sektorju ognjevarnih materialov, pri čemer razvrstitev še vedno temelji na fizikalnih značilnostih izdelka.

(198)

Brezcarinsko kvoto je treba razdeliti četrtletno, da se zagotovi enakomerna porazdelitev uvoza med letom in prepreči, da bi se znaten uvoz izdelkov kopičil na začetku obdobja, da bi se izognili morebitnim dajatvam. Neporabljene četrtletne dodelitve tarifnih kvot je treba samodejno prenesti v naslednje obdobje.

(199)

Obseg brezcarinske tarifne kvote se bo postopoma zmanjševal. Zmanjšanje se izvede vsako leto po začetku veljavnosti te uredbe, začenši s 60 000 tonami, nato pa se zmanjša za 7 500 ton na leto in doseže 30 000 ton.

(200)

To letno zmanjšanje količinske kvote naj bi postopoma omejilo škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kar bi proizvajalcem Unije omogočilo, da si opomorejo in sčasoma obnovijo sposobnost preživetja.

(201)

Za uporabnike je ta pristop zasnovan tako, da podpira upravljanje stroškov z izogibanjem nenadnim cenovnim vplivom na ključne vložke. Namen tega je zagotoviti čas za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, diverzifikacijo dobaviteljev ter izpolnjevanje zahtev glede certificiranja in standardov strank. Predlagana časovnica je zagotovila predvidljivost, uporabnikom pa omogočila načrtovanje ter prilagajanje poslovanja.

(202)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da sistem brezcarinskih tarifnih kvot, zlasti njihovo upravljanje po načelu „prvi prispe, prvi dobi“, ni primeren. Trdile so, da tak sistem nesorazmerno koristi velikim kupcem, mala in srednja podjetja postavlja v slabši položaj ter spodbuja špekulativno ravnanje in kopičenje zalog. Po mnenju teh strani bi bila MSP oškodovana, saj drugače od velikih trgovcev ne morejo hitro kopičiti zalog ali opraviti carinjenja, zaradi česar so odvisna od posrednikov. Za zagotovitev pravičnega dostopa so pozvale k zaščitnim metodam dodeljevanja, kot so dnevne uvozne omejitve in posebne kvote za MSP.

(203)

Komisija je izpostavila, da je sistem brezcarinskih tarifnih kvot oblikovan tako, da zagotavlja širok in pravičen dostop. Določa razlikovanje po proizvodih, pri čemer razlikuje med rjavim zlitim aluminijevim oksidom in belim zlitim aluminijevim oksidom, po času, z razdelitvijo na četrtletja, in po zrnavosti, s čimer dejansko ustvarja razlike glede na vrsto uporabnikov. Namen te razdrobljenosti kvote je preprečiti koncentracijo in omogočiti koristi širokemu krogu gospodarskih subjektov. Glede predloga za dnevne uvozne omejitve na podjetje je Komisija ugotovila, da bi bilo tak mehanizem težko izvajati in bi ustvaril nesorazmerna upravna bremena na nacionalni carinski ravni. Poleg tega je izpostavila, da bi lahko MSP imela koristi od sistema sama in prek uveljavljenih uvoznikov, ki, kakor je bilo potrjeno med preiskavo, delujejo kot prenosni kanal med kitajskimi izvozniki in MSP. Ker MSP pogosto ne uvažajo neposredno, je vloga uveljavljenih uvoznikov bistvena pri zagotavljanju njihovega dostopa do materiala. Uvedba dnevnih omejitev na podjetje bi lahko ta kanal blokirala, v praksi pa ogrozila dostop, ki ga potrebujejo MSP. Trditev je bila zato zavrnjena.

(204)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da je Komisijino razlikovanje med abrazivnimi in ognjevarnimi razredi umetno in tehnično neutemeljeno. Trdile so, da sta ti kategoriji fizikalno in kemijsko zamenljivi ter da carinski organi nimajo sredstev za uveljavljanje takega razlikovanja. Dalje so trdile, da bi lahko brez strožjega nadzora del kvote porabile industrije, ki niso predvideni uporabniki. Za odpravo teh pomislekov so pozvale k uvedbi certificiranja končnih uporabnikov.

