(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 5. novembra 2024 vložila skupina Kandelium Group GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali skupina Kandelium). Pritožbo je vložila industrija barijevega karbonata v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/482 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 14. julija 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(5)

Komisija je 11. avgusta 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1724 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so dva proizvajalca izvoznika (Guizhou Redstar Developing Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Redstar) in Hubei Jingshan Chutian Barium Salt Corp. Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Chutian)) ter pritožnik v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča glede začasnih ugotovitev.

(7)

Stranem je bilo omogočeno zaslišanje. Vložena ni bila nobena zahteva za zaslišanje.

(8)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(9)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(10)

Stranem je bilo omogočeno tudi zaslišanje. Vložena ni bila nobena zahteva za zaslišanje.

(11)

Glede začetka preiskave ni bilo nobenih pripomb. Sklepi iz uvodne izjave 6 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(12)

Glede vzorčenja ni bilo nobenih pripomb. Sklepi iz uvodnih izjav 7 do 14 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(13)

Glede izpolnjenih vprašalnikov in preveritvenih obiskov ni bilo pripomb. Sklepi iz uvodnih izjav 15 do 18 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(14)

V zvezi z obdobjem preiskave in obravnavanim obdobjem ni bilo pripomb. Sklepi iz uvodne izjave 19 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(15)

V zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo pripomb. Sklepi iz uvodnih izjav 20 do 25 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(16)

Po začasnem razkritju so vzorčena proizvajalca izvoznika in pritožnik predložili pripombe na začasne ugotovitve o dampingu.

(17)

Ker ni bilo nobenih trditev v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj in izbiro reprezentativne države, sta bila oddelka 3.1.2 in 3.1.3 začasne uredbe potrjena.

(18)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 26 do 130 začasne uredbe.

(19)

Družba Redstar je po dokončnem razkritju trdila, da se stopnje dampinga kitajskih in indijskih proizvajalcev kljub podobnim stopnjam škode močno razlikujejo. Po njenem mnenju to pomeni, da konstruirane normalne vrednosti, ki se uporabljajo za kitajske proizvajalce, ne odražajo točnih tržnih razmer.

(20)

Prvič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 82 do 84 začasne uredbe, je Komisija v okviru te preiskave našla dejanske dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj, ki vplivajo na industrijo barijevega karbonata na Kitajskem. Komisija je zato sklenila, da za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike iz Kitajske ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem. Zato je Komisija normalno vrednost kitajskih proizvajalcev izvoznikov konstruirala na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Za Indijo pa ni bilo trditev ali ugotovitve o znatnem izkrivljanju. Zato je bila normalna vrednost za indijskega proizvajalca izvoznika določena v skladu s členom 2(2) do (6) osnovne uredbe. Drugič, družba Redstar ni predložila nobenih dokazov, da pogoji za uporabo člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike v tem primeru niso bili izpolnjeni. Trditev družbe Redstar v zvezi s tem je bila v začasni uredbi zavrnjena, družba pa je niti po začasnem razkritju niti v odgovoru na dokončno razkritje ni dodatno utemeljila. Razlika v stopnjah dampinga sama po sebi ne pomeni, da metodologija, ki je bila uporabljena za kitajske proizvajalce, ni ustrezna. Zato je bilo treba trditev družbe Redstar zavrniti.

(21)

Po začasnem razkritju je družba Chutian, eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ponovila svojo trditev, ki je povzeta v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, da bi bilo treba cene, uporabljene kot referenčne vrednosti za baritno rudo na podlagi turških uvoznih cen, nadomestiti z indijskimi izvoznimi cenami. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, se nabor izdelkov indijske baritne rude ne razlikuje bistveno od baritne rude, uvožene v Turčijo, zato ni mogoče sprejeti trditve, da so indijske cene in vrste baritne rude bolj reprezentativne za baritno rudo, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci, kot ruda, uvožena v Turčijo. Poleg tega družba Chutian ni predložila nobenih vsebinskih dokazov v podporo svojim trditvam, turške uvozne cene baritne rude pa se v vsakem primeru približujejo indijskim. Trditev družbe Chutian je bila zato zavrnjena.

(22)

Poleg tega bi morala Komisija po mnenju družbe Chutian zagotoviti, da uporabljene cene baritne rude odražajo vrednost surove baritne rude in ne vrednosti barita v prahu. Družba Chutian je poleg tega trdila, da ima barit, ki se uporablja v naftni industriji, višjo stopnjo kakovosti kot barit, ki se uporablja v kemični industriji, in da bi morala cena barita, uporabljena pri določanju proizvodnih dejavnikov, temeljiti na vsebnosti barijevega sulfata. Prvič, v nasprotju s trditvijo družbe Chutian je Komisija za določitev referenčne vrednosti za baritno rudo uporabila samo nadomestitvene stroške surove baritne rude, ki je surovina, ki jo uporabljajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, in izključila barit v prahu. Poleg tega trditev družbe Chutian o povezavi med stopnjo kakovosti baritne rude / vsebnostjo barijevega sulfata in ceno rude ni bila utemeljena. Družba Chutian tudi ni navedla, na katero stopnjo kakovosti in kakšno vsebnost barijevega sulfata so se nanašale cene baritne rude, zajete v statističnih podatkih GTA. Zato sta bili trditvi družbe Chutian zavrnjeni.

(23)

Poleg tega je družba Chutian trdila, da je bil uvoz baritne rude iz Turčije (več kot 102 kt) veliko manj reprezentativen vir za referenčno vrednost proizvodnih dejavnikov kot indijski izvoz baritne rude (več kot 1 500 kt). Komisija je izpostavila, da zgolj zato, ker je izvoz iz Indije količinsko presegal uvoz v Turčijo, turški statistični podatki niso manj reprezentativni, zlasti glede na absolutne količine, ki jih je uvozila Turčija. Predloženi niso bili nobeni drugi dokazi, da cene uvoza v Turčijo niso bile reprezentativne. To velja še toliko bolj, ker je bila Turčija opredeljena kot primerna reprezentativna država za namene člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, tudi zato, ker je po gospodarski razvitosti podobna Kitajski.

(24)

Družba Chutian je v svojem odgovoru na začasno razkritje nadalje zahtevala, da Komisija iz izračuna referenčne vrednosti za baritno rudo izključi neobičajen uvoz, ker da je izkrivljajoč. Natančneje, zahtevala je, da se izključi uvoz surove baritne rude iz Maroka, ki ima višjo ceno od uvoženega zmletega barita. Družba Chutian je tudi trdila, da bi bilo treba kot neobičajen šteti še en drug vnos v podatkovni zbirki GTA, ki se nanaša na uvoz v zelo majhni količini in z znatno višjo ceno na enoto, in ga prav tako izključiti.

(25)

Prvič, v podatkovni zbirki GTA so takoj na voljo podatki o uvoznih cenah baritne rude v Turčiji, ki so dovolj podrobni, da je lahko Komisiji izolirala in razločila statistične podatke o surovi neobdelani baritni rudi, kakršno uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki. Komisija je tudi preverila, ali je bila količina tega uvoza dovolj reprezentativna in neizkrivljena, da bi končno povprečje samodejno zmanjšalo učinek morebitnih nenormalnih cen v spodnjem in zgornjem delu razpona. Zato ni utemeljenega razloga za izključitev uvoza surove baritne rude iz Maroka. Podobno iz primerjalne analize cen glede na zadevno surovino v drugih oblikah (surova ruda ali prah) in morebitnih razlik ne izhaja, da je uporabljena referenčna vrednost neprimerna. Poleg tega morebitna izključitev vnosa glede uvoza manjše količine z očitno visoko ceno na enoto ne bi vplivala na referenčno vrednost proizvodnih dejavnikov, zato se je v tem primeru štela za nepomembno.

(26)

Po začasnem razkritju in v odgovor na dokončno razkritje je družba Redstar, še en vzorčeni izvoznik, v zvezi s členom 2(10) osnovne uredbe trdila, da izvorni podatki za neizkrivljene vrednosti baritne rude (in CO2) niso ustrezali dejanskemu stanju. Trdila je namreč, da je Komisija s tem, da je uporabila podatke o uvozu na podlagi CIF, umetno napihnila neizkrivljene vrednosti, saj družba rudo pridobiva iz bližnjega rudnika. Zato bi se po mnenju družbe Redstar bolj poštena primerjava v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe dosegla z izključitvijo stroškov čezmorskega prevoza, zavarovanja in uvozne dajatve ter primerjavo na podlagi ravni cen FOB.

