(1)

Na podlagi Uredbe (EU) 2024/1350 Svet na predlog Komisije sprejme dvoletni načrt Unije za preselitev in humanitarni sprejem (v nadaljnjem besedilu: načrt Unije) v letu pred dvoletnim obdobjem, v katerem naj bi se izvajal. Zato je treba vzpostaviti načrt Unije za leti 2026 in 2027, da bi prispevali k obravnavanju svetovnih potreb po preselitvi in humanitarnem sprejemu.

(2)

Načrt Unije bi moral ustrezno upoštevati predvidene globalne potrebe po preselitvi, ki jih je opredelil Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR). Po ocenah UNHCR bo treba v letu 2026 na svetovni ravni preseliti približno 2,5 milijona beguncev. V načrtu Unije bi bilo treba upoštevati tudi prednostne naloge, ki jih je opredelil UNHCR, ter njegove napovedi glede regij in tretjih držav, od koder se predvsem pričakuje preselitev in humanitarni sprejem.

(3)

Načrt Unije bi moral določati skupno število sprejemov, ki jih nameravajo države članice izvesti v obdobju izvajanja. Pri navedenem cilju se ustrezno upošteva izid sestankov Odbora na visoki ravni za preselitev in humanitarni sprejem (v nadaljnjem besedilu: Odbor na visoki ravni) 7. novembra 2024 in 17. marca 2025, pa tudi prostovoljne navedbe držav članic na sestankih Odbora na visoki ravni in naknadne konkretne navedbe v zvezi z njihovimi zavezami v skladu z Uredbo (EU) 2024/1350.

(4)

Upoštevati je treba, da so prostovoljni prispevki držav članic odvisni od dejanske operativne sposobnosti držav članic za izvajanje njihovih programov, zmogljivosti njihovih nacionalnih sistemov za sprejem in podpore, ki je na voljo pri Agenciji EU za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija), mednarodnih organizacij ali organizacij civilne družbe ali drugih ustreznih partnerjev, pa tudi drugih zadevnih nacionalnih političnih in finančnih vidikov.

(5)

Za opredelitev regij in držav, iz katerih bi morali potekati sprejemi, se v načrtu Unije upoštevajo razprave, ki so potekale na sejah odbora na visoki ravni. Na podlagi teh razprav se v načrtu Unije upošteva strokovno znanje, ki so ga države članice in drugi vključeni akterji razvili pri izvajanju šestih ad hoc programov za preselitev in humanitarni sprejem, podprtih s sredstvi Unije od leta 2015. Upošteva tudi obstoječo operativno infrastrukturo – kot so mehanizmi za nujni tranzit, instrument Agencije za podporo pri preseljevanju v Turčiji in podobne pobude, ki bi lahko bile poskusno izvedene v obdobju izvajanja, ter tranzitni center v Romuniji –, ki ima ključno vlogo pri podpiranju operacij držav članic za preselitev in humanitarni sprejem.

(6)

Načrt Unije se osredotoča na regije in države vzdolž glavnih migracijskih poti v Unijo, da bi se razširil prostor zaščite vzdolž navedenih poti. To je tudi v skladu s pristopom na podlagi poti, ki ga skupaj spodbujata UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije.

(7)

Načrt Unije prav tako priznava vlogo dokazanih družbenih vezi ali drugih značilnosti, ki lahko olajšajo vključevanje v državi članici, vključno z ustreznim znanjem jezikov ali prejšnjim prebivališčem v zadevni državi članici. Zato se lahko države članice še naprej odločijo, da bodo dale prednost kandidatom s takimi dokazanimi družbenimi vezmi ali drugimi značilnostmi.

(8)

Na podlagi Uredbe (EU) 2024/1350 mora okvir Unije za preselitev in humanitarni sprejem prispevati k utrditvi partnerstev Unije s tretjimi državami na območjih, na katera je bilo razseljenih veliko oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Odbor na visoki ravni je tudi poudaril, da bi morala preselitev in humanitarni sprejem prispevati k nadaljnji krepitvi prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev z zadevnimi tretjimi državami na dvostranski, regionalni, večstranski in mednarodni ravni. Zato je cilj načrta Unije podpreti države gostiteljice, s katerimi Unija ali njene države članice v skladu s celovitim pristopom iz pakta o migracijah in azilu, zlasti Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter ob spoštovanju mednarodnega prava in prava Unije ter človekovih pravic dosegajo napredek pri uresničevanju širših ciljev na področju upravljanja migracij.

(9)

Kadar je to potrebno zaradi novih okoliščin, bi bilo treba ta sklep na podlagi Uredbe (EU) 2024/1350 spremeniti, da se vključijo novi prispevki ali prispevki za nove regije ali tretje države s prerazporeditvijo obstoječih prispevkov, pri čemer se v celoti upoštevajo prostovoljne navedbe držav članic v Odboru na visoki ravni.

(10)

Komisija in države članice bi morale za podporo izvajanju tega načrta Unije uporabiti obstoječe posvetovalne strateške in usklajevalne organe, vključno z Delovno skupino Sveta za zunanje vidike azila in migracij. Ti posvetovalni organi bi morali dopolnjevati razprave, ki potekajo na sestankih Odbora na visoki ravni, in prispevati k njim. Države članice se spodbujajo, naj za usklajevanje prizadevanj z drugimi mednarodnimi strateškimi partnerji, vključno s pridruženimi schengenskimi državami, uporabijo vse razpoložljive forume, kot so posvetovanja o preselitvi in dopolnilnih poteh.

(11)

Na podlagi Uredbe (EU) 2024/1350 bi morale države članice za zagotovitev ustreznega spremljanja izvajanja tega sklepa Komisiji in Agenciji, zlasti v rednih forumih (npr. Odbor na visoki ravni, strokovna skupina za preselitev ali mreža Agencije za preselitev in humanitarni sprejem), zagotoviti ustrezne in pravočasne informacije in podatke, vključno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, sprejetih na ozemlje držav članic, vrsto sprejema (preselitev, humanitarni sprejem, nujni sprejem) in državo, iz katere je potekal sprejem.

(12)

V skladu s členom 4 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska s pismom z dne 27. junija 2024 podala uradno obvestilo, da želi sprejeti Uredbo (EU) 2024/1350 in da jo ta zavezuje. Navedeno sodelovanje je potrjeno s Sklepom Komisije (EU) 2024/2093 (3). Zato Irska sodeluje pri sprejetju tega sklepa.

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(a)

držav vzdolž glavnih migracijskih poti, ki vodijo v Unijo po sredozemski in atlantski poti, da se osebam, ki potrebujejo zaščito, v ključnih tranzitnih regijah zagotovi dostop do varnih in zakonitih poti, podpre izvajanje pristopa celotne poti in prispeva k zmogljivosti teh držav, med drugim z izboljšanjem pogojev za sprejem in mednarodno zaščito;

(b)

držav v Amerikah, s posebnim poudarkom na Srednji in Latinski Ameriki, zlasti glede na socialno-kulturne vezi, ki bi lahko spodbudile vključevanje oseb, sprejetih v Unijo v skladu z načrtom Unije;

(c)

držav, s katerimi so Unija ali njene države članice vzpostavile sodelovalni dialog ali dosegajo napredek pri uresničevanju širših ciljev na področju upravljanja migracij in mednarodne zaščite.