(205)

Komisija je izpostavila, da je izdelek v preiskavi sicer enak, vendar so bile posebne oznake TARIC določene na podlagi zrnavosti in tehničnega opisa izdelka. Čeprav obstaja nekaj prekrivanja, te oznake dejansko v veliki meri razlikujejo potrošnjo med uporabami v sektorju abrazivov in sektorju ognjevarnih materialov. Razvrstitev je zato trdno utemeljena na fizikalnih značilnostih izdelka, kar zagotavlja, da je razlikovanje tehnično utemeljeno in izvršljivo. Komisija je poleg tega poudarila, da bi bila uvedba izvzetja za posebno rabo težko izvedljiva in bi ustvarila nesorazmerna upravna bremena glede na veliko število potencialnih uporabnikov. Poleg tega bi tako izvzetje lahko ogrozilo vlogo tradicionalnih uvoznikov, ki delujejo kot dejanski mehanizem prenosa med kitajskimi izvozniki in MSP. Ker MSP v mnogih primerih ne uvažajo neposredno, se pri zagotavljanju dostopa do materiala opirajo na uveljavljene uvoznike. Uvedba certificiranja za končne uporabnike bi lahko ta kanal blokirala, dostop MSP pa ogrozila, namesto da bi ga zaščitila. Trditev je bila zato zavrnjena.

(206)

Po dokončnem razkritju so nekatere strani izpodbijale obseg brezcarinskih kvot v okviru kategorij izdelkov. Več zainteresiranih strani je trdilo, da je treba ognjevarni zliti aluminijev oksid izvzeti iz ukrepov ali da je treba za zliti aluminijev oksid, uvožen za proizvodnjo ognjevarnih izdelkov, namenjenih jeklarski industriji, uvesti izvzetje za posebno rabo. Druge strani so trdile, da je treba nekatere oblike izdelkov, kot sta sol-gel in kosi, izključiti iz obsega tarifne kvote ali da je treba povečati količine nekaterih vrst izdelkov, kot je zliti aluminijev oksid. Poleg tega je več zainteresiranih strani, ki zastopajo industrijo ognjevarnih izdelkov, nasprotovalo delitvi med ognjevarne izdelke in abrazive, pri čemer so trdile, da bi moralo biti odločilno merilo za razdelitev med uporabniškimi industrijami odvisnost in ne poraba.

(207)

Komisija je izpostavila, da je pri določitvi obsega kvot upoštevala celoten obseg proizvodov in uporabila dosledno metodologijo za vse proizvode, ki spadajo v ta obseg. Natančneje, skupni obseg kvote je določila v višini 60 000 ton, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 173 do 175. Od te količine je bilo 70 % dodeljenih rjavemu zlitemu aluminijevemu oksidu in 30 % belemu zlitemu aluminijevemu oksidu, kot je prav tako določeno v oddelku 8.3.1. Količine so bile nato sorazmerno razdeljene po ustreznih oznakah TARIC teh kategorij na podlagi deleža uvoza, ugotovljenega v obdobju preiskave.

(208)

Komisija je menila, da je ta metodologija zanesljiva, uravnotežena in sorazmerna, saj obravnava zadevni izdelek kot celoto, namesto da bi dajala prednost določeni tipologiji ali katero izključevala. Kot je bilo že ugotovljeno v oddelku 222, se vse oblike štejejo za del istega zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija izpostavila, da je bila metodologija, uporabljena za določitev razdelitve med uporabniškimi industrijami, zanesljiva, saj so se z njo upoštevale odvisnosti uporabnikov in tudi ravni porabe. V skladu s tem so bile trditve zavrnjene.

(209)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani menilo, da bi bilo treba vključiti klavzulo o pregledu, da bi se obravnavale morebitne spremembe okoliščin, vključno z razvojem proizvodnje v Uniji, uvozom iz tretjih držav in velikostjo trga Unije, ki bi upravičevale prilagoditev brezcarinske kvote.

(210)

Komisija je izpostavila, da lahko v skladu z osnovno uredbo začne pregled, kadar pride do sprememb okoliščin, vključno s spremembami skupne proizvodnje v Uniji, porabe zlitega aluminijevega oksida v Uniji in uvoza iz tretjih držav. Zato je menila, da vključitev ločene klavzule o pregledu ni upravičena.

(211)

Po dokončnem razkritju so proizvajalci izvozniki, ki jih zastopa CCCMC, trdili, da morajo imeti proizvajalci izvozniki, ki so sodelovali med preiskavo, prednost pri dodeljevanju kvot.

(212)

Komisija je izpostavila, da je brezcarinska tarifna kvota določena na podlagi interesa Unije za ublažitev vpliva ukrepov na uporabniške industrije in uravnoteženje interesov vseh strani, ne pa zato, da posameznim proizvajalcem izvoznikom zagotovi prednostno obravnavo. Zato je bila trditev, da morajo imeti sodelujoči proizvajalci prednost pri dodeljevanju kvote, zavrnjena.