(27)

Prvič, sklicevanje družbe Redstar na člen 2(10) osnovne uredbe ni primerno. Člen 2(10) se nanaša na pošteno primerjavo med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo in ne na konstruiranje normalne vrednosti. Drugič, Komisija je izpostavila, da uvozne cene CIF, ki so na voljo v statističnih podatkih za trgovino (prilagojene glede na uvozne davke), neposredno konkurirajo domačim cenam v reprezentativni državi in so bile zato v tem primeru uporabljene kot ustrezna referenčna vrednost. Zato je bila trditev družbe Redstar zavrnjena.

(28)

Družba Chutian je v svojem odgovoru na začasno razkritje ponovila zahtevo za prilagoditev cen CO2, da se odpravijo izkrivljanja, ki jih povzročata CO2 za živila in CO2, ki se prevaža v jeklenkah. Podobno je družba Redstar v svojem odgovoru na začasno razkritje trdila, da cene tekočega CO2 v jeklenkah, ki jih je uporabila Komisija, ne ustrezajo dejanskim cenam, ki so jih plačali kitajski proizvajalci, ki za prevoz uporabljajo cisterne ali tovornjake. Zato je družba Redstar od Komisije zahtevala, da izključi podatke o uvozu tekočega CO2 v jeklenkah in upošteva le ceno CO2 v cisternah.

(29)

Argumenti proizvajalcev izvoznikov so bili obravnavani in zavrnjeni v uvodni izjavi 114 začasne uredbe. Poleg tega družbi Chutian in Redstar nista dokazali, da (in v kolikšni meri) referenčna vrednost, določena za CO2, vključuje različne stopnje kakovosti in načine prevoza (jeklenke ali tovornjaki) ter v kolikšni meri naj bi se cene razlikovale. Trditve družb Chutian in Redstar so se štele za neutemeljene in so bile zato zavrnjene.

(30)

Pritožnik (Kandelium) je v odgovor na začasno razkritje ponovil svojo trditev, da bi bilo treba določitev nadomestitvenih stroškov za bituminozni premog in CO2 prilagoditi, da bi odražali stroške, ki so jih imeli proizvajalci v Turčiji. Trditve skupine Kandelium so bile zavrnjene glede na uvodni izjavi 104 in 115 začasne uredbe. Zlasti je bilo izpostavljeno, da v primerih, ko reprezentativna referenčna vrednost za določen vložek ni na voljo v nacionalnih statističnih podatkih ali statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države in se uporabljajo alternativne referenčne vrednosti, Komisija cene tega vložka ne določi več glede na ceno, ki so jo plačali domači proizvajalci v reprezentativni državi (v tem primeru Turčiji).

(31)

Družba Chutian je v odgovor na začasno razkritje trdila, da bi bilo treba zneske PSU-stroškov družbe Sisecam, uporabljene pri konstruiranju normalne vrednosti, prilagoditi, da bi se izključili stroški prevoza, stroški zavarovanja, provizije in stroški pakiranja, saj so bili ti že navedeni v preglednicah po posameznih transakcijah za prodajo v Uniji. Prvič, treba je poudariti, da so bili stroški prevoza (ki so bili precej višji od kakršnih koli stroškov zavarovanja, stroškov pakiranja ali provizij) izključeni iz PSU-stroškov družbe Sisecam, kot je navedeno v drugem obvestilu ter njegovih prilogah Vib in Vic. Drugič, Komisija je izpostavila, da se stroški pakiranja v tej zadevi niso šteli za prilagoditve, odštete od izvozne cene, zaradi česar trditev družbe Chutian v zvezi s tem ni utemeljena. Tretjič, kar zadeva stroške zavarovanja in provizije, glede na javno dostopne podatke o PSU-stroških družbe Sisecam ni bilo mogoče ugotoviti namena teh stroškovnih postavk niti tega, v kolikšni meri (če sploh) se nanašajo na segment kromovega sulfata, ki je relevanten v tej zadevi. Zato PSU-stroški niso bili prilagojeni glede na te stroškovne postavke. PSU-stroški družbe Sisecam, kot jih je ugotovila Komisija, so se šteli za razumne v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Zato je bilo treba trditev družbe Chutian zavrniti.

(32)

Poleg tega je družba Chutian zahtevala, naj Komisija iz PSU-stroškov izključi več stroškov, povezanih s proizvodnjo kromovega sulfata, saj da ti ne predstavljajo ustrezno PSU-stroškov, ki so jih imeli (kitajski) proizvajalci barijevega karbonata. Vendar je Komisija opozorila, da cilj člena 2(6a) osnovne uredbe ni odražati PSU-stroške proizvajalcev izvoznikov barijevega karbonata (ki se štejejo za izkrivljene). Namesto tega je cilj določiti razumne in neizkrivljene zneske za PSU-stroške. V tej zadevi sta bili kot reprezentativna proizvajalca izbrani družbi Sisecam in Alkim, turška proizvajalca kromovega sulfata (ki je bil opredeljen kot primeren reprezentativen izdelek iz iste splošne kategorije kot barijev karbonat), tako da so bili podatki o njunih PSU-stroških uporabljeni kot razumen približek, ki je privedel do razumnih zneskov za PSU-stroške in dobiček. Trditev družbe Chutian je bila zato zavrnjena.

(33)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodni izjavi 131 začasne uredbe. Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, je bil sklep iz uvodne izjave 131 potrjen.

(34)

Ker v zvezi s pošteno primerjavo v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe ni bilo pripomb, se uvodne izjave 132 do 135 začasne uredbe potrdijo.

(35)

Ker v zvezi z izračunom stopnje dampinga ni bilo pripomb, se uvodna izjava 142 začasne uredbe potrdi.

(36)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(37)

Komisija po začasnem razkritju ni prejela nobenih pripomb v zvezi z izračuni stopnje dampinga za Indijo.

(38)

Zato so bile začasne ugotovitve Komisije iz uvodnih izjav 143 do 159 začasne uredbe potrjene.

(39)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(40)

Ker ni bilo pripomb glede opredelitve industrije Unije in proizvodnje Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav 160 do 162 začasne uredbe potrjeni.

(41)

Ker ni bilo pripomb glede potrošnje Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav 163 do 165 začasne uredbe potrjeni.

(42)

Po začasnem razkritju je družba Chutian navedla, da se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju zmanjšal, uvoz iz Indije pa se je še naprej povečeval, in sicer po cenah, ki so bile dosledno nižje od cen uvoza iz Kitajske. Zato je družba trdila, da to odraža bistveno drugačno tržno ravnanje in da se uvoza iz Kitajske ne bi smelo kumulirati z uvozom iz Indije, ter od Komisije zahtevala, naj škodo, ki naj bi jo povzročil kitajski izvoz, oceni ločeno od škode, ki jo je povzročil indijski izvoz.

(43)

Komisija se s tem ni strinjala. Čeprav se je tržni delež Indije povečal z [10–25 %] leta 2021 na [20–25 %] v obdobju preiskave, je Kitajski še vedno uspelo ohraniti znaten tržni delež [40 %–55 %]. Poleg tega so izvozne cene obeh držav v obravnavanem obdobju znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Zato je Komisija menila, da je bila kumulacija uvoza iz Indije in Kitajske pri oceni škode, povzročene industriji Unije, pravilna.

(44)

Komisija je potrdila, da so bili pogoji za kumulativno oceno uvoza v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe analizirani v uvodnih izjavah 166 do 169 začasne uredbe, in ugotovljeno je bilo, da so izpolnjeni. Zainteresirane strani, vključno z družbo Chutian, po uvedbi začasnih ukrepov niso predložile nobenih novih argumentov, ki bi lahko spremenili to oceno ali bi bili relevantni v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(45)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

Družba Chutian je po začasnem razkritju trdila, da je bil negativen denarni tok industrije Unije deloma posledica prilagoditev v revidiranih računovodskih izkazih proizvajalca Unije zaradi prevrednotenja zalog in prerazporeditve stroškov po spremembi sistema poročanja. Trdila je tudi, da Komisija ni pojasnila, ali so bili ti učinki izključeni iz ocene škode. Družba Chutian je od Komisije zahtevala, naj razkrije, ali in kako so bile te prilagoditve izključene, in če niso bile, naj jih izključi ter ustrezno ponovno oceni škodo in vzročnost.

(47)

Komisija je v uvodni izjavi 206 začasne uredbe pojasnila, da je bil trend denarnega toka v obravnavanem obdobju predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Unije. Vzrok za to je bila predvsem nezmožnost industrije Unije, da bi prilagodila cene v odziv na znaten pritisk dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije, zaradi česar ni mogla kriti naraščajočih stroškov. Komisija je potrdila, da je v podatkih, ki jih je uporabila za oceno, ustrezno upoštevala učinek računovodskih prilagoditev proizvajalca Unije. Če bi učinek spremembe sistema poročanja na denarni tok odstranili iz kazalnika škode, bi bilo zmanjšanje denarnega toka v obravnavanem obdobju še večje. Zaradi zaupne poslovne narave informacij ni mogoče podrobneje razkriti učinka računovodskih prilagoditev. Trditev družbe Chutian je bila zato zavrnjena.

(48)

Družba Chutian je trdila tudi, da je bilo povečanje naložb v obravnavanem obdobju posledica zapoznelih enkratnih naložb, povezanih z ukrepi na področju zdravja, varnosti in okolja. Trdila je, da je bila ta naložba preložena na obdobje po ločitvi skupine Kandelium in skupine Solvay od ter da so bili povezani stroški razporejeni na leta, v katerih je bila ta naložba izvedena. Družba Chutian je trdila, da bi to poročanje lahko izkrivilo oceno škode, saj bi bilo treba učinek zapoznelih naložb porazdeliti čez obdobje, v katerem naj bi bile izvedene, in ne le na obravnavano obdobje. Družba Chutian je zahtevala, da Komisija prilagodi analizo škode, tako da stroške naložb, povezanih z ukrepi na področju zdravja, varnosti in okolja, porazdeli čez ustrezen časovni okvir.

(49)

Po mnenju Komisije bi bila razporeditev stroškov naložbe na obdobje pred njenim nastankom v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi in špekulativne narave, zato je bila pripomba zavrnjena.

(50)

Vse trditve zainteresiranih strani po začasni uredbi so bile zavrnjene. Komisija je zato potrdila ugotovitve o škodi iz uvodnih izjav 209 do 212 začasne uredbe.

(51)

Po začasnem razkritju sta družbi Redstar in Chutian trdili, da so se proizvodni stroški industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišali zaradi izjemnih okoliščin, na primer zvišanja cen surovin in stroškov energije, in se jih ne bi smelo pripisati dampinškemu uvozu iz Kitajske. Poleg tega je družba Redstar izpodbijala trditev Komisije, da skupina Kandelium zaradi dampinškega uvoza ni mogla povrniti svojih stroškov. Družba Redstar te pripombe ponovila tudi v odgovoru na dokončno razkritje.

(52)

Družba Chutian je trdila, da škode, ki jo je povzročilo zvišanje stroškov dela, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz Kitajske. Ponovila je, da so se stroški dela skupine Kandelium leta 2021 povečali zaradi njene ločitve od skupine Solvay. Pred ločitvijo je določene horizontalne stroške res nosila skupina Solvay, vključno z upravnimi stroški. Družba Chutian je od Komisije zahtevala, da razkrije, ali in kako je učinke teh povečanj stroškov dela, ki jih je povzročilo prestrukturiranje teh družb, izključila iz kazalnikov škode, ter da te učinke izključi iz stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen in ponovno preuči svojo oceno vzročnosti.

(53)

Komisija je ugotovila, da sta na stroške dela skupine Kandelium vplivali inflacija in ločitev družbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 200 začasne uredbe. Kljub temu je dampinški uvoz iz Kitajske po mnenju Komisije v zadevnem obdobju predstavljal znaten tržni delež (40–55 %), katerega cene so se v istem obdobju znižale za 4 %. Zaradi tega industrija Unije, ki je že ustvarjala izgubo, svojih višjih stroškov ni mogla prenesti na končne stranke. Zato je dampinški uvoz iz Kitajske po padajočih cenah neposredno prispeval k zmanjšanju dobičkonosnosti industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(54)

Komisija je tudi menila, da je skupina Kandelium po ločitvi od skupine Solvay začela delovati kot individualna družba z lastnimi horizontalnimi in upravnimi storitvami. Ker se ti stroški niso šteli za izredne, jih Komisija ni odštela iz izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen ali analize vzročne zveze.

(55)

Nazadnje, ne oporeka se, da je energetska kriza povzročila porast stroškov energije in posledično stroškov proizvodnje barijevega karbonata v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 196 začasne uredbe. Vendar so proizvajalci Unije v obdobju 2021–2022 kljub naraščajočim proizvodnim stroškom in cenam energije, ki so dosegle najvišje ravni, lahko zvišali svoje prodajne cene, da bi absorbirali te stroške, hkrati pa ohranili stabilen obseg prodaje, saj so bile leta 2022 cene uvoza iz Kitajske in Indije še posebej visoke. Vendar se je leta 2023 in v obdobju preiskave, ko se je trend zviševanja cen energije obrnil, dobičkonosnost industrije Unije močno zmanjšala na nevzdržno nizke ravni. V teh letih je bila industrija Unije ob krčenju trga prisiljena znižati svoje prodajne cene zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije, pri čemer je izgubila obseg prodaje in tržni delež. Komisija zato zavrača to trditev.

(56)

Družba Redstar je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija dampinškemu uvozu napačno pripisala škodo, ki so jo dejansko povzročili drugi dejavniki, ki niso povezani z uvozom. Trdila je, da ni realno pričakovati popolnega prenosa izrednega zvišanja stroškov, ki je posledica energetske krize, inflacije in prestrukturiranja podjetij, na stranke.

(57)

Družba Redstar je trdila, da je proizvajalcu Unije velik del preteklih zvišanj stroškov že uspelo prenesti na svoje stranke, saj so se prodajne cene Unije leta 2022 sorazmerno zvišale. Vendar je trdila, da je glede na to, da so se proizvodni stroški med letom 2022 in OP zvišali še za dodatnih 45 %, vprašljivo, ali je industrija Unije to dodatno zvišanje stroškov lahko prenesla na stranke, saj je že leto prej znatno zvišala svoje cene. Družba Redstar je tudi trdila, da so bili energetska kriza, inflacija in prestrukturiranje podjetij dejavniki, specifični za Unijo, in niso zadevali kitajskih in indijskih izvoznikov, zaradi česar ni razumno pričakovati, da bi ti izvozniki zvišali svoje cene na enak način kot industrija Unije.

(58)

Komisija je v uvodnih izjavah 227 do 237 začasne uredbe analizirala razloge za zvišanje proizvodnih stroškov industrije Unije in sklenila, da kljub temu, da so bili naraščajoči proizvodni stroški dejansko posledica višjih stroškov surovin, višjih cen energije in nekaterih zapadlih naložb, višji proizvodni stroški niso zmanjšali ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Komisija je dejansko ugotovila, da je dampinški uvoz pomenil znaten cenovni pritisk, ki je industriji preprečil, da bi vsaj del svojih višjih proizvodnih stroškov prenesla na industrijo nižje v prodajni verigi, da bi ostala dobičkonosna. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 229 in 230 začasne uredbe, je industrija Unije leta 2022, ko so bile cene kitajskega in indijskega uvoza v obravnavanem obdobju najvišje, lahko zvišala svoje prodajne cene, da bi absorbirala naraščajoče proizvodne stroške, kar kaže, da je trg nižje v prodajni verigi leta 2022 lahko prenesel višje cene. Vendar se je med letom 2022 in OP prodajna cena kitajskega in indijskega uvoza znižala za približno 50 %. Hkrati je morala industrija Unije kljub nadaljnjemu zvišanju njenih proizvodnih stroškov v OP celo znižati svoje prodajne cene na raven, ki je bila približno 16 % nižja od njenih proizvodnih stroškov. To kaže, da je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene, ker je dampinški uvoz oviral dvig cen. Družba Redstar ni predložila nobenih novih dokazov, ki bi zgornjo ugotovitev postavili pod vprašaj.

(59)

Iz teh razlogov Komisija zavrača pripombe družbe Redstar in potrjuje svoje sklepe o vzročni zvezi.

(60)

Vse trditve strani po začasni uredbi so bile zavrnjene. Komisija je zato na podlagi ugotovitev, razkritih v začasni uredbi, sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske in Indije znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Sklepi o vzročni zvezi iz uvodnih izjav 233 do 237 začasne uredbe so bili potrjeni.

(61)

Po začasnem razkritju je družba Chutian izpostavila, da je industrija Unije barijev karbonat proizvajala z dražjim postopkom žganja, medtem ko je sama uporabljala cenejši postopek stiskanja. Družba Chutian je zahtevala, naj Komisija razkrije, kako se je ta razlika v proizvodnem procesu upoštevala pri izračunu stopnje dampinga in škode.

(62)

Komisija je pri izračunih stopnje dampinga in škode upoštevala različne proizvodne procese, saj so ti izračuni temeljili na primerjavah primerljivih vrst izdelka na podlagi kontrolne številke izdelka, določene v okviru preiskave. Izdelek v prahu se je na primer primerjalo z izdelkom v prahu, stisnjene granule s stisnjenimi granulami, žgane granule pa z žganimi granulami. Tako so se vse razlike med vrstami izdelka in njihovimi proizvodnimi stroški (in s tem proizvodnimi postopki) ustrezno upoštevale v izračunih. Komisija je v času začasnega razkritja zadevnim zainteresiranim stranem, vključno z družbo Chutian, v celoti razkrila stopnje dampinga in škode glede na vrste izdelka.

(63)

Družba Redstar je po začasnem razkritju trdila, da morajo biti prihodnji stroški iz okoljskih in delovnih obveznosti, ki so vključeni v ciljno ceno [20–100] EUR/tono pri izračunu stopenj škode, v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe gotovi in pričakovani v obdobju protidampinških ukrepov. Povedano drugače, Komisija naj se pri prilagoditvah cen v prihodnosti ne bi opirala zgolj na špekulacije ali predpostavke.

(64)

Poleg tega je družba Redstar menila, da Komisija ni razkrila dovolj relevantnih informacij, ki so bile uporabljene za izračun prihodnjih stroškov v višini [20–100] EUR/tono. To zadeva zlasti sestavo in postopek izračuna teh stroškov in ali je bil razpon [20–100] EUR/tono določen na podlagi različne kontrolne številke izdelka, ter, če je bil, kakšen del stroškov se dodeli za katero kontrolno številko izdelka in zakaj je razlika tako velika.

(65)

Komisija potrjuje, da so bili ti stroški in povezane predpostavke (zlasti projekcije porabe energije, cen energije in cen emisij onesnaževal) ustrezno preverjeni v prostorih industrije Unije. Proizvajalec Unije je ceno emisij v prihodnjih letih ocenil linearno (ob predpostavki povečanja za [10–20] EUR na leto na certifikat). Kot pa je navedeno v uvodni izjavi 162 začasne uredbe, je v Uniji samo en proizvajalec in Komisija ne more razkriti podrobnejših informacij, da bi ohranila zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe, saj gre za občutljive informacije o podjetju.

(66)

Družba Redstar je po dokončnem razkritju trdila, da metodologija, na podlagi katere so bili ocenjeni prihodnji stroški v višini [20–100] EUR/tono, še vedno ni jasna. Zahtevala je pojasnilo o časovnem okviru prihodnjih stroškov zagotavljanja skladnosti, pomenu „linearnega“ povečanja za [10–20] EUR na emisijski kupon na leto in o tem, ali je bil uporabljen pristop tehtanega povprečja med kontrolnimi številkami izdelka. Nadalje je trdila, da tudi za kitajske proizvajalce izvoznike veljajo zahteve glede okoljske skladnosti in skladnosti z delovno zakonodajo, zato je primerjava ciljne cene za industrijo Unije, prilagojene glede na prihodnje stroške zagotavljanja skladnosti, z neprilagojeno izvozno ceno na podlagi dejanskih podatkov vzbudila pomisleke, ali se primerjava lahko šteje za „pošteno“.

(67)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe se upoštevajo prihodnji stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ali konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa. V skladu z osnovno uredbo in ustaljeno prakso Komisije je bila industrija Unije pozvana, naj v vprašalniku navede svoje prihodnje stroške zagotavljanja skladnosti za leta uporabe ukrepa, Komisija pa je te podatke preverila na kraju samem. Komisija je na podlagi preverjenih podatkov izračunala prihodnje stroške zagotavljanja skladnosti, izražene v EUR na tono, za obdobje 2025–2028, pri čemer je uporabila neto ocenjene stroške emisij CO2 za izdelek v preiskavi. Cena emisijskega kupona temelji na lahko dostopnih tržnih podatkih. Nato je ciljni ceni za vse kontrolne številke izdelka prištela iste izračunane stroške na tono.

(68)

V nasprotju s tem v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena odraža dejanske plačane ali plačljive cene za izdelek, ko se ta proda za izvoz iz države izvoznice v Unijo. V skladu z osnovno uredbo izvozne cene ni mogoče prilagoditi, da bi se upoštevali prihodnji stroški zagotavljanja skladnosti. Na podlagi tega Komisija zavrača trditev družbe Redstar, da primerjava, na podlagi katere je bila izračunana stopnja škode, kot je opisano v uvodni izjavi 245 začasne uredbe, ni bi bila „poštena“.

(69)

Komisija zato v zvezi s tem ni prilagodila stopnje odprave škode.

(70)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi upravičevale popravek stopenj škode, so končne stopnje odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednje:

(71)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 247 in 248 začasne uredbe, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze o izkrivljanju na trgu surovin na Kitajskem v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(72)

Ker pa so stopnje, ki zadostujejo za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, se Komisiji tega vidika ni zdelo potrebno obravnavati.

(73)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(74)

Po dokončnem razkritju je špansko nacionalno združenje proizvajalcev frit, glazur in keramičnih barvil (Association Nacional de Fabricantes de Fritas, Esmaltes y Colores cerámicos (ANFFECC)) ponovilo več trditev v zvezi z interesom Unije, ki jih je predložilo že v začasni fazi preiskave, vendar ni predložilo nobenih novih dokazov v podporo tem trditvam. Te trditve so bile povzete in obravnavane v uvodnih izjavah 273 do 280 začasne uredbe. Iz teh razlogov in ker so te pripombe prispele po roku za predložitev pripomb o dokončnem razkritju, ki ga je Komisija določila v skladu s členom 20(5) osnovne uredbe, združenje ANFFECC pa ni zaprosilo za podaljšanja tega roka, je Komisija te pripombe zavrnila.

(75)

Sklepi iz uvodnih izjav 250 do 282 začasne uredbe so bili potrjeni.

(76)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(77)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(78)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti, pač pa bi morala zanj veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav“.

(79)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (5). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(80)

Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav“.

(81)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti uporabe stopnje dajatve, ki temu sledi, v skladu s carinsko zakonodajo.

(82)

Če bi se obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(83)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(84)

Proizvajalci izvozniki v LRK, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(85)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(86)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija uvedla registracijo za uvoz izdelka v preiskavi.

(87)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(88)

Analiza, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Za to analizo je Komisija primerjala povprečni mesečni obseg in cene v obdobju preiskave ter mesečno povprečje v obdobju od konca obdobja preiskave do meseca pred registracijo. Primerjava je pokazala, da se je obseg zmanjšal za 9 %, cene pa so se zvišale za 11 %. Komisija je primerjala tudi povprečni mesečni obseg in cene v obdobju preiskave ter mesečno povprečje v obdobju od konca obdobja preiskave do meseca, v katerem so bili uvedeni začasni ukrepi. Primerjava je pokazala, da se je obseg povečal za 9 %, cene pa so se zmanjšale za 7 %. Hkrati v dokumentaciji ni bilo dokazov, da je poraba zadevnega izdelka sezonska.

(89)

Zato je Komisija sklenila, da pogoji za retroaktivno pobiranje niso izpolnjeni.

(90)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(91)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –