(1)

Zaradi geopolitične nestabilnosti brez primere ter hitrega slabšanja regionalnih in svetovnih ravni ogroženosti in varnosti, zlasti neupravičene in neizzvane vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ki je Unijo in njene države članice izpostavila visokemu tveganju uresničitve konvencionalnih vojaških groženj, je treba nujno in znatno povečati porabo Unije za raziskave, inovacije in razvoj, industrijsko zmogljivost ter razvoj infrastrukture, povezane z odpornostjo, varnostjo in obrambo. Evropska obrambna tehnološko-industrijska baza (EDTIB) se zaradi tveganj, ki jih tržni akterji povezujejo s takimi naložbami, srečuje s stalnimi ovirami pri dostopu do financiranja, zlasti zasebnega financiranja za naložbe. Zato je ključno uporabiti javne naložbe, povezane z obrambo. Kot je opredeljeno v Skupni beli knjigi Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. marca 2025 o prihodnosti evropske obrambe - pripravljenost do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: skupna bela knjiga), ki določa okvir za načrt ReArm Europe, bi zato morala Unija storiti več, da bi s svojim proračunom odgovorila na nujno potrebo po povečanju evropskih naložb, povezanih z obrambo, skupaj s povečanjem nacionalnih obrambnih izdatkov na ravni držav članic. Uporaba programov financiranja Unije za podporo tehnologijam in proizvodom z dvojno rabo ter tehnologijam in proizvodom, ki so povezani z obrambo, je korak v smeri evropske obrambne pripravljenosti. Namen take uporabe je tudi okrepiti civilno-vojaško sodelovanje med državami članicami zaradi vzajemno koristnih učinkov prelivanja. Z ukrepi, ki se podpirajo z zadevnimi programi Unije, bi se lahko na ustrezen način upoštevale relevantne dejavnosti, ki jih izvajajo Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) in drugi partnerji, kadar take dejavnosti služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije.

(2)

Spodbujati bi bilo treba naložbe v razvoj najsodobnejših zmogljivosti z dvojno rabo in obrambnih zmogljivosti, saj take naložbe prispevajo k širšim ciljem Unije glede družbene odpornosti, varnosti in konkurenčnosti. Glede na tveganja, povezana z vse slabšimi varnostnimi razmerami v Uniji, je razvoj industrije z dvojno rabo in obrambne industrije po vsej Uniji bistven za zagotovitev, da vse države članice prispevajo k trdni in odporni EDTIB ter imajo od nje koristi.

(3)

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP), vzpostavljena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je pobuda, katere cilj je konkurenčnost Unije povečati z mobilizacijo sredstev iz 11 obstoječih programov Unije za kritične tehnologije v treh strateških sektorjih: digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije in biotehnologije. Zato je platforma STEP dobro sredstvo za usklajeno in sinergijsko mobilizacijo sredstev Unije za obrambo, vključno s ključnimi digitalnimi pionirskimi tehnologijami, potrebnimi za razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij.

(4)

Čeprav se lahko tehnologije, ki so obrambnega pomena, danes podpirajo v okviru treh obstoječih strateških sektorjev, opredeljenih v platformi STEP, pa bi bilo morda treba možnosti za razvoj raziskav, industrije in inovacij v sektorju obrambe povečati z vzpostavitvijo četrtega strateškega sektorja v platformi STEP, osredotočenega na obrambne tehnologije, ne da bi pri tem ogrozili predvideno tehnološko vodilno vlogo Unije v obstoječih sektorjih. S tem četrtim strateškim sektorjem bi bilo treba zagotoviti, da se spodbude platforme STEP uporabljajo za povečanje financiranja Unije na področju inovativnih obrambnih tehnologij, da bi se učinkovito odzvali na sedanje in nastajajoče grožnje ter prispevali k evropski konkurenčnosti v skladu s cilji platforme STEP. Obrambne tehnologije bi bilo treba razumeti kot tehnologije, ki so vgrajene v obrambne proizvode ali so potrebne za razvoj in proizvodnjo obrambnih proizvodov, vključno z obrambnimi proizvodi iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu s pristopom, ki se uporablja za druge tri sektorje iz člena 2(1), točka (a), Uredbe (EU) 2024/795, bi morala Komisija posodobiti smernice iz navedene uredbe, da bi zajela četrti strateški sektor, vključno z razlago obrambnih tehnologij. Kar zadeva umetno inteligenco, bi morale gigatovarne umetne inteligence postati ključna infrastruktura za hitro širitev moči umetne inteligence v obrambnih tehnologijah.