(213)

Po dokončnem razkritju je več strani trdilo, da je bila vključitev oznake TARIC 2818 10 91 20, namenjene modremu sol-gelu, pod rjavi zliti aluminijev oksid netočna. Trdile so, da se modri sol-gel za namene razlikovanja vrst izdelkov v skladu z njihovo uvrstitvijo v TARIC ne sme šteti za posebno vrsto rjavega zlitega aluminijevega oksida. Trdile so, da je vsebnost aluminijevega oksida v modrem sol-gelu manjša od 98,5 %, zaradi česar se uvršča pod oznako KN 2818 10 91 , vendar je njegova zamenljivost s standardnimi izdelki iz rjavega zlitega aluminijevega oksida omejena. Dalje so trdile, da sol-gel za glavno surovino uporablja boehmit, ki je posebna vrsta aluminijevega oksida, medtem ko je aluminijev oksid tudi glavna surovina za izdelke iz belega zlitega aluminijevega oksida, zliti aluminijev oksid pa temelji na boksitu. Poleg tega so trdile, da obstaja višja stopnja zamenljivosti med modrim sol-gelom in belim sol-gelom, uvrščenima v oznaki TARIC 2818 10 11 10 in 2818 10 11 20, kot pa s standardnimi razredi rjavega zlitega aluminijevega oksida. Podobno so trdile, da bi vključitev modrega sol-gela pod rjavi zliti aluminijev oksid nesorazmerno dodelila količine nišni vrsti izdelka, kar bi ustvarilo tveganje, da bi lahko nesorazmerne količine modrega sol-gela vstopile v Unijo v okviru brezcarinske kvote. Na podlagi tega so zahtevale, da se modri sol-gel izključi iz kategorije rjavega zlitega aluminijevega oksida in obravnava ločeno v okviru brezcarinske tarifne kvote.

(214)

Komisija je to zahtevo skrbno ocenila in na podlagi predloženih argumentov ugotovila, da se modri sol-gel kljub temu, da vse vrste izdelkov, zajetih v preiskavi, predstavljajo isti zadevni izdelek in imajo ključne fizikalne, kemične in tehnične značilnosti, za namene razlikovanja vrst izdelkov v skladu z njihovo razvrstitvijo TARIC ne sme šteti za posebno vrsto rjavega zlitega aluminijevega oksida. Namesto tega ga je treba vključiti v kategorijo belega zlitega aluminijevega oksida. Ta sklep je bil tehnično utemeljen, vendar je temeljil tudi na premisleku, da bi vključitev modrega sol-gela pod rjavi zliti aluminijev oksid nesorazmerno dodelila količine nišni vrsti izdelka, kar bi ustvarilo tveganje, da bi lahko nesorazmerne količine modrega sol-gela vstopile v Unijo v okviru brezcarinske kvote.

(215)

Poleg tega je Komisija izpostavila, da je bil namen brezcarinske kvote in večje pravice v višini 70 % za rjavi zliti aluminijev oksid ublažiti vpliv na znatne količine porabe rjavega zlitega aluminijevega oksida pri večini uporabnikov. Vendar vključitev modrega sol-gela v to kategorijo zaradi majhne porabe ne bi bistveno spremenila splošne razpoložljivosti količin za uporabnike, bi pa po drugi strani lahko znatno škodovala industriji Unije.

(216)

Zato se je Komisija odločila, da oznako TARIC 2818 10 91 20 za namene razporeditve količin vključi pod beli zliti aluminijev oksid.

(217)

Poleg tega je več zainteresiranih strani trdilo, da so za sol-gel potrebne določene spremembe opisov TARIC zaradi tehnične natančnosti in da se prepreči morebitna napačna razvrstitev uvoženih izdelkov iz sol-gela. Te spremembe so vključevale pojasnilo, da sta sintrani in tudi predhodno sintrani sol-gel vključena v oznaki TARIC 2818 10 11 10 in 2818 10 91 20. Poleg tega so nekatere strani trdile, da je bila za oznako TARIC 2818 10 91 20 potrebna prilagoditev, da se prepreči uvoz nekaterih izdelkov iz sol-gela z manj kot 98,5 % aluminijevega oksida iz oznake TARIC 2818 10 91 99.

(218)

Komisija je to zahtevo skrbno preučila in na podlagi predloženih argumentov ugotovila, da so spremembe upravičene zaradi tehnične natančnosti in za preprečitev morebitne napačne razvrstitve uvoženih izdelkov iz sol-gela. Poleg tega je izpostavila, da je bil namen brezcarinske kvote ublažiti vpliv na znatne količine, od katerih je odvisna poraba uporabnikov. Sprememba oznak TARIC, ki se nanašajo na različico izdelka, glede na majhno porabo ne bi bistveno vplivala na splošno razpoložljivost količin za uporabnike in bi lahko preprečila napačno razvrstitev, ki bi lahko pomembno škodovala industriji Unije.

(219)

Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Imerys opozorila na tehnično netočnost v opisu ene od novih oznak TARIC za izdelke iz sol-gela in zahtevala popravek.

(220)

Komisija je ugotovila, da je bila pripomba točna, in ustrezno prilagodila opis ustreznih oznak TARIC.

(221)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(222)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in bi zanj morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“.

(223)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (10). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(224)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“.

(225)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti uporabe stopnje dajatve, ki temu sledi, v skladu s carinsko zakonodajo.

(226)

Če bi se obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(227)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz iz Kitajske uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(228)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel, in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(229)

Po dokončnem razkritju so nekatere strani trdile, da pobiranje začasnih dajatev na ravni stopenj dampinga ni upravičeno. Trdile so, da bi tako pobiranje pomenilo nesorazmerno breme za uporabnike in da se glede na to, da je bila oblika dokončnih ukrepov prilagojena, začasne dajatve ne bi smele pobirati v svoji trenutni obliki.

(230)

Komisija je izpostavila, da dokončni ukrepi določajo brezcarinsko tarifno kvoto, ki zajema del obsega uvoza iz Kitajske. Na podlagi uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave 62,6 % celotnega obsega uvoza ne bi bilo upravičenega do brezcarinske kvote in bi zato zanj veljale protidampinške dajatve. Da bi odražale dejanski delež uvoza, za katerega veljajo dajatve, in da se prepreči čezmerno pobiranje, ki presega tisto, kar je bilo določeno z dokončnimi ukrepi, je Komisija menila, da bi morale biti dajatve, pobrane v obdobju med uvedbo začasnih ukrepov in začetkom veljavnosti dokončnih ukrepov, sorazmerne z deležem uvoza, ki ne spada v tarifno kvoto, pri čemer se kot referenca upošteva obseg uvoza v obdobju preiskave, torej 62,6 % ravni dokončne dajatve. Ta pristop zagotavlja dosledno obravnavo uvoza, sorazmerno uporabo dajatev in preprečuje pobiranje presežkov nad ravnjo, določeno z dokončnimi ukrepi.

(231)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, je treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini 62,6 % stopenj dajatev, določenih v tej uredbi.

(232)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini 62,6 % stopenj dajatve, določene v tej uredbi.

(233)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(234)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(235)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. V ta namen je Komisija primerjala obseg uvoza med (i) obdobjem od prvega polnega meseca po začetku do zadnjega polnega meseca pred registracijo ter obdobjem od prvega polnega meseca po začetku do zadnjega polnega meseca pred sprejetjem začasnih ukrepov na eni strani in ustreznimi koledarskimi meseci obdobja preiskave na drugi strani, da bi upoštevala sezonskost, ter (ii) mesečnim povprečjem za ta obdobja z mesečnim povprečjem v celotnem obdobju preiskave.

(236)

Rezultat te analize je pokazal upad obsega uvoza. Natančneje, podatki so pokazali 9-odstotno zmanjšanje povprečnega mesečnega obsega uvoza pri primerjavi sedemmesečnega obdobja od začetka preiskave do objave začasnih ukrepov z mesečnim povprečjem v obdobju preiskave. Podobna primerjava v dvomesečnem obdobju od začetka preiskave do registracije uvoza je pokazala 8-odstotno zmanjšanje povprečnega mesečnega obsega uvoza. Komisija je primerjala tudi obseg uvoza v sedmih mesecih po začetku preiskave z istimi koledarskimi meseci v obdobju preiskave. Ta primerjava je pokazala 10-odstotno zmanjšanje obsega uvoza. Poleg tega je bilo pri primerjavi dveh mesecev po začetku preiskave do registracije uvoza z istimi meseci v obdobju preiskave ugotovljeno zmanjšanje obsega uvoza za 3,2 %.

(237)

Glede na navedeno dokazi niso podprli obstoja znatne rasti uvoza po začetku preiskave. Zato je Komisija sklenila, da pogoji za uvedbo ukrepov z retroaktivnim učinkom niso izpolnjeni.

(238)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (11) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(239)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih, predvidenih v tej uredbi –