European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/101

16.1.2026

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/101

z dne 15. januarja 2026

o določitvi tehničnih specifikacij in drugih zahtev za decentralizirani sistem informacijske tehnologije, kot je naveden v Uredbi (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi s postopki, določenimi s pravnimi akti iz točk 3 in 4 Priloge I ter pravnimi akti iz točk 1, 10 in 11 Priloge II k navedeni uredbi, in postopkom iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta, za elektronsko vročanje pisanj prek evropske točke elektronskega dostopa

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (1) in zlasti člena 10(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotavljanje varne, učinkovite, hitre, interoperabilne, zaupne in zanesljive komunikacije med državami članicami za namene čezmejnih sodnih postopkov v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah bi bilo treba uporabljati ustrezno komunikacijsko tehnologijo, če so pri tem izpolnjeni določeni pogoji glede varnosti, integritete in zanesljivosti prejetih dokumentov in identifikacije udeležencev v komunikaciji. Decentralizirani sistem informacijske tehnologije (IT) iz Uredbe (EU) 2023/2844 bi bilo treba privzeto uporabljati v komunikaciji med pristojnimi organi.

(2)

Ta decentralizirani sistem IT bi morali sestavljati zaledni sistemi v državah članicah ter ustreznih organih in agencijah Unije ter interoperabilne točke dostopa, prek katerih so ti sistemi med seboj varno povezani.

(3)

Uredba (EU) 2023/2844 predpisuje uporabo kvalificiranih elektronskih podpisov in žigov ter sredstev elektronske identifikacije z visoko ravnjo zanesljivosti. Za izpolnitev te obveznosti je treba zagotoviti, da lahko decentralizirani sistem IT deluje s kvalificiranimi elektronskimi podpisi, žigi in sredstvi elektronske identifikacije, kot so evropske denarnice za digitalno identiteto, vzpostavljenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: okvir EU za digitalno identiteto).

(4)

Uredba (EU) 2022/850 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja sistem za obveščanje v okviru e-pravosodja prek spletne izmenjave podatkov (sistem e-CODEX), ki je orodje, razvito za zagotavljanje neposredne, interoperabilne, trajnostne, zanesljive in varne čezmejne elektronske izmenjave podatkov, povezanih z zadevami, med pristojnimi organi. Točke dostopa decentraliziranega sistema IT bi morale temeljiti na sistemu e-CODEX.

(5)

Decentralizirani sistem IT iz Uredbe (EU) 2023/2844 se izvaja v okviru širšega decentraliziranega sistema IT, ki temelji na sistemu e-CODEX in se imenuje JUDEX (JUstice Digital EXchange System – sistem za digitalno izmenjavo podatkov na področju pravosodja), zaradi česar je potrebna učinkovita izmenjava informacij o horizontalnem razvoju.

(6)

Določiti je treba pravila, ki bodo državam članicam ter organom in agencijam Unije omogočila prilagoditev njihovih ustreznih sistemov IT za namene povezave z decentraliziranim sistemom IT.

(7)

Države članice bi prav tako morale imeti možnost, da namesto nacionalnega sistema IT uporabljajo programsko opremo, ki jo razvije Komisija (v nadaljnjem besedilu: referenčna izvedbena programska oprema). Da bi zagotovili interoperabilnost z nacionalnimi sistemi IT, bi morala biti referenčna izvedbena programska oprema sposobna izvajati digitalne postopkovne standarde, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2022/850.

(8)

Digitalne postopkovne standarde, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2022/850, bi morali izvajati nacionalni zaledni sistemi in odobrene dostopovne točke e-CODEX za namene in v podporo elektronski komunikaciji za postopke, določene s pravnimi akti iz točk 3 in 4 Priloge I ter pravnimi akti iz točk 1, 10 in 11 Priloge II k Uredbi (EU) 2023/2844, in postopek iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta (4), kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, za elektronsko vročanje pisanj prek evropske točke elektronskega dostopa.

(9)

Nič v tej uredbi se ne bi smelo razlagati kot odstopanje od določb pravnih aktov iz člena 1.

(10)

V skladu s Sklepom Komisije (EU) 2024/789 (5) Irska sodeluje pri tej uredbi le v zvezi s pravnimi akti iz prilog I in II k Uredbi (EU) 2023/2844, pri katerih Irska sodeluje in ki so zanjo zavezujoči. V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi Uredbe (EU) 2020/1784.

(11)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(12)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 28. novembra 2025.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za digitalizacijo pravosodnega sodelovanja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(1)

elektronske komunikacije v postopkih, ki jih določajo:

(a)

Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(b)

Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(c)

Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ (9);

(d)

Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(e)

Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(2)

elektronske komunikacije v postopku iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, za elektronsko vročanje pisanj prek evropske točke elektronskega dostopa.

Člen 2

Tehnične specifikacije decentraliziranega sistema informacijske tehnologije (IT)

Tehnične specifikacije, ukrepi in cilji decentraliziranega sistema IT iz člena 10(1), točke (a), (b), (c) in (d), Uredbe (EU) 2023/2844 so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

Digitalni postopkovni standard za postopek iz Uredbe (ES) št. 1896/2006

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopku iz Uredbe (ES) št. 1896/2006, je določen v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 4

Digitalni postopkovni standard za postopek iz Uredbe (ES) št. 861/2007

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopku iz Uredbe (ES) št. 861/2007, je določen v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 5

Digitalni postopkovni standard za postopke iz Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopkih iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ, je določen v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 6

Digitalni postopkovni standard za postopke iz Direktive 2014/41/EU

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopkih iz Direktive 2014/41/EU, je določen v Prilogi V k tej uredbi.

Člen 7

Digitalni postopkovni standard za postopke iz Uredbe (EU) 2018/1805

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopkih iz Uredbe (EU) 2018/1805, je določen v Prilogi VI k tej uredbi.

Člen 8

Digitalni postopkovni standard za postopek iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844

Digitalni postopkovni standard, ki se uporablja za elektronsko komunikacijo prek decentraliziranega sistema IT v postopku iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, za elektronsko vročanje pisanj prek evropske točke elektronskega dostopa, je določen v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 9

Časovni razpored izvajanja

Časovni razpored izvajanja iz člena 10(1), točka (f), Uredbe (EU) 2023/2844 je določen v Prilogi VIII k tej uredbi.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 15. januarja 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L, 2023/2844, 27.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2844/oj.

(2)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj).

(3)  Uredba (EU) 2022/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (U L 150, 1.6.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/850/oj).

(4)  Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (UL L 405, 2.12.2020, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/1784/oj).

(5)  Sklep Komisije (EU) 2024/789 z dne 6. marca 2024 o potrditvi sodelovanja Irske pri Uredbi (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L, 2024/789, 8.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/789/oj).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(7)  Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1896/oj).

(8)  Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/861/oj).

(9)  Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – izjave nekaterih držav članic o sprejetju Okvirnega sklepa (UL L 190, 18.7.2002, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2002/584/oj).

(10)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/41/oj).

(11)  Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1805/oj).


PRILOGA I

Tehnične specifikacije, ukrepi in cilji decentraliziranega sistema informacijske tehnologije

1.   Uvod in področje uporabe

Ta priloga določa tehnične specifikacije, ukrepe in cilje decentraliziranega sistema informacijske tehnologije (IT) v skladu z Uredbo (EU) 2023/2844 za pravne akte iz točk 3 in 4 Priloge I in pravne akte iz točk 1, 10 in 11 Priloge II k navedeni uredbi ter postopek iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844 za elektronsko vročanje pisanj prek evropske točke elektronskega dostopa.

2.   Opredelitev pojmov

2.1.

„Izmenjava podatkov“ pomeni izmenjavo sporočil in dokumentov prek decentraliziranega sistema IT;

2.2.

„Hypertext Transport Protocol Secure“ ali „HTTPS“ pomeni kanale za šifrirano komunikacijo in varno povezavo;

2.3.

„nezatajljivost porekla“ pomeni ukrepe za zagotavljanje dokazov o celovitosti in dokazov o poreklu podatkov z metodami, kot so digitalno certificiranje, infrastruktura javnih ključev ter elektronski podpisi in elektronski žigi;

2.4.

„nezatajljivost prejema“ pomeni ukrepe za zagotavljanje dokazov o prejemu podatkov s strani predvidenega prejemnika podatkov subjektu izvora podatkov z metodami, kot so digitalno certificiranje, infrastruktura javnih ključev ter elektronski podpisi in elektronski žigi;

2.5.

„REST“ (REpresentational State Transfer) je način arhitekture za oblikovanje omrežnih aplikacij. Temelji na komunikacijskem modelu odjemalec-strežnik brez stanja in uporablja standardne metode za izvajanje operacij na virih, ki so običajno predstavljeni v strukturiranih oblikah;

2.6.

„SOAP“ (Simple Object Access Protocol) pomeni, v skladu s standardi Konzorcija za svetovni splet, specifikacijo protokola sporočanja za izmenjavo strukturiranih informacij pri izvajanju spletnih storitev v računalniških omrežjih;

2.7.

„spletna storitev“ pomeni sistem programske opreme, zasnovan za podpiranje interoperabilne interakcije med strojno opremo znotraj mreže; ima vmesnik, opisan v obliki, primerni za strojno obdelavo.

3.   Načini komunikacije z elektronskimi sredstvi

Decentralizirani sistem IT za izmenjavo sporočil in dokumentov uporablja načine komunikacije, ki temeljijo na storitvah, kot so spletne storitve ali druge večkratno uporabne komponente in programske rešitve.

Konkretno bo vključeval komunikacijo prek dostopovnih točk e-CODEX, kot so določene v členu 5(2) Uredbe (EU) 2022/850.

4.   Komunikacijski protokoli

Decentralizirani sistem IT uporablja varne internetne protokole, kot je HTTPS, za komunikacijo v okviru decentraliziranega sistema IT in na standardih temelječe komunikacijske protokole, kot je SOAP, ali metode, kot je REST, za prenos strukturiranih podatkov in metapodatkov.

5.   Cilji informacijske varnosti in zadevni tehnični ukrepi

5.1.

Za izmenjavo informacij prek decentraliziranega sistema IT tehnični ukrepi za zagotavljanje minimalnih varnostnih standardov informacijske tehnologije vključujejo naslednje:

(a)

ukrepe za zagotavljanje zaupnosti informacij, tudi prek varnih komunikacijskih kanalov, kot je HTTPS;

(b)

ukrepe za zagotavljanje celovitosti podatkov v mirovanju in med prenosom;

(c)

ukrepe za zagotavljanje nezatajljivosti porekla pošiljatelja informacij znotraj decentraliziranega sistema IT in nezatajljivosti prejema informacij;

(d)

ukrepe za zagotavljanje beleženja varnostnih dogodkov v skladu s priznanimi mednarodnimi priporočili za varnostne standarde informacijske tehnologije (1);

(e)

ukrepe za zagotavljanje avtentikacije in avtorizacije uporabnikov ter ukrepe za preverjanje identitete sistemov, povezanih z decentraliziranim sistemom IT.

5.2.

Kadar se v okviru decentraliziranega sistema IT uporablja TLS, se uporabi najnovejša stabilna različica protokola, če to ni mogoče, pa različica brez znanih varnostnih ranljivosti. Dovoljene so samo dolžine ključev, ki zagotavljajo ustrezno raven kriptografske varnosti, nabori algoritmov, za katere je znano, da so nezanesljivi ali zastareli, pa se ne smejo uporabljati.

5.3.

Kolikor je mogoče, digitalna potrdila PKI (infrastruktura javnih ključev), ki se uporabljajo za namene delovanja decentraliziranega sistema IT, izdajajo certifikacijski organi, priznani kot ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014. Izvajajo se ukrepi za zagotovitev, da se taka potrdila uporabljajo izključno za predvidene namene, na ustrezni ravni zaupanja in v skladu z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

5.4.

Komponente decentraliziranega sistema IT se razvijejo v skladu z načelom vgrajenega in privzetega varstva podatkov, za zagotovitev visoke ravni kibernetske varnosti pa se izvajajo ustrezni upravni, organizacijski in tehnični ukrepi.

5.5.

Komisija oblikuje, razvija in vzdržuje referenčno izvedbeno programsko opremo v skladu z zahtevami in načeli varstva podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725. Referenčna izvedbena programska oprema, ki jo zagotovi Komisija, državam članicam omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2) oziroma Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (3), kot je ustrezno.

5.6.

Države članice, ki uporabljajo nacionalni sistem IT, ki ni referenčna izvedbena programska oprema, izvedejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je tak sistem skladen z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 oziroma Direktive (EU) 2016/680.

5.7.

Eurojust in Evropsko javno tožilstvo ob upoštevanju svojega sodelovanja v decentraliziranem sistemu IT izvedeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da njuni informacijski sistemi izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2018/1725 in njunih ustanovitvenih aktov.

5.8.

Države članice, Eurojust in Evropsko javno tožilstvo za informacijske sisteme, ki so del decentraliziranega sistema IT v njihovi pristojnosti, vzpostavijo zanesljive mehanizme za odkrivanje groženj in odzivanje na incidente, da bi zagotovili pravočasno prepoznavanje in blažitev varnostnih incidentov ter ponovno vzpostavitev delovanja po njih v skladu s svojimi ustreznimi politikami.

6.   Minimalni cilji glede razpoložljivosti

6.1.

Države članice zagotovijo, da so komponente decentraliziranega sistema IT v njihovi pristojnosti na voljo ves čas, vse dni v tednu, pri čemer je ciljna stopnja tehnične razpoložljivosti sistema vsaj 98 % na letni ravni, brez načrtovanega vzdrževanja.

6.2.

Komisija zagotovi razpoložljivost podatkovne zbirke pristojnih sodišč (organov) (CDB) ves čas, vse dni v tednu, pri čemer je ciljna stopnja tehnične razpoložljivosti več kot 99 % na letni ravni, brez načrtovanega vzdrževanja.

6.3.

Kolikor je mogoče, se vzdrževalna dela načrtujejo zunaj delavnikov ali ob delavnikih med 20.00 in 7.00 po srednjeevropskem času.

6.4.

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o dejavnostih vzdrževanja, kot sledi:

(a)

5 delovnih dni vnaprej za vzdrževalna dela, ki lahko povzročijo nedostopnost do 4 ure;

(b)

10 delovnih dni vnaprej za vzdrževalna dela, ki lahko povzročijo nedostopnost med 4 in 12 ur;

(c)

30 delovnih dni vnaprej za vzdrževalna dela, ki lahko povzročijo nedostopnost nad 12 ur.

6.5.

Kadar imajo države članice določena redna obdobja vzdrževanja, Komisijo in druge države članice obvestijo o urah in dnevih, ko se načrtujejo taka določena redna obdobja. Brez poseganja v obveznosti iz točke 6.4 se države članice lahko odločijo, da ne bodo obvestile Komisije o vsakem posameznem primeru nedostopnosti komponent decentraliziranega sistema IT, za katere so odgovorne, v takem določenem rednem obdobju.

6.6.

Države članice v primeru nepričakovane tehnične okvare komponent decentraliziranega sistema IT, za katere so odgovorne, o njej nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice ter jih obvestijo tudi o predvidenem času, potrebnem za ponovno vzpostavitev delovanja, če je znan.

6.7.

Komisija v primeru nepričakovane tehnične okvare podatkovne zbirke pristojnih sodišč (organov) (CDB) nemudoma obvesti države članice o tej nerazpoložljivosti in o predvidenem času, potrebnem za ponovno vzpostavitev delovanja, če je znan.

6.8.

Države članice zagotovijo razpoložljivost podatkov, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v komponentah decentraliziranega sistema IT v njihovi pristojnosti. Izvedejo se ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi, da se prepreči izguba podatkov in zagotovi pravočasna ponovna vzpostavitev dostopa do podatkov v primeru incidenta. Taki ukrepi lahko vključujejo politiko varnostnega kopiranja in obnovitve, redno preskušanje celovitosti varnostnega kopiranja in postopkov obnovitve ter mehanizme za redundanco shranjevanja podatkov, kot je ustrezno.

7.   Podatkovna zbirka pristojnih sodišč (organov) (CDB) (4)

7.1.

V skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2023/2844 decentralizirani sistem IT omogoča elektronsko komunikacijo med pristojnimi organi različnih držav članic, kot je opredeljeno v členu 2(1) navedene uredbe, ter med nacionalnim pristojnim organom in organom ali agencijo Unije. V skladu s členom 3(6) navedene uredbe se lahko država članica odloči tudi za uporabo decentraliziranega sistema IT za komunikacijo med svojimi nacionalnimi organi. Poleg tega decentralizirani sistem IT v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2023/2844 omogoča neposredno elektronsko komunikacijo med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi zastopniki in pristojnimi organi v okviru uredb (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007.

Zato je ob upoštevanju obveznosti držav članic, da priglasijo in posodobijo seznam svojih pristojnih organov, kot je določeno v ustreznih določbah pravnih aktov iz člena 1 te uredbe, in v skladu s členom 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844 bistveno vzpostaviti verodostojno podatkovno zbirko informacij o teh organih za namene decentraliziranega sistema IT.

7.2.

Verodostojna podatkovna zbirka pristojnih organov vsebuje naslednje informacije v strukturirani obliki:

(a)

za namene člena 4(2), točka (a), in, če je ustrezno, člena 3(6) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o pristojnih organih na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006, zlasti člena 29(1) navedene uredbe, ter organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844;

(b)

za namene člena 4(2), točka (a), in, če je ustrezno, člena 3(6) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o pristojnih organih na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007, zlasti člena 25(1) navedene uredbe, ter organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844;

(c)

za namene člena 3(1) in, če je ustrezno, člena 3(6) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o organih, uradno sporočenih na podlagi Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ, zlasti člena 6(3), člena 7(2) in člena 25(2) navedenega sklepa, ter organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844;

(d)

za namene člena 3(1) in, če je ustrezno, člena 3(6) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o organih, uradno sporočenih na podlagi Direktive 2014/41/EU, zlasti člena 33(1), točki (a) in (c), navedene direktive, ter organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844;

(e)

za namene člena 3(1) in, če je ustrezno, člena 3(6) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o organih, uradno sporočenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1805, zlasti člena 24(1) in (2) navedene uredbe, ter organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844;

(f)

za namene člena 4(4) in člena 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, informacije o pristojnih organih, za katere veljajo dodatna uradna obvestila na podlagi člena 17(1), točka (e), Uredbe (EU) 2023/2844 za namene člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784;

(g)

organi iz točk (c) do (e) vključujejo:

(i)

nacionalne člane Eurojusta, tudi glede tega, kdaj lahko na podlagi člena 8(3) in (4) Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (5) v skladu z nacionalnim pravom izdajo ali izvršijo zahtevo za medsebojno pravno pomoč ali vzajemno priznavanje ali odredijo, zahtevajo ali izvršijo preiskovalne ukrepe, kot so določeni v Direktivi 2014/41/EU;

(ii)

v zvezi z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ, evropske delegirane tožilce v smislu člena 33(2) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (6);

(iii)

evropske delegirane tožilce in evropske tožilce, če so jih države članice uradno priglasile v skladu s členom 105(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 kot pristojne odreditvene ali izvršitvene organe (ali oboje);

(h)

potrebne informacije, da se omogoči komunikacija z glavnim uradom EJT prek decentraliziranega sistema IT, če je ustrezno;

(i)

kadar je ustrezno, informacije, potrebne za določitev geografskih območij, za katera so organi pristojni, ali druga ustrezna merila, potrebna za določitev njihove pristojnosti;

(j)

informacije, potrebne za pravilno tehnično usmerjanje sporočil v okviru decentraliziranega sistema IT.

7.3.

Komisija je odgovorna za razvoj, vzdrževanje in upravljanje verodostojne podatkovne zbirke ter podporo zanjo.

7.4.

Podatkovna zbirka pristojnih sodišč (organov) (CDB) državam članicam omogoča posodabljanje informacij v njej, organom, ki sodelujejo v decentraliziranem sistemu IT, pa programski dostop do informacij in njihovo pridobivanje.

7.5.

Dostop do podatkovne zbirke pristojnih sodišč (organov) (CDB) je mogoč prek skupnega komunikacijskega protokola, ne glede na to, ali organi, povezani z decentraliziranim sistemom IT, uporabljajo zaledni sistem ali referenčno izvedbeno programsko opremo.

7.6.

Države članice zagotovijo, da so informacije o njihovih organih, ki so vključene v verodostojno podatkovno zbirko, kot je določeno v točki 7.2, popolne, točne in posodobljene.

(1)  Brez poseganja v beleženje za varnostne namene mehanizmi beleženja, ki jih uporabljajo komponente decentraliziranega sistema IT, kot je ustrezno, omogočajo zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz člena 88 Uredbe (EU) 2018/1725 in, če je ustrezno, člena 25 Direktive (EU) 2016/680 ter podpirajo upravljavce podatkov pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede odgovornosti.

(2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(3)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/680/oj).

(4)  Sistem se iz zgodovinskih razlogov imenuje „podatkovna zbirka pristojnih sodišč“. Za večjo jasnost pa bo verodostojna podatkovna zbirka vsebovala tudi informacije o drugih vrstah organov, kot so tožilstva, sodni izvršitelji in ministrstva za pravosodje.

(5)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1727/oj).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).


PRILOGA II

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo Uredbe (ES) št. 1896/2006

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije Uredbe (ES) št. 1896/2006 ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene Uredbe (ES) št. 1896/2006 prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji (npr. v primeru posredovanja drugemu pristojnemu sodišču ali organu).

Tehnične specifikacije so naslednje:

 

Zahteva za postopek za evropski plačilni nalog

—

Vložitev vloge – tožeča stranka pošlje sodišču obrazec A,

—

zahteva sodišča tožeči stranki, da dopolni in/ali popravi obrazec vloge – sodišče pošlje tožeči stranki obrazec B,

—

predlog tožeči stranki za spremembo vloge za evropski plačilni nalog – sodišče pošlje tožeči stranki obrazec C,

—

sodišče zavrne vlogo – sodišče pošlje tožeči stranki obrazec D,

—

tožeča stranka umakne vlogo – tožeča stranka obvesti sodišče, da je vloga umaknjena,

—

plačila – stranki in sodišče si izmenjujejo sporočila o plačilu taks,

—

posredovanje pristojnemu sodišču – sodišče posreduje vlogo pristojnemu sodišču.

 

Obdelava postopka za evropski plačilni nalog

—

Podaljšanje roka – tožeča in/ali tožena stranka zaprosita za podaljšanje roka, ki ga določi sodišče, sodišče pa sporoči odločitev o prošnji,

—

sodišče izda evropski plačilni nalog in ga vroči toženi stranki – sodišče izda evropski plačilni nalog (obrazec E) in ga vroči toženi stranki,

—

tožena stranka ugovarja zoper evropski plačilni nalog – tožena stranka pri sodišču vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog (obrazec F).

 

Po izdaji evropskega plačilnega naloga

—

Sodišče pošlje tožeči stranki izjavo, da je evropski plačilni nalog izvršljiv – sodišče pošlje tožeči stranki izjavo o izvršljivosti (obrazec G),

—

pritožba – tožeča ali tožena stranka lahko vloži pritožbo, če nacionalna zakonodaja to omogoča,

—

ponovna preučitev – tožena stranka v izjemnih primerih zahteva ponovno preučitev.

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD). Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije so določene za predpisane obrazce, vnaprej določena sporočila ali sporočila s poljubnim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde ali besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

nekvalificirane vrste podatkov,

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Uredbi (ES) št. 1896/2006, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Uredbi, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML (XSD) za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA III

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo Uredbe (ES) št. 861/2007

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije Uredbe (ES) št. 861/2007 ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene Uredbe (ES) št. 861/2007 prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji (npr. v primeru posredovanja drugemu pristojnemu sodišču ali organu).

Tehnične specifikacije so naslednje:

 

Zahtevek za evropski postopek v sporih majhne vrednosti

—

Vložitev zahtevka – tožeča stranka izpolni in predloži obrazec zahtevka (obrazec A) sodišču,

—

zahtevek ne spada na področje uporabe Uredbe – sodišče obvesti tožečo stranko, če zahtevek ne spada na področje uporabe Uredbe,

—

tožeča stranka umakne zahtevek – tožeča stranka obvesti sodišče, da je zahtevek umaknjen,

—

tožeča stranka obvesti sodišče, da ne umika zahtevka – tožeča stranka obvesti sodišče, da ne želi umakniti zahtevka,

—

zahteva sodišča za dopolnitev in/ali popravek obrazca zahtevka – sodišče zahteva, da tožeča stranka dopolni in/ali popravi obrazec zahtevka (obrazec B),

—

sodišče zavrne zahtevek – sodišče lahko zahtevek tudi zavrne,

—

plačila – stranki in sodišče si izmenjujejo sporočila o plačilu taks,

—

posredovanje pristojnemu sodišču – sodišče posreduje zahtevek pristojnemu sodišču.

 

Obdelava evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

—

Sodišče vroči obrazec zahtevka toženi stranki – sodišče vroči obrazec zahtevka in obrazec C toženi stranki,

—

tožena stranka poda odgovor na zahtevek – tožena stranka poda odgovor na zahtevek (obrazec C),

—

tožena stranka vloži nasprotni zahtevek – tožena stranka vloži nasprotni zahtevek (obrazec A),

—

sodišče zahteva prevod dokumenta – sodišče od tožeče ali tožene stranke zahteva prevod dokumenta,

—

ustno zaslišanje – tožeča in/ali tožena stranka zahtevata ustno zaslišanje, o katerem lahko odloči sodišče, ali pa se sodišče odloči, da bo opravilo ustno zaslišanje po uradni dolžnosti,

—

podaljšanje roka – tožeča in/ali tožena stranka zaprosita za podaljšanje roka, ki ga določi sodišče, sodišče pa odloči o prošnji,

—

sodba sodišča – sodba sodišča toženi stranki in tožeči stranki.

 

Po izdaji sodbe

—

Pritožba – če je po nacionalnem pravu mogoča pritožba zoper sodbo, lahko tožeča ali tožena stranka vloži pritožbo,

—

preskus sodbe – tožena stranka lahko v izjemnih primerih zahteva preskus, sodišče pa odloči o zahtevi za preskus,

—

zahteva za potrdilo – tožeča ali tožena stranka od sodišča zahteva potrdilo (obrazec D).

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD). Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije v nadaljevanju so določene za predpisane obrazce, vnaprej določena sporočila ali sporočila s poljubnim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde ali besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

nekvalificirane vrste podatkov in

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Uredbi (ES) št. 861/2007, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Uredbi, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišji element v shemi se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML (XSD) za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA IV

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji (npr. v primeru pošiljanja ali prejema prek osrednjega organa, kadar je ustrezno).

Za zagotovitev skladnosti s členoma 9 in 10 Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ se pri delovnih postopkih, ki podpirajo spodaj opisane modele poslovnih procesov, upošteva možnost pošiljanja evropskega naloga za prijetje zunaj decentraliziranega sistema IT, tudi prek schengenskega informacijskega sistema (SIS). Vendar dejanski postopek komunikacije prek takih kanalov ne spada na področje uporabe tega digitalnega postopkovnega standarda.

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov so naslednje:

 

Model postopka izdaje in pošiljanja evropskega naloga za prijetje

Odreditveni pravosodni organ izda in pošlje evropski nalog za prijetje pristojnemu izvršitvenemu pravosodnemu organu v državi članici, v kateri se zahtevana oseba (domnevno) nahaja.

 

Model postopka prejema in izvršitve evropskega naloga za prijetje

Izvršitveni pravosodni organ po prejemu evropskega naloga za prijetje preuči zahtevo in odloči, ali bo zahtevano osebo predal odreditveni državi ali predajo odklonil.

 

Model postopka predaje zahtevane osebe

Če se izvršitveni pravosodni organ odloči predati zahtevano osebo, o tem obvesti organe odreditvene države. Ta poslovni proces obravnava tudi pogojno predajo in odlog ter prevoz prek ozemlja druge države članice, kadar je ustrezno.

 

Model postopka odklonitve predaje zahtevane osebe

Če se izvršitveni pravosodni organ odloči odkloniti predajo zahtevane osebe, o tem obvesti odreditveni pravosodni organ.

 

Model postopka umika evropskega naloga za prijetje

Če se odreditveni pravosodni organ odloči umakniti evropski nalog za prijetje, o tem obvesti izvršitveni pravosodni organ, če je bila zahtevani osebi odvzeta prostost. Umik je možen po izdaji in pošiljanju evropskega naloga za prijetje, dokler predaja ni izvršena.

 

Model postopka kazenskega pregona zaradi drugih kaznivih dejanj

Če namerava odreditveni pravosodni organ zahtevano osebo kazensko preganjati zaradi drugih kaznivih dejanj (glej člen 27 Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ) in če ni domnevnega soglasja v skladu s členom 27(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, odreditveni pravosodni organ poda zahtevo v smislu člena 27(4) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

 

Model postopka predaje tretji državi članici

Tretja država članica lahko zahteva predajo osebe, ki je bila predhodno predana iz ene države članice v drugo. V takih primerih mora soglasje dati zadnja izvršitvena država evropskega naloga za prijetje.

 

Model postopka izročitve tretji državi

V skladu s členom 28(4) osebe, predane na podlagi evropskega naloga za prijetje, ni mogoče izročiti tretji državi brez soglasja organa države članice, ki je osebo predala.

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD) za digitalizacijo Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ. Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije so določene za predpisani obrazec, priložen Okvirnemu sklepu 2002/584/PNZ, vsa vnaprej določena sporočila ali sporočila s prostim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah na podlagi Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde ali besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

agregirane sestavne dele,

—

nekvalificirane vrste podatkov in

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Okvirnem sklepu 2002/584/PNZ, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Okvirnem sklepu 2002/584/PNZ, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišji element v shemi se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML (XSD) za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA V

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo Direktive 2014/41/EU

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije Direktive 2014/41/EU ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov v skladu z Direktivo 2014/41/EU

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene Direktive 2014/41/EU prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji (npr. v primeru pošiljanja ali prejema prek osrednjega organa, kadar je ustrezno).

Tehnične specifikacije so naslednje:

2.1.   Evropski preiskovalni nalog

Model postopka izdaje in posredovanja evropskega preiskovalnega naloga (EPN)

—

Izdaja in posredovanje EPN (Priloga A): odreditveni organ izda EPN in ga posreduje izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

predložitev dodatnih informacij: odreditveni organ predloži dodatne informacije izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

sprememba EPN (Priloga A): odreditveni organ prvotni EPN zamenja s spremenjenim EPN in ga posreduje izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

izdaja in posredovanje dodatnega EPN (Priloga A): odreditveni organ izda EPN, ki dopolnjuje predhodni EPN, in ga posreduje izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje sporočila z uradnim obvestilom: odreditveni organ pošlje obvestilo o pravnih sredstvih, uporabljenih zoper izdajo EPN, izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

umik EPN: odreditveni organ obvesti izvršitveni organ o umiku EPN v celoti (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

zahteva za informacije o stanju: odreditveni organ od izvršitvenega organa zahteva najnovejše informacije o napredku pri priznavanju in izvrševanju EPN (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z EPN, ki se pošljejo izvršitvenemu organu ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

Model postopka prejema in izvršitve EPN

—

Prejem EPN in pošiljanje potrdila o prejemu (Priloga B): izvršitveni organ prejme izdani EPN od odreditvenega organa in pošlje potrdilo o prejemu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa). V primeru posredovanja EPN ta obveznost velja za organ, ki je prvotno prejel EPN, vključno z imenovanim osrednjim organom, in za organ, ki mu je bil EPN posredovan,

—

posredovanje EPN in obveščanje odreditvenega organa o tem (Priloga B): če organ, ki je prejel EPN, ni pristojen ali je pristojen le delno ali če EPN prejme imenovani osrednji organ (če je ustrezno), se EPN posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu v državi izvršiteljici, organ, ki posreduje EPN, pa o posredovanju obvesti odreditveni organ (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

vrnitev EPN: če EPN ni izdal odreditveni organ, kot je opredeljen v členu 2(c) Direktive 2014/41/EU, izvršitveni organ vrne EPN odreditvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje sporočila z uradnim obvestilom: izvršitveni organ obvesti odreditveni organ o dani situaciji v skladu z naslednjimi določbami Direktive 2014/41/EU: uvodna izjava 22, člen 10(4) in (5), člen 12(5) in (6), člen 14(5), člen 15, člen 16(2), točke (a), (b) in (c), člen 16(3), točka (b), člen 19(2), člen 32(2) in (5) (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

zahteva za dodatne informacije: izvršitveni organ zahteva dodatne informacije od odreditvenega organa (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

obveščanje o napredku v zvezi z EPN: izvršitveni organ obvesti odreditveni organ o napredku pri priznavanju in izvrševanju EPN (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje rezultatov izvršitve EPN: izvršitveni organ pošlje rezultate (popolne ali delne) izvršitve EPN odreditvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

zavrnitev EPN: izvršitveni organ obvesti odreditveni organ o zavrnitvi EPN (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

končanje postopka, ko odreditveni organ umakne EPN,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z EPN, ki se pošljejo odreditvenemu organu ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

Model postopka izdaje in pošiljanja zahteve za tranzit (EPN)

—

Izdaja in pošiljanje zahteve za tranzit: organ, ki zahteva tranzit (organ odreditvene države, pristojen za izdajo zahteve za tranzit), izda zahtevo za tranzit in jo pošlje organu, ki odobri tranzit (organ države članice tranzita, pristojen za odobritev tranzita),

—

predložitev dodatnih informacij: organ, ki zahteva tranzit, zagotovi dodatne informacije organu, ki odobri tranzit,

—

umik zahteve za tranzit: organ, ki zahteva tranzit, obvesti organ, ki odobri tranzit, o umiku zahteve za tranzit v celoti,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z zahtevo za tranzit, ki se pošljejo organu, ki odobri tranzit, oziroma se prejmejo od njega.

Model postopka prejema zahteve za tranzit in odgovora nanjo

—

Prejem zahteve za tranzit: organ, ki odobri tranzit, prejme zahtevo za tranzit od organa, ki zahteva tranzit,

—

posredovanje zahteve za tranzit: če organ, ki je prejel zahtevo za tranzit, ni pristojni organ, zahtevo za tranzit posreduje pristojnemu organu, ki odobri tranzit,

—

zahteva za dodatne informacije: organ, ki odobri tranzit, zahteva dodatne informacije od organa, ki zahteva tranzit,

—

pošiljanje odgovora na zahtevo za tranzit: organ, ki odobri tranzit, pošlje odgovor na zahtevo za tranzit (obvestilo o svoji odločitvi glede odobritve tranzita) organu, ki zahteva tranzit,

—

končanje postopka, ko organ, ki zahteva tranzit, umakne zahtevo za tranzit,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z zahtevo za tranzit, ki se pošljejo organu, ki zahteva tranzit, oziroma se prejmejo od njega.

2.2.   Uradno obvestilo o prestrezanju telekomunikacij (ITN)

Model postopka izdaje in posredovanja ITN

—

Izdaja in posredovanje ITN (Priloga C): Pristojni organ države članice, ki prestreza, izda uradno obvestilo o prestrezanju telekomunikacij in ga posreduje pristojnemu organu obveščene države članice,

—

predložitev dodatnih informacij: pristojni organ države članice, ki prestreza, predloži dodatne informacije pristojnemu organu obveščene države članice,

—

sprememba ITN (Priloga C): pristojni organ države članice, ki prestreza, zamenja prvotni ITN s spremenjenim ITN in ga posreduje pristojnemu organu obveščene države članice,

—

umik ITN: pristojni organ države članice, ki prestreza, obvesti pristojni organ obveščene države članice o popolnem umiku ITN,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z ITN, ki se pošljejo pristojnemu organu obveščene države članice oziroma se prejmejo od njega.

Model postopka prejema ITN in odgovora nanj

—

Prejem ITN: pristojni organ obveščene države članice prejme ITN od pristojnega organa države članice, ki prestreza,

—

posredovanje ITN: če organ, ki je prejel ITN, ni pristojni organ, ITN posreduje pristojnemu organu obveščene države članice,

—

zahteva za dodatne informacije: pristojni organ obveščene države članice zahteva dodatne informacije od pristojnega organa države članice, ki prestreza,

—

pošiljanje sporočila z uradnim obvestilom: pristojni organ obveščene države članice pošlje pristojnemu organu države članice, ki prestreza, uradno obvestilo o sprejeti odločitvi, da prestrezanja ni mogoče izvesti ali da bo končano in da se po potrebi gradivo, ki je že bilo prestreženo, medtem ko je bila oseba, katere telekomunikacije se prestrezajo, na njenem ozemlju, ne sme uporabiti oziroma se sme uporabiti samo pod pogoji, ki jih določi,

—

končanje postopka, ko pristojni organ države članice, ki prestreza, umakne ITN,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi z ITN, ki se pošljejo pristojnemu organu države članice, ki prestreza, oziroma se prejmejo od njega.

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD) za digitalizacijo Direktive 2014/41/EU. Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije so določene za predpisane obrazce, vnaprej določena sporočila ali sporočila s poljubnim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah v skladu z Direktivo 2014/41/EU.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde ali besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

agregirane sestavne dele,

—

nekvalificirane vrste podatkov in

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se lahko doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Številni elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Direktivi 2014/41/EU, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Direktivi 2014/41/EU, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišji element v shemi se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML (XSD) za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA VI

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo Uredbe (EU) 2018/1805

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije Uredbe (EU) 2018/1805 ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1805

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene Uredbe (EU) 2018/1805 prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji (npr. v primeru pošiljanja ali prejema prek osrednjega organa, kadar je ustrezno).

Tehnične specifikacije so naslednje:

2.1.   Sklep o začasnem zavarovanju

Model postopka izdaje in posredovanje potrdila/sklepa o začasnem zavarovanju

—

Izdaja in posredovanje sklepa o začasnem zavarovanju: organ izdajatelj izda sklep o začasnem zavarovanju in pošlje ustrezno potrdilo o začasnem zavarovanju (vključno z (overjeno) kopijo ali digitalnim izvirnikom sklepa o začasnem zavarovanju, če to zahteva država izvršiteljica) ustreznemu izvršitvenemu organu ali organom (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

predložitev dodatnih informacij: organ izdajatelj predloži dodatne informacije izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

umik sklepa o začasnem zavarovanju: če sklepa o začasnem zavarovanju ni več mogoče priznati in izvršiti ali če ni več veljaven, organ izdajatelj sklep o začasnem zavarovanju umakne (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

odgovor na zahtevo za omejitev obdobja začasnega zavarovanja: organ izdajatelj se odzove na zahtevo za omejitev obdobja začasnega zavarovanja,

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi s sklepom o začasnem zavarovanju, ki se pošljejo izvršitvenemu organu ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

Model postopka prejema potrdila/sklepa o začasnem zavarovanju in odločanja o njem

—

Prejem sklepa o začasnem zavarovanju: izvršitveni organ prejme sklep o začasnem zavarovanju (neposredno ali prek osrednjega organa države izvršiteljice) in mora zahtevo oceniti, da lahko sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa,

—

posredovanje sklepa o začasnem zavarovanju: če je bil sklep o začasnem zavarovanju posredovan osrednjemu organu države izvršiteljice, ta osrednji organ sklep o začasnem zavarovanju posreduje ustreznemu izvršitvenemu organu in o tem obvesti organ izdajatelj,

—

zahteva za dodatne informacije: izvršitveni organ zahteva dodatne informacije od organa izdajatelja (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

podaljšanje rokov: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, da ne more upoštevati rokov (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

uradno obvestilo o odločitvi o priznanju in izvršitvi: izvršitveni organ (v celoti ali delno) prizna posredovani sklep o začasnem zavarovanju, sprejme ukrepe, potrebne za njegovo izvršitev, in o svoji odločitvi obvesti organ izdajatelj (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa). Izvršitev se lahko odloži na podlagi enega od zakonskih razlogov,

—

obveščanje o odlogu: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o odlogu sklepa o začasnem zavarovanju (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

obveščanje o pravnih sredstvih: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o uporabljenih pravnih sredstvih (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

pošiljanje poročila o izvršitvi: po uspešni izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju izvršitveni organ pošlje poročilo o izvršitvi organu izdajatelju (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

zahteva za omejitev obdobja začasnega zavarovanja: izvršitveni organ lahko kadar koli po izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju organu izdajatelju pošlje zahtevo za omejitev obdobja začasnega zavarovanja,

—

uradno obvestilo o nemožnosti izvršitve: izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj o nemožnosti izvršitve potrdila/sklepa o začasnem zavarovanju (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

uradno obvestilo o odločitvi o nepriznanju in neizvršitvi: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o svoji odločitvi, da se sklep o začasnem zavarovanju ne prizna in ne izvrši (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

končanje postopka, ko organ izdajatelj umakne sklep o začasnem zavarovanju (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi s sklepom o začasnem zavarovanju, ki se pošljejo organu izdajatelju ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

2.2.   Sklep o odvzemu

Izdaja in posredovanje potrdila/sklepa o odvzemu

—

Izdaja in posredovanje sklepa o odvzemu: organ izdajatelj izda sklep o odvzemu in pošlje ustrezno potrdilo o odvzemu (vključno s kopijo ali digitalnim izvirnikom sklepa o odvzemu, če to zahteva država izvršiteljica) ustreznemu izvršitvenemu organu ali organom (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

predložitev dodatnih informacij: organ izdajatelj predloži dodatne informacije izvršitvenemu organu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

umik sklepa o odvzemu: če sklepa o odvzemu ni več mogoče izvršiti ali če ni več veljaven, organ izdajatelj sklep o odvzemu umakne (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi s sklepom o odvzemu, ki se pošljejo izvršitvenemu organu ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

Model postopka prejema potrdila/sklepa o odvzemu in odločanja o njem

—

Prejem potrdila/sklepa o odvzemu: izvršitveni organ po prejemu sklepa o odvzemu (neposredno ali prek osrednjega organa države izvršiteljice) oceni zahtevo glede njenega priznanja in izvršitve,

—

posredovanje sklepa o odvzemu: če je bil sklep o odvzemu posredovan osrednjemu organu države izvršiteljice, ta osrednji organ sklep o odvzemu posreduje ustreznemu izvršitvenemu organu in o posredovanju obvesti organ izdajatelj,

—

zahteva za dodatne informacije: izvršitveni organ zahteva dodatne informacije od organa izdajatelja (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

podaljšanje rokov: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o razlogih za neupoštevanje rokov, organa pa se dogovorita o ustreznem časovnem načrtu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

uradno obvestilo o odločitvi o priznanju in izvršitvi: izvršitveni organ prizna posredovani sklep o odvzemu, sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev in o svoji odločitvi (neposredno ali prek osrednjega organa) obvesti organ izdajatelj. Izvršitev se lahko odloži na podlagi enega od zakonskih razlogov,

—

obveščanje o odlogu: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o odlogu sklepa o odvzemu (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

obveščanje o pravnih sredstvih: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o uporabljenih pravnih sredstvih (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

pošiljanje rezultatov izvršitve: po uspešni izvršitvi sklepa o odvzemu izvršitveni organ pošlje rezultate izvršitve organu izdajatelju (neposredno ali prek osrednjega organa),

—

obveščanje o nemožnosti izvršitve sklepa o odvzemu: izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj o nemožnosti izvršitve sklepa o odvzemu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

uradno obvestilo o odločitvi o nepriznanju in/ali neizvršitvi: izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj o svoji odločitvi, da se sklep o odvzemu ne prizna in ne izvrši,

—

končanje postopka, ko organ izdajatelj umakne sklep o odvzemu (če je ustrezno, prek imenovanega osrednjega organa),

—

pošiljanje in prejem vseh drugih sporočil, potrebnih v zvezi s sklepom o odvzemu, ki se pošljejo organu izdajatelju ali, če je ustrezno, imenovanemu osrednjemu organu oziroma se prejmejo od njiju.

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD) za digitalizacijo Uredbe (EU) 2018/1805. Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije so določene za predpisane obrazce, vnaprej določena sporočila ali sporočila s poljubnim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah v skladu z Uredbo (EU) 2018/1805.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde in besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

agregirane sestavne dele,

—

nekvalificirane vrste podatkov in

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se lahko doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Uredbi (EU) 2018/1805, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Uredbi (EU) 2018/1805, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišji element v shemi se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA VII

Digitalni postopkovni standard za digitalizacijo za postopek iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844

1.   Uvod in področje uporabe

V členu 3(9) Uredbe (EU) 2022/850 o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) je „digitalni postopkovni standard“ opredeljen kot tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov in podatkovne sheme, ki določajo elektronsko strukturo podatkov, izmenjanih prek dostopovnih točk e-CODEX. Model poslovnega procesa se razvije, vzdržuje in posodablja z uporabo modeliranja in zapisa poslovnega procesa (BPMN) ali drugih panožnih standardov za modeliranje poslovnih procesov.

Podatkovne sheme omogočajo interoperabilne izmenjave podatkov prek sistema e-CODEX.

Zato za namene digitalizacije postopka na podlagi člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, ta priloga določa tehnične specifikacije za:

(a)

modele poslovnih procesov in

(b)

podatkovne sheme.

2.   Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov po postopku iz člena 19a Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844

Tehnične specifikacije za modele poslovnih procesov se štejejo za minimalne specifikacije in določajo ključne vidike, potrebne za omogočanje elektronske komunikacije za namene člena 19a iz Uredbe (EU) 2020/1784, kot je bil uveden s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844, prek decentraliziranega sistema IT, ter vključujejo primere čezmejne komunikacije in, kadar se države članice odločijo za uporabo decentraliziranega sistema IT v ta namen, primere komunikacije med nacionalnimi akterji.

Tehnične specifikacije so naslednje:

 

Vročanje prek evropske točke elektronskega dostopa

Sodišče vroča pisanja naslovniku prek evropske točke elektronskega dostopa – sodišče pisanja vroča naslovniku, ki potrdi prejem ali zavrne vročitev na podlagi uporabljenega jezika.

3.   Tehnične specifikacije za podatkovne sheme

V naslednjih odstavkih so opisane določbe o tehničnih specifikacijah, ki bodo podlaga za razvoj definicijske sheme protokola XML (XSD). Te specifikacije opredeljujejo ključne sestavne dele in vse druge informacije, da se zagotovi celovit opis za izdelavo teh shem.

Opis je namerno generičen, da omogoča spremembe in razširitve izdelanih XSD, ne da bi bile potrebne spremembe teh specifikacij.

Specifikacije v nadaljevanju so določene za predpisane obrazce, vnaprej določena sporočila ali sporočila s poljubnim besedilom, ki se uporabljajo pri izmenjavah v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2023/2844.

3.1.   Splošne ugotovitve

Za vse sheme, ki jih je treba zagotoviti, se uporabljajo naslednje določbe:

 

Upravljanje različic

Vključi se atribut za različice, da se olajša upravljanje različic sheme. To bo omogočilo posodobitve sheme v prihodnjih različicah v skladu s poslovnimi zahtevami, pri čemer bo navedeno, ali je nova različica združljiva s predhodnimi različicami ob uvedbi novih funkcij ali izboljšav.

 

Opredelitev sheme in metapodatki

Kadar je ustrezno, shema uporablja ustrezne standarde ali besedišča, ki jih e-CODEX uporablja za interoperabilnost in ki so potrebni za ustrezno validacijo elementov in tipov, opredeljenih v tej shemi. To lahko vključuje:

—

osnovno besedišče e-pravosodja EU,

—

nekvalificirane vrste podatkov in

—

šifrant jezikovnih oznak Evropske unije.

Poleg tega lahko shema, kadar je ustrezno, vključuje ustrezne standarde ETSI za uporabo njihovih opredelitev.

 

Opombe in dokumentacija

Opombe: Vsak element sheme je običajno opremljen z opombami. Te zagotavljajo človeku berljive informacije o elementu ter pogosto jasno in jedrnato opredeljujejo njegov namen ali uporabo.

 

Uporaba in prilagodljivost

Modularna struktura: Vsak oddelek je zasnovan s posebno funkcionalnostjo in se lahko samostojno ponovno uporabi ali prilagodi. To omogoča enostavno prilagajanje sheme različnim primerom uporabe.

Razširljivost: Shema je zasnovana tako, da podpira vključitev novih elementov ali atributov, če bodo v prihodnosti potrebne dodatne informacije. To se doseže z uporabo neobveznih elementov in zaporedij, ki se lahko razširijo, ne da bi se prekinile obstoječe izvedbe.

Prilagodljiva struktura: Shema je zasnovana tako, da po potrebi omogoča dodajanje ali spreminjanje elementov ali vrst podatkov. Struktura obrazca omogoča spremembe zahtev, ne da bi bilo potrebno večje preoblikovanje.

Neobvezni elementi: Elementi obrazca se lahko označijo kot neobvezni, kar pomeni, da se lahko glede na konkretne okoliščine vključijo ali izpustijo.

Shema je zasnovana tako, da podpira zbiranje strukturiranih podatkov za posebna zaprosila.

 

Spremembe

Shema je zasnovana s poudarkom na prožnosti, modularnosti in enostavnosti prilagoditev. Uporaba kompleksnih vrst in neobveznih elementov zagotavlja, da se lahko obravnavajo različni scenariji, hkrati pa se zasnova zlahka spremeni in razširi.

3.2.   Predpisani obrazci

Tehnične specifikacije za podatkovne sheme opredeljujejo strukturiran okvir za predstavitev obrazcev, kot so določeni v Uredbi (EU) 2020/1784, v obliki XML.

3.3.   Vnaprej določena sporočila

Vnaprej določena sporočila so primeri izmenjav, ki so določene v Uredbi, vendar zanje tam ni določen poseben obrazec. Vrste in število takih sporočil bo določeno pri poslovni in tehnični analizi.

Njihove sheme so namenjene opredelitvi strukture definicijske sheme XML (XSD), da se zagotovijo doslednost, struktura in skladnost s poslovnimi potrebami.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišji element v shemi se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočila, ki se opredeljuje,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočila, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.

3.4.   Sporočila s poljubnim besedilom

Sporočila s poljubnim besedilom so primeri izmenjav, ki omogočajo nestrukturirano ali delno strukturirano vsebino, s čimer omogočajo prožnost, hkrati pa še vedno izpolnjujejo regulativne in poslovne zahteve. Ta shema je namenjena opredelitvi strukture definicijske sheme protokola XML (XSD) za ta sporočila, da se zagotovita doslednost in ustrezna oblika.

Glavni sestavni deli teh shem so:

—

najvišja raven sheme se imenuje v skladu s posebno vrsto sporočil s poljubnim besedilom, ki se opredeljuje,

—

shema opredeljuje potrebno strukturo za sporočilo s poljubnim besedilom, hkrati pa omogoča ustrezno razvrščanje elementov, kot je potrebno,

—

v tej strukturi se dodajo in opredelijo polja, potrebna za določeno vrsto sporočil s prostim besedilom, da se zagotovi ustrezna predstavitev podatkovnih elementov.


PRILOGA VIII

Časovni načrt izvajanja

Časovni razpored izvajanja iz člena 10(1), točka (f), Uredbe (EU) 2023/2844 je določen, kot sledi:

(a)

Komisija da državam članicam najpozneje štiri mesece pred datumom začetka uporabe členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2023/2844, določenim v členu 26(3) navedene uredbe, na voljo izdajo referenčne izvedbene programske opreme, ki je v celoti razvita, preizkušena in dovolj stabilna, da se lahko namesti v produkcijsko okolje, v katerem imajo končni uporabniki dostop do nje, vključno s spremno dokumentacijo;

(b)

kar zadeva pravne akte, ki spadajo na področje uporabe te izvedbene uredbe, da Komisija državam članicam najpozneje štiri mesece pred datumom začetka uporabe členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2023/2844, določenim v členu 26(3) navedene uredbe, na voljo izdajo podatkovne zbirke pristojnih sodišč (organov) (CDB), ki je v celoti razvita, preizkušena in dovolj stabilna, da se lahko namesti v produkcijsko okolje, v katerem imajo končni uporabniki dostop do nje, vključno s spremno dokumentacijo;

(c)

kar zadeva pravne akte, ki spadajo na področje uporabe te izvedbene uredbe, države članice podatke v podatkovni zbirki pristojnih sodišč (organov) (CDB) v celoti posodobijo čim prej, najpozneje pa en mesec pred datumom začetka uporabe členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2023/2844, določenim v členu 26(3) navedene uredbe;

(d)

pristojni organi namestitev referenčne izvedbene programske opreme zaključijo najpozneje en mesec pred datumom začetka uporabe členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2023/2844, določenim v členu 26(3) navedene uredbe;

(e)

prilagoditve nacionalnih sistemov IT, potrebne za zagotavljanje skladnosti z zahtevami decentraliziranega sistema IT, se zaključijo najpozneje en mesec pred datumom začetka uporabe členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2023/2844, določenim v členu 26(3) navedene uredbe.


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/101/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)