(5)

Da bi se optimizirale zmogljivosti programov, ki jih zajema platforma STEP, za mobilizacijo sredstev Unije za potrebe obrambe, je treba poleg tega pojasniti, da se lahko s temi programi uresničijo cilji in dejavnosti, povezani z izboljšanjem konkurenčnosti in odpornosti EDTIB, ter raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju obrambe.

(6)

Obzorje Evropa, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6), je program Unije za financiranje raziskav in inovacij ključnega pomena za vodilni položaj Unije v svetu na področju znanosti in tehnologije. Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije, ustanovljen z navedeno uredbo, zagotavlja podporo zlasti prebojnim in prelomnim inovacijam s potencialom za širjenje, ki so za zasebne vlagatelje morda preveč tvegane. Mala in srednja podjetja, zagonska podjetja ter nekatera mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki delujejo v obrambnem sektorju, potrebujejo financiranje za komercializacijo inovativnih proizvodov. Taki pravni subjekti pa se pri dostopu do financiranja soočajo z večjimi ovirami kot pravni subjekti v drugih sektorjih. Kot je poudarjeno v skupni beli knjigi, je treba povečati evropsko obrambno pripravljenost, saj je Evropa trenutno izpostavljena vojni, agresiji in drugim sovražnim dejanjem. V ta namen je treba znatno povečati podporo za inovacije z velikim učinkom na obrambnem področju, vključno s prepotrebno podporo za MSP, zagonska podjetja in nekatera mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki so pripravljena povečati take inovacije z velikim učinkom na obrambnem področju. Vendar sedanja struktura programov Unije, vključno z Evropskim obrambnim skladom, ne zagotavlja obsega, prožnosti ali hitrosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno mobilizacijo take podpore. Sedanja struktura bi lahko ustvarila negotovosti za pravne subjekte v obrambnem sektorju v zvezi z dostopom do podpore za tehnologije z morebitno dvojno rabo. Glede na resnost grožnje v sedanjem okolju so izredni ukrepi upravičeni in potrebni. Čeprav se raziskave in razvoj na področju obrambe podpirajo prek Evropskega obrambnega sklada, ki je poseben program Obzorja Evropa, je na podlagi sedanjega strateškega okvira primerno, da je Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije na voljo tudi za ukrepe z morebitno dvojno rabo, pri čemer se hkrati spodbuja civilna uporaba. Podporo za širitve v okviru Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije, sheme za razširitev platforme STEP (v nadaljnjem besedilu: shema), bi bilo treba razširiti tudi na MSP, ki niso zmožna pridobiti pomoči bank, vključno z zagonskimi podjetji in malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti pomoči bank, ter subjekte, ki so že prejeli podporo iz Pospeševalca ter izvajajo prebojne in prelomne inovacije, za katere ne morejo pridobiti pomoči bank, na področju kritičnih obrambnih tehnologij, hkrati pa po potrebi spodbujati inovacije s potencialom za dvojno rabo. Podpora za širitev v obliki neposrednih kapitalskih naložb, pri čemer se financiranje zagotovi neposredno podjetjem, ni na voljo v okviru obstoječih instrumentov financiranja, osredotočenih na obrambo, zlasti Evropskega obrambnega sklada in kapitalskega instrumenta za obrambo, ki se uporabljata v okviru InvestEU. Zato je treba shemo odpreti za inovacije na področju kritičnih obrambnih tehnologij, da bi podprli pravne subjekte, ki vlagajo v obrambni sektor, hkrati pa zagotoviti dopolnjevanje z drugimi obstoječimi instrumenti Unije. To upravičuje uvedbo ciljno usmerjene izjeme v sedanjem večletnem finančnem okviru od načela iz člena 7(1) Uredbe (EU) 2021/695, ki določa, da so raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru Obzorja Evropa osredotočene izključno na uporabo v civilne namene, pri čemer se izogibajo nepotrebnemu podvajanju. Ciljno usmerjena izjema ne posega v izid prihodnjih pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru. Komisija bi morala poskrbeti za ustrezen nadzor nad uporabo ciljno usmerjene izjeme, tudi z zbiranjem in sporočanjem ustreznih podatkov v okviru obstoječega spremljanja in ocenjevanja Evropskega sveta za inovacije, ne da bi pri tem ustvarila dodatna upravna bremena za udeležence.

(7)

Ker bi lahko inovacijske dejavnosti z dvojno rabo vplivale na strateška sredstva, interese, avtonomijo ali varnost Unije ali strateške interese Unije in njenih držav članic, bo morda treba v ustreznih delovnih programih v okviru Obzorja Evropa prilagoditi pravila o upravičenosti, da bi se lahko sodelovanje omejilo na pravne subjekte, ki imajo sedež samo v državah članicah, ali na pravne subjekte s sedežem v določenih pridruženih državah in v državah članicah, ali da bi se lahko izključilo sodelovanje pravnih subjektov, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in so pod neposrednim ali posrednim nadzorom nepridruženih tretjih držav ali pravnih subjektov iz nepridruženih tretjih držav. Za uvedbo te možnosti bi bilo zato treba spremeniti člen 48(2) Uredbe (EU) 2021/695. Možnost prilagoditve pravil o upravičenosti v ustreznih delovnih programih je specifična za nove inovacijske dejavnosti z dvojno rabo in ne vpliva na pravila, ki urejajo podporo dejavnostim za civilno uporabo v okviru Obzorja Evropa ali financiranje takih dejavnosti.

(8)

Ker lahko inovacijske dejavnosti na področju kritičnih obrambnih tehnologij znatno vplivajo na varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, je treba določiti posebna pravila o upravičenosti, ki zagotavljajo skladnost z drugimi instrumenti Unije v sektorju obrambne industrije in upoštevajo vojno agresijo Rusije proti Ukrajini. S takimi posebnimi pravili o upravičenosti bi morali omejiti sodelovanje na pravne subjekte s sedežem v Uniji, Ukrajini ali v članici Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki je članica Evropskega gospodarskega prostora (članica EGP) in ki je pridružena Obzorju Evropa. Ta pravila bi morala izključiti sodelovanje pravnih subjektov, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tretje države, ki ni Ukrajina ali članica EGP, pridružena Obzorju Evropa, ali pravnih subjektov take tretje države. Pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v članici EGP, pridruženi Obzorju Evropa, ki je pod nadzorom tretje države, ki ni Ukrajina ali članica EGP, pridružena Obzorju Evropa, ali pravnega subjekta tretje države, ki ni Ukrajina ali članica EGP, pridružena Obzorju Evropa, bi moral biti upravičen, da postane upravičenec, če se Komisiji dajo na voljo jamstva, odobrena v skladu z nacionalnimi postopki države članice ali članice EGP, v kateri ima pravni subjekt sedež.

(9)

Z ozirom na nujno in izredno potrebo po nadaljnji krepitvi suverenosti in varnosti Unije, kot je določeno v Uredbi (EU) 2024/795, ter da bi zagotovili hitro mobilizacijo in ponovno vlaganje finančnih sredstev v kritične sektorje, med drugim v projekte z dvojno rabo in obrambne projekte v okviru Pospeševalca EIC v okviru Obzorja Evropa, je primerno odstopati od člena 212(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Glede na te okoliščine in potrebo po hitri razpoložljivosti sredstev je zlasti treba omogočiti, da se vračila, vključno s povrnjenimi predujmi, prihodki in neporabljeni zneski brez pristojbin in stroškov naložbene komponente kombiniranega financiranja iz Evropskega sveta za inovacije v okviru pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije iz programa Obzorje 2020, ponovno vložijo v sklad Evropskega sveta za inovacije, ne pa usmerijo v proračun Unije, da bi se financirali projekti za civilno uporabo ter projekti na področju dvojne rabe in obrambe, ki jim spremenjeno področje uporabe prinaša koristi. Časovni okvir iz člena 212(3) finančne uredbe bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi smiselno izvajanje v izjemnih okoliščinah. Da se omogoči ta možnost, je treba uvesti odstopanje od navedene določbe.

(10)

Evropski obrambni sklad, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je vodilni program za krepitev konkurenčnosti, inovacij, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije. Cilj Evropskega obrambnega sklada je tudi podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prelomnih tehnologij za obrambo. Da bi se bolje upoštevale posebnosti takih ukrepov, kot sta njihov majhen obseg ali potreba po hitri podpori, je ustrezno bistveno skrajšati in poenostaviti postopke za odločanje o podpori tem ukrepom, hkrati pa v delovnem programu določiti pogoje za odločitev o taki podpori, ne da bi se pri tem ogrožalo načelo odličnosti.

(11)

Izkoristiti je treba tudi sinergije med Evropskim obrambnim skladom in drugimi programi Unije. V ta namen bi morale imeti države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani možnost, da z zunanjimi namenskimi prejemki prostovoljno prispevajo v Evropski obrambni sklad. Omogočiti bi bilo treba prostovoljne prerazporeditve sredstev, dodeljenih državam članicam v okviru deljenega upravljanja, v Evropski obrambni sklad in kombiniranje prispevkov iz navedenega sklada z drugimi programi Unije za posebne ukrepe, če kumulativna podpora Unije ni večja od skupnih upravičenih stroškov ukrepa.

(12)

Evropski svet je 23. junija 2022 sklenil, da Ukrajini, ki je izrazila močno voljo, da obnovo poveže z reformami na svoji evropski poti, podeli status države kandidatke. Evropski svet je 15. decembra 2023 sklenil, da bo začel pristopna pogajanja z Ukrajino ter izjavil, da so Unija in njene države članice še naprej zavezane, da bodo dolgoročno in skupaj s partnerji prispevale k varnostnim zavezam do Ukrajine, kar bo slednji v prihodnje pomagalo pri obrambi, upiranju poskusom destabilizacije in odvračanju od dejanj agresije. Močna podpora Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije in ustrezen odziv na odločno politično zavezanost Unije, da Ukrajino podpira, dokler bo to potrebno. Komisija je 5. marca 2023 predlagala vzpostavitev instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrument za podporo Ukrajini) za odpravo škode, ki jo je vojna agresija Rusije povzročila ukrajinski obrambni tehnološko-industrijski bazi (v nadaljnjem besedilu: ukrajinska DTIB), ter za podporo obnove, okrevanja in modernizacije, ob upoštevanju njene morebitne prihodnje vključitve v EDTIB. Ukrajinska DTIB je od začetka obsežne ruske invazije na državo znatno razvila svoje raziskovalne, razvojne in inovacijske zmogljivosti, da bi zadostila potrebam ukrajinskih oboroženih sil. V tem okviru bi tesnejše sodelovanje med EDTIB in ukrajinsko DTIB omogočilo dostop EDTIB do teh zmogljivosti in prispevalo k cilju glede spodbujanja konkurenčnosti in inovacij EDTIB, hkrati pa bi bilo skladno s stalno podporo Unije krepitvi obrambnih proizvodnih zmogljivosti Ukrajine. Zato je z vidika skupnih ciljev Unije in Ukrajine na področju obrambnih raziskav in razvoja ter obojestranskih koristi, ki jih je mogoče pričakovati od tesnejšega povezovanja v tem pogledu, primerno, da se Ukrajino vključi v Evropski obrambni sklad.

(13)

Program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (9), je namenjen podpori in pospeševanju digitalne preobrazbe evropskega gospodarstva, industrije in družbe ter izboljšanju konkurenčnosti Evrope v svetovnem digitalnem gospodarstvu. V tem okviru bi moral biti program z vsemi svojimi posebnimi cilji usmerjen zlasti v podpiranje projektov, storitev in kompetenc z morebitno dvojno rabo. To bi prispevalo h krepitvi družbene odpornosti Unije proti sedanjim hibridnim napadom in tujemu vmešavanju. Z ozirom na strateški pomen čezmejnega sodelovanja in omogočanja prenosa tehnologije med državami članicami pri projektih z dvojno rabo v digitalnem sektorju, bi morala Komisija pri dodeljevanju projektov z dvojno rabo upoštevati vseevropsko razsežnost. Zato je primerno, da to merilo za dodelitev postane obvezno pri projektih z dvojno rabo.

(14)

Da bi Unija okrepila tehnološko suverenost in konkurenčnost, potrebuje računalniško infrastrukturo, infrastrukturo oblakov in podatkovno infrastrukturo, ki so potrebne za vodilni položaj na področju umetne inteligence. Tovarne in gigatovarne umetne inteligence so kot del strategije za celino umetne inteligence bistvene za Unijo, da lahko ta konkurira na svetovni ravni ter zagotovi svojo strateško avtonomijo in konkurenčnost na področju znanosti, raziskav z možnostjo dvojne rabe in v kritičnih industrijskih sektorjih, vključno z obrambno industrijo. Za modele naslednje generacije umetne inteligence je potrebna obsežna povezana računalniška infrastruktura za preboje na posebnih področjih, vključno z obrambo. Zato je v specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo iz programa Digitalna Evropa ustrezno dodati dopolnilni operativni cilj, namenjen uvedbi in delovanju tovarn umetne inteligence in gigatovarn umetne inteligence nove generacije, specializiranih za razvoj, usposabljanje in upravljanje najkompleksnejših in zelo velikih modelov in aplikacij umetne inteligence, kar vključuje strojno in programsko opremo, potrebno za tako uvedbo.

(15)

Vse večja izpostavljenost kibernetskim in hibridnim grožnjam v Uniji upravičuje, da se v okviru specifičnega cilja 3 programa Digitalna Evropa doda izrecen poudarek na odpornosti proti kibernetskim in hibridnim grožnjam. V specifičnem cilju 5 – uvajanje in optimalna uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost iz programa Digitalna Evropa je treba v operativnem cilju, opredeljenem za podporo javnemu sektorju in področjem javnega interesa, dodati tudi sklicevanje na obrambo, s čimer se pojasni, da se lahko finančni prispevek Unije v okviru takega cilja razširi na navedeni sektor.

(16)

Prav tako bo morda treba prilagoditi pravila o upravičenosti v programu dela programa Digitalna Evropa v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih, kar bi omogočilo, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah ali ustanovljeni v Uniji, vendar pod nadzorom tretjih držav, niso upravičeni do sodelovanja pri nobenem ali nekaterih ukrepih, osredotočenih na tehnologije z možnostjo dvojne rabe, v okviru določenega cilja. Zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bi omogočala tako možnost. V takih primerih bi morali biti razpisi za zbiranje predlogov in razpisi za oddajo ponudb omejeni na pravne subjekte, ki so ustanovljeni ali za katere se šteje, da so ustanovljeni v Uniji ter jih nadzirajo države članice ali državljani držav članic.

(17)

Instrument za povezovanje Evrope (IPE), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (10), je namenjen pospeševanju naložb na področju vseevropskih omrežij, kar omogoča sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. Da bi podprli povezano računalniško infrastrukturo, ki je potrebna za obrambne proizvode in tehnologije ter zunaj teh področij, bi bilo treba v navedeni uredbi cilje glede digitalnega sektorja iz IPE razširiti na uvajanje in zagotavljanje digitalnih zmogljivosti, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, tovarne umetne inteligence in gigatovarne umetne inteligence.

(18)

V skupni beli knjigi je vojaška mobilnost priznana kot bistven element evropske varnosti in obrambe, dodana vrednost Unije pa je poudarjena pri podpiranju infrastrukture za dvojno rabo za mobilnost. Komisija in visoka predstavnica sta v okviru skupne bele knjige priznali pomen opredelitve žariščnih projektov vojaške mobilnosti ter odprave ključnih vrzeli in ozkih grl vzdolž štirih prednostnih koridorjev EU za vojaško mobilnost. Vojaška mobilnost je prav tako eden od ciljev IPE. Politika vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) je ključni strateški instrument za izgradnjo čezmejne prometne infrastrukture v Uniji. Čeprav je bilo omrežje prvotno namenjeno za civilno rabo, ima tudi izjemen potencial za civilno-obrambno dvojno rabo. Poleg tega je v Niinistöjevem poročilu z dne 30. oktobra 2024 o krepitvi evropske civilne in vojaške pripravljenosti izrecno navedeno, da je treba okrepiti nadaljnje delo na prednostnih prometnih koridorjih z dvojno rabo za vojaške premike in razširitvi verig za oskrbo z gorivom za oborožene sile vzdolž teh koridorjev. Glede na pomen krepitve prometne infrastrukture z dvojno rabo zaradi vse slabših varnostnih razmer v Uniji je primerno pojasniti, da lahko posebne dejavnosti v okviru ukrepov v okviru specifičnega cilja 3(2) IPE po potrebi vključujejo ukrepe za zaščito prometne infrastrukture z dvojno rabo v zvezi z oviranjem vojaške mobilnosti ali za zagotovitev infrastrukture za gorivo za civilno-obrambno dvojno rabo.

(19)

Pri vmesnem pregledu Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, ki sta bila vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (11), je bila uvedena možnost za vlaganje v obrambno infrastrukturo ali infrastrukturo z dvojno rabo za spodbujanje vojaške mobilnosti s predhodnim financiranjem v višini 20 % načrtovanih zneskov in možnost uporabe financiranja Unije, povečanega za deset odstotnih točk nad veljavno stopnjo sofinanciranja, ki ne presega 100 %. Kadar države članice sredstva, ki so jim dodeljena v okviru deljenega upravljanja, prerazporedijo v IPE, bi morali zanje veljati enaki pogoji za stopnje predhodnega financiranja in sofinanciranja projektov prometne infrastrukture za dvojno rabo, kot so bili uvedeni v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. V takem primeru bi bilo treba te zneske rezervirati za projekte za razvoj prednostnih koridorjev EU za vojaško mobilnost, ki so jih države članice opredelile v Prilogi II k vojaškim potrebam za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje, ki jih je Svet odobril 17. marca 2025, ali kateri koli poznejši različici navedene priloge, ki jo je odobril Svet, ter za digitalno povezljivost in zmogljivosti, vključno z logističnimi vozlišči in čezmejnimi odseki teh koridorjev. Finančna uredba določa možnost, da se uvedejo pogoji za sodelovanje v posebnih postopkih dodeljevanja, ki vplivajo na varnost in javni red. Skladno s tem bi moralo biti mogoče določiti take posebne pogoje v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na enem ali več prednostnih koridorjih EU za vojaško mobilnost, vključno s pogoji, ki se nanašajo na državo izvora opreme, blaga, zalog ali storitev.

(20)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na področju dvojne rabe in obrambe, izboljšanja konkurenčnosti obrambne industrije Unije ter s tem prispevanja k njeni obrambni pripravljenosti s preusmerjanjem naložb k tem ključnim prednostnim nalogam, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(21)

Zaradi nujne potrebe po omogočanju ključnih naložb v obrambo glede na pereče geopolitične izzive, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(22)

Uredbe (EU) 2021/694, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697, (EU) 2021/1153 in (EU) 2024/795 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 3(1) se v drugem pododstavku doda naslednja točka:

;

(2)

v členu 4(1) se doda naslednja točka:

;

(3)

člen 6 se spremeni:

(4)

v členu 8(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(5)

v členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(6)

v členu 20(1) se doda naslednja točka:

;

(7)

v Prilogi I, specifični cilj 5, točka I, se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Promet, mobilnost, energetika in okolje

Uvajanje decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so povezana avtomatizirana vožnja, brezpilotni zrakoplovi, brezpilotna kopenska vozila, površinska ali podvodna plovila, koncepti pametne mobilnosti, pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo prometno, energetsko in okoljsko politiko, ter v usklajevanju z ukrepi za digitalizacijo prometnega in energetskega sektorja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.“

(1)

v členu 46 se vstavi naslednji odstavek:

(*2)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).“;"

(2)

člen 48 se spremeni:

(1)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

(3)

vstavi se naslednji člen:

(*4)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1060/oj)."

(*5)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).“ "

(1)

člen 3 se spremeni:

(2)

v členu 8(4) se doda naslednja točka:

;

(3)

člen 9 se spremeni:

(4)

v členu 15(2) se vstavi naslednja točka:

(*6)  Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1058/oj)."

(*7)  Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1056/oj)."

(*8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1328 z dne 10. avgusta 2021 o določitvi infrastrukturnih zahtev, ki se uporabljajo za določene kategorije ukrepov v zvezi z infrastrukturo za dvojno rabo v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 288, 11.8.2021, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/1328/oj)."

(*9)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).“ "

(1)

v odstavku 1, točka (a), se doda naslednja točka:

;

(2)

v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(3)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: