IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/2520

z dne 15. decembra 2025

o določitvi ukrepov za preprečevanje naselitve in širjenja organizma Aromia bungii (Faldermann) na ozemlju Unije ter ukrepov za izkoreninjenje in zadrževanje navedenega škodljivega organizma na nekaterih razmejenih območjih ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1503

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (f), in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1503 (2) določa ukrepe za preprečevanje vnosa organizma Aromia bungii (Faldermann) v Unijo in njegovega širjenja v Uniji (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem). Je zelo uničujoč škodljivi organizem za rastlinske vrste Prunus na ozemlju Unije.

(2)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (3) v delu B Priloge II določa seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije.

(3)	Zadevni škodljivi organizem je vključen v del B Priloge II k navedeni uredbi, saj je znano, da je navzoč na nekaterih delih ozemlja Unije. Naveden je tudi v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (4) kot prednostni škodljivi organizem.

(4)

Gostiteljske rastline, za katere je bilo v preteklosti ugotovljeno, da jih je zadevni škodljivi organizem napadel na ozemlju Unije, bodo najverjetneje prispevale k njegovemu širjenju (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline). V zvezi z njimi bi bilo treba izvajati letne preiskave in nekatere ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje, kot je ustrezno, na razmejenih območjih.

(5)	Na podlagi ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije bi bilo treba seznam zadevnih rastlin razširiti na vse vrste Prunus in ne bi smel več izključevati Prunus laurocerasus.

(6)

Za zagotovitev zgodnjega odkrivanja in izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije, kjer navzočnost zadevnega škodljivega organizma ni znana, bi morale države članice izvajati letne preiskave. Zajemati bi morale vse zadevne rastline, da se zagotovi največja učinkovitost. Navedene preiskave bi morale temeljiti na znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) iz splošnih smernic za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin (5).

(7)	Za privabljanje zadevnega škodljivega organizma je mogoče uporabiti zadevne rastline, s čimer bi se v primeru ugotovitve omejila njegova navzočnost.

(8)

Poleg tega mora vsaka država članica v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 pripraviti in posodabljati načrt izrednih ukrepov za vsak prednostni škodljivi organizem, ki lahko vstopi na njeno ozemlje in se na njem naseli. Na podlagi izkušenj pri prejšnjih izbruhih je treba sprejeti posebna pravila za izvajanje člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031 za pripravo celovitega načrta izrednih ukrepov v primeru ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v Uniji.

(9)	Za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije in ob upoštevanju njegove zmogljivosti širjenja bi morala biti širina varovalnega pasu vsaj 2 km od meja napadenega območja.

(10)

Za zagotovitev takojšnje uporabe ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje nadaljnjega širjenja zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije je treba določiti pravila v zvezi z letnimi preiskavami razmejenih območij. Navedena pravila bi morala temeljiti na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin z namenom prilagoditve najnovejšim znanstvenim in tehničnim dokazom.

(11)

Za zagotovitev sorazmernega odziva na fitosanitarno tveganje je treba določiti pravila za zmanjšanje velikosti razmejenih območij, odstopanja od njihove vzpostavitve in njihovo odpravo. Določiti bi bilo treba posebne pogoje za uporabo navedenih pravil in odstopanj za zagotovitev, da se zadevni škodljivi organizem ne razširi na preostalo ozemlje Unije.

(12)

V primerih posameznih ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije se vzpostavitev razmejenega območja ne bi smela zahtevati, če je zadevni škodljivi organizem mogoče odstraniti z zadevnih rastlin in če obstajajo dokazi, da so bile te rastline napadene pred vnosom na območje ali da se ne pričakuje, da bo ugotovitev navzočnosti privedla do naselitve. To je najbolj sorazmeren pristop, če preiskave, izvedene na zadevnem območju, potrdijo nenavzočnost zadevnega škodljivega organizma. Vendar v zelo posebnih primerih, kadar je mogoče pojav in širjenje zadevnega škodljivega organizma nedvoumno izključiti in se zadevno tveganje šteje za zanemarljivo, tak nadzor ni upravičen in se zato ne bi smel zahtevati.

(13)	Na nekaterih območjih na ozemlju Unije zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče izkoreniniti. Zadevnim državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da namesto ukrepov za izkoreninjenje uporabijo ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih območjih.

(14)

Ukrepi na razmejenih območjih, kjer se uporabljajo ukrepi za zadrževanje, bi morali biti manj strogi kot ukrepi za izkoreninjenje, vendar bi bilo treba z njimi zagotoviti skrben pristop k preiskavam ter sprejeti previdnostne ukrepe zlasti v zadevnih varovalnih pasovih, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije.

(15)	Ker so ukrepi v zvezi z razmejenimi območji za zadrževanje manj strogi od ukrepov na razmejenih območjih za izkoreninjenje, bi bilo treba širino varovalnega pasu povečati na vsaj 4 km, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma zunaj navedenih razmejenih območij.

(16)

Države članice bi morale Komisijo in druge države članice uradno obvestiti o vsakem razmejenem območju za zadrževanje, ki ga nameravajo določiti ali spremeniti, da bi Komisija dobila pregled nad širjenjem zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije ter da bi lahko posamezno območje vključila na seznam razmejenih območij za zadrževanje.

(17)

Da bi se zagotovila takojšnja odstranitev napadenih rastlin in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu in dovolj intenzivno izvajati preiskave varovalnih pasov, pri čemer je treba upoštevati možnost pristojnih organov, da nadalje spremljajo zadevne rastline na napadenih območjih za zadrževanje.

(18)	Za preprečevanje morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma zunaj razmejenih območij bi morala biti intenzivnost preiskav na mestih pridelave na razmejenih območjih intenzivnejša kot na preostalih delih teh območij.

(19)

Ukrepi iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1503 o vnosu zadevnih rastlin na ozemlje Unije in njihovih premikih po njem so vključeni v prilogi VII in VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. Zahteve v zvezi s preiskavami, izkoreninjenjem in zadrževanjem zadevnega škodljivega organizma bi bilo treba posodobiti v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 in jih nadomestiti z ukrepi iz te uredbe.

(20)	Izvedbeni sklep (EU) 2018/1503 bi bilo zato treba razveljaviti.

(21)

Določbe iz te uredbe o preiskavah na podlagi informativne karte Agencije za preiskavo škodljivega organizma Aromia bungii (6) in splošnih smernic Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin (7) bi bilo treba uporabljati od 1. januarja 2027, da imajo pristojni organi dovolj časa za načrtovanje, pripravo zasnove in dodelitev zadostnih sredstev za take preiskave.

(22)	Poročanje o preiskavah na razmejenih območjih bi bilo treba izvajati enotno, da se zagotovita doslednost in usklajenost, zato bi bilo treba določiti posebno predlogo.

(23)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za preprečevanje naselitve in širjenja organizma Aromia bungii (Faldermann) na ozemlju Unije, ukrepe za njegovo izkoreninjenje, kadar je ugotovljena njegova navzočnost na navedenem ozemlju, ter ukrepe za njegovo zadrževanje, kadar izkoreninjenje ni več mogoče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Aromia bungii (Faldermann);

(2)	„zadevne rastline“ pomenijo rastline za saditev vrste Prunus spp., katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, razen semen;

(3)	„sentinelne rastline“ pomenijo zadevne rastline, ki so posebej zasajene za zgodnje odkrivanje zadevnega škodljivega organizma in se uporabljajo za preiskave;

(4)	„zadevni les in lesen pakirni material“ pomeni les in lesen pakirni material vrste Prunus spp.;

(5)	„razmejeno območje za zadrževanje“ pomeni območje s seznama v Prilogi I, na katerem zadevnega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti.

POGLAVJE II

LETNE PREISKAVE ZA ZADEVNI ŠKODLJIVI ORGANIZEM NA OZEMLJU UNIJE IN NAČRTI IZREDNIH UKREPOV

Člen 3

Preiskave ozemlja Unije zunaj razmejenih območij

1. Pristojni organi izvajajo na tveganju temelječe letne preiskave zadevnih rastlin na območjih svojih ozemelj, na katerih pojav zadevnega škodljivega organizma ni znan, glede navzočnosti navedenega škodljivega organizma.

2. Zasnova in shema vzorčenja teh preiskav omogočata, da se v zadevni državi članici z zadostno stopnjo zanesljivosti odkrije nizka stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

Preiskave temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin.

3. Preiskave se izvedejo:

(a)	na podlagi stopnje zadevnega fitosanitarnega tveganja;

(b)

na prostem, v naravnih in mestnih območjih ter v drevesnicah, vrtnih centrih, trgovskih centrih, žagarskih obratih za trdi les, na lokacijah, kjer se skladiščijo primarni proizvodi, povezani z lesenim pakirnim materialom, ali kjer se z njimi trguje, ter na drugih ustreznih lokacijah, kot je ustrezno;

(c)

ob ustreznem času v letu glede možnosti odkritja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo biologija navedenega škodljivega organizma, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ter znanstvene in tehnične informacije, navedene v informativni karti Agencije za preiskavo škodljivega organizma Aromia bungii.

4. Preiskave obsegajo:

(a)	vizualni pregled zadevnih rastlin ter,

(b)	kadar je ustrezno, lov s pastmi in zbiranje vzorcev ter testiranje.

Za dopolnitev vizualnih pregledov se lahko po potrebi uporabijo posebej usposobljeni psi sledniki.

Člen 4

Načrti izrednih ukrepov

Vsaka država članica v svojem načrtu izrednih ukrepov iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031 določi naslednje:

(a)	izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, kot je določeno v členu 9;

(b)	potrebne vire, ki jih je treba dati na voljo, in postopke, s katerimi se dajo navedeni viri na voljo v primeru potrjene navzočnosti ali suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma;

(c)	postopke za identifikacijo lastnikov rastlin, ki jih je treba odstraniti, pri čemer uradno obvestijo o vrstnem redu odstranitve in dostopa do zasebnih zemljišč, kadar se uporabijo ukrepi v primeru odkritja zadevnega škodljivega organizma.

Države članice vsako leto posodobijo svoje načrte izrednih ukrepov, kot je ustrezno.

POGLAVJE III

RAZMEJENA OBMOČJA

Člen 5

Vzpostavitev razmejenih območij

1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje za namene izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma.

2. Po uradni potrditvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in vzpostavitvi razmejenega območja iz odstavka 1 pristojni organi nemudoma določijo stopnjo napadenosti z razmejevalno raziskavo.

3. Kadar pristojni organ na podlagi rezultatov preiskave iz člena 3 v vsaj štirih zaporednih letih ugotovi, da je stopnja napadenosti z zadevnim škodljivim organizmom takšna, da onemogoča njegovo izkoreninjenje, se lahko pristojni organ odloči, da spremeni sistem v zadrževanje. V takih primerih pristojni organ nemudoma uradno obvesti Komisijo o podrobnostih novega razmejenega območja za zadrževanje, ki ga namerava določiti ali spremeniti, da se tako območje vključi na seznam razmejenih območij za zadrževanje iz Priloge I.

4. Razmejeno območje zajema naslednje:

(a)	območje, ki vključuje vse napadene rastline in vse zadevne rastline, ki bi lahko bile napadene, vsaj v polmeru 100 m okoli napadenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: napadeno območje);

(b)

varovalni pas:

(i)	širine vsaj 2 km od meje napadenega območja v primeru razmejenega območja za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma;

(ii)	širine vsaj 4 km od meje napadenega območja v primeru razmejenega območja za zadrževanje.

5. Pri razmejitvi razmejenega območja se upoštevajo:

(a)	znanstvena načela, biologija zadevnega škodljivega organizma, stopnja napadenosti, posebna porazdelitev zadevnih rastlin na zadevnem območju in dokazi o naselitvi zadevnega škodljivega organizma;

(b)	razmejevalna raziskava z zasnovo in shemo vzorčenja, ki omogočata odkrivanje enoodstotne stopnje navzočnosti napadenih rastlin s 95-odstotno zanesljivostjo;

(c)	smernice Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin.

6. Za namene izvajanja ukrepov za izkoreninjenje iz člena 9 se lahko širina varovalnega pasu zmanjša na najmanj 1 km, kadar pristojni organ ugotovi, da je zadevni škodljivi organizem mogoče izkoreniniti ob upoštevanju okoliščin izbruha, kot so njegova velikost in lokacija, stopnja napadenosti ali število in porazdelitev zadevnih rastlin.

V primeru razmejenega območja za zadrževanje se lahko širina varovalnega pasu zmanjša na najmanj 2 km, če pristojni organ meni, da je ta razdalja primerna za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo okoliščine izbruha, kot so njegova velikost in lokacija, stopnja napadenosti ali število in porazdelitev zadevnih rastlin.

Pristojni organi na razmejenih območjih zagotovijo, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenih območij.

Člen 6

Odstopanja od vzpostavitve razmejenih območij

1. Z odstopanjem od člena 5 se lahko pristojni organ odloči, da razmejenega območja ne vzpostavi, če obstajajo dokazi, da:

(a)

je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje z rastlinami, lesom ali lesenim pakirnim materialom, na katerem je bila ugotovljena njegova navzočnost, navedene rastline, les ali lesen pakirni material pa so bili napadeni pred vnosom na zadevno območje in ni prišlo do razmnoževanja zadevnega škodljivega organizma ali pa gre za izolirano ugotovitev navzočnosti in se ne pričakuje, da bo prišlo do naselitve, ter

(b)	glede na rezultate posebne preiskave in ukrepov za izkoreninjenje zadevni škodljivi organizem ni naseljen ter se zaradi svojih bioloških značilnosti ne more širiti in uspešno razmnoževati.

2. Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1:

(a)	nemudoma sprejme ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, da se izključi možnost njegovega širjenja;

(b)

v obdobju, ki zajema vsaj en življenjski cikel zadevnega škodljivega organizma in eno dodatno leto, vključno z najmanj štirimi zaporednimi leti, preišče območje v širini vsaj enega kilometra okrog napadenih rastlin ali mesta, kjer je bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, pri čemer mora biti preiskovanje v skladu s členom 3 vsaj v prvem obdobju letenja redno in intenzivno;

(c)	izsledi izvor napada in pregleda zadevne rastline, zadevni les ali lesen pakirni material okoli ugotovitve glede kakršnih koli znakov napadenosti, vključno s ciljno usmerjenim destruktivnim vzorčenjem, da se izloči navzočnost ličink;

(d)	ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter

(e)	sprejme kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 9 (8) in ob uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (9).

Točka (b) odstavka 2 se ne uporablja v primerih, ko je mogoče nedvoumno izključiti navzočnost ali pojav odraslih zadevnih škodljivih organizmov v zadevni rastlini, zadevnem lesu ali zadevnem lesenem pakirnem materialu in so bili Komisiji pisno sporočeni razlogi za to ugotovitev.

Člen 7

Odprava razmejenega območja

Razmejeno območje se lahko odpravi, če na podlagi preiskav iz člena 8 navzočnost zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju ni odkrita vsaj štiri zaporedna leta.

Razmejitev se lahko odpravi tudi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 6(1).

Člen 8

Letne preiskave na razmejenih območjih in pregledi sentinelnih rastlin

1. Pristojni organi na razmejenih območjih izvedejo intenzivne letne preiskave zadevnih rastlin iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za odkrivanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer upoštevajo informacije iz informativne karte Agencije za preiskavo škodljivega organizma Aromia bungii in v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena.

2. Preiskave se izvedejo v skladu s členom 3(3) in (4) za odkrivanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Za dopolnitev vizualnih pregledov se lahko po potrebi uporabijo sentinelna drevesa.

Poleg tega pristojni uradni organ po potrebi izvede ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje.

3. Pri zasnovi preiskav se upoštevajo splošne smernice Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin, z zasnovo preiskav in shemo vzorčenja, ki se uporabljata za preiskave za odkrivanje navzočnosti, pa se zagotovi, da se z vsaj 95-odstotno zanesljivostjo določi enoodstotna stopnja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

4. V primerih, ko se uporabljajo sentinelne rastline, se navedene rastline pregledajo vsaj enkrat mesečno med obdobjem letenja. Uničijo in pregledajo se najpozneje pred obdobjem, v katerem je zadevni škodljivi organizem sposoben zaključiti en celotni življenjski cikel na območju zadevne države članice.

5. Rezultati preiskav, izvedenih na podlagi tega člena, se predložijo Komisiji z uporabo ene od predlog iz Priloge II.

POGLAVJE IV

UKREPI ZA IZKORENINJENJE IN ZADRŽEVANJE

Člen 9

Ukrepi za izkoreninjenje

1. Za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma pristojni organi na napadenih območjih sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)	takojšnje sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni škodljivi organizem, ter celotna odstranitev njihovih korenin, če so opažene sledi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline;

(b)	sekanje vseh zadevnih rastlin v polmeru vsaj 100 m okoli napadenih rastlin in pregled navedenih rastlin za odkrivanje kakršnih koli znakov napadenosti;

(c)	odstranitev, pregled in varno uničenje rastlin, posekanih v skladu s točkama (a) in (b), pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma med posekom in po njem;

(d)	odstranitev, pregled in varno odstranjevanje lesa in lesenega pakirnega materiala, povezanega z napadenostjo, pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma med posekom in po njem;

(e)	prepoved kakršnega koli premikanja potencialno napadenih rastlin, lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja;

(f)	preiskava izvora napadenosti s sledenjem rastlinam, lesu, lesenemu pakirnemu materialu in drugim predmetom, ki so povezani z napadenostjo, ter pregled za znake napadenosti, vključno s ciljno usmerjenim destruktivnim vzorčenjem;

(g)	nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi neobčutljivimi rastlinskimi vrstami, kot je ustrezno;

(h)

prepoved navzočnosti novih zadevnih rastlin na prostem na območju iz točke (b), razen:

—	na mestih pridelave iz Priloge VIII, točka 17.4, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 in

—	sentinelnih rastlin;

(i)	ozaveščanje javnosti o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa na ozemlje Unije in širjenja na njem, vključno s pogoji za premike zadevnih rastlin, zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja;

(j)

sprejetje posebnih ukrepov za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tistih v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na njihovo lokacijo, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren;

(k)	sprejetje kakršnega koli drugega ukrepa, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, v skladu z ISPM št. 9 (10) in ob uporabi sistemskega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (11).

V primerih točke (a), kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti do najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami. Kadar so bile napadene rastline odkrite zunaj obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma, se sekanje in odstranitev izvedeta pred začetkom naslednjega obdobja letenja.

2. Letne uradne preiskave na območju širine najmanj 1 km okrog mest pridelave iz Priloge VIII, točka 17.4, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin, zasnova preiskave in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 99-odstotno zanesljivostjo določi enoodstotna stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

3. V primeru premika zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala zunaj razmejenega območja in če na razmejenem območju ni obratov za obdelavo ali predelavo, se zadevni les ali lesni pakirni material pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih premakne v najbližji obrat zunaj razmejenega območja na način, ki zagotavlja, da se zadevni škodljivi organizem ne more širiti, da se zagotovi takojšnja obdelava ali predelava v skladu s točkami 33–35 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

Pristojni organ ob ustreznem času izvede letne preiskave za odkrivanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma s pregledi zadevnih rastlin na območju širine vsaj 1 km od navedenega obrata za obdelavo ali predelavo.

4. Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), kadar pristojni organ ugotovi, da je sekanje neprimerno za omejeno število posameznih rastlin zaradi njihove posebne družbene, kulturne ali okoljske vrednosti, se pri teh posameznih rastlinah mesečno opravi individualni pregled zaradi morebitnih znakov napadenosti in sprejmejo alternativni ukrepi namesto sekanja, ki zagotavljajo visoko raven zaščite, da se prepreči morebitno širjenje zadevnega škodljivega organizma z navedenih rastlin.

Člen 10

Ukrepi za zadrževanje

1. Na napadenem območju na razmejenih območjih za zadrževanje, kot je navedeno v Prilogi I, pristojni organi sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)	sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni škodljivi organizem, ter celotna odstranitev njihovih korenin, če so opažene sledi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline;

(b)	odstranitev, pregled in uničenje rastlin, posekanih v skladu s točko (a), ter njihovih korenin, pri čemer se sprejmejo potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma po sekanju;

(c)	prepoved kakršnega koli premikanja potencialno napadenih rastlin, lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja;

(d)	po potrebi nadomestitev zadevnih rastlin z neobčutljivimi rastlinami;

(e)	prepoved navzočnosti novih zadevnih rastlin na napadenem območju na prostem, razen na mestih pridelave iz točke 17.4 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, in sentinelnih rastlin;

(f)

ozaveščanje javnosti o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem, vključno s pogoji za premike zadevnih rastlin, zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenega območja, vzpostavljenega na podlagi člena 5;

(g)

sprejetje posebnih ukrepov za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili zadrževanje, zlasti tistih v zvezi z dostopnostjo in ustreznim sekanjem in uničenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na njihovo lokacijo, lastništvo oziroma osebo, ki je zanje odgovorna;

(h)	sprejetje kakršnih koli drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k zadrževanju zadevnega škodljivega organizma.

V primeru točke (a), kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti do najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami. Sečnja se začne takoj, vendar se v primerih, ko so bile napadene rastline odkrite zunaj obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma, sekanje in odstranitev izvedeta pred začetkom naslednjega obdobja letenja.

Letne uradne preiskave na območju širine najmanj 1 km okrog mest pridelave iz točke 17.4 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin, zasnova preiskave in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 99-odstotno zanesljivostjo določi enoodstotna stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

2. V primeru premika zadevnega lesa in lesenega pakirnega materiala zunaj razmejenega območja in če na razmejenem območju ni obratov za obdelavo ali predelavo, se zadevni les ali lesni pakirni material pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih premakne v najbližji obrat zunaj razmejenega območja na način, ki zagotavlja, da se zadevni škodljivi organizem ne more širiti, da se zagotovi takojšnja obdelava ali predelava v skladu s točkami 33–35 Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072.

3. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma v varovalnem pasu uradno potrjena, se uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Poročanje

Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo, ki navaja:

(a)	ukrepe, sprejete v predhodnem koledarskem letu v skladu s to uredbo, in rezultate ukrepov iz členov 3 do 10;

(b)	število vzorcev, odvzetih v skladu s členom 8(2);

(c)	razloge za uporabo odstopanja iz člena 9(4) in posledično sprejete ukrepe.

Člen 12

Razveljavitev Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1503

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1503 se razveljavi.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3(2), člen 5(5)(b) in člen 8(3) se uporabljajo od 1. januarja 2027.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj.

(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1503 z dne 8. oktobra 2018 o določitvi ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Aromia bungii (Faldermann) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 254, 10.10.2018, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/1503/oj).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2072/oj).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/1702/oj).

(5) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin), 8. september 2020; DOI:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.

(6) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), de la Peña E., Schrader G. in Vos S., 2021. Pest survey card on Aromia bungii (Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Aromia bungii). Povezana objava EFSA 2021:EN-6914. Na voljo na spletu: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/aromia-bungii. Nazadnje posodobljeno: 26. januar 2021.

(7) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive in na tveganju temelječe preiskave škodljivih organizmov rastlin), 8. september 2020, DOI:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.

(8) Guidelines for pest eradication programmes – Reference Standard ISPM No 9 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim.

(9) The use of integrated measures in a systems approach for pest risk management – Reference Standard ISPM No 14 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim.

(10) Guidelines for pest eradication programmes – Reference Standard ISPM No 9 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.

(11) The use of integrated measures in a systems approach for pest risk management – Reference Standard ISPM No 14 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.

PRILOGA II

Predlogi za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členom 8

DEL A

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

1.	Opis razmejenega območja (RO)

2.	Začetna velikost RO (v ha)

3.	Posodobljena velikost RO (v ha)

4.	Pristop (izkoreninjenje ali zadrževanje)

Območje

6.	Lokacije preiskave

7.	Opredeljena območja tveganja

8.	Pregledana območja tveganja

9.	Rastlinski material / primarni proizvod

10.	Seznam gostiteljskih rastlinskih vrst

11.	Časovni okvir

12.	Podrobnosti preiskav

13.

Število analiziranih simptomatskih vzorcev:

Skupno

ii:

Pozitivno

iii:

Negativno

iv:	Nedoločeno

14.

Število analiziranih asimptomatskih vzorcev:

Skupno

ii:

Pozitivno

iii:

Negativno

iv:	Nedoločeno

15.	Številka uradnega obvestila sporočenih izbruhov, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1715 (1)

16.

Opombe

A)	Število vizualnih pregledov

B)	Skupno število odvzetih vzorcev

C)	Vrsta pasti (ali drugih alternativnih metod (npr. entomološke mreže))

D)	Število pasti (ali drugih metod zajetja)

E)	Število lokacij s pastmi, kadar se razlikuje od podatkov v stolpcu (D)

F)	Vrsta testov (mikroskopska identifikacija, PCR, ELISA)

G)	Skupno število testov

H)	Drugi ukrepi (npr. psi sledniki, droni, helikopterji, kampanje ozaveščanja)

Naziv

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

I)	Število drugih ukrepov

Številka

Datum

iii

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javne površine; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna površina, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7: Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8: Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9: Navedite rastline, plodove, semena, tla, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10: Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11: Navedite mesece leta, v katerih je bila izvedena preiskava.

Za stolpec 12: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14: Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).

Za stolpec 15: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v VP. Številke uradnega obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

DEL B

1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

1.	Opis razmejenega območja (RO)

2.	Začetna velikost RO (v ha)

3.	Posodobljena velikost RO (v ha)

Pristop

Območje

6.	Lokacije preiskave

7.	Časovni okvir

A.	Opredelitev preiskave (vhodni parametri za RiBESS+)

B.	Napor vzorčenja

C.	Rezultati preiskave

25.

Opombe

8.	Ciljna populacija

9.	Epidemiološke enote

10.	Metode za odkrivanje navzočnosti

11.	Učinkovitost vzorčenja

12.	Občutljivost metode

13.	Dejavniki tveganja (aktivnosti, lokacije in območja)

14.	Število pregledanih epidemioloških enot

15.	Število vizualnih pregledov

16.	Število vzorcev

17.	Število pasti

18.	Št. lokacij s pastmi

19.	Število testov

20.	Število drugih ukrepov

21.

Rezultati

22.	Številka uradnega obvestila sporočenih izbruhov, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

23.	Dosežena stopnja zanesljivosti

24.	Načrtovana prevalenca

Naziv

Datum vzpostavitve

Opis

Številka

Gostiteljska vrsta

Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti)

Enote pregleda

Opis

Enote

Vizualni pregledi

Lov s pastmi

Testiranje

Druge metode

Dejavnik tveganja

Stopnje tveganja

Število lokacij

Relativna tveganja

Delež gostiteljske populacije

Pozitivni

Negativni

Nedoločeni

Številka

Datum

2. Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda;

—	metodo za odkrivanje navzočnosti in občutljivost metode;

—	dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrtovi; 2.2 javne površine; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna površina, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7: Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in odkrivanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.

Za stolpec 10: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire napadenih delov rastline pri napadeni rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni zajetje pozitivnega vektorja, kadar je ta navzoč na območju preiskave. Za tla pomeni učinkovitost izbire vzorca tal, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta navzoč na območju preiskave.

Za stolpec 12: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire napadenih delov rastline pri napadeni rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za odkrivanje navzočnosti“.

Za stolpec 18: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21: Navedite število pozitivnih, negativnih ali nedoločenih vzorcev. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).

Za stolpec 22: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava. Številke uradnega obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zanesljivosti za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in načrtovano prevalenco.

Za stolpec 24: Navedite načrtovano prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Načrtovana prevalenca je določena kot cilj preiskave in ustreza kompromisu, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem navzočnosti škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo za odkrivanje navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.

(1) UL L 261, 14.10.2019, str. 37.