(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1184/2007 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz peroksisulfatov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Dvema družbama je bila odobrena tržnogospodarska obravnava, za eno od njiju pa je bila določena individualna stopnja protidampinške dajatve v višini 24,5 %. Za drugo družbo je bilo ugotovljeno, da ni izvajala dampinga, in je bila izključena iz ukrepov. Za vse druge družbe je veljala stopnja dajatve 71,8 %. Za preiskavo, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna preiskava“.

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepov decembra 2013 protidampinške ukrepe podaljšal z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1343/2013 (3).

(3)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je januarja 2020 po drugem pregledu zaradi izteka ukrepov ukrepe podaljšala z Uredbo (EU) 2020/39 (4).

(4)

Komisija je marca 2020 po preiskavi proti izogibanju z Uredbo (EU) 2020/477 (5) spremenila Uredbo (EU) 2020/39 in za družbo, ki je bila izključena iz ukrepov, uvedla stopnjo dajatve v višini 71,8 %.

(5)

Trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve znašajo 24,5 % za uvoz vzorčenega proizvajalca izvoznika in 71,8 % za vse druge družbe iz Ljudske republike Kitajske.

(6)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih ukrepov (6) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Zahtevek za pregled sta 16. oktobra 2024 vložila dva proizvajalca Unije (RheinPerChemie GmbH in United Initiators GmbH, v nadaljnjem besedilu: vložnika), ki predstavljata 100 % celotne proizvodnje Unije. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda, povzročena industriji Unije, verjetno nadaljevala ali ponovila.

(8)

Komisija je 17. januarja 2025 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnika, znane proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski, znane nepovezane uvoznike v Uniji in organe LRK ter jih povabila k sodelovanju.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od strani ni zahtevala zaslišanja.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Noben proizvajalec izvoznik se ni javil za sodelovanje v preiskavi v zvezi s pregledom.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(14)

Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Komisija se je odločila, da vzorčenje ni potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bila prejeta nobena pripomba.

(15)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(16)

Komisija je na spletu (8) objavila vprašalnike za vse izvoznike, proizvajalce Unije in uporabnike.

(17)

Izpolnjene vprašalnike sta poslala dva proizvajalca Unije.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(19)

Komisija je 20. oktobra 2025 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe o razkritju.

(20)

Komisija je pripombe zainteresiranih strani obravnavala in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(21)

Izdelek, ki se pregleduje, so peroksisulfati (persulfati), vključno s kalijevim peroksimonosulfatom, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80 (oznaka TARIC 2842 90 80 20) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(22)

Persulfati se uporabljajo predvsem kot iniciatorji polimerizacije pri proizvodnji polimerov za najrazličnejše namene. Drugo pomembno področje uporabe je površinska priprava, zlasti kot sredstvo za jedkanje pri pripravi plošč tiskanega vezja. Močne oksidativne lastnosti persulfatov se uporabljajo v najrazličnejših panogah in za najrazličnejše namene, vključno s kozmetiko (beljenje las in čiščenje zob), z razklejanjem tekstila, s proizvodnjo celuloze in papirja, z razkužilnimi sredstvi za bazene, organsko sintezo in s sanacijo tal.

(23)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(24)

Ti izdelki se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je uvoz persulfatov iz LRK skoraj popolnoma izginil s trga Unije. Po podatkih Eurostata je uvoz persulfatov iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (9) predstavljal približno 0,01 % trga Unije v primerjavi s 25-odstotnim tržnim deležem v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov. Uvoz iz LRK je bil v letih 2022 in 2023 stabilen, vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal.

(26)

Komisija je zato v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti v LRK; razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in normalno vrednostjo konstruirano za LRK, ter privlačnost trga Unije.

(27)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela pripomb (10).

(28)

Zato so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, javno dostopnih podatkih iz Turčije, ki je bila izbrana kot reprezentativna država, vključno s podatki turškega statističnega urada (11), turškega organa za energijski trg, urada predsednika Republike Turčije za naložbe (12), platforme Trading Economics (13), ter podatki podatkovnih zbirk Orbis Bureau van Dijk (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka Orbis) (14) in Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) (15).

(29)

Komisija je za analizo verjetnosti ponovitve dampinga, zlasti za primerjavo cen, najprej določila normalno vrednost, kot je podrobno opisano v oddelkih 3.2 do 3.5 v nadaljevanju.

(30)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(32)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato dne 27. julija 2025 kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajska vlada v zvezi s tem ni imela pripomb.

(33)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne države.

(34)

Komisija je 15. aprila 2025 izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) (16). Zainteresirane strani so imele na voljo dovolj časa za predložitev pripomb.

(35)

Komisija je z obvestilom zainteresirane strani obvestila tudi o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo.

(36)

Komisija je v obvestilu zainteresirane strani obvestila, da bo zaradi nesodelovanja druge neposredne stroške in splošne stroške proizvodnje določila na podlagi informacij o industriji Unije, predloženih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, in dodatnih informacij, ki jih je prejela od vložnikov, ter jih izrazila v odstotkih.

(37)

Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi takoj dostopnih informacij za enega turškega proizvajalca, tj. družbo Alkim Alkali Kimya, ki je bil v zadnjem poslovnem letu 2023 dobičkonosen, ima razpoložljive finančne podatke ter je pokazal razumno raven PSU-stroškov in dobička.

(38)

Nazadnje je Komisija v obvestilu pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe na vire in primernost Turčije kot reprezentativne države ter predlagajo druge države, če predložijo dovolj informacij o ustreznih merilih. Prejela ni nobenih pripomb.

(39)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(40)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(41)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(42)

Komisija je preučila dokaze v dokumentaciji, da bi ugotovila, ali v LRK obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, zaradi katerih uporaba domačih cen in stroškov v navedeni državi ne bi bila primerna. Ta analiza je zajemala naslednje dokazne elemente v zvezi z različnimi merili, relevantnimi za ugotovitev obstoja znatnih izkrivljanj.

(43)

Prvič, dokazi iz zahtevka so vključevali naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj.

(44)

Vložnika sta opozorila, da znatna izkrivljanja obstajajo v zvezi z vsemi elementi stroškov proizvodnje peroksisulfatov. Poleg tega sta trdila, da se okoliščine, ki so prevladovale v času zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov, ki ga je Komisija izvedla v zvezi z uvozom peroksisulfatov iz Kitajske, niso spremenile.

(45)

Vložnika sta v zahtevku navedla zlasti izkrivljanja v zvezi s cenami električne energije, saj stroški električne energije predstavljajo znaten delež proizvodnih stroškov peroksisulfatov. Vložnika sta omenila tudi obstoj izkrivljanj cen glavnih surovin za proizvodnjo peroksisulfatov, in sicer: amonijevega sulfata, tekočega amoniaka, žveplove kisline, natrijevega hidroksida in kalijevega hidroksida. Poleg tega sta vložnika v zahtevku poudarila poseganje države, ki vpliva na dobavno verigo teh surovin po vsej Kitajski, pri čemer sta opozorila, da zato dobavne cene teh materialov niso podvržene silam prostega trga.

(46)

Poleg tega je bil v zahtevku naveden vpliv države na nekatere kitajske proizvajalce izvoznike. Vložnika sta trdila tudi, da je vmešavanje države dokazano v vseh proizvodnih dejavnikih izdelka, ki se pregleduje, pri čemer sta opozorila, da izkrivljanja vplivajo tudi na kapital, zemljišča in delo, kot je bilo dokazano v prvotni preiskavi in preteklih pregledih zaradi izteka ukrepov. Poleg tega je bil v zahtevku omenjen kitajski 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin, v katerem je v oddelku IV.2 izrecno naveden cilj, da bo kitajska vlada „ustvarila pogoje za opredelitev kemijskih parkov, usmerjala lokalne ravni upravljanja pri opredelitvi številnih kemijskih parkov ter usmerjala oblikovanje grozdov in standardiziran razvoj kemijskih podjetij; (…)“.

(47)

Drugič, Komisija je v nedavnih preiskavah glede kemijskega sektorja v LRK ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito razporejanje virov v skladu s tržnimi načeli. Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v kemijskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva dodeljujejo sektorjem, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami. Komisija je sklenila še, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK.

(48)

Tretjič, Komisija je v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom sklenila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija ni seznanjena z nobenimi večjimi strukturnimi spremembami v LRK na splošno in/ali zlasti v zadevnem sektorju, ki bi lahko vplivale na njen sklep.

(49)

Četrtič, dodatni dokazi, ki so bili na voljo v poročilu o znatnih izkrivljanjih v kitajskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(50)

Petič, kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(51)

Glede na navedeno so razpoložljivi dokazi pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato izračunala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, v katerih se upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, torej v tem primeru na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(52)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(53)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, je Komisija izdala obvestilo, v katerem so opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, in zainteresirane strani obvestila, da namerava v tem primeru za primerno reprezentativno državo šteti Turčijo, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnega izkrivljanja.

(54)

V obvestilu je Komisija pojasnila, da se bo morala zaradi nesodelovanja opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izbira reprezentativne države je temeljila na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in drugih virih informacij, ki so se šteli za primerne v skladu z ustreznimi merili iz člena 2(6a) osnovne uredbe v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe, vključno z ravnjo dohodka Svetovne banke, podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), turškim statističnim uradom, uradom predsednika Republike Turčije za naložbe in podatkovno zbirko Orbis Bureau van Dijk (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka Orbis).

(55)

V zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja sta vložnika v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov preučila Turčijo kot možno reprezentativno državo, ki ima podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK (19). Svetovna banka je Turčijo na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrstila med države s t. i. višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek, ki se pregleduje.

(56)

Kar zadeva proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, se glede na zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov (20) izdelek, ki se pregleduje, v Turčiji proizvaja v znatnih količinah in domnevno s podobnim proizvodnim postopkom. Izdelek, ki se pregleduje, se prodaja na domačem in mednarodnem trgu. Komisija je kot proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, opredelila tudi Japonsko, Indijo in Tajvan. Vendar te države niso izpolnile merila glede stopnje gospodarske razvitosti, ki bi bila podobna stopnji LRK.

(57)

Kar zadeva razpoložljivost ustreznih podatkov v reprezentativni državi, so bili v skladu z zahtevkom podatki o ključnih proizvodnih dejavnikih, statističnih podatkih o uvozu in cenah energije za Turčijo zlahka dostopni.

(58)

Kot je pojasnjeno v obvestilu in uvodni izjavi 37, je Komisija v Turčiji našla eno družbo, tj. Alkim Alkali Kimya, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in ki je bila dobičkonosna v zadnjem poslovnem letu 2023 ter je imela razpoložljive finančne podatke (21).

(59)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(60)

V obvestilu so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe o ustreznosti Turčije kot reprezentativne države, družbe Alkim Alkali Kimya kot proizvajalca v Turčiji in virov podatkov. Zainteresirane strani so bile tudi pozvane, naj predlagajo druge države, če predložijo zadostne informacije o ustreznih merilih. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(61)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(62)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih industrija Unije uporablja pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(63)

Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin.

(64)

Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije in dela uporabila podatke turškega statističnega urada, družbe Trading Economics in urada predsednika Republike Turčije za naložbe.

(65)

Končno je Komisija navedla, da bo za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turškega proizvajalca, ki so navedeni v prej omenjeni uvodni izjavi 37.

(66)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov v obvestilu.

(67)

Ob upoštevanju vseh informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in naknadnih informacij, ki sta jih predložila vložnika in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, ter zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in ker ni bila predložena nobena pripomba v zvezi z obvestilom o virih, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki persulfatov

(68)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca v reprezentativni državi, kot osnovo uporabila uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK, in držav, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (24). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj ni bilo primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja niso enako vplivala na surovine za proizvodnjo izdelkov, namenjenih izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(69)

Kar zadeva uvozne dajatve, je Komisija tehtani povprečni uvozni ceni vsake surovine prištela uvozne dajatve na podlagi njene oznake blaga in zadevne države porekla. Pri določitvi veljavne stopnje uvozne dajatve se je oprla na informacije, zbrane v podatkovni zbirki Market Access Map (25).

(70)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija za oceno stroškov, ki jih običajno ima družba v Turčiji za prevoz vložkov med dobaviteljem in svojimi prostori, uporabila takoj dostopne informacije. To oceno je utemeljila na stroških notranjega prevoza, povezanih z uvozom v Turčijo, kot so bili objavljeni v najnovejšem poročilu Doing Business (26) (27). Ti stroški notranjega prevoza so vključeni v neizkrivljene stroške, predstavljene v preglednici 1.

(71)

Po nadaljnjih premislekih se je Komisija odločila, da bo svojo določitev delovnih ur, potrebnih za proizvodnjo ene tone izdelka, ki se pregleduje, utemeljila na preverjenih podatkih vložnikov. Komisija je določila, da se za proizvodnjo ene tone persulfatov zahteva [8,5–9,0] delovnih ur. Poleg tega je Komisija za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabila podatke o stroških dela za leto 2022 (28), prilagojene glede na inflacijo na podlagi indeksov stroškov dela (29), ki jih je objavil turški statistični urad. Povprečni stroški dela na uro na EPDČ (30) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so znašali 88,64 CNY/uro.

(72)

Cene električne energije za industrijske uporabnike v Turčiji objavlja turški statistični urad v rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v kurusih/kWh (31). Razpoložljive informacije kažejo, da je povprečna industrijska tarifa za leto 2024 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“) znašala 0,61 CNY/kWh (32).

(73)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(74)

Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi preverjenih podatkov vložnikov določila razmerje med splošnimi stroški proizvodnje in skupnimi neposrednimi stroški, tj. stroški, vključno s porabo surovin in energije, ter neposrednimi in posrednimi stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje glede na model, ki se proizvaja.

(75)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turške družbe Alkim Alkali Kimya. Po objavi obvestila so bili finančni rezultati družbe za poslovno leto 2024 takoj na voljo. Družba je bila dobičkonosna tudi leta 2024, tj. v letu, ki je zajemalo obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Posledično so bili neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodani naslednji elementi:

(76)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(77)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki sta jih vložnika v zahtevku za pregled predložila o uporabi posameznih dejavnikov (surovine, električna energija in delo) pri proizvodnji persulfatov. Potrošnja na enoto vsakega proizvodnega dejavnika je bila pomnožena z neizkrivljenimi stroški na podlagi podatkov iz reprezentativne države. Vsota neizkrivljenih stroškov surovin, električne energije in dela predstavlja neizkrivljene stroške proizvodnje.

(78)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija prištela splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček.

(79)

Splošni stroški proizvodnje vložnikov so bili izraženi kot razmerje med njihovimi proizvodnimi stroški. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje. Splošni stroški proizvodnje so predstavljali [20-24] % proizvodnih stroškov. Komisija je neizkrivljene stroške proizvodnje določila tako, da je neizkrivljenim stroškom proizvodnje prištela neizkrivljene splošne stroške proizvodnje.

(80)

PSU-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi finančnih informacij turške družbe Alkim Alkali Kimya za leto 2024, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 75. PSU-stroški in dobiček so predstavljali 5,17 % oziroma 9 % stroškov prodanega blaga. Poleg neizkrivljenih stroškov proizvodnje so bili uporabljeni ustrezni odstotki neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička.

(81)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov, ki je onemogočilo pridobitev izvozne cene za Unijo ali tretje države za posamezno vrsto izdelka, je Komisija določila enotno normalno vrednost kot povprečje normalnih vrednosti, določenih za posamezno vrsto izdelka na ravni 9 673,71 CNY/tono.

(82)

Zaradi nesodelovanja je Komisija proizvodno in prosto zmogljivost v LRK določila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled.

(83)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo v LRK opredeljenih 13 proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje (33). Vložnika sta njihovo proizvodno zmogljivost ocenila na približno 400 000 ton na podlagi javno dostopnih informacij na spletiščih kitajskih proizvajalcev. Vložnika sta v zahtevku za pregled na podlagi podatkov iz tržnih informacij (34) ocenila, da velikost domačega trga Kitajske znaša približno 146 000 ton (35). Ob upoštevanju velikosti kitajskega trga persulfatov, ki ga oskrbujeta domača proizvodnja in uvoz, ter izvoza kitajskih proizvajalcev persulfatov (36) je bila prosta zmogljivost ocenjena na več kot 200 000 ton. Tako velika proizvodna zmogljivost pomeni, da bi lahko Kitajska sama pokrila celotno potrošnjo Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (37) znašala okrog 35 000 ton.

(84)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je Kitajska ena največjih proizvajalk persulfatov na svetu in ima znatno prosto zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče v primeru razveljavitve ukrepov zlahka uporabiti za izvoz v Unijo.

(85)

Komisija je normalno vrednost določila, kot je pojasnjeno v oddelkih od 3.2 do 3.5.

(86)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila izvozna cena za tretje države določena na podlagi statističnih podatkov o trgovini iz podatkovne zbirke GTA.

(87)

Komisija je zato kot glavne izvozne trge za kitajske persulfate v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opredelila Tajvan, Južno Korejo, Brazilijo in Tajsko (v vrstnem redu obsega izvoza). Uvoz v te štiri države je predstavljal 54 % svetovnega uvoza persulfatov s poreklom iz LRK.

(88)

Tehtana povprečna uvozna cena na državo (Tajvan, Južna Koreja, Tajska) na ravni CIF je bila popravljena na raven franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza.

(89)

Komisija je znižanje cene CIF na franko tovarna za pomorski prevoz in zavarovanje utemeljila na koeficientu CIF/FOB, ki ga je OECD objavila v podatkovni zbirki ITIC (38). Veljavni povprečni koeficient je bil določen za vsako od treh držav posebej in na podlagi opisa izdelka, ki ustreza izdelku, ki se pregleduje.

(90)

Za Brazilijo je bila uvozna cena persulfatov s poreklom iz LRK na voljo na ravni FOB in CIF v podatkovni zbirki GTA. Tako je bila cena franko tovarna določena tako, da so se odšteli stroški notranjega prevoza od uvozne cene za Brazilijo na ravni FOB.

(91)

Komisija je stroške notranjega prevoza ocenila na podlagi podatkov v zvezi z izvozom iz LRK, kot so bili objavljeni v najnovejšem poročilu Doing Business (39).

(92)

Izvozne cene na ravni franko tovarna, določene, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 86 do 91, so se gibale od 5 883,33 CNY/tono za Brazilijo do 6 481,25 CNY/tono za Tajsko.

(93)

Komisija je konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno za tretje države primerjala na podlagi franko tovarna.

(94)

Komisija je nadalje izrazila razliko v ceni kot odstotek cene CIF, ki prevladuje na vsakem od glavnih izvoznih trgov.

(95)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je LRK persulfate na ključni izvozni trg izvažala po ceni, ki je bila znatno nižja od normalne vrednosti. Razlika v ceni, izražena kot odstotek uvozne cene za štiri ključne trge na ravni CIF, se je gibala od 44,1 % za Tajsko do 57,2 % za Tajvan.

(96)

Komisija je menila, da navedene ugotovitve odražajo oblikovanje cen kitajskih izvoznikov persulfatov na izvoznih trgih na splošno. Komisija je sklenila, da bi se kitajski izvoz v Unijo v primeru prenehanja ukrepov verjetno izvajal po dampinških cenah.

(97)

Glede na zahtevek za pregled (40) je trg Unije za kitajske izvoznike potencialno privlačen zaradi svoje razmeroma velike velikosti in višjih cen, kar jim lahko omogoči večji dobiček kot v drugih tretjih državah. Prodajna cena Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ([1 500–2 000] EUR/tono) je bila [1,8–2,3]-krat višja od kitajskih izvoznih cen (ponovno izračunanih na ravni CIF meja Unije) za štiri ključne trge. Čeprav se je obseg kitajskega izvoza v Unijo v zadnjih letih zmanjšal, kitajski proizvajalci proizvajajo znatne količine izdelka, ki se pregleduje, in bi v primeru izteka ukrepov ponovno začeli izvažati v Unijo.

(98)

Poleg tega v ZDA obstajajo ukrepi trgovinske zaščite, medtem ko Indija trenutno izvaja protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom persulfatov. Zato je/bo izvoz kitajskih persulfatov na navedene trge morda težji, kar bo dodatno povečalo privlačnost trga Unije, na katerega bi se ta izvoz lahko preusmeril, če bi se ukrepi iztekli.

(99)

Če bi torej obstoječi ukrepi v EU prenehali veljati, bi bili kitajski proizvajalci močno motivirani povečati svoj izvoz persulfatov v Unijo, kar bi verjetno storili po dampinških cenah.

(100)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalnih vrednosti, določenih za Kitajsko, raven izvoznih cen na trgih tretjih držav, privlačnost trga Unije in razpoložljivost znatne proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve sedanjih ukrepov.

(101)

Podobni izdelek sta v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(102)

Za zaščito zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe so podatki o dveh proizvajalcih Unije predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(103)

Analiza informacij o uvozu je bila opravljena po oznakah KN za tri glavne vrste podobnega izdelka, in sicer za amonijev persulfat, natrijev persulfat in kalijev persulfat, za četrto vrsto, kalijev peroksimonosulfat, pa po oznaki TARIC.

(104)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o uvozu na ravni oznake KN in oznake TARIC. Ta obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen v zvezi s preverjenimi informacijami proizvajalcev Unije.

(105)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(106)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %. To zmanjšanje je bilo največje v prvih dveh letih obravnavanega obdobja in ga je mogoče pripisati splošnemu gospodarskemu okrevanju po pandemiji COVID-19. Zaradi tega okrevanja je bilo leto 2021 za večino industrij uspešno leto, vključno z industrijo persulfatov v spodnjem delu verige, čemur je sledila upočasnitev popravka v gradbenem sektorju in sektorju za razkuževanje, ki po pandemiji sodita med uporabnike izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega so se v letih 2022 in 2023 zmanjšale zaloge v vseh sektorjih, saj so se razmere v dobavni verigi na splošno umirile, v času pandemije pa so se z motnjami v dobavnih verigah nakopičile velike zaloge. Za leto 2024 (obdobje preiskave v zvezi s pregledom) pa je bilo značilno rahlo okrevanje trga.

(107)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, ki so pokazali minimalno količino uvoza iz zadevne države na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(108)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšal. To zmanjšanje je bilo verjetno povezano z uvedbo ukrepov leta 2020 za družbo, ki je bila prvotno izvzeta iz protidampinških ukrepov.

(109)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(110)

Glede na to, da je bil obseg uvoza iz zadevne države zanemarljiv, je Komisija ugotovila, da cene niso bile reprezentativne. Zato je Komisija menila, da analiza razvoja cen dampinškega uvoza ne bi bila smiselna. Iz istega razloga ni bilo smiselno izračunati nelojalnega nižanja prodajnih cen tega uvoza.

(111)

Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz peroksisulfatov iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(112)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %. Največji obseg uvoza je izviral iz Turčije, Indije in Združenih držav Amerike.

(113)

Uvoz iz Turčije je bil v celotnem obravnavanem obdobju visok, čeprav se je obseg spreminjal. Uvoz iz Turčije se je leta 2023 močno zmanjšal, vendar se je uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno povečal. Uvoz iz Indije in Združenih držav Amerike se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, in sicer za 46 % oziroma 35 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(114)

Zmanjšal se je tudi tržni delež tretjih držav, in sicer s 35,6 % v letu 2021 na 33,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(115)

Cena uvoza iz vseh tretjih držav razen LRK je bila v primerjavi s ceno uvoza industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za [50–200] EUR/kg nižja.

(116)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(117)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(118)

Celotna proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je v letih 2022 in 2023 stalno zmanjševala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko povečala. Na splošno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 32 %. To zmanjšanje proizvodnje je mogoče pripisati popravku povpraševanja po pandemiji COVID-19 po letu 2021.

(119)

Celotna proizvodna zmogljivost Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %. Očitna sprememba zmogljivosti je bila predvsem posledica težav v dobavni verigi ter rednih zaprtij in ponovnih zagonov proizvodnih linij.

(120)

Povprečna izkoriščenost zmogljivosti je sledila podobnemu trendu kot proizvodnja in povpraševanje. Na splošno se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 25 %, pri čemer se je v prvih dveh letih obravnavanega obdobja zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je povečala.

(121)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(122)

Obseg prodaje industrije Unije se je gibal podobno kot potrošnja Unije. Na splošno se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, pri čemer se je v prvih dveh letih zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je začelo okrevanje.

(123)

Skupni tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, pri čemer se je medletno stalno, vendar zelo malo povečeval.

(124)

Potrošnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %. Glede na navedeno je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti svoj tržni delež in zabeležiti skromno 3-odstotno povečanje.

(125)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(126)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 %. Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je prav tako zmanjšala za 16 %, kar je mogoče pojasniti z večjim zmanjšanjem proizvodnje (–31 %) v primerjavi z zmanjšanjem zaposlenosti (–18 %).

(127)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo uvoza iz LRK, zato višine stopnje dampinga ni bilo mogoče oceniti.

(128)

Dejstvo, da je industrija Unije lahko ohranila in nekoliko povečala svoj tržni delež v obravnavanem obdobju, kljub višjim stroškom zaradi dramatičnega povečanja cen energije v Uniji, je mogoče pripisati obstoječim ukrepom.

(129)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

(130)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški industrije Unije zvišali za 44 %. Veliko zvišanje stroškov proizvodnje v letih 2022 in 2023 je bilo predvsem posledica nenavadnega zvišanja cen energije, ki je bilo glavni stroškovni dejavnik pri proizvodnji podobnega izdelka v Uniji. Poleg tega so se zaradi zmanjšanja povpraševanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, povečali posredni stroški (splošni stroški proizvodnje) na enoto. Hkrati so se cene zvišale le za 12 %, zato industrija Unije ni mogla pokriti povečanja stroškov.

(131)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(132)

Obseg končnih zalog, razen leta 2022, je sledil trendu proizvodnje. Na splošno so proizvajalci Unije ohranili nizko raven zalog (pod 10 % proizvodnje).

(133)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(134)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost proizvajalcev Unije se je močno zmanjšala, in sicer z zelo zdrave dobičkonosnosti v letu 2021 na močno izgubo v letu 2023. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je dobičkonosnost začela izboljševati, vendar ni dosegla praga rentabilnosti. Ta trend je bil v skladu s trendi, ki so bili za proizvodnjo in prodajo že opisani v uvodnih izjavah 118 in 122.

(135)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v letih 2022 in 2023, ko se je neto denarni tok v vsakem od navedenih let prepolovil, močno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je neto denarni tok začel stabilizirati, čeprav na zelo nizki ravni, približno 81 odstotnih točk pod ravnjo na začetku obravnavanega obdobja.

(136)

Naložbe so v prvih treh letih obravnavanega obdobja ostale na primerljivi ravni in so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno zmanjšale. To je bila neposredna posledica upada dobičkonosnosti in denarnega toka. Dejansko je v prvih letih obravnavanega obdobja položaj industrije Unije kljub znatnemu poslabšanju še vedno omogočal naložbe. Po letu 2023, v katerem so se ustvarjale izgube, so naložbe v naslednjem letu postale ogrožene.

(137)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvijala se je enako kot dobičkonosnost, kot je opisano v uvodni izjavi 134 zgoraj.

(138)

Obseg uvoza iz zadevne države je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv.

(139)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da je bil splošni položaj industrije Unije škodljiv. V obravnavanem obdobju je večina kazalnikov zabeležila negativen trend, pri čemer je bil najbolj negativen razvoj zabeležen pri finančnih kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(140)

Na industrijo Unije sta vplivala zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju in zvišanje stroškov energije v obravnavanem obdobju. Ko se je potrošnja povečala in so se proizvodni stroški znižali, je gospodarski položaj industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kazal nekaj znakov okrevanja.

(141)

Dejstvo, da je imela industrija Unije koristi od ukrepov, se kaže le v ohranitvi in majhnem povečanju njenega tržnega deleža v obravnavanem obdobju kljub vzporednemu zmanjšanju povpraševanja.

(142)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v ranljivem položaju, vendar zaradi vpliva dumpinškega uvoza ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(143)

Komisija je v zgornjem oddelku sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Čeprav uvoz iz zadevne države v obravnavanem obdobju glede na njegov majhen obseg ni bil neposredni vzrok za škodljive razmere industrije Unije, je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(144)

V zvezi s tem se je Komisija oprla na informacije, ki sta jih dala na voljo vložnika, in vse druge informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji. Komisija je preučila proizvodno in prosto zmogljivost v LRK, in sicer razmerje med kitajskimi izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, verjetne ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov.

(145)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 83, imajo proizvajalci iz LRK precejšnje proizvodne zmogljivosti in znatno ocenjeno prosto zmogljivost, ki močno presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(146)

Unija je največji uvoznik izdelka, ki se pregleduje, na svetu (41).

(147)

Poleg tega se v drugih tretjih državah, kot so ZDA in Indija, izvajajo oz. se bodo izvajali ukrepi trgovinske zaščite proti kitajskemu izvozu izdelka, ki se pregleduje, kar kitajskim proizvajalcem izvoznikom otežuje izvoz na te trge, kar dodatno povečuje privlačnost trga Unije, na katerega se lahko ta izvoz preusmeri.

(148)

Še en element, ki kaže na privlačnost trga Unije, je strategija oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V zvezi s tem je bila opravljena analiza na podlagi primerjave med prodajnimi cenami proizvajalcev Unije za nepovezane stranke in cenami CIF, ki so jih kitajski proizvajalci zaračunavali tretjim državam, prilagojenim za stroške po uvozu (1 %) in konvencionalne dajatve (5,5 %). Ta analiza je temeljila na vseh kitajskih izvoznih cenah, kot so bile sporočene tretjim državam (brez Unije) v podatkovni zbirki Global Trade Atlas. Ta analiza je pokazala, da so bile kitajske izvozne cene za 47 % do 52 % nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije. Zato je mogoče razumno pričakovati, da bo v primeru izteka ukrepov kitajski izvoz vstopil na trg Unije po znatno nižjih cenah od tistih, ki jih zaračunava industrija Unije in bo povzročil škodo industriji Unije.

(149)

Poleg tega so prakse izogibanja, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2020/477, za proizvajalce zadevnega izdelka v LRK še en element, ki dokazuje privlačnost trga Unije.

(150)

Glede na velike proste zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije in cenovno politiko kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so povzete v uvodnih izjavah 145 do 149, je verjetno, da bi bile v primeru izteka ukrepov za prodajo/preusmeritev v Unijo že hitro na voljo velike količine poceni peroksisulfatov.

(151)

Zato bo industrija Unije, ki je trenutno sposobna zadostiti povpraševanju Unije, verjetno izgubila obseg prodaje in tržne deleže na trgu Unije.

(152)

Na tej podlagi se sklene, da bi se v odsotnosti ukrepov dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah najverjetneje močno povečal, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(153)

Kot je ugotovljeno v oddelku 4, industrija Unije ne trpi več znatne škode. Vendar bi razveljavitev ukrepov, kot je bilo ugotovljeno v oddelku 5, povzročila ponovni pritok dampinškega uvoza iz Kitajske, zaradi česar bi se škoda hitro ponovila. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov industriji Unije koristilo, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje in tržni delež, izboljšali dobičkonosnost in na splošno gospodarski položaj. Po drugi strani bi prenehanje veljavnosti ukrepov lahko ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega izvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

(154)

V preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(155)

Zaradi nesodelovanja uvoznikov Komisija ni mogla analizirati, ali so imeli slabe poslovne rezultate oziroma ali niso bili zmožni prenesti morebitnih zvišanj cen.

(156)

Preiskava je potrdila, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti iz Turčije, Indije in Združenih držav Amerike. Namen razširitve ukrepov ni izključiti izvoz iz Kitajske s trga, temveč le zagotoviti, da se ta izvoz ne bo prodajal po dampinških cenah in tako povzročal škodo.

(157)

Ker ni bilo dokazov, ki bi ovrgli to ugotovitev, in ob upoštevanju, da je bil uvoz zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv, je Komisija sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi nesorazmerno vplivalo na uvoznike.

(158)

Uporabniki niso sodelovali v preiskavi. Zato Komisija ni mogla analizirati učinka obstoječih ukrepov na njihov položaj.

(159)

Prvotna preiskava je pokazala, da je vpliv izdelka, ki se pregleduje, na stroške izdelkov na koncu proizvodne verige precej majhen, učinek protidampinške dajatve pa je bil zanemarljiv (42). Uporabniki niso predložili informacij, ki bi ovrgle ugotovitve iz prejšnjih preiskav, da bi imela dajatev zanemarljiv vpliv na njihovo poslovanje.

(160)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz peroksisulfatov s poreklom iz LRK.

(161)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti ponovitve dampinga, verjetnosti ponovitve škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe za persulfate iz LRK.

(162)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družba, za katero velja nizka individualna protidampinška dajatev, mora carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(163)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(164)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza družbe, za katero velja nižja individualna stopnja dajatve, znatno povečal po nadaljevanju uvedbe zadevnih ukrepov, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualne stopnje dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(165)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (43). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(166)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(167)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (44) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(168)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –